h. 19.
V Trstu, sabota 12. oktobra 1878.
Tečaj III.
^Edinost* ithaja vsako drngo in četrto subota vsakega meseca in velja za Trst Tse leto gl. 2 kr.— zunaj Tralu po poŠti vse leto „ 2 „ 40 „ „ . polu leta, l „ 20 . četrt . „—» 70 Za oznanila, kakor tudi t a „poslanice" se plačuje zanavadne tris topne vrate :
8 kr. £e se tiska 1 krat 7 . • , a 2 krat
6 , , . , 3
Za veče črke po prostoru.
Posamezne Številke se dobivajo po 7 kr. t tabakarnnh v Trt>tu pri pošti, pod obokom tik Kalistrova hiše, na 13<*lvaderu pri r. Dcrtolinu, V okolici: Na Opčinali v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar* koli pri K- Ani Takan iti v Bazovici pri Ani Tuš, v Skeduji pri Fr. Sonrin M. Maudulnn z«^. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma nuj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V eilinnsli jo moč*
Kdor je moder, v suši zida jez.
Voda raste, nje valovi spirajo rahlo-plodno zemljo; zagradimo, čaje se krik, le brzo na noge, še je čas, da ubranimo silnemu elementu vbod v najlepša zemljišča našega posestva. Razvodenela reka raste, kličejo odličniši posestniki, ker se boje, da jim ne poplavi povodenj lepih posestev, da ne popusti proda in kamenja ter v puščavo spremeni plodno zemljo.
Da se jez postavi deročej raz vodene* lej reki, treba je združene moči umnih glav in krepkih delalcev, ki delajo nasip in jez in ustavijo pogubljivi element v najhujšem trenotku.
Tiho koplje travnike in njive kalna reka in spodjeda bregove, ako se to ne opazi i ne napravi jez, odnese reka bregove.
Na meji mile naše domovine se dviga razvodeneli italijanski element, na tihem spodjeda njive in travnike nase narodnosti, dobiva obilo hrane iz takrajnih inlakuž, ki se odtekajo naj raj i v laško reko. Zasujmo s združenimi močni mlake, ktere se odtekajo v sovražno reko, da poginejo v njih mrčesi, ki okužujejo zdravi avstrijski zrak. — Na delo I zdaj je čas.
Zagradimo in napravimo nasip, da se lahko ubranimo poplavljenju iz Italije, črni oblaki na južni meji kažejo, da nevihta nastane, potoki se napolne in silno se bodo zaganjali ljuti valovi v lepo našo domovino. Večkrat potegne nasprotni veter in burne oblake odžene, oddahne se posestnik ob reki, ali misli si: treba je nasipa, treba je ograje in jeza, kar se ni danes zgodilo, utegne se zgoditi nenadoma in gorje nam potem, tako govori modri previdni mož. Naši sosedje Goričani so naredili načrt, ter uže položili temelj, na noge vrli Kranjci, opašite uma svitle meče! kličejo vain tržaški Slovenci, zdaj je ugodni čas. Deželni vaši poslanci so možato v adre si do Njegovega veličanstva izrekli željo vseh Slovencev. Da si je večina nij sprejela, vendar ima zgodovinsko veljavo, katere noben nem-čur ne more vničiti. Zdaj je treba delati in gotovo sedaj dosežemo, kar smo na tabor-jih s tisoč in tisoč glasovi zahtevali. Sosedje Goričani in Kranjci, pridite na obale sinje Adrije, tu se prepričate o blagostanji, ki dohaja po vodeni poti, pridite, da se do-
govorimo o važnem načrtu, kterega je treba urno postaviti, da se začne nemudoma delati za zedinjenje Slovencev v eno kronovino v korist Avstriji i našega naroda. Naredimo nasip, črni oblaki na južni meji se nabirajo, utegne nastati nevihta in kedo mora danes presoditi pri tako različnih kombinacijah, da ne poplavi pohlepnost Italije, vsled vladne malomarnosti, zopet kakega kosa rodovitne domovine.
Kje je nasip? govorili bodo potomci in obsojali nas, ako padejo molohu v žrelo. Jp kar se danes ne zgodi, lahko se pripeti drug dan, ker prihodnost je zakrita s črnim zagrinjalom, skoz katero nobeden ne vidi. Kranjec, Goričan in Tržačan, vzemite v roke težavni posel, dvignite kvišku ograjo in obrambo, postavite jo na mejo s tem, da se zvežemo v eno politično upravo, z enim zastopstvom. Razbiti se mora vsa sila, ktera bi prihrula nepoklicana do meje naše mile domovine. Vtrjen bo biser slovenski, zvestoba, pod ktero se zvijača in jeklo drobita, do sem ne dalje, donelo bo iz rodoljubnjih prs, z truplov prve straže, vse bo delalo trdne okope, ko bo narod združen v eno celoto.
Na delo, bratje! kliče domovina, storimo toraj sveto dolžnost, da se začne ideja, ktera se uže davno goji, z nova buditi, da postane iz besede meso in dejanje in iz dela stvar. Shod narodnjakov s Primorja in Kranjskega bi bil naj bolj primerin v Trstu, imamo dovolj narodnih prostorov in je središče vsem, tako iz najdaljših krajev To-minskega, kakor iz Gorenjskega. Ustanovil bi se začasni odbor, ki bi vso stvar v roke vzel in stopil v dogovor z osobami visokih krogov, da pripravlja pot občnemu menjen-ju obeh dežel.
Adreso desnega brega Soče prejasno kaže potrebo zedinjenja, da se napravi krepek jez proti pohlepni Italiji; ko pogoltne ona ta breg, pridemo mi na vrsto, kajti laški moloh ni nikdar sit, on se ne brani nobenih dežel, njegova vlada ni avstrijska vlada, ki se brani dežel.
Nij se nam treba strašiti, da stvar ne pojde, besede Njegovega veličanstva slovenskim občinam poleg Soče dajo pogum in so migljaj, kteri moramo porabiti.
Tu gre za drugo turško granico in mi bomo nadomestovali nekdanje hrabre graničar je.
V „Edinosti" je moč, to vedo na Du-naji predobro in ako ne bodo v edinosti moči cenili dunajski kolovodji, bode se oso-da nad njimi hudo maščevala.
Naredimo nasip, le urno lopato v roko, na kterej je vtisneno gaslo: združimo se, bodimo edini i ne dvomimo nad izidom, da dosežemo in dovršimo narodni okop.
Oglasimo ne!
Okrog domače hiše zgraja poredna drhal, počenja napake in dela nemir, da se studi in jezi domačine. Ko neče ponehati, skočijo hlapci na gospodarjevo povelje iz hiše ter pretepejo se šibo nepokojne malopridneže. To primero nahajamo tam, kder je dobro in brezstrankarsko gospodarstvo, kjer pa gospodar svoje hlapce s tem hoče strahovati, da jemlje v obrambo malopridneže samo zato, da ne spolni želje podložnim, tam se smeje v pest vsak ter govori: Kar si sejal, to žanješ. — — —
Tržaški Slovenci so se najbolj navdušili leta 1868, narodni duh je krepko zbujal zdrave elemente in družil čvrste moči, ktere so obečale vspeh državi in narodu. Zdrave misli so se rodile, čitalnice so se vstanavljale in tržaškim Slovencem jo gorki solnčni žarek zasijal in ogrel prvič do dobrega ledeno skorjo, ktera je obdajala slovansko srce. Narodno seme je padalo v dobro zemljo, poganjalo upapolne kali; — toda neprijatelja naše narodnosti sta sejala vsak po svojem načinu osat in plevel, ter inetala na kali trnje, da se vduši uže v kalih mlada setev.
Povzdignimo glas odkritosrčno po slovanski navadi, in poiščiino vzroka denašnjih nemirov in zavratnih demonstracij. Vlada je bila takrat nam mačeha, odbijala je naše prošnje, ni pošlusala glasu Slovencev, sebi na škodo in nam v zaviro je podpirala ita-lijanstvo.
Delalskega slovenskega društva, ktero bi danes lahko bilo velika pomoč slovenskim delalcein, imelo bi svoje prodajalnice in druge dobrodelne naprave, šole in t. d. ni vlada dovolila, dovolila pa ga je laški stranki, kterej je s tem in drugimi čini podporo dala za protiavstrijsko politiko. Izredila je kačo na prsih, ktera če dalje hujše pika se strupenimi zobmi v zdravo avstrijsko srce,
Telovadno društvo „Primorski Sokol", kteri bi družil bil mladino in narodno inteligencijo pod svojimi peruti, krepil narodu in državi dobre vojnike in hrabre boritelje, ni se dovolil.
Laško razpuščeno telovadno društvo se je smelo zopet pod drugim imenom vsta-noviti i še danes dela — komu v roke ? Sokola so se bali, ko državi nevarnega, ker bi bil napravljal izlete, gojil lepo petje in širil omiko inej slovenskim ljudstvom. Podil se je zajec iz grma, kder ga ni bilo, tičal pa je za drugim grmom kozel in molil iz njega svoje rožičke, toda niao ga hoteli videti i zato je pozobal vse boljše mladike, iz kterih štorov danes poganja nemir.
Oglasimo se; glasilo se je takrat po okolici; toda zgubil se je glas, kteri so okoličani in tržaški Slovenci povzdignoli. Glas mestnega starešinstva pa je našel odmev, da se je predrugačil mestni ustav tako, da smo Slovenci po me.stu in okolici bili na steno pritisnem; odpadli so župani po vaseh, postavili so se nam in državi sovražne okrajne načelnike i. t. d. in to je vlada vse odobravala in podpirala pogubno delo, ktero danes epidemično postaje. Po ulicah po noči se razmetavajo protidinastični proglasi, na zide se v temi od neznanih rok lepijo re-vulucijouarni pozivi, ljudstvo vznemirja grmenje petard, ktere vžiga drhal pustolovcev in mladih sanjačev. Od kod izvira
to? —--Kde je okoliški batalijon, ki
bi dan danes s kompanijo okoličanov vse to zabranjeval ? — Na poti je bil rovarske-mu počenjanju, zato se je moral razpustiti.
Oglasimo se tudi mi Slovenci, kaj se godi v naši domači hiši, poiščimo si sredstev, s kterimi vženemo lalionsko pobalinsko drhal v kozji rog. Napravimo strelna društva po vsem Primorskem, vadimo se v praznikih streljati, saj je to lahka stvar in ker smo vsi skoro dosluženi vojaki, lahko druge Tirole v Primorji napravimo. Oglasimo se, da bode svet znal, da le izmečki rogo-vilijo, da bi v Italiji obudil pozornost tamošnjih prebivalcev, ki naših razmer ne poznajo in verujejo lc lažnjivim poročilom pustolovcev. Pošteni Italijan se ue meni za nas, ker dobro ve, da je na Primorskej velika večina Slovencev, Italijanov pa še tre-tjinje ne, in da naš narod zadnjo kapljo krvi potoči, predno ga ptujc ljudstvo podjarmi.
Pri nas Primorcih velja, da nečemo za nobeno ceno pod Italijo priti, naše i laške razmere so v takem nasprotji, kakor ogenj i voda; do slovanske zemlje Italija nobene pravice nema. Kar se tiče glavnega mesta Trsta, protestiramo okoličani proti vsa-kej izjavi, ki izhaja iz grl drhali, ki je nič-maničeva, zrela za ječe in vislice. Po okolici gre splošna nevolja zoper pobalinsko po-čenjanje in ako se bode dalje ta lahonska kuga širila, bati se je, da naši zvesti slovenski okoličani v istini na noge stopijo z klicem : Odglasimo se !
--»©oca«--
Dopisi,
V Livnem, 29. septembra.
V dežju in megli ste zapustile 2 brigadi tabor pri Suici 26. t. m. ob 6 uri zjutraj in hajdi čez hribe in doline proti Livnem po kamnitem potu; ta dan Livnu ostane v večnem spominu. Štiri brigade so zaprle Livno uže ta dan od 4 strani, namreč na severji 2. na vzhodu 3. na jugu 1. brigada 7. divizije; za hod je zaprla reservna brigada Gin. Csikos, pri kteri se tudi 79 bram-bovski batalijon nahaja.
Mesto Livno se je imelo 27. t. m. posesti, ali že 26. je bila 2. brigada napadena na strmih in kamenitih stenah, pa je Turke dobro otolkla in zopet v trdnjave zapodila. — Pri tej priložnosti je bil ranjen 1. štabni častnik in več oficirjev in mož našega 17. polka, menda vseh skupaj 16.
Drugi dan 27. ob 7% zjutraj so začeli topovi od vseh strani na vtrjene kraje streljati in kmalu potem se je pričel boj tudi iz pušk pri samostanu, ali turki so imeli tukaj le malo časa stanje, pomagal je top infanteriji, zapustiti so morali pozicijo in vrnoti se v trdnjave.
Na severni strani kjer je 2. brigada posel imela, strme v nebo 3 stolpi s topovi* oboroženi, nad propadom, pod kterim Livno leži; branili so se turki proti severji ali zastonj je bil njih trud; gorski topovi od severja, in poljski od juga in zahoda so jim delali veliko škodo in zapustiti so jih morali kruti Turci; branitev mesta bila jim je zdaj prva skrb.
Na vzhodu največja terdnjava, s topi obložena, vzdrževala je ogenj le malo časa, ker naša vrla artilerija ni ji dopustila dolgo časa s topovi odgovarjati. Top je razrušil obzidje in posadka je bila prisiljena zapustiti tope, ter mesto samo braniti.
Tretja brigada je stala pri samostanu in v ravnini na vzhodu pred trdnjavo. Prva brigada je nadlegovala sovražnika od juga s topovi; mej tem je reservna brigada od Dalmatinske z starimi 8 ff topovi grad v mestu podirala. Ves dan je trajal boj s topovi in puškami, da si je gosta megla mesto in okolico krila; na večer je začel veter pihati, megla se je zgubila.
Zdaj so začeli topovi od 6 strani na vse vtrjene kraje streljati, bombardiranje je bilo splošno do teme.
Bilo je ob štirih popoludne; Turci so se pripravili na zadnji boj. Udarili so z vso močjo proti zahodu, da bi oklep prodrli ali naredili so račun brez gostilničarja. Tukej je stala brigada Csikos z Dalmatinci in pokazali so jim, da ni posla zanje; skupno streljanje iz pušk in topov od vseh strani zapodilo jih je nazaj od kodar so prišli.
Fanatični Turki so nazadnje uvideli, da jim zadnja ura bije, razvili so 28. zjutra belo zastavo v mestu, ter so se podali.
Z „živjo-klici" so zasedli naši previdno ob 7 uri zjutraj trdnjave ; godba je igrala cesarsko pesem, veselje je bilo splošno.
Po dokončanem delu je bila prva stvar Turke pograbiti, razorožiti jih in v varen kraj spraviti. Priplenili smo mnogo pušk, jagatanov, pištol, strelivo in 14 topov (enega od leta 1579 od Karola). Jetnike so odpeljali v Dalmacijo. Zadovoljni smo, ker smo enkrat s hribov v dolino prilezli; v štiridnevnem dežju in mrazu smo trpeli toliko, da se je njih več smrti želelo; bili smo mokri do kosti, poleg tega je pihal močen veter. Po prestanih težavah segali smo si v roke, pozdravljali drug druzega in boljših dni voščili.
Naš 17. polk sme ponosno stopati, vdeležil se je več bojev, povsod zmagovito, zato smem reči, da ga nij rad Kranjca. Ponosna bodi kranjska zemlja, ti imas vrle sinove! Živela zmagovita vojna, črno rumena zastava vihra po nekdajnih turških gradovih, pal je polumesec!
V Zgoniku na okoliški meji, 1. oktobra.
Zgoniško „bralno društvo" je napravilo minolo nedeljo veselico z dvogovorom, deklamacijo, tombolo in plesom, ktere se je vdeležilo obilo ljudstva z bližnih občin, tudi iz Trsta so počastili veselico nekteri odlični gospodje.
Ob 4 uri je bil začetek, zagrinjalo se dvigne. Mladi vrli mož J. Gruden je prav mično deklamoval Koseskovo „Slavjanski Jug"; da mu je občinstvo ploskalo, to se ve, kajti deklamacija je bila času primerna, llozika Grudnova je deklamovala „ Zapuščeno literaturno polje* ; mlada deklica se lahko dobro v govornosti razvije. Politični dvogovor „Kmet in Slavoljub" izvršila sta J. Gruden in I. Milič prav dobro, govor se je pletel o lahonih in Slovencih v tržaški okolici, kako je vlada samo to zakrivila, ki je italijanščino širila; ljudstvo je pazljivo poslušalo poučne besede in konci s pohvalo in ploškom pokazalo zadov oljnost. Tombola se je vršila v lepem redu in dobitki so bili kaj lični. Po tomboli je nastopil g. Dolinar in govoril, pozdravljajoč občinstvo, o omiki in naglasa!, da so „bralna društva" prave šole po vaseh za odraslo in mlado ljudstvo. Povdarjal je, naj se omika goji povsod in pri vsakej priliki, da se po potih ne smejo v laščini pozdravljati ptujci, ampak le v domačem jeziku. Navajal je tudi, kake pravice imamo Slovenci do svojega jezika v šoli, v uradih in sploh povsod, in da smo sami zakrivili, da se nam vriva ptujščina, ker jo ne pošiljamo od kodar je prišla. Nazadnje jc priporočal Zgoničanam, naj se pogosto zbirajo v „bralno društvo", naj pridno bero časnike in knjige, da bode stalo trdno in krepko, ktero Bog poživi mnogo let. „Živijo", je grmelo zunaj in znotraj, veter pa je po zraku igral se slovenskim praporom, ki je ponosno naznanjal, da jc v Zgoniku danes praznik.
G. stari Gruden je po gostil z dobro kapljico terana goste iz Trsta in hišna gospodinja je skrbela, da je z okusno pečenko okrepčala želodce. Mej tem pa so fantje in dekleta rajali, da je bilo veselje.
Iz koprske okolice, 7. oktobra.
Po mnozik letih se je pri koprski gosposki nabralo mnogo novcev, ki so se stekli iz dovolitev plesov in zakonov. Sklicali so se potem župani v posvet, kako se imajo ti novci rabiti in sklenolo se je, na se nalože na obresti, obresti pa naj se vsako leto dele najubožnišim vojakom patentaloin koprskega okraja.
Tako je bilo to doslej in še je do 40 tacih vojakov, ki so vsako leto na cesarjev Ajstni dan dobivali po 6, 7, 8, 10, 15 in celo po 20 gld. Dobili pa smo druzega vradnika v Koper, ki je najpotrebnišim do-služenim vojakom miloščino popolnem ustavil. Ko so prišli letos v Koper po miloščino, podaril jo je le 13, i še tem skrivaj, da se ne ve koliko, okoli 27 pa se jih je vrnolo brez darii.
Radi bi tedaj znali, zakaj se je tem ustavila miloščina, kako so se porabili dotični novci in zakaj se niso sklicali župani, ki imajo o tej reči določno besedo. Preiskava o tem ne bi odveč bila, kajti govore se reči, katere, ako so resnične, zahtevajo ostro sodniško kazen.
Nečem danes več o tem govoriti, ali molčal ne bodem, ako se stvar ne preišče i poravna.
Še nekaj moram omeniti. Pod Koper spada okoli 50 sosesk, vse so slovenske, edini Koper je poitalijančen, pa prav v Kopru so vse gosposke in šole, če tudi je od vseh krajev najbolj oddaljen. Iz tega se vidi, kako enakopravnost vživamo Slovenci z Lahi; mi moramo zarad peščice koprskih Lahov hoditi v daljni Koper, čas gubiti i denar trositi tistim na korist, ki se ozirajo tija čez morje. Ali ne bi prav bilo, da se vsaj sodnija z davkarijo premesti v pripravni ši kraj ?
Ker mi Slovenci stokrat več davkov plačujemo, nego Lahi, zato bi gotovo pravično bilo, da imamo te gosposke na pri-pravnišem kraji.
V Rojani, 7. oktobra.
Včerajsna „beseda", čitalnici v prid osnovana po nekterih marljivih gospodih, bila je prav živahna. Igra „Dva gospoda pa en sluga" je bila prvikrat na odru, ali vzbudila je obilo smeha, kajti igralci in igralke so bili izbrani: G. Ižanski, ktere-mu je komika uže na obrazu brati, znal je ta večer prav posebno smeh buditi. G. Wolf in Pikel sta se dobro vedla. Gospodičini L. Hučkova in J. Hakljeva ste prav dobro igrale. V nedeljo 13. t. m. pa želimo zopet videti vse na rojanskem odru, ko se bode predstavljala zopet nova šaljiva igra.
Posebno je občinstvo navdušilo petje po igri, katero je g. Ižanski prav dobro izvršil, moralo se je ponavljati, toliko je bilo pohvale. Tombola z 30. dobitki se je vršila potem, bilo je dohodkov 46 gld. 90 kr. kar je g. Wolf ko načelnik odseku denarničarju izročil. Gospodičine je potem napal nemir, dokler ni g. Bartelj ročno po glasovirovih
tipalnicah posegel. Z urnimi nožicami so se začeli pari sukati in le pitelinov glas je opomnil plesalce, da je treba počitka.
Kritični politični pregled.
Naše ministerstvo je cesar odslovil. Zrelo je bilo, zato je palo; solz za njim ne bomo točili, ker nemamo vzroka. Dolgo je gospodarilo, a prigospodarilo nij nič, celo lastnej stranki, iz katere se je porodilo, nij bilo več po všeČi; nemogoče na vse strani, moralo je prepustiti krmilo drugim možem, pustivši državo v takem kvaru, v tacem neredu, da je Ilerakljeve moči potreba, da se red ustanovi. Pod vlado palega ministerstva je občna državna gnjiloba dosegla svoj vrhunec, pod njo je bil krah, ki je na tisočo rodovin treščil iz blagostanja v uboštvo; pod njo se je rodil chabrus, prevare i goljufije sin; pod njo so se pri volitvah v deželne zbore kupovali glasovi; pod njo so se poštenim uradnikom službe jemale; rene-gatstvo se je podpiralo, občna morala spodkopavala tako, da Človeka strah proleta i zona trese, ko premišljuje dejanja javnih i nejavnih organov. — Nemamo tedaj vzroka žalovati za ministerstvom, a strah nas je, ko se oziramo na denašnje državne razmere, ker so take, da je treba skoro nadčloveške moči i modrosti, da se vravnajo tako, kakor zahteva državna blagost. Ali se najdejo temu sposobni možje, ali bodo imeli toliko razuma, krepke volje i moči, kolikor treba, da se vrne v državo pravica, svoboda, zadovoljnost i blagost ? Ali jim bo mogoče stati nad strankami, mogoče iztrebiti iz uradov gnjilobo, ustaviti obubožavanje, postaviti davkom meje, urediti šolstvo i državno denarstvo, dati deželam pravične volilne rede ? To so velevažna prašanja, katera treba ugodno rešiti, če hočemo, da se vrno boljši časi, da država ne propade.
Tudi ogersko ministerstvo je dalo ostavko, i to je cesar sprejel. Kako se tam reši ta gordonski vozel, to je še uganjka; pri sedanjih razmerah ne vidimo nobene mirne poti, po katerej bi mogli priti do po-razumnosti z Madžari i vse kaže na to, da nij več daleč čas, ko se bo s krvijo pisala pogodba z Madžari.
Iz deželnih zborov je v obče malo poročati, ker so jim dane pretesne meje. Tržaški deželni zbor se je letos zopet pečal s tem, kako bi se mestne meje v okolico premaknole i Slovenci poitalijančili, ker s petardami, katerih nij v misel vzel, ne da se to opraviti; goriški zbor je vsaj svojo nevoljo izrekel nad necini počenjanjem na Primorskem, a tržaški za to nij imel besede ; menda so inu petarde sapo zaprle.
Jako zanimljiv je ljubljanski deželni zbor. Nam se zdi, da je Kranjcem i Slovencem sploh celo koristno, da se nemčurji prigoljufali večino v deželni zbor, ker so se s tem odkrile i pojasnile še nikoli ne slišane reči. Tacega terorisma, takih goljufij, kakor so se pri volitvah v ljubljanski de-
želni zbor godile, zgodovina ustavnih držav — razen madžarske — še ne pozna. Zdaj ljudstvo dobro ve, kedo so nemčurji i novo ministerstvo — tega se vsaj nadejamo — mora temu škandalu konec storiti. Da so ljubljanski nemčurji zavrgli adreso, katero se narodnjaki hoteli cesarju poslati, to se samo ob sebi umeje, a nič ne de, dobra volja velja tukaj toliko, kolikor dejanje.
V	praški deželni zbor so letos prišli tudi deklaranti; gotovo so to prav i v pravem času storili. I oni so nasvetovali adreso do cesarja, utegne pa ž njo biti tako, kakor v Ljubljani. Naj bo pa teinu kakor hoče, mi lehko še nekoliko čakamo, toliko lažje, ker nam kažo znamenja, da jc blizu nas čas, ki se bode imenoval: slovanska doba.
V	Bosni i Hercegovini je vojne konec. V zadnjej deželi je general Ivanovič po petdnevnem trdovratnem boji zadnje dni minolega meseca vzel trdnjavo Klobuk, ki se je junaško branila i s tem končal vojno v zadnjem kotu Hercegovine. V Bosni so naši vzeli Livno, kar naš dopisnik iz Bosne natanjko popisuje. General FilipoviČ je dobil s padcem te močne trdnjave vso Bosno v roke noter do Višegrada. Le okraj novipa-zarski je še v turških rokah, ali tega naša vojska vsaj letos ne posede. Ce se podvrže prihodnjo spomlad, to še nij gotovo, ali zelo verjetno je, ker Turki se bodo v tem kraji zbirali, nemir delali, kristijane klali i našej vojski nagajali i zapreke delali, da ne ostane druzega, nego zasedenje Novega Pazarja i Mitrovice. — Glas gre, da zdaj, ko je Bosna s Hercegovino pomirjena, pride iz teh dežel 140,000 vojakov uazaj domu, 80,000 pa jih ostane za brambo; natanjčni-ših poročil o tem vendar še nemamo.
Pogodba s Turčijo zastran Bosne i Hercegovine, o katerej seje toliko govorilo, šla je srečno za vselej po vodi. Sultan je nij hotel podpisati i tako se je odložila „ad graecas calendas", to je: za vedno. I to je prav. Ocmu bi sklepali pogodbo zastran dežel, katere smo si s poštenim mečem priborili. — Turška vlada hoče svojega poslanca z Dunaja poklicati i toži velevlasti m, da avstrijska vojska v Bosni kruto dela s Turci ter prosi pomoči. Turek ima res vzrok tožiti zoper krutosti; naj poprej izdere bruno iz lastnega očesa, potem naj še le reče: Brate, ti imaš pezdir v očesu. Turek i pa človečnost, to ste dve reči, tako nasprotni, kakor ogenj i voda. Turčija v svojej slepoti ne bo mirovala, dokler bo imela še katero posestvo v Evropi, mislimo
in upamo, da je bo kmalu konec.
-----------------
Domače stvari.
" Poh ve če v a nje poreškega škofa dr. Janeza Glavine je opravljal 6. t. m. v Gorici prevzvišeni višji škof A. Golinajer vpričo prevzvišenih gg. škofov Jurija Dobrile iz Trsta in Ivana Pogačarja iz Ljubljane.
" Deželni zbor tržaški ima letos v svojem sporedu mnogo stvari, zadevajoč
okolico proti splošnjej volji vse okolice, prvo važno jc razširjenje mesta po okolici. Okoliški poslanci bodo zopet imeli priliko dokazati krivico, ki jo dela tako zvana liberalna laška stranka. Načertu, kakorsnega si je ustvarila zloglasna stranka, zakličemo iz tisočerih slovenskih prs: Ne boš! Ta stranka, ki se po krivici liberalna imenuje, nas hoče posili v okolici politično umoriti, pa naš živclj je uže tako močan v okolici, da se ne boji žabjih čelusti. Potem hoče ta stranka tudi juridično laško fakulteto; Čemu? Kopici Lahov in ptujcem onkraj meje? Za take potrate se ne bodo rabili krvavi žulji ubogega davkoplačevalca, saj je največ našega denarja. Tudi ni potreba gojiti na lastnih prsih laških rogoviležev, še na ta par študentov, ktere ima laška narodnost, mora policija oko imeti. Sprevideti bi morali laški poslanci, da iz te moke ne bode kruha; naj raji uvedo šolske postave, ktere ima vsaka dežela v Avstriji, le v Trstu jih nemamo zato, da se lažje se silo okolica polaščuje.
° Statistika meseca avgusta. Rojenih je bilo 223 moških in 202 ženskih. Zakonov je bilo sklenenih 81 verskih in 1 civilni. Umrlo je 213 moških in 185 ženskih. Največ jih je umrlo 20 in najmanj 7 na dan. Volov se je pobilo 1437, krav 221, telet se je zaklalo 1427, ovnov 2906, jančkov 11, konj 6.
*	Gozdarski zbor je bil te dni v
Trstu, zbralo se je precej gozdarjev, mej temi je bil tudi naš domorodec g. P. Rant, oskrbnik Trpinčevih posestev v Skofjiloki.
*	Znani strelec na gradu v Banja-luki A. Mažgon iz Cirknega je prišel z Dunaja v Trst se zdravit; zdrobilo mu je kolo od kanona levo nogo. On, še jako mlad, desetnik pri pešcih Weber, podrl je turško mošejo in razbil mnogo hiš, v kterih so bili ustaši.
*	Sovražnik parnik mašin. Haži Košta, Turčin, rojen na Angleškem, pripeljal se je v kočiji z Dunaja v 9. dneh in pojde z ladijo na jadra v Carjigrad. Zaklel se je, da se v svojem živenji nikdar ne bo vozil po železnici niti s parnikom po vodi. Vsaka glava ima svojo pamet.
° Razstava umetnih slikarskih in kam-nopodobarskih del je v Kevoltelovej muzeji odprta od 10 do 1 ure popoludne; prijatelji umetnosti, ne zamudite iti gledat umetnih del.
*	Lahoni so začeli prav drzno kultu-ronosno zavratno rokodelstvo opravljati, petarde pokladajo ti kalabreški vitezi na ra&ne kraje in strašijo mirno prebivalstvo v spanji, njim ni nobeno hudodelstvo preveliko, to je laška kultura, to nam Slovencem vsiljujejo; branili se bomo te knge in nikdar ne dopustimo da nam gospodari tako ljudstvo, ktero je najbolj izurjeno v zavratnih napadih, ostudnem zabavljanji brez morale in brez značaja. Treba bode zopet okoličanom na noge stopiti, ako ne pojenja draženje,
vsa odgovornost pade na stranko, ktera ima na sebi vse slabe, a nobene dobre lastnosti.
*	Društvo črkostavcev je razpustilo
c. k. namestništvo.
*	Grški cigani, 16 osob, so počastili Trst, pripeljali so se s parnikom iz Benedk in odpotovali minolo saboto.
Ranjeni vojaki domačega polka št. 17. br. Kuhna so v tržaški bolnici tile: Ivan Urh vodnik 1. komp. Ivan Pavlišič desetnik, France Seljak, Andrej Kavčič, Jernej Mrzlikar prostaki 2. komp. France Dejak, Gašpar Suhadobnik, Anton Percel,
v
Matija Stare vsi 4. komp. SusteršiČ je umrl pri Livni.
° Draženje; pod tem naslovom je prinesel tukajšne lahonske prekucijske stranke list članek, v kterem se huduje in po policiji vpije, da so slovenski novinci, ko so skoz mesto na parnik šli, peli slovenske pesmi in zavpili pred lahonskim gnezdom magistratom Živila Avstrija! čes, da motijo mirne prebivalce. O petardah pa ta rogo-vilež ne omenja ničesa, da mirno ljudstvo motijo, celo nekako veselo poroča, kje in ob katerej uri i minuti je katera počila, tako natanjko vse to ve, kakor bi na zvezde gledal. Svetovali bi, naj petardiči svojo firmo kde izobesijo.
" Ubil se je Llojdov mornar ki je z jambora na parnikov krov pal.
*	Obesil se je nek težak na vrata svojega stanovanja, bil je uže dal časa zmešan.
*	Zabodla se je 8 krat z nožem neka malopridna ženska iz ljubosumnosti, da so jo morali v bolnico odnesti in bo teško okrevala; to je tržaška morala.
" Policija je zasačila 8 tržaških mla-denicev, mej temi 6 študentov in dva trgovska agenta, ktere je baje za „iredenta Ita-liatt srce bolelo, da so si ga hoteli v stranski ulici ohladiti s pokoin kake petarde, pa se jim ni posrečilo, zdaj si hlade lahonska srca za vrati ječe.
" Otrok nkradcn je bil te dni neki kmetici, imela je opravilo v I. nadstropji neke hiše v Trstu, pa ko se vrne, ne najde več dveletne deklice in nobena živa duša da danes ne ve zanjo. Ne čudite se Trstu, ako se celo otroci kradejo.
" Uro ukradli so pri novi luki, kamor je vtorek 150 vozov večidel z Pivke doslo, Postojncu Zabarju, ki se je za naj bolj izvedenega imel. Zabar je mislil, da se tudi v Trstu lahko z uro baha, pa plačal je ba-
harijo drago.
-----------
Bazne stvari.
*	Cesar v bolnici. Naš cesar ima lepo navado, da rad obiskuje bolnike v bolnicah, vzvlasti ranjene vojake, s katerimi se razgovarja ter jih tolaži in vprašuje, kaj
žele. Te dni je bil zopet v vojaškej bolnici na Dunaji mej ranjenci, katere so pripeljali iz Bosne. Ko je prišel do vojaka, kateremu so divji Turki nos odrezali in oči izkopali ter ga ganjen vprašal tresočim glasom, ali mu more s čim pomoči, odgovoril mu je vojak : „Samokresom, da končam revno ži-venje". Te besede so cesarja tako ganile, da se je moral v stran obrnoti in ves pre-sunjen zapustiti bolnico.
* Vime na Ogerskem. Zadnje dni so bile strašne uime na Ogerskem. V mestu Miškolci se je utrgal oblak i napravil tako povodenj, da je nad 1000 hiš podrla i skoro enoliko ljudi utonilo. Prizor je bil grozen, kajti nesreča se je prigodila v temnej noči mej strašnimi treski, več sežnjev visoki valovi so bučali skoz mesto, vse podrli, živino i ljudi se saboj nosili. Tudi v Erlavi i po druzih krajih je napravila povodenj veliko škode.
" Nad 600 ljudi je utonilo na reki Temzi blizu morskega ustja. Bili so na la-diji, ki je peljala na izlet in kratkočasvanje mnogo družin iz Londona. Ko je v mraku v Teinzo nazaj plula, zaletel se je vanjo drug z ogljem naloženi brod ter jo na dvoje pretrgal, da se je v ene j minuti potopila. Le malo ljudi se je s plavanjem smrti otelo, vsi drugi so našli mrzel prob v vodi.
Listnica uredništva.
V. č. g. A. Š. v Bolcu: prijeli l./t. 1 gld. 3/to- 1 gld. 20 kr. toraj primanjkuje za tekoče leto 20 kr. Srčni pozdrav! — 1. Ilener Stjak hvala, Bog Vas živi in poštena vipavska kapljica. — V. č. g. F. K. Slivje: lepa hvala.
Koristno naznanilo
predast. dohovsčini.
Tovarna za izdelovanje voščenih sveč, lastnina Alojz^a Bader-ja v Gorici, ki
je bila odlikovana sš sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel, po nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.