Milan Dekleva — Lavreat Prešernovega sklada za leto 1989 Milan Dekleva (pesnik, dra-matik in pisec za otroke) je v slovenski literarni prostor vstopil leta 1971 s pesniško zbirko MU-SHl, MUSHI. Že na samem začetku je po-kazal, da je mojster pesniške go-vorice in občudovanja vreden kreator metafor. V naslednjih letih je izdal še pet pesniških zbirk (DOPISOVANJA, 1978 — NAGOVARJANJA, 1979 — NARECJE TELESA, 1974 — ZAPRISEŽENI PRAH, 1987 in ODJEDANJE BOŽJE-GA, 1988). Če je bil v prvih zbirkah jezik temelj pesniškega sveta Milana Dekleve, je v njegovih zadnjih zbirkah ta pesniški svet vse bolj pridobival tudi na bivanjski teži. Najprej malodane neobvezna igra je postala vse bolj kruta. Milan Dekleva je postal prevod-nik in prevajalec božjega, večno nemega in nesmrtnega v krhki jezik minljivo človeškega. Poe-zija Milana Dekleve je postala borba jezika z molkom. Prej gostobeseden, že skoraj manieri-stično čvekav, pesnik je v svojo poezijo začel vpletati tišino in molk. Iz prej neranljivega uživa-ča se je spremenil v človeka iz krvi in mesa, ki svojega stika z božjim ne jemlje več kot superi-onost nad drugimi navadnimi smrtniki, ampak prej kot dejs-tvo, ki mu minljivo življenje še otežuje. Nagrada Prešemovega skla-da, ki jo je Milan DEKLEVA dobil letos za svoji pesniški zbir-ki ZAPRISEŽENI PRAH in ODJEDANJE BOŽJEGA je priznanje človeku in pesniku, ,,emiru nemirnega jezika", ki je s svojo poezijo tudi drugjm po kazal prisotnost božjega v min-ljivem vendar kičasto maskira-nem svetu lažnih prividov. Pe-snik razkrinkava mimikrimijo sveta, na drugi strani pa kaže tu-di na to, da nemost in molk ni-sta prijetni stvari. Težko je bil vmes. Težko je biti pesnik. Na koncu zapišimo še nekaj. Pesnik je svojo knjigo ODJE-DANJE BOŽJEGA izdal pri zasebni založbo EMONICA. To dejstvo ni zanemarljivo. Pesnik, ki mu družba kljub nespornemu mojstrstvu, vsa leta ni dala no-benega priznanja, je s tem deja-njem dokazal, da je njegova osnovna zavezanost, zavezanost poeziji, ne pa instituciam, pa če-prav so to oficielne založbe, ki knjige izdajajo po nekem čud-nem ključu, ki ga le malokdo ra-zume. Milan Pirker