Dvanajstine m izoiisiitni proračun. V oktobru praznujemo četrto leto, odkar smo si ust/arili svo o državo, iii (ianes, ko se bliža ta oblet .La, nas ObdajOjO čudni obCutki: kamorivoli pogledamo, bodlsi na Ceško, v Avstrfr), Itolga.rfjo, Neinčijo it i., ^o.sod opazu jeaio delavnost, vztrajaost, dviga..Jie obdega blagOotanja, utrjeva.ije deaarno \redaosti; le pri nas gre vse mesto naprej — naza4l Nesposooni iu sebifini državniki so privedli aažo domuviuo do vsega pomisleka vredaega feospodarskega stan.a. V Cunhu plačujujo za uaših 100 K komaj 1 švicar ski frank in 55 santimov, iaozemstvo nam prav ne zaupa ia ne da za o> novo potrebuili kreditov, s parlamentom ppstopa vlada samo\oO,o, v dežeii valovi nezaiknoljaost, korupcija iu sumcvoija pa sta zavze.i že to L o j seg. da j-u IJudstvo iie more veo pre- CiJavna pravica vsakega parlamfcn ta jo uovoljevaiije državuili izdatkov. Te pi-avice si parlament ne snie pusaii uikdar vzcti. Pr nas je seveda drugace; Paš.eeva vlada si je za. me sec marec Li april dovcl la izr-edni kredH \ zaesku 70 milijoaov diaarjev pri tem pa odtdoaila koatrolo in Mradovedi.ost" Narodne skapščine. Najznačiinejše na tej stsan ya je de sU0 dn ho vlada uporabljala ta ogroiani kred.t v neumest .'e ia javi.osti aezaane svrhe. Zagre iški list &o odkrito pisaii, da bo vlada uporabl^ala takre dU za podku, ovanj.i vpli.uu nasprot nikov sedaajega režima na Hrvatstera. Tako torej! Za obno.o razdrapanih prometaia sredstev, za povzdigr» uarodnega gospodarstva ia za omil.;evune socijalae bede nimajo denariu, ker ga razmetuje.o za koristolovske, temne svrhe. In pri vsem tera se se javnost čudi, odkod silaa dragiiija, nezadovojnost in padanje d>enarne vredaosti. Jasno sliko zavoženega gospodar- stva vladaih strank nam dajejo raz- prave v fiaaačaem ortboru Narodne skiivščine. Sedaj že tičimo v zadnji poio^ci meseca iebruarja iu vlada še do riai.es ui predložila celemu parta- raentu rednega budžeta ali yroraču ia za 1. 1922. Vsled slne nesiguraosli, v kateri se nahaja, se ni upala sto- piti s proračunom pred zastopnike ljudbtvn. Zatekla se je k o4jasaemu bredstvu: k dvanaj&tinam. Proračuu, v koiikor so ga obdelovale ln pretre- sovale sekcije financiiega odbora, je glasom zatrdila uplivnib člaaov par- )amenta — izmišijea, sa<] se je vendar ugo!o\ilo, da miaistri ne predlagajo točnili številk in natan&aih podatkov. Stevilke se ne vemajol Ta leovrgji- va resnica se zrcali iz od^ovora žel. mimstra StaniCa na interpelacto ne- kega poslanca. Minister je sam pri- ziiiil. da so številkeT predvif'eno v prora dalo prav r.ič pnhraniti, nasprotno pa se bo moral oudžet vovečati. Nadal.e obsoja .lugoslovaaski klab način gospodars.va, ki se" je v zadajih mescih uveljfvil v protnetaem in gradbenem rn.nistrstvu. V o!>eb miniistrstvili oidajajo razna dela, sklepajo pogodbe, pinlament pa zu vse to ui UOvOiii kreditov. Posebno pozornost je Jugoslovanski klub posvet.l detstvu, da se vlada gloda uržavnili dohodkov (davkov, cari e, taks i.i pr.stjjbin) ne ozira na deiaasne razniere in da še danes ne misli na izeuadeuje davkov po vsej državi. Zaiite*aJ je v unenu malib poscstaikov, obrtaikov in delavcev, y inieau najrevne.šia siojev v Sloveniji iti DalmaciJ, da se eksisteačai miaimun (Uavka prosti tlel dohodkov) po\iša ol 48U0 K \s.ij na 1U.UU0 kro.i. Da s« ta kif.viua vsaj nekul.ko popravi, je 'p^trebno, da &e to izvrsi že sedaj v dvaiia]stinah za marc in april, ker se bo v mescu marou vršila od mera dohodaiae iu bi sicer postala do lu^ua v liii. zakoau za 1. 1922, ki določa znesek 10.UU0 K, brezpredmetaa. V znak protesta proti slabemu državuemu gospodarstvu, prut izžemanju in obdačovaaju revnih slojev je J tij-'os}ovaaski klub gla&ovul proti predloženim dvanajstinam. S tem je padla zaa6ilaa sodba o dvaoatstinab. iu izmišijeoem «prora6uuu»