fi Slovenske Narod|e Podporne Jednote V združenju Je mo6! v sank. Oir- ji (loMgia UM J« raallrlea m Mr. Mknk ta danit goSU. TlnoewC S |>olut TMtl « MIWT. Kerveuklraaa aH pn> LETO—YEAR IX. IZ GLAVNEGA URADA. Sploino glasovanje je končano Za dnevnik je bilo oddana nad dvotretjinska večina oddanih gla sov, sa Jugoslovansko Akademijo pft le 33 odstotkov. Dnevnik je aprejet in Jugoslovanska Akade mija je propadla. Natančen pregled e Uidu splošnega glasovanje priobčimo v prihodnji itdaji. Dne 29. maja 1.1. je gl. upravni odbor obdriaval/ aejo in sklenil, da dnevnik najkasneje izide dne 1. JULIJA T. L. Dnevnik sadržu ja sa meeec dol, ker je treba v zmislu saključka redne konvencije razpisati vaako delo aa jednoto, ki stane več kot 50 dolarjev, da tekmovalci pošljejo svoje ponudbe.. Dpkler gl. upravi odbor ni vedel, lcakien je iaid splošnega glasovanja ae ni mogel do tiskarn obrniti sa cene. Ce »e dogodi napaka, jo je tre. ha popraviti. Tako popravljanje vzame fas in delo. Seveda bi moral vsak član poznati pravila. ji knjižica je precej obširna in čp »e vanjo ne pogleda, sc lahko nekaj izvrši, kar ni v soglasju s pre. vili. Nektere uapukc ae ponavljajo in da se to odpravi, priporoča mo tajnikom in članom, da pre-čitajo naslednje točke! ki tvorijo kratek izvleček iz pravil, in ae ravnajo po njih. 1. Neročuni članom za preato-pne liste 25ct. ker so bi 2. Ne sprejemajte kad^Hi starik »ta 3. Glej, da bodo vse listine spolnjene pravilne, prej kot jih pošlješ na gl. urad, ker jih dobiš vmcnc. 4. Skrbi, da vsak kandidat podpiše svojo prošnjo, kjer sc za-htevsjo njegovi podpisi; rsvno tako priče, ki ao navzoče pri pre iskavi. 5. V prošnji kandidata vselej označi način aorodatva dedičev, katerim zapušča poamrtnino. H. Poll j i vae prošnje novih 1 a nov. prestopne liate in vae ine-Kcčnc zadeve na gl. urad prej kot poročilo in denar aH aaj najkasneje s poročilom, da prihraniš nam in sebi delo in stroške; denar pošlji ves obenem in ne danes eno, drugi teden zopet drugo svoto. 7. Nc poiiljaj na glavni urad polic članov, ki zvišajo le bolniško podporo, pač pa pošlji in jc treba spremeniti polico člana, ki zviša ali zniža poamrtnino. 8. Skrbi, da bodo bolniki obiskani v smislu pravil. Če pa jc to nemogoče, povej vzroke, da bo vse v redu in se lehko nakaže bol. podpora brez dolgotrajne kores-pondenee. 9. Ne nakazujte -podpore članom več kot so deležni v smislu pravil. Vaak tajnik mora poznati in razumeti natančno pravila, posebno pa točke, keko ae nakazuje bolniška podpor« 10. Ne povprašuj za police novih članov »prejetih zadnji meaec do 20. v mesecu,' ker prej Jih ne moremo in nismo dolini izdati. 11. V dopiaovaniu ne pili več kot je treba. Predali v listih morajo hiti napolnjeni a čtivom, naj *ibo kakoribio hoče, ne pa piama 12. Od poaameznih članov «e nc sprejeme aaesmenta v gl. ursdu Vssk član mora skrbeti, da ima pls/-an avoj eaeament pri tajniku « pravem čaau. 13. Nc pritožuj ae na gl. urad. •h.kler sc nisi obrnil a pritožbo na -voje dmfctVn; če ti društvo ne dovoli porotnega odbora, ae šele Ishko pritožil na gl. upravni odbor. 14. Ne zahtevaj od jednote, če g|. tajnik ali gl. odbor nemo "•ta dati v smislu pravil, ker je dnoto tvorijo val člani, katerih »"t.lina je jednotino premoženje tajnik in gl. odbor ate le izvr "trije pravil in. ne morete neke j dovoliti ali storiti, kar ni dovoljeno. Inozemstvo. - Z bojišča. Nemške čete čim dalje Imi'1 j hudo pritiskajo na Verdun. V Parizu priznajo, da ac je kljub silili obrambi poarečilo ao-vražniku zasesti nektere postojanke severozapadno od Cumiersa. ' i' Avstrijske čete na talljanakem bojišču ao ie vedno v ofenzivi in so zasedle forto Coraovo zapadno od Arsiera, ki ima oklepni stolpič I/ Carigrada poročajo, da je nemško topništvo obstreljevalo v okolišu Kurtehofa železniško pro- gp. ' Bolgarsko čete ao saaedle tri ■grške forte v ameri Kavale po do govoru s grško vlado. — Na morju. Ia Berlina poro-čajo, da jc neki Ivedeki parnik zadel ob angleiko potapljačo in jo pogreznil. Po poročilih iz Londona ae vo-jevanje a potapljačami še vedno nadaljujf. Skoraj vaaki dan postane kakina ladja ali parnik žr-tev potapljače. Beuterjev urad porota ia Londona, da ao-avatrijski hydroplani bombardirali italijanska obrežna mesta in napravili precej škode. 18 oseb jc bilo vbitih in 20 ranjenih. — Drobna vaatL Ia Waahingto-na poročajo, -----* --\ Sf~ >■ mm9 mm i i - čiji rad\ vojevanja a potapljača- mi. Vojna je, bile dogovorjena stvar. — Iz Berlina poročajo, da je " Norddeutache Allgcmcinc Zeitung" priobčile članek, v katerem trdi, da je že lete 1911 obstal dogovor med Anglijo ln Francijo, da napoveeta vojno Nemčiji. General * Townehend, ki jc bil. takrat governor v Orange, je v pogovoru nekemu Nemcu, ki ga je smatral za Bura. podal ta razkritje. 0 načrtu je govoril Townshendu umrli lord Roberta. Člankar dostavlja, da so v oficicl-nlh nemikih krogih vedeli za načrt. Čas za mir ic ni priiel. — U Lpndona poročajo, da jc angldki državni tajnik rekel v zborniefte kom govora: "Vojna ie nI doaeg-la točke ,da bi bilo mogoče govoriti o miru." Splošne ljudske kuhinje. — Iz Berlina poročajo, da jc urad za ljudsko prehranitev ne U način rešil vprašanje, da so mestne občine ustanovile osrednje ljudske kuhinje. V Sehoencbergu, ki ime .'10,000 prebivalcev, so Že uvedli ta sistem, v Berlinu so pa pričeli z organizacijo. :»n l<> — Anglija. Is Londona poročajo, da je govor Aaquitha. miniatr-ske^a predsednika, o razmerah in puntu na Irakem povzročil aploi-no razočaranje v zbornici. Ae-quith ni govoril o puntu in na kakšen način je bil potlačen, temveč jc apeliral na irske voditelje, naj se različne stranke na Irskem združijo. Nsznsnil je, da si je munieijski minister Lloyd George ns prošnjo kabineta nadel nalogo, de posreduje med irskimi strankami. Prosil je poelsnee, naj v zbornici nikar ne govore o stvori. Inki voditelji Redmont, Carson in O' Brien ao obljubili, da bodo aedaj molčali, deairavno ni to lahke atvar. «' Brien jc rekel, da ee ne Ir-akem gode stvari, ki zahtevalo, ds ae govori, in da današnje zborniške aeja dokazuje, da ae hoče nadaljevali e potlačen jem svobodne beeede, dsslrsvno je do kszsno, da je tabo početje zakrivilo nemire. Iz razprave je razvideti. da bi angleška vlada najrajie zamol čela dogodke na Irskem, ker ee boji da bi nc priilc sa hjo be atvari na avitlo. "Labour Leader," znan ški delavski liat, poroča, da licija zaplenila v uredni pet več tiekovin. Med Bledeče tiskovine: 1600 1< "Belgija in kos pap! letakov "Kako je pri 3200 broAric "Finska, naš ruski aaveznik"; " "Pritnnija in vojna";, kov "Zakaj naj Anglija roži". Zaplenjena je bila knjižica o mučenju jetnikov v Ruaiji. Vai ti bili že rasiirjeni in fcnan}», da je svoboda Angieikem ravnotako pea kot v Avstriji ali v N« -1— , — Nemčija Is Berlina jo, da ul^Že v jesenskem mentarnem*. zasedanju ki določa podaljšanje za zborakc mandate, ki letu 1917. To predlogo jo, da nI praktično v i au obdržavati volitve. | pa-drugi vzroki skrivajo predlogo. Nemške zvesne drŽave rajo proti /tovemu živilskemu konu. Posebnp iz južnih prihajajo pritožbe, čel, glavna naloga, zalagati živili. Vladi niao ti pro| in neki uradnik mtniat prehranjevanje ae jc Izr tisti ljudje ravnotako nei Aiigjcži, ki ec branij zalagati velika mesta. ni eod, ker HO lirili letake pToti VOjni. Med obtoženci sta Toleto-jev privatni zdravnik Makavickij in njegov privetni tajnik Bnlufc-kov. Dva obtoženca ata sbolela, s'*" Sergcjenka, znanega piaetelja, jc bežal v inozemstvo. Povabljenih je 71 prič, med njimi hčeri ln sin Tolatoja, knez Obolenskij in dragi. Pri obravnavi je javnoat izključena., ' JUNIJA (JUNE) ltl«. priznajo unijo, oaemurni delavnik iu plačajo 55e na uro. Vtovarni za vrvi v Heniji, O., je končala atavka zmagovito ce delavce. Priborili ao poviiunje mezde in boljše delovne raamere. ŠTEV.—NU|fBER U. — Oudna sodnijska prepoved. West Pcnn Street Railway Co. v Uniontownu, Pa., je pred okraj« nim sodiščem izposlovala~ sodnij-sko prepoved, ki prepoveduje u službeneem se organizirati v uniji, med katerimi se je pojavilo gibanje za povišan ie meade. Družba je nektere ualulhenoe odpustila, ki ao bili delovni sa stvar. Kaj bo temu aledilof Najbrž stavka I Socialnih razmer ae nc more u-ravnali s sodnijakinii prepovedmi. * * ' • — Ia Olevelanda, O., poročajo, da ao zMtavkali delavci v enem dčpartmentu pri Forest City Foundry in Wallwarth ' Run Foundry. — la Oglesby, HI., poročajo, da ao delavci v cementovnah stopili v stavko. Prizadetih je bilo 800 delavčev. Zahtevajo oaemurni delavnik, zboljšanje meade ln priznanje unije. Župan je zavzemal ataliiče, da bi za času stavke nastavili po-sobne stražarje, ki bi Imeli poli-cijsko oblast. Mestni svetovalci, ki so večina organlsiranl delavci, no preprečili ta namen. Vsled tega ni nemirov ob času stavke. Delodajalska nesramnost, iz City, Iowa, poročajo da i ne promlrje in da vojakujoče sile isyplljo komisijo is nevtralnih narodov, ki naj prevzame funkoije raaaodišča. Predsednik Wilson sli osebs, ki jo imenuje prcdaednlk, naj predseduje raaaodlščt* — Ia Daa Moines, Iowa, prihaja veat, da ao zaatopniki i udar jev iii operatorjev sprejeli novo pogodbo in priporočali članstvu tega rudarskega okraja, da jo sprejme s splošnim glasovanjem. — Kako brije jo norec ia delavčevi Kapitalistični • dnevniki ao poročali te dni, da je Pullman Co. i sds la okrožnico, ki je napravila veliko veselje med delavci. Čujte in atrmitel Vaak delavec, ki aaaluži manj kot R00 dolarjev na leto lahko kupi na obroke eno delnico sa $156 \ kdor zasluži en tisoč dolarjev lahko kupi dve delnici in kdor saaluži 12 tisoč dolarjev na leto, amc kupiti 25 delnic ne leto. Delnice se odplačujejo na mesečne obroke po 4 dolarje, ki ae odtegnejo od plače. Delnice Pullman Co. so vredne po $160, tako si delavci prihranijo $5. ki jih pe seveda izgube valed neobrestova-ne kupnine. Družba hoče na ta ua-čin prodati 8000 delnic. Kapitalistični lital pravijo, da eo delavoi ta načrt pozdravili s veseljem In da bodo kupili def. nice. Verjamemo I Seveda* ao veseli najbolj tinti delavci, ki aaalulijo "manj" kot $600 na leto iu imajo po itlri in več nedoraslih otrok Nam je nmnka. kako naj — Francija. Iz Pariza poročajo, da je sociallatlčna manjšina, ki je proti vojni in h kateri »pada tretjina poalancev, pričela izdajati avoj tednik "Le Popula ire" (Ljudski). Urednik jc Jean Loguet in liet bo urejevan v smislu intcrnacionalizma in bo delef za mednarodni aporazum. ' - r ■ m. ......... Ameriške vesli. — Strokovno organtaiisni ru-darji, ki kopljejo sinkovo rado v okraju Joplin, Mo., so izdali oklic na radarje, da ac organizirajo v "Zapadni ruderaki zvezi" (W. F. of M.) — Farmarji v Fennsylvanijl ao na potu, da ac organUirajo v poljedelski zadrugi. Namen far-marake organizacije je, da pridejo poljaki pridelki direktno v roke konsumentom in da odpadejo posredovalnici pri kupčiji. — Strojniki ao obvestili tovarnarje, ki isdelujejo avtomobile * CJevclandu, O., če ne bo uveden do 1. avgusta oaemurni delavnik, da bo saatavkalo dvajset tisoč delavcev Enako dele veko gibanje jr t bdi v vseh dragih tovemah v ZdraŽenih državah, v kterih i/de. lujejo avtomobile. Če ne pride do sporaauma. ee prav lehko dogodi. da ob' določenem česa v«tavi dve sto tisoč 4flaveev delo. — Povišanje meade. American Manganese Company V Conells-ville, Ps.. je poviisls mezdo zs 20 od nt ot kov V livarnah v loll, Kansa«. eo povišali v aem deleveem me/do ne $2.40 dnevnege saslulks Prizadetih je tisoč delavcev. ny zahteva, da mora vaak dela-tee, ki vpraša za dalo, podpiaati izjavo, v kateri sloveChp Izjavlja, da ul člen atnokovne organizacije in da se ji nc pridruži, dokler ne vpraša uradnikov te družbe za avet. v ,, ' ' i Takole dobiva Jtookafallar Jav režim moralne aauinioe v Coloradu. Sodnik Wiley v Del Noric je črtal a aodnijakega koledarje obravnavo proti IL Hawkinau in F. W Clarku. Oba ata advokata ln obtožnica proti njima se je rodila iz obravnave proti John R. Lewsonu. k! je sedel na zatožni klopi pred aoduikom C. Hilliar-dom, katerega je najvišje aodliče spoznalo nesposobnim, da bi Ic nadalje vodil obravnave, ki Izvirajo iz rudarskegs štrajka. Grove Hall, ki je gleaoval kot prorotnik, ds je tawson kriv, jc v zapriseženi izjavi izjavil, da je smatral Lawsona nedolžnim. Ali čuvaj, ki j<> i niči čuvati porotnike, mu jc rekel, da je njegova Žena bolne, in ker ae je bal za avojo ženo, je glasoval, da je Le arson kriv. Pn tej Izjevi ao dvignili obtož nieo radi krive priaege proti porotniku Ilallu in obeme advokatoma, ki sta zagovarjala rudarje in zaslišala Halla. Odločbe aodnika Wilcyja je lep dokaz, kako so naatopall proti ru dar jem in njih prijateljem v kraljestvu oljnega veličanstva. » Kakor na Turikem. Is Bo- »tona, Msaa., poročajo, da je policija J. J. Ki tor ja ,znanege organizatorja I. W W. e alio izgnala iz Uwrenea. Policija ga je potegnila iz poatelje. vrgla na avtomobil in ge odpeljala v Boston, V ameriški republiki ac mnogo govori in piše o oeebni avobodi. zs j a mčena jc tudi v ustavi, „ ali slsvns polieijs ims v nekterih mestih# ravnotoliko spoštovanja do poste v kot v Carigrada ne Turškem, če je trebe nestopitl proti Armencem. še plačuje sin sušnega Dlekovega obrambnega zakona, ki določa, da ae postavi vsakege miličarja pred vojno aodilče, ki ae ne odaove pozivu. Čc oblaati Izvrie grožnjo in postavijo miličarje rea pod vojni aod, bo to nauk za tiate, ki ailijo v milico. mtmmmmmm ^ — ialoetne raamere v tobačni industriji. Tvrdka Ligget * Me-yer Tobacco Co. ime St. Ixiulau veliko tovarno, v kteri dole do 3000 delevcev, med kteriml ao de-kliee In dečki, za ktere bi bilo pravo meato v šoli in ne v tovarni. Delo je ml kosa. delovni čas dolg, ventilacije nobene, ker aveft zrak auli tobak, da se potem lomi. Molki zaslužijo $1 40 na dan. dekleta pa od $4 ČO du $7.05 na teden. Neka dekle ae je izrazile, de bi morali yprizoriti stavko, de zbolj-še jo tužne razmere. Takoj ee je našla Čedne duša, ki jc delavko zatožlla pri "bossu." Seveda Ji> bila takoj odpuičens. Kje* ao take rezmere. ac delev> c i pogosto men je jo. prišla v javnoat pravljloa, da je mrliški oglednik okraja Lake našel na licu ln na rokah strupena krlatale. Sodulk je uvedel polavedbe zavoljo te pravljice in mrliški o-glodnik Taylor je iajavll, da ni nikdar kaj takega govoril. Sod-nika so te bajke ujeaile ln isjavlt je, da bo vprihodnje raaualalce takih bajk keanoval radi taljenja • aodiiča: Sodnik je a teinl besedami jetrno obsodil lažnjlva poročila. Orpet in Laiubertova pripadata v takoavano družbo, če brcavest* nI kapiullatični poročevalci in u-redni k i že o tej aferi, pri kateri so priaadetl bogati budje, ki ai lahko Učejo zadoščenje pri sodišču prinaiajo take lažnjlve pravljice, da mora sodnik sažugatl, da bo vbodoče proti tej vrsti ljudi nastopil a vso strogostjo, kakina laži šele prinaiajo, če na aatolnl klopi aede airoinašnl delavoi, ki eo obtožen| kaanjivlh de jen j ob čaau stavke. Obsojena želeanilka družba. Ia St. Paula, Minn., poročalo, da - I je bila Chicago, Rock laland A Pacific želeanilka dralba obaojc na, da plača John Mkertu $50^)00 sa polkodbe. ki jih je 4obil, ko je na Rock laland leleanlel trčil vlek ob njegov avtomobil. — Ia Washingtona, D. 0., poročajo, da je z bor ilk 1 odsek sa dalo predložil kongreanl zbornici No. lanovo predfogo, ki določa tri dolarje minimalne dnevna "--- avesne - Vnanild v Blffalo, V, T., or. ganisirani v vosnilki uniji Mav. 104, ao dosegli lep uspeh. Meadn ae jim povila sa dva dolarja v tedna, a njih delovne ure so le vedno dolge. Delati prično alutraj ob itlrih in dokončajo delo v lele ob potili popoldne. varo^iinje proti nesgodam v Pennsylvafiiji je obvfelil vse ln> ■; dustrijalee, ki imajo od driave«t dovoljenje, da direktno zavaruje*;; Jo avojc delavce, da jim bo ta pra- ; viea odvzeta In bodo podraJenl" splošnemu zakonu sa zavarova-M nje, čc ne plačajo tako| poncere*;; lenim delavcem odškodnine, ao dobili teaerji. In mizerji v Akronu. O. Delodajalci — Mirovna reaolaeija. Iz Wa- shingtona poročajo, da je eenetor Lewia is lllinoisa predložil mirovno resolucijo, v kateri zahte ve, ds ac pradacdnik Wilson ponudi vojskujočim silsm ca posre-dovstrs. H«/olurijs predlaga, de ac akie- - Obsojena laiajivoet kapitali-•S nikar Je v V Waukega nu jc pričele obravnava prati vee-ušeliščnamu dijaka W. Orpeta, ki je obtožen, de je umoril M l«em> liertove. Sodišču predaeduje sod nik Donnefly. _ Komaj jc obravnava pričele. «0 dnevniki v Chieagu pričeli tek movetl med aebo. kteri lw prinesel več aenseeionelnih pravljic o zamotani aferi. NaJve/Je tekme ae vrli med Heeretovimi Hat I in "Tribuno." Prvo tako bajko je prineele "Tribuna," ki je poročale, da Je neka gdč. Ton ker jeva obiakele Orpete o polnoči r ječi. Potem je Stavkokaai na MraJkn. Tvrdka N. II. A II. Co, v Bostonu je iniportirala ia New Yorka 160 stavkokaacv, da ao savselr mesta št raj ksr Je v. Te dni so atavkokasi zaltrajkali ln sahtevajo onemu m l delavnik In dva dolarja dnevne plače, Družba je sdaj prills la dežja pod kap, ker etavkokaai ravno to sshtevajo kot itrajkar- K Htrajksrji ac dražbi amejejo In goapodom komponistom ne bo o* stalo drugega, kot imbotatl ae s svojimi delavci, če hočejo obdržati izurjene In pridne delavec. • I eat i ne, O., poročajo, da je Me Grew Rubber Company podpisala pogodbo s strokovno unijo (Rubber Workers' Union Na. 145091 in s tem je stavke končana. Plača ae povMa za 15 odatotkov. Družba akrbl sa orodje In nobenega delavca ae nc sme pre* genjeii radi delavnosti za unijo. Upor* uravnava posebno raz»odi-Iče, ki sestoji Is zsstopnikov delavcev in družlie — Unija kamaasakov r Toronto. O, jc izdale letek. ki tvori nekskino kratke zgodovino te strokovne orgenisaeije. Ksmneee* ki so ae organizirali pred 10. leti In dobivali ao takrat i5e pleče ne ura Zdej zaslužijo 60e na nra. Če bi ae karanoeeki ne orgenial-roll, bi bili le dense igračlca v rokah delodajalcev. Plačevali bi jih, kakor bi bilo njim vleč. In kdor bi kaj kritiairal. bi ga odslovili. t Chicago, 111. Pu neznenako dolgi in pusti zimi, ter izredno kratki in mrzli ■pomladi, približala se jc doba kislih kumare, morskih keč in e-»skih I jubeanjlvosti; pa tudi pasji dnovi niso več dsieč. V teli kritičnih dueh postanejo srca naših »Is v nib urednikov inehks kot uisslo na junijskem.solncu. Ur si Ishko vssk količkaj podjeten dopisnik *te#e per bušljev piestel j -»ke »Isve, ker uredniški ke« šli so na velike počitnice! Hedaj ali pe nikoli, Tone, sem rekel, še ee ho češ ovekovečiti kot pisatelj, i^i-ši kaj velikega in lepega, mords še psmetnegs po vrhu in slava se bo cedila nate kot nebeška mana. Kemo kislih kumare in morskih ko« se je treba ogibati, kajpak. Pz res, vzel sem ei veliko polo papirja, poostril si svinčnik, ps čsksl, da pride dobra vila in mi vdahne kako veliko idejo. Ampak je ni bilo od nikoder kdo ve. če muhaste božanske deklice ni-o* imel« kako "party" kje v lesovih, pa eo pozabile na Toneta. Hrečno sem jo prlmazal do tistega klicaja, ki gs vidite za bese-do "počitnice," naprej pa ni šlo. Kakor Nemei, ko so prišli pred Verdun, pa so jim Francozi rekli ? zaplkl Nervozno sem se sukal, na stolu in grisel svinčnik, ker pol nedelje je bilo že safroškane, na papirja pa niČt Nazadnje, ko aem postal že skoro tako slabe volje, kot prerok Jona, ki je pod buio tekal, kdaj bodo Ninive pokončane, pride prijatelj in prari: Bay, sli bi ne bilo dobro iti pogledat "Požigallevo hčer," ki jo priredi mlodenliko društvo "Danlen" v (liieagi, danes popoldne f Saj res, pravim, kar precej grom. — Ko smo prišli v Narodno dvorano, bilo je skoro že vse zaaedeno ih komaj amo doblH še par proetorč-kov. No, da ran kar na kratko povem, Igra je dobro uspeia in občinstvo jo bilo v splošnem prav zadovoljno, Seveda, pomanjkljivosti ee opastjo eelo pri profesi-jonalnih igralcih, toliko laftje še pri diletaaUh. Igra je lahko um* Ijivs in prepletena je s dobrim humorjem, kar mnogo pomaga k splošnemu uspehu, a tudi igralci, raj nekterf, so imenitni talenti. Nsj vam navedem nektere, kteri •o ae meni najbolj dopadli. V prvi vrsti ml je ugajala "Požigalčeva hfil" Rosika, ne morda samo zato, ker je lepa In prijazna deklica, ampak ker je rea fino igrala. Poglobila ae je popolnoma v svojo vlogo in prav na obrazu si ji mogel opasiti Žalost, strah ali veselje. Prava geste, čisto izgovor Janje in pravilno uaglaiaiije, to ni lahka reč, posebno fte za deklico, ki je kot ona rojena in vzgojena v Ameriki. Cast taki dekli-el, ne radi tega! ker ae ne sramuje Jezika svoje matere, ampsk ga zim Čisto in pravilno, da Jo jo veselje slišati I Tudi nlena teta tr govka Leskovčeva bila je nepre-kosljtva, kot skrbna, varčna, po-nosna in precej Jezična goapodi-nje • vdova. Vaak ujeti nastop je bil tako odločen ln nekoinpromi-sen, da ml je moje pečlersko srce kar trepetalo v prsih, češ. takile resolutui Amoconki naj bi pri Šla v pest moja sveta svoboda! Hemo da bi ie metlo vzela v roke. pa aa skrijem pod mizo, sli pz pod "itenge", kot »veti Aleš. '.le žešta. pa kako vam je "šnofala!" Ao »»ene je sililo kihsti v parter Ja. ona po ae ie zmenile ni. To so Aivei, sem si mislil. Vdovs IV tokariea bila je huda bodoča ta-Ua in kar žgečkalo me Je, za ušesi pri misli, kaj bi bilo z menoj, Je bi «1 nakopal takole sitno je-attno klepetuljo, kot tsMo ns vrat (Veete, jaz kot dober k rial Jon vat aaae obrnem, ne ns drugo!) Tod! Uršks Hekačeva blU je V borbi aa lepega Tonete (nikar-te misliti, da sem bil jszl!> jako 4akvp. trika ni ens tiatih, ki it *Mra W*de la ki prime nssprotni o ne. kar v obrss JI aohmei, kar ji pri taki v»fctl stvari kot ji vojaka as Ženine, Moaar Hekač. Re No. t. Ml |e tako v>o neroden ln neo kreteo. kol »Jupva vlogo zahteva. faili peiatao njegovo ribniško noreč> je meni fin misli« tudi drugim) izredne ugajalo Ia ko je pri neki priliki porabil lo ool ne prekoeljivl naivni me4m*t "HU.M sem kar cepetal od smeha. Kvader bi dal, le bi ms kdo nauMl ga tako aladko In zapeljivo Izgo- voriti! Tudi Indijanec ae mi le dopodel, tako v resnih, kot v ve-aelih naatopih. Lep j« bil prizor, ko je Indijanec .omenil, da je ie najboljše, če ae umaknejo vsi iz ozkih, teanosrčnih, maicnkoetaii nt a rok rajnkih razmer, v deželo onkraj morja, v a« po $10. — in ae plačujejo v ni a ^ ^ M £ Naeki das prihajajo ee« dslsv- ....... el aa delo« 6s prideda dva aova Kedor more, naj jih vzame več, meri se po premoženju in navdušenja. Naredimo Dom. če že ne ae-t)i, pa naši mladini, v katerem se bodemo«abavali in izobraževali., Kedor je navdušen brat društva "Naprej" in za napredek v naselbini, naj pride v nedeljo k mesečnemu zborovanju. Vršimo vsak svojo dolžnost l \ Josip Kalan, predsednik. Wait Park, O. Cenjeni brat urednik! — Pri obČiU rnali dopis v nam priljubljenem "Glasilu." Z delom s« ne morem preveč hvaliti, kar se tide tukajšnje okolice, akoravno ae dala skoro povsod s polno paro. Vsakemu je znano. da ne bo nobeden na« delav cev obogaUi, ker kapiUliati do bro vravnajo in razUgnejo dvoje biaage, da ae jim pridno polnijo od ttrani delavskega razreda. O kakih organizacijah ze tu kaj ne sliši nič, ker ni rudnikov, in naravno tudi zato, ker se delavci po tovarnah ne brigajo ta take stvari,1 Kriva je seveda tudi nezavednost. Tukajšnja naselbina nima posebno dobrih tovarn svoji sredini, toda nedaleč od tu, v mestu Clevelandu je vsakovrstnega deU, saj tudi večina tukajšnjih ljudi dela tam. N« druitvenem polju amo tud korak dalje, odkar amo vstanovill društvo "Delavec", ŠUv. 257 8 N. P. J. Z veseljem se opazuje, kajco se delavei družimo vsaj v tem oziru. Sedaj je povsod navada, da se stvari hvalijo in grajajo, in Uko je tudi tukaj. NekUri so za, drugi proti našim naprednim idejam, toda mi ae držimo poitenih naie in že »mo, da se tiid^ tisti, ki še m* so z nami, nam pridru Rojaki in rojakinje T Pristopite k našemu druitvu, da se bodemo enkrat aeili skupaj Ur si. veselo segli v roke kot bratje in sestre namesto da postrani gledamo drug drugega. Najlepša prilika se vam nud zdaj. ko se druitvo "Delavec Uko pridno pripravlja za svojo prvo ve««lico, katero priredi dne 11. junija t. 1., to je drugo nedeljo v mesecu juniju, v korist ie Uko slabe druitvene blagajne. Pekli se bodo janjci, in jedle kuhane kranjske klobase s kislim zeljem in pečenim kruhom. Društvo preskrbi izvrstno domsčo godbo pod vodstvom F. BuUl« in plesni oder; več vrst mokrote in vsakovrstne druge zabzve tudi ne bode manjk«lo. Rojaki udeležiU se vsi veselice, oženjeni in samci, prostora bo dosti za vse! Veselica se bo vršila n« vrtu brata M. Ipavcc« n« Brunner ave. Drugih ' posebnosti z« sedaj nimam poročati, oglasim se še kaj kasneje, ako mi U mali dopis ne uide v tisti koš, ali kako se že pravi. Ako se pa zgodi, vam obljubim br. urednik, da se bom toliko časa učil dopisovanja, dokler bo vse sprejeto, kar bo moja bistra buti-ca pogrunUla. K sklepu posdravljam cenjene rojake in rojakinje po širnem svetu in kličem krepek "n« zd&r" članom in članicam S. N. P. J. A. Pelan. mače, bode vodstvom g 1Mb., sviroJa godba »al F. Buula. ZmM že tako vsem, da če se njej godba oglasi, ae vae veselo J naj si bode že star ali mlad.l Društvo "Planinski Kaj," „ bi vsa društva S. N. P. J. j'n ^ štva drugih jednot, da ae udMefcl piknika. Naše društvo jih čakalo na 126 stop, Shore lint, it godbo ob 2. uri popoldan, in n»uj se odkoraka na določeni pnmJT Povabi se tudi ttjgajšno občinstvo in iz Clevelando,, da h« pi|.; nika udeleži. Ako bi ne bilo n3 me ugodno in bi deževalo, He ui^ nik preloži na prihodnjo nedeljij Na svidenje vsem 25. junija! Pozdrav vsem sestram in bit. tom S. N. P. J.l Mary Turk,^ Oollinsburg pri W. Newtonu, fcj Cenjeni br. urednik! Priob^ čite moj dopis v eni prihodnji! izdaj našega Usta. ' Bilo je krasno jutro prvega mij. nika, ko sem korakal z dvema to-varišema proti bližnji železniški postaji/ da nas je vlak peljal t kake dve uri oddaljeno nanelbiM Herminie, Pa., da s tamkašnjimi sodrugi praznujemo prvi majnik. Ker bodo aodrugi najbrž umi po- I ročali o majniški slavnoRti.ne bom opiaoval podrobnosti. Reeetn le toliko, da je slavnost bila nad mojim pričakovanjem, lepa in p*j menljiva. K uspehu je pripono-glo krasno vreme, kakeršno mow biti le v maju. Veselilo me je, ke sem videl med tamkajšnjimi rojaki tako navdušenje za socialistične cilje. Sodrugi le naprej po tej poti iii zmaga mora biti naša. Spomin na prvi maj, ki sem ga prai-noval med vami, mi ostane v spominu. '" Mi®!..-' | Tukaj smo na štrajku, dasiravno nam j« UUija reklo naj delamo. Stvar je sledeča: Pogodba med delavci in kotnpa-nisti zahteva od delavcev od 1 do 2c več za svetilke. Kompanija lahko dclavca kaziiuje z denarno globo, ako ga dva dni ni na delo, ne da bi naznanil, da ne pride d« delo. Ako delavec ne naloži čistega premoga, ga lahko druiha prvič kaznuje s 50c, drugič z f-nim dolarjem. Preden streljae u-streli, mora delavec od kopati premog detet palcev visoko in tri čevlje globoko, dasiravno je it podrezan s strojem. To so glavne točk« v novi pogodbi, radi kterik ne delamo. Kdor je rudar, raw-me, kaj se pravi delati pod takimi pogoji: rudarji so pravi sužnji P« ti pride uradnik unije in pove, di je najboljša pogodba v Ameriki Ne rečem, da ni; ampak za kom|»-ni jo in ne za deUvee. Lak ho >e dogodi, da delovec dela in naklada premog, na plačilni dan je p« kompaniji še nekaj dolžan radi kazni, mesto da dobi, kar ai je zaslužit v potu tvojega obraza globoko doli pod zemljo. Oprostite br. urednik, da v na-alednjih vrkticah nekoliko krititi-rum glavni odbor naie S. N. P. Naie društvo "Slovensks 7,*»ta-va", Štev. 64 S. N. P. J., je i«l* lalo inicijativni predlog, da »e popravijo pravila glede bolniških * biskovalcev in društvenega zdravnika. Navedli amo vzroke, zakaj Članstvo to ieli. Inicijativn ns« je bila Že drugeč vrnena: p«™* je bila preobširna, drugič nepopolna. To je pa Članstvo, vas j a«1; ktere člane, ujezilo, in to po vsej pravici. V zapisniku ieje gl odbora z dne 10. apriU se Čitn. ds j* gl. odbor sklenil, da ee lahko ini-cijativa vraia nazaj društvu, do-kler ni popolna. Vprašanje nssta-.ne, kedaj ho notmlna. Uj in aolnčnih rol navročlh. O, bilo jih je. bilo, pe aaj ne morem povedati — me kar nekaj tlUi v grin I Pa tudi čeaa nimam, ker gre« v Kenoaho Anton J. Terbovee. Oollinwood, O. Cenjeno uredniit^o 14 Gladila'' S. N. P. J. t—Tukaj se dela vaaki biti tudi najmočnejie po delnicah, dan r v nekaterih tovarnah ao pla-Vwh delnic p« druitvo ne more č« nekoliko zboljiali. pa tudi ce-kupiti, čeravno ae jih je priglaai- na živilom gre od dne do dne kvi-lo Jako čaatno število članov se to Sko; tsko, ds je delavce prizadet sapočeto gospodarsko akcijo v vseeno: sko insloveč zsaluži, mo-| <%ve»andU: ss ztrsdbo Doma, ki ra plačevati vaakdanje potrebšči-1 "den ne "želi etvari, mu ne ho ni-»mde po preteku nekaj let laat| ne tudi dražje. £ kdar |»opolna, tako lahko gl. odbor Z napredkom gre tudi dobro zavrže vsako inicijativo radi eno ker se zmeraj kaj noveca ustano- davnega rsslofa, ker je ne /rb. vi in tudi trgovine se precej mno- četudi je dobro izdelane, že. Trgovino Je odprla naša sestra Odkod si jemlje gl. odbor prt Ivans Bobnar na Waterloo vieo, da tako postopa z Uj«*' Road. Selimo ji obilo uapeh« v članstva in zakaj imamo potr.n ' njenem novem podjetju. 'H Sedaj je ne počil tea. ko ee narava odeva Z zelenjem in cvetjem, de vaak rad pohiti kam v selen goedii, da se novžije svežega zraka. Ta prilika se nudi vaškemu 25. junija, ker hode žensko dmi-tvo "Planinski Raj," kov. 185 društvenih sejsh ali pri imenova n«m na do«u. PusluŠite pa se la- nicijstivo v pravilih. Meje mor nje je. d« i ms jo tu«li člsni pravico povedati «11 je iaieijativ < d* brs ali ne, a te«, ds jo podiraj*, ko je natisnjena v Glasila. Koliko pntotore je vtelo v '<>1«' "H«'. h%ifc se razpisale n«r*,># «• pruWfiivsnje' n«ročnikov i vih členov, in tO trikrat ali štiri-krat. Za našo inicijativo pa ni bilo proatora šo enkrat, da bi eo članstvo drugih društev prepričalo, videlo in povedalo, ali je inieijative dobra ali slaba. Gl. odbor naj ee vbodoče bolj ozira na šelje členov. Delujino skupno, ker to je edina pot, od ka-wre je pričakovati uapeha in pro-cvit naše organiaacije 8. N. P. J. Z delom ae ne morem pohvaliti. Knkrat ne dobimo dovolj železni skih voa, drugič je štrajk, pri neki tukajšnji jami je »gorela piaar-na, ahraftba za olje, nekaj olja in ventilacijska naprava. Tako ee zmerom zgubi nekaj dni. Pozdrav članov in članicam S. N. P. JI > John Langerholc. Komentar gL upravnega odbora. Ne gre ae za to, 5e je inioijativa preobiirna ali prekratka, ampak če je nepopolna. Vaaka inioijativa, ki ne aogleša s popravki v vseh točkah, je nepopolna. Če ae stvar popravi, doda, ali odvzame v eni točki, potem je treba popraviti tudi druge točke, ki ao a popravljeno v zvezi, da eoglašajo. Br. Langerhola je mnenja, da je dolžnoet gl. odbora, da epravi točke v soglasje. .Drugi bratje ao zopet mnenja, da nima fL odbor pravico popravljati inieijative. To se je pokazalo v razpravi pred Šesto redno konvencijo in na Šesti redni konvenciji. Vaaka inicija-tiva ima prijatelje in nasprotnike. Prijatelji inieijative ao za to, da gl. odbor popravi inieijativo, nasprotniki inieijative eo proti temu, da gl. odbor popravlja inieijativo. 01. odbor po eedanjih pravilih ne more izdeleti in popraviti nobene druge inieijative kot ovoje. Debata na šeati redni konvenciji je to jasno dokazala, kakor tudi zaključek, da sme gl. odbor le v zelo nujnih zadevah iadelati svojo inieijativo. Če bi bila konvencija mnenja, da amo gl. odbor popravljati društvene inieijative, bi bila sprejela tozadevno točko v pravila. Ko eo^MMiill štiri meaeci je gl. odbor opozoril članatvo, da ao pravila že tolikp č*ss v veljavi, da ee lahko pozna napake v pravilih. Ravnotako lahko društvo, ki miali, da ima gl. odbor pravico pomagati društvom pri izdelovanju inieijative, inicijatira tozadevni predlog, da gre na aplošno glaaovanje. Ce bi se to zgodilo, bi. bila stvar še mogoče na glasovanju ln tudi kmalu rešena. Izjava, ki jo je podal gl. upravni odbor, ne pomeni nič drugega, kot da gi upravni odbor verjame v ljudsko voljo in ne bo storil nič, do kar mu ni dala šeeta redna konvencija ali pa članatvo a splošnim glasovanjem pravico. Proator v Olaailu pri tekmi ae je vporabil sa jetdnotino korist. Jednota je pridobila nad on tisoč novih členov v tekmi in menda je h tem izidom lahko veek člen zadovoljen. Preje je naš% jednota potrebovala leto dni, da je pridobila nad en tiaoč novih članov, v tekmi je pa jednota sa to število članov narasla v dveh meeecih. bor ter stopili v«i kqt en iuož v Štrajk. Kislim, da je vseh štrej kar jev pribliluo 1200. Prve dni, ko ae je itrajk pričel oo kapitalisti vpili v tuksjšnib še eopisih, ds ao njihovi delavci po polnoma zadovoljni a avojim polo-žajem, da ao ae nekakšni revolucionarji od zunej vtihotapili med čredo njihovih pohlevnih ovčio in jih nagovarjajo k vporu. Vabili ao delavce nazaj na delo, da jiiu milostno odpuatijo njihov greh. ker ao so upali grešiti proti molo-hu-kapitalizmu. Delavei ao pa odgovorili kot en mož, da auženstva mora biti konec, hočejo pripozna-nje unije, unijako plačo in 8 urno delo. Kapitaliste je ta zahteva in pa aamozavest delaveev zadela kot strela iz neba; nekaj časa sploh piso hoteli govoriti o kakinih pogajanjih. Ko so pa videli, da kolesa v tovarnah lo počivajo, da je njih sveti profit v nevarnosti, so začeli malo popuščati. Obljubili ao po atari kapitalistični liaičji navadi, ugoditi vsem zahtevam, samo unije ne prlpoznati nikdar. Izrazili ao ae, da mora trava prej prera-sti visoke dimnike njihovih tova-vara, preden bodo pripoznali uni- jo. Delavci stojte trdno kot skala, zavedajte ee da ate bili sužnji kapitalistov do sedaj. Vse pride iz dela delatakih rok, zato se ne u strašite kapitalističnega blufa, da ne pripoenajo unije, če delo poči va prav pet let. Njim je preveč pri arcu sveti profit, da bi pustili atati tovarne dolgo čaaa, oni sami pa tudi ne bodo zaaukali rokavov in šli v tovarne delati. Njihovi mi ljoni tudi ne morejo zavrteti niti enega kolesa in njihovi r diamanti okrašeni prsti so premehki, da bl produoirali le eno vrečo oementa. Vaše roke morajo biti pri strojih, drugače ne bo profita za kapital i ate. Bratje, delavci 1 Zavedajto se, da ne zahtevate še polovico tisto-ga, kot vam gre po božjih in naravnih zakonih, saj zahtevate sa mo nekoliko večji košček kruha za sebe, avoje žene in otroke, gaj ne Apeliram na tukajšnje woven oo, da egitirajo m«d delavoi polj ske narodnosti, katerih' je tftkaj veliko, da pristopijo k noiruiu društvu. Vsak naj pripelje nekoliko novih članov na uatanovno eo-jo, ki se vrši dno četrtega junija t. i Hodite vai sa enega in eden za vso! Pod tem geslom delujmo aa-se in S. N. P. J. Pozdrav zavednim delavcem in delavkam šlrom Amerike. Član druitva štov. 172. Oory, Ind. Naše novovatanovljeno društvo pozivlje člane 8. N. P. J., ki live v tej okolici in pripadajo k dlttgim društvom, da vzamejo prestopne liate k našemu druitvu. Prihodnja aeja ae vrši dne dovotogo Juni jo t. 1. ob osmih zvečer ne 1629 Waahington St. v jugoal. aoe..lokalu. Bratje pripeljite svoje prijatelje na ooio, da pristopijo v iiaže druitvo. Človek nikdar ne ve, kje ga čaka nesreča. V slučaju nesreče jo posebno težko sa nae, ki nimamo tukaj svojih staršev, in Če*ni-smo pri podpornem druitvu. Človek je prepuščen na mlloet dru giin in čakati mora, da mu shonci podele koa kruha a očitku, aakaj ni priatopil k podporni organise« i ji, dokler je bil zdrav. Jugoslovanski delavei priatopite k našemu društvu in skrbite OOse, da dobite podporo, če vsa sodeue neareča ali boleaen. To je vsoka kor boljše, kot pa nositi denar ia salona v aalon, kjer ae napišeš al fcoholičnih pijač, da ai potem bolan in nesinošen za delo. Naprej bratje! Agitirejte za našo društvo "Nova »loboda" in pripeljite na prihodnjo eejo vsak po enega novega člana. Veak Slo-vanaki delavec lahko poetane šlan društva, ne glede h kateri alovan-ski narodnosti pripada. . j; . Stjepan lleinsl, tajnik. ; prosto t šene ne plešejo vstopni ne. Hladno pivo, dober prigriaek in aladoled preakrbl aa to lavolje-ni odbor. Bratje, delavci! Vei na piknik dne 18. junija, da ae aabavamo v pooeti naravi, na selenl 1 trsti ln pozabimo aa par ur na teike čaae: Ako bo deševalo, oea piknik vrši dne 25. junija t. 1. Odbor. W. Vo. Gloeom oklepa društva "Domovina," štov. 29 S. N. P. J. ae naznanja članom v Thomoeau. Coke tou, Ben bush In Pieroe, W. Vo., da ae redno in polnoštevilno udeležujejo društvenih eej. Da vam bode jaano, zekaj ae je treba ude-leševati eej, č i tajte pravila 8. N. P. J., člen 10. "Pravice in doll-noeti člonatva," atran 58. V A točki bodete našli ata vek. kateri ae glaai: Člani(ioe) ae morajo udolešltl najmanj veake tretje aeje društva. Sklep aeje s dne 18. maja t 1. se glaei. Clan, kateri ee ne bodo pokoril pravilom in društvenim oklepom, ae g* bode kasnovalo s enim tednom euspensije od bolniške podpore. Apeliram na člane društva, da vpofitevajo gornji eklep ln ee udeležujejo polnoštevilno društvenih aej. Ne posablte tudi prineetl s aeboj potrebni drobiš so pločevo-nje prispevkov. Frsnk Kocian, tajnik. Cleveland, Ohio. ^ ^ _ Slovenski aoe. klub štev. 87. t uhtevat« "krasnih* sVtomobltot 'in I Clevelandu, (O. priredi v »odeUo. etopelo O. Člani ao marljivo na delu in pripravljajo obširen in rasnoVr-aten program. Poaebnoat te zabave bo, da noetopita dva moiks pevska zbora, eden hrvataki pevski zbor "Crveni barjak," a dm-gl novoustanovljeni alovenski delavski pevakl zbor "Kerja." Vsi rojaki v Clevelandu in okolici ae vljudno vabijo, da poeetijo ta piknik in na ta način pokažejo svojo naklonjenost politično or-ganisiranim slovenskim delavcem Clevelandu. Član jednote. Naznanila in vabila LoSolle, IU. Cenjeno uredništvo našega vr lega Glasila! — Priobčite teh par vrstic iz našega stavkovnega okraja. Dogodki mi allijor pero v roke, da sporočim javnosti, poeehno pe tistim, kteri so že kdaj garali tukajšnih cementovnah, da ao vae tukajine cementovne zaprte, ker ko vsi delavci kot en moš saštraj kali in zahtevajo to, kar jim gre. Bujna spomlad je prišla v de >-elo, pripeljala je e eeboj novo mlado življenje v naravo, veake st v area ae probuja is dolgotrajne Ka zitnakega spanja. Kraano duh teče cvetlice razširjajo prijeten vonj, ptiee žvrgole krasne melodije med zelenimi vejami. Tudi v delavska area je prišlo novo življenje, aaloČaOet ee je morala umakniti semoaaveetl, tudi dels vel so spoanali, da je še en krst eaa končati zimako spenje as vesti Kot po drugih indust ri jalnih mestih, tako so ee tudi tu kaj vzbudili delavei iz epenja ne '»vednosti in odrekli sušno peoil »vojim zatiral V tukajšoi okolici imamo 8 veli ke vr meato vne Marquette Cement r". < lneago Portland Commit Co in Oermaa American Cement Ce. v teh tovarnah so garali ubogi " pini 10 tio 12 ur ao soametao nl-»ko |>lač<», eeveda ss nameček eo ••orali ve asi h garati ftodi 94 nr. diamantnih prstanov, kot jih ima .... . ^ j« vaši izkoriščevalci. Ne dajte ne Hcharjevi farmi, Stop premotiti od kapitalistov, da vam plačajo unijako plačo in dajo 8 urni delsvnik. Zahtevajte v prvi vrati pripoznsnje unije, kajti le tem potom ei bodete ugodnoeti ob-dršsli. Zs vsgled nsj vsm alužita Calumet in Ludlow. Oposarjam člane nate alične 8. N. P. J., da imajo v mislih točko naših pravil glede akebov, kajti poatopalo se bode z vsakim brezobzirno, ki bi kršil tiato točko pravil. Uverjem aem, da ne bode^izda-jie mod našimi rojaki. Rojaki, Stojte trdno a sodelavci drugih na-rodnoati, ne dopuatite, da bi naš narod nosil pečat delavskega Is-dajatve. Priliko imate aedaj taki-no kot ie nikdar preje in mogoče je tudi kmalu ne bodete imeli. Ne odnehajte! Če bode borba še tako huda, vedite, da je za vami vcli-kanska armada 2% iniljona organiziranih delaveev in sc vam ni treba bati pomanjkanja. Bratje delavci, v tem boju a kapitalom naj vaa apodbuja zavest, da se borite zs boljše razmere ne samo za sebe, ampak tudi za vaše otročiče in za boljšo bodočnoat delavstva širom sveta. Čim hujši bo do boj, tem slajši bode zmsgs. Zapomnite si krssnc besede velikegs Abrahama Lineolne: "Delavee producira vee na svetu in je tudi deležen do voege, kar produeira." Pozdrav Članom in članicam *8. N. P. J. Ignetz Volk. dne 4. junija velik piknik na aklepa na ssdnjl aeji 7; Cenjeni br. urednik! — He ni aem Altai dopiss is tuksjanje male slevenake naselbine in aato aem odločil, ds popiiem ne krstko nsše razmere. Ko eem pred par tedni eem pri šel za delom, aem našel tukaj komaj okrog petnajst Slovencev. Zdaj ss je to število poviielo pri blišno na dvajeet. Večine tukajšnjih preblvsleev je poljake narod iMMti in tudi Italijanov Je veliko. Z delom gre bolj počssi, ker nam delodajslei privoščijo kskšen teden počitks. Med nami Slovenci ae je poro dila lepe misel. V krstkem hočemo ustanoviti novo društvo iz starih in novih članov, ki ga pridrnžimo 8. N. P. J. Slovencev nas je tmkoJj>rsv me tpriagflsld, m. Društvo "IUlnoie", štev. 47 8. N. P. J., je na^adnjl redni mesečni seji sklenilo, da priredi piknik na anani "Nelson" farmi, v nedeljo dne 18. junija. Začetek ob 1. uri popoldne. Tem potom uljudno vabimo vaa slov. društvo ,rojake in prijatelje sabeve pod košotini drev jem is Sprlngflelda ln okolloe, da se piknika mnogoštevilno udeleže. Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. 8 članom, ki ae ne udeleši piknika ee bo po v zmlalu društvenega pa člane in členlee naše 8. N. P J. na aabavo. Godba pod vodatvom F. Butale ,oder aa plea, hladne pijače, go-rak ali merael prigrizek, šaljiv arečolov ln šaljiva licitacija. Na raapolago sta oba dobitka, ki ju jo druitvo dobilo pri tokiui. Godba sečno ovirati ob dveh popoldne. Rojski ia vzhoda (Kaat Hide) naj vsamojo St. Clsir karo, trenefer Lorain do tramvajake reuiiae (Car baru). Tsm bodo čakali naii člani ns gosto. V slučaju alabega vremena ao veselica odloži do prihodnje nedelje. *is avidenjc 11. junija. Joa. JsneŽič, tajnik. lost Helena, Mont. Naznanjam članom m članicam druitva "Slovepakl Is vee" štev. 148 S. N. P. J. v I,asi Heleni, Mont., ds naie dt uit vo priredi prvi apomladana);! piknik dne 11. junija t. 1. ns Petkovi farmi, Vatopnina stane 1 dolar za goapo-de; damo ao proate vstopnine. Ječ-menovčka in prostega prigriaka bode na raapolago. Vljuduo vabimo vsa tukajina druitva ln la okolloe, da nae polno itevilno poaeti-jo. V slučaju alabega vremena ao napravi veselioa v dvorani društvenega zborovanja. Igrala bode alovenaka godba, ki bodo odkorakala ob 1 uri popoldan. Na avidenjc vaem na pikniku 1 . Odbor. Youngstown-ftruthers, 0. Naznanjam članom druitva '!81ovouakl Narod", itev. 158. da prihodnja eqja U. junija prične točno ob devetih dopoldne, ker i-mamo važno točko na dnevnem rodu. Opoaarjam člane, ki ao od deljeni od našega druitva, da naj vaainejo preatopne llate, ker v slu čaju bolezni ne bodo našo druitvo odgovorno za podporo, kakor ae glaae tudi pravila. Tajnik društva It^ev. 153. Ironton, Minn. Naznanjam članom druitvu "l-ronton", štev. 197 8,. N. P. J, ki prebivajo izven društvenega o-krožja, da se vbodoče v vaeh tajniških zadevah obračajo na novoizvoljenega tajnika Andrew Mlo-kush, P. O. Box 104, Ironton, Minn. Tajnik. Oononsburg, Pa. Naznanjam članom druitvo "Postojnska Jama,'9 itev. 138, da bode Izredna seja dne 4. junl j a ob desetih dopoldne, ker eo važne stvari na dnevnem redu Je dolžnoet vaokega člana, da ae seje udeleži. John Kern. tojnik. Johnatown. Pa. Nasnanjam Članom in članieom društva "Adrijs," itev. 3, da je društvo na seji dne 14. meja t I. zaključilo, da priredi pikolk dne 18. junija t. I. Vaak član, ki se ne udeleži piknika, plsča en dolor v društveno blagajno, Članice pa po fiOe. Članom ln članicam priporočam, da vpoštevajo ta zaključek, da ne bo potem n trebnih izgovorov. Bret je In sestre! Udeležimo ae vei piknike, da prijM>moremo dru štveni blagajni do gmotnega o epe ha. Piknik ee vrši ne elovenakom vrt« v Mon*ellwill. ki je najbr« vaekemu znan Na piknik vabimo vljudno aoaedna druitva 1e Cambrye City. -Vatopnina sa moške en dolar, 388.912 kson podporo, ker ne bi šenake v apremstvu moških so vetopnine proate. Za sveži ječmenovec ln okusen prigriaek bo ekrbel odbor. Torej ns svidenje 18. junljs! Fr. Bregsr, tsjnik. M osam ore, Pa. Obveščam člane društva "Kanarček", štev. 146 8. N. P. J., da ae vbodoče v vaeh tajniških ssdc-vah obračajo na br. Martina Zala-Šok, dokler ni isvoljen nov tajnik. Vzel aem preetopni list k bližnjemu društvu in mi je torej nemogoče opravljati tajnlitvo. Če kaj članom povem, me ne poaluša-jo in preoatalo ml ni druzega kot vaeti preetopni liat k bližnjemu društvu. Mihael Polovich. Brooklyn, V. T. Društvo "Bretaka Zveza", štev. 140 8. N. P. J. priredi v nedeljo enajstega Junija 1916 šestletni piknik v prostorih "Hotel zum gruenon Wsld," vogal Columbus ave. in v Kim St., Meepeth. Začetek točno ob sni popoldne. Vstopnina 10e., godba prof. Win-terje. Prirejen bo šaljiv arečolov in kegljalo ae bo za dobitke t $10-$ft—$3. Za vaeetranako zabavo in dobro pijačo skrbi odbor. « Ns piknik vabimo vljudno vss sosedna društva in vse rojake iz Brooklyna in New Yorka. Članom našega društva priporo čem, ds ee polnoštevilno udeleže meoečne aeje dne 10. JnniJa v novi dvoraui rojaka Frank Mraka, 211 Orahein eve., vogel 8tegg Ht., Brooklyn, N. V., ker je več važnih tošk na dnevnem redu. Radi pik nike je neobhodno potrebno, da ae vei člani udeleže eeje. Anton Htaudohar, taj. Iz urade društva "Triglav", št 48 8. N. P. J. v Borbertonu, O. — Nasnanjam, da bode se meeee junij t. I, poleg rednega eeesments - Dvaindvajset avstrijskih škofov dobiva od dršave na leto mogli ishajeti (!) a avojiml rednimi dohodki, V drŽavi je aicer oa tisoče in tisoče večjih revešev, ogromne ao Žrtve vojne, a sanje nima drŽava ničeear. — Kako jo smrt kosilo v »r-bijl Privatni docent v Curihu dr; Hlrschfeld je predaval v Curihu o svojih doživljajih kot vojaški zdravnik v Srbiji. Najatrašnejše je, po njegovem aatrdilu, divjal v Srbiji pegaati logar, ki je sehte-val več žrtev, kakor vojna sama. Ta bolezen je allno nalezljiva. V mnogih srbekih bolnicah je poleg bolnikov umrlo vee drugo o-aobjo, zdravniki, atrežnlkl, plaarjf Itd. Očivldno povečuje atrah pred boleznijo Že na eebl veliko nevar-noet pegaetegg logarja. Alkoho-liatl sapadejo pri pegastem logarju takoj am rti In proetane ga aa-mo, kdor Ima adravo arce. Dr. Hlrachfeld Je rekel, da ne pozna, ne ene arbake družine, ki bl Ji to bolezen ne umorilo kekega člane. Boj proti ušem apada med najtežje naloge vojne blgljono In je bil v Srbiji posebno težak, ker nl bilo ne dovolj zdravnikov, ne dovolj zdrevil. V bolnicah Je vaega zmanjkalo, tako da ae uši ni bilo mogoče zatretl. Zaradi pomanjkanja prostorov so morsli bolniki leže ti v vežah, ns hodnikih in ee-lo v hlevih. V bolnici, kjer je pro-store zs 200 ljudi, so morali lasih oskrbovati 2000 bolnikov. Srbija je iiuela pred vojno 360 ud ravnikov, Izmed teh jih je le sa pega-atim logarjem umrlo 136. Strežniki ao bili arkakl vojaki in av-at ri Jak l ujetniki. Deloma je bile dieelpliua v bolnicah tako slaba, ds so v bolnici dobili zdrsvlla le aa densr, Neki umirajoči bolnik kugo. Tuje mlalje pa ao prišle Šele v maju ln juniju, ko ao uši Ao ir.ginjale. Treba bo isdatne pomoči, aicer ee kuga obnovi. Provi polom ae je sačet v Srbiji tedsj, ko je bils pretrgono želesniško aveao a Solunom. Umik arbake ar-mede in beg srbskega probivol-atvo ata bila polna atrašnega trp. ljenja ln največjega pomanjkanja. Lakota in bolesen ao uničile « allno mnogo teh bešečlh ljudi. Sa srbski papirnati denar ni bilo ničeear več dobiti ln le a največjo tošavo je bilo dobiti kaj drobiža sa nakup najpotrebnejših Šivll. Dr. Hlrachfeld jo pri tem begu videl večkrat tudi kralja Petra, ki jo, dael bolan ln jako alab, potrpežljivo prenašal ' strahotne napore. Na arbakl generalni Štab ss jc zgodil napad; napadalel ao mislili, ds Ims generalni šteb veli- . ko densrjs pri ssbl. Dr UlrOeh-fold jo čra Sksder prišel v 8. Giovanni dl Modus ln ae od tam pro* peljal v Italijo.__ — Špekulacija m čaitilakom- »ost. No Dunoju so ssprli štiri o-nebo, ki eo špekuliralo na Človeško nečlmernoet in čsatilskomooot, Geaa Singer, Ferdinad Scherlou, Marija Soheriau ln Teodor Schneider ao raapošlljoU roallfi-nim osebam, ki imajo odlikovanja Rdečega križa poeebna vabilo, naj plačajo 50 kron ali več so knjlgs, v kateri bodo ovekovačenl. Delali ao to eeveda tako, kakor do po-atopajo po naroČilu Rdečega križa. Na te llmanloe je aedlo precej nočlmernlh ln čoatl lačnih ljudi in ao bili nekateri oelo tako neumni, da eo plačali po 0000 kron. —• Srebrn pas okoli zemeljske 6blt. Nemški llatl računajo t Četrto nemško vojno poeojilo bo gotovo doeeglo tok uapeh, do bo Nemčija napolnila avojo vojno blagajno še a 40, miljordo. Ako al hočemo predatsvltl, koliko donor-Jo je 40 miljord, al mlatimo vslt-kanaki obroč eeatavljen ln po robu poatavljenlh erebrnlh mork. Ta obroč bl aegel bsš ns ekvoter-ju okoli semeljske oblo, kotero obseg anašo 404)00 lun. MM* so soprovljo + ns r. — Degradirani profesor. V nemškem državnem stym je pri rssprsvi o vojnem etstu povedsl poalanoc Davideohn tudi aledečoi Bcrolinaki vaeučillškl profesor dr. Nikolsj, sdrsvnik avstovnegs l-mens, ki je pred vojno adrovil tu* dl nontško oeasrloo, js ssčstkom vojne dobil vodstvo dveh bokilo. Njemu podrejenim adrsvnlkom trdnjsvake Imlnlšniee Oroudetis niao ugsjsle nekatere lajava, ki Jih je napravil o načinu vojeva-nja in klečeplasci so gs denunel-rall, Stvsr je prlšU pred oeeorjo, ki jI je s ono gsaU) napravil konec. Nieolaj ae Je mogel na to vrniti v Berolin in aopet provaetl avoje predavanja, todo kmalu jo moral vnovič v Oraudena. Njegov protest pri noučnem mlnlatru proti poaoganju v učno evobodo je bil bros uapeha. Na niertvo vlogo 22. novembra ss ui^fr 21. februarja aporočilo, nsj predloži po voješkem alušbenem potu vlogo. Začetkom meres je bil kot zdravnik pokllesn v Odanak Iti pozvan, tisj atorl vojaško pries* go, I'rofeeor ae je popolnoma o-pravičen branil to atoritl. PrvUf, ker je ineiiil, da kot sdrsvnik, ki je po ue odpovedenI civilni pogodbi v alužbl vojne uprave, nima dolžnoetl, atoritl vojaške prieege, zlesti ker je toliko šess niso od njega ashtevsll In tudi eteer noben eivUni adrovnlk ne etori vojaške prlaege, drugič, ker ao mu pomisleki vesti branili, atoritl pri-se go. Nikolsj je bil no to degradiran sa prostaka. NI mu dovoljeno, ds asm akrbl za svojo krono in dolžan Jo vaa svoja simn-at vena dela predlagati vojaški o-blssti. Tepci, ki ao degradirali legs u-Aenjaka, so ostali tepe I, profesor je pa oetal kljub temu učenjak svetovne elave, če ao gs degradirali sa prostaka. Ped- lo.če ee primerjamo s tekaj nabije | FrankJina b Mahame. Dob- ..lo nimi narodi; aato pa eioramo biti,111 vei rojaki Is tukajšnje okoli- gta ee na pikniku f> delamo brstslm in gremo drug d a»i danee stoje V^llttft* ** wprfV1cmKM KABODVB KIDPOBXI JEDNOT* Za vojno ali za mir? Uiilslln i i» »»»svsiHvei e as »m iS "llMflt SmM| ttowal hsy4 Wmkir. IT THB ObOVgHlC KA •oorvrr. omoti kjwsw VM«**-« Lswsfek »Ml •tm pm AV«. Naši dobri senatorji. Zc park rat smo se bavili z Burnett - Dillingovo nsselniško pred logo in povedali, de se ne »tri njsmo z njo, ker ne nogi«A« z na čeli demokracije in Ijudovlsde. Zdaj jc naselniška predlog^ pred zveznim zeiiatnini odborom in jo tam popravljajo. Pri tem popravljanju ne odloča načelo pravice, temveč jo' poprevljajo, ker Uko želi japonska vlada in mogoče tudi ameriški kspitslisti. Japonska vlada Želi. da ae lah ko od naseljevanja j v Združene države izključi vac Azijate izvzem ši Japonce. _____ -Komaj jc japonska vlada izre kla avojo Željo po svojem poslaniku Chitidi v Ameriki, je zvozn senatni odsek zs naseljevanje sklenil soglasno, da se črts predlogi točks. ki prejtoveduje liaseljevsnje .laponeev V ZdrUŽC nih držsvsh Japonska se nsobra-tno zaveže, da prepove "jspon izseljevanje v skitn delavcem" Združene drŽave. Ko so sprejeli v kongresu sbortiiei naselniško predlogo, k izključuje vse načelnike iz Kvro pe, ki ne znajo pisati iu čitati, in vse Azijste, so hoteli dopovedst ameriškemu delavstvu, ds se je U zgodi lov inUresu delsvstva. A nalfabetje ln Asijstje delajo po ceni. nemogoče jih jc pridobiti za deUvake organizacije itd. Gospodom so se ksr cedile besede skrbi za amerižko delavstvo iz uzt, kot da so se Če« »oč iz delsv skih izkoriščevalcev spremenili človekoljube, katerim je najvižj silj v življenju, da slade delav eem življenje in zsuje skrbe po očetovsko. In nsžli so sc celo med delavci, ki so verjeli tem besedam in jih smstrali za resnične, ki so bile le slepilo za delavstvo. Komaj jc jsponska vlada Izrekla svojo fteljo, Že so omahuill gospodje in izjavili, ds jo »polnijo. Vsa ljubezen do ameriških delavcev se jc rszpržila v prazen nič iu zdsj hnsjo veljsvo Ic &c držsvni rszlogi, ki so seveda tudi kapitalistični. v Obvarovati mi hoteli ameriške delavec pred ecniuii delavci ia Kvrope in Azije! Kdo pa najce usjže dels ns svetu in pot roži naj za žlvljcnske potrebe? Ali ni to jafKtnski delavec? Ali ne prekaša v zadovoljstvu japonski kuli kitajskega f Kitajskega kuli ja se lahko pridobi za organizaei jo ln privadi se kaj hitro ImiI |A1iii življeuskim razmeram, mejtem ko je japonskega kulija težko pri dobiti za organizaeijo. številni žtrajki ua |>aciričiiem obrežju po trdijo, da Kitajci nieo hoteli stav kokaziti, kar se pa o .laponeih re V New Yorku so priredile kapi-Ulistične sile veliko demonstrsei-jo zs oboroževslno pripravi janjc, kakersnega imajo kapitalisti na svojem progrsmu, čs vpošUvamo I število udeležeucev, Kapitali stični listi prsvijo, ds se je demonstracije udeležilo približno 150,000 ljudi. Iz tega števila delajo kapitalistični listi vodo. kakor da je bil ves New York na nogah in se navdušuje za ujih interese. resnici pa 150.000 oseb ne šteje nič v mestu, kot jc New York, kjer na par žtirjaških miljah ži vi približno šest miljonov' ljudi. Hto in petdeset tisoč o«eb se prav Uhko zbere v takem mestu, ds demonstrirajo za stvsr, kaUro najmanj sedemdeset odstotkov ne razume. V Ukem mestu so mili-čsrske orgsnizaeije, h katerim spadajo ljudje, ki se radi vidijo v pisani uniformi iu po taktu Imb-ns sli trobente korsksjo ns jsvni ulici. Potem so vetersnei, katerih naloga jc, da sc udeleže vsske pri reditve; ki jo kspitslistični listi proglsac zs pstriotično. Veliko jc število tudi držsvnih in mestnih uslužbencev, ki so prisiljeni več-alimanj pokazati svoj pstriotizem javno, čc nočejo biti proglašeni zs brezdomovinske rdečknrje. Mnogim iieorgsnizirsniin delav eem namignejo delodajalci, da sc spodobi zanje, udeležiti se take patriotične demonstracije, *er je "stalno" delo le za take delavce ki se ne sramujejo pokszati jav no, da so patriotičnl ljudje. V velikem mestu živi veliko Število zi-jalastih radovednežev, ki se radi udeleže vsakega dirindajs, da le napasejo svojo radovednost in se potem bahajo, da jc bilo krasno ln impozantno. V miljonskcin mestu živi pre cej tisočev v človeških nižinah. Bo ljudje, ki tržijo z belimi sužnies mi in vzdržujejo hiže sramote, 1-grsliiice za denar itd. Taki ljudje so navadno zelo "patriotism," da s Vpotriotičnim" plažčem piikri vajo svojo umazano obrt. Potem iinsmo žepne Utove, ki sc tem rajšo udeleže vsake prireditve jčiiu- večja je gucčs* da lfhko ne luotepo praznijo žepe svojim bližnji kom. In tsko bi lahko našUl' šc druge gentlcmanc, ki so sain teresirsni pri tskih prireditvah, ds hi dokazali, ds ni umotnaot spraviti v Uksiu nicstu 150,000 mo za _ in da augestirsjo ljudstvu, ds se pripravljs za vpad v Združene držsve sovražnik, ki gs nihče »e pozna. Ce sc reklama obnese in judstvo verjsuie v bsjko o strašnem, nepoznanem sovražniku, potem bodo tovarne, v kterih izdelujejo strelivo, puške, topove in druge vojne potrebščine še obratovale. ko bo že sklenjen mir, Vsi izdelki te vrste se bodo vlsdi pro-dsjsli po visoki ceni in dobiček seveds nc bo rnsjhen H tegs vidiks so demonstracije za oboroževalno pripravljanje navadna kapitalistična zarota proti judskim interesom. In delavec, (i bi ae ogrevsl zs tske demon-r.trsei je, je podoben človeku, ki zs žge svojo hišo, ds vidi, kako bo gorelo. Čudno je, če sc za vojno pri- OLASILO SLOVENSKE ffAJBODN* PODPORNE JEDNOTE --——"I 1 oboroževalno pripravljanje dni so "»t« no vi I i podjet jezffl.v 600,000 lir. Razume ac, ds IKPMail bilo tpdi nekaj vode v glavnici, no, pa recimo, da jc ni bilo in no gospodje v resnici vplačali denar. Po enem letu, tako pripoveduje letno finančno poročilo, so napravili čistega dobička 574.-«02.42 lir. V enem letu so poiuno-lili sVojc premoženje zs % odstotkov. Ne, to ni tatvina! To je [pat riot ična kupčija! Ljudje se čudijo, zakaj kapitalisti ne podpišejo državnega posojila, ki nosi e pet odstotkov. Saj niso neumni! Če državi posodijo en miljon, ostane vedno en tniljon, če pa državi prodajo granate, jih pa lahko prodajo za 18kret višjo ceno, kot so v rcsnici vredne. j)rugo tako patriotično pod jetje v Italiji je "Mat." tovar na za avtomobile v Turinu. Pod pravlja država;1 ki nima sovražni- jetje je bilo ustanovljeno s 25 mi . . ___m__i___t. . ii_ »_ i. _ .„■«.<• ln*r Od- či ne more. Japonska vlada se seveda za veže, da prepove pouakih kulijev v ko po so tske prepovedi vrtnine t Menda rsvnotoliko kot mednaro-dns pogodbe v sedšnji vojni. Kdo naj Čita Japoneu na obrazu, čc je kullj, trgovec, dijak ali kai dru gega. Papir je pa potrpežljiv in prav nič ne protestira, če je us ljudi skupaj, od katerih 70 stoikov nc ve, zakaj sc gre. Ce ni bilo več ljudi pri tej demonstraciji, jc bil to klavern fi-asko za kapitalistično oboroževalno pripravljanje. Ljudstva — de-lavstva ni bilo pri demonstraciji! Iu to dejstvo govori jasno, zakaj kapitaliatični listi hočejo fissko spremeniti v uspeh In priporočajo, da mora euska demonstracija v Chieagu, kot se jc vršila v New Yorku, dne 3. junija prekositi ncwyorrko po žtcvilu, da se tsko dokste, da je pravi in čisti patri otizem doma v centralnih drža vah. Strokovno organizirani delavci v Chieagu so .seveda drugegs mnenja glede demonstracije zn kapitalistično vojno pripravljanje kot kapitalisti in kapitalistični časnikarji, in so svoje stališče jasno, povedali. Strokovno organizirani delavni v Chieagu so organizirani v lokalni zvezi Chicago Federation of Lalmr. V tej zvezi imsjo strokov ue orgsnizaeije v Chieagu svoje zastopnike, ki znstopajo voljo ve čiue članstva. Valed nevarnosti, ki jo prinaša kapitalistična gonje, da se ude jat vi militarizem v Zdru izseljevanje ja- ženih držsvsh, jc zveza dni Ameriko. Koli-:&c enkrat spre jelš resolucijo «lne ti. februarja, v kateri opo-sarja us nevarnosti, ki jih prinaša kapitalistično oboroževalno pripravljanje aa delavatvo. Pose l»uo nevarni za delavstvo so ssko ui, kot Jih je sprejela legUlstu ra države New York! Demoustrs kov in je njene geogrsfičns lega taks, ds je vsrna pred vsakim vpadom. V sedenjem času je _ metnejše, da se misli na neksj drugega kot na vojno pripravljanje. V Kvropi ao siti vojne in rsdi bi jo koučsli, če bi vedeli, ks-ko nsj končsjo, kljub šovinističnim in hujskajoČirn govorancam nekterih ministrov. Lahko jc sprožiti skalo z gore, a težko jo jc vstaviti. Združenim državam ni treba posnemati Kvrope v militarizmu. Nemčija, najbolj miiitaristična država, ki se s silnimi sredstvi in uspešno bojuje na bojiščih, se pripravlja za bodočo dolio miru Njeni ministri in kaneelarji izjav IJajo, da hočejo po vojni imet mir, trajen mir. To govore tud francoski in spgleški ministri. Alt ministri lažejo f Ko In> vojna končana, bode na stalo vprašanje po kirurgičnih in optičnih inštrumentih. Potrebovali bodo poljedelske in druge stroj je, da pomnože z njimi produkcijo in tako zacelijo rane, ki jiH jc zasekala vojna. Izvesti in najti js trebs nove kemične proccse V pomoč industriji. Združene d; ve potrebujejo pameten načrt naseljevanje ris farme, ds sc ob-delajo miljoni akri sveta. To;eq vprašanja, s katerimi naj bi sa bavili gospodje ameriški industrijalci In bankirji, ne pa s smešnimi demonstracijami za itiiltarizem ip, inarinizcm. ** Delavstvo, ki jc kri in dfša vsakega naroda, hoče mir in ne vojne, Ce imajo kapitalisti veselje do dcmonstracii za militarizem, naj se jih udeleže sauii iu njih petolizniki. Dclavci, ttitnajb pri takih demonstracijah nič is kati! tom izvažali manjšo množino pre- ro0ga, iz Anglije pa h .noga v Nashville, kjer so ga ^jio*. bili nju ljoni lir in je vrglo v enem letu ft,052.892 lir čistega dobička. Kapitalisti so Jaliko s tem dobičkom tndi zadovoljni, ki jc enak 35% glavnice. Ali ta dobiček sc poni in jc enak 50%, ko izvemo IriU-t za Patriotizem in miljoni. V par številkah "Glasila" urno objavili faktične podatke, kako se premoženje kapitalistov v Av-striji množi, odkar jc izbruhnila vojna. Dobiček podžiga "patriotizem" kapitalistov, dela jih pl jane, da so gluhi zn vsako pa met no besedo, ki jc izgovorjena i prilog miru. Ta lastnost sc ne drži izključno e kapitalistov v Avstriji, ampak je mednarodna, kot je mcditnro deu kapitalizem. Kapitalisti v Italiji niwi me boljži od avstrijskih. Ločijo le toliko, da avstrijski kapitalist ogrinjajo svoj patriotizem noži da so kapitalisti v resnici uložili le 17,000.000 lir, drugo je bilo pa voda. Kako jc bilo mogoče, da se jc dobiček tako pomnožil t Družba jc prodajala vladi avtomobile za tretjino ali polovico dražje, kot so bili vredni.' Vlada je morala plačati iu molčati, ali pa ostati brez avtomobilov. Na zborovanju delničarjev so prišle scN druge vrline kapitalističnega patriotizma in gospodar stva na dan. upravitelji dobe na leto vsak po 20,000 lir plače, v patriotič nem navdušenju so jim delničarji dovolili, da razdele med sabo še 150,000 lir. (llavni ravnatelj dobiva na leto - 800,000 lir plače; glavni računo Ivodja za par mesecev'dela v letu Ur 500.000 lir. Kapitalistični patriotizem se ne prlkazeva v taki žartl luči UP Avstriji in v Italiji, ampak povsod enak in se nič ne loči ruskega, nemškega, francoskega angleškega kapitalističnega pa triotizmo, Semnju svetovna yoiim wthte-v a strašne Irtvc v ljudstvu. Cele VH i in mesta so v razvalinah, mi-joni ljudskih sinov spe večno spanje v preranem grobu in drugi miljoni so pohabljeni ali .je pa njih zdravje uničeno. Iz teh po-drtin, uničenih življenj iii eksistenc kujejo kapitalisti zlato in sc pri tem obnašajo, do jim je o-bramba domovine najvišji cilj. Patriotizem jc plašč, s katerim največji . ljudski izkoriščevalci prikrivajo opletiitev ljudatva, da ljudstvo ne spozna njih hudičeve Igre. njem sspissuo, ds ie človek Irgo eije. kot jih sdsj prirejajo kapi \ec, čeravno je delavec Ca bo naselniška predloga, kot J* oc za majhne plavže pri topijo- Cabin Crock Consolidate železne rude in v solinsh. V letu 1837 je sto ladij s premogom priplulo v Nashville. V letu »40 so produgirali 23,537 ton premoga dvajset let kasneje je produkci ja dosegla ia 285.760 ton. |Nove industrije v sosednih državah in zgoščenje železniškega omrežja so povzročile, da se je vidno množila produkcija premoga. V letu 1879 so producirali že nad en miljon ton premoga. 1888 dva miljona in pol, v letu 1892 tri miljone, v letu 1900 pet miljonov, letu 1905 osem miljonov in etu 1909 pa deset miljonov. V letu 1914 je produkcija narasla nad dvajseta miljonov ton premoga iu je prekosila produkcijo vseh južnih državah izvzemši West Virginije. Manj kot dva miljona ton premoga so porabili v državi, ki jc siromašna ua industriji. Ostali premog transportirajo do sedem tisoč milj daljave po železnicah in z ladjami'na reki Ohio. Premogovno polje se deli, v dva dela: vzhodno in zapadno polje, ki nimaU medsebojne geologične zveze. Premogova žila jc debela ih skoraj brez kamenja. Premog je izvrstne kakovosti in mnogi niu dajejo prednost prod premogom iz drŽav Ohio,, Indiana Illinois. N. pr. v Chieagu ima premog,iz Kentuckyja, ki je poznan pod imenom Miller Creek Block, višjo ceno, leot premog boljše ka kovosti iz držav Indiana in 111. nois. Premog iz Kentuckyja rabi jo pr izdelovanju jekla in v zve u z železno rudo iz Minnesotc iz delujejo neko posebno vrsto kla. Kapitalisti so naložili v kentuk-ških rudnikih velik kapiUl in jih opremili z modernimi stroji. De lavske razmere v rudnikih so vse nekaj drugega kot moderne V rudnikih so zaposlili domače gorjahce, ki nimajo pojma o de gre« nove delavske hiše V Vevacu, Va lavski organizaciji, in zamorce, jih- ua jugu bogatini šc vedno smatrajo za ljudi manj vredne vrste. Prišli ao rudarji od drugod in skušali zanesti med nje duh organizacije in delav; solidarnosti. Alf 525,1 — Produkcija premoga v. sylvan!Ji. Na okroglo raeiI3 producirajo v Bennsy Ivani ji (]v sto petdeset miljonov ton p„3 ga na leto. Pennsylvania „ v pjl < ukcijl premoga prekopi* AnKii.' jo in je skoraj enaka produkt vseh držav v Uniji. ' Ta ogromna množina | diamanta proizvaja sil«, k^H Milesje v tovarnah, giblje Pt J ke na vodi in vlake po že I v z nji tračnicah. Premog služi v lh^ nah, žitnieah, v poljedestvu in ^ soč drugih industrijah. Hiljjptracitnege premoga, ki U spccialiteu ^ennsy Ivani je, J producirali krog 90 miljonov ■ Drugod je prav malo premo« ti vrste in kopljejo ga še v H Walesu, Avstralija, v skalr | gorovju Canade in Colorade « » Novi Mehiki. Mehki premog iz zapadel Pcnnsylvanije rabijo pri prodni-ciji koksa in plina; več kot du miljona ton so ga izvozili v juha države doli do St. Louisa. V Blossburgu, severni Pennijl. niji, kopljejo mehak premog, ki ga rabijo kovači. , Številne rudnike so odprli ni nja JeU v okrajih Cambria, CWi field, Indiana, Jefferson, Soimn} set in Centre, ki leže v osrednji Pcnnsylvaniji. Premog iz teh mi nikov gre večihoma na železni* in služi za proizvajanje parne s-le. Od tukaj gre premog tudi nt atlantiško obrežje. Vporabijo m za proiavajanje parne sile na par> nikih ia izvažajo ga v inozemstva) V rudarstvu je zsposljenih pri. bližno tri sto tisOČ oseb, od malega dečka do sivolasega delavet. kaj naj stori posameznik proti tno, ket- dokazuje kako nevarni — Nesreče r rudnikih Zveau: rudniški oddelek je izdal Imletk ŠUv. 115, ki prinaša nezgode t' premogovnikih od leU 1870 do leta 1914. V tem času je bilo 52,-000 smrtno nevarnih nezgod. Nsfl štete so vse države od časa. ko m bili rudniki postavljeni pod dr-S&vno nadzorstvo. Poročilo je va- j Kentucky. Ta država Je bila mnogo let malo poznana v javnosti. Mnogo Smo slišali in čitali o divjem in odločnem značaju kentukških tfor-jsncev, o noč ustih pasnikiliT na kterih rede kdnje za dirke, o tiho-tspeKi, ki so kuhali žganje na-skrivoma, iti o bitkah, ki so jih imeli z zveznimi colninskinii u-radnikl. Kapitalizem, ki ni osvo-juje celi svet, sc ni ustavil pred to državo, o kateri naui ameriška tiarodna popevka slika življenje črnožolto zastavo, tslijanski kspi- njenih gorskih prebivalcev divje-tslisti ps s trobojnieo. Ce v Av- romantično. V Kentucky prihaja Uri ji žanjejo sladkorne tovarne, kapitalizem, ki bo dal življenju oljarne, montanake družbe, ban. popnlmnun drugo lice in čas veli-čni ln kreditni zavmli lu razna klh bojev med delsvstvoni iu ka-druga kapitalistična ixsljetja, se pltsllsti ni mogoče več daleč, v Italiji godi ravno tako. ! Na zadnji rudarski konvenciji Tako je n. pr. v Turinu družba!"« dalewtje sklenili, da se izde--Societa Italians fsbrieaaionc ,n n,l'rt ** organiziranje rudarjev proietilli." Že ime samo pove. da v Kentuckyju. Na rudarski koij tisočem nevedneževt Ko so »e na veličali garati v rudnikih in če so iineli kakšen groš v žepu, kupili so listke, da zapuste kraj izkoriščanja. Za premogovniške barone jč Keutucky prava obljubljena dežela. Profit iz premogovnikov je ogromen in prav lahko so premogovniški baroni delali konkuren co premogu iz drugih držav. Produkcija premoga v Kentuckyju se je množila, v drugih državah pa znižala. I^bslcdica tega je bila. da so rudnike v državah Ohio, Indiana iu Illinois vssko leto zaprli za več mesecev. Rudarji v teh dr žavah so počivali proti ujih volji in lahko gledali, kako mimo njih vozijo vlaki, naloženi^ premogom iz Kentuckyja, ki so ga nakopali slabo plačani rudarji. V Kentuckyju je malo rudar jev organiziranih, in ti zavedni dclavci so se obrnili do rudarske organizacije, da jim pride na pomoč. Brezdvomno sc bodo kapita listične sile združile, da preprečijo organizacijo. Ali Uko jo bilo povsod in v vsaki državi, ko Re je rodila delavska organizacija. Kjer ni delavstvo organizirano, je treba enkrat začeti z organiziran jem, kajti če se lic začne, ne bo delavstvo nikdar organizirano. Težkoee in ovire so povsod, te premaga delavska solidarnost! je druihs patriotičua. Komu naj venciji illiuojhkegti rudarskega Razne vestt. t al lat ič ne orasulaaeije za oborože valno pripravljanje in kskeršno jo sedsj priporoča zvezni senatni! mislijo prirediti tudi v Chieagu. odsek, sprejeta, sc prav lahko ! niumJo drugega namena, da dru- godi, da Iki pseifičns obal popMiv-I je ns s cenenimi delsvnlmi tsočmi s Japouskegs, med tem ko Imi de lsveem is Kvrope, ki niso ve¥i pisanja in čitauja, zaprta |h.i \ A meriko, čeravno ne delsjo »nVive tsko p4»ccui kot Jsponei. \ N'a«clniAka predloga je A rej velik* n»litua ameriškemu l api taliztmi. žal, da lega ne vidi toži- lce držsve posnciusjo državo New York Ps še nekaj js, ksr jičlokujc ns kapitaliste, da tro&ijo* denar sa reklamo oboroževalnega pripravljanja. Vsled evropske vojne so kapitalist i naložili ogromne vsote v tovarnah sa munieijo. Naložen kspiUl Jim prinaša velik dobiček Nekega dne pa mora biti konec zaupajo izdelovanje streliva v teh NistrikU so delegat je zopet skle hudih čaaih? Ali niso za ladelo "M. dl« ^ dolarjev t vanje streliva poklicani pravi pa-[Bvr,m "t-ganiziranja rudarjev t ...... ^ triotje, ki imaj<» neomajano vero Keniuekyju. Danes lahko rečemo, oh tfm (>nf| v kraljat Patriotizem ljudi, ki iz- k" Ihw1° Mpleane imgisibe v delujejo strelivo, mora biti čist distriktih, da prične kam ! kot kristal, ker dogtwlilo bi «c lah lmt0» «« rudarsko organizacijo v ko, da bi granate nspoluili a grs | bom in fižolom mesto s smodili | kotA ln hi tsko sovražnika oskrbo vnli s živežem, mesto da bi med njim širili streh in grozo. Če jc tsk pstriotizem drag. se ne vpraša. V "najsvohodnejši" kapita-liatični državi ne živi ljudstvo % tej državi fte zadnja leta se prebivalci niso več pečali Ic » konjerejo, kuhanjem žgnnja in tudi njih Življenje ni potekalo več tsko mirno in prosto. Pričels se je rasvi-jsti ogromna rudniAka industrija, ki ni mogla ostati brca učinka na na ameriškega delavni va in slepo tudi evropski vojni in naložen ka- verjetne v«c. jejo politični .kapitalizma. ksr mu pripovedu-uiatadorjl v službi pital ne bo nosil več iwoflta- Teke je neatala sa kapitaliste potre-11*, da prltnn delati doma rekla- V.. Ak._Ba^V Adi^J :.,V ■ Ji,. '-I nji, da mogoč* vprSAt p«i ceni, I življenje. Kjer ne prične razvija ampak da plača ceno, ki jo aahte- ti iiiduntrija, sc pojavijo nova vajo patriotje, da ostane njih pa iVprsisnjs, nsatanejo boji med de- i^ .n illi Vi^'m ij^i^... ju-. l_.__l _ a_____l.__: l.. :_i_! 11 xon rte kot trlotisem čist kot gorsko jezero Gospodje, ki so upstsnovili druŽ- rci in delodajalci. — S premogovnega . polja. V minulem tednu je bil slsb trg zn antracitnl premog in cena se je znižala kot ponavadi vsako leto za mehki pre mng je oatala stalna, dasiravno se je produkcija malo znižala. Iz Baltimore ae je izvozilo malo premoga. Kn sam parnik je od plul v Italijo. Midland Coal Co. iz Kansas Ci-tyje. Kens., je kupila'rudnike v Willismsu. Okla., ki so bili lastni-ns Wilis ins Cos! Co. Družla jc zaprl* rudnike, ker je neka banka napovedala bankrot V državi Ctah so v letu 1915 producirali 3,108,715 ton premo- / prHktjcm letu! » i L . , • • a ZrrTt V KtBttt<*yH» » V prejšnjih letih eo Izvozili nu. en pravi in čisti patriot jc, ksr dokazuje dobitek, ki sn aa ns- t prihodnjem letu je dospelo pet Mij.* nsloženih s premogom.S pravili v enem leta. Pred letom i Nashville. (M tedaj sn leto za' le- Brazilijo kot is Združenih državi Uni »o pa izvozili Is Združenih držav v Brazilijo «15,711 ton pre- je delo v rudnikih vsled zanemir-jenja varnostnih naprav. Prvi del poročila se peča i ne-j z god am i, pri katerih tvorije | Združene države enoto. Ne/zodtj so liaštetc po vrsti* leto za letos in na kakšen način ao se dogodile. Potem alede vse večje mdniike i nezgode od leta'1839, pri katerih je pet ali več oseb izgubilo življenje. Posebej so naštete nczirod« ii rudnikov, v katerih rabijo »troj« pri kopanju premoga. Bazdelj«*. so v štiri skupine in sicer takole: = Najprvo so navedene nezgodi i* rudnikov, v katerih nakopljej« premog s stroji od 1 do 20%; !»■ tem'od 20 do 40%; 40 do 60* ! in zadnja skupina obsega rudnike na 60% Hkupitie so razvrščene P* drŽavah in segajo nazaj do 18. let Enajsti del obsega nezgode, razvrščene po državah. Popi«* so premogove žile, ns kakfen m čin kopljejo premog. Številke povedo, koliko premoga so producirali. koliko deUvcev jo bilo »j poaljenih, smrtno ponesrečena itd. _ -r Ia premogarskih naselbin. 1» BuTtona, Ind., poročajo, da )• delavcev več, kot jih potrebujejo Iz Jaeksmia, O., poročajo. d» je končala konferenca zastopnikov rudarjev in operatorjev i* * kralev Jackson, Vinton In - Lop uspeh strokovne orfs* zacijc. - Družba J. b Ke«£ \ Chieagu je podpissls »egodfce» organizacijo ualuŽbencev prj dvigalih. V organizacijo spsdajo vozniki in pazniki, ki dajejo *"•* menje za odhod. Prvič v zr^ ni se je dogodilo, ds bodo de* pri dvigalih v vseh poslopjih * pravljali organizirani dcievn r* godba jo napravljena zs tn fn mesda ee poviša od *< 11 17.50 mesečno Vozniki^ln *** na meeee. >DNE PODPORNK JRDNOTR Slowiska Narodna PUpom iladnta lokorp. 17. junij* 1907 v drl Illinois. UstaMVtijMO. aprila GLAVNI STAN: CHICAGO, ILLINOIS. UPRAVNI ODSEK: Predsednik: John VogriČ, box 214, USallc, IU. I. podpredsednik: J. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 86, Girard. Karia II. Podprodaodnlk s Jožef Kuhelj, 9469 Ewing gve. S. Chicago, ill. Tajnik: John Verderbar; 2708 S. Lawndale Ave., Chicago, UI. Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Anton J. Terbovec, P. O. Box 1, Cicero. 111. Zapianikar: John Molek,'4008 "W. 31st St., Chicago, ^L NADZORNI ODSRK: Jože Ambroži!, 851 box, Canonaburg, Pa. Paul Berger, 741—lat St, La Salle, 111. F. S. Tauohar, 674 Abear Ave., Rock Springa, Wyo. POROTNI ODSEK: Anton Hraat, 811 ^5th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jože Radiftek, 679 box, Smithon, Pa. JKudolf Pleteršek, 43» box, Bridgeville, Pa. Albipa Hočevar, 680 Waahiugton St.. Milwaukee, Wis. UREDNIK "GLASILA": . Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 11L VRHOVNI ZDRAVNIK: P. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Vae denarne zadeve in atvari, ki ae tičejo glavnega urada, *e Imajo pošiljati na gl. tajnika. Pritožba glede nerednega poslovanja na predsednike nadsornega odteka Jože Ambrožiču. • Zadeve prepirljive vaebine predsedniku porotnega odseka, A Hrastu. Vao druge atvari, ki imajo stik a "Glaaiiom", izvzeiušivapre membe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 111. ftvlfeaie sužnjev v Ameriki ČOLNAR. •pisal Priderik Oorstaacker, po-HovenU J. Z. Oe je vest o begu došla v Natchez in mo iakali ubežnika, je l>ilo Jaku znano, da bodo ob prihodu paruika stali konstabl&rji ua obrežju, da pazijo na potnike, ki pojdejo ua parnik ali pa z njega. Kakor jd do. sedaj pogumno in drr 2iio šel vaaki poznani nevarnosti nasproti, ravnotako jc ta nejasnost nanj vplivala moreito. — Nejasnost tnu je vzela, pogum iu ko jc k Sslij stopil -v sobo, da jo pove- _ w>jw „ de sabo, je dekle padla tresoča an I pritisnejo h kraju pri po vsem životu na kolena, ko jc njh plantažah. Vsled tega sc j«! vzrla ujegov suirtnobledi obraz, zniževala nevarnost za njiju; aH ki ji je obetal najhujše. | čakale naj so ju kakršnekoli tež- "Odkrita sva!" je vzkliknila in koče, tu mimo sta morala, če sta liiiui žarki in radovednimi pogle di ljudske množice iu luhke rokavice so krile izdajalsko barvo uit njenih nohtih. Četudi ju je v začetku po pri hodu na paruik obdajalo nepri jetno čustvo, dokler nista pregle dala vseh sopotnikov in ac pre pri čala, da so sami tujci, sc je to čustvo kmalu umaknilo brezkrb-noati. Čc bi imela ie plantažo zu seboj in bi bila proč od nevarnih sovražnikov, potem jč bilo najhujše prestano. Seveda je Jak tipal, da dobi še prejšnjo noč par nik, ki bo plul po reki navzgor, da bi' se ponoči peljaln mimo liu-varnega kraju iu bi gu imela ob bolučnem vzhodu že dalcr za seboj. Taki veliki paniiki, ua kakršnem ata bila sedaj, lo redkokedaj posauicz Iz glavnega orada. Seja gl upravnega odbora 1. maja 1916. Navzoči: Kuhelj, Verderbar, Terbovec, Zavertnik, Molek in v pravitelj Godiua. Zapisnik pre* nje aeje sprejet. lir. Verderbar poroča: Br. Pisul Alescjednik <»d štev 9*2 v Franklinu, Kana., je prtfel Chicago na adravniako preiaku vo, kakor je sklenil gl. upravni odbor. Br. Godiua je bil s njim pri zdravpiku iu v laboratoriji i, kjer ao ga temeljito preiskali Zdravnik je omenil, da ima Meeo jednik "sciatic neuritis," ne P« reviuatizem, kakor trdi on in ka kor so izjavljali zdravniki v Kan sasu. Pismene zdravniške izjave pa šc ni. Račun za preiskavo sna >8a $21.50. — Vzeto na znanje *ii: se počaka, dokler pride zdravni ška izjava. Vrhovni zdravnik, dr. F. J. Kcrn„ jc zavrgel Sfiri prosilce Iz mod Članov društva S. s. p. Z. v Spriugficldu, ki je priatopilo k naši Jodlioti. Odklonitev prosilcev vtciucljuje, da ao bili dotični-ki bolni na raznih boleznih in pre jell večje in manJb zneske pod pore pri. H. S. V. toda tiate bolezni ko zamolčane v sedanjih prošnjah. Pisal sem dru. Kernu, da naj pojasni odkod je dobil ih formacije glede dotičuih čluno\ kajti v glavnem uradu ue vemo nič o tem, ali odgovora še ni. -Sklenjeno, du so dotični člani sprejeti na podlagi 13. točke vil. členu pravil med društvi in Jc dnoto stran 58. v *. Društvi štev. 204 v Forest Citv in štev. 124 v Luzerne, Pa., ki i uiata iniciativni predlog glede sprememba nekaterih točk v Členu "Jednotini zdravniki" lu "Bolniški obiskovalci," sta izda I i cirkular in razposlali na dr društva proseč jih podpore t si pokrila.obraz z rokami,— "o, ni-kur mi ne prikrivajte — preganjalci sc na najini sledi." "Otrok, kako si uie vatrasilal" je rekel čolnar in čutil jČ, da sc mu tresejo noge — "ne govori tako glasno — stene so tukaj tanko in če tako beaedo čuje nepravo u. ho, naju že lahko pogubi. Ne, pojdi ; nič ae ni zgodilo, da bi kaj takega slutil; ali — glavo morava nositi pokonci. Nihče Ae siue videti, da se ue čutiva varnim, potem upam, da pojde vse srečno. Glavo pokonci, moje deklo; da si odločnega zpačaja, dokazuje tvoj beg, zato zdaj izvedi, kar si začo-la. fce par dni, pa ava na varnem." "Pojdlva," je rekla dekle in sc vzravnala — "govorite resnico — z menoj bodete zadovoljni." Jak je gledal smehljaje v oči, v katerih so leakctalc solze laz zdelo sc mu je, da mu te oči vračajo hotela priti v svobodno deželo. "Queen of West," tako je bilo parniku ime, ac je borila z vso silo proti močnemu toku Mississippi ja; mejtem ko sc je Hali j poiskala teman kotiček v medkrovju, jc šel Jak ua sprednji krov, dn premotri tamkajšnje ljudi. Iz kajite jc prišel starejši gospod, ki je hotel pri bližnji plantaži ua sufio. Postrcščki so nesli njegovo" prtljago, čolnarji ao pa med tem potegnili čoln naprej, v katerega je vstopil, da so ga odbijali na suho. Stroj jc delal le počasi proti, reki,>avno toliko, da parnika reka ui potisnila nazaj. Veliki parnik je preeej mirno plSvsl po reki.' Majhno število ladij jo-mcjtcm plavalo po reki navzdol iu ljudje u u njih ho delali z vsemi močmi. da sc umaknejo parniku. ki *»pet njegov Stari pogum iu trdno ac ui smel približati prevoč obrc-voljo. Na svojo nevarnost jc poza- Sjn. "Queen of West je rezala bil in a skrbjo v srcu za nežno bit- vodo pctnojet| je je čutU, da ima moč. da izvede. | pri obrežju jc kar je pričel. Malosrčncga prevza me \ ranih nepoznano čustvo samozavesti, če vidi, da kc alabejši ZIU "Pa v njegovo immiioč. V toliko večji meri ae je samozavest pojavila v mladem možu. ki jc bil vajen nevarnosti od mladih/nog. ki j«' v obotavljajoči nevarnosti le z« trenutek opešal. Njegova roka je l«'*nejše pfijela puško, ki jo je zo-P«'t zadel im ramo, iu ko jc zdaj dekle stopala ob njegovi at rani jlilače moti psrniku. je zopet trdno -'»d* tajno vprašujoče gledal ~ krog aH »r. Ali le tuji rsvuodušni obrezi ao ra Krečsli in akozi gnečo pošto I'A'-ev, ki sc drenjajo ua vsak čevljev globoko, ps bila vode preeej plitka. Jak je a posebnim zanimaniem. ki ga je imel za te vrate ledje, hitro preiuotril vse. Težko je bilo ločiti drugo od druge, ker so I*-le zgrajene vac iz neobljanih desk. svoj pi-cdlog. Ker dotični predlog šc ui bil objavljen v Glasilu, ka kor zahtova naša ustava, je uedo pustno razpošiljati eirkularje in ua ta način liegall članstvo. Kkr beti jc treba, da sc to ne' zgori več; društva naj apelirajo za pod p^ro šele potfcrtt, ko Je predlog u radito obelodanjen, a nc prej. Br. John Majriarič od štev. v Tri mountain, Mich,, ae zdaj nahaja v Muskegonu, Mieli., kjer je novo društvo, toda prestopil še ui, dasiravno jc naznanil bolezen. Pi sal sem tajniku novega drUštvjt za pojasnila glede tega člana in on jc poslal nakaznico, ki jo pa društvo ni potrdilo. Zdravnik je označil v nakaznici, da je br. Maj narič bolan, na "prehlajenju želodca" (cold acttled in stomach). Dalje poroča tajnik, da ga je strogo nadzoroval. Tretji daii svo-jc bolezni jc šel 17 milj daleč ua farme in ac izgovarjal, da mora iti Uiu, kjer gradi hišo. K dru-št ven emu zdravniku pa ni inaralr iti, češ da nima časa. Končno sc je javil zdravim rekoč, da itua preveč dela, da bi bil bolan. — Sklenjeno, da se ne izplača nolie ua podpora, ker sc ne ravna po pravilih, a društvu sc'sporoči, da ga naj v bodoče strogo nadzoruje, ako bo šc kdaj bolan. *tcv. 72 v Radie/, Kana., ima l niciativui predlog za spremembo in črtanje nekaterih točk v členu "Jednotini zdravniki." Pred-lAg sc vrne, ker ni pravilno so-stavljen. *tcv. 57 v Black Diaiuond, Wash. Društvo poroča glede zadeve pok. bratov Zgoiica iu Mar-tliičiča, kar se aiustra nerešenega zaradi |>ogrrbuili stroškov. Ind. Insurance Fund je izplačal znesek po 075 ženama pokojnikov in pogrebiiiki čakajo ua Jcduotin denar. Obs pokojnika sts zs pistils- posili ft ni no staftšem v stari bolezni je imela deklo, ki je o-pravljala njeno delo. Nakaznica ae glasi sa $30. — Sklenjeno, da ae ua to pojaanilo izplača podpora. , Štev. 95, Ogleaby, 111. — Br. Frsnk Zupančič ui imel ob času svoje bolezni društvenega zd ravniku, češ da je zanič. Vaei pa je zdravnika ia Rotlanda 20 milj daleč. Spakuil ai je roko in bolan je bil 14 dni. — Podpora se ne izplača, ker sc ui ravnal po pravilih. Štev. 86, Chicago, 111. — John Rozman si je zlomil nogo 27. februarja t. 1. in iati mescc je bil tudi izobčen vsled neplačanega a-scsuicnta. Društvo izjavlju, da je izobčenje nastalo raditega, ker . e je član zanašal na tajnika, da bo ou plačal zanj. Aacsmcnt je bil pozneje poravnan in član zopet sprejet. —- Sklenjeno, da sc vpo-števa izjava društva iu nakazo podporo. * , fctev. 138, Canonaburg, Ps. — Br. John Bolite ai jo poškodoval desno oko pri dolu. Doktor izjavlja, da ne vidi ua oko do daljavo šest palcev. Zahteva odškodnino. — Sklenjeno, da se zadeva odloži za šest mescccv. Htov. 19, W. Mineral, Kana. — M. Planko iuia zmečkau srednji prst od drugega člena ua roki. Poškodoval sc jc v rovu meseca avgusta tri* 1., a šele zdaj se jc spomnili na odškodnino. — Sklenjeno, da ui opravičen do ničeaar, ker po novih pravilih se ue izplačuje odškodnino za izgubo prata do drugega pregiba, ako se pra vočasno ne prijavi prizadeti člau. 6tev. 88, Moon Run, Pa. — Dediči pok. M. Jopeka zahtevajo ue izplačano Ifoluiško podporo v ztie aku $18. — Se ue izplača, ker so dobili posmrtnimi. At. 114, Roundup, Mont. Društvu se pritožuje, da je dobila sest. Terezija Zupančič samo 040" podpore namesto $51, kakor je bilo nakazano. — He |M>jasnl društvu, da je bilo preveč podporo nakazane za 40 dni bolezni. Atev. 190, K velet h, Minn, —, Sest. F. Fink ima nakaznico za $1H, toda zdravnikova 'opomba ae glaai, da inu jo ujeua bolezen ne-znana. — Podpora ae nc izplača« ker Holezen mora biti natančno o, Miačcna na nakaznici. fttev. 67, Huntington, Ark. — Društvo je sprejelo zdravnika po narodnosti Ircu svojim članom. To jc v nasprotju, s pravili. -Zadeva sc odloži. , Predsednik porotnega od bom. br. Hrast, piše: Ksj jc s porotni kom Pctcrlinomt Nc du glasu od sebe. Vsi porotniki so poslali odgovor v zadevi, ki je bila pred kratkim predložena porotnemu odboru v rešitev, toda od br. Pe- terliim ui odgovora. Ali naj obe nik G. Pope alomil sulico aa "svo- lodaul razami bo brez njegovega IKMlpisa f — Sklenjeno, da naj gre dotična razsodb« v javnost brez Peterlinovega podpisa, gl. upravni odbor naj pa piameno vpraša br. Pelertlife da naj izjavi, ali mi aH reaiguirati ali vršiti avoje dolžnosti. Dr. P. J. Keru piše; da po njegovem mnenju ui potrebna operacija za navadni "bruh" in takiJi operacij sploh ni treba Jednoti plačevati, ker ne poinenjajo no-U ne uevuruosti. — Vsoto ua auu-oje. Hr. Zavertnik predlaga, da pošlje gl. tajnik V imenu Jednote br |avko kanvotaeijl S. I). P. Z. v Pittaburghu. s katero naj pozdravi delegate iu Jih apouini na združitev. — Sptejeto. , Br. Kuhelj zaključi aejo. Joa. Kuhelj, podpredaedulk. Ivan Molek, xapisuikar. bodne in aeodviane" delavec v ncunijakih delavnicah. (loapod D. R Kelt ia lllinoiaa je patetično izjavil, da zukoni aa varat vo otrok tvorijo največjo Vrivieo, ki je bila kedaj storjena svobodnemu ljudatvu v Združenih državah. IV) dovršenih govorancah ao gostije delodajalci priaoatvovali banketu lu#ueto jo. bila konvencija zaključena. UREDNIŠTVU DO POSLANI KNJIOE IN MB8R0NIKL — Zelje delodajalcev. Delodajalci ao organizirani v National Aasociation of Manufacturers. Te dui je ta zveza obdržavala kou venetjo v New Yorku In delodajalci ao se izrekli, da ao jim strokovno neorganizirani delavol ljubši kot organizirani. Obsodili so vse postava sa varstvo delav-atva bi apelirali na delodajalce, uaj vsi pristopijo k svesi, da bodo ložje nastopili proti strokovno organiziranim delavcem. Seveda goapodje niao hranili s frazami. Tako je n. pr. predaod- "Oaz," mesečnik za poduk,'izobrazbo in napredek, priuašn ale-dečo vsebino: Nekaj n združenju Jednot. — Nekaj slik ia Avstrijo lu ud sosedov. Ob Jadranskem morju. - Amerika in ameriški Slovenci. — Moč materinstva. — Potujoči blazneš. — Znanstvena kokošjereja. — lz geologije. — Iz aatronoiuije. — Naš vrtnar, -r Zakaj smo na svetu f ("asopisjo as česa Csnearja. — Svež zrak duševna hrana. — Deset aapuvc-dij pri Jedi. — Nekaj ia uašogn zakonika. — Jejtc pravilno, pa bodete srečni. Indijanci najbogatejši nami tin avetu. — Gliste povzročiteljice mnogih bo« lexitlj. — Znamenje bližajoče smrti. -- Slovenska trgovina in njeni (sljemalcl. t' ta vsebinq oglasov nI odgovorno no arodnUtvo m upravni-Itvo. Neprebava zapeka, slaba probava, otrpla jetra In njeni znaki kakor na« I čisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost In žslodšns neprlUko naredijo vaa telo bolno. Zakaj bi no rabili CEVERAS IJ Balsam of Life (Severov življenskl Balzam) ob pravsm &asu ter bi stem Sedali lobolj slabih pooledlo?' Delovanje toga zdravila tro in uspešno. Jo tudi fontka, ki uspešno krepča. Zagc vam rodno delovanja 6rev ter odpravlja utrujenost, _ _ In zmsnjša n»Mo, Mirujoči upliv tega zdravila ga stori vof ko vrednosti v slučajih ponavljajoča mrzlica. Okrepduio oU botne ljudi tor so zato priporoča žunakam v času bolezni. r Cona/6 centov steklenica. M v felodotL bnt iMwIci tu,»*|ll% Iim!.. nam j« pt«ali "Unja Mna I mala »rtravil,. »ahlavaJM vatlmt Samova Iji f la)tf. da Jih S»Mi«. I^bar* 1,1 Sadiva Cripravlia. Aku klutajeo tetlafsaf SMS* sasselm Ka^ar kaetOata »dra K ji vaopnvMair l^«'"!«!-' Savw,»a aram lalitavata, uarittlM ■» <*1 )i W. P. SEVERA CO., Cedar Rapldo, Iowa rbite skupaj po enem kopitu, in domovini. — Hklenjenu, ds ostsue s.) se le sem i litje po velikosti lo- pri sklepu zadnje seje, kar se tU čile druga od druge. Tudi moštvo č« pogrebnih stroškov, a dedičem na njih ie oblečeno precej po c-l v stari domovini naj ps gl. tajnik nskeiu kroju in iu srajco. ima ua selil le piše, ds usj vpoMovajo otroke |kv C't> nima ladja kojnikov in odatopijo ssj delež bele sU rdeče črte krolnkrog se pa^iiltnlae za nje. I»e, ali če z nje lie vihra majhna *lev. 6, Morgan, Pa. — Br J. zastava, jih jc prav težko ločiti. Kušei od štev. 92 v Franklinu, Na prvi ladji, ki ie hitro plu |Ka..a.. ki je že dolgo čaaa bolan, la nizdol. je acveda apredaj stal «< zdaj nshsjs v Morganu in pro-človek ki je bil precej podo»>cu si potom -društva za podporo iz parnik. ki prit.anT k ^re*ju. \k e zdrs vila« iihW'I ixl ishrasili juiravliaik nelUl, ki »u geU/ve viaoku eriijaau Klravllo ' Irsvilae vrvdaueli. nhvaeai la WaU«*,! al a Hrtk/ll (Mivornje ri'Meiiu, iisvoovi, 00 bolite prebave edfrsvt aUbeeU eaersU« 2a U |>a ek« tAH* eulrsvltl Is Sdrsvi wetett, a|*raAejte ve4 " • .:!. i1 , ^vmiii; mjmiLo Doktor medeeiie io živahna vdova. - F. 0. T. (Konec.) Stari ac je nekej obotavljal, toda Muha gs je teko ukazujoče pogledal, do se je takoj pričel oblačiti. Ko je bil Dobnik pripravljen se odhod, je dr Muha naročil Jeleni, de naj osnaži stanovanje, ter dobro kuri peč in da noj bodo okno ves čas odprta. Obšla ga je neka Čudna razposajenost in negajivoet H atari m Dobnikom je imel veliko veeelje. Ni ga sieor veselilo hoditi po mra-su, toda občutil je teko razpoloženje v sebi, de je sklenil obdrža-ti Dobnika sej por ur v snegu. Ala ste ne prosto. Ko ste hodila le kake četrt ure, se je Dobnlk ustavil in pričel jadikovati, da ne more naprej. Muha je obetal in tako sta malo počivala. Po kratkem molku je doktor pričel pri povedovati neko zgodbo o ropar jih in rokovnjačih. Med tem ko jo govoril, je pričel zopet iti; Dob-nik je nehote šel ae nJim in eploh ui vtdei, kje je, doma pri pcČI ali na potu. Tako ata nadaljevala pet toliko čeea, da ata priDa v mesto Dr. Muha je zavil v prvi salon in vite kljuke, katero je prišedšl naročil dva kozarce kelifornij-akega, izmed katerih je enega podal Dobniku. Dve steklenici ga je ie kupil in jn stisnil v lepj potem ste se napotila nazaj. "Kako se počutite!" je vprašal dr. Muha. "Hm I — ne prav dobro. Vino iuc sicer greje, toda premalo ga je. Ko bi le tisti dve steklsnici, ki vam delata nadlego v lepo, spil, bi mi morda odleglo nekoliko."* "Teh se ne doteknlte prej, ds bova doma. Čim hitreje jo urele-va v hrib, tem preje vam bo teklo kuheno vino po grlu." To reksi je Mu^a pospešil svoje korake, Dobnlk pa mu je bil neprestano sa petemi. "Dobro aem pogodil njegovo bolezen in poelulii aem se najboljše metode v načinih adravljenja sličuih bolezni;" Je mislil dohtor Muhs. Tega uapeha je bil vesel, dasiravno je bil do skrajnosti is* mučen, ko sta dospela nesej do koče. Ko so je Muhe nekoliko odpočil, je pričel kuhsti vino, v katero je nekaj pridjsl is svoje medicinske torbe. Ko Je Dobnik ispil tretjo Čslo gorkegs, je izjsvil, da ss sleer dobro počuti, ds ps je truden tako, da mora iti takoj spet, ko bo vino ispito. Muhe je to dobro vedel in mu ni brenil. Stori Je hmelu s hreščečim smr-čanjsm naznanjal, da Je glob ae vae bogove in hudiče — na tem iu onem evetu . . . Muhe in Jelene ste sedela aa rniao. Govorila niata, ker sta bila obs trudna. U-dano ga je pogledala parkrat, naslonila glavo na njegove prsi in šepnile: "Bolna sem . , , trudne . . , tako mi jo čudno . . ." "Kaj hudiča," js tuialil dr. Muha. "Starega sem ozdravil, zakaj bi tudi tebe nefl . . ." 1 Ubil je v vaakem slučaju naj* enostavnejše mqdicine. — — — Tisto noč, kolikor jo je še bilo, je s|Ml pri Dobnlkovih iu sleer tako, kot še nikdar prej v livlje-nju. Z JeJeuo sta lelela veek na eni klopi se miso tsko. ds ste U mela glavi skupni v kotu t Muho vo medicinsko torbo pe za zglavje, U katere so puhteli dokaj Ču-| dni duhovi raanlh mešanih mazil. Jelena Je kmalu zaapela in ko tu u je a svojim enakomernim dihanjem grela lice, Je mislil saiu pri sebi : "Vralje babe. * Vee ti-šči v me I — Seveda; prestopno leto je drugačno kot so navadna leta, zato smo tudi nil drugačni." Spomnil se je ovoje zaročenke M rs«k in sdelo se mu je, da Je nekaj sakrlvil. — Postavil se je ua stslišče zdravnikovo, ki ai Je nadel nalogo, da vse sdravl; kaj an to Če se poaluiuje "najenostavnejših" medicin, ssmo da pouis | gs! In pomagalo Je| hvala vam. — Oba s hčerko ee da-nas bolje počutiva, kot kdaj prej. — Ali elišite, keko prepove v ku-hhijif!" "Me veeeli, me veeelil — Zdej morem pe iti; imam še droge dol-Inosti," Je rekel in vzel klobuk Med tem je vstopila Jelena. Podala mu je roko in povesila oči. — "Pe kmalu nas obiščite; kejne de boste, gospod doktor . je šepetajo govorila. "Če bo trebe. bom le. Zde* je sdrev oče in kskor vidim — tudi — vi . . . Imam le tudi druge o-prevke, kot ne primer . , . tode pozdravljeni * gospodična Jelena, zdaj grem." Odšel je po Ikripejočem snegu, Jelene Je gledels za njim dokler ni zginil za drevjem. Zdelo se ji je, da je te človek vzel s seboj njeno srce; najrajše bi zletela za njim in zahtevala svoje eree nazaj. Toda; kar je, to Jc I — Ou gre naprej . . . Lažje Je šiveti brez area kot pe z ranjenim srcem . . . istega večera ob pol oarai uri je dr. Muhe stol pred ogledalom in al rnaaal s nekim mazilom brs-devieo poleg njegove bujno raz- sjutraj domov, namaaal s hudičevim oljem. Skušal jo je odstraniti, da bi tem bolj imponirai vdovi, kar se mu je pa le toliko posrečilo, da je bradavice sgiedele bolj črne in na Ueu sts se poznali dve rjavi lisi. "Proklsto se more trpeti za lepoto," se je pridušil na tihem. Ko je delo s bradavico dokončal, je vsel škarje in poetrigel ia nosa štrleče koeine. — Ko jo enkrat vse operacije izvršil, se js opravil in se nspotil proti stsnovenju gospe Mesek. i • Dospe vil do hiše je pogledel na uro. Bile js ravno devet. Pozvonil je. Hišna, ki mu je odprla vrata, mu je povedale, da ga gospa pri-čeku je v svoji sobi. Ko je vstopil, je sedela gospe Merck v gtigslniku. Uprla je pogled v njega in ga dolgo opazovala. S prva je imela trpke besede ua jesiku, toda vpričo njega so ji ostale v grlu. Povedala mu Je, keko ss ji jc sanjalo in de je vesela, ker ni res. On pa ji je zatrjeval, da js vršil ls svojo sdrgv-nllko dolžnost. "Pri Jupitru!" je vzkliknil; "dollnoet moja ie vsekakor obiskati vsakege bolnika in ge mešati s najboljšim zdravilom I One-gs čevljarje in njegovo b*er — --osiroms, — to se pravi: čev- Ijsrjs sem pa ree dobro ln temeljito osdravil, in to s najprimitiv-nejšim zdravilom ..." "Kako si pa naprevUf — Ali se ti je posrečilo f" "Poerečilot — Hm; o, ds, — Isvrstno , . . Toda prosim te, ne vprašuj me o zdravniških tajnostih . . . Več ti ne smem povedati, kajti stroga cenzura zdravniške fakultete mi ne dovoljuje..." "Torej zi moj, odino moj ljub-čoki" "Da", Je rekel in jo objel. Teden pozneje je bila poroka. Navidezno eta bila oba srečna. O-na je bila poveod in ob vsakem uastopu veeele; on pe ni bil srečen ; preveč so mu uhsjsle misli k — Jeleni. Skušal Je setretl to atrsat v sebi, kar se mu pa ni posrečilo. "Zdravil" Jo aieer ni nikdar voč, toda sila spomiua ga je gnala v duhu vsak dan k njej — k tisti, ki jo Je semo enkrat videl ... Ljubezen Je točke v knjigi ns revnih zakonov, more diktirali ne določevati Črt ljubezni Juatlea no graditi — Vzbudila fa je ... življenje Je začelo iti mimo nje-«a . Šumenje jeblene ee Je izpreme-nilo pologoma v šumenje Donave, on pe kot mlad vojak js dolg! z drugimi pionirji vred na obre|jn Gradili so moetove in jih u podirali. Ob večerih so pe ležali na obrežju, peli ali ee pa pogo verjeli o domov ju. Spomlad Je bila na Podonavju Vrbe ob obrelju so zelenele, vo dni ptiči eo se čvrčeje podili vodo in ee zopet izgubljali v nizko grmovje ob vodi. Tanjki kačji pastirji, treeoči ee kot klobučar jeva struna s svojimi prozornimi letali, posedsM so po trsovjn, si bajočem eo v lahnem toka vode Vse to Je gledal Jeraj, stoječ na obrelju in vzbudilo se je v njem hrepenenje po nečem ... Jm Z nerevo vred ee tudi v člo veku nekaj probuje," mielil Je Jersj in pojgled mu Je objel vodno gladino in ogrske plsnjave. Di deli ob Donavi ni bilo videti človeškega bivališča. Zdelo se mu je. da glede pred sobo velik trevnik. "Nedelja je in proet sem; s čolnom se popeljem po Donsvi," se je vzbudile misel v Jeraju in le je vstopil v mali Čoln. Voda Je bila mirna in čoln Je drčel hitro po vodni gladini. Veelal J0 nekaj •isaa hitro, pe zopet pritegnil vesli v čoln in pustil, de ge je voda neela naprej, on je pe ogledoval obrežje in so vesslil p robu Jej oče se narave. ^ •• - •;.«"• Ne daleč ne desni etrsni reke se jc prikasala koča. Stala Je na malo sverilenem prostoru in njs-no pročelje Je gledelo na reko. Oslm steza Je držala od reke do nje. "Do tja ss peljem, mogpfe dobim kej piječe," govoril Je sam sebi Jeraj in se vprl v vesla. Kmalu nato je skočil na obrelje, potegnil verigo is čolna in gs prt-vozel za grmovja. ^ -JE Koča je bila kakorlne so ponk-vodi ves na Podonavju. Koli gabiti v tla, opleteni s šibami, mg* katere je bile nagašene ilovnata semlja. Streha is trsve, narejena je bile v nskskem krogu, s počrnelo odprtino na vrhu. akosi katero je odhejel dim, pričala je jasno, da ljudje stanujoči tn. ne axis slijo doati na udobnost! Tetnj!Je Še mlalil odriniti nekej takega* kjer bi moralo biti po njegovem pa dejala: "Svoj predpasnik o- mnenju uhodilče, ko je saČul lahne korake, in krog hiše je prih*» jala dekle. Oblečena je bila v belo obleko kakoršno nosijo Srbkinje. Noge so ji tičale v ličnih opsnksh, ste* klene koravde, ovite parkrat krog vratu, lelale so na njenih grudih* kskor bi jih roks lahno položil* po blesini. Obraz zagorel od solnca, bil je nsvdshnjen s lehno ru-dečico. katerega je obrobljal venec košatih Črnih les. Pogledala ga je s svojimi črnimi očmi in ga vprašale smelo: "Ksj Iščeš tuf" Jeraj jo je gledal dopadljivo in ko ga je vprašala, kaj hoče, po* dem." ^ "Počakaj, prinesem ti je dejala in stopila v kočo. Kma-^ čem in odšla ss kočo proti studen eu. • * » § • ffl Vojak se Je vnodel na ruševino pred kočo, gledal sa njo ln zado* voljen amehljaj mn Je plaval Spisal Jota Ambroiič globok* v oči. Zarudela je in po- -ara ateef^2! ... K..„..pp..u ^ . . . Poisktt. aedel j* "s klopi stari Je-j N||p4| m . |f| , ^ ^^^ s«. Jo ..spravil v dveh slučajih. in(«J «rkl I vati vsakdanje stvori, eemo da jO oba ata ae - izvrstno poarečils 110 mu u<,< 1,1 P*«*11 * J* " ------ — ^^ udobno. pred njim, drleč vrč v roki, mu du "Vseseleniii.se nrobuje." Je je čl ...dalje bolj zaupljivo odgo. Mirno Je septal kot človek, ki Je rsvuokar Izvršil veliko humani ______ Urno drln. — zemrmral In se ozrl po vrtn. Tre- j v ar jala. Vae Usta prisil jenoat Z j n i raj sa je zbudilo raabija vo Je blls le preee j pognala In agniila med njima, nje čevljarja Dohnika, ki je delal «»sra jablana ae Je kopsla v evet- "Kje eo pa oče ln mati?" vpre« s kladivom in staro sekiro pravo J« šal je Jeraj med drugim, obliko podplatu, ter ga primerjal "Deal stara, vendar ima v«iko na stari čevelj Ko je čevljar ope- leto pomlad v sebi ln se odene s mestu, malokaterikrat pride do^ sil, »la ss Jr Muha zbudil. Je vese cvetjem, človeku cvete pointed pa mov. Po največ je s doma. Mat lo vrklikull: «sm,. enkrat," Je govoril polgle- re nimem ... tu doli po reki "Dobro Jutro, goapod doktor I sno Jeraj. vozilo ladja in vatevljoll ao Alt vidite, kako aem denea pri- j Čeliele so šumele po evetj« J* MM k nlalinig po voi* N dent OsdravUl Ste me popolnoma (blane, on ee Je pa naalonil nazaj is med njih Je ostal večkrat MMB adravtjenjem, i ne steno in s^e ' *" ^^^^^ jih krajih. Nekega dne je šla mati k reki, kjer je stale ladja in ni je bilo več. Mene je vzela popreje Še v naročje, me poljubila in dejala: "Gledati grem, kakšen je svet in kmalu pridem po tebe." Pomolčala je in velika solza ji je kanila na koravde, se zaleeketa-la v solncu in se skrila na gru-dih. "Ali se ni nikoli vrnilaf" vprašal je vojak in v njegovem glasu je bilo sočutje . "Nikoli. Kadar sem jokala, vzel me je oče v naročje in me tolažil." Tiho bodi, saj pride, in ni je bilo. Nekoč je šel oče z doma in ae vrnil čez par dni. Vzel me je zopet v nSročje, me božal in dejal: "Mame ne bode več," in debele aolze so mu tekle po obrazu in jokale sem z njim." Dekle je obmolknila in tudi vojak je vtihnil, črez nekej časa jo je prijel za roko: "Ti revica, kaj zi pretrpela," je dejal zočutno in sam ni vedel, kako je prišlo, da jo je potegnil nalahno k sebi in jo poljubil na lase, nsto ps na njene črešnjeve ustni. Pogledala ga je v oči in sklonila «glavo na njegovo prsi, in zmanjkalo je njima govorice — Poeadil jo je v naročje, ji privzdignil glavo in jo zopet poljubil. "Danes te vidim vprvič in te že neizrečeno ljubim," ji je Šepe-tsl. Pravil ji je o svojem domu na Slovenskem, o svoji rojstni va-ai, obdsni s kostanjevimi gozdi. "Ko doslulim vojake, pridem po tebe in erečna bodeva." "DaareČna," oglasilo se je v njenem srcu kakor odmev. Ko je proti večeru odhajal, spremila ga je do reke. stal je z eno nogo že v čolnu ter jo še enkrat poljubil. "Kedaj prideš zopet?" vprašala ga je in glas ji je zvenel hrepeneče. "Ksdar bodem imel čas, ako ne preje, drugo nedeljo," je hitel Je-raj. "Ne pridi, kadar jo oče doma; on pravi, da uatreli vsakega, ki bi se morda bližal koči," dejala je dekle in se ozrla plašno. "Kako naj vem, da ga ni do-SMif" je vprašal vojak in na o-brszu se mu je brala skrb. Pomislila je nekaj čaaa, nato beeim na kol pred kočo, videl ga bodeš lahko z reke; tedaj vedi, de ni očeta doma in da te komaj pričakujem- Se enkrat jo Je pritianil k sebi in deva ga je vprašala med poljubom: "Povej kako ti je ime, da lahko mialim nate. "Ivan," je dejal Jerpj, jo pogledal še enkrat prearčno, se vse-del v čoln in odrinil od obrežjs. Veslsl jo tako, da je bil obrnjen s obrasom proti nji in ji zamahnil semintje z roko v pozdrav. Deva je atala ns obrežju in nje-ns bela obleka ss mu je bliščala v mraku kakor zvezda, dokler mu zabil je na svojo ftsljo; vešč nje- jo ni ovinek reke zakril popoino-nega jezika, katerege ss je bil prinčil v času njegove vojaške službe, odgovoril je v šoli: "Sli-šal aoiu o tebi, da si najlepša de: va in prišel sem te gledati." Kri Ji je hušknila v obraz in pomolčala je nekaj Časa, nato se pa vzravnala po koneu ln dejala jezno: "Sedaj ei me videl. OdU dll" v Jeraju šs na mleel ni prišlo, da bi jo vbagal, in — sedaj v tej jo« zl se mu je jako dopadla. "Ne jezi sel" dejal je nežno, "daj ml ms.--- Obiskaval jo je Ivan, kadar mu je čas dopuščal in ni bilo očeta doma. . Toda reka Dcnava ne meji celega cesarstvs. meje so tudi drugod, in tuintam jc trebs vežbati vojake. Pionlreki oddelek, v katerem Je služil Ivsn, Je dobil povelje, de gre od Doneve na drugo mejo, in peljal se je na predvečer pred odhodom k samotni koči ob Donavi. Mrak se je že delal, ko je pri- piti, žejen eem, nato pa takoj odi- tienll k bregu. Bell predpesnik je plapolal nalahno v vetru, po mo-vode," drl Donavi so se pa podili majhni valovi, kakor bi hoteli ujeti lu neto ee je vrnile Sjpratcnim vrddrug drugega Vgledale ga je, ko Je bil šs na reki in prihitele ma Je neeproti s odprtimi rokami. Prijel Jo je s rokami« jo dvignil kviško in jo poljubil, sel del na obrežje in Jo pritegnil k krog asten. Vrnile eo Je s vodo i« ki. "Me 11 v resnici ljub«?" vpra-prijemi! sa vNU pogledel jI Jo Isl Jo Je ln ji pogledal v oči . "Kako moreš dvomiti," zatrdila mu Je dekle in na Jok ji Je ML "Sej ne dvomim." je hitel Je-rej, videvši, de Jo Je vžalil. seme mi bodel lehko dokazala." in je prtdrlal pol** aebe. Obetale j^ začel JI Je praviti o svojem odho- "Bodi ml s veste in počehej me: v Jeseni sem prost vojshov j# ln drugo pomlad, ko se reka so-< pet umiri, pridem po tebe." Deva ga je poelulela m iron In W našla besede, da M mu odgo-"Oče pase kon i e za gospoda v vorila. ko Je končni V prša JI je stopila neka bolest ln Ji silile vratu. Misli njene ao ee pa samo krog ene točke. "On eje, ki JI Je bil vse v tej pu-vae . . . Zbudil Je linhezen bi sedaj odhaja, mogoše za Civilna lista. Popolnoma nemogoč pogovor. iJiJki Jl . „ "Verjemi mi, da pridem po tebe in med nama ne bode več ločitve I Samo obljuhl mi. da mi bodeš vedno zveeta. f "Čekom te, ako treba sto let," prišlo Je žalostno zveneče iz njenih ust Po njenih zagorelih z lahno rudečieo navdahnjenih lieih, se je pa vdrl potok solz. "Ne joke j! tolašil jo je I ven." Prisegam ti, da te ne zapustim in da danes leto pridem po tebe." Deva ga je pogledala z objokanimi očmi začudeno, kakor bi ga hotela vpralati; "Kej je to prise-gemf" "Ako priaežem. tudi izpolnim," zatrjeval je /vojak, "samo potolaži se in ne jokaj, leto je kratko." " Povej #mi, kaj je to priae-gamf" zaprosila ga je deva in si otrla solze. Jeraj ji je raizlolil pomen prisege. Ako človek priseže, mora tudi izpolniti, kar obljubi. Če mu drugi človek ne verjame, da izpolni obljubo, tedaj priseže in s tem potrdi vero v drugem, da bode storil v resnici, kar je obljubil. Deva ga je poelušala začudeno, kaj takega še ni slišala v tej podonavski pustinji in v njenih o-čeh se je bralo razočaranje. "Ali tudi v tisti lepi vaai, obdani s kostanjevimi gozdovi, ljudje priae-gejot" Tudi, saj je menda po celem svetu tako," odgovoril je mladi vojak in se naemehnil njeni naivnosti. "Malo vere in zaupanja imate pri vas drug do drugega. Glijl Meni si dejal, da prideš in verjela sem ti, da prideš gotovo, toda sedaj mi prisezi, ker to je po vašem večja resnica." Neprijetno je drnilo njega, da sc je rodila v njenem srcu nezaupljivost, vendar ji je izpolnil željo in ji prisegel. Ko je zaplaval kakor lahen dih jutranji veter po Donavi, vračal se je Jeraj s čolnom k svojemu oddelku; in zdelo sc mu je, da čuti šo vedno njen vroč poljub na svojih ustnih.------ Doslužil je vojake in sc vrnil domov. Delal je kakor njegov o- z nogami nestrpno kakor o-trok. ako mu pokažeš igračo. Izstopil je v Z. in videl voja-ke pionirje ln oči ao mu postale vlažne. Bavno isto kakor prod tri-deeetimi leti. Poiskal je čolnarja in ee z njim pogodil za vožnjo. Vrbje je zelenelo, in kačji paetir-jl eo letali po trsju, Jeraj se je pa vsedel in čaka) čolnarje, ds pride a veeli. "Življenje je ve-,--T . - m čno," prišlo mu je črez ustnice, ,,0"tuJ*J° " ^ 'kU gledajoč eni in ieti pomladni po • **mn> ^ » jav. ' zakaj mi poJloim placuicJ« » čel nič Je drča! po vodni gladi it,ri n«»iw»etf ^ nI, in veeiar se Je vpiral z vao ^n**" ** ,n močjo v vesla. Toda Jerajn se Je !__x t ■„' ** sdelo prepočasi. Vzel mu je vesla is rok in se vprl vanje, da so sel _ šibila. "Le hitro naprej. Do njel" ^odnik. samo ta misel Je bila v njegovi 'j**11 glavi. , , Že es Je prikaaala koča na obrežju, no IU»lu pred hišo Je po vi-il eel bel predpasnik in se majal na-lahno r pomladnem vetrn. "r Je tu nil in začel hitreje ve^ti je čoln ob obrežje in Jeraj čil na auho. Od koče po ^ prišla starikava žena, poglej' je površno in hotel mimo nje. Tedaj jc pa razklenila roki i teč ga obje«." Si vendar ])nU\ Ivan, dolgo te ni bilo!" prj£J žalostno k "jenih uaten. * notja ni mogla govoriti dalj« sessdle ae je v travo. Jeraj jc priskočil, jo pobrd i jo poeadil aebi na kolena. Vid njen starikav obraz, zapeklo A pri srcu. "To je tvoje delo,"!, mu je veet, in zdel se je »a,,, inalovreden. ^^ "Prišel sem po tebe in med! ma ni več ločitve, je govoril raj in pritisnil je svoj obru njenemu. 1Ly "Dolgo te ni bilo Ivan," J nila je žena in njene črne, glo ke oči ao se vprle v njega. < "Začutil sem nepopisno | nenje po tebi," pomolčal je Ia j zagledal v brsteČe vrbovje obl ki, na to pa pristavil: "VzbJ ga je menda pomlad." Osebe: Kralj. Minister. Kr jc dobro zajtrkoval, je zelo voljen in čez noč ae je nečesa d«, j mislil. To se redkokdaj zgodi, da topot je tako. In storil je k \ den sklep. Kralj: Povejte mi, dragi Bede 1 kov, zakaj mi moji podložni -[ hm —■ zakaj mi ljudstvo pram-prav plačuje civilno listo! Minister: Ker — da — Veli-čanstvo — ker je bilo vedno tilp — in -r- seveda I ker Vašemu V« ličanstvu ti dohodki ustavno pri-tičejo t: Kralj: Sem seveda sklenil mot dragi Bedekovič — - Minister: Oprostite, Velita-stvo — Bedakov — Kralj: Dobro, dobro! Goapodji ministri sc tako pogostoma jo. Večkrat v reenici n« vee Torej — hm — kaj sem h* a ree, sklenil aem. di rečem civilni lieti. ter: Ne razumem prav. Da, dal Odrečem m. Bedakovski. Čital am jigo. Na skrivnem, sew- vnem. moj drsgi Bede l ta mož nam ubogim kn-' vam podžiga I Toda raa-pomaga. — Hožml n. "Prvi alugs mo-' In tako dalje. - P* oliko mamona je prw-le vsega skupaj r Tri miljonc štiristo-esettisoč štiristo p* •k, in edenintridej natančno. Vet K imvT neko da, na kar. A nan i m žu ae postati je države vejte mi, zaprav Minister šestinsede inpetdeSet set etotink čsnstvo. Kralj: Na Inoacr? Minister (v/zadregi): Hm. n« lete, eeveda. Veličanstvo. Kralj: se ne more kaj sigi* vtmj Jiko pa dofcH kov? Ministi VeUteaati Kralj: zaslužite I Ijone is moj< prav premisli: trati za moje veliko število vanja. Proč s precej lepo sat Koliko pa imej Minister: petdeset miljoj Kralj: Gronf že lep kupeel leto, takeisM tako! No. d«. 1» natančno vrdetv „j»potijs. — ijj Vi, ljubi B*d* iaoč mark, pa Vi tudi imo najprej i Lvilne I We. ® itak največ V ive in brezumno rališč in » šaro I Ssi i« / .no premo''en^', pravzaprav? približno kski >Vstrela! To J* J® gaj že obresti ' inanjn/" f t .i. I Kralj Torej proč s trn. £ < n biti dečon kekor vssk tm mm - IV" posle ns 'Veličanatvo. Kralj: Da, da! (Zamišljeno): elier. Ko ae je vrnil iz kopališča, je pronašel, da Ima pi. Warrens drugega ljubimca in ker ni hotel z njim deliti ljubezni, kot mu je evetovala pi. Warrena, je odpotoval v Lyon in od tukaj v Pariz. Ponudil je avojo iznejdbo nado-meščenje not a številkami akade miji, ki je pa njegovo ponudbo odklonila. Zdaj je vatopil v aluš bo pri francoekem grofu in posla niku Monteigu v Benetkah, zelo brutalnem človeku. Vzdržal je 18 meeeeev. Njegova opera "Les Muses galantes" je popolnoma propadla, ali postal ije poznan javnosti in stopil je v zvezo a Di derotom, Orimmom, d' Albertom Holbachem in drugimi. Med tem je seznanil z navadno delavko Terezijo JLevaaaeur, ki mu pe povila pet otrok in ki je morala čakati 25 let, da jo je poročil. V letu 1760 mu je njegova razprava Diaeours aur lea arte et lea eoi-ences" pripomogla do alave. Postal je znamenit, a vendar ai je alušil kruh fte vedno o piaanjem not. Drugi uspeh je dosegel s o-pero "Le devin du village." Kljub temu Je ostalo njegovo živ ljcnje viharno. Svetu je podal še mnogo razprav in opisov, med kterimi zavzema odlično meato "Confeeaiona.'' V njem odkritosrčno rakgrinja avoje življenje. Umrl Je dne 2. julija 1778. Rousseau je imel mnogo večji vpliv na duševno lice ginjajočega 18. etoletjo kot VoHob-eJV Ro- boti. Rousseauov vpliv je. da j« luasee zakonodaja franeoeke revolucije prepovedala koalieijeko svobodo delavcev in delodajaleev. jlvo je, zaksj Je Rouaeeau Imel tako malo amiala sa gospodarske funkcije države. Srednjeveško fevdalna rasbitost, ki je šla rAo roki z .viaoko razvitim aadrua ništvoui, je naravnost nasprotovala Usti državni enoti, ki si je poi-borila zmago ob Času, ko je po stajala auverenost eden najoiS-nejših znakov moderne dršave. ItouNHeau ima pred očmi strogo politične funkcije države, kate re auverenakl oblaati ae klanjaj« edino politično ln ne goopodarsko enaki državljani. ftviearaka Ženeva, ki je Rouaae aua rodno meeto, je ostala ves čas v marsičem njegov politični in ustavni ideal. To je mela republi ka. Država, ki hoče uveljaviti na čela direktne demokracije, ne snu biti velika. Predpogoj demokracijo je po Rouaaeaujevemu mnenju, da ni med državljani velike raz like v premoženjakem ozira. Stri nja ae z Ariatotelom, da je enlO-trati za najerečnejšo one drša vo, v kateri ni niti preuboglh niti prehogatih ljudi. Vw •Človek je rojen evoboden In vendar je poveodi v okovih," so uvodne bceede, e katerimi *a-čenja Kpusseau avojo "Soclolao pogodbo." To atanje je treba odpraviti. Norod ln ne vladar mora imeti najvišjo oblaat. Val vladajo, val ao zakonodajalci. Val morajo sklepati in skleniti o tem, kar naj veše vse. Zakon je volja vaeh. Ab solutno veljavna je občna volja, izražena v zakonu. Zarotnik ln izda jica domovine je oni, ki se no če podrediti občni volji. Prelomil je aoclalno pogodbo, sa njega ni voč zakona. * ■« Vaak državljan mora sam biti zakonodajalec. Ker nl mogoče, de bl kdo drugI ssstopal občana, ne sme biti zakonodajne repoe-zentacije, ne sme biti poslancev, Rouaeeau je eeve odličen etaš »publike. Kralji etroknije sO ge. Če gre za proletarakega otro ka O dečku, o katerem govorimo, ni postal hudodelec, ampak v njegovi dull se je> rodilo eovraštvo 'do sistema, ki povzroča take raz- FARMA NA PRODAJ. Ne prodaj je 40 na farma le i>ol od železniške postaje, šole, trgovin dobra zemlja, na voglu lepe LOTI mVBXftOA in več, Ar-141.60 * esdia Boni- akrov obeeš-jty Company, 407K Jenkins Area-mil je oddaljena do Building, Pittsburgh, Ps Na tem aemljtšču in poleg bodo to-varne t fell Switch Co. in International Coupler Co. Zapoalenih ho Ta deček je William E. Rodrl- eeate, sosedje na obe atranl Slo-ljooo do 8,000 ljudi. S tovarnami guea, drugič iavoljeni aocielistični venci, doati dobre vode, hiža in se prične takoj. Iščemo aastopnl-alderman v rhicagu. Svojo kari- druga poalopja v dobrem stanju, ko. jero je začel kot deček, ki je pro- ^ je tudl vrt , luiadim| sv (Advertiaeinent) dejal čaanike na ulici. Potem sei , . , • Je izučil sobnega slikarstva. De- N/ * ftkm ^ MM V nar, ki ga je zaslužil, je porabil trava in detelja, oves. koruza. jPH f||JUJj za avojo isobraabo. Delal je. po krompir, fižol in raanovratna dru-1 šel v šolo in čo mu je denarja Ig,, zelenjad, 9 glav goveje živi- ne, 10 prašičev, 18 kokoši ln vse »manjkalo, je šel zopet delati, dokler nl dokončal Pmvoaluvnih h|||vb ^ ^ „ ppodn. fe im študij in je postal advokat. Dni-M" , . .. w ga in trnjeva jo bila pot, če po-j^ejša pobuda pilit«> no M mislimo, da je Rodrigues šele pred A. Kleinončič, Bos 22 Willard, par leti dovršil avojo študije. Tako mesi kapitalistični sistem najboljše bojevnike proti kapitalizmu, smrtne sovražnike sistema, ki pošilja nedolžne ljudi v ječo, bogatinom hudodelcem pa prinaša čast iu alavo. Wis. (Clark Co.) (Advertise mont.)' oar«* IS Av Za farme in zemljišča ob lepih cestah, Mizo železnice, rodovitna zemlja, vgod-no podnebje, dober trg, iz vrstna prilika za živinorejo, svinjerejo in kurjad, se obrnite na rojalca Wm. Brunschmid, farmer, Oanonaburgh, fro. VABILO NA PRVO V8XUOO ki je priredi "llovenaka Godbo" dne 10. junija, t 1. Najuljudnejže vabimo vae alovenako občinstvo is Canonsburga in bližnje okolice, da nas blagovolijo poaotlti v obilni udeležbi. Godba je še mlada in potrebuje pripomočka, za torej pridite vsi na veaelico, da nam tako pripomorete do boljšega ua-t B . _mf. , peha. Začetek točno ob šestih zve- Jump RtVSr, WlOCOnOin čer. Vstopnina za moško oaebo $1.00, ženske ao vstopnine proate. Vo i videnje dne 10. junija! ^ V- , / Odbor godbo I p ptauuov* Ne prezrite tega! Prodajam Oolusibla ftafofona, tor iiluvsosko ie šsagoJeaMao ploMo. lata tako aro, vwlllsa, tar raaaovratas alat- nliio in »rebrnlno. Class la Maaloo A N. P. J. opoaar- Km posobao aa lliso ladalaaa prvtaao o&kt s anakoat A N, P. J. l'itila 90 ANTON i. Tli p. o. Bes i. slednjem podajamo našim čitate- tem, da postanejo absolutni JJ Jean Jaques Rousseau in njegov ustavni Ideal. •Jean Jacques Rouaeeau (Sltaj Huso), znamenit francoski pisatelj in mislec, ae je rodil 28. junl ja 1712 v Ženevi. Njegova mati je umrla na porodu, njegov oče, po poklicu urar, ee ni brigal mnogo n njegovo vzgojo. Mladi Roua-Henu je rad čital knjige. Bil je ob-*wlen nanje in prav rad je čital romane lz 17. atoletja. Z desetimi leti je prišel na dešelo k protoni antovskem župniku Lomberei-erju, kjer ee je v njem obudila v lika ljubezen do narave. Od 'nkaj jo šel k svojemu stricu Ber •'»"lu v Ženevo, kjer je nejprvo vstopil v piserno nekega odvoka 1» in ae šel potem učiti bakrorez-'vs. Pri mojetru ee mu je godilo ^Inlio in držali ao ga trdo. Deček ^ kmalu pobegnil in po deljših jem v kratkih bceedeh, kakšen je bil uatovni ideaf te*o velikega francoskega mieleca. Rouaeeau je eden Izmed najvažnejših državoelovcev našega vrica. Ne apada med one, ki krčijo znanosti povaem nova pota, ki razodevajo Čiato nove reatrice. Anglež Lctfke in drugi učitelji prirodnega prava so imeli že pred njim podobna naziranja na državo in državljansko svobodo. Ro-uaaeau spada M j on*» ki znajo dati Idejam sijajno zunanjo obliko, vsled katere ae bliakoma razširjajo in preobražujejo dru-žabno stanje. O Rousscauju oe lahko trdi, da je bU a avojimi pla-etično izraženimi reki grobokop onemoglega družabnega reda. Njegov velikanaki uspeh leži v fascinujočl sili njegovega temperamenta. Kako si predstavlja Rouaeeau postanek države f Ko ao ljudje živeli še v prastanju, je vladala občna neeigurnoat. Samoobramba priaili ljudi, da ao aklenili med ee boj družabno pogodbo, ko kateri podreja vaak avojo voljo in avojo svobodo občni volji, ki stremi za občnim blagrom in nc za aeblčni-ml^ciljl posameznikov; Rousseau uči. da je občni inte-res najvažnejši, da ae temuifcftM reeu mora klanjati Interes poee-meznikov in je zato prehodnik o- njih osebna korist je, da je narod alab. Njegova kritika monarhije odgovarja predvsem razmeram fran epske gs starega reda pred l»» bruhom revolucije. JUuaaoauju gre na vaak način hvala, da je za* vladala državljanska enakoprav»fl noat. Posledic amage tega nač<» la je bilo, da ae je amatralo tudi narode za enakopravne. NI prive-ligirancev med narodi. Kulturno in politične vrednote, ki ao jih u-atvarili zgodovinaki narodi, ne amejo biti pratvesa, da bl ae ovi. ral razvoj mladega nesgodoviu-skega naroda. Vsak narod toliko telja, kolikor zamore sam ostva riti v sedanjosti. Rouaseauvov državni nauk jO naperjen proti historlclamu in tradicionalizmu. . 1 *' V razpravi o enakoeti ljudi pravi Rousseau, da je decpot toliko čaaa gospodar, dokler ima moč in revolucija, ki uniči vladarja, je ravnoteko upravičena kot oblsat vladarja nad življenjem ln amrt-jo podanikov. mrnmmmmmmmmmmm^m. Kako itastajajo bojev niki. Sto tisoč mož, žen in otrok aretirajo vaako leto v Chieagu. De-vet ato devet in devctdeeet v vsakem tisl>ču ao možje, Utk j* m CORK TIP Tuoči is^ n š?*% NEBO ZAKAJ? w nih. ki .o ^ borili ss pravično | troe^ki pripedajo k delavskemu socialno zakonodajo. - , . i _ jM/.nu<- Roussesu ie glas-1 0kro« Jean pridrŽc od enegs dneva do dveh nik popolne držsvljsneke ensko i---- J" kmalu pobegnil In po dsljših n.g popotne a™.,.™«« n-. • ^ ko ^^ ^ blodnjsh zašel k neki ne prav du-^ti V tcmos.ru n.vnavo. Kpati ln Jesti mor.io v b ovit i dami pi. Warrehs. ki je šele cialna pogodba ^ j>ri ^ ^^ #f|M| um Lr.tL.... „...1. Lujiim. nravi ia. veliko fninNiako rmio- —w ________ •li M r I'M kr.tk.in poUala k.tolifan- pr.vljali v.liko fr.tiro.Wo ...„., , „j,h ^ l>.™. i. po!u.l. v tMUk bmdkk k- V hiSo .pokornikvr. d. (T. .v»i novi ar/avli.n.k, ut, io ' -'»»bo nri nrki pCmrniti d.mi,vi: Bn«n»i» uniHJ« ^ "f^^_______ kj-r «im»iin ker j« bihtero naj p« Mkwi.Kl.ja v.rnjr n T.k» «i»l»rij. udortuje, .1« -.........o.......... V .V«rti rt J- ^J^rJ''^*^ ^ '■»» />laj ie v.topil v aluibo pri popoln« enokool nl U y«k n.ro.1 „, kontno M,l .voj A°m v driar- La. "je>.vo i7..l.raibo. Tudi tu en.korti i.v.J. ^• Brr. trrok. w^ l^leUr.k^, Okus-poln Duk-iiboroii Izdelek-popoln PRODAJA SE POVSOD Kuponi o vsaki Skatijict veljajo ta denar aU ga krušna dartla Pilite po katalog daril Nebo Department 9» First St, JoroorCItr, N.J. tUriMChk. IililM lim AseMt^sr Mm 0kMk.X7t»(Mi«Mu|Msa OBLASTI KDlUtlVIH DRŽAV RBDVO PRI0L1DUJSJ0 D8VABV1 UVOD. PRVA-DR IG A NARODNA BANKA L 1882 J- všel ki '••»'iu /apet vrnil Ko ** je ponesrečil "aprsvij* is njega k pl Warren* d« V PITTSBURGPU, PA. FLACU/BMO OB-I ODFO SPREJEMAJO DINAR NA ULOŽK* IN REST1 - ULOŽKS IEPLAOUJBMO BI VIDI. * • IVOSIII! ODDBLIE BANKI. Kdaj pošiljamo v staro doflwvino pod goraoeijo 100 Kron za $14.00 PIV//) H i Dener pošiljamo v kraj b m jptireWoflJo drugih Uuk. Denarne pnšiljstvr sa alevriwkc kraje Izjdsčuje vnsš-m imenu ljubljanska podrt*>»u <' KK. 1'HIV. KRKDITNBOA I5AVODA ZA TWIOVtNO IN OltIT NA DKJNAJir, Fsst- Second National Bank OORNVR FIFTH AVER PI AND WOOD ST. or rrnwusM. Pišite pO tiskovine so pošiljanje denarja v atari kraj Kuvi rie in papir Vem pošljemo takoj brrz|»lačn« ua Veš na»lm. diši polHišnego znečeje PLAŠILO Cenjenim r"J*kdg| fn doka« lapsalajami taro W prtjfnoik 40 " .,. 6 000 M .. 129.00 46M... 6.T8^ 1,000 . 142.00 60 " . . 7.86 2.000 " . . 299.00 00 "... 8.90 2,000 M .. 424.0H 19 - ... 10.2» 6,000 » .. 706.00 80"... 11.70 6.000 846.00 &0 " ...18.11 8,000.1,127.00 100 "... H.40i 10,000 " .1,419.00 PoAiljatv. i« pUma naslovile ae: AIEKIKAKIJ£ I ILOTBHIO basist oddelek. 1006 n. Oiicugo 8«. JOLIBT, ILL. •km v rwankl Import!««. K»d»j t« pij*«« n kmjo. j.. >• Imam p* U obilo n. rTk lh <* Srka» *»»«« stroco UmuK M M ikuUl t* aa iauwrtlran«. Takoj naj se mo pošlje. HM rojak LjudevH Malnar aofte UU alti ob dan bres njega "Poleg vaeh dobrot našega zdravilo, holgerakega krvnega 1'aja, priča ie U fakt, da ga ima-jo radi vai oni, ki ao ge enkretj pričeli vlivati in ga zastalno drže v avoji hiši," pravi H. H. von Srhliek, tovarnar Bolgarskega Krvnega čaja, ki dsnzadnem dobiva na kupe zahvalnih piaem od onih. ki jim je Bolganski Krvni ■ drevje in njem iirom Zdruienik držav priporočam. da ei kopijo od mene BKWJCVO OLJI. Kuhano je bilo v atarem kraju ia pravih brinje-vjh jagod. Prodajam ge v »tekle-nirah po 40c. Noročilu je trebe priloiHti dener ali pa poštne znamke. Ze naročila ae priporoča nun žlbbvik. i v je ln komur 'foelfttr pi Čaj vrnil zopet zdravje je naš rojak Ljudevf hcI aledeče: "Vaš Bolgarski Krvrii Cej ae je pri meni izkazal ja|o uapeš-uim. zato vae proeim. pošljite mi ie dve šketlji. ker nočem biti brez njega." Rno veliko škatljo Bolgsrske. ga Knnega Čaja. ki traja za pet mescev pošljemo za en dolar kamorkoli ; Marvel Product« Company 8 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Ako hočete poiiljatev oaignra-ti, pošljite 10b. več. (Advertiaement.) NE PRAVILNO ftVXJBMJB. , Iteanica je, da ae mnogo ljudi najmanj no ozira na avoje zdrav je, nekateri ga eelo popolnoma za nemarjajo. Navadno jedo ali pre-ver- ali pa premalo, pijejo več kot je potreba, ne spijo zadosti, aH pa zopet premalo, ae premalo giblje jo ali pn preveč trdo delajo, eli pa nimajo dovolj svežega zraka. Posledica tega nepravilnega ata-nja je slab apetit, melanholika. preveč sanj; seveda oalablje-nje hitro aledi a splošno onemoglostjo. Vsem takim ljudem želim* priporočati Triuerjevo ameriško prebavno grenko vino; dobra pomoč in zo izčiičenje. To zdravilo bode odstranilo vso zsatrupljene snovi v notranjosti teleaa, ojačllo bode prebavno organe, povečalo alaat do jedil, odprlo čreva, in ti-atvarllo novo energijo. Prineslo bode hitro in stalno pomoč. V lekarnah, ('ena 91.00. Joa. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Aah- btnd Ave., Chicago, 111. see Triner'a Liniment odpravi hitro trud is tulile. Vdrgnite ga do-liro v kožo. V lekarnah. Cena 2ft in flOe, po pošti pa 35 in 60c. CKUHOLM, MOrV (Advertisement.) HliA NA PRODAJ N'a prodaj imam hišo s dvema slanovaujl. IliŠa jf leaena, stara šele dve leti. (V>na je $2,«00, Poslopje stoji na lepem ugodnem prostoru, blizo poulične železnice (kare) (I rand A v., s katero se pri-peljete v 45 minutah v sredino mesta. Vse nadaljio informacije ae lave pri Frank Hrenu. 225(1 N. Marmora Ave. (prei 59. uliee). PAZITE ee vai Seleaee ia kopajte Is asj-boljta jsmtaas KaUfareljska viae to Igsaje. OIM A; MIT OHIO AO u Zi bilo Ii ruditt flio. t aalsa sodCek. a lav, 86 galea 68 sales .aitja KalifomIJaka 6faaja mlMfi aadja 64.00 Ka odtatajta, saromo As podila Mosay aU ttipr.aal • narofllom Jos. Bernard DEPT. Z. IMS Bint Man* Ave. Ckkaffo, IB. DELO DOBI *> """■ fit " ' ** ^ H" 9000 delavcev aa Meeeba Xaage. Delo je (Open pit mines) in s par. do $3.00 in dna. Sa aadaljia pojasnila obrnila 89 do Harrison Mi- (Advertisement.) ' 11 x ROJAKOM VA SVAVJS. v Cenjenim rojakom v Chicagu in bližnji okolici namenjam, da sem prevzel dobroanano gostilno Jazbec in Omahne, bivii Martin Po-tokarjev Place, na 1925 8. Bacint Ave., ter ae jim priporočam aa o-bilen obisk. Točil bodem naj i »bor-nejše pijače ter vaakcmu kar najbolje postregel. . 1 JOB PITT (Joa. PungaiMČ) 1025 S. Racine Ave., Chicago. lit Pojk.v an|li!tlii ii lipopltju potoni dipitoviiji Ali bi rudi mali angleško govoriti, hrati in »isatif Ali Itnatc veselje do angletfine in se nc snnte učiti t Ali Vam ni znano koliko velja sngleščina nam tujcem v taj deže lit Naj pomislimo, dn denar, ki ae Žrtvuje aa aamo izobrazbo, ja najbolje naložen, in neumna ga kriza, nc vojne. Pilite sa breaple-čna pojasnila na' . Slovenian Correepondence School Gl 19 St. Clair Ave., Cleveland O." ..... • - --» 1 * y wa>i im i i» mm * ■ w ■ /pa 1 i|i Kar so eeao miUjuvUm, •tali daaar po eaai oaaps di»a, ke g n prejmemo — rof ali manj Dana« poAljaam v atar o zs,..f 66/ >300 ".., 1.60 800 • . 2.86 400 " ... 8.06 . 600 "... 3.86 600 "... 4.60 700 "... 6.26 "... 5.y5 "... 6.7d "... 7 m M ... 8.80 "... 10.26 * ... 11.70 12 16 10 20 2f, n 4A2& 67.7f» JEDNOTW KOLEDAR ZA LETO 191«. 1006 X. Chiracs Ht PISALNI STROJ Navadno urejen njegova glavna uloga. Vae večje korporacije. Vsi tekmovalci in najboljši vesčaki pisalnih strojev. To je pisalni stroj, ki ga bodete gotovo kupili. aa le nfr*f ssroCUl aa AKO Ueaie ae prodaj kake ljltta, farmo, trgovino aU koftato—da kode Vaša visa, all pedjetJ* 6e napredovalo: OGLAŠUJTE naj veljam 668 w Pilita ,>o "Glasilu S. No Pnu 14.000 naročnikov. !99J s vaako Itatuljo Partola, ali drugih zdravil iz svetovno znane lokamo PARTOS. ' Partola sa čietenje krvi in ' želodca.................$1.00 ParUMHory an boleoi živcev %M Partocuogh zoper kalcij... 1.00 Partocura zoper glavobol.. 1.00 Rbeusa balssm and powder zoper rev met izem........2.00 Trtplalalt 1 sa akutni triper 2.00 Triplets ft. 2 za kronični tli- P^r oeeeaaeeeeeeeeeeeoo 2»00 Triplets it. S zoper polucijo 2.00 Triplets H 4 zoper beli tok 2.00 Partoliequite zoper sifilis .V 400 predsednik. pMaLfiM, L podpreds. J. II. podpreda. blagajnik. »snul«l|»ki sllir Joka Far i k A. V. Goriš grr Joha C Kraaa James P. SUpiB, CU. WaUerk H AMERICAN STATE BANI 19»—27 Bine Island Avo., bM» lftata ulice. J CHICAGO, m, Glavnica ln prebitek ..... S5S0,000*09 ODPRTO: ^>ondeljek in v četrtek do 8i zvečer vse druge dneve pa do 5$ popold^ t Oblfrna knjiga V Pot k zdrav ; ju" aa polije vaakcmu brezplačno , Pisma naslavljajte na: , The Parlos Pharmacy 1M — tad At*. Km Tork, a. T. ........ ' ' .i n .i . i j. ...i ...i... VELIKI 8LOVBW8KO - ANQLE8KI TOf.MAC. Kajjga obwga poleg slov angI. alovniea, alov.-aagl. raegovora xa* vsakdajao pot rabo, navodilo za aaglctko pisavo, apiaovaajo anglo-t'kiU pbem ia kako aa postane amori kaaskl državljan. Vrliu tega ima knjiga dasdaj najvafil alov.angt. in a agi. alovar. . To 40 aaiboUto m najbolj popolna knjiga aa prisesajo aagMttae la aa M smolo biti slovenskaga saaaljcacs ki M lo kaj Iga ae imaL Knjiga trdo In oknsno v platna vasaua (430 strani), valja 62.00 in jo dobiti pri V. J. Kubelka, Sposidite si UNDERWOOD TYPEWRITER Tart; v. T. cenik alovanakik knjig Ualjski smodke najfinejša kakovosti z znakom SJ.P.J. dvojo vast po 6 ta las - ladotsja p. primera«, siskl aasl LH od atfiese svate yrs w *o> aarvai fond g. N. P. J.t Ptoma ee ssrotila so svrtejsje Uim, pe C. O. D. Norele sa ao manj _jm 6a ali 686 ' pe 196. " Podplrajta lomečo la Watske pWjritjal ^ VprsiaJto aa asoel John Breakvar AUa. M. E, POZOR I Badl ncstalnosti oen kronske vrednosti, nam je nemogoče odredi« stalno oeno. Pošiljali bodemo denar ie nadalje po najnižjih o2 tekoče vrednosti kron. Upraaajte, ali nam pa pilite za cene.^^ večje svote ie po nižjih Pošiljamo denar v stari kraj In jamčili da se polteno izplača ali pa Vftm vrni, ' Direktna aveaa a Prvo Hrvatsko hranilnico in pocojibiaa v! Zagrebu in njenimi podružnicami, Polil jamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Buaijo. Aturidb in Franeoako. Govorimo vse slovanske jeziki Izvirno potrdillo (ORIGINAL RECEIPT) Id nam ga polije poitai urad ia starega kraja, priča vsakemu, da je denar, poalan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo jc podpisan« J osebo, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo aem, ga hraninsg to, da se lahko vsak poliljalee earn prepriča o prejemu poalan« rai^ Cene po dnevnem kurzu. * '<■ ''■ *' .v . s'" • V'' ? ' VL . ■ '' 5 ' T y ■ SA DINAR JAMČIMO VSAKIH SLUČAJU I PriUtik Ii (linki 1669,672.99. Hraailaa utaga $4,68 7,201.11 KASPAR STATE BANU 1900 blu? island avenue, CHICAGO, ILLINOIS. •r. Klcbler*! Ptis lyfler aa revewtyae ■•» por m Pravi aa dobi to v as vi tka, kot vsm IS slika. No ko a 86 Is 68 esstov v vask toksrssk, ali pe aatollte si sa-rsvsoot od F. li ftitklir 4 6«. 74-66 - K. T. «\\\> ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\V Emil Bachman 2107 So. HaaMi ava, Chicago, HL V^\k\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\V\\\\\\\\ 38 odstotkov več dobička Vanan___ karaaa, avsa, ptoalo*. jo#mass, m ta saas. Povprečna vradnoat tak W .Its iMiitaikov ss vaskam akni je saatels v imaa.vanik laatarik drtavab 6T«.W — as Wleiiatle pa |e patptaeaa vriiessi Aaatertk aridalkov as vaška« akni Sloft 17, aU aa 88 vtlja, kakor v nmssjialb drtavab. NaJvlAia vrMaaat Uk pridotkav v katerikoli si bodi drtavt Ja sa 16% sttjn, kakenn or pa aa ea6t seadjl, katoro Vsm sadimo v ooasMran wiaoonanru. v aamtjo Vnm prodamo po sala atski aoal ali vatilo eeaelo, kakor M morati plavali marsikje dvsgja, kjor aa nridalki valika maajli. Mi Vam toraj poandimo aisko aooa la Vam obljabimo aalo gaataljabaa pamo#, da aa dobro ustanovita ss lom aovam aamljiMa, Un Vaa paatovimo as prava pol da soodviaaoati ta svaboda. Taka J ia podaabja ugodno aa vaa «i»tkr, katera bodala katoli lakaj nridalarati. taka da aa Vam aa t trebe as aavo atitl |«ol)^l#».t »a. kot., Mfkva ia dvaraaa, Itd. sa v Sini. lila vaa totaaaiae aaota. PIAtlo takoj po moaija, kakor la.lt itavilaa' Mbvalaa piti NaaHalkl dobila pri aaa ladl mamo H«'« Tudi IriiaUma raa k am a pa 6 do 10 akrav lor poota____ bita pavaat, pri tarnat »ara^aaamo tamo toliko, kolikor ataaa »alrrkjal, taka da ie vaaboem seslesraa abalaj 6a lakaj . tWoika. Oblaka«atrem j. w raspslag. tudi bratci a vaa, ta katar bon >m an .krov »u v< dobi povrajo^ vaa araja vosao straSko tVoa ja a*t 614 do 620. Edward Hines Farm Land Co. J. STONICH b J. CESCHEL (Sloreneki oddelek) >PPP>PP»88iii