Aktualno Hajdina •
V vročini
razpravljali dlje kot običajno
O Stran 3
Ptuj, petek, 30. julija 2010
letnik LXIII • št. 58 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o-
RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Ormož •
Bioplinarno bodo zgradili čez cesto
O Stran 8
v
Po mestni občini Ptuj •
Na nekaterih področjih naloge celo presegli
O Stran 4
TEHNIČNI PREGLEDI
osebna in tovorna vozila traktorje motorna kolesa priklopna vozila in avtobuse kontrola tahografov
Brezplačni preventivni pregledi vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
I	V
, /i teve ptuj
II	Dornavska cesta 7a, Ptuj ^limr Telefon: 02/ 787-1030
Štajerski
Ptuj • Ptujsko umetniško poletje se poslavlja
Umetniški poziv Ptuju in njegovemu gospodarstvu
Letošnji drugi festival Art Ptuj 2010, ki je festival glasbe in umetnosti, eden izmed treh festivalov v okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner, se je poslovil v velikem slogu.
Umetniki, ki so na Ptuj prišli posebej ustvarjat za starosto slovenskih mest, so doživeli izjemen odziv pri občinstvu, domačem in tujem. To je treba negovati še naprej in krepiti. »Mlada ekipa, ki je postavila na noge festival Art Ptuj, potrebuje najširšo podporo mesta in gospodarstva, da bo festival v letu 2012 lahko postal ptujska kulturna meka celega sveta,« je na večeru komorne glasbe (na fotografiji), prežetem z romantiko, strastjo in melodično glasbo, povedal umetnik svetovnega slovesa Kostantin Bogino, eden izmed mentorjev mednarodne poletne glasbene akademije. Občinstvo in umetniki, ki bodo takrat prišli na Ptuj, potrebujejo tudi letališče, je namignil. Z letalom je mogoče velike razdalje premagati v zelo kratkem času. Mesto bo moralo prisluhniti potrebam kulturne invazije, če se želi uveljaviti kot festivalsko mesto v pravem pomenu besede.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Minister za zdravje na obisku
Zaradi pomanjkanja zdravnikov ob 24-urno zdravstveno oskrbo?
V torek se je na Ptuju mudil minister za zdravje Dorjan Marušič. Obisk je začel v ptujski bolnišnici, kjer se je sestal z vodstvom in predstojniki, zatem je imel daljši pogovor z zdravniki s Ptujskega, na koncu pa je obiskal še Zdravstveni dom Ptuj.
Minister se ni mogel ogniti niti vprašanja o 1. septembru, ko zdravniki več ne bodo delali čez polni delovni čas, podpisane preklice soglasij bodo zdravniki oddali te dni. Še vedno se je pripravljen pogajati, čeprav se je po njegovih besedah težko pogajati, »ko nekdo postavi pogaja-
nja na točko vse ali nič«. Vroči ali stresni prvi september in morebitne težave, ki jih bo prinesel, pa niso bili glavni vzrok za njegov obisk. To je v tem trenutku še znanstvena fantastika, pravi, nanj pa se pripravlja tako, kot da bodo zdravniki v celoti umaknili soglasja za delo čez polni
delovni čas, kot da bodo vsi delali samo minimalno število ur. Tako je s svojo ekipo zastavil aktivnosti. Odkar je Fides napovedal ta pristop, so imeli že več sestankov, naslednji sestanek s Fidesom bo 15. avgusta, ko bodo imeli že vse potrebne podatke. Pričakuje, da bodo zdravniki s
predstojniki in ostalimi opravili potrebne pogovore in zagotovili ne samo 24-urno zdravstveno varstvo za državljane, temveč na nek način zagotovili tudi obstoj njihovih ustanov. »Ne upam si pomisliti na to, da bi morala država nekatere oddelke ali bolnišnice zapreti, ker ne bi
mogli izvajati 24-urnega zdravstvenega varstva. Navsezadnje smo zdravniki zavezani tudi nekim prisegam, ki smo jih dali sebi oziroma drugim,« je glede 1. septembra leta 2010 povedal minister za zdravje.
O Stran 3
41
10 o
e
^k^arodno ^fabavne Kv lasbe
Perutnina Ptuj
f |ACER
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2010
O I I i I N A
VI»E«T*N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Ptuj • Minister za zdravje obiskal ptujsko bolnišnico in zdravstveni dom
Zaradi pomanjkanja zdravnikov bi lahko bila ogrožena 24-urna zdravstvena oskrba
V torek se je na Ptuju mudil minister za zdravje Dorjan Marušič. Obisk je začel v ptujski bolnišnici, kjer se je sestal z vodstvom in predstojniki, zatem je imel daljši pogovor z zdravniki s Ptujskega, na koncu pa je obiskal še Zdravstveni dom Ptuj. Kot je dejal, je bil njegov namen, da v neposrednem stiku z vodstvom bolnišnice, predstojniki oddelkov in predstavniki zdravstvenega doma izmenja poglede oziroma dobi odgovor na to, ali so njegove usmeritve in vizija, ki jo predlaga, vzdržne tudi za neposredne izvajalce.
vzrok za njegov obisk. To je v tem trenutku še znanstvena fantastika, pravi, nanj pa se pripravlja tako, kot da bodo zdravniki v celoti umaknili soglasja za delo čez polni delovni čas, kot da bodo vsi delali samo minimalno število ur. Tako je s svojo ekipo zastavil aktivnosti. Odkar je Fides napovedal ta pristop, so imeli že več sestankov, naslednji sestanek s Fidesom bo 15. avgusta, ko bodo imeli že vse potrebne podatke. Pričakuje, da bodo zdravniki s predstojniki in ostalimi opravili potrebne pogovore in zagotovili ne samo 24-urno zdravstveno varstvo za državljane, temveč na nek način zagotovili tudi obstoj njihovih ustanov. »Ne upam si pomisliti na to, da bi morala država nekatere oddelke ali bolnišnice zapreti, ker ne bi mogli izvajati 24-urnega zdravstvenega varstva. Navsezadnje smo zdravniki zavezani tudi nekim prisegam, ki smo jih dali sebi oziroma drugim,« je glede 1. septembra leta 2010 povedal minister za zdravje. Dejstvo pa je, da bo na nek način v ponekod redno delo zmanjšano. Ponujajo nekaj rešitev, nakazujejo pa tudi možnosti izhoda, da bi se redno delo
V ospredju pogovorov so bili predvsem organizacijski in finančni vidiki poslovanja ter težave, ki pestijo posamezne zdravstvene ustanove na Ptujskem, vključno z zahtevami po racionalizaciji in varčevanju ter nadurnem delu zdravnikov, saj se z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju znižuje plačilo dežurstev in višina položajnega dodatka. Na Ptuju je ministra pričakalo veliko število novinarjev, kar je po njegovem tudi dokaz zavedanja, da je zdravje ena največjih vrednot in da je ministrov obisk bolnišnice v neki regiji dokaz, da se nekaj dogaja in nekaj spreminja.
Minister se ni mogel ogniti niti vprašanja o 1. septembru, ko zdravniki več ne bodo delali čez polni delovni čas, podpisane preklice soglasij bodo zdravniki oddali te dni. Še vedno se je pripravljen pogajati, čeprav se je po njegovih besedah težko pogajati, »ko nekdo postavi pogajanja na točko vse ali nič«. Vroči ali stresni prvi september in morebitne težave, ki jih bo prinesel, pa niso bili glavni
Uvodnik
Ne znamo več
Ljudje ne znamo več razmisliti z lastno glavo, prisluhniti sebi ali zdravi pameti, ki jo ima vsak od nas. Zaupamo podjetjem, zaupamo zdravilom, reklamam, škropivom, drugim ljudem, le sebi ne. Zato se lahko zgodi, da se živina v vročih dneh pregreje in pogine, ker pričakujemo, da mora biti tudi za to težavo kakšno specialno zdravilo. Nikakor pa ne more biti dovolj, da žival poškropimo in ohladimo. V vročih dneh so ljudje tarnali do onemoglosti, kako jim je vroče. In to po navadi tisti, ki živijo in delajo v klimatiziranih prostorih. Pa jim ni prišlo na misel, da se da odlično ohladiti s hladno vodo. Da je dovolj, da se stu-širamo s hladno vodo in nam tudi v zares vročih dneh lahko za nekaj časa odleže. Če nimamo tuša, pa si ohladimo podlak-ti, noge, vrat, obraz in kmalu čutimo olajšanje. Ti, ki jamrajo, tudi ne pomislijo, da jim je na tak način samo še slabše, pa tudi tega ne, da je v tem trenutku lahko še huje. Res vroče je bilo delavcem v gradbeništvu, na cesti, pekom.
Tudi rastlin ne znamo več vzgajati, kot je treba. Semena so spremenjena in vsako leto jih je treba kupiti znova. Govori se celo, da določene multinacionalke, ki prodajajo seme, le-to manipulirajo tako, da rastlina v svoji rasti potrebuje točno določeno škropivo, ki ga seveda proizvaja isto podjetje. Zato so se tisti, ki jim je mar, odločili, da bodo naredili banko semen. Nadeli so ji pomenljivo ime Arche Noah (Noetova barka) in v njej že 20 let zbirajo pristna semena, ki dajo rastline, kot smo jih jedli nekoč, pred invazijo hibridov. Menda seje v 20. stoletju izgubilo 75 % poljedelske rastlinske pestrosti. Zato v avstrijskem podjetju na 40 njivah gojijo rastline, ki bi jih radi obvarovali za zanamce.
Rada pešačim po naših lepih gričih in med trsi v goricah še vedno vidim posajen paradižnik, v zraku pa še jasen vonj po škropivu. Res ne znamo in nočemo. Kaj res nihče ne pomisli, da takšna kombinacija pretirano zdrava ne more biti? Se pa zato zelo čudimo, da je onkološki oddelek v Ljubljani poln bolnikov iz naših agrokulturnih okolij.
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v splošni bolnišnici Ptuj, na kateri so govorili minister za zdravje Dorjan Marušič, direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh in direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan.
opravilo na drugačen način. Ministrova naloga je, tako pravijo številni dokumenti, da mora na nek način priti do mreže dežurne službe, ki zahteva tudi standardizirana dežurna mesta. Še vedno pa se je tudi mogoče pogajati. Ministra čudi, da se bo vse to zgodilo 1. septembra, ko se ne bo še nič spremenilo pri vrednotenju dežurstva, enako bo vrednoteno kot 31. avgusta.
Marušič se je dotaknil tudi reforme prostovoljnega zavarovanja, ki je njegov osebni izziv že nekaj let. Za to reformo obstaja sedem ali osem trdih strokovno podkovanih razlogov. Bolj ali manj pa je v ospredje postavil usmeritve, ki se bodo dotaknile reorganizacije zdravstvenega sistema, s tezami, ki jih pripravljajo za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, v nekem smislu razmišlja o tem, da bi bila večja avtonomnost javnih zavodov rešitev današnje situacije, ko se soočajo s kadrovskimi problemi, s postavljeno mrežo izvajalcev na primarni in sekundarni ravni ter ekonomsko krizo, ki vpliva tudi na zdravstvo. Krizo in iskanje najboljših možnih rešitev za dolgoživost zdravstvenega sistema osebno vidi kot enega največjih izzivov, to je izpostavil tudi na okrogli mizi v Benetkah. Septembrsko
obdobje v ptujski bolnišnici je lahko eno tistih, ko bo ogroženo 24-urno zdravstveno varstvo, zato tudi sodi v tisto skupino, ki jo morajo teze, ki jih bodo uporabili, in sam zakon o zdravstveni dejavnosti drugače reševati kot druge bolnišnice, je povedal minister Marušič. V ptujski bolnišnici je veliko pomanjkanje zdravnikov, trenutno jih je 35, potrebovali pa bi jih okrog 60. Zato je bil pogovor v ptujski bolnišnici malo daljši, pripravljen pa je še na pogovor in izmenjavo stališč glede njenega nadaljnjega razvoja v prihodnjih desetih, dvajsetih letih. Pogovori so bili zelo pozitivni, je ocenil. Nekateri le zaznavajo, da bi prenos kompetenc in odgovornosti na nižji nivo, to je na nivo srednjega menedžmenta, lahko pomenil neki izhod iz zagate, v kateri so se znašli izvajalci, ko na eni strani direktorji pravijo, da nimajo dovolj vzvodov in spodbud, da bi še učinkoviteje izvajali zdravstveni sistem.
Direktor ^ptujske bolnišnice Robert Ceh je na tiskovni konferenci povedal, da se je v njegovem prvem štiriletnem mandatu, ki se izteče v začetku avgusta, marsikaj naredilo. Pred bolnišnico Ptuj je uresničevanje enega večjih načrtov, energetska sanacija, za katero
so pridobili sredstva iz kohe-zijskih skladov in ki bo v prvih dveh letih zahtevala veliko angažiranje. Ptujska bolnišnica je za naše razmere zelo dobro opremljena, je dejal Čeh. Glede prvega septembra pa je povedal, da upa, da se ne bo zgodilo nekaj takega, kar bi povzročilo zapiranje oddelkov. »Naredili bomo vse za ohranitev 24-urne oskrbe, verjetno pa bo zaradi tega prišlo do daljših čakalnih dob. Četudi bo denarja manj, nihče ne bo ostal brez pomoči, da ne bi dobil tistega, kar potrebuje, to je bistveno, ker se bo nekje drugje privarčevalo,« je poudaril Čeh, ki ima zagotovilo predstavnikov Fidesa, da bodo v ptujski bolnišnici zdravniki delali več, kot je to predvideno z zakonom, da bodo ohranili 24-urno zdravstveno varstvo.
Ptujske bolnišnice ne bodo zaprli
Pred kratkim so v ptujski bolnišnici začeli v okviru programa ortopedije tudi operacije kolen, v kratkem naj bi tudi pridobili dva ortopeda, ki bosta pri njih tudi delno zaposlena. Negovalni oddelek ptujske bolnišnice je zaživel in je polno zaseden, pacienti prihajajo iz cele Slovenije. Minister je ocenil, da je Čeh preskromen, ko se govori o dveh novih dejavnostih, ki mu ju je uspelo pripeljati v ptujsko bolnišnico v njegovem prvem mandatu direktorja. V nekaterih drugih okoljih bi to znali bolj ceniti. Ptujska bolnišnica je to opravila z odliko in v zelo kratkem času vpeljala dve novi dejavnosti, s tem pa nakazala smer, kako bo mogoče preživeti v prihodnosti, pri čemer pa se ne bo mogoče ogniti vprašanju, kje in kako v Sloveniji organizirati ustrezne urgentne centre oziroma akutno obravnavo, o
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku, še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 30. julija 2010, ob 19. uri na dvorišče minoritskega samostana.
V primeru dežja bo prireditev v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Dr.'Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
elektivnih posegih in o podaljšanem bolnišničnem zdravljenju pa ni dileme. Ptujska bolnišnica ima zanesljivo dve dejavnosti, ki predstavljata dolgoživost, znana je po svoji ginekološko-porodniški dejavnosti, ki jo bo treba vpeti v širši slovenski prostor, pediatriji, tudi tu bo treba opraviti razpravo v širšem slovenskem prostoru, interni-stična dejavnost pa ima glede na starajoče se prebivalstvo zagotovljen razvoj. To je izpostavil, ker kot minister verjame in investira samo v znanje, ne v stavbe. Stroka bo postavila strateške dolgoročne načrte za posamezna področja, to pa bodo poskušali umestiti v finančne okvire, ki si jih bo Slovenija lahko privoščila. Tisti, ki govorijo, da se bodo bolnišnice zapirale oziroma plombirale, govorijo po ministrovi oceni napačno, kajti infrastruktura, ki jo Slovenija ima, se bo morala reorganizirati in ponujati tiso, kar državljani Slovenije potrebujejo. Ko bo postavljena prioritetna lista nujnih investicij v zdravstvu, pa bo minister poskušal opraviti tudi analize, ali bi se bilo smiselno lotiti javno-zasebnega partnerstva pri uresničevanju le-teh. Na tem področju ima veliko znanja, preučil je veliko projektov, marsikateri državi je na tem področju spodrsnilo, ker si ni postavila jasnega cilja. »Če bi se odločili, da bi na določenem področju prehiteli in pospešili razvoj, se lahko lotimo tudi javno-zasebnega partnerstva za jasno postavljene cilje. Pri tem je davek, ki ga vselej plača javni del, zanemarljiv v primerjavi s tem, da pospešimo razvoj. Vprašanje pa je, ali je pomembno vlagati zelo visoka sredstva v infrastrukturo v teh kriznih časih, ko vsi sistemi varčujejo pri investiranju,« je glede možnih investicij v zdravstvu v okviru javno-zasebnega partnerstva povedal minister za zdravje.
Direktorico JZ ZD Ptuj Metko Petek Uhan veseli, da je za ministra Dorjana Marušiča primarno zdravstvo zelo pomembno. To, da bo ptujska bolnišnica ostala z vsemi svojimi oddelki, je zelo dobro za prebivalstvo kot tudi za primarno raven zdravstvenega varstva, v nasprotnem primeru bi morali na primarni ravni zelo okrepiti ekipe na tem področju. Kar pa zadeva nujno reorganizacijo, imajo direktorji zdravstvenih domov nalogo, da poskrbijo za takšne razporede, da bo delo potekalo neprekinjeno 24 ur. Te simulacije so v ZD Ptuj že opravili, ugotavljajo, da nekih večjih izpadov ne bo.
MG
i
i
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdina • 24. seja sveta občine
V vročini razpravljali dlje kot običajno
Hajdinski svetniki so na 24. redni seji, ki je bila 21. julija, razpravljali o 24 točkah dnevnega reda. To je bila ena daljših sej sveta v tem mandatu. Kljub izjemni vročini, ki je vladala v sejni sobi občine, ki je brez klimatskih naprav, so si vzeli čas za razpravo, ki naj bi se na trenutke že tudi spogledovala s predvolilno mrzlico.
V nekaterih točkah dnevnega reda so se svetnikom, županu Radosla-vu Simoniču, direktorici občinske uprave Valeriji Šampr in občinskemu pravniku Igorju Gabru pridružili še dr. Žan Oplo-tnik iz Inštituta za javna naročila in lokalno samoupravo v točkah, ki se nanašajo na opravljanje lokalne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v občini Hajdina, Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki je trenutni izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Hajdina, Robert Brkič iz Medobčinskega redar-stva in Igor Levstik, vodja območnega okoliša iz Policijske postaje Ptuj.
Po potrditvi sprememb in dopolnitev statuta občine Hajdina, nanašajo se na dejavnosti, ki se opravljajo kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, so hajdinski svetniki sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah v občini Hajdina, ki je krovni odlok za to področje, v katerega so med drugim zapisali, da bo svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin štel pet članov, osnutek o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo, v katerem so zabeležene vse tri možnosti opravljanja te oskrbe, ki jo trenutno izvaja KP Ptuj, odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Hajdina, razpis naj bi objavili avgusta, občina ga bo objavila sama ali skupaj z drugimi občinami, če se bodo interesi občine Hajdina videli v tem skupnem javnem razpisu, postopek izbire pa zaključili do spomladi leta 2011, in predlog sklepa o potrditvi poslovnega načrta izvajanja dejavnosti obvezne občinske gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo na območju občine Hajdina. Haj-dinčani pričakujejo, da bodo poslej imeli več koristi od vode kot doslej. Amortizacija, ki je sestavni del omrežnine, enega od dveh segmentov cene vode, pripada občini, na območju katere leži infrastruktura in se tam tudi porablja, je pojasnil hajdinski župan Radoslav Simonič. Po že omenjenem poslovnem načrtu odpade na uporabnike iz občine Hajdina nekaj manj kot 50 tisoč evrov omrežnine, upravičeni pa so do dobrih 97 tisoč evrov. Ob amortizaciji so sestavni del omrežni-ne tudi stroški zavarovanja in stroški odškodnin. Ivana Brodnjaka (SLS) je zbodlo pisanje nekaterih medijev, da naj bi kmetje onesnažili pitno vodo na Ptuju, gre za vodo, ki na Ptuj prihaja iz občine Hajdina. Gre za popolno laž, da bi kmetje bili vir onesnaženja. Na prvem VVO veljajo stroge omejitve kmetovanja, ki se jih kmetje strogo držijo, zato tudi manj pridelajo, ne dobijo pa nobene odškodnine, vir za to naj bi bil po novem sestavni del omrežnine. Direktor KP Ptuj Jože Cvetko je obljubil, da bo poskrbel za poročanje, ki ustreza resnici, sami nikjer niso zapisali, da bi onesnaženje povzročili kmetje, ugotovljena prisotnost e.coli pa je pokazatelj fekalnega onesnaženja.
Potem ko je nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor potrdil dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, je dogovor v enakem besedilu sprejel tudi hajdinski občinski svet. DEM bo na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja in zaradi ukinitve obstoječega kartodroma zgradil nov nadomestni kartodrom, ki ga bo po končani gradnji predal v last in posest občini Hajdi-na, po tem prenosu DEM ne bo imel več nobenih obveznosti do omenjenega objekta. Občina po tem dogovoru
kartodroma ne bo smela prodati ali pa prenesti na tretjo osebo, v nasprotnem bo morala kartodrom s pripadajočimi zemljišči glede na določila pogodbe brezplačno vrniti DEM. Iz pogodbe pa so črtali besedilo, da lahko občina kartodrom in zemljišče odda prednostno AMD Ptuj v najem z namenom upravljanja in vzdrževanja. To določilo je namreč v nasprotju z zakonom. 1050 metrov dolgo progo naj bi DEM zgradil v naslednjih štirih do petih mesecih.
Na 24. seji sveta občine Hajdina so potrdili tudi sklep o točkovnem vrednotenju kulturnih društev in skupin v letu 2010, po katerem bodo med kulturna društva v občini Hajdina razdelili nekaj nad 16 tisoč evrov. Točke, ki so doslej pripadale pevkam KD Valentin Žumer, ki so prenehale delovati, pa bodo prenesli na Zvezo kulturnih društev občine Hajdina. Hajdin-ski svetniki so soglašali, da se za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj imenuje mag. Matjaž Neudauer. Svet občine Hajdina je ocenil, da so bili cilji občinskega programa varnosti občine Hajdina za leto 2009 doseženi, skladno z zakonodajo pa so ga dolžni tudi novelirati oziroma dopolniti z novimi spoznanji oziroma kritičnimi točkami na področju javnega reda in miru ter cestnega prometa, je povedal Robert Brkič iz Medobčinskega redarstva. Prvič v svoji zgodovini so haj-dinski svetniki potrdili cene programov Vrtca Hajdina, ki bodo začele veljati 1. 9. 2010, ko bodo tudi sprejeli prvo generacijo otrok v prvi haj-dinski vrtec s petimi oddelki, ki so ga zgradili pri OŠ Hajdi-na. Za otroke prve starostne skupine, od prvega do tretjega leta, znaša polna cena dobrih 426 evrov, za otroke druge starostne skupine, od tretjega leta do vstopa v šolo,
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so na 24. redni seji, ki je bila 21. julija, razpravljali o 24 točkah dnevnega reda.
pa dobrih 348 evrov.
Za SDS in SD moteče, da predsednica občinske volilne komisije ni domačinka
Na julijski seji je svet občine Hajdina potrdil tudi sklep o sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Hajdina za šolsko leto 2010/2011, v katerem bo več zaposlenih, kot so prvotno planirali. Število delovnih mest se povečuje z enajst, toliko je strokovnih delavcev, na petnajst, razliko predstavljajo administrativno-tehnični delavci. Po mnenju nekaterih svetnikov pa bi moral biti akt o sistemizaciji sprejet, še preden je bil opravljen razpis za delovna mesta v Vrtcu Hajdi-na, vendar pa ta naj bi ne bil še zaključen, izbora delavcev še niso zaključili, zato tudi naj ne bi bilo še nič narobe, je bil odgovor župana oziroma njegovih sodelavcev. Da bi povečali možnost sprejema otrok v vrtec, pa so povečali normativ v skupinah za dva otroka, s tem bodo tudi znižali stroške na enoto.
Pri obravnavi trendov varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v letu 2009 je vodja območnega okoliša Igor Levstik predstavil že nekatere podatke za prvo polletje leta 2010, ki kažejo na 30 odstotkov manj kaznivih dejanj, kot jih je bilo lani v tem času, po odprtju avtoceste ni več kraj bencina in gradbenih strojev z delovišč, za 25 do 30 odstotkov se je zmanjšalo število prometnih nesreč, žal pa so letos že zabeležili eno prometno nesrečo s smrtnim izidom, lani smrtnih žrtev ni bilo, tudi število samomorov je večje kot lani, velika slabost pa ostaja v občini Hajdina družinsko nasilje. Na zdravljenju v komunah je večina tistih, ki so v prejšnjih letih vlamljali v stanovanjske
hiše na območju občine Haj-dina zaradi mamil. Župan občine Hajdina Radoslav Simo-nič pa si želi večjo prisotnost policije v občini oziroma posameznih občinskih naseljih. Morali bi biti bolj vidni.
Podobno kot v drugih lokalnih okoljih so tudi na 24. seji sveta občine Hajdina razpravljali o imenovanju občinske volilne komisije, kjer pa se je malo zapletlo. Tik pred sejo je namreč članstvo v komisiji odpovedala Metka Matjašič Šerdoner iz Slovenje vasi, ki je bila predlagana za članico komisije, čeprav naj bi kot edina med kandidati, ki so dali soglasja k imenovanju, pristala na članstvo v komisiji in na predsedniško mesto, a bi sprejela samo mesto predsednice. »Če ste za fer plej, bi jo morali imenovati za predsednico, saj gre za domačinko, ki izpolnjuje tudi vse strokovne kvalitete za to,« je ob tem zapletu dejal Franc Mlakar (SD), ki je Metko Ma-tjašič Šerdoner predlagal za predsednico in je v zvezi s tem predlagal tudi korespon-denčno sejo sveta občine, na kateri naj bi izvedli njeno imenovanje, ker je nerazumljivo, zakaj bi to komisijo vodil nekdo, ki ni hajdinski občan. Stanko Glažar (SDS) je med sejo tudi opravil vpogled v vsa soglasja oziroma izjave, pri čemer je ugotovil, da je edino Metka Matjašič Šerdoner dala soglasje tudi za predsedniško mesto oziroma za vse funkcije v komisiji, kot je bilo tudi zapisano v javnem pozivu. V vsakem primeru občinsko volilno komisijo imenuje svet občine, je povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavko Burjan, ki je takoj na seji predlagal, da se namesto Šerdo-nerjeve v komisijo imenuje Mileno Gojkovič. Komisija, ki jo vodi, je predlog za sestavo občinske volilne komisije občine Hajdina sestavila na
seji, ki je bila 22. junija, za predsednico so predlagali Diano Šeruga Sagadin, univ. dipl. pravnico, sicer doma iz Zlatoličja, ki je že doslej vodila to komisijo. Sklep, da se v komisijo imenujejo Diana Še-ruga Sagadin, univ. dipl. pravnica, za predsednico, Mateja Majhen, univ. dipl. pravnica, kot namestnica predsednice, Urška Pesek, pravnica, kot članica, Simona Čatar, dipl. ekonomistka, kot namestnica članice, Lena Simonič, univ. dipl. pravnica, kot članica, Kristijan Cafuta, magister matematike, kot namestnik članice, Milena Gojkovič, kot članica, in Ivan Ambrož, grafični inženir, kot namestnik članice, so hajdinski svetniki potrdili z devetimi glasovi za in z dvema proti.
Svet občine Hajdina je na julijski seji sprejel tudi soglasje k postavitvi nadstreškov pred PSC Hajdina pod določenimi pogoji, ker so v tem trenutku še črna gradnja. Občina bo potrebno soglasje podala, ko bodo izpolnjeni že omenjenimi pogoji. Hajdinski svetniki so soglašali tudi z nakupom dela objekta nekdanje hajdinske pošte za potrebe delovanja PD Hajdina, ZKD in Športne zveze občine Hajdina, ki znaša dobrih 12 tisoč evrov, čeprav so nekateri podvomili v ceno, glede na stanje objekta naj bi bila previsoka, preden ga bodo pričeli uporabljati, ga bodo morali usposobiti, stroški pa ne bodo nizki. Svetnik Stanko Glažar pa še vedno pričakuje tudi zaključno poročilo za Megalaxio, ki je po vseh letih še vedno zgolj papirni projekt. Občina Haj-dina pa se ni odločila, da bi dekletom, ki so stara 15 let, plačala cepljenje proti raku materničnega vratu, kot je to predlagal Ivo Rajh (SLS). V letošnjem letu je cepljenje brezplačno za dekleta 6. razreda OŠ, ki so stara 12 let.
MG
Ptuj • Praznik mestne občine Ptuj
Na nekaterih področjih
Z investicijskega vidika smo z doseženim med obema praznikoma lahko zadovoljni. Del investicij na Osojnikovi cesti in Potrčevi, gre za projekte iz dolgoročnega razvojnega programa, sprejetega pred osmimi leti, pa še čaka na izvedbo. Reševanje problematike starega mestnega jedra pa zagotovo presega naš osemletni mandat, je pred letošnjim praznikom MO Ptuj med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Spoštovani župan, kaj bi bilo treba ob letošnjem prazniku MO Ptuj še posebej izpostaviti, vendarle gre tudi za praznik, ki sovpada z zaključkom vašega drugega županskega mandata. Kako se je torej v tem mandatu uresničevala razvojna vizija MO Ptuj?
»Z letošnjim letom se zaključuje dvajset let demokratičnih sprememb v naši državi in osem let zaupanja naših občank in občanov v ekipo, ki sem jo smel voditi in z njeno pomočjo uresničevati večino zadanih nalog. Pred osmimi leti smo sprejeli dolgoročni razvojni program in iz njega povzeli ključne razvojne projekte, ki smo jih nameravali zaključiti v tem osemletnem obdobju. Podroben pregled zapisanega in izvedenega nam pokaže, da smo na nekaterih področjih naloge celo presegli, del investicij na Osojnikovi in Potrčevi pa
še vedno čaka na izvedbo. Žal se v zadnjih dveh letih tudi naše mesto ni moglo izogniti svetovni finančni in gospodarski krizi, ki se odraža v zastoju nekaterih naših načrtovanih investicij.
Osebno pa sem najbolj nezadovoljen z nedokončano reformo lokalne samouprave. Neustanovitev pokrajin se Sloveniji z razvojnega vidika že danes močno maščuje. Neurejene obvezne javne gospodarske službe, ki so zagotovo regionalnega pomena, se kažejo v slabem črpanju evropskih sredstev, hkrati pa že plačujemo okoljske kazni Evropski skupnosti. Velika večina pomembnih kulturnih spomenikov in institucij nam zaradi neučinkovitega sistema upravljanja praktično razpada pred očmi. Da o neučinkovitih regionalnih vzvodih za pospeševanje gospodarskega razvoja niti ne govorim.«
Kaj iz te vizije pa je bilo
realizirano med dvema praznikoma?
»Z investicijskega vidika pa smo z doseženim med obema praznikoma lahko zelo zadovoljni. Na področju šolske in športne vzgoje se zaključujeta dve pomembni investiciji pri osnovni šoli Mladika in osnovni šoli Ljudski vrt. V četrtnih skupnostih Grajena in Rogoznica pa smo uspeli zaključiti posamezne investicije v športne parke. Z dodatno ponudbo s peščenimi igrišči in spremljajočo infrastrukturo se lahko pohvalijo tudi v Brodarskem društvu Ranca. Na področju varovanja pitnih vodnih virov se zaključuje najobsežnejša evropska investicija v izgradnjo kanalizacijskega omrežja in centralnih čistilnih naprav.
Z izgradnjo znamenite Pyrinske avtoceste smo naše mesto ponovno vpisali na zemljevid pomembnih prometnih križišč. Prenova Potrčeve, ki smo jo prav tako sofinancirali iz evropskih sredstev, je rešila mnogo prometnih zagat, ki smo jim bili priča v preteklosti. Izbrani izvajalec za prenovo cestišča skozi Novo vas in objava javnega razpisa za prenovo cestišča skozi Podvince, pa daje upanje, da bodo v prihodnje rešene tudi te največje prometne zagate. Osebno pa mi največ pomenijo nasmejani in zadovoljni obrazi tistih naših občank in občanov, ki so dočakali ureditev pločnikov in cestišč v odročnejših če-trtnih skupnostih naše občine. V jesenskih mesecih letošnjega leta želimo z ureditvijo pločnikov na Zagrebški in Mariborski osrečiti tam živeče stanovalce.
V tem obdobju se zaključuje investicijski ciklus v trgovske kapacitete na Ormoški in Puhovi, ki ob urejenih krožiščih ponuja dodatne zaposlitve v obsegu skoraj dvesto delovnih mest.
Na področju kulture pa se zaključuje investicija v prenovo kulturne dvorane na Grajeni in pričetek prenove kulturne dvorane v četrtni skupnosti Rogoznica. Pihalni orkester Ptuj dobiva nove prostore v Jadranski ulici
17. S podobno pridobitvijo se lahko pohvalijo tudi v Društvu upokojencev Ptuj s prenovljenimi prostori na Potrčevi 34 na Ptuju. V četrtni skupnosti Jezero in Spuhlja pa se ob investicijah v CERO Gajke nadaljuje projekt plinifikacije.
V starem mestnem jedru smo priča prenovam fasad na številnih javnih in, kar je še bolj razveseljivo, tudi privatnih stavbah. S strani restavratorskega centra pa
smo prejeli obljubo, da bo v jesenskih mesecih dokončana tudi prenova fasade na minoritski cerkvi. V letošnjem letu smo končno preuredili tudi javna stranišča pri tržnici.
Na področju predšolske vzgoje pa smo uspeli pripraviti vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo energetsko varčnega vrtca Podlesek in novega vrtca na Osojnikovi cesti. V izgradnji je tudi novi večnamenski prostor v
ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.0.0.
DORNAVSKAC26 - 2250PTLJJ-TEL(++386)027809020) FAX(++386)027809030
Ob prazniku mestne občine Ptuj čestitamo vsem občankam in občanom!
vas ob tq priložnosti spostovane občanke in občara želirro opommti, (h si bomo le s skipiimi napori in z doslednim spoštovanjem navodil pri ločenem zbiranju odpadkov zagotovili kvalitetne življenjske pogoje. Obveščamo vas, da ni dovoljeno odpadkov odlagati izven posod, še posebej ne na lokacijah za ločeno zbiranje, zato jih raje odpeljite na zbirni center Gajke!
Obratovalni £as centra:
	VZHVBKEM	V LETNEM
	ČASU	ČASU
VSAK	C» 8.00 DO 17.00	CD 8.00 DO 20.00
DELOVNIK		
OBSOBOTAH	CD 8.00 DO 14.00	C» 8.00 DO 14.00
ob nebet jah in praznikth je center zaprt 7A vse dovoze 1 pred vhodom ceho gajke m dovoljeno odlaganje odpadkov!
Čisto mesto Ptuj d.0.0.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA.
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
Miklošičeva 12,2250 PTUJ
OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ, ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE !
Praznik mestne občine Ptuj
naloge celo presegli
Drugi festival Art Ptuj 2010 je pomembno zaznamoval letošnje ptujsko festivalsko poletje. Fotografija je s koncerta Vox Arsane, ki je 23. julija napolnil grajsko dvorišče.

Ob občinskem prazniku
čestitamo
vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj
petovi%vto
Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 Silina d.o.o., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 www.petovia-avto.si
Osojni kova cesta 12, Ptuj
0/seM občcmlecM in občanm te.li našim c.e.nje.niu/1 s-tJiankant
č.estttaMO ob pA.QzM.ileu Mestne- občine Ptuj.
Vabijo vas: - AMFORA GRILL S SPECIALITETAMI IZ ŽARA - SERVISNO VULKANIZERSKE DELAVNICE VULCO - PRODAJA NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT IN OKEN -	i HITRI SERVIS, Zamušani 2, Gorišnica
- CUMfl Zamušani 2, Gorišnica
servisno-vulkOrtiî«rskû delavnico
prodajo!no notranjih ¡rt vhodnih vrai 1er oken
restavracija za gurmane
Pričakujemo vas v naših poslovalnicah.
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
nlbO
www.nlb.si
OBMOČNA
OBRINO-PODJETNISKA ZBORNICA PTUJ
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partneijem čestitamo ob občinskem prazniku, ob enem pa vam priporočamo izdelke in storitve članov 00Z Ptuj.
PODATKE O IZVAJALCIH POSAMEZNIH STORITEV (NASLOVE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE) LAHKO ZAITERESIRANI DOBITE:
-	OSEBNO NA SEDEŽU 00Z PTUJ, VOSNJAKOVA13, PTUJ;
-	PO TELEFONU (02) 749-3950, FAKSU (02) 749-3955 ALI
-	ELEKTRONSKA POŠTA: ZDENKA.SKERGET@OZS.SI
vrtcu Marjetica.«
Skozi cel drugi mandat se tako ali drugače vleče problematika mestnega jedra, ki je nekako stalnica razprav na mestnem svetu in med obrtniki ter podjetniki na tem območju. Kaj se bo z njim dogajalo še letos in v naslednjih letih? Sprejetih je kar nekaj dokumentov, projektnih rešitev, ki tudi skeptikom vlivajo upanje, da bo tudi v starem mestnem jedru prišlo do kvalitetnega razvojnega zasuka.
»Reševanje problematike starega mestnega jedra zagotovo presega zgolj naš osemletni mandat. Osebno se z njo srečujem vsaj zadnjih trideset let. Res pa je, da smo z izgradnjo trgovskih centrov povzročili nekoliko težav majhnim trgovcem v starem mestnem jedru. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je izgradnja trgovskih centrov
v zadnjih osmih letih s skoraj sedemdeset milijonov evrov investicijskega denarja omogočila veliko dela in zaslužka našim gradbenim podjetjem in ponudila delo skoraj šeststo občankam in občanom.
Sami ugotavljate, da smo v teh letih povzeli številne aktivnosti in pripravili strateške dokumente, ki bodo v prihodnje pomagali oživiti staro mestno jedro. Med pomembna projekta sodita ADHOC in Evropska prestolnica kulture 2012. Natečajne rešitve prenove mestnih trgov, stare steklarske delavnice in dominikanskega samostana ponujajo zanimiv koncept oživljanja starega mestnega jedra. Z umeščanjem kongresne in kulturne dejavnosti v dominikanski samostan in razširjene kulturne dejavnosti v stari steklarski delavnici ter postavitvijo arheološko etnološkega parka na Pano-
Foto: Črtomir Goznik
<2£â
Milošič Danilo elektronika
Milošič Danilo elektronika Milošič Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si
Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.

www.frizeritvo-brigita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji.
O NEGOVANI	V na§i ponudbi tudi:
LASJE SO LEPI.	* Učenje za vse priložnosti,
Frizerski salon Brigita	* ureditev rok in
Brigita Pušnik s.p.	* ge\ poslikava na nohtih
Osojnikova cesta 3, Ptuj	_ .	■ ■. .
tel: 02 77645.61	Razvajamo vas z vrhunskimi
brigita.puslS&amis.net	lasnimi proizvodi.
Novo v ponudbi barvanje z INOA barvami (LO'real)
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3, Ptuj tel:02 7^45,61 brigita.pusnlK@)amis.net
M7P Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o.
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.O.O. Ormoška cesta 29
2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim poslovnim partnerjem ter strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
Praznik mestne občine Ptuj
rami pričakujemo, da bo v prihodnje v mestu konstantno prisotnih vsaj dva tisoč ustvarjalcev in obiskovalcev. Če k temu dodamo še dogodke na mestnih trgih in ulicah, dobimo potencial, ki bi lahko omogočal dostojne zaslužke trgovcem in obrtnikom v starem mestnem jedru. Ob tem pa ne smemo pozabiti na interese prebivalcev, ki živijo v starem mestnem jedru. Življenje in vzdrževanje starega mestnega jedra je povsod po svetu v največji meri odvisno ravno od števila in kakovosti tam
živečega prebivalstva.«
Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom ob letošnjem prazniku MO Ptuj?
»Zavedam se, da so mnoge naše občanke in občani zaradi izgube delovnih mest, zdravja ali težje zaposljivosti v nezavidljivem položaju. Prav tako je mnogo mladih, ki ne vidijo velike perspektive v našem mestu. Mnogim nismo uspeli zagotoviti dovolj visokega standarda na področju cestne in ostale komunalne infrastrukture. Kljub naštetim pomanjklji-
ijDDQQCQ DfO
Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o.
Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax: 02 773 0451 www.simam.si, info@simam.si
Vredni ste najboljše storitve !
Ob občinskem prazniku želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče.
lM
D INVEST d
Podjetje ze investicijsko dejavnost, t
Prešernova ul. 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, .0.0. e-pošta: tmd@amis.net in storitve	www.tmd-invest.si
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika MO Ptuj! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Priporočamo se s svojimi storitvami!
vostim pa vendarle ostajam optimist, saj verjamem, da je s slogo in optimizmom v mestu mogoče rešiti mnoge težave, ki nam jih življenje postavlja na preizkušnjo.
Kot župan in občan tega mesta pa si prvenstveno želim, da bi tudi v prihodnje vedno znali upravljati s politiko na način, ki nas ne razdvaja, ampak povezuje. Iskrena hvala
vsem svetnicam in svetnikom ter predstavnikom političnih strank, ki ste v vseh teh letih kljub mnogim različnim stališčem znali iskati predvsem take rešitve, ki so
nas povezovale. Dokler bosta v mestu vladala sloga in medsebojno razumevanje, se za boljšo prihodnost tega mesta ni treba bati.«
MG
Novo športno dvorano, kuhinjo in jedilnico pri OS Ljudski vrt bodo odprli 17. septembra.
MESNICA SIRC
Ptuj, tel.: 771 15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30
Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj.
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter se zahvaljujemo za zaupanje.
Delovni čas:
-	od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure
-	soboto od 7. do 12. ure
Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337
i-mail: antolicmarko@siol.net
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo
prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami.
C H RYS l_ I
TEHNIČNI PREGLEDI
WsHauto
Mercedes Benz
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku!
Dominko d.o.o.
Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50
DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10
www.dominko.si
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolark.si^^^^^o/a« Kolarič s.p.
Iskrene čestitke ob prazniku M0 Ptuj
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC,
STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Matjaž Murko, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj:
■»■HuniBufl mikM
«■»«■•M
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje.
Brez zavarovanja je vse kot list v vetru
www.sd-ptuj.si
Vsem ptujčankam in ptujčanom čestitamo ob občinskem prazniku in jim želimo prijetno praznovanje v mestu, na katerega smo ponosni.
Socialni demokrati Ptuj
Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku.
RAD IO PTUJ
89,8° 98,2 ol04i3
v
Štajerski
I
■hm ■
1-GRADBENO PODJETJE d.O.O.
Gsm: 041/422 162 041/643 178
Ulica Borisa Kraigherja 25. 2325 KIDRIČEVO Telyfax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si
SPLOŠNA GRADBENA DELA
DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA
Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj!
NIASAZNO LEPOTNI STUDIO MODROST
RAZNE MASAŽE, KOZMETIČNE STORITVE
Tone Kampl s.p., Pergerjeva ul. 4, Ptuj GSM: 041 976 014,041 041 303
^ Prijetno praznovanje ob občinskem prazniku!
NAČRTOVANJE, IZVAJANJE
Glei zele VI Oy	VZDRŽEVANJE
_	^	KOMUNALNE
—	^fll^P	HIDROTEHNIKE'
delaj modro 1
TER
OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. --
Poslovnim partnerjem, cenjenim strankam ter občanom čtestitamo z& praznik občine Ptuj. - ^ ^drava *
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUf/d.d.
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom!
Društvo žena in deklet občine Hajdina sodeluje s Pokrajinskim muzejem Ptuj že od leta 1999, ko so članice društva s pripravo rimskih jedi popestrile dogajanje ob mednarodnem simpozi-
ju Ptuj v rimskem carstvu -mitraizem in njegova doba. Društvo s svojim delom skrbi za ohranjanje tradicije, s pripravo rimskih jedi pa se predstavlja tudi na različnih prireditvah v občini in zunaj
nje. Kot so v obrazložitvi za Zahvalno listino še zapisali v Slovenskem arheološkem društvu, so članice Društva žena in deklet občine Haj-dina z ljudsko pesmijo in hrano po rimskem ali doma-
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Radoslav Simonič je pripravil sprejem za članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so prejele Zahvalno listino Slovenskega arheološkega društva »za sladkanje z rimskimi jedmi«.
HSFHLTI PTUJ
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
IZDELOVANJE
NOGAVIC
ARNEČIČ MIKA
moške, ženske in otroške bombažne nogavice
Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj
tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku!
Hajdina • Sprejem članic Društva žena in deklet občine Hajdina
Osvajanje z rimsko kuhinjo
V sejni sobi občine Hajdina je hajdinski župan Radoslav Simonič s sodelavci sprejel predstavnice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so na slovesnosti Slovenskega arheološkega društva, 8. junija letos, na kateri so podelili stanovska priznanja za dosežke prejšnjega leta, prejele zahvalno listo. Priznanje so prejele za sladkanje z rimskimi jedmi.
ff TEHCEiMTER
Puhova 15, 2250 Ptuj Telefon 02 7879 610, faks 02 7879 615 info@tehcenter.si, www.tehcenter.si
čem okusu dopolnile tudi marsikatero izmed razstav v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
Hajdinski župan Radoslav Simonič je članicam Društva žena in deklet občine Hajdina čestital za priznanje in za vso dosedanje delo na področju ohranjanja tradicije in rimske kulinarike, po čemer so Hajdinčanke edinstvene v Sloveniji. Zahvalil pa se je tudi za strokovno pomoč Nataši Kolar in Mojci Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki sta tudi aktivni članici društva. Tudi v bodoče jim želi veliko uspehov pri njihovem delu, z željo, da ga še nadgradijo in poskušajo v svoje vrste pritegniti tudi mlade ter jim približati to kulinarično dediščino. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da je občina Hajdina od leta 2000 na predlog Pokrajinskega muzeja Ptuj postala zaslužna kolektivna članica Slovenskega arheološkega društva. Še vsak
PROIZVODNJA
Procesna oprema za železarne Oprema za aluminijsko industrijo Deli in oprema za avtomobilsko industrijo Procesna oprema za rudarstvo Deli za energetiko
Strojna obdelava in ključavničarske storitve Ostrenje in izdelava novih orodij
TRGOVINA
Črna metalurgija
Barvna metalurgija	'i ¡¡P
Tehnični izdelki
Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj!
pomemben gost, ki je doslej obiskal občino Hajdina, je bil navdušen nad vsem, kar znajo pripraviti Hajdinčanke, je povedal hajdinski župan, ki je ponosen na delo vseh štirih občinskih društev žena, ki so si delo na področju ku-linarike razdelila.
Za sprejem se je v imenu Društva žena in deklet občine Hajdina zahvalila Marija Pulko. Zahvalila pa se je tudi za vso finančno in moralno podporo občine Hajdina pri delovanju društva, brez te podpore ne bi tako daleč prišle, kot so. Za vso strokovno pomoč se je zahvalila Mojci in Nataši kot
tudi vsem članicam društva, ki so vedno pripravljene iz skoraj nemogočega narediti mogoče. »Naše članice so se po vseh teh letih že vživele v to delo, pri njem uživajo, ne manjka pa jim tudi izzivov za v bodoče,« je poudarila Pulkova. Marsikdo, ki je že poskusil hajdinska rimska jedila, sploh ne more verjeti, da je vse to mogoče narediti. Društvo šteje okrog 160 članic, med njimi vlada sloga, ožje jedro pa je tisto, na katerega se vedno lahko zanese. Zadnje priznanje, ki so ga prejele, je bila srebrna jakobska kuhla za odlično pripravljeno kislo juho.
Ormož • Začeli bodo graditi bioplinarno
Po letu in pol našel rešitev čez cesto
Po letu in pol težav, ki so se Robiju Šijancu postavljale na pot pri njegovih prizadevanjih zgraditi bioplinarno na robu industrijske cone v Ormožu, je našel zelo preprosto rešitev - kupil je zemljišče čez cesto. Zanj je moral vso dokumentacijo urejati po prostorsko ureditvenem planu in ne kot v industrijski coni po lokacijskem ureditvenem načrtu, zato je postopek veliko bolj preprost in ne vključuje javnosti, ampak le stranke v postopku.
Majšperk • Kaj se dogaja v podjetju MTD?
Stečaj ali prisilna poravnava?
Majšperško zasebno podjetje MTD, d. o. o., v zasebni lasti Milana Tadiča, se je znašlo v velikih težavah. Nanje so ta teden opozorili nekateri zaposleni, ki že nekaj mesecev čakajo na plačo.
Na nek način je vse skupaj ironično, saj bo brez težav in povsem legalno popolnoma enak objekt zgradil le nekaj metrov stran. Po drugi strani je sedanja situacija de-premirajoča za tiste, ki so si iz okoljevarstvenih ali ureditvenih razlogov prizadevali, da bioplinarne v Ormožu ne bi bilo. A takšnih je bilo, roko na srce, bolj malo. Večino nasprotovanja bioplinarni je proizvedel nonšalanten odnos župana do legalnih predpisanih postopkov in
Robi Šijanec je zadovoljen, da so sredi tedna le začeli pripravljati gradbišče za bioplinarno.
tudi kljubovanje zaradi kljubovanja, ki je v občini Ormož, žal, pogosto prvi in zadnji motiv vsakršne politične akcije ali reakcije. Kakor koli že, v zgodbi se je šepetalo tudi o domnevnih poskusih podkupovanja, ki pa jih Robi Šijanec vse zanika. Priznal pa je, da so mu ormoške politične igrice zagrenile leto in pol življenja.
Povedal je, da se mu je rešilna ideja utrnila v prvomajskih praznikih, in ker je bilo zemljišče naprodaj, je idejo realiziral. Poiskal je lastnike parcel, jim povedal namen gradnje in kupil dva hektarja zemlje, za katera je pridobil tudi vsa potrebna dovoljenja. Vsa soglasja je dobil v rekordnem času, saj dobro pozna postopke, pa tudi njegova zgodba je bila vsem sogla-sodajalcem znana in so mu pomagali. Te dni so že začeli urejati gradbišče, še ta teden pa naj bi podjetje Keter Organica, d. o. o„ iz Maribora začelo gradbena dela. Biopli-narna naj bi bila zgrajena v osmih mescih in bi marca že začela obratovati.
Za betonarno Žiher, na desni strani ceste, bo v nasle-
dnjih mesecih zrasla upravna zgradba, bioplinska naprava, dva fermentorja, sušilnica, tovarna bioetanola, na vseh drugih prostih površinah pa sončna elektrarna. V prvi fazi se bo zgradila bioplinska naprava moči 998 kW. V drugi fazi se bo gradila sušilnica s peletirnico in briketirnico, kjer se bo iz substrata pakiralo gnojilo za vrtičkarje. Tretjo fazo pa predstavlja postavitev tovarne bioetanola. Pri drugih dveh fazah računa Šijanec na sredstva iz kakšnih razpisov, za prvo fazo pa jih mora zagotoviti sam s krediti.
Robi Šijanec ne pozna primera v Sloveniji, kjer bi imel nekdo toliko težav pri gradnji bioplinarne, kot jih je imel on. »Moja želja je, da se pogovarjam z vsemi in jih prepričam, da mi lahko zaupajo. Z okoliškimi kmeti bom tudi poslovno sodeloval, zato mi je v interesu, da imamo dober odnos, ki temelji na zaupanju. Del mase nameravam po sklenjenih predpogodbah odkupiti že letos, saj se bo proizvodnja začela marca,« je povedal Robi Šijanec.
Viki Ivanuša
Uradnih izjav lastnik in direktor podjetja Milan Tadič ne daje, dejstvo pa je, da je podjetje v hudih finančnih težavah že od lani, ko je zaposlovalo še preko 300 delavcev. Konec junija letos naj bi podjetje podalo vlogo za prisilno poravnavo. Postopek vodi Ignac Marinič, ki pa zaenkrat prav tako ne daje nobenih uradnih izjav, neuradno pa naj bi se o nadaljnji usodi podjetja odločalo v ponedeljek. Kot možni opciji se predvidevata stečajni postopek ali prisilna poravnava, vendar nekateri zaposleni, ki ne želijo biti imenovani, menijo, da prisilne poravnave najverjetneje ne bo, pač pa se bo zgodil stečaj.
Večina delavcev je sicer v preteklih mesecih, ko je poslovanje že začelo škripati, iz podjetja odšla, nekaj deset preostalih pa ne ve natančno, kakšna bo njihova usoda; kot vedo povedati, naj bi se jih nekaj od njih lahko prezaposlilo v drugo Tadičevo podjetje MTD Skupina, d. o. o., ki naj bi ga že kupila Metalna Nova Montavar, d. o. o., iz Maribora.
Milan Tadič po poročanju nekaterih medijev razloge za nastalo kritično situacijo pripisuje predvsem nelojalni konkurenci na področju mehanske in elektromontaže, saj naj bi njegovi bivši delovodje ustanavljali svoja podjetja in prevzemali posle, deloma pa
tudi vsesplošni gospodarski krizi. Zaposlenim prepušča odločitev, ali ostanejo v podjetju in počakajo na razplet oz. morebitno prezaposlitev ali pa odidejo, saj za plače ni denarja.
Večina še zaposlenih v MTD, d. o. o., je obupana, saj ne ve, kaj jih čaka v prihodnje. Še v najbolj nezavidljivem položaju so delavci iz Bosne in Srbije ter ostali terenski delavci, ki tudi v primeru stečaja lahko računajo le na povrnitev minimalnih neto plač iz jamstvenega sklada, nikakor pa ne na dnevnice in ostale potne stroške, ki so sicer pomenili pretežni del njihovega prihodka.
SM
Dvajset uspešnih let firme TEVE
Poslej tudi s tehničnimi pregledi
Jutri bo na Dornavski cesti 7 a na Ptuju praznični dan. Firma TEVE, ki je registrirana za trgovino na debelo in drobno in je že od vsega začetka poslovanja v letu 1991 distribucijska firma švedskega podjetja SKF, najmočnejše in najkvalitetnejše firme za izdelavo ležajev na svetu, začenja jutri, 31. julija, novo dejavnost, tehnične preglede. Z novo pridobitvijo tudi na najboljši možni način praznuje dvajsetletnico uspešnega delovanja. V tem kriznem obdobju je vsako novo delovno mesto izrednega pomena, obenem pa je nova dejavnost podjetja TEVE tudi pomembna praznična pridobitev ob letošnjem prazniku MO Ptuj.
Družinsko podjetje Emila in Van-de Mlakar je bilo ustanovljeno leta 1990. V vseh letih je stavilo predvsem na kakovostno delo in kakovostne usluge. Kot prva trgovska firma v Sloveniji so pridobili okoljski certifikat, prvi certifikat kakovosti ISO 9002 pa že leta 1997, pred devetimi leti so ob okoljskem certifikatu pridobili tudi certifikat ISO 9001 - 2000. Kot je povedal lastnik in direktor firme TEVE Emil Mlakar, so tehnični pregledi njihova tretja dejavnost; prva je vse za pogon, v to sodi oskrba predelovalnih obratov z ležaji, jermeni, verigami, tesnili in podobno, druga je prodaja
kurilnega olja, s katero so se pričeli ukvarjati pred petnajstimi leti predvsem zaradi izboljšanja likvidnostnega stanja. Ta odločitev se je pokazala kot pravilna, od takrat dalje teh težav nimajo več. Kriza je vzela davek tudi v njihovi dejavnosti, predelovalni obrati, ki jih prvenstveno oskrbujejo, so zmanjšali obseg svoje dejavnosti, posledično je padla tudi njihova prodaja. V firmo je bilo treba pripeljati novo dejavnost, da bi se prebrodila kriza, aktivirati pa so želeli tudi prostore, ki so jih zgradili že pred leti in so jih doslej uporabljali za skladišča.
Ugotovili so, da je na ptujskem
območju prostor še za enega izvajalca tehničnih pregledov, glede na to, da je na tem območju 36 tisoč vozil.
Strankam želijo ponuditi najboljšo storitev
Firma TEVE se kot tretja firma na Ptuju pričenja ukvarjati s tehničnimi pregledi. Glede na število vozil na območju upravne enote Ptuj so se odločili, da bodo kot tretji na tem območju skrbeli za varnost vozil. »Naša konkurenčna prednost so novi sodobno urejeni prostori, najsodobnejša oprema
za izvajanje te dejavnosti in kadri z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju,« pravi vodja tehničnih pregledov Alojz Benko. Strankam želimo ponuditi najboljše, kakovostno storitev, predvsem pa poskrbeti za varnost njihovih vozil, s tem pa tudi za njihovo varnost. Izbrati želimo kriterij ugotavljanja napak, ki pa v nobenem primeru ne bo ogrožal varnosti vozil in voznika samega. Ni nujno, da bi za vsako najmanjšo napako vozilo ne opravilo tehničnega pregleda, v vsakem primeru pa mora biti po opravljenem tehničnem pregledu sposobno za cestni promet, da ni ogrožena varnost samega voznika
Emil Mlakar
in ostalih udeležencev v prometu. Na ugotovljene manjše napake bomo lastnike opozorili, da jih bodo lahko v določenem času tudi odpravili. Oprema, s katero bomo opravljali tehnične preglede, je najnovejša, firme Cartec, ki je priznan dobavitelj za to dejavnost. Prepričani smo, da je to za Ptuj in širše območje velika pridobitev. Opravljali bodo tehnične preglede za vsa motorna in priklopna vozila, za kmetijske traktorje na terenu in v samem objektu tehničnih pregledov, za tovorna vozila, motorna kolesa in avtobuse. Sočasno bodo opravljali registracijo vseh teh vozil in sklepali zavarovanja
za popolnoma vse zavarovalnice, ki delujejo na slovenskem trgu. V tehničnih pregledih firme TEVE bo mogoče overiti vse kupoprodajne pogodbe, opraviti prenose lastništva, skratka popolnoma vse, kar je vezano na dejavnost tehničnih pregledov in registracij vozil, da bi bile stranke kar najbolj zadovoljne in da ne bi po nepotrebnem izgubljale dragocenega časa. Tudi z delovnim časom se jim želijo kar najbolj približati. Stranke pričakujejo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Predhodna naročila bodo potrebna le pri tahografih.
PR-članek
Foto: Črtomir Goznik
v
m. * /*T i >. r
W »Ju
f7!
r J j {
Foto: Črtomir Goznik
Tehnični pregledi firme TEVE se izvajajo v sodobno urejenih pro- Za zadovoljstvo strank bo skrbela izkušena ekipa osmih zaposle-storih in z najsodobnejšo opremo za to dejavnost firme Cartec. nih.
Foto: Črtomir Goznik
Podravje • O pridelku na prvem vodovarstvenem območju
Žalosten pogled na njive
Kot je znano, na prvem vodovarstvenem območju že velja prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, z letošnjim letom pa se za kmete izteka tudi zadnje leto, ko njivske površine lahko še gnojijo z gnojnico.
Prvega januarja namreč začne veljati še naslednja omejevalna uredba, s katero se absolutno, zaradi zaščite podtalnice in vodnjakov, prepoveduje uporaba gnoja in gnojnice. Že preteklo leto, posebej pa še letos, pa v prvo vodovarstveno območje (VVO1) zajete kmetijske površine kažejo dokaj klavrno podobo. Kar nekaj kmetov je sicer aktivno obdelavo njiv že opustilo in zasejalo travinje, kjer pa še rastejo koruza in žita, jih je komaj mogoče prepoznati. Pridelek bo po besedah Ivana Brodnjaka s ptujske svetovalne službe, ki že leta budno
spremlja dogajanje na VVO1, pod vsako računico. »Kot se lahko vidi na samem terenu, je kar veliko kmetov, lastnikov teh njiv, žito kar zmulčilo, saj se žetev ni splačala. Nekateri se sicer še odločajo, kaj bodo naredili, tudi glede koruze. Edina kultura, ki zaenkrat tukaj še nekako uspeva, so buče.«
Razrašča se ambrozija
Razlog za tako katastrofalne pridelke so seveda prepovedi iz uredbe, ki že velja in po kate-
Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin, ki zraste do 1,5 metra v višino, cveti pa od konca julija do konca septembra. Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih na kubični meter zraka. V povprečju pa se prve reakcije pojavijo pri 200 ali večih pelodnih zrnih v zraku.
Pelod se širi na razdalji 100 kilometrov, lahko pa tudi še dlje. Pred desetimi leti je bilo na ambrozijopri nas alergičnih 10 odstotkov ljudi, danes jih je že 30 odstotkov.
ri kmetje ne smejo uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva: »Kmetje se držijo prepovedi, ki so jim dane z uredbami, zato je po pričakovanjih letošnja žetev katastrofalna. Tudi obiski inšpekcij, s katerimi se preverja, ali se kmetje držijo prepovedi, so pogosti. Vendar pa se na teh poljih zdaj že pojavlja druga težava, ki je lahko kmalu zelo velika, čeprav nihče noče na glas govoriti o tem. Po njivah se namreč nezadržno razrašča ambrozija, ki velja za izjemno alergeno rastlino!«
V VVO1 na našem območju je zajetih dobrih 200 hektarjev prvovrstne kmetijske zemlje, na kateri pa naslednje leto praktično ne bo več mogoče kmetovati, niti ne ekološko, saj bo prepovedana tudi uporaba gnojil, gnojnice. »Kmetje so obupani, kar je razumljivo. Po sprejeti uredbi bi sicer morali dobiti odškodnino za to leto, sicer v krajnem roku šele v naslednjem letu spomladi, a je vprašljivo, če jo bodo. Za prejšnje leto ni niti pravne podlage
za odškodnino. Ta uredba za odškodnine pa itak velja samo eno leto, kar pomeni, da naslednje leto ni več veljavna. Sicer pa bi kmetje veliko raje zemljo v VVO1 zamenjali kot dobivali odškodnino, a menda zemlje za njih ni. Odškodnina je namreč precej problematična z vidika, da kmetje vseeno ne bodo mogli kmetovati, poleg tega so v minulih letih ogromno investirali v hleve, skladišča, v strojno opremo, traktorje ipd., kar je in bo popolnoma neuporabno. Kmetija je tako nekoristna, mrtvi kapital in odškodnina je ne more rešiti ali ohranjati pri življenju. Resnično ne morem verjeti, da se kmetijstvo tako načrtno uničuje z nekimi neži-vljenjskimi uredbami, ki v Evropi in svetu nimajo para. Nekoč so bile tu najmočnejše kmetije, s sto- ali dvestoletno tradicijo, danes pa aktivno vse zamira. Polja se zaraščajo ... « odkimava Brodnjak in ob tem pravi, da so s celotno situacijo že seznanili oba »nova« ministra, tako Roka Žarniča (okoljsko ministrstvo)
Večina njiv na VVO 1 ne daje več omembe vrednega pridelka, marsikje so kmetje že zasejali travinje, bohotno pa se je začel razraščati zelo alergen plevel - ambrozija.
kot Dejana Židana (kmetijsko ministrstvo), vendar konkretnih odgovorov, kako in kaj v prihodnje, ni. »Edino, kar zaenkrat vemo, je to, da sta oba seznanjena s celotno kronologijo dogajanja in problematiko kmetovanja.«
S povečanjem samooskrbe do nekaj 1000 delovnih mest
Vodovarstveno območje na Ptujskem in Dravskem polju sicer ni edino takšno v Sloveniji; določeno je tudi v mariborskem okrožju in pri Ljubljani, kjer že veljajo stroga pravila uredb. Vendar je tudi neuradno slišati, da se ljubljanskih kmetov ne preverja na terenu
in pač »potihoma« kmetujejo po ustaljenih pravilih, čakajoč na kakšno spremembo zakona oz. uredbe ...
»V Sloveniji imamo le osem arov kmetijske zemlje na prebivalca, priporočilo EU pa je vsaj 20 arov na prebivalca. Po drugi strani nimamo več niti polnih 50 odstotkov samooskrbe! Če bi to samooskrbo dvignili vsaj za 10 odstotkov, bi lahko to pomenilo novih 4500 delovnih mest. Gre za projekcijo avstrijskega modela, kjer so preračunali, da če za 10 odstotkov povečajo samooskrbo, pridobijo 17.000 delovnih mest. Pri nas pa raje napišemo uredbo, s katero se uničuje še tisto malo dobre kmetijske zemlje in dobrih kmetov,« zaključuje Brodnjak.
SM
Ormož • Živina poginila zaradi vročine
Pozabili smo modrosti naših babic
Tista najhujša vročina, ki smo jo trpeli pretekle dni, se je za nekaj časa očitno poslovila, vendar bo nekaterim kmetom na Ormoškem ostala v spominu. Vročinskih valov smo sedaj že navajeni, a ker trajajo le nekaj dni v letu, naše ravnanje ni vedno najboljše in najhitrejše. Tako sta v minulih dneh ljubitelju živali morda kot posledica vročine in nespretnega ravnanja v akvariju poginili ribica ali dve, povsem druga pesem pa je, če zaradi posledic vročine pogine živina.
Prav to se je nedavno zgodilo nekaterim kmetom na Ormoškem. Zakaj je do tega prišlo, sem povprašala direktorja Veterinarske postaje Ormož dr. Boruta Zemljiča: »Na terenu je bilo zares precej primerov pregretja živine. Kmetje so povečini menili, da imajo krave pljučnico, ko so nas poklicali. Takšno razmišljanje je običajno, če ima krava 41,5 °C temperature, normalna telesna temperatura krave je 39 °C. Ko sem prišel na teren, smo takšno kravo najprej spravili iz hleva, jo polili z vodo, pokrili z
mokro rjuho in pustili zunaj, da se ohladi. Ker nisem dal nobenega zdravila, so bili kmetje zelo začudeni, saj so po večini mnenja, da pri vsem lahko pomaga le zdravilo. V primeru vročine pa je dovolj nasvet, ki bi ga lahko dala babica, a mu najverjetneje ne bi prisluhnili.«
V Izraelu tuš za krave
Kot je povedal dr. Zemljič, pa govedo izmed vseh domačih živali najtežje prenaša visoko temperaturo. Najbolje se počuti pri 15-18 °C, veli-
ko lažje kot vročino pa krave prenašajo nizke temperature, brez težav tudi do -10 °C. »Za govedo je značilno, da potrebuje precej časa, da zakuha, a ko enkrat zakuha, je žival zelo težko ohladiti. Zato je bilo kar nekaj poginov, ker so se krave dobesedno pregrele. V Izraelu, kjer so temperature višje, tudi okrog 45 °C, imajo rejo temu prilagojeno. Za krave imajo dvorane s tuši, kjer jih hladijo,« je povedal dr. Zemljič. Ekstre-mne vročine se zadnja leta redno vračajo, a le za nekaj dni, zato naši rejci morda niso do-
volj pozorni, da pri nekaterih živalih njihova termoregulaci-ja ne deluje s polno paro. Posamezne živali so si različne in nekatere prenesejo več, druge manj. Še posebej pa bi morali paziti na živali pri porodu in po njem ter na bolne živali, saj je njihov termoregulacijski sistem še bolj občutljiv kot pri ostalih živalih.
Pri hišnih ljubljenčkih so lastniki že kar pozorni na potrebe svojih živali, kljub temu pa je poginilo več starejših psov. Hišnim ljubljenčkom lastniki po večini v vročih dneh
nudijo dovolj vode in sence, bolj pa bi morali razmišljati tudi o tem da živali ne silijo k pretiranemu gibanju. Če žival želi ležati v senci in ne želi na sprehod, je to treba spoštovati, saj bo dovolj priložnosti za sprehode, ko vročina mine.
Pri živini pa je treba omogočiti, da si sama poišče hladen prostor in jo dodatno hladiti z vodo. Naši hlevi so namreč grajeni tako, da se v njih zrak le slabo giblje in temperature proti večeru narastejo na blizu 40 stopinj. »Ljudje se iz neznanega razloga zelo bojijo pre-
Foto: Viki Ivanuša
Veterinar dr. Borut Zemljič meni, da je včasih treba prisluhniti tudi preizkušenim starim modrostim.
piha in močenja živali. Pred dnevi sem lastniku svetoval, naj preprosto vzame cev in poškropi krave v hlevu ter to ponovi vsake pol ure. Poleti je najbolje, če so krave zunaj in si lahko same poiščejo senco. Pri prašičih je situacija bolj kritična, ker jih ne moremo spustiti ven. Vsaj živali, ki so na porodu, je treba ohladiti s hladnimi obkladki,« svetuje dr. Zemljič.
Viki Ivanuša
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 8. avgusta.
Svinjska rebra brez slanine
3,45 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
1,59 €/kos
2,99 €/kg
Začinjena piščančja krila
iN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto: SM
MO Ptuj • Številne aktivnosti za dodatne vrteške kapacitete
Tudi v novem šolskem letu z
i ▼ i	i i C	■ ■	■	▼ ■	■
manjšimi igralnimi površinami
TUdi MO Ptuj je med tistimi slovenskimi občinami, ki so na sejah svetov sprejele sklep o manjši notranji igralni površini. Kot je znano, je Ministrstvo za šolstvo in šport pred nedavnim objavilo spremembe pravilnika o prostorskih normativih za vrtce, s katerimi je spet podaljšalo prehodno obdobje za uveljavljanje določila o najmanj treh m2 igralne površine na otroka, ki z najnovejšo spremembo velja do 1. septembra 2013. Občine pa morajo ob sklepu občinskega sveta, če želijo pridobiti soglasje za odstopanje, Ministrstvu za šolstvo predložiti tudi dokazala o tem, da če takšnega sklepa ne bi sprejeli, bi lahko vpisali manj otrok in da pospešeno delajo na zagotavljanju dodatnih mest v vrtcih.
Foto: Črtomir Goznik
V novem šolskem letu 2010/2011 v Vrtcu Ptuj niso mogli sprejeti kar 164 otrok, zato MO Ptuj izvaja številne aktivnosti za pridobitev dodatnih vrteških zmogljivosti.
S problematiko pomanjkanja prostih mest v vrtcih se v MO Ptuj srečujejo že nekaj let. Vzrokov za to je več, od porasta rojstev do povečanega interesa staršev za vključitev otrok v vrtec zaradi spremenjene zakonodaje s področja predšolske vzgoje, ki omogoča brezplačen vrtec za drugega otroka, če imajo hkrati vključena najmanj dva otroka. V šolskem letu 2010/2011 je na čakalni listi ostalo 164 otrok, za katere starše niso mogli dobiti mesta v enotah Vrtca Ptuja. V MO Ptuj zato pospešeno izvajajo aktivnosti za pridobitev novih mest za potrebe predšolske vzgoje, kar so opredelili tudi s sklepom o zagotavljanju prostorskih kapacitet za potrebe predšolske vzgoje v obdobju do meseca septembra 2013, ki so ga ptuj-
ski mestni svetniki sprejeli na seji, ki je bila 19. julija. V tem času bo MO Ptuj poskušala nove zmogljivosti pridobiti tudi na osnovi javno-zasebne-ga partnerstva, pod določenimi pogoji, objekt in igrišče vrtca morata biti zgrajena skladno s predpisanimi normativi in standardi za prostor in opremo vrtca, pri čemer dogovorjena oblika financiranja med ponudnikom in najemodajalcem ne sme dodatno obremeniti zadolževanja občine, stroški financiranja nepremičnin se plačujejo mesečno za dobo 15 let, po tem pa nepremičnine preidejo v lastništvo MO Ptuj. V okviru javno-zasebnega partnerstva se MO Ptuj že dogovarja z družbo Marles hiše Maribor za dozidavo dveh oddelkov k vrtcu Zvonček, v teku pa je tudi izbor idejnih
projektov za vrtec Jasmin v Orešju. Do 1. septembra bo pri vrtcu Marjetica končana gradnja večnamenskega prostora. Za vrtec Podlesek je bilo maja letos pridobljeno gradbeno dovoljenje, gre za tri dodatne oddelke vrtca in spremljajoče notranje igralne površine, za gradnjo katerih se je MO Ptuj prijavila na javni razpis za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za razvoj regij, Ministrstvo za šolstvo pa je že tudi potrdilo idejno zasnovo za vrtec Ma-čice, ki ga bodo kot nadomestni vrtec zgradili na lokaciji ob Osojnikovi cesti na Ptuju s 14 oddelki in z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori. Nove tri vrteške oddelke pa bo MO Ptuj pridobila tudi v nekdanjih prostorih kovinarske šole v Raičevi ulici 12, v teku je brezplačen prenos
nepremičnine na MO Ptuj.
Po pravilniku, ki je veljal do spremembe, bi morali na otroka zagotoviti praviloma štiri m2 igralnih površin, vendar pa ne manj kot tri m2, kar bi v novem šolskem letu lahko povzročilo še dodatne probleme, ker bi se zmanjšalo število oddelkov, s tem pa tudi še dodatno zmanjšalo število otrok, zajetih v predšolsko vzgojo v MO Ptuj oziroma bi se povečale čakalne liste. Junija letos je minister za šolstvo in šport Igor Lu-kšič izdal novelo pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki omogoča, da občine sprejmejo sklep o manjši igralni površini od 3 m2 na otroka. Mestna občina Ptuj je tak sklep sprejela na seji, ki je bila 19. julija.
MG
Ptuj • Sedmi koncert festivala
Klasični mojstri igrajo Mozarta
Slavnostna dvorana ptujskega gradu je bila 26. julija spet polno zasedena. Koncert je bil namenjen Mozartovi inštrumentalni komorni glasbi.
Poslušali smo Godalni kvartet (1. violino je igrala flavtistka), Godalni kvintet in Koncert za klavir in godalni orkester v Mozartovi predelavi za godalni kvartet. Spored torej, ki je prej namenjen sladokuscem kot širokemu poslušalstvu. Izvajalci, vsi po vrsti izjemni virtuozi in solisti, so pokazali izjemno uigranost in homogenost v skupnem muziciranju. Velika
večina jih igra v mednarodno uveljavljenih komornih sestavih tostran in onkraj luže. Nedvomno je bila violinistka Elena Denisova tista, ki je v prvih dveh točkah vodila izvedbi s sugestivno močjo in pretanjenim občutkom za komorno igro.
V zadnji točki pa spet pohvalim organizatorja, da je odličnemu pianistu Alexeju Kornienku pripojil slovenski
godalni kvartet bratov Feguš. Njihova muzikalnost in ui-granost iz leta v leto raste.
Hvaležni in kultivirani poslušalci so s svojimi aplavzi dobili tudi dodatek, kar je za Ptuj še posebej zanimivo, saj nima tradicije spremljanja tovrstne glasbe. Tudi tokrat je bil koncertni list pripravljen vzorno in skrbno, prav tako napoved dogodka.
Na splošno lahko ugoto-
vim, da se je mlajša generacija glasbenikov, poleg Arsane je še nekaj enakomislečih, ki na Ptuju prirejajo dogodke klasične glasbe, prebila iz anonimnosti in svoje želje po tovrstni glasbeni ponudbi tudi uresničuje. Popolnoma jasno je, da z velikimi gmotnimi težavami, toda kjer je želja, dobra ideja, volja in delavnost, tam se da vse!
Mitja Gobec
Tednikova knjigarnica
Zgodba o Stefici Cvek

Mislim, da je bilo kakšno leto nazaj, ko sem nekaj brkljala po vzajemnem knjižničnem katalogu in iskala, kot tolikokrat doslej, knjigo, ki bi me takoj premamila. Mislim, ne kakšno noviteto. Ker »ta nove« so venomer že izposojene ali pa jih sploh še nimamo v knjižnici. In ne »kakšen špeh« razvpitega avtorja uspešnic. Neko fino knjigo pač! Pa se spomnim, takrat pred letom, da bi mi bilo zelo ljubo znova kaj prebrati s hrvaškega govornega področja. V originalu ali v prevodu. Ker zadnje čase je, končno, bolj zaživel čezmejni literarni trg, pa tudi iz bivše Jugoslavije je nekaj avtorjev redno dostopnih na slovenskih knjižnih policah. Seveda bi jih lahko bilo več, saj so bližine nekoč jugoslovanskih narodov in narodnosti še vedno blizu. Morda celo bolj kot bi si radi eni in drugi priznali. Ne vem, morda me preganja neka bralska zadrtost, a veliko raje berem »vzhodni blok«, gledam onkraj železne zavese proti Rusiji in tam okoli, ali pa berem Skandinavce in druge severnjake, pa naše južnjake ..., kot fantazijski cuker in magični realizem s komercialno uspešnejšega sveta; obožujem na primer Miljenka Jergoviča (Mama Leone, Sarajevski Marlboro, Buick Rivera, Dvorci iz orehovine, Ruta Tannenbaum, Zgodovinska čitanka I, II), Renata Barentica (Osmi poverjenik) ... In sem oboževalka npr. Slavenke Drakulic (Hologrami straha, Kako smo preživeli komunizem, Balkan ekspres, Okus po moškem ...) in Dubravke Ugrešic (Forsiranje romana reke, Kultura laži, Ministrstvo za bolečino, Jaga baba je znesla jajce). In drugih, da se ne izgubim v naštevanju. No, navedeni naslovi so tudi bralni predlogi za dopust, če vam ga je še kaj ostalo, cenjeni bralci Knjigarnice.
Torej pred letom dni sem uzrla naslov knjige, ki me je zelo, zelo navdušila. Priznam, zgodba mi ne bi tako močno ostala v spominu, če ne bi gledala filma po tej isti knjigi. »Štefico Cvek u raljama života« sem namreč prebrala pred skoraj tridesetimi leti. Listam tako po knjižničnem katalogu, vidim to Štefico in ups, poskočim, hej, pa saj imamo slovenski prevod! A ga še ni bilo, le kataložni zapis (CIP) pred oddajo v tiskarno je bil izvršen. Čakam in čakam, tu in tam preverim, a vedno mi je na računalniškem ekranu pisalo, da »ni dostopnega izvoda«. Tudi z branjem je tako kot z drugimi rečmi: sosedje imajo vse nekoliko boljše in ob vsej knjižni poplavi se mi je zdelo, da je Štefica edina knjiga, ki jo moram takoj in zdaj prebrati.
Končno mi je prišla v roke toliko pričakovana knjiga. In me je čisto presenetila! Najprej z opremo in drobnostjo, nato pa še zgodba, ki je veliko večja, kot se je spomnim. Štefica Cvek v krempljih življenja (Prevedla Višnja Fi-čor. Ljubljana: Sanje 2010.) je izgubila podnaslov »patchwork story« (zgodba krpanka, op. p.) iz prve hrvaške izdaje (1981), izgubila je tudi podnaslov »patchwork roman« iz četrte hrvaške izdaje (2004), a pridobila je 9 strani v slovenski izdaji, a je kljub temu presneto tanka knjiga (109 strani).
Štefico sem imela v spominu kot zelo duhovito pripoved o preprosti, naivni mladenki, ki ji prijateljica napelje štiri snubce. Nekako sem imela v spominu, da je bila pripoved prvoosebna in je avtorica odlično zadela jezik in vse ostalo, kar pritiče Štefici. Hja, celo sem pomišljala, da je pač Štefica zgodnje delo avtorice, ki je potem zaslovela daleč od likov, kot je Štefičin. Napaka! Šele zdaj sem z vsem bralskim užitkom prebrala lucidno zgodbo, ki je v resnici zgodba o zgodbi. Namreč: pisateljica je »ukrojila« zgodbo po žanr-skem modelu nekoč tako priljubljenih doktor romanih, k čemur je »priheftala » še t. i. ženski roman, pa ljubezenski s kančkom erotike .
Dubravka Ugrešic začenja zgodbo s pojasnilom oznak, ki jih je najti v knjigi, recimo, tekst označen s pikicami (kakor bi šlo za perforacijo) pomeni: Malce odvzeti; tekst po potrebi zožamo s kritičnimi všitki. Z drobnimi črtami in škarjicami (odrezati po želji besedilo vzdolž naznačene črte) so označeni citati nasvetov iz modnih revij.
Na, pa je Knjigarnice konec, jaz pa sem šele začela pripovedovati o odlični knjigi, ki jo zelo zelo priporočam.
Liljana Klemenčič
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Najboljša slovenska skakalka v daljino zadnjih let Nina Kolarič je svoj nastop na letošnjem evropskem atletskem prvenstvu, ki te dni poteka v Barceloni, končala v kvalifikacijah, natančneje na dvajsetem mestu s 643 preskočenimi centimetri. Za finale, ki je potekal dan po kvalifikacijah, v sredo, je bilo treba skočiti kar 662 centimetrov, kar je največ do sedaj v zgodovini evropskih prvenstev, po drugi strani pa rezultat pove, kako je izenačena in na kako visokem nivoju skače evropska konkurenca. Kot vemo, je Kolaričeva sposobna skočiti preko omenjene daljave, kar nenazadnje doka-
V zadnjih letih pri kidriče-vskem Aluminiju v vsakem prestopnem roku poskrbijo za kakšno odmevno novico. Lani so npr. kar trije njihovi igralci prestopili v Olimpijo (Dugo-lin, Jovič, Lipovac), Črnčič pa je odšel celo na posojo k italijanski Atalanti.
Glavna letošnja kidričevska »meta« je bil mladinski repre-
Rokomet
Ormoški novinci so Špegel, Kljajič in Kotnik Stran 12
Nogomet
Do obstanka v ligi z domačimi fanti
Stran 12
zuje tudi njen državni rekord 678 centimetrov izpred dveh let. Prvi kvalifikacijski skok, ki bi jo po vsej verjetnosti popeljal v finale, je bil na žalost narejen s prestopom. V drugi seriji je članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj skočila 643 centimetrov, v zadnji pa še štiri manj. »Želela sem si več, vsaj najboljši dosežek v sezoni. Škoda prvega skoka, kjer sem prestopila, v nadaljevanju pa mi ni več uspelo sestaviti zaleta. Če bi mi uspelo sestaviti celoten skok tako, kot ga znam, potem bi nastopila v finalu,« je svoj nastop na olimpijskem stadionu v Barceloni ocenila Kolaričeva.
zentant Martin Milec, za katerega so tudi vodilni možje Aluminija menili, da je prerasel drugoligaško konkurenco. Zvonko Jevšovar, predsednik Aluminija, je o dosedanjih spremembah v klubu povedal: »Prestopni rok bo sicer še trajal do konca avgusta, a že sedaj smo uspešno izpeljali dva prestopa. Prvi je bil dokončen
Žal rdeča zastavica
Bolj zgovoren kot njegova nekoliko razočarana varovanka je bil trener Gorazd Raj-her: »Za finale je bilo 643 centimetrov premalo. Vse ostalo so samo ugibanja in razmišljanja, kako bi lahko bilo. Lahko rečem, da se je Nina dobro počutila in po moje veselila kvalifikacijske tekme. Škoda je bilo prvega skoka, kjer je ujela pravi ritem in pravi odrivni čas na deski ter skočila precej čez kvalifikacijsko črto. Žal pa so sodniki pokazali rdečo zastavico. Koliko je bil prestop velik, je težko oceniti, Nina pa pravi, da je bil viden odtis sprednje-
prestop Leona Črnčiča v angleški Leicester City, drugi pa je v sredo podpisana pogodba Martina Milca za Maribor. Za Črnčiča lahko rečem, da je imel kar nekaj smole: proti plačilu ustrezne odškodnine (Aluminij je v tem letu od Atalante prejemal denarno nadomestilo, op. a.) je bil na enoletni posoji v Italiji, po tem letu pa bi ga lahko Ata-
Reportaža
Valencia za priprave izbrala Ptuj in Kidričevo Stran 13
Tenis
Najtežje je izgubiti finale ...
Stran 12
ga dela čevlja. Težko je to po-komentirati, vendar na koncu obvelja sodniška odločitev in v tem primeru rdeča zastavica. V nadaljevanju sta ostala še dva kvalifikacijska skoka. Ob spremenljivem vetru, ki je tekmovalkam pihal v hrbet in iz levega boka, je bilo težko odločiti, kdaj naj dam znak za skok. Drugi in tretji skok sta tako potekala v negotovosti in zakr-čenosti, kar Nini ni dovoljevalo možnosti po dolgih skokih.« Z evropskim prvenstvom sta Kolaričeva in Rajher končala glavni del sezone, v naslednjih dneh pa bosta skovala načrte za naprej.
Uroš Esih
lanta dokončno odkupila. Leon je s svojimi igrami v Primaveri povsem zadovoljil trenerje, a je prvo moštvo izpadlo iz prve lige in je lastnik prodal klub. Novi lastnik je ubral drugačno pot in je zamenjal celotno upravo in trenerski tim, posledično pa je Črnčič ostal brez angaž-maja. Po nekaj treningih z nami so ga hitro opazili predstavniki angleškega Leicester Cityja, ki so bili tukaj na pripravah in v ponedeljek je že odletel z njimi v Anglijo.
Druga potrjena novica je ta, da je naš dosedanji član Martin Milec v sredo podpisal pogodbo z Mariborom. Za Martina se je zanimalo precej klubov, precej vztrajni so bili Nemci in Italijani, Martin pa se je na koncu odločil za Maribor - mi smo njegovi želji ustregli. Lahko rečem tudi, da smo zadovoljni s pogoji, ki nam jih je ponudil Maribor, Martinu pa vsekakor želimo veliko sreče v nadaljevanju kariere.«
Ti prestopi za vas vendarle niso presenečenje. Kako ste se nanje pripravili? »Mi smo te odhode predvidevali že precej časa nazaj, saj je veliko klubov že med sezono kazalo zanimanje za naše igralce. Zaradi tega smo se na to pripravili in v priprave vključili precej igralcev od drugod, iz mladinske vrste pa sta se članom priključila Pučko in Petek. Seveda bo po-
trebno nekaj časa, da se ekipa ponovno uigra, vendar smo v našem klubu vedno stali za trenerji, tako da imajo ti vedno na voljo dovolj časa za ustrezno formiranje igre.«
Največji slovenski klub Maribor bo torej nova odskočna deska za slovenskega mladinskega reprezentanta Milca, angleška »2. liga« pa za Leona
Nogomet
Izražena želja po napredovanju
Stran 14
Kolesarstvo
Ponovno slavje Aleša Korparja
Stran 14
v
Tj
Et *
nr
Črnčiča. Igre prvega bomo seveda lahko redno spremljali v 1. SNL, zanimivo pa bo tudi videti, kako se bo v izredno močni ligi, v kateri nastopajo npr. Middlesbrough, Leeds, Quens Park Rangers, Portsmouth, Sheffield United, Nottingham Forest, Crystal Palace ..., znašel Črnčič.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
18-letni Martin Milec (levo) bo nogometno kariero nadaljeval v dresu Maribora: »Sem s Štajerske, tukaj sem doma in vedno sem navijal za NK Maribor. Zahvalil bi se tudi mojemu prejšnjemu klubu Aluminiju za razvoj v dosedanjih trinajstih letih, zdaj pa sem v pričakovanju novih želja. Zavedam se, da me najprej čaka trdo delo in dokazovanje na treningih. To bo stopnička višje v moji karieri.«
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij: »Za Martina se je zanimalo precej klubov, precej vztrajni so bili Nemci in Italijani, Martin pa se je na koncu odločil za Maribor - mi smo njegovi želji ustregli. Lahko rečem tudi, da smo zadovoljni s pogoji, ki nam jih je ponudil Maribor.«
Ne sezonskim vstopnicam
Zvonko Jevšovar: »Mi smo od vseh sedanjih nastopajočih klubov konstantno najdlje v 2. SNL. Na podlagi dosedanjih izkušenj ocenjujemo, da je drugoligaški nogomet premalo obiskan in da se navijači le redko odločajo za potovanja na gostujoče tekme. Prav iz tega razloga smo se odločili, da ne bomo pristopili k projektu sezonskih kart.«
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Evropsko prvenstvo v Barceloni
Če v prvi seriji ne bi bilo
prestopa ...
LroíLu.íajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogomet • NK Aluminij
črnčič v Anglijo, Milec v Maribor
Foto: Mario Rolla
V Barceloni se Kolaričevi ni uspelo prebiti med najboljše skakalke Stare celine.
Nogomet • NK Labod Drava
Do obstanka v ligi z domačimi fanti
Nogometaši Laboda Drave bodo letos nastopali v 2. slovenski nogometni ligi. Po izpadu iz prve in vseh turbulencah, ki so se v klubu in okrog njega dogajale v zadnjem času, se zdi, da so se razmere vendarle umirile. V klubu je prišlo do številnih sprememb, ena izmed njih je tudi ta, da je mesto športnega direktorja zasedel Jure Arsič, sicer nekdanji igralec Drave. Eden izmed njegovih glavnih ciljev je bil, da bi bilo moštvo po osipu igralcev iz lanske sezone konkurenčno in da bi ogrodje sestavljali domači igralci, ki so bili v preteklosti vse prepogosto zapostavljeni. Če sodimo po do zdaj opravljenem v prestopnem roku, je Arsiču to tudi uspelo. Po zares dolgem času bodo ptujski ljubitelji nogometa lahko na delu gledali domače fante, vzgojene v lastni nogometni šoli. Sicer pa nam je nov športni direktor Ptujčanov najprej zaupal, kako je zadovoljen z opravljenim v prestopnem roku, ki se sicer konča šele 31. avgusta: »Z do sedaj opravljenim smo lahko zadovoljni, kljub temu pa načrtujemo, da bomo v klub zvabili še 2 ali 3 igralce, ki so po mojem in tudi mnenju stroke potrebni, da bi lahko uresničili začrtano. Dodal bi še, da smo zelo veseli, da nam je v klubu uspelo zadržati Denisa Perger-ja, ki je zadnje pol sezone odigral v Italiji.«
Z ekipo že nekaj časa vadita tudi občinstvu dobro znana Gorazd Gorinšek in Uroš Veselič. Kakšne so možnosti, da tudi onadva okrepita ptujsko vrsto?
Seveda bi omenjena igralca
Foto: Črtomir Goznik
Jure Arsič (levo, desno je trener Bojan Spehonja): »Dres Laboda Drave se mora nositi s ponosom. Se pa zavedam, da nas čaka še precej dela na tem področju, ampak verjamem, da nam bo uspelo.«
predstavljala veliko okrepitev za naš klub. Upam, da se bomo uspeli dogovoriti, sicer pa bo glede njune prihodnosti v tem tednu vse jasno.
Sredi priprav je težko govoriti o ciljih, pa vendar, s katerim mestom bi bili vi osebno zadovoljni na koncu sezone?
Nedvomno je glavni cilj obstanek v ligi in stabilizacija moštva. Poleg tega pa je za nas najpomembnejša afirmacija domačih igralcev. Po dolgem času bo namreč v modrem dresu igralo ogromno domačih fantov, ki pa bodo seveda potrebovali spodbudo in javnost že sedaj naprošam k strpnosti, saj fantje prav gotovo rabijo čas, da se uigrajo.
Okrog Laboda Drave je bilo v preteklosti vse preveč stvari negativnih. Kako si boste v klubu prizadevali za vrnitev ugleda in vrnitev publike na tribune?
Vsekakor si že prizadevamo znebiti se negativnega predznaka, ki je povezan s klubom. Nekateri sadovi našega truda so že vidni. To se predvsem odraža z odlično klimo v sla-čilnici, domačim kadrom, česar v preteklosti ni bilo. Dres Laboda Drave se mora nositi s ponosom. Se pa zavedam, da nas čaka še precej dela na tem področju, ampak verjamem, da nam bo uspelo. Ptuj je nogometno mesto, vsi se namreč z
nostalgijo spomnimo slavja ob uvrstitvi v 1. ligo in evforije, ki je vladala takrat in storili bomo vse, da se takšni dogodki v bližnji prihodnosti ponovijo.
Ptujska ekipa je v preteklosti veliko in kvalitetno sodelovala z okoliškimi klubi. V zadnjem času je to sodelovanje nekoliko zamrlo. Si boste prizadevali tudi za premike na tem področju?
Ogromno naporov vlagamo tudi tukaj in mislim, da smo na dobri poti. Kot lep primer sodelovanja bi izpostavil predvsem Stojnce in Hajdino, s katerima dobro sodelujemo, seveda pa si bomo prizadevali za sodelovanje s čim več okoliškimi klubi.
Kako pa ste se znašli v novi vlogi športnega direktorja?
Delo športnega direktorja sem prevzel na pobudo predsednika kluba Franca Gajška. Po pogovoru z njim me je zadeva začela zanimati in tako smo sklenili sodelovanje. V prvi vrsti pa gre za uresničitev ideje, da v klubu ponovno igrajo domači fantje, ki se bodo za modri dres borili s srcem.
Tadej Podvršek
Sezonske vstopnice za NK Labod Drava
V 2. SNL se je osem od desetih klubov (razen Aluminija In Šmartne-ga) odločilo, da bodo pristopili k projektu skupnih sezonskih vstopnic. Te bodo kupcem omogočile, da si bodo lahko ogledali vse tekme domačega moštva, obenem pa bodo imeli prost vstop tudi na gostovanjih svojega kluba.
Iz NK Labod Drava so sporočili, da je možno sezonske vstopnice kupiti do konca tega tedna, in sicer med 9. in 12. uro v pisarni na Mestnem stadionu. Cena je 50 evrov, člani navijaške skupine in ženske pa bodo zanjo odšteli le 30 evrov. Za dodatne informacije lahko pokličite na telefonsko številko 041 252 610. (JM)
Rokomet
Novinci Špegel, Kljajič in Kotnik, odšli Bezjak, Ivanuša, Planinc, Klemenčič ...
Foto: Miha Soštarič
Utrinek s prvega treninga Ormožanov
V sredo, 28. julija, so s pripravami na novo sezono v MIK 1. ligi pričeli rokometaši Jeruzalema. Prvega treninga trenerja Saša Prapotnika v Športnem parku Mestna graba se je udeležilo 17 igralcev. Prvi trening so z ekipo Jeruzalema nasploh opravili Boštjan Špegel (Slovenj Gradec), Anže Kljaič (Gorenje) in Luka Kotnik (Radgona). Od glavnih nosilcev igre v Ormožu ostajajo Bojan Čudič, Rok Žuran, Iztok Korpar, Alen Melnjak, Tadej Sok, Primož Krabonja, Boštjan Belec, Vedran Hud. Ta se zaradi nastopa hrvaške mladinske reprezentance na EP ni udeležil prvega treninga Vinarjev. Slednjega sta se udeležila povra-
tnika po hudi poškodbi Gregor Čudič in Siniša Radujkovic, ki še vedno trenirata po posebnem programu. Za vratarja Ču-diča pričetek sezone ni vprašljiv, je pa vprašanje kdaj se bo na rokometna igrišča vrnil Radujkovic. Vrste Jeruzalema so zapustili Robert Bezjak, Darjan Ivanuša, Davorin Planinc, Boris Vujovic, Rok Klemenčič in Aljaž Kovačič. Ekipa bo priprave opravila v Ormožu, trener Prapotnik pa bo z fanti treniral tudi dvakrat dnevno. Prvo pripravljalno tekmo bodo rokometaši Jeruzalema odigrali v soboto 7. avgusta z rokometaši Gorišnice.
UK
Tenis • Blaž Rola
Najtežje je izgubiti finale ...
Futures turnir, Modena, Italija, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Remi Groenendaal (Nizozemska) 6:1, 6:3
2.	krog: Rola - Augustin Gensse (Francija, 5) 6:1, 7:6(6) Četrtfinale: Rola - Francesco Aldi (Italija, 1) 6:2, 6:3 Polfinale: Rola - Luca Vanni (Italija) 7:5, 7:6(5) Finale: Rola - Matteo Viola (Italija, 3) 1:6, 6:4, 1:6
Torneo Internazionale r
ITF Men's Circuit
]G^¿JléMemorial "E. Fontan
19 - 25 luglio 2010
¡I patrocinio di:
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je v Modeni znova prebil vse do finala futures turnirja z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev.
V zadnjih mesecih precejšnjo pozornost namenjamo ptujskemu teniškemu igralcu Blažu Roli, ki je po začetnih težavah ob prehodu med profesionalce letos ujel pravi zmagovalni ritem in odlično nastopa na seriji turnirjev futures. Zares dobri rezultati se odražajo tudi na njegovem položaju na lestvici ATP, kjer je v tem letu napredoval za skoraj 500 mest: januarja je bil 929., sedaj je na 490. mestu! Ta položaj bo ob naslednji spremembi še boljši, saj je Blaž prejšnji teden znova navduševal, tokrat na turnirju v Modeni blizu Bologne. »Za ta turnir sem se odločil že po lanskem nastopu, saj gre za izjemno lep in prijeten klub, kjer so vse stvari urejene do najmanjših podrobnosti. Res sem se dobro počutil,« je povedal Blaž, ki je te občutke uspel prenesti tudi na igrišče: »Lahko rečem, da mi je šlo do-
bro, čeprav z vsemi igrami nisem zadovoljen. V 2. krogu je bil moj tekmec Francoz Gensse, ki je letos zmagal že na štirih turnirjih, a sva tokrat oba prikazala slabšo predstavo. Na srečo sem slavil v tie-brea-ku 2. seta, čeprav je imel tudi tekmec že zaključno žogo pri rezultatu 6:5. V četrtfinalu sem ugnal 1. nosilca, Italijana Aldi-ja, ki je ob nekaterih točkah šepal, včasih pa je brez vidnih težav vračal res težke žoge. Še sedaj ne vem, ali so bile to taktične poteze ali res poškodba. Najboljši meč sem odigral v polfinalu proti Vanniju, s katerim sem se že pomeril v Saraje-
vu letos. Bila je zelo tesna odločitev, odločil pa je en sam mini break v tie-breaku 2. niza.«
Finale je posebna zgodba. »Finale sva z domačinom Violo odigrala pred številnim občinstvom; sam nisem še nikoli doslej igral pred tolikimi. Zaradi tega je bilo prisotne več nervo-ze, posledica pa je bil izgubljen prvi set. Nato sem se zbral in zmagal v drugem, tudi v odločilnem sem imel pri rezultatu 1:1 tri žoge za break (0:40). Nisem jih izkoristil in nato se mi je igra popolnoma razpadla. Če bi dobil to točko, bi imel dobljen dvoboj, v to sem prepričan. Najtežje je izgubiti finale;
zame je velika razlika v tem, ali sem finalist ali zmagovalec turnirja. A v celoti gledano sem zelo zadovoljen z dosežkom,« je povedal Blaž, ki ga po tednu premora čaka nastop v Novem Sadu.
Morda celo na študij v ZDA
Blaž nam je razkril še nekaj drugih podrobnosti: »Name so odlično vplivale reprezentančne priprave na Otočcu, kjer smo imeli za delo zares odlične pogoje, pa tudi celotno vzdušje v ekipi je bilo fantastično. Sedaj bom nadaljeval po ustaljenem ritmu; kondicijske priprave pri Gorazdu Rajherju, teniške treninge pa na Braniku.« Pa načrti za prihodnost? »Zaenkrat nočem ničesar prehitevati in sem prijavljen za nekaj naslednjih futures turnirjev, čeprav me že nekoliko
mikajo kvalifikacije na chalen-ger turnirjih (nagradni sklad nad 30 tisoč dolarjev, op. ur.). Če bi npr. izpadel v Italiji pred četrtfinalom, bi se udeležil kvalifikacij za ATP-turnir v Umagu, kar bi bil daleč največji turnir do sedaj, ki sem se ga udeležil v članski kategoriji. Za jesen je odprtih še kar nekaj opcij: lahko da bom ob dobrem nadaljevanju in preboju pod 400. mesto na ATP-lestvici ostal v Evropi, morda pa v sredini septembra odpotujem na študij v Ohio v ZDA. Vsekakor si bom vzel dovolj časa za premislek,« je zaključil Blaž Rola.
JM
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 1. avgusta 2010 1. DIRKA ob 14.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri
Reportaža • FC Valencia na pripravah na Ptuju in v Kidričevem
Nogometaši Valencie vsak dan na tehtnici...
t w \
Valencia velja za enega najmočnejših klubov v deželi no-vopečenih svetovnih prvakov (v zadnji sezoni so zasedli 3. mesto v državnem prvenstvu, takoj za Barcelono in madridskim Realom), s čimer se uvršča tudi med najmočnejše evropske klube. Prav zaradi tega je še toliko bolj razveseljiva novica, da so Španci prvi del priprav za novo sezono opravili v Sloveniji; bivali so v hotelu Primus na Ptuju, trenirali pa na stadionu Aluminija v Kidričevem.
Dve neodvisni delegaciji
Po številnih kontaktih z največjo nogometno agencijo na svetu Sportfive (le-ta ureja priprave, prijateljske tekme in druga gostovanja najmočnejšim klubom Stare celine, ima pa preko 750 zaposlenih) je sledilo še natančno preverjanje ptujskega hotela in predvsem vadbenih površin v Kidričevem. »Na Kidričevo sta prišli dve delegaciji iz Valencie z različnima članoma, tako da sta se neodvisno ena od druge prepričali o kakovosti vadbenih površin in ostalih spremljajočih objektov ter opremi. Ker sta obe prižgali zeleno luč, ni bilo več nobenih ovir za prihod na priprave v Slovenijo,« je povedal predsednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar. Podobno zgodbo je povedal tudi Marko Kremžar, ki v hotelu Primus skrbi za športnike: »Prvi stik z njimi smo vzpostavili preko murskosoboške agencije, ki jo vodi Marjan Horvat, nato pa smo kontaktirali z agencijo Sportfive. V Valencio smo zadnje tri tedne pred prihodom pošiljali številne maile z vsemi podrobnostmi; tudi z razporeditvijo njihovih sob v nadstropju, z razporeditvijo opreme v posameznih sobah, določili smo prostore za opremo, za masaže, za razgibavanje ... Gre za popolnoma profesionalno ekipo, ki ničesar ne prepušča naključju. Seveda so prišli na predhodni ogled in šele potem je bil tudi uradno potrjen njihov prihod na Ptuj.«
Brez kuharja nikamor ...
V delegaciji je bilo preko 50 oseb, od tega je nogometašev
VALENCIA C.F.
■ - ■ _
Foto: Črtomir Goznik
Španski nogometaši so se v Kidričevem odlično počutili.
...Gimmi umi 'i'Mimmimi ■ iiiimmiii i nmim ■
Foto: Črtomir Goznik
Ekipo Valencie je na pripravah v Sloveniji spremljalo deset španskih novinarjev.
30, ostalo so trenerji, fiziotera-pevti, maserji, ljudje, ki skrbijo za opremo, fotograf, novinar in ... kuhar! »Ko so prišli, so že vsi natančno vedeli, v katerih prostorih so nastanjeni, kje bo oprema, kje bo soba za masaže, kje bo press center . Slednji je nujen, saj nogometaše Valen-cie na pripravah spremlja vsaj deset španskih novinarjev: dve TV-ekipi, fotografa, časopisni in radijski novinarji ... To je popolnoma drugi svet, a smo večino njihovih zahtev izpolnili brez težav. Tudi celoten spremljevalni program je bil
vnaprej določen: po vsaki tekmi imajo namreč prosti dan. V ponedeljek zjutraj jim je tako naš mojster za savne pripravil welnes program, jim razkazal vse savne in opisal razne rituale, popoldan pa smo jih odpeljali v adrenalinski park na Mariborsko Pohorje. Po začetnem »strahu« so se sprostili in mislim, da so zares uživali.
Tale njihov kuhar je posebna zgodba: bil je zelo zaposlen, saj je glede na razpored treningov in tekem pripravljal razpored obrokov, v kuhinji je pazil na to, da so bili obroki primerni
Foto: Črtomir Goznik
Strokovno vodstvo Valencie je bilo zelo zadovoljno s pogoji vadbe.
za športnike, z malo maščob, če že, potem je to bilo olivno olje, vedno je moralo biti na voljo dovolj naravnih stisnjenih sokov, na hodniku v njihovem nadstropju je bilo vedno na voljo sadje ... Sicer nič posebnega, a nekdo je pač zadolžen tudi za to. In nogometaše vsak dan stehtajo! Tehtnica je bila v njihovem nadstropju in vsak dan so morali stopiti nanjo ... To bi bilo za marsikoga stresno,« v smehu pove Marko Kremžar in pogleda proti Matiju, svojemu sodelavcu, ki se trudi spustiti svojo težo na dvomestno številko .
Vsaka ekipa ima tudi svoj način komuniciranja z gostitelji. »Predvsem trenerji so tisti, ki se od ekipe do ekipe zelo razlikujejo. Pri FC Readingu je bil npr. zelo komunikativen in se je ob njem, ko je sedel za mizo v lobiju, vedno zbrala gruča igralcev. Lani DiMateo (WBA) in sedaj Emery (Valencia) pa sta bila bolj zaprta, želela sta več miru zase,« je povedal Kremžar.
Matjaž Kek je prvi spoznal pozitivno energijo »šume«
Mir pa so imeli Valencijini nogometaši tudi v Kidričevem, kjer so opravljali treninge. »To jim je poleg okoliških gozdov in odličnih vadbenih površin še posebej všeč. Seveda je gostovanje Valencie pomenilo za
nas vrhunec preizkušenosti. Okolica je lahko tako dokončno spoznala, da je nekaj v tej naši »šumi«, kar mi v klubu vemo že dolgo časa. Nekateri pač tega do sedaj niso bili pripravljeni sprejeti, oz. nam tega niso privoščili. Slovenski selektor Matjaž Kek je prvi spoznal to pozitivno energijo kidriče-vskega nogometnega centra, ki ekipam nudi vse, kar potrebujejo za nemoteno vadbo. Trener Valencie je že po prvem dnevu izjavil za klubsko spletno stran, da je bil seznanjen s tem, da so tukaj dobri pogoji, a je to popravil in dejal, da so pogoji izvrstni,« je dejal Zvon-ko Jevšovar. V NK Aluminij so zares storili vse, da bi se emi-nentni gosti tukaj dobro počutili. »Vidi se, da gre za popolne profesionalce, ki sploh ne zapletajo stvari po nepotrebnem. Želeli so le posebno sobo za opremo in svojo stalno garderobo, zelo pa so bili zadovoljni celo z našim sicer skromnim fitnes centrom.«
Razočaranje nad
slovenskimi
trenerji
Kakšen pa je bil odziv slovenskih trenerjev, v kolikšnem številu so si ogledali treninge Špancev? »Tukaj bi se kar obregnil ob nezainteresiranost vseh: vsi skupaj, od trenerske organizacije do posameznih klubov so v tem primeru poka-
zali, da smo resnično majhni. Treningi so bili odprti za javnost, Španci niso skrivali popolnoma nič. Šlo je za izvrstno priložnost spremljanja celotnega uvodnega cikla priprav vrhunske ekipe. Zato je škoda, da so trenerji večinoma zamudili to priložnost, saj so imeli kaj videti. Na skoraj vseh treningih so bili le selektor Kek, njegov pomočnik Miklavič, selektor reprezentance U-21 Kavčič, selektor U-16 Jarc, občasno tudi trenerji Sergaš, Buričič, Verde-nik in to je na žalost vse,« je bil kritičen predsednik Aluminija.
Štiri tekme v osmih dneh v treh državah ...
Španska delegacija je danes, v petek, že zapustila Ptuj in se odpravila proti Hannovru, kjer bo v soboto, 31. 7., odigrala prijateljsko srečanje. Skoraj neverjetno se sliši, da imajo Španci v nedeljo, 1. 8., na programu že naslednjo tekmo, in sicer v Franciji, pri Marseillu. Peklenski ritem tekem se bo nadaljeval 6. in 7. 8., ko sta na sporedu preizkušnji proti Aston Villi in Manchester Cityju ...
Valencia bo sicer zaradi precejšnjega finančnega primanjkljaja in posledične prodaje treh največjih zvezdnikov ekipe (David Villa je za 40 milijonov evrov odškodnine prestopil k Barceloni, David Silva za 29 milijonov k Manchester Cityju, Nikola Žigič pa za 7 milijonov k Birmingham Cityju; blizu odhoda je tudi kapetan ekipe Marchena) težko ubranila lansko 3. mesto v španskem prvenstvu, vendar so »netopirji« še vedno dovolj močni, da lahko uspešno nastopajo na vseh frontah, tudi v Ligi prvakov. Zagotovo pa bodo simpatije številnih slovenskih nogometnih navijačev do Valencie zaradi letošnjega gostovanja v naši deželi še močnejše.
Jože Mohorič
Foto: Matija Brodnjak
Klubski avtobus Valencije pred hotelom Primus na Ptuju: Španci na vseh pripravah uporabljajo svoje klubsko vozilo.
Foto: Matija Brodnjak
Takšna pa je notranjost tega prestižnega avtobusa ...
Nogomet • NK Zavrč
Izražena želja po napredovanju
Po izstopu iz 2. SNL so nogometaši Zavrča pričeli tekmovanje v najnižji ligi, in sicer v 2. ligi MNZ Ptuj. Ze v prvi sezoni so prepričljivo osvojili prvo mesto ter nato isto ponovili še v 1. ligi MNZ Ptuj, s čimer so si priigrali letošnji nastop v Štajerski ligi.
Po lanski sezoni je prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru, saj so Matej Golob, Emil Šterbal, Iztok Fridl in Emanuel Galun prenehali igrati nogomet, Nejc Bombek pa je odšel v Cirkulane. Okrepili so se s povratnikoma v klub,
in sicer Francijem Fridlom in Petrom Murkom - slednji je prišel iz Starš. Novinca sta še Damjan Antolič iz Bukovcev in Marko Vinkovič iz Drave. Cilj nogometašev iz Zavrča so bila vedno visoka mesta in verjetno kaj drugače ne bo tudi v sezoni 2010/2011.
»Priprave smo pričeli 19. julija. Vadimo štirikrat tedensko, do začetka prvenstva v Štajerski ligi pa bomo odigrali šest pripravljalnih tekem. V soboto bomo gostili mladince NŠ Poli Drava, v torek pa še lanskoletnega hrvaškega prvoligaša
Letalski miting - Airshow Rivolto 2010
Znamenita italijanska vojaška akrobatska skupina Frecce Tricolori letos praznuje 50 let obstoja. Ob tej priložnosti vas Aeroklub Ptuj, veterani letalstva, vabijo na veliki letalski miting in shod akrobatskih skupin na letališču v Rivoltu pri Udinah, ki bo 11. in 12. septembra 2010 (vstopnine ni).
Svoje nastope so do sedaj potrdile vojaške akrobatske skupine iz Poljske, Jordanije, Hrvaške, Španije, Francije, Švice, Velike Britanije in Italije. Med nastopi posameznih skupin bodo nastopili še razni drugi zrakoplovi, od helikopterjev do najmodernejših letal. Obenem bodo na statični razstavi na ogled nastopajoča letala in še številna druga, organizirane pa so še druge zanimive spremljajoče atrakcije in prireditve.
Podroben program nastopov je še v fazi izdelave in se sproti dopolnjuje. Razvoj programa lahko spremljate na spletnih straneh italijanskih zračnih sil
http://www.aeronautica.difesa.it/PAN50/Programma/Pagine/de-fault.aspx
Organizirani odhodi bodo 12. 9. 2010:
ob 5.00 izpred železniške postaje Ptuj (za Prekmurce, Mariborčane in Ptujčane);
ob 6.00 v Celju - Nova vas na avtobusni postaji pri trgovini Tuš (za Celjane, Konjičane in Korošce);
ob 8.30 na cestninski postaji Postojna (za Postojnčane).
Cena prevoza je 25 EUR (15 EUR za Postojno)
Prijave in informacije: 040 365 548 - Matjaž Horvat do 10. 9. 2010
Medžimurje iz Čakovca. Vse to je potrebno, da bi čim bolje pripravljeni pričakali začetek prvenstva v Štajerski ligi,« je uvodoma dejal trener Zavrča Miran Emeršič. O ciljih kluba v prihajajoči sezoni pa je trener Zavrča dejal: »Glede na dogajanja v prestopnem roku menim, da smo po kvaliteti dosegli svoje, kar bi moralo biti dovolj za uspešno tekmovanje. Naš cilj v prvenstvu je napredovanje. Liga je kvalitetnejša od prejšnje, vendar je cilj uresničljiv. V pokalnem tekmovanju bomo gostili Muro 05 in
Atletika
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič, trener NK Zavrč
tudi tu bomo igrali ambiciozno. Motivov nam ne manjka.«
Danilo Klajnšek
Klanjskova in Skrgetova za mladinsko reprezentanco
V juliju sta bili dve mednarodni mladinski tekmovanji, kjer sta slovenske barve branili tudi dve članici Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V začetku meseca sta Urška Škerget in Natalija Klanjšek nastopili na mladinskem četveroboju Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Škergetova je s časom 57,5 sekunde zasedla četrto mesto, Klanjškova pa je v troskoku skočila 11,49 metra. Še bolje pa je skakala minuli konec tedna v italijanskem mestu Chiuro, kjer je potekal
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ponovno slavje Korparja
V nedeljo so dečki nastopili na pokalni dirki Po Suhi krajini v Žužemberku. Ponovno je na najvišjo stopničko stopil Aleš Korpar, ki je pri dečkih B z drugo zaporedno zmago dokazal, da se v KK Perutnina Ptuj pravilno dela z najmlajšimi. Dečki A in B so vozili 27 km, dečki C pa 11 km.
Njegov uspeh je pri dečkih C dopolnil Luka Sagadin, ki je osvojil 2. mesto. Pri dečkih A sta ob nesrečnem zaključku, ko sta se zapletla v padec,
Rezultati, Po Suhi krajini: dečki A, 27 km: 4. Mitja SERDINŠEK, 5. Manuel BE-DENIK, 9. Simon VOGRINEC, 17. Tilen JANKOVIČ, 26. Alen PLAJNŠEK, 28. Božo MLAKAR - vsi KK Perutnina Ptuj.
Dečki B, 27 km: 1. Aleš KORPAR, 10. Sebastjan PAJN-KIHER, 11. Nejc ROGINA, 13. Kristjan JURAK - vsi KK Perutnina Ptuj.
Dečki C, 11 km: 2. Luka SAGADIN, 9. Luka KRAMBER-GER, 11. David MURKO, 14. Nastja GLAVICA - vsi KK Perutnina Ptuj
Aleš Korpar (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Andrej Petrovič
Mitja Serdinšek in Manuel Bedenik končala kot četrti in peti.
Mladi perutninarji v Berlin
Reprezentanca Slovenije se bo od 20. do 22. avgusta udeležila etapne dirke (tri etape) v Berlinu. Nastopilo bo 40 ekip in reprezentanc iz vse Evrope. Slovenske barve bodo kot Ptujčani zastopali tudi trije kolesarji iz KK Perutnina Ptuj. V
mednarodni kategoriji U15 bosta nastopila Mitja Serdinšek in Manuel Bedenik, pri najmlajših U13 pa Luka Sagadin.
Spremljevalec na dirki bo tudi trener Andrej Petrovič, ki je o dirki in pričakovanjih povedal: »Konkurenca dečkov C oz. U13 je popolna neznanka, tako da nimamo kakšnih posebnih pričakovanj, medtem ko sta Serdinšek in Bedenik dovolj dobra za uvrstitev med prvih deset.«
Marjan Kelner
troboj mlajših mladinskih reprezentanc (U18) Italije, Francije in Slovenije. Klanjškova je skočila osebni rekord 11,72 metra in zasedla sedmo mesto. V izenačeni konkurenci ji je do tretjega mesta zmanjkalo dobrih 20 centimetrov.
UE
Mlajša mladinka Klanjškova se razvija v obetavno skakalko v troskoku.
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Primorje - Domžale; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Triglav, CM Celje - Rudar Velenje; NEDELJA ob 20.00: Maribor - HIT Gorica; PONEDELJEK ob 18.00: Olimpija - Nafta.
PRIJATELJSKI TEKMI
V	soboto ob 18. uri bodo nogometaši Laboda Drave gostovali pri ekipi Palome, nogometaši Aluminija pa bodo v nedeljo ob 17. uri na domačem igrišču odigrali srečanje z Dravogradom.
V	PODVINCIH 18. MEMORIAL JANEZA PETROVIČA
NK Podvinci vabi na 18. tradicionalni nogometni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Turnir bo v soboto, 31. julija, in nedeljo, 1. avgusta, na nogometnem igrišču v Podvincih. Sodelovale bodo štiri ekipe: Dornava, Rogoznica, Bukovci in Podvinci.
Program prireditve: sobota, 31. 7.: 15.30: odprtje turnirja; 16.00: NK Rogoznica - NK Dornava; 18.00: NK Podvinci - NK Bukovci
nedelja, 1. 8.: 16.00: tekma za 3. mesto; 18.00: tekma za 1. mesto; 20.30: podelitev pokalov
TRADICIONALNI TURNIR V SLOVENJI VASI
ŠD Slovenja vas organizira tradicionalni memorialni turnir v spomin na preminule člane društva. Turnir bo odigran v soboto, 31. julija, in nedeljo, 1. avgusta 2010 od 14. ure dalje, na njem pa bodo sodelovale ekipe NK Starše, NK Makole, NK Hajdoše, NK Rošnja-Loka, NK Prepolje in NK Slovenja vas.
LJUTOMER: 6. SPOMINSKI TURNIR JOŽETA LEBARJA
V	soboto, 31. julija, bo na igrišču ŠRC Ljutomer potekal 6. spominski nogometni turnir Jožeta Lebarja, na katerem bodo nastopile naslednje ekipe: Tehnostroj Veržej, Dokležovje, Carrera Optyl Ormož in Ljutomer.
V	izločilnih tekmah se bosta najprej pomerila Dokležovje in Ljutomer (10.00), za tem pa še ekipi iz Veržeja in Ormoža (11.30). Poraženca bosta za 3. mesto igrala ob 14.15, zmagovalca v velikem finalu pa ob 15.45. Ob 13. uri bo tekma starejših dečkov Veržeja in Ljutomera.
Tradicionalna Rancarija
Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira v soboto, 31. julija, tradicionalno, že 18. Rancarijo, ki bo od 13. ure naprej potekala na Ptujskem jezeru in jo bo možno spremljati z društvenega platoja v Budini.
Športna, rekreativna in zabavna prireditev spada v sklop prireditev ob občinskem prazniku MO Ptuj. Tekmovanje poteka s tradicionalnimi dravskimi čolni, »rancami«, v katerih vesla pet veslačev. Hkrati startata dve ekipi, ki se potegujeta za čim boljši čas, ta pa se kasneje upošteva pri skupni uvrstitvi. Nagrajene bodo najboljše tri ekipe v skupni in ženski konkurenci, prav tako bo nagrajena najbolj izvirna ekipa. Otvoritvena vožnja bo tekmovanje med županovo ekipo MO Ptuj in upravnim odborom BD Ranca. Po podelitvi nagrad bo družabno srečanje z živo glasbo. Dodatne informacije: 041 791 005.
Motoristi v HajdoSah
V nedeljo bo kartodrom v Hajdošah ponovno oživel, saj bo tam potekala 5. dirka za državno prvenstvo v supermotu. Vožnje z motorji imajo veliko pristašev, zato so takšna tekmovanja vedno zelo dobro obiskana. Ne dvomimo, da bo tudi v nedeljo tako, saj bodo lahko gledalci videli naše najboljše tekmovalce, ki se redno udeležujejo tudi tekmovanj izven meja Slovenije. Med slednje sodita tudi Uroš Nastran in Jan Ha-bat, ki sodita med glavne favorite dirke v Hajdošah. Med dirkači bo tudi Janez Sel, sicer član AMD Ptuj, ki bo nastopil v najmočnejšem razredu. Prva dirka se bo pričela v nedeljo ob 14., druga pa ob 15. uri. Za popestritev nedeljskega tekmovanja bodo poskrbeli vozniki z motorji in štirikolesniki, ki bodo prikazali svoje spretnosti.
DK, JM, NŠ
Poli maraton v očeh domačinov
Poslovna skupina Perutnina Ptuj se ¡e na mnogih področjih dela izkazala kot družbeno odgovorno podjetje, ki ob kakovostni proizvodnji skrbi tudi za aktivno preživljanje prostega časa. Med pomembne projekte, ki pripomorejo k socialni koheziji sodi rekreativno kolesarska prireditev, Poli maraton.
Veseli me, da je v projekt že osmič vključena tudi Mestna občina Ptuj, ki poskuša skupaj z organizatorji ob športnih užitkih vzbujati tudi spoštljiv odnos do neokrnjene narave in zdravega načina življenja. Razveseljiv je tudi podatek, da se na ta dan zbere toliko kolesarjev, kot bi bila na kolesu kar tretjina Mestne občine Ptuj!
Dr. Štefan Celan, župan
Osebno Poli maraton doživljam kot prijeten dan za druženje z dobrimi ljudmi, ki znajo ob rekreaciji zaužiti tudi dober obrok hrane in ob tem sproščeno kramljati.
Poslovno, kot župan, prav tako pozdravljam maraton, saj v naše kraje privablja obiskovalce od blizu in daleč ter tako dviguje prepoznavnost tega delčka naše domovine. Verjamem, da je mnoge v naše kraje prvič pripeljal prav Poli maraton, sedaj pa se z veseljem vračajo v raznolikost Spodnjega Podravja. Izkoristimo torej morda zadnjo priložnost pred začetkom novega šolskega leta in podoživimo počitniško veselje in razigranost! Nasvidenje na 8. Poli maratonu!
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Cerovec Stanka Vraza • Obudili davno zamrla opravila
Pri teti Marti spravili pridelek lana
Pred dnevi so v Cerovcu Stanka Vraza 38, pri Marti Gregorc, pospravili prvi pridelek lana. Pri spravilu so pomagale udeleženke različnih zimskih delavnic, ki so v zimskem času potekale na kmetiji, članice humskega prosvetnega društva Janeza Trstenjaka, prijateljice. Privabila jih ni le dobra družba, vesela muzika, dišeče pogače in vince iz domače kleti, ampak tudi radovednost, kako neki zgleda lan.
Najprej je treba vedeti, da se lan puli in ne žanje. »Če ga želite uporabiti za niti in za kasnejše tkanje, je treba izpuliti še bolj zelenega,« mi je povedala Marta Gregorc. Rastline lana se nato povežejo v manjše šopke in s posebnim glavnikom jim od-
stranijo glavice, v katerih je laneno seme, ki se posuši posebej. Šopke lana je teta Marta nato položila ob ribniku na trato in jih bo pustila tam ležati kakšnih 14 dni. Občasno jih bo poškropila z vodo, da bodo leseni delci rastlin strohneli, ostala pa
bodo vlakna. Če bo šlo vse po sreči, bodo s tolkačem in trlico čez nekaj tednov že lahko trli lan, to pa je postopek, v katerem se odstranijo vsi odmrli deli in ostanejo le uporabna vlakna. Vlakna se nato počešejo z glavniki in lahko se začne predenje.
Prede se enako kot volna, na kolovrat ali preslico. Teta Marta ima vse potrebne pripomočke, saj ji jih je izdelal mož Jože.
Lan je posejala aprila. Največ težav je imela z nabavo semena. Klicala je na različne strani, pa ni imela uspeha. Tako je seme kupila v ekološki trgovini in lepo je vzklilo. »Obstaja več vrst lana. Nekatere sorte so bolj namenjene pridelavi za seme in naredijo več glavic, druge vrste pa dajo več in boljše niti. Lan je zelo nežna rastlinica. Ko pride ven, takoj pade, od začetka ga je treba zelo vestno pleti, ker ga trava hitro zaraste. Seje se lahko jeseni, spomladi ali poleti,« je povedala ena redkih pridelovalk lana.
Lan je znan tudi kot zdravilna in koristna rastlina. V preteklosti so ga na kmetijah uporabljali za lajšanje težav pri živini, še posebej, če so imele krave težave pri prežvekovanju. Laneno seme so poparili in kravam dali piti prevretek. Koristen pa je tudi za ljudi. Naši predniki so
Foto: Viki Ivanuša
Najpomembneje se Marti Gregorc zdi, da se znanje preteklosti prenaša na mladi rod.
zmleli dve žlički lana in ga čez noč namakali v vodi. To so pili pri težavah zaradi rane na želodcu ali drugih želodčnih težavah.
Zanimivo je, da pri Gregorčevih nikoli niso sejali lana. »Ne mama, ne babica, nista nikoli pripovedovali, da bi doma imeli lan. Jaz pa bom pridelavo lana nadaljevala. Zdi se mi pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Lepo je, če lahko lan pokažeš otrokom, v delavnicah v šoli, na različnih predstavitvah in prireditvah, saj večina ljudi lana ne pozna in si ne predstavlja, kako nastane tekstil. Pomemben pa bo tudi za naše zimske delavnice, kjer se bomo letos ukvarjale predvsem z lanenimi izdelki,« je povedala Marta Gregorc.
Viki Ivanuša
Okoli sveta (48) • Piše: Filip Kovačič
Končno na poti
Ko se počasi fijakamo iz mesta, sprevodnik z brki a la Omar Sharif in grobimi obraznimi potezami bedui-na nekaj mrmra v brado. Seveda, saj ne zna niti besedice angleško, prijazni človek, s katerim sem se malce prej pogovarjal in zna vsaj 15 besed, mi je pomagal prevajati sprevodni-kove želje. Iznenada se avtobus sunkovito ustavi, zavore škripajo, vse se trese. Zunaj je bila trda tema, mi pa smo ustavili na nekem dvorišču. Kaj za vraga je zdaj to, si mislim. Šofer vstane, sprevodnik začne vedno glasneje govoriti in mahati po zraku, potniki pa začnejo pogledovati proti meni. Edini na avtobusu, ki mu popolnoma nič ni bilo jasno, sem bil jaz! Ko sem vprašal sopotnika, ki je znal vsaj malce angleško, mi je povedal, da je nastal problem, ker sem tujec in po egipčanskem zakonu se turisti lahko prevažajo samo v strogo varovanih turističnih avtobusih. Še en domačin, ki je govoril angle-
ško, se je priključil vedno bolj vroči debati in oba sta poskušala prepričati šoferja in sprevodnika, da mi dovolita vožnjo naprej. Ne bi smel biti na avtobusu, zapeljali so me nekam, bog-ve-kam, kje sem in kaj bi naredil, če bi me vrgli dol. Misli so mi letele po glavi ... Naenkrat sem se znašel v središču pozornosti, avtobus pa je stal na nekem temnem dvorišču, ko se je še eden od potnikov javil, da bo pomagal prevajati in bomo skupaj nekako rešili zadrego ... Prav po arabsko je postajalo vse skupaj, vedno bolj in bolj glasno in že sem se veselil, ko mi je potnik z znanjem angleščine nekaj več kot 15 besed rekel: „Ne skrbi, vse bomo uredili!" Kmalu zatem je bil sprevodnik videti še bolj zaripel v obraz vendar ni popustil; „Tujec mora dol iz avtobusa, drugače ne gremo nikamor." Zraven pa je teatralno krili z rokami in kazal navidezne lisice, ki mu jih bodo pripeli policisti ob mo-
rebitni kontroli, če si me bo drznil peljati naprej. Kajti to je bil avtobus samo za Arabce ...
Če ne bi imel ob 4. uri zjutraj letala, bi se vsemu skupaj le smejal, tako pa mi zadeva ni bila prav nič všeč. Še več, pravzaprav sem začel razmišljati o alternativah, nisem pa vedel, ali še sploh vozi kakšen avtobus. Ali mi bodo sploh dovolili potovati? Vse bolj sem imel na sumu, da mi je to 'uredil' policist v civilu, ki naj bi sicer bil v pomoč turistom. Nazaj proti avtobusni postaji sem se odpravil s taksijem in polista in delavec na blagajni sploh niso bili videti preveč presenečeni, ko sem se ponovno znašel tam. Najprej sem razburjeno skočil k prodajalcu kart, ki mi je prej tako suvereno dejal, da lahko grem v Luxor. Kolikor sem ga razumel, mi je pravil, da policija ne dovoli in da on ne more nič. Zraven se je živčno obračal in odkimaval ... Počasi se mi je začelo svitati. Ko sem stopil do policaja v civilu, ki je bil očitno največja avtoriteta, sploh ni bil videti prav nič šokiran. Rekel sem mu, da je on tu da mi pomaga in ne obratno. Obrnil sem se k edinemu zahodnjaku, ki sem ga videl. Izkazalo se,
da je to Nemec ki že vrsto let dela v Egiptu, in ko sem mu povedal zgodbo, je samo odkimaval z glavo ... »To mora biti prevara,« je dejal in mi svetoval, da pokličem centralo turistične policije v Hurgadi ... Ko mi je globok moški glas na drugi strani žice v lepi angleščini povedal, da nisem klical na pravo številko, sem postal nervozen, saj nisem vedel, na koga se še lahko obrnem. Čarterskega leta res ne bi rad zamudil in nato po sili razmer še teden dni ostal v Egiptu. Odločil sem se, da še enkrat povprašam policaja, kaj naj naredim. Svetoval mi je privatni taksi do Luksorja oziroma luksuz do Luksorja. Seveda, to je bilo pričakovati! »In koliko bi me stal ta hec?« sem vprašal. »Koliko bi pa ti dal?« me je retorično vprašal nazaj. Tipično arabsko vprašanje, najprej ti postaviš ceno, potem pa te oni psihološko ocenijo in postavijo svojo ... Rekel mu 200 egipčanskih funtov, kar je nekje 18 $ oziroma 12 evrov. Zasmejal se je in odkimaval z
glavo, da bo to premalo. Na koncu sva prišla skupaj za 300 funtov. Cena 24 evrov ni velika za naše razmere, vendar tam to pomeni veliko, bencin pa je itak skoraj zastonj. Resnično nisem več bil pripravljen se pogajati in zniževati ceno in on je to dobro vedel, saj sem policaju med pogovorom omenil, da imam ob 4:00 polet iz Luksorja. Do tja pa mi je manjkalo še dobrih 300 km puščavske, nočne vožnje ...
Že v naslednjih petih minutah sem imel pred seboj civilni avto in šoferja, mladega fanta. Pravzaprav sta prišla kar dva, zato sem raje s svojim nahrbtnikom sedel na zadnje sedeže in ju poskušal imeti pod nadzorom. Zaupal sem svojemu instinktu, ki mi je pravil, da razen, da hočejo nekaj zaslužit, ne želijo narediti nič drugega. Vendar čisto prepričan nisem bil, vožnja, ki nas je čakala skozi pusto pokrajino, pa je bila kar dolga ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Utrinek iz Doline kraljev
Foto: Filip Kovačič
POIEINI DAN ZABAVI ZA OTROKI V TERMAH PTUI
Sobota, 31.7.2010, od 9. ure naprej v Termalnem Parku Zabavali se bomo ob zvokih rock'n'rolla, ritmih salse in vodnem čofotanju, svojo Termalni kreativnost in spretnosti bodo mali in veliki obiskovalci lahko pokazali v ustvarjalnih	»«pni
in športnih delavnicah. Vstopnina za vso družino 25,00 €.
NOGOMETNI TURNIRJI »G0IGEIER GAGERAII« V TERMAH PTUI
Edinstveno v Sloveniji - nogomet v kletki (3:3) 8., 15. in 22.8. in zaključni turnir 29.8.2010, v Termalnem Parku Informacije in prijave: www.golgeter.com
Napovedujemo: lil. Rimske Igre v Termah Ptul
19. - 22.8.2010, Termalni Park se spremeni v starorimski tabor.
Treningi reške plavalne reprezentanco
Olimpijski bazen - vsak dan od 18. ure naprej Termalni Park odprt vsak dan do 21. ure (do 8.8.2010)
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V ORANO HOTELO PRIMOS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si

*t \
Termalni Park
TenwP&ç
ifr-6- *
'i V
Termalni Parh
Termalni Par*
VnwPitç
Grand Hotel Primus-«
Kuharski nasveti
Polnjena paprika
Prihaja sezona paprik. In da jih ne bomo polnili samo na klasičen način (čeprav so klasične seveda odlične), smo zbrali nekaj nasvetov za drugačno polnjenje paprike.
Polnjena paprika na klasičen način
Sestavine: 1 kg mletega mesa (mešano svinjsko in goveje), sol, poper, 1 česen, 1 žlička mlete, sladke paprike, 1 žlica maščobe, 1 manjša čebula, 1 jajce, 1,5 pesti riža, paprike z odstranjenim semenjem.
Omaka: nekaj žlic maščobe, 1 žlička sladkorja, paradižnikova mezga (ok. 2,5 dl), 1 velika žlica mlete sladke paprike, 3-4 žlice moke, voda po potrebi.
Meso posolimo in popramo po okusu. Dodamo strt česen, mleto papriko in jajce. Na maščobi prepražimo čebulo do rumene barve. Dodamo jo mesu. Riž skuhamo do polovice in ga prav tako dodamo mesu. Dobro premešamo, najbolje z rokami. Z maso napolnimo paprike.
V lonec, v katerem se bodo paprike kuhale, nalijemo nekaj vode in jo grejemo. Ta čas pripravljamo omako: na maščobi
pogrejemo sladkor. Dodamo moko, mezgo, papriko, vmes močno mešamo in dolivamo vodo, kolikor je potrebno, da se zmes razmeša. Omako zlijemo v vročo vodo in dobro premešamo, da dobimo homogeno omako, ki ne sme biti preveč vodena. Vanjo položimo paprike. Po potrebi še dolijemo vode, paprike morajo biti pokrite. Solimo. Kuhamo približno 2 uri. Priporočljivo je, da potem nekaj ur stoji in jo potem spet pogrejemo. Zraven postrežemo kruh ali krompirjev pire.
Polnjena paprika s kuskusom
Sestavine: 4 velike mesnate paprike, 1 paradižnik, 20 dag kuskusa za hitro pripravo, 15 dag dobro odcejene mocarele, pest črnih oliv brez koščic, nekaj vejic sveže bazilike, olivno olje, sol.
Kuskus skuhajte po navodilih na embalaži. Paprike operite, vzdolžno razpolovite in jim odstranite semenje. Polovico lističev bazilike nasekljajte. Ohlajen kuskus zmešajte z na-sekljanim paradižnikom, na majhne kocke narezano moca-relo, olivami in nasekljano baziliko. Dodajte tri žlice olivnega olja (in po želji malo balzamič-nega kisa) in solite. Z mešanico nadevajte polovice paprik. Okrasite s celimi lističi bazilike in čimprej postrezite.
Paprika, polnjena na klasičen način, v paradižnikovi omaki
Z bučkami in skuto polnjena paprika
Sestavine: 1 manjša bučka, 1 paprika, 4 žlice pasirane skute, nariban sir po želji.
Manjšo bučko olupimo, narežemo na majhne kocke in pope-čemo. Nato z njimi napolnimo dve polovici rdeče ali zelene paprike. Čez bučke namažemo skuto in potresemo z nariba-nim sirom. Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah Celzija.
Polnjene paprike z vegetarijanskim nadevom
Sestavine; 4 paprike, 50 g riža, 50 g sojinih drobcev, 2 žlici naribanega sira (po želji), pe-teršilj, majaron, origano, poper, sol, paradižnikova omaka, sol.
Paprike umijemo in izdolbe-mo pecelj ter semena. Sojine koščke prelijemo s toliko vode, da jih prekrije in kuhamo 5 minut, da se zmehčajo in napojijo. Vodo nato odcedimo. Riž opere-mo in napol skuhamo, da je še malo trd, ga zmešamo s sojinimi koščki in začimbami po okusu, lahko vmešamo tudi nariban sir. S tem nadevom napolnimo paprike, jih položimo v visoko kožico in prelijemo s soljeno paradižnikovo omako. Kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. Postrežemo s pire krompirjem.
Nadaljevanje prihodnjič Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Poletni nasveti
Nabralo se je veliko vprašanj, povezanih s preživljanjem počitniških dni z našim ljubljenčkom: glede prehrane, kopanja v morju, vročine, zato bom v današnjem veterinarskem prispevku na kratko odgovoril na najpogosteje zastavljena vprašanja.
Ali je plavanje psa v morju priporočljivo ali ne? Kopanje v morski vodi je za psa zelo priporočljivo, le nekaj dejstev moramo upoštevati. Psička ne smemo siliti ali celo na grob način potisniti ali odnesti v vodo, saj bomo s takim ravnanjem povzročil odpor in strah do vode. Z malo potrpljenja in prigovarjanja nam bo kosma-tinčka uspelo spraviti v vodo, sploh, če smo mi tudi v vodi, saj se nam bo hotel pridružiti. Pri nekaterih pasmah, kot npr. angleških in tudi ostalih bul-dogih, moramo biti izredno previdni, saj zaradi anatom-sko-fizikalnih značilnosti telesa ne morejo plavati. Zaradi velike teže glave in sprednjega dela trupa se pes ne more
obdržati na površini in hitro potone. Po kopanju svetujem, da, če je le mogoče, speremo psička s sladko vodo, saj ga sol na koži lahko vzdraži in se začne praskati. Če po kopanju psa v morski vodi opazimo, da je nemiren in se praska, čeprav smo ga sprali s sladko vodo, je bolje, da se kužek v morju ne kopa več, saj obstaja nevarnost, da se bo začel močno praskati, si pri tem poškodoval kožo in tako zabredel v stanje nervoze in nemira. Lastniki, ki vedo, da imajo občutljive pse, naj vzamejo na morje medicinski blažilni pasji šampon, ki bo vzdraženo kožo umiril. Dobijo ga pri svojem veterinarju.
Glede prehrane psa na morju oziroma na počitnicah svetujem uporabo kvalitetne briketirane hrane, saj je taka hrana obstojna tudi pri visokih temperaturah, lahko prebavljiva in neobremenjujoča za psa. Ne vznemirjajmo se, če bo kužek na morju manj jedel kot doma. Izogibati se je treba ostankom z mize, pred-
vsem raznim ribjim glavam in obranim ribjim skeletom, ki lahko pri zaužitju povzročijo prebavne težave. Tudi morska voda, ki jo med plavanje oziroma igro v vodi za-užije naš kuža, lahko povzroči prebavne motnje, drisko ali bruhanje. V takem primeru je zelo pomembno, da kužka postimo, kar pomeni, da mu vsaj 12 ur ne damo prav nobene hrane, le vodo. Post je pri bruhanju in driski najučinkovitejše zdravilo in privede do umiritve prebavnih težav, le držati se ga moramo, kljub temu da nas kuža milo prosi za hrano. Če se simptomi kljub postu ne umirijo in žival še nadalje bruha oziroma ima močno drisko, vsekakor čim prej poiščemo veterinarsko pomoč.
Lastnikom malih živali svetujem, da preverijo, ali so njihovi ljubljenčki dobrodošli na destinaciji, kamor potujejo, v izogib kasnejšim problemom in slabi volji. Hrvati znajo še vedno pokazati skrajno odklonilen odnos do naših kosma-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Pri nakupu z gotovino vam ob predložitvi kupona priznamo 10 % popusta.'
Popusti se med seboj ne seštevajo.
tih prijateljev. Resnici na ljubo je treba povedati, da pa se tudi pri njih odnos do turistov s kosmatinčki močno spreminja na bolje iz leta v leto. Moje izkušnje z otoka Hvara letos, kjer sem preživljal dopust z družino in tremi psički, so skrajno pozitivne, saj smo bili dobrodošli, kjerkoli smo se pojavili. Pobrskajmo malo po internetu, po forumih, kjer si lastniki psov izmenjujejo izkušnje s počitnic in tako se lahko odločimo za destinaci-jo, kjer bomo dobrodošli, kjer bo dosti sence in po potrebi bivališče opremljeno s klimatsko napravo.
Uživajte v poletju skupaj z družino in s svojimi kosma-tinčki, kjerkoli, ali doma ali na morju. Pomembno je, da ste skupaj, vsaj za nekaj časa neobremenjeni z delom in skrbmi, sprostite se in uživajte, kolikor je mogoče. Verjamem, da vam bodo mali kosmatinč-ki pri tem v veliko pomoč in zadovoljstvo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
specializirana trgovina za male Hvali
Ormoška cesta 30, 2250 Ptuj t: 02/228 44 88 e natasa.zivko@zoo-ajka.si w www. zoo-ajka.si
Kmetijska svetovalna služba
Varstvo čebule in pora
Ptujsko-Dravsko polje je od nekdaj znano po pridelavi čebule predvsem zaradi primernih tal in podnebja. Danes še vedno pridelujemo čebulo skoraj v vseh domačih vrtovih v glavnem za domačo rabo, nekaj pa je pridelamo tudi na večjih njivskih površinah za prodajo.
Čebulo lahko pridelujemo iz čebulčka, semena ali predhodno vzgojenih sadik. Po pregledu posevkov v letošnjem letu ni bilo opaženega prehudega napada prve generacije čebulne muhe. Zato so posevki čebule še kar v zadovoljivo dobri kondiciji, vendar je v obdobju junija in julija velika nevarnost za napad pojava nevarnih bolezni in škodljivcev. To velja predvsem za čebule, vzgojene iz semena. Zato moramo v tem času biti zelo pozorni na vse to in mogoče preventivno ali takoj ob pojavu prvih znakov bolezni ali škodljivcev pravilno ukrepati.
Od bolezni, ki se pojavljajo na čebuli, je zelo nevarna čebulna plesen. Spoznamo jo najprej po belih pegicah na listih, pozneje pa po sivi plesnivi prevleki po listni povrhnjici. V začetni fazi so napadeni le deli posameznih listov, pozneje se ob ugodnih vremenskih razmerah plesen zelo hitro širi po celotni rastlini in posevku. Zelo nevarna je v gostejših posevkih, predvsem pri sejanih čebulah. Manj nevarna je v redkejših posevkih in čebuli, sajeni iz čebulčka. Čebula, vzgojena iz semena, mora rasti še približno 2 meseca, da se čebule primerno odebelijo. Takšno čebulo moramo torej dobro zavarovati pred napadom te bolezni (Bravo 500SC, Caffaro, Scarmagnan, Champion 50WP, CuprablauZ-Ultra, Quadris, Ramin 50, Ridomil Gold MZ).
Druga bolezen, ki se pogosto pojavlja, je siva plesen čebulnih listov. Bolezen spoznamo po odmiranju in gnitju spodnjih listov. Pojav obeh bolezni je povezan z vlažnimi obdobji, ki se pojavljajo občasno. Proti tej bolezni lahko uporabimo naslednje pripravke: Switch 62,5 WG, Bravo 500 SC, Rovral Aquaflo.
Ranejše čebule, vzgojena iz čebulčka, v tem času že skoraj zaključujejo rast. Pri teh posevkih ni več toliko nevarnosti, ki bi jih povzročile bolezni in škodljivci. Čebule, ki niso bile zaščitene proti boleznim in jih te okužijo, v skladišču zelo rade gnijejo.
V vročih in suhih dneh pa je velika nevarnost pojava čebulnega tripsa. Ta se pojavlja na vseh čebulah, enako nevaren je tudi na poru. Je dobro viden s prostim očesom. Najdemo ga na listni povrhnjici oziroma še več na rastnem vršičku. Na povrhnjici listov otipamo mastno prevleko, kar je gotovo najzanesljivejši znak za prisotnost tripsa. V tem primeru moramo ukrepati, ker se trips v vročih dneh hitro razmnožuje in lahko naredi veliko škodo, predvsem pri sejanih čebulah in poru. Proti tripsu lahko uporabimo Laser 240SC (edini registriran pri čebuli).
Pri poru več škodljivcev kot bolezni
Na posevkih pora imamo ponavadi več težav s škodljivci kot boleznimi. Zelo nevaren je že omenjeni trips v poletnih mesecih, v septembru pa nam dela vsakoletne preglavice tretja generacija porove zavrtavke oz. čebulne muhe. Poškodbe vidimo ponavadi šele ob pobiranju ali pa nam posamezne rastline, ki jih pustimo zunaj, čez zimo gnijejo. Škodo dela ličinka. Rastline pora moramo torej pravočasno zaščititi pred napadom čebulne muhe oziroma porove zavrtavke. Na manjših posevkih to opravimo s prekrivanjem posevka z belimi prekrivkami (lutrasil, kovertan, agril ...). Posevek moramo imeti prekrit vsaj v septembru, ker ima muha takrat svoj nalet. Lahko pa se odločimo tudi za tretiranje s sredstvi, ki so dovoljena v integrirani pridelavi vrtnin.
Branka Majcen, univ. dipl. ing. agr., Kmetijska svetovalna služba
Foto: AS V
Foto: ES
Foto: arhiv
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dilema
Vprašanje: Kako naj vem, da sem ljubljeno bitje in bitje luči?
Odgovor: Iz vašega vprašanja je moč povleči strah in nezadovoljstvo pred življenjem. Seveda je omenjena definicija zelo stroga in vendarle je astrologije tudi veda, ki odkriva skrite vzorce, ki jih človek potlači skozi življenje. Planet ljubezni je Venera, ki simbolizira vse prijetne stvari in pokaže pravo pot. Je ženski planet in nakazuje vse tiste kvalitete, ki jih premore ženska. Preden človek ugotovi, kaj je njegova prava pot in kako doseči popolnost, mora oditi po poti preobrazbe. Slednja zahteva veliko odrekanja in analize. Seveda je pri tem ključnega pomena vztrajnost in da pri prvem neuspehu ne izgubite upanje. Vedno je na voljo mnogo rešitev in pri tem si mora sleherni poiskati pravo pot. Samo poglobljena analiza je tista, ki bi pokazala vaše napore pri osebni rasti. Pot usode ni vedno lahka in prinaša različne preizkušnje, odrekanja in nove dimenzi-
je. Pri vsem tem je tudi mnogo lepih in prijetnih stvari. Omenjeno dosežete šele tedaj, ko pogledate na življenjske izzive s srcem. Vsekakor je resnica ta, da je v življenju veliko lepega in prijetnega. Na te drobne trenutke mnogokrat v naglici pozabite in se prepuščate samo tistim dogodkom, ki v sebi skrivajo določeno trenje. Čas je treba uporabiti kvalitetno in ga znati zapolniti. Svetle misli so tiste, ki prinesejo prijetnosti in blagostanje. Seveda se včasih naredi kaj nepričakovanega ali drugačnega od načrtovanega, toda tedaj nastopi trenutek, ko se pokaže vera. Vera odpira vsa zaprta vrata in verjeti v dobro je pozitivno početje. Kdaj človek ve, da je bitje luči in da je ljubljeno bitje? Preden bi
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
odgovorili na to vprašanje, boste morali sami pri sebi razčistiti nekaj dilem. Prva in daleč najpomembnejša je, da zaupate v moč univerzalne ljubezni. Sami pri sebi boste morali razčistiti, kaj je za vas ljubezen in kje ste močni ter kje šibki. Menim, da ste ta univerzalni pojem nekoliko zanemarili in da se nimate dovolj radi. Druga pomembna zadeva je, da se znate iz vsake situacije, tako slabe kot dobre, nekaj naučiti. Mnogokrat ste pretirano usmerjeni v določene točke in ko se dogodki zasukajo drugače, ste razočarani. Naj vas potolažim, da se to dogaja mnogim in da je vendarle pomembno, da najdete svetle strani lastne preobrazbe. Hočete ali nočete, so edina stalnica v našem življenju spremembe. Pretirana navezanost ni nikoli dobra in prinaša odvisnost. Po zvezdnih namigih je vaša naloga naslednja, da v svoje življenje prinesete spremembe. Ne smete se več obremenjevati s tistim, česar nimate in si tega želeti. Življenje mora-
Bioenergija
Vibracijsko zdravljenje
Vse okrog nas, kar vidimo, je energija, v kakršni koli obliki že. Vse, kar vidimo okrog sebe, pa če nam je to všeč ali ne, je ustvarjeno v našem lastnem razumu. Znotraj harmoničnosti energij v človeku in okolju lahko prepoznamo tako negativne kot tudi pozitivne energije. Ko je negativnih preveč, se počutimo slabo in obratno. To je spreminjanje slabih občutkov v pozitivne, slabega počutja v dobro, bolezni v zdravo stanje. Torej v vse tisto, kar imamo radi in kar si želimo. Tak proces teče in se razvija kar naprej. Pozitivni načini razmišljanja prinesejo v naša življenja več svetlobe in sijaja, negativni načini razmišljanja pa naredijo naša življenja težavnejša in to potem lahko privede tudi do poslabšanja zdravstvenega stanja in pojava bolezni. Takšne procese uravnavajo čakre. Te posredujejo našemu telesu energijo. Če razmišljamo negativno in vlada pretirana čustvenost v naših življenjih, to lahko povzroči blokado v nekaterih izmed čaker. Zato se lahko popolnoma zaprejo, kar lahko privede tudi do resnejših zdravstvenih težav. Glavni problem vsega pa je, da v človeškem razumu prevladujejo fiksni vzorci raz-
mišljanja. To povzroči izgubo energije, katere glavni vzrok je v razmišljanju in z njim povezanimi čustvi. Takšna stanja se lahko vse bolj stopnjujejo. Kar je najprej videti kot nedolžna bolezen, se lahko sčasoma razraste v veliko resnejšo težavo.
Naša naloga je, spremeniti to negativno energijo v pozitivno in bolezensko stanje bo izginilo. Še veliko bolje je spremeniti razmišljanje ljudi v bolj pozitivni in duhovni smeri, da bi preprečili nastanek bolezni v prihodnje. Z dobrim načinom duhovnega življenja bodimo zgled. Izražamo se mehko in umirjeno, predvajamo mehko in lepo glasbo, z dobrimi vibracijami vplivamo na vse okrog nas. Sprejemanje človeka kot prijatelja z brezpogojno ljubeznijo. Ostanimo mirni, ko vas preplavijo čustva. Tukaj smo zato, da si pomagamo, ne pa, da bi druge probleme jemali osebno in jih vnašali v svoja življenja. Trdno ukoreninjeni v svoji duhovnosti lahko drugim dajemo veliko brezpogojne ljubezni.
Izgovarjanje pozitivnih trditev in afirmacij: popolnoma sem zdrav, sem zelo vesel, verjamem vase, vreden sem ljubezni in ljubezniv, imam vse, kar potrebujem. To bi morali
izgovarjati naglas in večkrat na dan. Z vztrajnostjo se bo razmišljanje spremenilo v pozitivno smer.
Skrbi, bolečine, strah, vse odloži vstran. Misli samo dobre misli, vse ostalo lahko tukaj in sedaj odložiš.
Kaj trenutno misliš, o čem razmišljaš?
Kaj lahko sedaj storiš v zvezi s tem, o čemer si premišljeval? Nič - potem pa daj to stran. Kaj lahko sedaj narediš, da boš imel čistejše misli, da se boš rešil negativnih vzorcev?
Naše telo je najlepši dar, zato dobro skrbi zanj. Skrbi za red v telesu. Kdor želi razumeti z razumom, ne bo razumel -odpreti se čustveno - to lahko samo čutimo. Glasba - opazuj spremembe v telesu, kaj čutiš?
Vzroki za nastanek bolezni, stresov, stisk so v nas. V nas so jih vnesli ljudje, s katerimi smo se srečevali, so vplivali na nas, tudi okolje ... Ne poznamo dovolj samega sebe, zato se poistovetimo z ljudmi, ki nas spremljajo, postanemo kot njihova senca, pa se tega niti ne zavedamo. To so vzorci, ki nas spremljajo predvsem že od otroštva. Vendar se jih lahko znebimo. Ko enkrat ozavestimo, da to, kar se nam dogaja, nismo mi, lahko začnemo raz-
te sprejeti kot dar in zavezo po neizmerni radosti. Vsak na tem svetu ima možnost, da je ljubljeno bitje in bitje luči. Bitje luči postane tedaj, ko širi nauk pozitivnosti in ko po svojih najboljših močeh pomaga drugim. Pod pogojem, da ga zaprosijo za pomoč - in da počaka na čarobne ideje. Lepo se imejte in uživajte sleherni dan!
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Sem ločena in zelo osamljena. Ali bom našla dobrega človeka za skupno življenje?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da se iz preteklosti vleče nek temen madež in nezadovoljstvo. To z drugimi besedami pomeni, da niste predelali tistega, kar se je zgodilo. Ujeti ste v primež spominov in tako ste si naredili navidezno blokado. Čas je, da slabe stvari pozabite in gradite na tistem, kar bo pozitivno. Prihodnost vam je naklonjena in verjemite v to, da boste kmalu spoznali nekega moškega. Pred tem morate dobiti nasmeh na obraz in odkleniti svoje srce. Kajti tako boste preklicali magnetično energijo in ugotovili, kaj je tisto, kar je prav, in tisto, kar je narobe. Seveda je nesporno dejstvo, da se sreča od nekdaj skriva na strani pogumnih. Želim vam mnogo prijetnih trenutkov. Tiste stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapisujte in tako vam bo lažje. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
mišljati drugače, delati drugače in posledično se nam vse dogaja drugače - če delamo v pozitivni smeri, se nam dogajajo pozitivne posledice, sicer pa negativne.
z mislimi vplivamo na sebe, na druge ljudi v naši okolici. V sebi obudi naravni, božji instinkt. Dobiš višje vodstvo, razumevanje o najglobljih stvareh, resnica je v srcu. Preklopi, zmogel boš!!
Zavestno naravnanje na pozitivnost misli. Ko sprejmeš energijo, potuje po tvojem telesu. Kjer te kaj boli, ne gre naprej, tam se pojavi blokada.
Za optimalno zdravje morajo biti usklajeni vsi dejavniki: fizično, mentalno, čustveno in duhovno zdravje. Neravnoves-je na katerikoli ravni se izrazi na fizičnem telesu. Vsi organi, tkiva in sistemi v telesu so iz podobno vibrirajočih atomov. Če v telo vstopi alergen ali kontaminirana hrana, se poruši ravnotežje subtilnih teles s fizičnim. Za začasno vzpostavitev ravnovesja na problematičnem področju lahko uporabimo vibracijsko zdravljenje.
Negativni vplivi: slaba prehrana, nezadostna telesna aktivnost, slab zrak, premalo počitka, stres, alkohol, droge, cigarete, slabe navade, neprimerna psihična dejavnost = negativno mišljenje!!!
Naše energijsko stanje lahko izboljšamo, če želimo ...
Milena de Viktory,
društvo Feniks, 051413 354
Duševno zdravje
Sprememba spola
V zadnjem času smo lahko v dnevnem časopisju prebrali, da je želja po spremembi spola vedno več, med njimi so zlasti odmevni primeri otrok znanih ljudi iz igralskega sveta. Janjo zanima, kje so vzroki za to oziroma, kaj žene ljudi v to, da se v svoji koži ne počutijo dobro oziroma želijo spremeniti spol.
Po navadi so v sodobnem svetu štirje najpomembnejši razlogi za spremembo spola, med katerimi je glede na to, da se za to odločajo otroci znanih ljudi iz igralskega sveta in drugi estradneži, verjetno na prvem mestu ravno kariera (pri nas je takšen primer znana Salome).
V muslimanskem svetu se ženske odločajo za spremembo spola zaradi diskriminacije, saj je kot moški več ne doživljajo.
Znan je tudi primer bolgarskega kriminalca, ki se je s spremembo spola izognil zaporu.
Mnogi športniki, predvsem iz Vzhodne Evrope, so v prejšnjem stoletju spreminjali spol, da bi dosegali kot ženske boljše rezultate.To je bilo možno, dokler Mednarodni olimpijski komite ni uvedel obveznega testiranja spola.
Da ne pozabim, razlog za boljšo kariero ni samo pri estra-dnih umetnikih, temveč tudi pri znanstvenicah, ki so kot moški dosegale večje priznanje za svoje dosežke kot prej.
mag. Bojan Šinko
www.radio-ptuj.si
Krvodajalci
17. maj - Natalija Kokot, Majšperk 32; Saša Veličkovič, Kraigherjeva ulica 15, Ptuj; Nejc Kozel, Kicar 11; Barbara Šic, Gradišča 74; Helena Letonja, Zabov-ci 92; Aleksander Muzek, Muretinci 57; Tadej Korošak, Slovenskogoriška cesta, Ptuj; Andrej Pulko, Lovrenc na Dravskem polju; Melita Žmauc, Dragovič 9; Mitja Kozel, Zg. Gruškovje 26, Iztok Milošič, Videm pri Ptuju 23; Ludvik Hohnec, Nadole 15; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Marija Arnuš, Podvinci 43; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Igor Kvar, Ritmerk 1 a, Podgorci; Janko Sivka, Cvetkovci 3; Nino Petek, Cvetkovci 107; Rajko Fajt, Ulica Stanka Brenčiča 9; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Tomaž Rajh, Trnovci 23; Aleš Medik, Partizanska ulica 7, Središče ob Dravi; Primož Korošak, Slovenskogoriška cesta, Ptuj; Jure Ma-jerič, Bukovci 42 a; Blaž Feguš, Spuhlja 83; Marija Petrena, Prežihova 19; Marjan Bezjak, Župečja vas 50 b; Alen Plavčak, Podlehnik 2 a; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Nejc Lebar, Praprotnikova ul. 5, Ptuj; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Borut Plohl, Rucmanci 48, Sveti Tomaž; Matej Puše-njak, Kuršinci 51, Mala Nedelja.
24. maj - Milan Borko, Lača ves 18; Jožica Zlatnik, Frankovci 42 a; Drago Ko-larič, Slovenja vas 58; Gregor Fekonja, Ihova 26; Robert Ciglar, Podvinci 113; Jožef Rajh, Apače 294; Aleksandra Magda-lenc, Ulica 25. maja 8, Ptuj; Matej Mun-da, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Bojan Mi-hajlovič, Dornava 137 c; Marjan Čeh, Dornava 31; Damijan Dvoršak, Zgornji Porčič 114; Ibrahim Ekič, Ulica 5. Prekomorske 9, Ptuj; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Dušan Potočnik, Popovci 2; Dejan Majcen, Brunšvik 55 b; Benjamin Stajn-ko, Spuhlja 117 a; Robert Letonja, Pot k jelšam 9, Hoče; Branko Lah, Pobrežje 100, Videm; Oskar Šturm, Raičeva 11,
Ptuj; Jožef Galun, Stogovci 14; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Jure Novak, Cirkovce 22; Zlatko Gajšek, Pod-lehnik 66 a; Jože Arnuš, Novinci 31, Vito-marci; Alojz Zorec, Minoritski trg 4, Ptuj; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Janez Golob, Kicar 140 c.
27. maj - Tina Markovič, Pavlovci 18; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Tadej Lukman, Obrež 117, Središče ob Dravi; Boris Šalamija, Vičanci 96 a; Nevenka Lebar, Gorišnica 93 a; Darko Bele, Log 64, Rogatec; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Gabriela Jančar, Dornava 78 a; Gregor Maruh, Puhova ulica 12, Ptuj; Damjan Fras, Gabrnik 17 a; Klemen Žma-uc, Dragovič 9; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Anita Sluga, Stogovci 17; Slavojka Ivano-vic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Natalija Sluga, Stogovci 17; Andrej Fijačko, Potrčeva cesta 44, Ptuj; Ivan Babšek, Breg 57, Majšperk; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Albin Petrovič, Dravci 12; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106 b; Andrejka Mislo-vič, Borovci 60; Alojz Gojčič, Starše 43; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Marjetka Ledi-nek, Mladinska 5, Kidričevo; Anton Bren-holc, Rjavci 21, Vitomarci; Ivan Petek, Žabjak 54; Miran Jeza, Klepova ul. 54, Ptuj; Edvard Lubec, Biš 43; Alenka Bezjak, Gajevci 26, Gorišnica; Milan Jazbec, Ulica Borisa Kraigherja 10, Kidričevo; Aleksander Pšajd, Preša 1 a, Majšperk; Jožef Muzek, Muretinci 57; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Dragutin Vugrinec, Dravinjski Vrh 3 d; Anton Mohorko, Trnovec 11; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Sebastjan Letonja, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Jernej Lepej, Mostečno 7, Makole; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Bojan Ornik, Grajena 58 a; Vlado Mo-taln, Bukovec 56; Franc Poš, Zg. Bistrica 140; Marjan Ciglar, Kicar 112 b; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Aleš Purgaj, Gerečja vas 100; Sandi Kukovec, Lasigovci 10; Sebastjan Lašič, Desnjak 23; Franc Slatič, Spodnji Velovlek 2.
Slo POP novice
Vesna Zornik, slovenska pevka, bo s svojo spremljevalno skupino nastopila na letošnjem 5. kulturnem festivalu Fe-stiko v Kopru, na 6. festivalu Kamfest v Kamniku ter na Poletni sceni v Novi Gorici. Na nastopih bo predstavila svojo prvo solistično ploščo TangoApasionada, ki jo je maja letos objavila pod okriljem založbe Celinka.
Album TangoApasionada je bil premierno predstavljen 1. junija v dvorani Španskih borcev v Ljubljani. S svojo sodobno in nadvse izvirno izvedbo priljubljenih tango skladb je Vesna Zornik več kot navdušila tudi obiskovalce koncerta na mariborskem Lentu.
Cada dia, trenutni single z albuma, postaja čedalje bolj priljubljen. Publika je pesem vzela za svojo, kar je opaziti na koncertih, ko marsikdo (kljub temu, da je besedilo v španskem jeziku) zapoje z Vesno.
Za obiskovalce Festika, Kamfesta in novogoriške Poletne scene se torej obetajo prave glasbene poslastice, kajti Vesna bo tudi na teh koncertih nastopila s svojo odlično spremljevalno skupino.
;k-k-k
Po spektakularnem koncertu, ki ga je imela skupina Kingston v začetku junija v ljubljanskih Križankah, se zvočni posnetek tega nahaja v fazi miksanja. Celoten koncert bo izšel na (najverjetneje dvojnem) CD-ju v jesenskih mesecih.
Na albumu, kije trenutno še brez naslova, bo preko dvajset največjih uspešnic, ki so jih Kingstoni nanizali v svoji 15-letni karieri, v okrepljeni zvočni podobi, saj jih je na koncertu spremljala ekipa gostujočih glasbenikov (brass sekcija, back vokalistke, tolkalist, dodatni akustični kitarist) in mnogi glasbeni gostje.
Da pa čakanje na album ne bo predolgo, so fantje pripravili novo, plesno različico aktualnega singla Original. Kingston tokrat z malce drugačno zvočno sliko, kot smo jih vajeni.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. marko.. vozelj - brez miru 9. jrokkosmač - - poletna noč
8. jACOB-Carpe diem
7. david grom - polna luna
v	v
6. tanja žagar - poletje je najin čas 5. nuša derenda - edina 4. bohem - deja vu 3. zmelkoow - in rod gre dalje 2. rudi &cool vibes - sonce sije 1. društvo mrtvih presnikov - superheroj
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Skupina Adam v poletnih dneh ne počiva
Nastop na festivalu Schengenfest - nova spletna stran - sodelovanje na festivalu Rokerji pojejo pesnike in še in še.
Skupina Adam po odmevnih nastopih z Gossip v ljubljanskih Križankah in s Siddharto v Ribnici ter v Ljutomeru v poletnih dneh ne počiva. Pripravlja se namreč na nastop na festivalu Schengenfest (Vinica), kjer bo konec tedna, ki je pred nami, oder delila z rokenrol legendami Big foot mama in uglednimi hrvaškimi gosti Jinx. Ob tej priložnosti bodo člani skupine predstavili novo pesem Tekoči kristali, s katero so s pesnikom Ninom Flisarjem pred kratkim navdušili občinstvo na festivalu Rokerji pojejo pesnike.
Za odlične koncerte ne bodo poskrbeli le med poletjem, saj se skupina počasi pripravlja tudi na jesensko klubsko turnejo, ki se bo 7. oktobra začela z nastopom Skupina Adam
Skupina Adam so:
Peter Dekleva (kitara, glas) Damir Lisica - Dado (glas, theremin) Anej Kočevar (bas) Gregor Jakac (bobni)
Foto: Jani Ugrin
v ljubljanskem Kinu Šiška. Seveda bo na vseh koncertih možno slišati tudi aktualno uspešnico skupine, dinamično skladbo Otroci brzine!
Odslej se pa vsak lahko tudi na spletu prepriča, da mladostna energija in nalezljive pozitivne vibracije, ki jih člani skupine Adam izvajajo na vsakem koncertu, ne pustijo nikogar ravnodušnega. Skupina Adam je namreč v preteklih dneh obnovila svojo spletno stran, na kateri se po novem nahajajo tudi fotoreportaže z vseh koncertov. Poleg tega sta objavljena tudi videospota, ki so ju posneli za skladbe Odnosi med srečnimi in prej omenjeno Otroci brzine. Na novi spletni strani ne manjka niti Alfablog, s katerim so fantje skrbno zabeležili nastanek svojega albumskega prvenca Alfa, ki so ga letos izdali v samozaložbi.
MZ
Filmski kotiček
Izvor
Vsebina: Dom Cobb je industrijski vohun, ki zaupne podatke krade kar iz spominov svojih tarč. Poglobi se v njihove sanje in tam svoje žrtve prepriča, da mu izdajo svoje skrivnosti. Posel lepo teče, njegovo srečo pa kalijo le njegovi spomini na pokojno ženo Mel. Še več, kadar je v 'službi' v sanjah drugih ljudi, se mu Mel neprestano prikazuje, kar pogosto ogrozi njegovo nalogo. Očitno se mojster za sanje in podzavest boji pogledati v lastno. Ko ga na neki nalogi žrtev uspe pretentati, mu slednja namesto kazni ponudi pogodbo: če bo
Izvirni naslov: Inception Igrajo: Leonardo DiCaprio, Joseph Gordon-Levitt, Ellen Page, Ken Watanabe, Cillian Murphy, Tom Berenger, Marion Cotillard Scenarij: Christopher Nolan Režija: Christopher Nolan Žanr: ZF triler Dolžina: 142 minut Leto: 2010 Država: ZDA
v um konkurenčnega magna-ta uspel zasaditi idejo o drugačni, zanj pogubni poslovni politiki, bo poskrbel, da bo Dom še kdaj videl svoja otroka, do katerih trenutno nima dostopa. Dom nalogo seveda sprejme, toda izkaže se, da je um konkurenta neverjetno militariziran, zato se bo treba poglobiti globje kot običajno. Ne le v prve sanje, temveč kar v sanje sanj sanj, torej tri nivoje globoko, kar pa je že nevarno blizu podzavesti, kjer ga čaka končno soočenje z Mel in resnica o njeni smrti ...
Blagoslov Hollywooda je v tem, da se tam vrti ogromno denarja, zato bi lahko snemali sijajne filme, a ta denar je hkrati tudi prekletstvo, saj zaradi velikih naložb avtorji ne smejo tvegati z nenavadnimi filmi, zato smo vedno obsojeni le na klišeje, nadaljevanja, predelave in filme po knjigah in stripih. A tu in tam se najde posameznik, ki uspe v tem krutem sistemu izdolbsti svojo nišo, v kateri lahko s tujim denarjem snema karkoli hoče, brez omejitev. Peščici takšnih režiserjev se je s filmom Izvor pridružil tudi Christopher Nolan. Sicer je za to sklenil hudičevo po-
godbo, snemati 'mora' filme o Batmanu, a filmi, ki jih posname med njimi so tisti pravi.
Film Izvor je tako čudovit primer tega, kar bi Hollywood lahko bil, pa si ne upa. Vse v tem filmu je odlično padlo na svoje mesto: zgodba, igralci, režija, posebni učinki in sijajna glasba. Popolna in mojstrska sinteza vseh filmskih elementov je rezultirala v prekrasnem filmu, ki daje upanje, da Hollywood le ni kreativno mrtev. Izvor je nedvomno film leta, res pa je, da to ni film za sproščanje. Med ogledom bodo možgani mrzlično razmišljali, kaj vidijo na platnu, a to vam ne bo pomagalo. Čeprav je zgodba podana linearno in z dolgimi razlagami, je tako večplastno prepletena, da boste šele na koncu navdu-
šeno dojeli, kaj ste pravzaprav videli - in si potem film najbrž z veseljem ogledali še enkrat. Nedvomno gre za film, ki bo podobno kot Matrica ostal v družbeni zavesti še leta in leta, saj bo vir neskončnih razprav o pomenu sanj in človeške psihe. Izvor je zato eden tistih filmov, ob katerih se zaveste, kako slabi so postali drugi ameriški filmi in da smo svoje kriterije žal temu primerno znižali. Najboljše pri tem je to, da pri Izvoru ne gre za enoo-kega kralja v deželi slepih, temveč kar za kralja z zdravimi očmi. Lepo je enkrat za spremembo videti združitev umetniške kreativnosti s ho-livduskim denarjem. Ko bi le večkrat prišlo do nje.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
STARA TURŠKA TRDNJAVA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA LONG
MODEL HYUNDAIA
DEL LJUBLJANE
IME VEC PARTSKIH KRALJEV
RODOVNA SKUPNOST
GANGSTRSKI ŠEF
STRIPAR BROWNE
AVSTRIJSKI POLITIK
EDVARD KOCBEK
ZVEZA DRŽAV
NEMŠKI ETNOLOG
PLOŠCA IZ SKRILAVCA
KEGLJAC
(MIHA)
NAPIS NAD CIM
AM. PLESALEC (FRED)
NAŠA PREVAJALKA HAFNER
INDIJSKI EP
RAJKO DOLINAR
PRITOK ODRE
NEMŠKI KAMION
SOBNA RASTLINA
IZ BESEDE ANESA
PREBIVALEC BLOK
CEŠKOSLOVA-ŠKI ŠAHIST VOKAC
OTEKLINA OD UDARCA
KNJIŽNICARKA (MILOJKA)
ALUMINIJ
STRUPENA KACA
MESTO V FRANCIJI
GLASBENIK ALEŠ KERSNIK
SILVA RAZLAG
VAS NA HRVAŠKEM
Ugankarski slovarček: ASEAN = zveza držav; JAU = francosko mesto pri Bordeauxu; KANAVA = zelo porozna bombažna tkanina; LIC = kraj v Gorskem Kotarju na Hrvaškem; LOA = reka v severnem delu Čila; MAI = nemški etnolog (Willi, 1911-1945); TRDAN = slovenski kegljač (Miha, 1985-).
■ueooia 'NV3SV '>1esjV 'eppe 'e}jdo 'e}so|/\| 'guv '>poiu
'spiv 'soie 'ys 'es!N '!eIAI 'il9Qej 'e^unq 'uepji 'sueg '|/\io '>|aie|/\| '|u>|s '^¡q 'bin 'eueieiuey 'epqonuv 'peg 'sjdpeu '|un|/\| inej 'sba eouoy 'egrn 'euje|/\| 'uee>jo 'e^Lunp :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04t3mhz
SOBOTA, 31. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPO-VEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). NEDELJA, 01. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 02. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30,
10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 03. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA,, 04. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
naroci1.nica za
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 05. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimiosti. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PETEK, 06. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je čas za osebno bilanco. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pomembno bo uvesti zdrav način življenja, v katerem se boste dovolj gibali in razmišljali pozitivno. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca.
Sn BIK
Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike In skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo potrebno, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne izzive.
DVOJČKA
Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani najpogumnejših. Popazite le, da ne boste spregledati smerokazov.
RAK
Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nek nemir. S svojo odločnostjo boste kos delavnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja!
LEV
■Tj Avgust bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si boste izdelali več načrtov in tako se boste lahko odločili, kaj je vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo pomagate drugim. Prosti čas bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali.
DEVICA
Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo In ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja.
TEHTNICA
Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, ko se bodo zadeve dogajale iz ozadja. Fizična energija vam bo nihala. Po drugi strani bo to priložnost, da boste raziskovali svet duhovnosti in ezoterike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet.
ŠKORPIJON
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog In obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetično energijo. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo potrebno analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne.
STRELEC
Znali si boste polepšati avgustovske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delavne obveznosti bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi kot tudi v ljubezni.
KOZOROG
Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo, kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in preizkušenj.
VODNAR
Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti In številne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve.
RIBI
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za uspeh In srečo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Na vse boste znali pogledati s svetle plati. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje in odkrivanje drugačnosti. Drugi ljudje bo_do vaše ogledalo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Napovednik kulturnih in drugih dogodkov. Vsak petek med 12. in 13. uro!
GIB Z ROKO
BRIGA
NARAMNICA
Iščete svoj stil	^
Silva na popoldanskem sprehodu po mestnih ulicah
Silva Vičar je doma iz Ptuja, šivilja v Boxmarku, mama treh hčerk, ki veliko prostega časa posveti vnuku in vnukinji. V prostem času pa ji je v veliko veselje tudi peka peciva in šivanje, čeprav to počne tudi na svojem delovnem mestu. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka Karmen. Izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Silvi ugotovili suho kožo, ki je tudi precej občutljiva. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo poskušala negovati tudi doma, kožo obraza in dekolteja pa mora obvezno zaščititi z ustrezno kremo pred sončnimi žarki. Koža ji bo hvaležna tudi za vnos tekočine.
V	frizerskem salonu Stanka je za Silvino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase ji je postrigla kratko resasto in mladostno. Pobarvala pa jih je v barvi temne čokolade. Novo pričesko bo gospa lahko oblikovala.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra, z njim je prekrila obraz, veki je poudarila z zeleno-rumenimi toni ter
KOLEKTIV SALONA
mosKo m tensKo
Slomškova 22 10 % popust v avgustu *
Festival, v sklopu katerega se prepletajo sodobna likovna umetnosti, vrhunska glasba, ples, literatura in kulinarika, sta tudi letos pripravili Kulturno umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki sta na tak način združila Mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in Glasbeni festival Arsana.
Med 20. in 30. julijem je vsak dan potekalo več dogodkov, med drugim so bili likovni performansi, delavnice, predavanja, koncerti, mednarodne poletne glasbena in plesna akademija ter akademija sodobne umetnosti, mladinske glasbene delavnice, delavnice grafike in freske za otroke ter še in še. Dogajanje se je zvrstilo na vseh prizoriščih starega mestnega jedra in je resnično, kot so obljubljali organizatorji, prineslo Ptuju poletno eksplozijo umetnosti.
Naše mesto je namreč obiskalo ogromno glasbenikov (nastopili so, recimo, Stefan Milenkovich, Edin Karamazov in Kaliopi, Terrafolk, Mia Žnidarič, Severa Gjurin,
Silva prej ...
jih nato še rahlo obrobila s temno zelenim črtalom. Svetlo rdeči glos je nanesla na ustnice, v enakem tonu je poudarila tudi ličnice.
»Na njeni postavi se niti najmanj ne opazi, da rada peče pecivo, očitno pa res samo peče, saj nima niti najmanjših težav z odvečnimi kilogrami. Tako tudi pri izbiri oblačil nisem imela problemov s tem, da bi morala kaj prikriti, ampak sem dala poudarek le na barvo oblačil. V trgovini Modiana sem izbrala krilo v močno zeleni barvi in k njemu kombinirala bluzico iz prozornega žor-
Maja Keuc, Crossroads, Vox Arsana ...), likovnih ustvarjalcev (med njimi Cesare Pie-troiusti, Marion Eichmann, Marco Gradi, Igor Molin in mnogi drugi), literatov ...
Umetniških poslastic pa še zaenkrat ni konec, saj bo zanimivo tudi na današnji, zadnji festivalski dan, ko bo ob 13. uri veliko odprtje razstav Art Stays 2010 v Galeriji Magistrat; med 16. in 18. uro bo v Bastiji zaključek festivala Art Stays z zvočno-glasbenim performansom Lynn Book, media art performansom France-sca Fonassija in multi-medialnim frizerskim performansom FUN(K) - Frizersko unijo kreativnosti; ob 20.30 pa bo še glasbeni festival Arsana zaključil Oto Pestner s koncertom na dvorišču Minorit-skega samostana.
To pa še ni vse: od 1. do 30. avgusta bo na ogled Velika razstava Art Stays 2010, katere dela bodo razvrščena po več prizoriščih, kot so Galerija Magistrat, Miheliče-va galerija, Salon umetnosti, Galerija Tenzor, Palacij na ptujskem gradu, razstavišče Stari zapori, Bastija, Galerija
Y§r7 '/'mm
.'st
AséÊÈk
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
žeta. Bluzica, sicer klasičnega srajčnega kroja, je dobila svojo vrednost s cvetličnim vzorcem na prosojnem materialu. Barve v bluzi so se prelivale v zelenih in rjavih odtenkih. Kot sem že omenila, nimamo pri gospe Silvi česa skrivati, zato sem ji tudi pas iz krila raje zapela čez bluzo in s tem malce razbila strogost klasičnega kroja. K tej dokaj enostavni in malce ležerni kombinaciji sem v trgovini Alpina našla tudi sandale v zeleni barvi, ki so več kot odlično dopolnili celotno podobo gospe Silve. Torbico, brez katere pač ne gre,
FO.VI, Tovarna umetnosti, Slovenski trg ...
In kako so festival sprejeli Ptujčani?
28. julija, ko je bilo festivalsko dogajanje še v polnem teku, smo za mnenje o letošnji »eksploziji umetnosti« povprašali nekatere Ptujčan-ke in Ptujčane ...
Dora Lenart, 20 let
»Letošnji festival Art Ptuj je zelo dobra popestritev kulturnega dogajanja na Ptuju, ki zelo pripomore tudi h kulturnemu razvoju v našem mestu, zato mislim, da morajo v tem duhu nadaljevati tudi naslednje leto. Obiskala sem kar nekaj prireditev, koncerta Maje Keuc in skupine Crossroads ter nekaj pouličnih dogodkov. Najbolj
pa sem našla kar v trgovini Modiana. Izbrala sem odtenek svetlo rjave barve in dovolj veliko, da bo vse, kar gospa Silva potrebuje za popoldanski sprehod po mestnih ulicah, lahko skrila v njo. Na začetku sem že omenila, da sem tokrat dala poudarek na barve oblačil. Zakaj? Menim namreč, da bo gospa Silva z izbiro močnejših barvnih tonov dodala tisto piko na i in še bolj zaživela, pa tudi njene slaščice bodo kar bolj sladke. Posebej sedaj, ko smo ji v akciji Iščete svoj stil spremenili tudi barvo las, ji svetujem, naj vsaj poletne dni preživi v čim bolj pestrih odtenkih, saj bosta naenkrat prišli jesen in zima, ko bodo police v trgovinah spet ponujale temne barve,« je Silvino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Silva deležna masaže. »To je eden naj-prijetnejših načinov za sprostitev, s čimer pa tudi odpravljamo bolečine v sklepih in mišicah. Posebno uspešni pa smo pri odpravljanju bolečin hrbtenice, pa tudi pri terapevtskih, športnih in anti-
me je navdušil koncert Maje Keuc.« Špela Težak, 21 let
»Ta festival, ki je velika pridobitev za Ptuj, absolutno pozdravljam in podpiram. Sicer se letos zaradi službene odsotnosti nisem mogla udeležiti mnogo dogodkov, ampak poskušam zamujeno nadoknaditi v zadnjih festivalskih dneh. Pozdravljam tudi ustanovitev poletne plesne akademije, ki je velika pridobitev za plesalce in plesne navdušence v našem mestu. Art Ptuj je na splošno super, pogrešam edino malo več plesnih performansov. Enajst dni je mogoče za tak festival še premalo, bo pa po moje z leti naraščal, že letošnji je v primerjavi z lanskim večji. Ptuj potrebuje v poletnih mesecih čim več takih stvari.«
Lea Kolednik, 28 let
»V okviru festivala si bom ogledala dogodke, pri katerih sodelujejo prijatelji, grem na odprtje grafita, ki ga ustvarja Fenus, pa tudi na razstave, ki si jih je vredno ogledati že zaradi mojega študija ... Takšno dogajanje na Ptuju vsekakor pozdravljam, je pa seveda uspešnost nekega dogodka odvisna tudi od same organizacije - če je slabo organiziran, namreč ne pride do izraza. Pozdravljam npr. otroške delavnice z umetniki, všeč mi je, da so v dogajanja vključene vse generacije in da lahko čisto vsak najde nekaj zase, če ima interes.«
Iztok Rogina, 27 let
»Festival je super. Glavno, da se nekaj dogaja, vse skupaj je v redu izpeljano, koncerti so zanimivi, tako da si želim čim več tega... Bil sem na ne-
kaj dogodkih, tudi mi pred Kavarno ptujskih študentov smo imeli v sklopu festivala koncert skupine Crossroads, ki je bil super.«
Aleksandra Jagarinec, 35 let
»Krasno je, da se v našem mestu nekaj dogaja. Do sedaj si še nisem utegnila ogledati veliko dogodkov, saj nisem dosti na Ptuju. Na splošno pa zelo rada obiskujem kulturne prireditve in mogoče mi uspe ujeti še kaj teh festivalskih.«
Tanja Jagarinec, 30 let
»Tudi meni je všeč, da se na Ptuju nekaj dogaja. Prejšnja leta sem se udeležila marsikaterega dogodka, letos še nameravam na kak koncert ... O dogajanju smo bili tudi dobro obveščeni, saj je bilo spored možno zaslediti marsikje.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Danes zadnje prireditve v okviru festivala Art Ptuj
Ptujčani veseli dogajanja
Nocoj se izteka festival Art Ptuj 2010, ki je v desetih dneh naše mesto obogatil s številnimi najrazličnejšimi umetniškimi dogodki ter vanj pripeljal mnoge (tudi svetovno znane) umetnike.
celulitnih masažah,« je pove-	razpoloženje, razstrupljanje
dala vodja studia Silva Čuš.	telesa in hitrejšo regeneraci-
Masažo pa lahko izberemo	jo tkiv. tudi preventivno, za boljše MG
Foto: Črtomir Goznik
Silva v oblačilih in s torbico iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
Prejeli smo
BIOPLINARNA DRAŽENCI - vir emisij škodljivega formaldehida?
Javna vprašanja pristojnim
Ker MO Ptuj, na katero je bila naslovljena pobuda za sklic zbora občanov, na katerem bi okoliškemu prebivalstvu MO Ptuj v neposredni bližini načrtovane bioplinarne pojasnili posledice izgradnje objekta, tega zbora nima interesa sklicati oz. po besedah g. Širca tega sestanka »nima v načrtu«, želimo javno pojasnilo nekaterih nepojasnjenih vprašanj s strani pristojnih.
Četrtna skupnost Breg-Tur-nišče je 29. 6. 2010 na MO Ptuj, g. župana in Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, naslovila pobudo, da odgovori oz. pridobi odgovore na sledeča vprašanja:
1.	Ali je sistem za zajem emisij Draženci, pod katerim se pridobiva gradbeno dovoljenje za bioplinarno Draženci, sopomenka za bioplinarno, čeprav investitor v javnosti govori o bioplinarni, ali je to del bioplinarne; ali gre za drugi objekt?
2.	Pojasnilo v zvezi s poslanim odgovorom na prvotno vprašanje četrtne Skupnosti Breg-Turnišče v zvezi z bio-plinarno, v katerem navajate, da je s Poročilom o vplivih na okolje (ki ste ga pozabili priložiti k odgovoru) dokazano, da ni negativnih vplivov na okolje, in sicer: zakaj je potem širši javnosti na zboru krajanov občine Videm bilo s strani pooblaščene organizacije Oikos, ki je poročilo o vplivih na okolje pripravila, predstavljeno, da so vplivi na okolje izmerjeni v vrednosti 2 (na lestvici od 0 do 4). Na kakšni podlagi torej temelji odgovor, da ni nobenih
negativnih vplivov na okolje, kot ste odgovorili.
3., 4. Katero dokumentacijo je MO Ptuj prejela s strani investitorja v zvezi z izgradnjo bioplinarne Draženci in katera dokumentacija je bila izdana investitorju s strani MO Ptuj?
5.	Kdo je dejanski investitor bioplinarne?
6.	Ali je resnična izjava predstavnika investitorja, da je MO Ptuj poslala odgovor, da ni stranka v postopku?
7.	V kakšni fazi je pridobivanje dokumentacije za izgradnjo bioplinarne?
8.	Zakaj lokalnemu prebivalstvu MO Ptuj, ki živi v neposredni bližini načrtovane biopli-narne, nihče ne pojasni:
- posrednih in neposrednih vplivov na okolje, ki jih bo za seboj potegnila izgradnja bio-plinarne in
-njihovih pravic v postopku glede na zmanjšano kakovost bivanja zaradi tega objekta.
Četrtna skupnost Breg-Tur-nišče je predlagala sklic zbora občanov v zvezi z obravnavano problematiko.
Namesto konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja in pobudo za sklic zbora krajanov je vodja Oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo mag. Janko Širec v časniku Večer, dne 7. 7. 2010 objavil članek »Ptujska občina ni stranka v postopku izgradnje bioplinarne«, v katerem je pojasnil, da zbora občanov oz. »tega sestanka« občina nima v načrtu, ker so v potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki ga je za novogradnjo objekta Sistem za zajem emisij Draženci izdala MO Ptuj, predpisani in podani vsi akti, ki veljajo za območje obravnavanih parcelnih šte-
vilk; investitor PP Energija pa jim je v posredovanem dopisu zagotovilo, da so upoštevane vse smernice, predpisani pogoji in prostorsko ureditveni pogoji, ki jih je podala MO Ptuj. Projektant Projekta inženiring Ptuj pa je izračunalo vplivno območje za določitev strank v postopku in po teh izračunih MO Ptuj ni stranka v postopku.
Ker očitno zbora občanov ne bo, javno sprašujem pristojne (občino, investitorja):
-	zakaj se gradbeno dovoljenje pridobiva pod nazivom »sistem za zajem emisij« in ne pod bioplinarno, kot je bilo predstavljeno javnosti. Ali je investitor s tem zaobšel kakšne zakonske predpise? So predpisi za izgradnjo bioplinarne strožji?
-	iz odgovora g. Širca je jasno, da je bila MO Ptuj pozvana k sodelovanju, kot je javno povedal tudi g. Pahor in glede na to, da je izdala potrdilo o namenski rabi zemljišča za gradnjo predmetnega objekta v Dražen-cih, je torej sodelovala kot stranka v postopku. Ob tem me zanima tudi, za katere parcelne številke je MO Ptuj izdala potrdilo o namenski rabi zemljišča in prostorskoureditvene pogoje glede na dejstvo, da parcelne številke za izgradnjo objekta za zajem emisij 704/38 in 704/43, KO Lancova vas, spadajo v občino Videm in v videm-ski prostorsko ureditveni plan?
-	glede na dejstvo, da je planirana bioplinarna objekt z vplivi na okolje, za katerega je bilo občini
predloženo tudi Poročilo o vplivih na okolje, ki je vplive objekta na okolje ovrednotil z vrednostjo 2 (kar je kar 50 % od maksimalne obremenitve, ki je ovrednotena s 4), so si pristojni zelo površno ogledali to poročilo, saj g. Širec v predhodnem odgovoru Cetrtni skupnosti Breg-Turnišče zatrdil, da v njem piše, da ni vplivov na okolje. Pa se to naši občini ni zdelo sporno, videmsko občino pa je kljub večji oddaljenosti svojih prebivalcev od planiranega objekta le zaskrbelo in je svojemu prebivalstvu omogočila seznanitev z zadevo.
-	ZAKAJ pripada občanom iz naselij občine Videm, ki so najbližja planiranemu objektu zaradi izgradnje bioplinarne, ODŠKODNINA, če ni vplivov na okolje?
-	iz dostopnih strokovnih virov (Nemški zvezni inštitut za obvladovanje rizikov, Ministrstvo za okolje nemške zvezne dežele Saške izhaja, da je bioplinarna med drugim tudi vir emisij škodljivega formaldehida, ki nastaja kot stranski produkt in je prepoznan kot povzročitelj rakastih obolenj in že v majhnih količinah povzroča alergije in draži sluznice. V telo se vnaša z dihanjem in preko kože.
Maksimalna še dopustna obremenitev s formaldehidom za človeka je 0,37 mg/m3, obstoječi slovenski standard, ki velja za objekte, kot je načrtovana bio-plinarna, pa dopušča kar 60 mg/kubični meter, kar pomeni ob neprekinjenem
Podravje • O povračilu plačane elektrike
Povračilo vsem odjemalcem
Uprava družbe Elektro Maribor, d. d., bo, v skladu s svojimi pooblastili, nadzornemu svetu predlagala vrnitev preveč obračunane električne energije vsem svojim odjemalcem.
Uprava bo tako nadzornemu svetu družbe predlagala, da gre družba v postopek vrnitve za vse odjemalce, ne glede na to, ali so vložili zahtevke za vračila. Predmet postopka vrnitve je razlika v ceni energije za gospodinjstva v času od 1. 1. 2008 do 1. 2. 2009. Omrežnina in trošarina nista predmet vračila, saj ju ne določa dobavitelj. Po dosedanjih izračunih je skupni znesek, ki ga bo Elektro Maribor vrnili svojim odjemalcem, okoli 3 milijone evrov. Povprečna vrednost vrnjenega zneska znaša približno 15 evrov na odjemalca. Do odločitve nadzornega sveta pa bo družba pripravila vse nadaljnje potrebne izračune in potek postopka vračanja preveč obračunane električne energije. Svoje odjemalce in medije bodo o nadaljnjih korakih sproti in pravočasno obveščali.
ur
obratovanju bioplinarne (ponoči in podnevi) velike količine emisij škodljivega formaldehida v širše okolje (plin se v izračunanem območju projektanta za določitev strank v postopku 2 do 29 m prav gotovo ne bo ustavil). Da snov ni nedolžna, dokazuje tudi trenutna vmesna prehodna z dodatnim bonusom vzpodbujena meja v Nemčiji 40 mg/kubični meter, ki velja
do opredelitve celotne EU do tega problema.
Zato prosimo za pojasnilo: Kakšne količine formaldehida bo načrtovani objekt emitiral v okolje? Zakaj javnosti (niti na zborih občanov občine Videm) ni bilo niti z besedo pojasnjeno, da bo posledica delovanja bioplinarne tudi emisija nevarnega formaldehida v okolico?
Milena Leskovar
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 30.7.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Lenart - Otvoritev igrišča v Selcih 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 23.30 ORMOŽ - Med nami povedano 00.30 Vldeo strani SOBOTA 31.7.
8.00 Praznovanje čebelarjev ČD Markovcl 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Lenart - Otvoritev Igrišča v Selcih 11.00 Utrip Iz Ormoža 11.40 Polka in majolka 12.40 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Utrip iz Ormoža 20.00 Kronika Občine Markovci 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 1.8.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.30 Lepa
11.00 Pobrežje - Igre brez meja 13.00 Praznik žetve Polenšak 2010 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnlk - Žetev v Jlršovclh 18.30 Lenart - Otvoritev Igrišča v Selcih 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 2.8.
8.00 Rožmarin fest 2010 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Pobrežje - Igre brez meja 20.00 Kronika Občine Markovci 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.680,00	AVT.DIG. KUMA KOV. ČRNA	
FORD CMAX 1.8 TDCI	2007	9.750,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORD C-MAX 1.6 TDCIGHIA DURAT0RY	2008	11.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
NISSAN 0ASH0A11.5 DCI AGENTA PACK	2008	17.350,00	NAVIG.	SREBRN
RENAULT CLI01.5 DCISTORIA	2007	4.950,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.6 16V CABRIO	2002	4.390,00	ALU PLATIŠČA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	9.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTAAVENSIS 2.0 4D4 KARAVAN 2003,12.mes		7.950,00	AVT.DIG. KUMA	KOV. SIVA
VW FOX 1.4	2006	6.190,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
VW BORA 1.9 IDI	2001	4.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 IDI LIMUZINA	1999	3.680,00	KUMA	SREBRN
VWPASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2003	6.880,00	KUMATRONIC	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. BLUM0T10N	2008	14.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VWT0URAN 1.9 TDI TRENDLINE	2007	13.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
Foto: CG
kuhinj


Akcija meseca julija v salonih Panles!
Ob nakupu kuhinje Panolija sijaj vam 50% vrednosti podarimo.
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj Belšakova 2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si
Obiščite salon Panles kuhinje in povprašajte o akcijah na ostale kuhinjske programe in gospodinjske aparate.
®B	SIEMENS
Prireditvenik
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
jeep d0dgecauber1,8	2007	11.500,00	klima	kov. črna
renault expression laguna1-9 dci expr.	2002	3.990,00	avt. deu. klima	kov. srebrna
fiat uno 1,01.e.	2000	970,00	prvi last.	k0v.b0rd0
audi a31,61 ambition	1998	3.390,00	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061,41 pop art break	2004	4.600,00	prvi last.	kov. srebrna
renaultscenic 1,616v air	2002	3.990,00	prvi last.	kov. zlata
renault clio 1,216v expression	2001	2.400,00	prvi last.	kov. olivna
volkswagen passat 1,9tdi comf. variant	2007	13.700,00	serv. knjiga	kov. siva
seat cordoba 1,4 stella	2001	3.250,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
honda accord 2,4 executive avtomatic	2004	10.990,00	serv. knjiga	kov. Črna
toyota yaris 1,0 wt-i	2001	3.260,00	klima	kov. olivna
peugeot 6072,2 hdiavt. diamant pack	2004	7.900,00	serv. knjiga	kov. modra
Skoda octavia 1,9 tdi combi ambiente	2006	9.850,00	serv. knjiga	kov. zlata
renaultclio 1,416v exception	2007	7.490,00	serv. knjiga	kov. modra
renault megane 1,9 dci cabrio privilege	2006	11.990,00	prvi last.	kov. siva
audi a41,9 tdi avant	2002	6.990,00	serv. knjiga	bela
renault clio 1,2 spirit	200s	4.500,00	prvi last.	rdeča
seat ibiza 1,4 se	1998	1.250,00	servo volan	modra
peugeot 2071,4itrendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
renaultscenic 1.6ern	1998	1.790,00	klima	modra
ford focus1,6 wagon	1999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
ssangyong rexton ii 2,7xdi avt. executive	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov. črna
renault espace 2,2 dci authen.	2003	6.280,00	serv. knjiga	kov. srebrna
Skoda octavia i,9tdi glx	1998	2.990,00	klima	k0v.b0rd0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PRODAJNO SERVISNI CENTER (S§) AltCI
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
d Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
d Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
d Daewoo Nexia GL	1995	470 €
g Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
d Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
d Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
d Honda Civic Hatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
c Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGTTOD Top-K	2004	9.990 €
d Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
d Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
d Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
c Renault LagunaRT 1.8	1997	1.690 €
d Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
Renault Megane Authentique 1.416V	2001	2.990 €
d Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
c Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
O Seat AlteaFR 2.0 TDI	2007	16.990 €
c VW Passat Variant 1.9TDI Highline	2005	POKLIČITE
O VW Touran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €
REDNEM SERVISU VOZILA ttrAfilU)^ • VAM PODARJAMO
li^;;. i/^	kupon
X	ZA BREZPLAČNO KOSILO
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
www.radio-tednik.si
petek, 30. julij
13.00
16.00
17.00
18.00 19.00
20.00 20.30
Galerija Magistrat, odprtje razstav Art Stays 2010 in projekta nove javne plastike mesta Ptuj 2012, društvo Art Stays in MO Ptuj v Bastiji, zaključek festivala Art Stays 2010 - zvočno glasbeni performans Lynn Book& media art performans Francesca Fonassija & multimedialni frizerski performans - frizerska unija kreativnosti pred Mestno hišo, namestitev spominske plošče ob 20-letnici Manevrske strukture narodne zaščite, OZ veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in MO Ptuj
poročna dvorana, slavnostna seja mestnega sveta MO Ptuj dvorišče minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj trgi in ulice starega dela mesta Ptuj, Ptujska poletna noč dvorišče minoritskega samostana - zaključek glasbenega festivala Arsana, koncert - Oto Pestner, Art Ptuj 2010
sobota, 31. julij
10.00-18.00 Miklošičeva ulica in Novi trg, športno-rekreativna zabava - košarka, badminton, plezalna stena, igrala za otroke, otroške ustvarjalne delavnice 13.00 gasilski dom Ključarovci, operativne igre gasilcev GZ Ormož in 2.
srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Tomos - Puch 16.00 Ključarovci, promenadna vožnja s starodobnimi vozili 14.00 prireditveni prostor na Ranci, 18. ptujska Rancarija 20.00 trgi in ulice starega dela mesta Ptuj, Ptujska poletna noč
PETKOV VEČER
nedelja, 1. avgust
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z tftasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
9.00-12.00 učilnica ob cerkvi pri Svetem Tomažu, kulinarična razstava Društva gospodinj Sveti Tomaž golf igrišče Ptuj, 1. golf turnir mesta Ptuj
kartodrom Hajdoše, motociklistična dirka Super moto za državno i pokalno prvenstvo Slovenije
gasilski dom Ključarovci, 39. dan gasilcev GZ Ormož in prevzem novega vozila PGD Ključarovci
pred lovskim domom v Juršincih, 15. praznik gospodinj
10.00 14.00
14.00
16.00
www.radio-tednilui
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00, Kmetija leta MO Ptuj, Odprtje festivala Art Ptuj 2010, Dornav-čani v pripravah na lukarski praznik, dokumentarni film Tri leta do luka, Košarkarska tekma Slovenija - Makedonija, mednarodni turnir v odbojki na mivki, mednarodni pokal B.A.S.E..jumping Slovenija, 14.mednarodni balonarski praznik, Bar Gabro-vec v prenovljenih prostorih, dokumentarni film S čebelo do medu, mednarodno srečanje motoristov, koncert ljudskih pevcev in godcev v Grajeni. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila do 12 obtokov
www.radio-tednik.si

CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
m)
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PTUJSKA POLETNA NOC
ZABAVA IN KULTURA V NAJSTAREJŠEM MESTU NA SLOVENSKEM!
30. in 31. julija 2010 se bodo od 20. do 4. ure zjutraj naslednjega dne, na kar enajstih lokacijah mesta Ptuj, predstavile številne skupine in Dj - ji z glasbo za vse okuse. Ob dobri glasbi, pestri gostinski ponudbi, ponudbi na stojnicah, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste lahko preživeli dve noči dobre večerne zabave. V soboto, 31. julija, bodo čez dan potekale razne športne in druge aktivnosti (badminton, košarka -igranje trojk, otroške delavnice, žonglerji, animatorji). Dogajanja bodo potekala od 10. do 18. ure na Mestnem trgu, Novem trgu in Miklošičevi ulici.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Boris Bombek, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
iPoituiajis. nai na ivztovnzm ijilstul
RADIOPTUJ
*ta ¿jdetu
www.radio-ptuj.si J)
GLASBENI PROGRAM
MINORITSKI TRG (barCheers)
30.	julij: ANSAMBEL SMILE (OB 22.00)
31.	julij: DUO ŠTAJERSKI BRENDI (OB 20.00)
MESTNI TRG (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan)
30.	julij: HOLLIDAY BAND, DRUGO DUGME IN "SLOVENIJA
IMATALENT" (OB 20.00)
31.	julij: SKUPINA KALAMARI IN "SLOVENIJA IMA TALENT"
(ZMAGOVALCI LETOŠNJE EME IN UDELEŽENCI EUROSONGA 2010), SANJA GROHAR (OB 20.00)
ULICA HEROJA LACKA (gostilna Pri pošti)
30.	julij: GITANO BAND (OB 20.00)
31.	julij: GITANO BAND (OB 20.00)
MESTNA TRŽNICA, SLOMŠKOVA ULICA, MIKLOŠIČEVA ULICA, NOVI TRG (PP Gostinstvo, Maska caffe)
30.	julij: ANSAMBEL ČUKI, MODNA REVIJA UNIKATNE
POLETNE KOLEKCIJE »AFRIKA« (OB 20.00)
31.	julij: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, REBEKA DREMEU
(OB 20.00)
SLOVENSKI TRG (Klub ptujskih študentov. Kavarna Trajana)
30.	julij: FREEFORCASH (OB 22.00)
31.	julij: CARNEVAL BAND (OB 22.00)
PREŠERNOVA ULICA (Hotel Mitra)
30.	julij: ZABAVA Z GLASBENO SKUPINO »PASSION
EMBRACE BAND«(OB 20.30)
31.	julij: ZABAVA Z GLASBENIM DUOM JOCO & BOJAN
(OB 20.30)
PTUJ 2012
evropska prestolnica kulture
PREŠERNOVA ULICA (Park hotel Ptuj, Tovarna tradicij, Praturizem)
30.	julij: DJ STANČ (CHILI OUT, LOUNGE, JAZZ, FUNKY)
(OB 20.00)
31.	julij: PRLEKSTANSKI FOLKROKBLUZ (Tadej Vesenjak),
FRANCOSKI ŠANSONI (Matija Puž & Edi Klasinc), EKSKLUZIVNA MODNA REVIJA - moda v prvi polovici 20. stoletja, OD ERIC CLAPTONA DO DEEP PURPLE (Bataljon) (OB 20.00)
VRAZOV TRG (Dom KULTure - muziKafe)
30.	julij: KONCERT CAFE UN LATIN (OB 21.00)
31.	julij: KONCERT NIKA PERUNOVIČ IN MARKO ZALETELI
(OB 21.00)
VOŠNJAKOVA ULICA (caffe in pizzerija Marakuja, Art caffe)
31. julij: ROCK'N BAND (OB 21.00)
VINARSKI TRG (Super Li, Hotel Petovio)
30.	julij: VLADO KALEMBER (OB 21.00)
31.	julij: SKATER, MINEA (OB 21.00)
PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSNO POSTAJO - P CENTER (Maska caffe in FIT 2000) 31. julij: SUMMER HOUSE PARADE 2010 | PLASTIK FUNK (Ministry of Sound, Nemčija), BLUE&DEEP (OB 21.00)
ŠPORTNE IN DRUGE AKTIVNOSTI NOVI TRG IN MIKLOŠIČEVA ULICA
31. julij: KOŠARKA - IGRANJE TROJK od 10.00 do 18. ure
MESTNI TRG
31. julij: BADMINTON, ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU, OTROŠKE DELAVNICE od 10.00 do 18. ure
Organizator: Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci
Mali oglasi
STORITVE
Z VEDEŽEVANJEM, jasnovidnostjo, alternativnimi metodami in posebnimi obredi na daljavo do dobrega zdravja, počutja in obvarovanja pred posledicami svetovne krize in uroki. Telefon 090 44 02, cena 1,99 evra na minuto, 01 28 340 38 in 031 641 430.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
^fntlumed
izza
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IMAŠ popravnega iz nemščine, angleščine ali italijanščine? Nudimo kakovostne inštrukcije po ugodnih cenah. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p., prevodi, lekture, inštrukcije. Tel. 041 366 414, mail: prevajanje.st@ gmail.com
IZVAJAMO vse vrste elektro instalacij - 10 % popust v avgustu, strelovode - ugodno. Z. Jernej-šek, s. p., Tovarniška cesta 10, Kidričevo, tel. 041 692 040.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM telico, simentalko, brejo v devetem mesecu, pašno. Telefon 769 39 41.
PRODAM tri breje krave. Telefon 070 869 539.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, RJAVE, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRODAM mnogocvetno ljuljko - tetra florom in krmno ogrščico, star-ško, za ozelenitve. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM pujske, težke do 25 do 30 kg. Tel. 02 764 24 61 ali 031 448 710.
KUPIM pajek na dva ali štiri vre-tena, tračni obračalnik SIP 220 in tekoči trak, dolg 6 m, za spravilo koruznih storžev. Tel. 041 261 676.
PRODAM odojke od 30 do 40 kg. Telefon 719 82 54.
PRODAMO seme trave, mnogo-cvetne ljuljke, primerno za ozelenitev, po 1 €/kg. Jože Kokol, Vurberg 138, Tel. 041 556 462.
KUPIMO stiskalnico za grozdje, od 100 do 150 litrov. Tel. 031 523 410.
UGODNO prodam odojke, težke od 25 do 40 kg. Tel. 719 60 56.
PODAM dvobrazdni obračalni plug Regent, 14 col. Tel. 040 123 549.
PRODAM breje in nebreje telice in Sipovo nakladalko, 22 m3. Tel. 041 831 611.
TELICO, brejo 9 mesecev, A-kon-trole, prodam ali menjam za ne-brejo kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 941 878.
PRODAM telički simentalki, stari 10 in 20 dni. Tel. 041 259 016.
DOM-STANOVANJE
PRITLIČNO 2,5-sobno stanovanje damo v najem. Tel. 031 800 144.
DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Kidričevem, z vrtom, oddamo v najem. Tel. 041 915 645.
1,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v Ul. 25. maja dam v najem. Tel. 031 648 255.
NEPREMIČNINE
PRODAM 3-sobno stanovanje v Trnovski vasi. Tel. 031 591 029 ali 031 596 932.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAM stanovanjsko hišo kot vikend in 23 arov zemljišča okrog Podlehnika s krasnim razgledom, cena 65.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
PRODAM malo hišo v občini Gorišnica. Telefon 764 75 31.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
Ko človeka za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
SPOMIN
Mineva leto, kar srce je omagalo in tvoj dih zastal, a spomin nate bo večno ostal
Alojz Gomboc st.
IZ DORNAVE 43
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v svojih srcih, krasite njegov grob s cvetjem in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Nikoli te ne bomo pozabili, za vedno v srcu te bomo nosili. Pa četudi te več ni, vemo, da kot angel si ti, ki nad nami bdi in nam kaže pot v temi.
SPOMIN
29. julija minevata dve leti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi
Štefan Vaupotič
HAJDOŠE 46
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ob njegovem preranem grobu.
Vedno si z nami.	Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Dovečarja
(10. 11. 1941 - 19. 7. 2010) IZ ŠARDINJA 7, VELIKA NEDELJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala oddelku intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli tople besede in sožalje.
Prav tako hvala pogrebnemu podjetju Aura Ormož, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala!
Žalujoči: njegovi najdražji
iPoi.tula.jtz nai na iuztounzm i.jilztu.1
RADIOPTUJ
eta ¿ftletu^
www.radio-ptuj.si
2
PRODAM parcelo, 25 arov zemljišča, z lepo uto, na lepem kraju pri Podlehniku, cena 14.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, 58 m2, klimatizirano, v drugem nadstropju. Tel. 041 825 283 ali 041 237 038.
MOTORNA VOZILA
UGODNO PRODAM rabljen osebni avto Kia pride GL x i 1,4 po delih ali v celoti. Telefon 040 538 530, 740 7168, cena po dogovoru.
PRODAM avto Opel corsa 1,2, sport, letnik 2002, prevoženih 116.000 km. Tel. 040 316 558.
www.tednik.si
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
IŠČEM dobrega in prijaznega človeka, ki bi bil v času dopusta proti plačilu pripravljen poskrbeti za malega hišnega kužka. Telefon 041 567 276.
Tiho in prehitro si odšel, čeprav živeti bi še smel. V nas pustil si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Martina Vinka
IZ APAČ 102
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala Sardinškovim, družini Pišek iz Apač, družini Pišek iz Župečje vasi, sosedom Panikvarjevim in kolektivu podjetja Polje - dom.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in godbeniku za odigrano melodijo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefanija in hčerka Martina
MAMA
Vsaka mama je prava mama. Dana na srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček)
ZAHVALA Zofija lfidovič
(1927 - 2010) POBREŽJE121
Ob izgubi naše zlate mame, ome, stare mame, prababice in tašče se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno ustno in pisno sožalje.
Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ge. Anici Mlakar za dolgoletno nesebično in humano pomoč naši mami. Hvala zdravniku Mateju Vrbnjaku, dr. med., za nudeno zdravniško pomoč. Hvala župniku g. Kolenku za opravljeno molitev in patru Kristjanu za opravljen pogreb. Hvala govorniku g. Alojzu Šeguli za besede slovesa, godbeniku za odigrano Ave Marijo in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: hčerki Anica in Štefka z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Štefana Rašla
IZ SVRŽNJAKOVE ULICE 4 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter dar za sv. maše in za potrebe cerkve, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, ge. Veri Kokol za molitev in besede slovesa, duhovnikom kapucinom: br. Klemnu Verdevu za duhovno oskrbo ob prvih petkih in molitev ob rajnem ter br. Milanu Kvasu in br. Vladu Kolenku za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico, sodelavcem Komunalnega podjetja Ptuj in NGP - Nizkih gradenj Ptuj, Pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano melodijo slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Hanika ter hči Silva in sin Andrej z družinama
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Janeza Tetičkoviča
IZ MAJSTROVE 8 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu ob slovesu poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše, opravili pogrebni obred, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo govorniku Tončku, godbi na pihala in pevcem za odpete žalo-stinke.
Posebno pa hvala Kliničnemu centru Mariboru in Splošni bolnišnici Ptuj ter Pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sinova Marjan in Miran z družinama
Ormož • Število brezposelnih počasi upada
Predvsem sezonska in dela za določen čas
Stopnja brezposelnosti na Ormoškem (območje UE Ormož) je januarja znašala 15 %, aprila se je zmanjšala na 12,7 % in je še v upadu. V tem času je bila v Sloveniji zabeležena 10,6-odstotna večinoma nespremenjena stopnja brezposelnosti. V Ormožu v letošnjem letu zaznati opazen upad brezposelnosti, tudi v primerjavi z Ljutomerom, kjer so v tem času zabeležili upad za 1,3 %, in Ptujem, kjer je v tem času brezposelnost upadla za 0,5 %.
Miran Murko, vodja urada za delo Ptuj, Ormož, to pripisuje predvsem 105 zaposlitvam v Carreri, kjer se je zaposlila slaba četrtina vseh novozaposlenih v letošnjem letu, ki jih je bilo skupaj 421. Večina zaposlitev se zgodi na Ormoškem, potem pa je kraj nove zaposlitve najpogosteje Ptuj, redkeje pa se iskalci odločajo za Maribor, Ljubljano ali tujino. »So posamezniki, ki jim ni težko menjati kraja zaposlitve, menjati države ali celine, a je tega seveda malo. Na Ormoškem gre za podeželsko prebivalstvo, ki je zelo vezano na svoj kraj, svojo hišo, morda zemljo. Po študijah mobilnosti smo Slovenci nasploh manj mobilni in se pogosteje držimo svojega doma kot naši evropski sosedje,« je povedal Miran Murko. Poleg Carrere so letos zaposlovali še v podjetjih Jeruzalem Ormož (39 zaposlitev), Orka (6), Pfeifer & Langen (5), Komunalno podjetje Ormož (4) in drugih. Od vseh 421 zaposlitev jih je bilo 374 za določen čas. Veliko število zaposlitev je tudi sezonskega značaja. »Veliko je delavcev, ki se v sezoni leta in leta vračajo na ista delovna mesta, čez zimo pa so brezposelni. Če imajo pogoje, v tem času prejemajo nadomestilo, sicer pa pomoč preko centra za socialno delo,« je povedal Murko. Večina od 505 na novo prijavljenih brezposelnih, kolikor se jih je letos prijavilo na zavod, je na zavod prišlo zaradi izteka pogodb za določen čas, 70 je bilo presežnih delavcev, 35 iskalcev prve zaposlitve in 10 delavcev, ki iščejo delo zaradi stečaja starega delodajalca.
V krizi brez dela ostajajo moški
Na Ormoškem je trenutno brezposelnih več moških kot žensk, kar je nenavadno, saj je bilo v preteklih letih ravno nasprotno. A Miran Murko je povedal, da je to značilnost
krize, ki se pozna predvsem v kovinarski in gradbeni branži, ki sta tipično moški. Med 923 brezposelnimi, kot jih je bilo konec junija prijavljenih na zavodu v Ormožu, je bilo le 397 žensk.
Največ brezposelnih ima I. stopnjo izobrazbe (okrog 300), le nekaj manj pa IV. ali V. S VII. stopnjo je le 30 iskalcev. Najbolj zaposljivi so ljudje s IV. stopnjo izobrazbe, ki imajo praktična znanja in znajo nekaj narediti. »Kar 21 oseb je dobilo službo s pomočjo subvencije Zaposli me. Gre za razpis zavoda, ki subvencionira zaposlitve za eno leto. Delodajalec prejme 4000 evrov, izpolnjevati pa mora določene kriterije,« je pojasnil Miran Murko.
V evidenci brezposelnih oseb je vpisanih tudi 137 invalidov. Invalidi so težko za-posljivi, še posebej letos, ko ni bilo posebne subvencije, ki bi spodbujala njihovo zaposlovanje. Kljub temu je od začetka leta zaposlitev našlo 14 invalidov.
Največji delež brezposelnih je starejši od 50 let, kar je delno tudi posledica predvidenih sprememb v pokojninski zakonodaji. Zato se ljudje, če le imajo to možnost, obrnejo na zavod. Takoj naslednja najbolj množična starostna skupina brezposelnih pa so osebe med 26 in 40 leti, kar predstavlja najbolj aktivno populacijo.
Ti, ki so se letos zaposlili, so bili v povprečju na zavodu prijavljeni 5 mesecev in 12 dni. Povprečna doba brezposelnosti za vse prijavljene na zavodu pa znaša 1 leto in 3 mesece. Denarno nadomestilo iz pravice zavarovanja iz delovnega razmerja lahko posameznik prejema različno dolgo: od 3 do 24 mesecev, glede na dolžino zavarovalne dobe. Tisti, ki imajo manj kot tri leta do upokojitve, pa imajo tudi možnost, da dobijo povrnjene prispevke, ki se jim plačujejo do upokojitve.
m pcnaranči se «Ickrc je...

sobotno kosilo - 31. julij 8,90 eur
obarna juha ali predjed •
goveji zrezek v čebulni omaki, kruhov cmok solata, sladica

nedeljsko kosilo - 1. avgust 9,50 eur
kokošja juha z domačimi fritati ali predjed •
telečji zrezek v naravni omaki, zelenjavni narastek solata, sladica
ali
ocvrt puranji zrezek, polnjen s šunko in sirom, pražen krompir solata, sladica
doker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
Foto: Viki Ivanuša
Miran Murko, vodja urada za delo Ptuj, Ormož, je zadovoljen zaradi opaznega upada števila brezposelnih na območju UE Ormož.
Več zaposlenih preko javnih del
V aktivne programe zaposlovanja (delavnice veščin iskanja zaposlitve, delovni preizkusi, usposabljanje na delovnem mestu, izobraževanja, tečaji, vključevanje v zaposlovanje preko subvencij in javnih del) je bilo na področju UE Ormož do julija vključenih 491 oseb, kar je skoraj polovica vseh brezposelnih. Zasedenih je tudi 23 delovnih mest preko javnih del, kar je bistveno več kot prejšnja leta. Za javna dela kandidirajo različne institucije, neprofitne organizacije. Razpisi so konec leta in trajajo do porabe sredstev. Letošnji razpis se je zaprl že v januarju. Javna dela trajajo leto dni, starejši brezposelni se v njih lahko vključijo večkrat. Najbolj aktivne odjemalke so občine, šole, društva, različni centri.
Letos so po delovnem preizkusu, ki se izvaja en mesec , zaposlili 209 oseb. V času delovnega preizkusa je oseba še vedno brezposelna in v tem času delavec in delodajalec vidita, ali jima delo oziroma delavec ustreza. 39 brezposelnih se je odločilo tudi za tečaje tujih jezikov ali za tečaje za različne stroje, v katere se vključujejo v skladu s svojim zaposlitvenim načrtom. Zelo odmevna je tudi pomoč pri samozaposli-tvi, v katero se je vključilo 31 oseb, 8 pa jih je že zaprosilo za subvencijo. Povpraševa-
V
Štajerski
TEDNIK
2x
tedensko
nje je letos na tem področju preseglo možnosti.
Glede zakona o razvoju Po-murja pa je Murko povedal, da je bolj dolgoročne narave, ker delodajalec šele po realizirani zaposlitvi lahko uveljavlja povračilo plačila prispevkov. Delodajalci se za to možnost sicer zanimajo, koliko pa jih bo v resnici po letu dni podalo vlogo, bo jasno čez slabo leto.
Carrera ponovno zaposluje
Iz podjetja Carrera so te dni sporočili, da je so ob koncu lanskega leta ter v letošnjem letu zaposlili skupno že 222 ljudi za določen čas. Pretekli teden jih je prišlo dodatno na delovni preizkus še 35. Če bodo načrtovane količine za proizvodnjo ostale v napovedanem obsegu, pa bodo v drugi polovici leta potrebovali še dodatne delavce. V podjetju ocenjujejo, da bo skupno število zaposlenih v podjetju Carrera ponovno preseglo 1.300 zaposlenih. Miran Murko je povedal, da na zavodu v Ormožu ni več primernih delavcev, saj na Carreri potrebujejo predvsem mlade, zdrave ljudi, ki opravijo preizkus ročne spretnosti. Prijavljeni na ormoškem zavodu imajo po večini določene omejitve ali niso zmožni teh del, zato iščejo kandidate na širšem ptujskem in ljutomerskem območju.
Viki Ivanuša
Črna kronika
Popularna konoplja
Policisti Policijske postaje Ruše so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da 33-letni moški iz Maribora v stanovanjskem bloku goji prepovedano drogo - marihuano. 27. julija so ob pomoči kriminalistov Sektorja kriminalistične policije PU Maribor v njegovem stanovanju opravili hišno preiskavo. V preiskavi so našli laboratorij za vzgajanje indijske konoplje in 106 rastlin indijske konoplje različnih višin, ki jih je moški gojil tako v laboratoriju kot na balkonu. Policisti so predmete zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Policisti Policijske postaje Podlehnik pa so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da se v Krajinskem parku Šturmovci nahaja nasad zelenih rastlin, ki po videzu in vonju kažejo na to, da gre za indijsko konopljo, iz katere se pridobiva marihuana. 23. julija so našli nasad indijske konoplje, velikosti 16 x 12 metrov. V nasadih je bilo 175 rastlin, višine od 130 do 170 cm. Rastline so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje.
Zasegli avto in stroj
26. julija ob 17. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 32-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen sharan 1.9 TDI so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno letos v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Dan kasneje, 27. julija, ob 13. uri, pa so policisti na istem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 32-letnega državljana Srbije, voznika tovornega vozila slovenskega registrskega območja. Ob kontroli bagra Caterpillar, ki ga je imel naloženega na priklopnem vozilu, so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno 26. 7. 2010 v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja bodo policisti zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Domava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: info@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če je o Ponjunkuli (2.) vročina, : bo prihodnja zima.
J
www.radio-tednik.si
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, vmes bodo še nevihte. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 18, najvišje dnevne od 14 do 21, ob morju do 23 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem sončno, burja bo ponehala. Drugod bo sprva še pretežno oblačno, dež bo dopoldne povsod ponehal. Popoldne se bo jasnilo. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Topleje bo.