Slov. obcinain v posiieinanje. Da se zaene starišev skrb za otroke, ki jih dobijo od Moga v varstvo, odgovora polno varstvo, že rano in nikoli prerano, je resniea in taka resnica, daji ne more in ji tudi niliče ne ugovorja. 1'rihodnji časi so prihodnji Ijudje in le-ti bodo taki, kakor.' vzrastejo, kakor si jih vzredimo. Kdor toroj želi dobrih pribodnjib časov, mora glodali na to, da pridojo va-nje dobri ljudje: brez taeih no bode dobrih časov. Naša mladina je torej pribodnjost naša in njo iinaino j>o takeni že pred seboj, v naših otrokib. Se vo, da ne moro v tcm vsega storiti ena rodbina, ena vas, ena občina, toda vsein skupaj je, če tudi ne vse, vendar veliko jim je mogoče. Nekaj skrbi za vzrejo otrok prevzaine pa od stariSev ljudska šola na-se in ravno za voljo tega leži v Ijudski šoli toliko pomena. Sv..cerkov, država in v obee vsak, ki želi, da bodo pribodnji časi dobri, obrača skrbno svoje oči na-njo in kaj bi ne, aaj ljudska šola nadaJjuje in dopolnjuje vzrejo otrok, lorej dela za prihodnje čase! Oj, naj je le Ijudska šola vseloj in vsaka dobra, pa nam ni treba. da nas postane slrab prihodnjih easov. Ako jo pa ljudska šola tudi črez vse važna za pribodnje čase, loliko ostane pri vseni resniea, da je ljudska šola zavoljo otrok, ne pa narobo, otroci zavoljo Ijudske Solo. Kakor pa sloje sedaj razinere, nalaga šola prevcč staiižem in proveč tudi otrokom, starišem stroSkov, voekiat nepotrobnib, otrokom pa truda, ki presega njih inoei. Pouk trpi na vseb ljudskib Solab, vsaj po postavi kakor v niestili, tako tudi na kinelib, ves božji dan. /a olroke po nieslih to ni posebno breino, kajli v šolo imajo nialo pot in isto tako tudi iz Sole. Druga pa je na kinelib: tu imajo otroci, vsaj njib večina, daleč v šolo, pa Ludi iz Sole. Ti otroci se vt,rudijo že na poti v Solo, v šoli so •potem pel ur in prosta ura o poldne kaj ,jim bnsniV Iininu h kosiln ne moi(!Jo. s soboj pa si tudi niso Rog zna, kacib slaščic prinesli, njih kosilo jo torej v resnici »pri solnci«. Njib veselje tudi ne more biti posebno veliko za pouk, ki še jih čaka dve uri po poldne. In če so ga prestali, gredo res veseli domii, toda daleč je do donia in ali jih čaka toplo, tečno kosilo doina ? Največkrat ne in torej si lahko mislimo, da trpijo ti otroci na svojem zdravju škodo. To se tudi že opaznje, gotovo ne na veselje starišev. Iz enacih ozirov so v svojem času slov. poslanci, gg. Jennan in tov. predlagali v deželnem zboru v (iradci resolueijo, naj dežolni odbor sestavi šfevilo otrok, ki ne morejo o poldne iz šole doinu, ali deželni odbor, liberalen od pet do glave, tega doslej nr storil, pač iz strahu, da bi moral potein predlagati, naj se po ljudskih šolah na kmetih vpelje poldnovno poueevanje. Tega pa Rog ne daj, kajti polem bi ne bilo več toliko stroškov za šolo! Ker torej deželni odbor ne stori v tein, kar se mu je naložilo, bilo bi prav, ko bi ga občine na to prisilile. Občina v Šentjurji na južni železnici je že začela ter je vložila neposredno na ministerstvo za uk in bogočastje prošnjo, naj «e na lamošnjih ljudskib šolah vpelje poldnevno poučevanjo vsaj v poletji. Nje prošnja se glasi nekain tako-le: Podpisano predstojniStvo stavi ponižno prošnjo, naj visoko c. kr. tninisterstvo dovoli, da se poueuje poleti na štirirazredni deSki in deklečji šoli vsak dan od 7l/2 uro zjutraj do 1. ure popoldne in v tem času naj proneha prosti dan, četrtek, v lednu. llazlogi za prošnjo so naslednji: 1. Da je v poletji vročina velikapo navadi in zato poučevanje jako nepovoljno, je znano, — 2. Resnica je, da je v vročeni času poučevanje zft učence in ueitelje utrudljivo. -— 3. Ako se ražtegne poučevanjo od-7V» do onili popoldne ter tudi na četrtok, trpi poučevanje 32'/» ure, lorej še pol ure več, kakoi- se godi navadno, — 4. Prosti čotrtek je izjema in vel,ja le za redke šole. — 5. Lani se je bilo zavoljo prevelike vročine pretrgalo na tob šolah poučevanje za celih Slirinajsl dnij. To pronebanje pa je imelo niarsikatero sitnobo. — (i. Vunanji otroei grodo že ob 71/-.. zjulra z doina, kedar se začenja že vročina. vsled toga pridejo razgreii v šolo in iz šole grodo potein ob 3. uri popoldne, lorej tudi v vročini. — 7. Otrok pride lorej iz šole upeban vsled vročine in truden do cela na doni, ali tu ne najde več svože brane. - 8. Nevibte so pri nas po navadi med dvoina in štirimi popoldno in tako bi otroci, če gredo ob enib iz šolo, njiin šc ušli. Gloveku ni treba, da vse tc uzroko podpiše, vendar pa rad pritegne prošnji občine Šont.juiijske in ini želimo po svoji strani, naj slov. občine vložijo enake prošnje do ministerstva. Vsaka občina pa labko navede za svojo proSnjo tiste uzroke, ki so za-njo najbolj važni in lahko rečeino, da no bode nobena slov. občina v zadregi za-nje.