leto VII. ŠT. 15 (304) / TRST, GORICA ČETRTEK, 11. APRILA 2002 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,93 € wwiv. noviglas.it NOVI GLAS !E NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 VOLITVE PRED VRATI VANDALSKA OSKRUNITEV KOSOVELOVEGA KIPA V TRSTU Dober mesec nas še loči od upravnih volitev, ki bodo v nedeljo, 26. maja. Pri nas zadevajo vrsto večjih in manjših občin v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Slovenske volivce pa predvsem zanimajo občine Gorica, nato v tržaški pokrajini Devin-Nabreži-na, v goriški pa še Krmin. Vsekakor pa bodo te volitve pomemben test tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. Na prvi bo sevecla šlo zlasti za vlogo vladne večine oz. opozicije. Na drugi strani pa so za nas zelo važne, ker spet lahko pokažejo na vlogo in uveljavitev slovenskega elektorata. Problem upravnih volitev je sedaj odprt, k njemu pa se bomo gotovo še vrnili. Zadeva je predvsem upravnega značaja, je pa obenem tudi politična, in to vsaj za Slovence v naši deželi. Vsake volitve so seveda pomembna politična preizkušnja, in to ne samo upravna. To se je zlasti za Slovence v Italiji pokazalo že v prvih povojnih letih, ko je na primer slovenska lista z lipovo vejico dosegla (zlasti v Gorici) svoje prve mandate tako v občinskem kot v pokrajinskem svetu. Takratni izvoljeni svetovalci na samostojni slovenski listi so zelo pogumno nastopili in se skoraj tildifizično izpostavili takratnemu močnemu italijanskemu pritisku. To so bili v Gorici dr. Avgust Sfiligoj, Rudi Bratuž, dr. Anton Kacin, dr. Kare! Birsa, Polde Kemperle in drugi. Nekoč, in to zlasti v prej omenjenih prvih povojnih letih oz. desetletjih, smo imeli tako goriški kot tržaški Slovenci prav v občinskih svetih obeh glavnih mest pokrajin edini pomembni politični forum. Vse to velja zlasti za obdobje do leta 1964, to je do ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Šele tedaj smo dobili v tem že zakonodajnem organu, namreč v deželnem svetu, najvišji politični forum, v katerem sta prav prva deželna poslanca SSk, dr. Jože Škerk in dr. Drago Stoka, lahko iznašala naše skupne zahteve. Kot smo prej omenili vlogo prvih goriški/l svetovalcev slovenske liste z lipovo vejico (kot izraz SDZ), tako poglejmo sedaj na Tržaško, kjer so se v istih časih borili za slovenstvo in demokracijo občinski svetovalci samostojne slovenske liste, kot dr Josip Agneletto, nato dr. Teofil Simčič, pa še dr. Rajko Dolhar in drugi. Podobno vlogo so imeli naši prvi pokrajinski svetovalci v Gorici Avgust Sfiligoj, Rudi Bratuž, nato dr. Andrej Makuc, dr. Martin Kranner, Marija Ferletič in še vrsta mlajših politikov. V Trstu pa so bili na podobnem mestu dr. Rudolf Marc, Saša Rudolf, dr. Drago Legiša in drugi. Mislim, da je bilo vsekakor delo teh osebnosti nedvomno pionirsko in zelo dragoceno. Današnji zapis je seveda le uvod v sedanjo volilno borbo, ki je prav za nas Slovence lahko izredno važna in odgovorna. Danes so seveda volilne razmere precej drugačne. stran 2 ANDREJ BRATUŽ Spirala nasilja in oborožene sovražnosti v Sveti deželi, deželi rojstva, smrti in vstajenja našega Gospoda, deželi, za katero pripadniki treh velikih monoteističnih veroizpovedi verujemo, daje sveta, je dosegla, nezaslišane razsežnosti. Živimo izjemno težavne trenutke na vsem mednarodnem področju in po vsem svetu možje, žene in nedolžni otroci trpijo za posledicami vojne, revščine in nepravičnosti. PAPEŽ JANEZ PAVEL II., PONEDELJEK, 8. APRILA 2002 SRAMOTA IN SLEPOTA! JURIJ PALJK Pravzaprav bi pod ta naslov lahko zapisali, da se slepota takih dejanj ni nikdar nehala, pa čeprav smo se zadnje čase naučili, da nam ni bilo več potrebno teden za tednom in iz meseca v mesec pisati o o-skrunitvah naših simbolov na Tržaškem, pa naj je šlo za slovenske napise ali za naše spomenike. Prav zato z ogorčenjem pišemo o vandalskem dejanju o-skrunitve spomenika pesniku Srečku Kosovelu v Ljudskem vrtu, oskrunitve, ki jo je prva opazila neka slovenska gospa, ki se je v nedeljo, 7. t.m., podala na sprehod v Ljudski vrt. Na podstavku ni videla več doprsnega kipa pesnika s Krasa, ki je s svojo čudovito pesniško besedo nagovarjal in še vedno nagovarja vsakega ljubitelja lepe in dobre umetniške besede in je zato tudi našel svoje mesto med ltalom Sve-vom in Jamesom Joycem v Ljudskem vrtu. Prvi je o hudi o-skrunitvi poročal radio Trst A, FOTO KROMA prišla je seveda policija in našli so tudi Srečkov doprsni kip, v travi je ležal pomazan. Kot da ni bilo dovolj dejstvo, da so kip surovo in nasilno sneli s podstavka, ampak so ga morali še pomazati, da bosta učinek in naše zgražanje še večja. Mislili smo, da nam ne bo potrebno več pisati o hudih dejanjih, ki so vedno imela za cilj uničevanje in mazanje naših, slovenskih simbolov, a smo se motili. In noben slučaj tudi ni, da to nasilno in umazano dejanje prihaja v času, ko seje stopnjevanje napetosti in, recimo že enkrat na glas!, sovražnosti do Slovencev v Trstu spet dvignilo na nam iz preteklosti dobro znane ravni. Vse to seveda dokazuje, kdo danes vlada v Trstu, in zato nas ne čudijo besede političnega predstavnika najslabše tržaške desnice, ki je vandalsko dejanje oskrunitve Kosovelovega spomenika sicer javno obsodil, a pri tem takoj dodal, da je sam seveda mnenja, da Kosovelov kip ne spada med kipe velikih mož v Ljudskem vrtu, ker da je bil že sam nekoč odločno proti njegovi postavitvi v Ljudski vrt. Dodal je še, da je že takrat, ko so Kosovelov kip postavljali v Ljudski vrt, javno povedal, da spada Kosovelov doprsni kip v slovenski dijaški dom. Poznamo te besede in ne čudijo nas več, ker vemo, da bi nas ljudje takega kova radi potisnili za zidove, v geto, če že ne ravno čez državno mejo na Krasu. Pa vendar bomo zapisali, da gre za hudo in nasilno dejanje, ki je seveda jasen in zgovoren odraz današnjega duha v Trstu in kaže na to, da je biti Slovenec v Trstu še vedno težko. ' STRAN 3 SE VEDNO ODPRTO VPRAŠANJE O PROBLEMU ZAJAMČENEGA ZASTOPSTVA ALOJZ TUL O zajamčenem zastopstvu narodnih in jezikovnih manjšin se dandanes veliko razpravlja. Pri tem je mišljen predvsem ustrezno zastopstvo v izvoljenih telesih, v katera manjšine prav zaradi omenjenega števila svojih pripadnikov težko same prodrejo ali pa jim je to sploh dejansko onemogočeno. Včasih so manjšine prisiljene se zateči pod o-krilje večjih strank, da vsaj poskušajo izvoliti koga, ki bi ščitil njihove interese. Objektivne izkušnje pa niso najbolj vzpodbudne, ker na omenjeni način izvoljeni predstavniki ne morejo svojega specifičnega poslanstva opravljati avtonomno in v izključno korist manjšinske skupnosti. Slovenska manjšina v Italiji ima nekaj zadevnih izkušenj glede učinkovitosti takšnega posred- nega "zastopstva", zato se vztrajno bori, da bi ji bilo v največji možni meri omogočeno izvoliti vsaj minimalno zastopstvo, kot to že velja za nekatere manjšine v Evropi, med temi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Po drugi strani pa zadeva naleti na veliko nerazumevanje pri odločilnih političnih silah večinskega (italijanskega) naroda, da bi v duhu substancialne demokracije in evropske naravnanosti zagotovili naši manjšini vsaj minimalno predstavništvo v izvoljenih organih. S tem bi hkrati odpadli razni pomisleki in predsodki do manjšine in slovenske v naši deželi še posebej. Kakšen porazen vtis daje prav dežela F-Jk, ki svojo posebno avtonomijo zgodovinsko dolguje prisotnosti slovenske manjšine, da se na vse načine otepa ukrepov v korist Slovencev, vključno do njihove zastopanosti v deželnem svetu. Kot znano, je prav pred kratkim sprejela takšen volilni zakon, ki vprašanje slovenske prisotnosti v deželni zbornici popolnoma ignorira, tako z načelnega kot konkretnega vidika, kakor da vprašanje sploh ne obstaja. In vendar ne gre za nekaj nemogočega, kot nas mnogi skušajo prepričati s trditvijo, da je potreben predhoden ustavni zakon, ki bi spremenil deželni statut z dodelitvijo novih pristojnosti na področju volilne zakonodaje. Doslej ni nihče dal nikakršne ustrezne konkretne pobude v tem smislu. V pričakovanju dokončne rešitve bi Dežela lahko vnesla v svoj volilni zakon določila, ki veljajo za izvolitev predstavnikov narodnih manjšin na listah vsedržavnih strank pri volitvah v evropski parlament, a se Adrijan Pahor GOLDONIJEVE ZDRAHE I Marko Vuk I ZAKLJUČUJE SE RETROSPEKTIVA VENA PILONA I Mira Fabjan i KRSTNA IZVEDBA REQUIEMA FRIGYSA HIDASA 1 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 je tej možni obliki sama odrekla zaradi notranjih nesoglasij v odboru. To so dejstva, ki jih ni mogoče spregledati in še toliko manj opravičiti. Naj ob tej priložnosti spomnimo, da ima slovenska manjšina zagotovljeno eno mesto v vsedržavnem šolskem svetu v Rimu. Zadevnega predstavnika izvolijo ustrezne komponente slovenskih šol. Podobno predstavništvo je zagotovljeno tudi v pokrajinskih šolskih svetih v Trstu in Gorici. Neke vrste zajamčena prisotnost je po novem deželnem zakonu o obrtništvu zagotovljena predstavnikom Slovenskega gospodarskega združenja v deželni ter v tržaški in goriški pokrajinski komisiji za obrt. Deželne oblasti so v tem primeru pravično ravnale in uresničile zadevno politično voljo. Takšna politična volja pa je očitno zmanjkala pri oblikovanju zadnjega deželnega volilnega zakona, pri katerem so večinske politične sile popolnoma obšle vprašanje zastopstva slovenske narodne skupnosti v deželnem svetu F-Jk. I Breda Susič / pogovor ! ANDREJ ŠIK Jolka Milič KRAS, VEM, DA Sl MORJE Miroslav Košuta je prejel letošnjo literarno nagrado Vstajenje. (stran 6) SVET OKROG NAS BLIŽNJI VZHOD/ BUSH ML. IZGUBLJA POTRPLJENJE 2 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 3 417 0 ITALIJANSKO POLITIČNO DOGAJANJE KONGRESA BREZ POSEBNSH NOVOSTI "IZRAEL NAJ SE UMAKNE!" V nedeljo, 7. t.m., sta se v Bologni in v Riminiju končala kongresa Nacionalnega zvezništva in Stranke komunistične prenove. Kdor je pričakoval kdovekakšne novosti, je bil gotovo razočaran. Podpredsednik vlade Fini je bil potrjen za predsednika svoje stranke, poslanec Ber-tinotti pa je bil prav tako potrjen za strankinega glavnega tajnika. Nacionalno zavezništvo je ohranilo svoj razpoznavni znak, kar pomeni, da se na zunaj še vedno predstavlja kot naslednica miso-vskega gibanja, Stranka komunistične prenove pa se je brez kdovekakšne razprave odpovedala stalinizmu, kot je bilo napovedano še pred kongresom. Na kongresu Nacionalnega zavezništva sta spregovorila tudi predsednik vlade Berlusconi in minister Bossi, glavni voditelj Severne lige. Berlusconi je tudi tokrat nastopil dokaj naduto in Dom svoboščin, to je sedanjo vladno koalicijo, označil za "nezlomljivo". Demagoški je bil tudi nastop ministra Bos-sija, saj je govoril o reformah, ne da bi povedal, s kakšnimi sredstvi jih bo vlada izvedla. Podpredsednik vlade Fini je v zaključnem nastopu posvetil še največjo pozornost socialnemu vprašanju. Dejal je, kako je nujno nadaljevati z S 1. STRANI VOLITVE Slovenska stranka nastopa sicer samostojno, a v širšem političnem okviru (Marjetica oz. Oljka). Prav zato pa moramo kot Slovenci še bolj aktivno nastopati. Pred nami so občinske volitve, torej bo izbira predvsem krajevnega značaja. Te volitve pa imajo vsekakor pravo politično veljavo. Zato je prav, da na njih vsi aktivno sodelujemo in s tem soodločamo o naši usodi, posebno še za uveljavitev slovenskih pravic. Naš slovenski glas je torej odločilen za naš uspeh! dialogom s predstavniki delavcev in delodajalcev, pri čemer je pripravljen sodelovati tudi osebno. Po splošni stavki 16. aprila bo treba vsekakor obnoviti pogajanja, saj ne gre le za "razvpiti 18. člen delavskega statuta , temveč za preureditev celotnega trga delovne sile". Pri tem pa je predvsem nujno določiti ustrezna gmotna sredstva, saj takšna preureditev ima svojo ceno, ki ni majhna. Na potek kongresa Stranke komunistične prenove je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da so pohod za mir, ki je bil konec zadnjega tedna, iz protesta zapustili predstavniki levosredinskih strank in tudi mnogi sindikalisti. Pohod je zaradi večje skupine Palestincev, odetih v oblačila, kakršna nosijo palestinski samomorilci, postal izrazito protiizrael-ska javna manifestacija, s čimer je izgubil svoj prvotni značaj. Zato je glavni tajnik Bertinotti tako patetično tudi zaključil strankin kongres. Kar zadeva kongres Nacionalnega zavezništva, na katerem naj bi prišli do izraza novi znaki, da se stranka zares oddaljuje od svojega fašističnega izvora, je gotovo zelo zanimiva in tudi poučna anketa, ki jo je naredil dopisnik milanskega dnevnika Corrie-re della sera. Udeležence tako mlajše kot srednje in starejše generacije je časnikar vprašal, kaj sodijo o fašizmu. Vsi so odgovorili, da jih prav nič ne moti, če jim pravijo fašisti. Pripadniki starejšega rodu menijo, da se jim s to besedo hočejo prilizovati, mlajši pa pravijo, da je beseda fašist zanje pohvala! Tako je neki udeleženec vzkliknil: "Ščepec fašizma več nikakor ne škoduje!" 45-letni delegat iz Milana pa je ponovil stavek, ki smo ga že slišali, in sicer, da je bil Mussolini največji državnik prejšnjega stoletja!" Ko to beremo, se sprašujemo, ali je Fini leta 1995 v Fiuggiju zares prelomil s fašizmom ali pa je šlo le za prevaro? Morda velja še omeniti, da je manjšinska struja Levih demokratov, katere najvidnejši pedstavnik je Giovanni Ber-linguer, brat pokojnega glavnega tajnika KPI Enrica, pred dnevi zborovala v Rimu in sklenila ustanoviti združenje "April". To ni ne nova stranka ne struja, temveč združenje, ki "naj skrbi za utrjevanje zveze med levico in levo sredino ter naj prenavlja politiko". Berlinguer je dejal, da so zborovalci "praznovali prebujenje levice, ki je nastalo v sedanji družbi ob ogorčenju proti krivicam po svetu in zaradi ukrepov Berlusconijeve vlade". ■ DL NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 F A X 048 1 5 36 978 E-MAIL gorica(“'noviglas.it u p r a v a c« n o v i g I a s. i t 133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 0 40 3 65 473 FAX 0 40 775 419 E-MAIL trst#noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA 42€, SLOVENIJA 46€, INOZEMSTVO 62€, PRIORITETNA POŠTA 83€ POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU fiC BREDA SUSIC "Izraelska vojska naj se z zasedenih ozemelj umakne takoj!" Bushev "novv!" je izzvenel strogo, kot nepreklicen ukaz-nasvet Sharonu, ki že dva tedna vztraja s svojo vojaško akcijo na palestinskem avtonomnem ozemlju. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska v minulem tednu zasedla Ra-malo (kjer je palestinski vodja Arafat še vedno odrezan od sveta), Betlehem (kjer so v ponedeljek po večdnevnem ob-koljevanju bazilike Jezusovega rojstva izraelski vojaki nasilno skušali prodreti v samostan, v katerem nudijo patri zatočišče večji skupini Palestincev), Na-blus ter Jenin (kjer so potekali hudi spopadi med vojaki in prebivalstvom), pa še Qalqilyo in Tulkarem. Po Bushevem ponedeljkovem svarilu se je vojska iz teh zadnjih dveh mest res umaknila in tako ustvarila vtis, da je ameriški diktat zalegel. V resnici je bil umik vojske le delen, saj so se tanki ustavili takoj izven mest, istočasno pa se je začel vdor na jugu Gaze. Izrael svojo vojaško akcijo opravičuje s tem, da mora narediti konec palestinskemu terorizmu, ki je v zadnjih mesecih izčrpal izraelsko družbo in njene politične ter vojaške voditelje. Ta cilj opravičuje vsakršno sredstvo: zasedbo mest, vdore v vsako hišo posebej, zažige in rušenja hiš, ponižanja palestinskega prebivalstva, masovne aretacije, ustanavljanje kampov - ki javnosti prikličejo v spomin koncentracijska taborišča - za vse nove zapornike v puščavi Negevv, umore, napade na svete kraje, kakršna je bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu... Sharon se je odločil, da bo do cilja, to je do varnosti Izraela, prišel tudi s popolno osamitvijo in izolacijo Arafata. Zaradi tega je v zadnjem tednu še poostril nadzor nad glavnim štabom Palestinske avtonomne oblasti v Ramali, kjer je Arafat že tedne v zasilnem priporu, mu odvzel vodo in elektriko ter preprečil mirovnikom, novinarjem in visokim diplomatom (zavrnitev dovoljenja za obisk španskemu zunanjemu ministru in predsedujočemu EU, Piquetu, ter odgovornemu za zunanjo in varnostno politiko pri EU, Solani, je bila prava klofuta evropski in svetovni diplomaciji), da obiščejo palestinskega voditelja. Konec minulega tedna je ameriškemu odposlancu Zinniju le dovolil, da obišče in se pogovori z Arafatom. Debatirala sta o možnosti obnove mirovnih pogajanj, ki naj bi se začela s pogovori o vzpostavitvi sporazumov glede varnosti v Izraelu in na palestinskih avtonomnih območjih. Cilj, s katerim Sharon opravičuje svoje vojaške posege, pa še nikoli ni bil tako oddaljen, kot ravno po tej zadnji nevarni zaostritvi. Atentati se kljub vsemu nadaljujejo, kot se je zgodilo v sredo v Haifi, kjer se je samomorilec razstrelil ha avtobusu in povzročil deset mrtvih. Gospodarstvo celotne države (ne več samo na palestinskih ozemljih) je na kolenih, življenje na ulicah velikih izraelskih mest je zaradi straha pred maščevanjem teroristov popolnoma ohromljeno. Celotna svetovna javnost se zgraža nad tem, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, slike in posnetki o nasilju izraelske vojske, o napadih na svete kraje, vsak dan vdirajo v naše hiše. Kljub vsemu pa so ostali vsi poizkusi, da bi pritisnili na Sharona, brez uspeha. Papeževi številni pozivi k miru niso preprečili zaprtja vrat, ki so bila običajno vatikanski diplomaciji vendarle odprta. Varnostni svet OZN se še nikoli prej ni postavil tako odločno na stran Palestincev: zasedal je skoraj vsak drugi dan in sprejel vrsto resolucij, ki pozivajo Izra- el k umiku z zasedenih ozemelj. Ponižanje, ki sta ga doživela Pique in Solana, je bila jasna nezaupnica celotni evropski diplomaciji. Ni torej čudno, da je vse to sprožilo val novega antisemitizma po celotni Evropi. Nelagodje in nevarnost, v katerih so se znašle vse judovske skupnosti v svetu, pa so pravzaprav celo malenkost v primerjavi z destabilizacijo, ki jo je Sharon povzročil na celotnem bližnje-vzhodnem območju. Na jugu Libanona so se znova »prebudili« šiitski skrajneži Hezbollah, ki so začeli ponovno obstreljevati izraelska naselja vzdolž meje. Iraški rais Saddam Hus-sein je z enostranskim umikom svojega petroleja s svetovnega trga povzročil majhen gospodarski, predvsem pa politični potres, ki verjetno ne bo ostal brez posledic, predvsem v arabskem svetu. Ameriški državni sekretar Powell, ki je začel svojo turnejo na Bližnjem vzhodu, je bil zaradi dosedanjega ameriškega zadržanja v arabskih državah deležen zelo hladnega sprejema. Sploh je sedaj meč za razrešitev bližnjevzhodnega gordijskega vozla v rokah ZDA. Mirovna misija Colina Povvel-la se bo v četrtek zaključila v Izraelu pri Sharonu. Tokrat se bo državni sekretar vendarle srečal tudi z Arafatom. Do sedaj je bila namreč ameriška diplomacija skrajno negativno razpoložena le do Arafata, Sharona pa je opravičevala. Po zadnjih dogodkih se zdi, da je Bush izgubil potrpljenje tudi s svojim zaveznikom, saj ne more več zaradi njega tvegati, da izgubi podporo arabskih držav pri svojem boju proti svetovnemu terorizmu. Če se je tega zavedel tudi Sharon sam, bo to edina možnost, da se prepriča in vendarle zaustavi svoj krvavi pohod. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE MIR SE MOGOČE REŠITI Ostro soočenje med Izraelci in Palestinci je slej ko prej močno dvignilo temperaturo na Bližnjem vzhodu, judovska država je z vso močjo posegla v svetovni spopad s terorizmom, vojaške operacije v Afganistanu se zdijo že pozabljene. Vre v zmernih arabskih državah, Sirija je pomaknila del vojske proti svojim mejam, v Franciji je prišlo do napadov na sinagoge. Bližnji vzhod je pač Bližnji vzhod, tu je jeruzalem, središčno mesto zemeljske krogle, tu je Sveta dežela, ki je čez noč postala vojaško bojišče. Govorica orožja v teh krajih je še posebej zlovešča in na ozemlju izpričane svetosti tudi čez vsako mero izzivalna. Toda vseeno je mir še mogoče rešiti in zanj bi morali vsi storiti vse, kar je sploh mogoče. Za mir hi morali čimprej storiti vse prav zato, ker v javnosti objavljeni načrti napovedujejo vojno in predvsem širitev vojne. Po Palestini naj bi bil na vrsti Irak, se ve, da kot država, ki je podpirala in še podpira terorizem. Ob tem pa ob sedanjih dogajanjih ni težko predvideti, da bi napad na Irak še dosti bolj dvignil temperaturo vojne kot obračunavanje med Izraelci in Palestinci. Irak je ena ključnih držav Perzijskega zaliva oziroma črpanja nafte. In od nafte je prav razviti svet tako rekoč življenjsko odvisen. Seveda je mogoče to državo vojaško zdrobiti skoraj tako učinkovito kot Afganistan, toda tu je v bližini Iran in ne nazadnje Rusija, ki utegne na preveč porušeno strateško ravnotežje nekega dne reagirati. Poleg tega hi se temperatura vojne na ozemlju Iraka dvignila tudi zaradi napovedi, da bi morali v tem primeru uporabiti taktično jedrsko orožje, kar verjetno ne navdušuje nikogar, je bilo pa že nekajkrat omenjeno. Na vsak način hi še močneje zavrelo v preostalih arabskih državah, ki bi v večji meri zavzele stališče nasprotno vsemu zahodnemu svetu. In ne nazadnje bi se zaradi tovrstne vojaške operacije lahko poslabšale razmere v Evropi, ki gosti na svojih tleh na milijone pripadnikov najrazličnejših ver, tudi muslimanske. Samo v Franciji je na primer okrog štiri milijone muslimanov. Verjetno je ob vsem tem mogoče domnevati, da bi napad na Irak utegnil preseči tisto točko, ko bi še lahko govorili o tako zvani lokalni vojni, ki se sveta v celoti več kot toliko ne tiče. Umestno je zatorej na novo premisliti, kaj mislimo z mirom in kaj mislimo z vojno. Pa ne da vojno podcenjujemo in se nam zdi mir varen ? Vojne ni nikdar priporočljivo podcenjevati, vse prevečkrat se je namreč zgodilo, da je ušla izpod nadzora in se dvignila nad človeka. Vse prevečkrat je vojna ubrala svoja pota, ki jih m predvidel nihče in so bila vsem v škodo. Predvsem pa mir ni dan sam po sebi, ni vedno na razpolago in je močno ranljiv, kadar se razmere zaostrijo. In prav zaradi tega hi se morali vsi narodi in vse države spomniti, da je še čas, da po nepotrebnem ne tvegamo trdnosti miju-Takšno tveganje je pač zadnja stvar, ki bi s i J° smeli privoščiti. AKTUALNO OB VANDALSKI OSKRUNITVI KOSOVELOVEGA KIPA V TRSTU SMO OGORČENI! f'V \ -'V v FOTO KROMA S 1. STRANI SRAMOTA Za sedaj so namreč še nepoznani vandali s svojim dejanjem pokazali, da ne cenijo ne naše kulturne dediščine, ne našega pesnika Srečka Kosovela, ki ga poznavalci upravičeno uvrščajo med največje kulturne može minulega stoletja v Trstu, in seveda tudi nas ne. Tudi ne bomo presenečeni, če storilci vandalskega dejanja ne bodo nikdar znani in jih nikdar ne bo dosegla roka pravice. Tudi te zgodbe poznamo in tudi za te zgodbe smo že mislili, da nam jih ne bo potrebno nikdar več pisati. In najbrž zares nima nobenega smisla na tem mestu pisati, da se nam toži po lllyjevi občinski upravi, kot tudi ne, da je že samo vandalsko dejanje najlepša izkaznica za storilce tega umazanega početja. Naveličani smo že teh besed in še bolj naveličani teh in podobnih dejanj, ki nas globoko in vedno znova žalijo. Prepričani pa smo, da bi taka dejanja morala žaliti tudi ves demokratični Trst, ki je pred leti tudi s postavitvijo Kosovelovega spomenika v Ljudski vrt pokazal, da se zaveda naše prisotnosti v mestu in na Tržaškem, da to prisotnost tudi ceni. Zato tokrat ne bomo pisali ničesar "o vzajemnem sožitju in o medsebojnem o-plojevanju različnih si kultur, ki tako globoko označuje Trst", kot tudi ne bomo rekli, kaj si mislimo o tem, ua bi moral stati Kosovelov kip na dvorišču slovenskega dijaškega doma v Trstu, po možnosti za visokim zidom. Zapisali pa bomo, da smo ogorčeni, da nam je teh nesramnih in nekulturnih dejanj dovolj in zato smo vsi zahtevali od sedanje tržaške občinske uprave, da je Kosovelov kip takoj dostojno popravila, ga spet namestila tja, kjer je bil do sedaj in zahtevamo tudi, naj ga v prihodnje zavaruje pred podobnimi nasilnimi dejanji. To je najmanj, kar lahko so ti "oznanjevalci visoke kulture in italijanskosti mesta Trst" lahko storili. Opravičilo bi bilo seveda zanje preveč, a bi nam ga tokrat, vsem Slovencem in vsem ljubiteljem kulture v Trstu in širše v deželi, bili dolžni dati! Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo je v torek sprejel predstavnika krovnih organizacij SKGZ in SSO. Srečanju je prisostvoval tudi svetovalec Alessandro Colautti, ki je na deželnem predsedstvu odgovoren za stike z javnostjo. Rudi Pavšič in Sergij Pahor sta posredovala zaskrbljenost slovenske manjšine v Italiji v zvezi Z za71u)anjem v uresničevanju zaščitnega zakona in s slabšanjem vzdušja, v katerem se čuti j^anjšina vse bolj nemočna in bfez perspektiv. To je prišlo do ‘zraza še posebej ob najnovej- KROVNI ORGANIZACIJI SKGZ IN SSO Oskrunitev in grobo poškodovanje Kosovelovega doprsnega kipa v tržaškem ljudskem vrtu predstavlja le zadnjo od vrste mnogih znakov, ki kažejo na zaskrbljujoče stopnjevanje politične napetosti v Trstu. To je vandalsko dejanje, ki so ga izvedli običajni in vsekakor "neznani pogumneži". Postavitev kipa s strani prejšnje Illyjeve uprave smo Slovenci v Trstu pozdravili kot pomemben simbolni dokaz priznavanja osnovnega dostojanstva slovenski prisotnosti, ki skupaj z ostalimi že stoletja oplaja in bogati življenje na tem prostoru. Zasuk v politiki do manjšine pa je že od vsega začetka jasno kazal le na odločno željo po vračanju v čase getizi-ranja drugorazrednih občanov in poveličevanje ene in edine italijanske identitete tega mesta. Stališče odbornika za kulturo Menie, ki je z besedami sicer obsodil dejanje, a je istočasno izjavil, da Kosovel vsekakor ne spada med "ustanovitelje domovine" v Ljudskem vrtu, je vredno le najbolj odločne obsodbe. Menia bi hotel Kosovela spraviti na dvorišče dijaškega doma, ki je po njem poimenovan. Ali bo po isti logiki občinska uprava v kratkem odstranila Joycejev kip, ki naj bi po tej poti spadal npr. v diplomatsko predstavništvo irske republike? Kakšna naj bo torej kulturna politika Dipiazzove uprave? Menievih besed ne moremo oceniti drugače kot paternalistično sramežljivo potuho vandalom, ki so se znesli na obeležje slovenskega pesnika evropskega formata. Krovni organizaciji SKGZ in SSO zato pozivata krajevne politične oblasti z županom Dipiazzo na čelu, naj odločno in nedvoumno obsodijo grob napad na samo dostojanstvo slovenske prisotnosti v Trstu. Istočasno pa naj se župan zavzame za ponovno vzpostavitev tvornega dialoga s slovensko manjšino, saj bo drugače zaostrovanje prive- šem dejanju nestrpnosti z o-skrunitev Kosovelovega obele-j žja v Ljudskem vrtu v Trstu. Predsednika krovnih organizacij sta se zavzela za vzpostavitev normalnih odnosov med manjšino in institucijami, kar je predpogoj za učinkovito uresničevanje zaščitnega zakona in za boljše spoznavanje slovenske problematike pri deželnih organih. Poudarila sta tudi potrebo aktivnejše vloge Dežele pri reševanju manjšinske problematike, ki je neposredno povezana tudi z njenim posebnim 1 statutom. dlo do neslutenih posledic v samem pojmovanju življenja in razvoja tega mesta. Razume se, da mora občinska uprava nemudoma poskrbeti za popravilo poškodovanega Kosovelovega kipa, ki spada v ljudski vrt skupaj z ostalimi kulturnimi protagonisti tržaškega življenjskega utripa. Pred nami je tudi 25. april, vsedržavni praznik osvoboditve. Tudi v tem primeru so občuteni poskusi, da bi se simbolni naboj spominskega dne razvrednotil v morju nedorečenosti in v vse bolj prisotnem duhu zgodovinskega revizionizma. Slovencem in vsem ostalim demokratom pa je še kako jasno, da je 25. april predvsem praznik poraza nacifašizma. Rižarna pri Sv. Soboti je simbol trpljenja druge svetovne vojne, hkrati pa večen pomnik in obsodba krvnikov, ki so pri nas začeli z razjedanjem temeljev omikane civilizacije že s požigom Narodnega doma. Politično taktiziranje s simboli naj bo bumerang za desnico, ki si ne more oprati vesti, ne da bi pred tem pokleknila pred svojo zgodovinsko odgovornostjo. Tondo je izrazil razumevanje in pričakovanja slovenske manjšine in je tudi sam obsodil vandalsko dejanje v Ljudskem vrtu. Poudaril je vlogo Dežele glede manjšinske problematike in se je tudi sam zavzel za okrepitev j odnosov med Deželo in manjšino. Obljubil je posredovanje pri osrednjih oblasteh v Rimu za l čimprejšnje imenovanje preostalih članov paritetnega odbora, da bi tako lahko brez ovir steklo uresničevanje zaščitnega zakona. Prav tako se je zavzel tudi za ustanovitev mešane komisije, ki naj bi povezala zastopstvo manjšin na obeh straneh meje, se pravi italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske manjšine v Italiji, kar bi izboljšalo splošno občutje ob meji in bi pozitivno i učinkovalo tudi na odnose med obema sosednjima državama. SLOVENSKA SKUPNOST Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti vTrstu ostro obsoja razbitje doprsnega kipa Srečka Kosovela, ki ga je lliyjeva uprava postavila v tržaški mestni vrt. Gre za čisto skvadristično dejanje, ki je pa naravna posledica politike, ki jo od vsega začetka vodi sedanja mestna uprava. Le-ta si je požrla vse obljube o strpnosti do slovenske manjšine in je zavrnila razobešanje dvojezičnih lepakov za občinske pobude, postavitev dvojezičnih tabel v Križu, poimenovanje ulic po slovenskih uglednih osebnostih, ki ga je začela prejšnja uprava, odvzela je sredstva za popravila slovenskih šol in za ostala javna dela na kraškem delu občinskega teritorja in še bi lahko naštevali. Da ne govorimo o črtanju slovenskih pravic iz statuta pokrajine. Če temu dodamo politko vrednotenja samo iredentističnih in nacionalističnih oseb in dogodkov, ki jo vodi odbornik za kulturo Roberto Menia, potem je lahko vsem jasno, zakaj je prišlo do podobnega dogodka. Povrh tega pa ga Menia skoraj opravičuje s tem, da je 1.1945 v Trst vkorakala tudi Kosovelova partizanska brigada, kar bi po njegovem pomenilo, da je bil Kosovel nacionalist! SSk opozarja, da se to dejanje pojavlja ob nesprejemljivih stališčih, ki sta jih zavzeli tržaška pokrajinska in občinska u-prava v zvezi s praznovanjem 25. aprila, dneva vstaje proti na-cifašizmu, kateremu skušajo odvzeti pomen z nesramno in lažno revizijo zgodovine. K temu moramo dodati še obnašanje do vprašanja dvojezičnih izkaznic, uresničevanja pravic zaščitnega zakona, volilne zakonodaje in še bi lahko naštevali. SSk je mnenja, da smo verjetno na začetku nove režimske dobe, na katero bomo morali vsi Slovenci odločno in kar se da enotno odgovoriti, brez sprenevedanja, saj se nam bo drugače verjetno slabo pisalo. S podobnimi silami je namreč dialog dejansko nemogoč, ker ni spoštovanja za ljudi in njihove simbole. NIZ PROTESTOV Ob izjemno nesramnem in nekulturnem ter do nas in vseh kulturnih ljudi žaljivem dejanju, kar je v milih besedah povedano oskrunjenje Kosovelovega kipa v Ljudskem vrtu v Trstu, se je zvrstil cel plaz protestov, od katerih bi na prvem mestu omenili oster protest slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in prav tako odločno potezo generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu Jadranke Šturm Kocjan, ki je pisno protestirala tako pri tržaškem županu kot tudi pri tržaškem prefektu in v pismu jasno povedala, da gre za nedopustno in nekulturno dejanje. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je poslala svojemu tržaškemu kolegu županu Robertu Dipiazzi protestno pismo, v katerem mu sporoča svojo osebno prizadetost ob vesti "o oskrunitvi kipa slovenskega pesnika Srečka Kosovela v tržaškem Ljudskem vrtu. To dejanje ni le izraz obnašanja, ki nima nič skupnega s kulturo, ampak je prvovrsten napad na kulturo strpnosti, medsebojnega spoštovanja in zbliževanja dveh narodov tako znotraj kot preko državne meje." V nadaljevanju pisma ljubljanska županja še ocenjuje, da gre za podlo dejanje, ki je "napad na kulturo, ki sta jo že in jo želita še naprej razvijati mesti Trst in Ljubljana, kulturo, ki je bila večkrat zelo jasno izpričana - med drugim prav ob postavitvi kipa Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu v prisotnosti župana Ljubljane in župana Trsta". Nato županja zaključuje z mislijo o pomembni vlogi, ki jo odigravajo v vsakem mestu župani, ki so odgovorni, da vsakemu meščanu zagotovijo take življenjske razmere, v katerih lahko varno in ustvarjalno živijo, in se pri tem seveda tudi spoštujejo njihove pravice. KIP SPET POSTAVLJEN Tržaška občinska uprava je po ostrih protestih slovenskih in italijanskih ljudi in organizacij, med njimi je bila tudi slovenska Zveza borcev, v torek hitro postavila Kosovelov kip spet na svoje mesto in bo v prihodnjih dneh tudi poskrbela, da se v celoti popravi podstavek, na katerem je Kosovelov doprsni kip. Veseli smo, da so to občinski upravitelji storili takoj, še bolj pa bi bili veseli, če bi občinski odbornik za kulturo ne dajal tako nespodobnih izjav, kakršne daje, ker ne delajo nikomur časti, ne njemu in niti občinski upravi, ki jo predstavlja. Zato pozivamo tudi naše bralce, naj se množično udeležijo poklonitvi Srečku Kosovelu, njegovi in naši poeziji, ki jo prirejata krovni organizaciji to soboto. Naj bo naša kulturna navzočnost sama po sebi zgovorna! FOTO KROMA KROVNI ORGANIZACIJI SKGZ IN SSO prirejata v soboto, 13■ aprila 2002, ob 11. uri trenutek zbranosti ob Kosovelovem spomeniku v tržaškem Ljudskem vrtu z naslovom MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ OSKRUNITEV KOSOVELOVEGA KIPA PAHOR IN PAVŠIČ PRI PREDSEDNIKU DEŽELNEGA ODBORA 3 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 4 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 KRISTJANI IIM DRUŽBA DR. METKA KLEVIŠAR O EVTANAZIJI "TREBA JE REAGIRATI!" JURIJ PALJK Tudi minula nedeljo, 7. t.m., je sveti oče Janez Pavel II. spregovoril o prepotrebnem miru v Sveti deželi, kjer smo vsak dan nemočne priče krvavemu nasilju med Palestinci in Izraelci. Za razliko od minulega tedna, ko je s Trga sv. Petra v svet papež nagovarjal tudi javne upravitelje in politike, naj vendarle poskrbijo, da se bo prelivanje krvi in drugo nasilje v Sveti deželi čimprej, predvsem pa za vedno ustavilo, je tokrat sveti oče nagovoril predvsem vse krščanske vernike, naj molijo za mir v Sveti deželi. Nasilje se nadaljuje in še posebno je pri srcu usoda vseh redovnikov in duhovnikov v baziliki Rojstva Jezusovega v Betlehemu, ki so jo Izraelci obkolili s tanki, ker se je vanjo poleg duhovnikov zateklo tudi večje število palestinskih borcev. "Ko vsepovsod naokrog prevladuje neusmiljena logika orožja, lahko samo Bog privede srca vseh ljudi k miroljubnim mislim," je dejal sveti oče z okna svojega studia na Trgu sv. Petra v Rimu pred molitvijo angelskega češčenja. Pozval je Palestince in Izraelce, naj se zavzemajo za mir, naj dosežejo dogovor o dolgotrajnem miru, saj oba naroda "sledita Abrahamovemu zgledu in verujeta v istega Boga!" Znano je, da si papež Janez Pavel II. že dolgo prizadeva, da bi zbližal kristjane, Jude in muslimane, ki verujemo v enega in istega Boga. Izraelce papež imenuje "starejše brate v veri" in zato ni naključje, da je v nedeljo tako Palestince kot tudi Jude opozoril, da verujejo v istega Boga, da so v Abrahamu bratje. nadaljevanju svojega kratkega, a odločnega nagovora tudi dejal: "Samo Bog lahko da dovolj potrebnih moči, da se rešimo sovraštva in žeje po maščevanju in se podamo na pot pogajanj, ki naj privedejo do trajnega miru!" Zato je sveti oče ponovil: "Mir je Božji dar, saj je Stvarnik sam napisal v človeška srca zakon o spoštovanju življenja: Kdor bo prelival kri človeka, bo sam doživel, da bo človek prelival njegovo kri, kajti Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, kot je zapisano v Svetem pismu!" Nato je sveti oče nadaljeval: "In kako smemo pozabiti, da po Abrahamovem zgledu Palestinci in Izraelci verjamejo v edinega in istega Boga?" Takoj za temi besedami seje sveti oče obrnil na Boga in na vernike z besedami: "Jezus, tebi zaupam! To so besede, ki jih ponavljamo v teh težkih in zapletenih urah." Ko je sveti oče zaključil svoj nagovor, seje spomnil še tistih, ki so obkoljeni v baziliki Rojstva Jezusovega v Betlehemu: "V tem hudem trenutku se spominjam frančiškanske skupnosti, skupnosti grških pravoslavcev, pravoslavnih Armencev, ki v tem času preživljajo težke trenutke v baziliki Rojstva Jezusovega. Vsem zagotavljam svojo nenehno molitev!" V Assisiju pa so frančiškani, ki hranijo posmrtne ostanke sv. Frančiška, priredili v noči med soboto in nedeljo bdenje in molitev za mir v Sveti deželi. Prav v Assisiju je namreč sveti oče 24. januarja letos zbral dostojanstvenike vseh velikih veroizpovedi z vsega sveta pri molitvi in skupnem zavzemanju za mir in zato ni naključje, da so na glavni oltar bazilike sv. Frančiška frančiškanski bratje postavili svetilko miru, ki jo je v Assisi kot dar takrat prinesel prav papež sam. Med molitvijo so se iz bazilike sv. Frančiška povezali preko telefona z oskrbnikom frančiškanskega samostana v Betlehemu, kjer bratje frančiškani že dolga leta pazijo na baziliko Rojstva Jezusovega. In iz Betlehema se je oglasil sam oskrbnik samostana pater Gio-vanni Battistelli, ki je spregovoril o sedanjem težkem položaju, v katerem so se frančiškani v obkoljenem samostanu in cerkvi znašli. Pater je povedal, da so jim izraelske oblasti že večkrat zapovedale, naj zapustijo samostan, a tudi to, da ga ne morejo, ker so obljubili večno zvestobo svetemu kraju. Spregovoril je tudi o tem, da je sedanje nasilje in sedanje stanje v Sveti deželi izjemno težavno in tudi sam ne vidi takojšnje rešitve, saj bi morali sprti strani "druga drugi odpustiti za storjena nasilna dejanja in obenem prositi za odpuščanje, kajti druge rešitve ni in je ne vidimo!" Kot je znano, je Janez Pavel II. prav zato naprosil vse duhovnike v katoliški Cerkvi na celem svetu, naj minulo nedeljo posvetijo vsaj eno skupno molitev v župnijah za mir. Tako je bila letošnja Bela nedelja v znamenju molitve za mir v Sveti deželi, kajti "samo Bog lahko pokloni človeku mir", kot je dejal sveti oče. Nizozemska je prva država na svetu, kjer je od 1. aprila dalje dovoljena evtanazija. Zdravniki, ki bodo pomagali pri izvedbi tako imenovane "sladke" smrti in ki bodo pri tem spoštovali po zakonu določena pravila, ne bodo več krivi zločina. O tem občutljivem vprašanju smo za mnenje prosili dr. Metko Klevišar. Kot zdravnica se je ukvarjala z bolniki, ki so bolehali za pljučnim rakom, svojo izkušnjo pa je po ustanovitvi društva Hospic posredovala vsem, ki so se začeli ukvarjati s prostovoljnim delom na področju pomoči umirajočim. S svojim tihim delom in z javnimi nastopi je pripomogla, da so v Sloveniji začeli obravnavati ta-butemo o smrti in trpljenju. Dr. Klevišarjevo smo minuli teden srečali na Opčinah na pr- vi delavnici tečaja za pomoč u-mirajočim. Tečaj, ki je pri nas naletel na izreden odziv, je organiziralo društvo Hospic Adria Onlus, v sodelovanju s Slovenskim dobrodelnim društvom. Dr. Klevišarjeva je na našo prošnjo za komentar o problemu uzakonitve evtanazije odgovorila, da gre za zelo pereč problem in da se ji zdi nujno, da na ta dogodek reagiramo. Zato nam je z veseljem posredovala naslednjo izjavo: "Zavzemanje za uzakonitev evtanazije je predvsem problem zdravih ljudi. Zdravi ljudje težko ostajajo ob nekom, ki trpi, ki umira, in v marsikom se poraja misel, da bi bilo bolj humano takšno življenje zaključiti. Tako razmišlja zdrav človek, ko pa zboli, razmišlja večinoma drugače, se veliko bolj oklepa življenja in je zanj dragoceno tudi takrat, ko se nekomu drugemu zdi neznosno. Takrat je v nevarnosti, da bodo z njim manipulirali zdra- vi ljudje, od katerih je odvisen in ki mu bodo sugerirali odločitev, da življenje zaključi. Legalizacija evtanazije skriva v sebi veliko nevarnost zlorabe, poleg tega pa usmerja prizadevanja ljudi v napačno smer. Namesto da bi več naredili za umirajoče, mislimo na to, kako bi se jih preprosto znebili. Ljudje pogosto ne vedo, kaj evtanazija dejansko je. Za marsikoga je evtanazija že to, da bolniku predpišemo morfij, da prenehamo z agresivnim zdravljenjem, ali da ne dobiva infuzije. Zato bi bilo treba tudi o tem v javnosti več govoriti in pošteno in trezno informirati. V današnji družbi lahko začutimo neko dvojnost. Po eni strani bi z evtanazijo odstranili vse, ki trpijo, po drugi strani pa zdravi ljudje pogosto ne dovolijo umreti tistim, ki se jim življenje izteka, in jim proti njiho- vi volji na razne načine podaljšujejo življenje, pri čemer se ne menijo za kakovost življenja. Dejstvo je, da človek, ki trpi, potrebuje pomoč. Dva poglavitna razloga želje po evtanaziji sta: neznosna bolečina in občutek, da si drugim v breme. Zato je tudi pomoč treba iskati v teh dveh smereh. Treba je narediti vse, kar se le da, da se bolečina zmanjša oz. povsem prepreči. Če bi bolni ob sebi imeli nekoga, ki bi jih bil pripravljen človeško spremljati, bi želja po evtanaziji večinoma odpadla. Treba je tudi osveščati ljudi, da je kvaliteta našega življenja odvisna tudi od tega, kako spremljamo umirajoče." —— BS GOREČA MOLITEV ZA PRENEHANJE SOVRAŽNOSTI SVETI OČE ZA MIR V SVETI DEŽELI Sveti oče Janez Pavel II. je v S VETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO Z/l NEDELJO VILJEM ŽERJAL | 3 VELIKONOČNA NEDELJA “V upanju bo počivalo moje meso" (Apel 2, 26). “Moje duše ne boš prepustiI podzemlju ” (Ps 16, 10). “Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo” (l Pt 1, 21). "Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil" (Lk 24, 29). Cerkev se veseli nepojmljivega dejstva vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Temu veselju daje duška na slovesen način kar petdeset dni. Toda v srcu se raduje do smrti, zato ker upa na večno življenje po vstajenju tudi našega telesa- "mesa", kakor poje že David: "Slavim Gospoda... vedno postavljam predse Gospoda; ... ne bom omahnil. Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje; tudi moje meso bo prebivalo varno. Zakaj moje duše ne boš prepustil podzemlju, svojemu zvestemu ne boš dal videti jame" (Ps 16, 7.8. 9-10). Psalmist je pel o Jezusu, o Mesiji, ki je bil spoznan že pred stvarjenjem sveta, razodel pa se je poslednji čas za nas (1 Pt 1, 20). Osupne pa nas prav to dejstvo, da je vse to namreč Kristus doživel za nas. Mislil je torej na nas od vekomaj. Se več: Bog ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da je naša vera in upanje tudi v Bogu. Jezus pa je to slavo dal nam (Jn 17, 22). Slava ali veličastvo je vsa teža, vse bogastvo ljubezni v Bogu. Je Božje življenje. Opisujemo ga s Svetim Duhom, ki ga je bil Jezus obljubil v Očetovem imenu zaradi smrti na križu. Zato je tudi križ slava, enkratno dejanje Božje ljubezni, ki vodi v življenje, v veselje, v radost (Ps 16, 9. 11; Apd 2, 26. 28; Jn 14, 16. 17. 26). •Nevernemu človeku se to zdijo sanje ali teorija, sicer lepa, a nič več kot to. Toda, ko človek izkusi hudo trpljenje, še posebej oddaljenost ali odsotnost Boga, razočaranje in vsestransko omejenost, vso nemoč človeka - "mesa", tedaj gleda drugače nase in na svet. Spreobrnjence, lahko beremo sv. Pavla, sv. Ignacija Lojolskega ali kogarkoli, tudi sv. Frančiška Asiškega, je Božja ljubezen tako prevzela, da niso vedeli za nič drugega več, kakor za Jezusa in to križanega (1 Kor 2, 2) ter vstalega. V prvem današnjem berilu si predstavljamo Petra, preprostega ribiča, kako je premagal strah pred Judi in drugimi, ki prebivajo v Jeruzalemu. Celo očita jim umor Jezusa Nazarečana. A oznanja, da Jezus živi, ker je od mrtvih vstal. Navaja Ps 16. Danes pa nam Cerkev daje v premišljevanje odlomek evangelija po Luku, ki govori o prikazovanju Vstalega dvema učencema na poti v Emavs, na Veliko noč zvečer, na sredo v velikonočni osmini ter na današnjo nedeljo. Prikazovanja Jezusa apostolom, ženam, učencema in še drugim po vstajenju so vlila vsem, ki so jih bili deležni, nezlomljivo vero v Boga, ki oživlja. Tu pa tam pa se najde kak teolog ali izvedenec v Sv. pismu, ki si upa drugače govoriti, in sicer tako, kot da bi naša vera ustvarila vstajenje in ne obratno. Dejstvo pa je, da so bili telesno zdravi ribiči-apostoli - pred srečanjem z vstalim Učenikom zbegani, prestrašeni. Po aretaciji Jezusa na veliki četrtek se Peter celo zaklinja pred deklo, potem še pred drugo deklo in pred druščino, ki se greje pri ognju, da ne pozna tega človeka (Mt 26, 70. 72. 74). Matej pridene po aretaciji v vrtu Getsemani: "Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali" (Mt 26, 56). Jezus je bil to celo napovedal apostolom, posebno Judu Iš-karijotu in Petru n na Nizozemskem. Po zaPrtiu ^etrobela se je zapo-s v tržaškem pristanišču, kjer se je pred nekaj leti tudi upokojil. V Boljuncu, kjer stanuje, tu^i našel ženo, s katero ima dva že odrasla fanta. Nikoli ni pozabil na rodni kraj in je zanj veliko prispeval. Tako je obnovitev kapelice v Ospu popolnoma njegova zasluga, prispeval Pa je tudi za obnovo župnijske cerkve. Gospod Vodopivec si srčno želi, da bi se z dejavnostjo in poslanstvom krvodajalcev seznanil čim širši krog ljudi. Pred kratkim je v koprskem ^gnjišču bral, kot sam pravi, čudovit članek o krvodajalcih in začel še dodatno razmišljati o tem, koliko dobrega bi lahko ljudje naredili z darovanjem krvi. Zato je bil tudi tega pogovora za naš list izredno vesel. Gospod Vodopivec, kdaj ste začeli darovati kri ? Bilo je leta 1965, ko sem skupaj z drugimi daroval kri za nekega prijatelja, ki je potreboval kake štiri litre, ker je imel hude opekline. Takrat sem videl, da sem opravil dobro delo, saj sem pomagal človeku, ki je bil tega res potreben. Videl sem tudi, koliko drugih ljudi Potrebuje kri in koliko ljudi je Pripravljenih, da jo daruje, kar me je navdušilo. Letos pa bom s to dejavnostjo prenehal, saj sem dopolnil 67 let in po zakonu ne morem več darovati krvi. Daroval jo bom lahko le še enkrat. Sicer bi želel, da bi kri darovalo čimveč ljudi. Sam skušam za to navdušiti tudi svoja dva sinova, ki doslej še nista darovala krvi. Kako se postane krvodajalec? Prvič, ko greš darovat kri na 0 delek za transfuzije, opraviš V.se Preglede in če izraziš željo, a bi postal krvodajalec, dobiš izkaznico. Potem imaš redne zdravniške preglede krvi, srca, pritiska ipd. Pregledi so zelo podrobni in strogi, zlasti v zadnjem obdobju, ko se pojavlja vse več raznovrstnih bolezni (kot npr. AIDS), sicer pa zagotovijo kakovostno življenje človeku, ki je v bistvu pod stalnim zdravniškim nadzorom. Potem kri daruješ redno, vsake tri mesece. Nekoč je bilo tako, da si daroval vsaka dva meseca v manjših količinah. Zenske pa lahko darujejo kri vsake štiri mesece. V preteklosti si lahko daroval največ petintrideset litrov krvi, danes pa se je ta količina zvišala na štirideset litrov. Toliko sem jih v svoji krvodajalski "karieri" tudi sam daroval na 110 srečanjih. Vsekakor tistim, ki imajo kake zdravstvene težave (npr. otečena jetra idr.), za nekaj mesecev ne jemljejo krvi, na srečo pa se meni to skoraj nikoli ni zgodilo. Domov so me namreč poslali le parkrat: enkrat, ker sem imel prenizek pritisk, drugič pa sem miroval šest mesecev zaradi zloma noge, pri čemer sem izgubil precej krvi. Se spominjate kakih izrednih primerov? Ne, le nekajkrat, ko so v bolnišnicah potrebovali nekoliko več krvi, so mi sporočili domov, drugače pa je vse potekalo precej redno in enakomerno. Ali je darovanje krvi precej razširjeno med tukajšnjimi Slovenci? Da, veliko nas je, ki darujemo kri. Mislim, da bi potrebovali tudi samostojno združenje slovenskih krvodajalcev. Vsekakor bi želel, da bi se ta oblika pomoči bližnjemu še naprej širila in da bi jo ljudje spoznali in vzljubili. Ljudje so namreč s tem premalo seznanjeni, naše združenje prireja sicer nekaj srečanj na leto. Pred časom je akcija potekala tudi v naši, dolinski občini, pri čemer je kri daroval tudi župan, a ni doživela kdovekak-šnega uspeha. Verjetno bi takih pobud moralo biti več. Sicer pa imam vtis, da zanimanje za darovanje krvi v zadnjih časih upada. Morda k temu botrujejo spremenjeni pogoji na delovnem mestu. V preteklosti je bilo več takih velikih podjetij, ki so zaposlovala veliko število ljudi in so ti lažje podelila enodnevni dopust, ki je potreben za darovanje krvi. Zdaj pa imam vtis, da v so današnjih podjetjih pogoji v zvezi s tem težji. Po drugi strani pa tudi ni res, da gredo darovat kri tisti, ki hočejo izkoristiti enodnevni dopust, ker nimajo volje do dela. Odkar sem v pokoju, sem kri daroval kar 30-krat, pri čemer sem si sam plačal vožnjo in vse. Zame tudi ni bilo nikoli važno, komu darujem kri, ker sem vedel, da opravljam dobro delo. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO ZE PETNAJSTA PODELITEV FLAJBANOVIH PODPOR Slovensko dobrodelno društvo je v petek, 5. t.m., na svojem sedežu, podelilo visoko število podpor iz sklada Mihaela Flajbana. Mihael Flaj-ban, svojčas ugledni tržaški slovenski trgovec, je, potem ko mu je v nesreči umrl edini sin, svojo zapuščino namenil za sklad, ki bi podpiral slovenske študente v zamejstvu. Pri tem je določil, da morajo prosilci izpolnjevati določene pogoje: med drugim se od kandidatov zahteva dober učni uspeh in udejstvovanje v kulturnem in športnem življenju naše skupnosti, ne nazadnje pa je podpora odvisna seveda tudi od gmotnega stanja prosilčeve družine. Zelje in pogoji, ki jih je takrat izrazil pokojni Mihael Flaj-ban, še danes držijo. Držali so se jih namreč tudi letos, ko je podeljevanje Flajbanovih podpor doživelo že 15. izvedbo. Ob tej priložnosti je predsed- FOTO KROMA nik SDD inž. Aljoša Vesel med drugim izrazil zadovoljstvo, da so se številni nekdanji nagrajenci uspešno uveljavili v nadaljnjem poklicnem življenju. Izrazil je tudi pričakovanje, da bi vodenje društva, ki poleg podeljevanja podpor financira tudi druge pobude, postopoma prešlo v mlajše roke, upoštevajoč dejstvo, da je srednja starost večine članov SDD visoka. Kdo ve, morda se bo ravno kdo od številnih prejemnikov ŽUPNIJA SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV nabijta na VELIKONOČNI KONCERT, ki bo v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega (ul. Petronio) v nedeljo, 14. aprila 2002, ob 20. uri. NASTOPAJO: Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, gojenke orgelskih tečajev ZCPZ pod vodstvom prof. A. Tomanič in organistka prof. Angela Tomanič. podpor kdaj odločil, da pristopi in da nadaljuje tradicijo plemenite društvene dejavnosti. Odbor SDD je letos prejel vsega skupaj 21 prošenj, po njihovi preučitvi pa seje odločil, da podeli 16 podpor in eno priznanje. Glavno podporo v višini 1.500 evrov je prejela Tatjana Udovič, ki obiskuje prvi letnik Računalništva in Informatike v Ljubljani in je sicer tudi večkratna prejemnica zlatega Cankarjevega priznanja. Podpora v višini 1.250 evrov pa je bila potrjena Igorju Rebuli in Tanji Sternad. Podpore v višini 500 evrov pa so prejeli Kristina Škerk, Marialisa Bandi, Jana Miličevič, Marko Puntar, Karol in Bernard Hrovatin, Kristina Bezenšek, Olga Vipirajlo Koko-ravec, Martina in Michela Gre-goretti, Metka Udovič ter Irena in Martin Rustja. Priznanje v višini petih zlatnikov pa je prejela Jadranka Križman. ■ iz OBVESTILA VIiMENU Duhovske zveze tržaških slovenskih duhovnikov organizira njen predsednik Žarko Škerlj šestdnevno potovanje z avtobusom v Španijo od ponedeljka, 15., do sobote, 20. julija. Ogledali si bomo španska mesta Barcelono, Mon-tserrat in Saragozzo ter nazaj grede še Avignon in Grenoble. Vključeni so vsi polni penzioni in ogledi z vodiči. Cena je 660 evrov. Ker je zanimanje veliko, se vpišite čimprej, najbolje kar naravnost v Bazovici (telefon, telefonska tajnica in t‘ax številka 040 226117). Zadnji rok je konec meseca maja. Lepo vabljeni. DSI (ul. Donizetti 3) vabi v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 na Srečanje z Borisom Pahorjem ob izidu novih prevodov njegovih del v nemščini in italijanščini. Pri pogovoru bo sodelovala Mirella Urdih Merku, ki je poskrbela za večino novih prevodov. V SREDO, 17. t.m., ob 20. uri bo v župnijski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca. Časnikar - pisatelj Jurij Paljk, avtor knjige Očetovstvo malo drugače, bo govoril o temi Krščan- ska družina-danes. Sledi razgovor in družabnost. KLUB PRIJATELJSTVA (ul. Donizetti 3) vabi v četrtek, 18. t.m., ob 16. uri na srečanje s predavanjem dr. Danila Sedmaka, družabnostjo in pomenkom o prihodnjem majskem izletu. OB PRVI oblet nici smrti msgr. Marijana Živica poteka akcija za obnovo starega župnišča v Sočergi v slovenski Istri. Kdor želi finančno prispevati v ta namen, lahko svoj dar pusti v trgovini Fortunato v ul. Valdiri-vo 23 v Trstu. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca sporoča, da je v uradu v ul. Donizetti 3 v Trstu v četrtem nadstropju vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15. do 17. ure na razpolago odbornik, ki bo dajal pojasnila vsem, ki bi bili pripravljeni pomagati pri njenem delu kot tudi tistim, ki bi potrebovali pomoči. Za april je to datum 22. april. DAROVI ZA ŠTUDENTE sirote balkanskih vojn (solske sestre pri Sv. Ivanu v Trstu): v počastitev spomina najine predrage mame Sonje Stubel darujeta Pavel in Tanja Prinčič 50 evrov. NIZ SREČANJ TRŽAŠKE KARITAS O PROSTITUCIJI DANES Tržaška škofijska Karitas prireja niz srečanj, posvečenih pojavu prostitucije v Italiji in pri nas ter odgovorom, ki naj jih Cerkev daje v zvezi s tem. Prvo srečanje je bilo že prejšnji petek, 5. t.m., na sedežu Karitas v Trstu. Prisotnim so spregovorili Marco Aliotta v imenu Karitas, predstavnica skupine Abele Mirta Dal Pra Pocchiesa in major italijanskih orožnikov Filip-po Ricciarelli, medtem ko je zaključke podal ravnatelj tržaške Karitas Mario Ravalico. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo k problematiki še vrnili. Že zdaj pa napovedujemo, da bo naslednje srečanje že danes, 11. t.m., vedno na sedežu Karitas, od 17.30 do 19.30: govorili bodo dr. Annarita De-nardo z videmske Karitas, dr. Elisabetta Kolar s tržaškega sodišča in predstavnik tržaške kvesture. Zadnji dve srečanji bosta 4. in 11. maja v Domu blagrov, obakrat od 15.30 do 17.30. 4. maja bo govoril Pino Golia, odgovorni za prostitucijo pri italijanski Karitas, 11. maja pa bodo oblikovali pastoralni dokument o tem vprašanju. TRŽAŠKA CERKEV / SPOROČILO ZA JAVNOST O DOGAJANJU V PALESTINI Tudi tržaška Cerkev je zavzela stališče v zvezi s tragičnimi dogajanji v Palestini. To je storila preko škofijske komisije za problematike sociale, dela, pravičnosti in miru, ki v sporočilu za javnost izjavlja, da glede dogajanja v Sveti deželi ne more ostati ravnodušna. Ko skrajnosti nadomestijo iskren in pošten dialog, ni več civilnega sožitja. Gre povsem za "vojno proti miru" in za "kulturo smrti", ki pozablja na vsako človekovo pravico. Komisija med drugim opozarja, da si papež Janez Pavel II. neutrudno in stalno prizadeva za mir na svetu ter da prosi za konec nasilja in vojn. Njegove pobude za mir, kot so bili poziv k "očiščenju spomina" in k odpuščanju, sporočilo "Ni miru brez pravičnosti - Ni pravičnosti brez odpuščanja", post in molitev za mir preteklega 24. januarja v Assisiju so, piše v sporočilu, prava "znamenja časov". Obsodba terorizma, pa naj slednji prihaja od katerekoli strani, mora biti jasna in odločna, saj teror in smrt sejeta samo sovraštvo in maščevanje. Pri tem pa ne gre pozabiti na krivične pogoje, ki so vsiljeni palestinskemu narodu, in na prekomerno rabo zakonitih obrambnih sredstev. To povzroča samo povračila in ne prinaša miru, ampak samo novo prelivanje krvi na obeh straneh. Komisija pričakuje, da si bodo institucije ter civilna in politična predstavništva na vseh ravneh prizadevala za prenehanje nasilja in vojn v Sveti deželi. Pri tem vabi vernike, naj se z molitvijo obrnejo na Vstalega Kristusa. Slednji naj navdihne ljudi, zlasti tiste, ki so na čelu narodov in držav, z modrostjo in čutom odgovornosti za dosego sprave in miru. Komisija nadalje predlaga vsem prebivalcem Trsta, naj si prizadevajo odpraviti iz vsakdanjega življenja katerokoli dejanje, ki ga navdihujeta nadvlada in sebičnost. TRŽAŠKA KRONIKA PRI KRVODAJALCU JUSTU VODOPIVCU 9 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 NOVI GLAS / ŠT. 15 2002 ZNANI VSI KANDIDATI TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE OB 5. OBLETNICI SMRTI ZAČENJA SE PRAVA KAMPANJA DVE ZLATI IN ENO SREBRNO PRIZNANJE 10 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 Volilna kampanja se torej v Gorici lahko normalno začenja. Glavni protagonisti za nasledstvo Valentiju, ki bodo kraljevali na krajevnih časopisih do nedelje, 26. maja, so znani. V četrtek so uradno predstavili kandidata desne sredine, odvetnika Pettarina, ki je že ponudil vo-lilcem Berlusconijevo "pogodbo" z Goričani ter spregovoril o svojem programu. V soboto zvečer pa so tudi volilci leve sredine dobili svojega kandidata, ki je izšel iz primarnih volitev. Pettarinu se bo tako zoperstavil podpredsednik goriške pokrajine Vittorio Brancati, predstavnik Marjetice ali točneje povedano Ljudske stranke, ki je prekosil kandidata levice Clau-dia Cressatija. Udeležba na sobotni preizkušnji je bila za goriške pojme presenetljivo dobra, saj se je volitev udeležilo več kot 1600 občanov. Vittorio Brancati je premočno zmagal in nabral 63 odstotkov glasov, vendar vzdušje med kandidatoma in prisotnimi političnimi veljaki je bilo nadvse sproščeno. Volilna udeležba goriških občanov je tudi zgovoren signal pričakovanja po spremembah, kar je za nekatere razveseljivo, za druge pa zaskrbljujoče. V soboto so pri ljudskem vrtu ob primarnih volitvah zbirali podpise tudi za dva referenduma, in sicer proti novemu deželnemu volilnemu zakonu ter v bran Jeremitišču. Glede drugega, ki se neposredno tiče naše narodnostne skupnosti, velja povedati, da so zbrali 600 podpisov, kar pomeni da ob prejšnjih 500 razpolagajo danes s 1100 podpisi. Potrebnih je torej še 400 podpisov. Glede občinskih volitev velja ob kandidatih bipolarnih zavezništev omeniti vrnitev v aktivno politiko bivšega goriškega župana Scarana, ki se predstavlja avtonomno s svojo občansko listo, v kateri je marsikatero poznano ime vezano na prejšnja desetletja. Sam Scarano si od volilne preizkušnje veliko pričakuje in lahko predstavlja pravi motilni element za desnico, kateri bo menda pobral glasove. Kdo in kako se bo potem potegoval na balotaži ter kdo bo koga in za kakšno ceno podprl, bo tudi zanimivo vprašanje, ki se ga bomo lotili ob pravem času. Ob treh kandidatih se bo za glasove Goričanov potegovalo še nekaj list, ki lahko upajo le na vstop v občinski svet. Kako bomo volili, je tudi že precej jasno. Tako v levi sredini kot tudi na desnici ne bo prišlo do skupne liste, temveč se bodo stranke obeh zavezništev predstavile samostojno ob podpori istemu županskemu kandidatu. Odprto vprašanje ostaja nastop Slovenske skupnosti, ki bo na strankinem pokrajinskem svetu danes zvečer (četrtek) odločala o samostojnem nastopanju ali za skupno listo Marjetice. Izbira ni lahka. Samostojno nastopanje sledi načelom slovenske stranke, vendar omogoča izvolitev le enega ali vsaj enega svetovalca, nastopanje na skupni listi Marjetice pa pomeni po eni strani jasnejšo ideološko opredelitev, omogoča pa s primernim usmerjanjem preferenc izvolitev več kot enega predstavnika. ...........EJ PREJELI SMO BRANDOLIN RAD OBLJUBLJA, BOLJ MALO PA DRŽI Ža/je ta ena značilnosti predsednika goriske Pokrajine, da rad na vse strani obljublja in se zavezuje, potem pa na svoje obljube pozablja. Slovenskega odbornika bi lahko na Pokrajini imenoval že pred petimi leti in spet po zadnjih volitvah, a je raje ustregel drugim interesom v svojem strankarskem ali osebnem krogu. Sklicujoč se na neenotnost Slovencev, ki se niso zedinili o imenu odbornika, se zdaj spet poigrava z zavlačevanjem, ki bo trajalo bogve do kdaj. Ob začetku leta je v programskem govoru ob odobritvi proračuna slovesno izjavil, da se strinja z razširitvijo na slovenskega odbornika, a potrebnih korakov Pokrajina ni naredila. Prav pristojnosti, ki jih Brandolin zahteva glede sodelovanja s Slove- SLOVENSKA SKUPNOST VABI GORIČANE SSk vabi volivce in prijatelje iz mesta in vseh mestnih četrti, naj podpišejo za predstavitev slovenske liste z znakom lipove vejice v vseh rajonskih svetih občine Gorica. Podpisovanje bo mogoče v ponedeljek, 15. t.m., od 19. ure dalje na sedežu Slovenske skupnosti, Drevored 20. septembra 118. nijo, bi morala biti ključ, da bi se predsednik ojačil s človekom, ki hi mu pomagal gojiti stike s slovensko državo. Očitno ta želja ni tako prisotna pri Brandoli-nu. Slovenska skupnost bi prav gotovo ne nasprotovala imenovanju slovenskega človeka v odbor, tudi če bi prihajal iz levice. Kaj pa ostalo? Slovensko o-kence na pokrajinski upravi še vedno ni zagledalo luč sveta, zakon 482 ima potrebnih 13 podpisov, a Brandolin šele sprašuje Deželo, če jih je zadosti, namesto da bi enostavno zakon udejanjil tudi za goriško občino in s tem dal dokončno klofuto Valentiju in njegovim desničarjem, slovenski šolski center že eno leto pričakuje obljubljeno popravilo dohodov, zelenih površin in dostojne označbe posameznih zavodov, poleg tega še zdaj ni dobil uradnega imenovanja, cestne table v Steverjanu so bile postavljene samo v italijanščini, niko- li se ni zavzel za Jeremitarje itd. itd. Če hočemo biti kritični, dobimo marsikaj neuresničenega s strani tega "velikega prijatelja Slovencev". Po moji oceni je edina njegova odlika, da je človek leve sredine, in torej Slovencem ne nasproten, ostalo pa je stvar njegovih osebnih videnj in programov, o katerih se nikoli z nikomer ne posvetuje, kaj šele s slovensko manjšino. Ni torej razlogov, da ga preveč poveličujemo! MIRKO ŠPACAPAN, POKRAJINSKI TAJNIK SSk HARJET DORNIK Cankarjevo tekmovanje, ki ga vsako leto organizirata Slavistično društvo Slovenije in Zavod RS za šolstvo, spodbuja k temeljitejšemu študiju slovenskega jezika in umetnostnih besedil. Vsakoletni razpis tekmovanja presega obseg učnega načrta in z dodatno razpisano literaturo poudarja prvine raziskovanja. Organizirano je za nižje in višje šole v štirih zahtevnostnih stopnjah, odvija pa se na dveh ravneh. Področna tekmovanja za bronasto Cankarjevo priznanje so potekala hkrati po vseh šolah 13. februarja v popoldanskih urah, najboljše uvrščeni kandidati pa so se udeležili vseslovenskega tekmovanja za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje 16. marca v Ljubljani. Naslov letošnjega tekmovanja je bil Dom in svet. Organizatorja sta z letošnjim razpisom želela usmeriti pozornost mladih bralcev v privlačna besedila štirih znanih slovenskih popotnikov: Branka Gradišnika, Zvoneta Šeruge, Toma Križnarja in Evalda Flisarja. Dijaki so reševali naloge objektivnega tipa iz jezika in književnosti ter pisali esej na temo odlomka iz knjige priporočene literature. Med višješolci na tekmovanju za Cankarjevo priznanje so dve zlati in eno srebrno priznanje prejele tudi tri dijakinje s pedagoškega liceja Simon Gregorčič. Dijakinja zadnjega letnika Mateja Černič je letos dobila zlato priznanje na IV. stopnji (Neskončnost vsake smeri je zmeraj blizu). Ana Domeniš je dobi- la zlato priznanje, Cristina Marussi pa srebrno na III. stopnji (Vsaka mavrica je drugačna). Vseslovenskega tekmovanja so se sicer udeležili še dijaki na III. oziroma IV. stopnji. Nekateri od teh so za las zgrešili srebrno priznanje. Vsem dijakom in njihovemu mentorju prof. Adrijanu Pahorju iskreno čestitamo! Pomembni uspehi treh dijakinj dokazujejo, da obiskujejo ta zavod pridni in za slovenščino sposobni dijaki, ki obvladajo materni jezik na določeni ravni, pa ne samo to, imajo tudi veliko voljo delati in samostojno širiti svoje znanje. Za njihovim delom pa mora stati tudi mentor, ki je pripravljen žrtvovati veliko svojega časa za dosego teh pomembnih ciljev. DOBERDOBSKO IN GORIŠKO RAVNATELJSTVO / BRALNA OLIMPIADA TEKMOVALNI DEL SE JE KONČAL, BESEDO IMA SEDAJ KOMISIJA V četrtek, 4. t.m., se je v spodnjih prostorih župnijske dvorane A. Gregorčič v Štandrežu, ki sta jo za to priložnost dala na razpolago PD Štandrež oz. župnija, zaključil delovni spored letošnje že pete Bralne olimpi-ade, pri kateri je sodelovalo 357 učencev iz goriškega in dober-dobskega ravnateljstva. Bralna prireditev, za katero so se otroci pripravljali vse leto s prebiranjem knjig in pesmi slovenskih literarnih umetnikov, se je začela konec marca, v tednu pred velikonočnimi počitnicami. Po ustaljeni navadi so se posamezni razredi srečali vsakič na različnih šolah oz. krajih. Za goriško ravnateljstvo je za prevoz otrok poskrbel Odbor staršev, učenci z Doberdobskega pa so se prevažali z občinskimi šola-busi. Da bi skušnjo lahko prestali vsi v istem prostoru, so priskočila na pomoč vaška društva in nudila učencem svoje dvorane. Prvi so se v Gorici v obsežnem preddverju OŠ O. Zupančič v ulici Brolo pomerili v kvizu in v ustvarjalnem pisanju pe-tošolci. Za njimi so se zvrstili ostali razredi. Zadnji so bili na vrsti tretješolci, ki so odgovarja- li na vprašanja in nadaljevali kratek sestavek. Prvi razredi so namesto pisanja morali iz napisanih povedi ustvariti sličico. Učenci drugih razredov, ki so se zbrali v števerjanski šolski telovadnici, so poleg kviza nadaljevali dano besedilo. Četrti - sestali so se v spodnjem prostoru Kulturnega doma v Sovodnjah - in peti razredi pa so iz danega naslova morali razviti domišljijski ali doživljajski spis. Tekmovalni del letošnjega bralnega maratona se je tako končal. Sedaj se bo sestala komisija, ki bo preverila, kdo so tisti učenci, ki so v najkrajšem času brez napak odgovorili na vsa vprašanja, in kateri učenci so najbolj spretno in z bogato domišljijo napisali spis oz. nadaljevali izročeno besedilo. V Štandrežu smo se med odmorom ene in druge preizkušnje pogovorili z učiteljico Marto Ferletič, koordinatorko letošnje Bralne olim-piade za goriško ravnateljstvo. Zatrdila nam je, da je ta pobuda lepa šolska izkušnja, pri kateri se učenci srečajo in imajo priložnost se spoznati med seboj. Njen tekmovalni značaj preide tako na vrednostni lestvici na drugo mesto. Najbolj pomembna sta prijateljski stik in seveda spodbuda, ki jo nudi Bralna olimpiada za pristop k branju in s tem k spoznavanju slovenskih književnikov, ki nudijo mladim veliko zanimivega branja. Tudi letos so z učiteljicami sodelovali dijaki zadnjih letnikov Pedagoškega liceja S. Gregorčič iz Gorice s pripravo vprašalnikov, ki so služili učencem kot vaja za tekmovanje. Tako so se šolarji bolj sproščeno »spoprijeli« s pravimi vprašalniki, ki jih je pripravila komisija. Letos jo sestavljajo Sonja Božič, Nadja Slokar in Nataša Paulin. Rezultate Bralne olimpiade bo komisija razglasila na zaključni prireditvi, ki bo 19. aprila v go-riškem Kulturnem domu. Takrat bo na sporedu nagrajevanje učencev, ki so napisali najboljše in najbolj originalne spise ter porabili najmanj časa za pravilno dopolnitev vprašalnika. Na slavnostnem dopoldnevu, na katerem bodo tudi prebrali najbolje uvrščene sestavke, bo prisoten mladinski ustvarjalec A. Rozman-Roza, čigar dela so učenci obvezno prebirali za Bralno olimpiado. V poklon mu bodo zapeli njegovo pesmico Nobbi. 1 IK SKOVENSKA SKUPNOST IZRAŽA ZADOVOLJSTVO Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom vzelo na znanje izide sobotnih primarnih volitev znotraj koalicije Oljke. Goričani so očitno rade volje pristopili, ko je bilo treba odločati o kandidatih za bližnje občinske volitve. Tudi slovenski občani so pokazali resnost in politično zrelost, piše v komunikeju. Zamisel primarnih volitev se je očitno izkazala za zmagovito in desnosredinska koalicija - še piše v tiskovnem sporočilu - lahko začne biti upravičeno zaskrbljena. V PETEK V GORICI O 1000-LETNICI SOLKANA Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice, v sodelovanju s solkansko župnijo, prireja zgodovinsko srečanje ob tisočletnici Solkana, v petek, 12. aprila, ob 18. uri v Ra-battovi palači v Gorici (Pastor Angelicus, ul. Rabatta 18). Spregovorila bosta dr. Branko Marušič iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa iz Nove Gorice in msgr. Vinko Paljk, solkanski župnik in dekan. Srečanje ima namen obuditi skupno zgodovinsko pot Gorice in Solkana, ki se skupno prvič omenjata v znameniti darilni listini cesarja Otona III. leta 1001. Zanimiva je zlasti cerkvena zgodovina Solkana, zaradi obstoja prafare, ki je od zdavnaj povezana z Gorico in ki je v preteklosti vzdrževala stike z umetnostnim svetom italijanskega, slovenskega in nemškega okolja. Govor bo torej o vezeh med Gorico in Solkanom, ki trajajo že tisoč-lejte. Po vojni je meja morda ošibila te vezi, petkovo srečanje pa jih hoče znova oživiti, tudi v znak sodelovanja ne le med bližnjima Gorico in Solkanom, marveč tudi med slovensko in italijansko stvarnostjo na Goriškem nasploh. V SPOMIN NA BOGOMIRA ŠPACAPANA V župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori se je v nedeljo, 7. aprila, obnovila pobuda v spomin na nepozabnega stavca, pevovodjo, organista in kulturnega delavca Bogomira Špacapana. Prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice sta vabila k maši za-dušnici ob peti obletnici smrti. Mašno daritev je vodil prelat msgr. Ivan Merlak iz Ljubljane, ob njem pa je somaševal podgorski župnik, g. VValter Miloc-co, ki je uvodoma v italijanščini pozdravil in nagovoril prisotne. Med mašo je MePZ Podgora zbrano in interpretacijsko dovršeno pel Mašo za očeta Bogomira, ki jo je uglasbil pokojnikov sin Mirko Špacapan, in še nekaj velikonočnih pesmi. V homiliji pa je msgr. Merlak v optimističnem tonu spregovoril o tem, da je življenje lepo, če ga ne živimo sebično le zase, ampak če znamo živeti in delovati tudi za dobro širše skupnosti. V tem smislu je pokojni Bogomir Špacapan imel lepo življenje, saj je skrbel za svojo družino, a tudi za razvoj in napredek cerkvenega in slovenskega petja nasploh, bil pa je tudi drugače močno angažiran v okviru slovenske katoliške prosvete na Goriškem. Priložni govor je imela predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prof. Lojzka Bratuž, ki je spregovorila o cerkvenem petju sploh ter o primorskih in zlasti goriških skladateljih, ki so ustvarjali na področju cerkvene, a tudi posvetne glasbe in o vlogi, ki ga je to delo imelo in še ima pri ohranjanju slovenske besede in razvoju slovenske kulture v naših krajih. Organizatorji so tudi letos povabili v Podgoro zbore, s katerimi je Bogomir Špacapan sodeloval, jih vodil ali bil z njimi drugače tesneje povezan. Tako so se vabilu odzvali MoPZ Fantje izpod Grmade, ki so pod vodstvom Iva Kralja in spremljavi Mirka Špacapana zapeli dve Riharjevi velikonočni pesmi, medtem ko je Vokalna skupina Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon zapela Premrlovo Našim srcem vstajenje in Marca Maiera Ascolta Maria. MePZ Štandrež je pod vodstvom Davida Bandellija pel na koru in a capella podal Fai-stovo G/as zvonov prelepo poje ter mogočno Kubikovo Radujse kraljica nebeška ob orgelski spremljavi Silvana Zavadlava. Spored je v s petimi velikonočnimi pesmimi ubrano zaključil župnijski zbor Šentjur iz tega kraja pri Celju, ki je med drugim zapel pesem svojega rojaka Benjamina Ipavca Raduj nebeška se Gospa, pred to Premrlovo Veliko noč praznujmo, in še Nade Zborska Jezus prema-galecgroba, Riharjevo Današnji žarki zarje mile ter ob orgelski spremljavi še slovesno Mavovo Zapoj veselo, o kristjan. Zbor, s katerim Podgorci vzdržujejo plodne stike, je pel pod vodstvom Jožeta Jagra. Ves spored je z izbranimi mislimi povezovala Nevenka Pintar. Pevci in občinstvo ter sorodniki pokojnega Bogomira Špacapana so se nato zadržali še na lepi družabnosti v društvenih prostorih. S K P D F. B. SEDEJ / DRAMSKA DRUŽINA GROZLJIVKA Z VELIKO UMORI, A SREČNIM KONCEM IVA KORŠIČ Da je Dramska skupina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana ubrala za svoje gledališko ustvarjanje primerno žanrsko pot, je potrdil tudi njen zadnji dramski napor, ki so ga prvič obžarile odrske luči v soboto, 6., in drugič, ob ponovitvi, v nedeljo, 7. t. m. Po lanskem kratkem komedijskem premoru seje namreč vrnila na svoje že dobro prehojene stezice, s postavitvijo nove kriminalke. Spet je števerjanske izvajalce omamil pretanjeni črni humor spretne angleške avtorice Agathe Christie, da so po njeni Mišolovki, odigrani v sezoni 1997/98, izbrali kriminalno igro Deset zamorčkov v prevodu Jožeta Von-zya, ki jo je njihov novi režijski vodja Sergej Ferrari, izkušeni gledališki in filmski igralec, nekoliko priredil in prekrstil v Zločini na otoku. Ta novi naslov je v simpatični grafični obliki na gledališki zgibanki, ki poleg dveh spremnih besedil, režiserja Ferrarija in duše dramske skupine Simona Komjanca, vsebuje še šest slik iz nove uprizoritve in iz prejšnjih postavitev. Ferrari je s skrčenjem besedila učvrstil predstavo; pridobila je hitrejši ritem in krepkeje napela kriminalni lok, da gledalec vznemirjeno čaka, koga izmed protagonistov bo zadela "smrtonosna puščica" 'n na ka*<šen način bo umrl. Pri em Pa ga sosledje nerazreš- i 2l°činov žene k temu, da skoraj živčno ugiba, kdo naj bi bil morilec, ki pa je do konca predstave premeto prikrit. Razburljiva zgodba se dogaja v veliki skrivnostni hiši na samotnem otoku v viharni noči 'n naslednjih dveh dneh, nasičenih z grmenjem in švi-ganjem strel. Deset ljudi, ki se med seboj ne poznajo, so tarče neznanega gospodarja hiše, ki jih je očitno spravil na odljuden kraj, da bi obračunal z njim. Vsakogar izmed njih bremeni težak greh: posredno ali neposredno je kriv smrti ene ali celo več oseb. To njihovo krivdo razkrije neznani glas -na posnetku se sliši prodorni FOTO BUMBACA Ferrarijev bas -, ob katerem se vsi zdrznejo in ki je nekak srhljiv preludij v vrsto zločinov. Ferrari je s svojo režijsko zamislijo in z zvočnimi ter svetlobnimi efekti ustvaril tako vzdušje, ki premišljeno vznemirja gledalčevo razpoloženje. Vmes pa je spretno poudaril tudi kak humoren detajl, da gledalcu neprisiljeno uide smeh, ki razbremeni zločinsko ozračje. Podčrtal je pavze, ki navdajajo gledalca z radovednostjo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. S samo šestidvajsetimi (!), a intenzivnimi vajami je igralce kar dobro izuril. Če bi imel kaj več časa na razpolago, bi gotovo še marsikaj izpilil. Pri oblikovanju celote je precejšnjo pozornost posvetil jeziku. Nedvomno so njegove lekcije obrodile nekaj sadu, saj so se igralci zelo potrudili, da bi vsaj delno zabrisali tipične zamejske samoglasniške "širine" in se tudi drugače prilagodili novemu režijskemu prijemu. Zaradi tega uspeh ni mogel izostati. Predstava je zadobila homogen videz, vsi izvajalci so v njej ovrednoteni, saj je vsakomur dodeljeno pravšnje mesto. Ustvariti napetost in vzbuditi detektivsko slo pri gledalcih res niso mačje solze! Na odru smo videli že znani obraz veterana števerjanskih odrskih desk Simona Komjanca, ki je z odličnim zavajanjem resnice poosebil sodnika Malgrava, in ZAHVALA Ob težki izgubi dragega DR. BRUNA BRESCHIJA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so počastili njegov spomin in se udeležili pogrebne maše v Gradežu. Posebno Yelja to g. Štefanu Goimu in somaševalcem p. Angelu iz Škofje Loke in ostalim patrom iz Vipavskega Križa. Prav tako lepa hvala govornikoma prof. Kajetanu Gantarju za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter p. Angelu, pa tudi prof. Lojzki Bratuž za prisotnost na pogrebu in za članek v Novem glasu, vsem, ki so poklonili cvetje in tako počastili njegov spomin. Zahvala gre tudi sorodnikom iz Idrije, ki so bili na pogrebu. Zena Mary Rose Kelly in mama Nerina Murovec Breschi. 9. april 1992 - 9. april 2002 “Če ima Bog oltar v srcu matere, potem je ves dom f - njegovo svetišče!" k 1 Ob 10. obletnici smrti naše predrage mame £ M MARICE LUPINIC roj. TERČON Se )t‘ z ljubeznijo spominjajo vsi njeni Praprot, 9. aprila 2002 ostale igralce, ki sestavljajo že ustaljeno jedro števerjanske Dramske družine. Annamarija Škorjanc je z odločnim poudarkom odigrala zavrto ter-cijalko Emilie Brent. Sara Mik-lus, ki je že večkrat izkazala svoj odrski talent, se je z natančnim opisom spreminjajočih se čustev prelevila v tajnico Vero Clayton. Branko Terčič je zaigral psihološko labilnega doktorja Levvisa, Martin Kom-janc je s svojim likom malce nerodnega policijskega agenta VVilliama Blora večkrat izzval smeh. Edi Lutman je takoj vzbudil simpatijo s svojim načičkanim gizdalinom, ki rad dvori zanimivim damam. Matej Pintar, ki je lansko leto prvič stopil na odrske deske, je letos že dokaj samozavestno obvladal vlogo kapetana Phi-lippa Lombarda, ki je od njega zahtevala veliko koncentracije s skoraj nenehno prisotnostjo na prizorišču. Liliana Terpin je s sicer kratkotrajno prisotno- stjo na odru orisala lik kuharice Mary. V vlogi njenega moža Rogerja je s pridnostjo in prizadevnostjo prijetno presenetil Martin Pintar, ki je v tej predstavi doživel odrski krst. Če bo vztrajal, se mu v Talijinem objemu obeta uspeh in zadoščenje. Tudi drug novinec, Ivan Komjanc, je z resnim delom premostil marsikatero težavo in se vživel v vlogo starega, od starih srčnih ran zblaznelega generala Mackenzia. Številna premierska publika je s toplim ploskanjem sprejela požrtvovalne igralce, ki so v realizacijo kriminalke vložili veliko truda in prostih ur. Z najnovejšo uprizoritvijo so igralci potrdili, da ljubijo gledališko ustvarjanje in želijo nadaljevati z bogato odrsko tradicijo, katere korenine v Števerjanu segajo v daljne čase. Iskreno pohvalo naj prejme tudi režiser Sergej Ferrari, ki se je dobro uskladil s števerjanskimi igralci in z njimi ustvaril zanimivo predstavo. Nazadnje poglejmo še v zaodrje - brez katerega ne more biti odrskega dogajanja -, kjer so stali šepetalka Katja Dorni, ki je pomagala igralcem, da ne bi zašli v zagato, osvetljevalec ter tonski mojster Marko Lutman, ki je po posrečeni režiserjevi glasbeni izbiri, upravljal zvočne in svetlobne naprave, in Snežiča Černič, ki je kot ponavadi skrbno poiskala prikladne kostume, poskrbela za pričesko in masko ter pomagala igralcem pri iskanju primernih scenskih elementov, ki so izoblikovali realistično sliko elegantne sprejemnice s kaminom. Kdor si bo ogledal kriminalko, bo gotovo soglašal z nami, da je števerjanskim igralcem z marljivim delom uspelo doseči zastavljeni cilj. REVIJA ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE V NEDELJO "ZLATA GRLA" V SOVODNJAH Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela se je odločil, da nadaljuje z lani začeto pobudo in v tej pomladi izvede 2. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2002. Prireditev bo v nedeljo, 14. aprila, v Kulturnem domu v Sovodnjah in se bo začela ob 16.30. Gre za pobudo, ki si postavlja za cilj poživitev zborovske dejavnosti in spodbujanje naših otroških zborov h tehničnemu ter programskemu napredku. Srečanje bo letos tekmovalnega in revijalnega značaja. Za tekmovalni del se je prijavilo šest pevskih zborov in prav toliko za revijalni del. Trije zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni v letih 1991 - 1995 (osnovnošolci) se bodo pomerili v kategoriji otroških zborov. Zape- li bodo obvezno pesem, se pra- vi Moniko Tomaža Habeta in še dve pesmi po svoji izbiri, ostali trije, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni 1.1987 in mlajši, pa v kategoriji mladinskih zborov. Ti bodo podali, ob dveh prosto izbranih skladbicah, še obvezno Ježevo pesem Vsi delamo. Pobudniki so predvideli tudi revijalni del srečanja, med katerim bo s prostim programom nastopilo šest zborov. Vsak bo predstavil po dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Tudi spremljava bo po želji, medtem ko bodo zbori v tekmovalnem delu nastopali ob spremljavi klavirja. Posebna komisija, ki jo sestavljajo izkušeni zborovodje in poznavalci sedanjih razmer v zborovstvu pri nas, bo tudi letos prisluhnila izvajanju prijavljenih zborov in bo ocenila zbore, ki tekmujejo, ter dodelila nagrade in priznanja. Vsak zborovodja bo dobil za svoj nastop pisno oceno komisije. Program srečanja predvideva tudi razvedrilne dejavnosti za sodelujoče otroke. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski št. 333 1706760 (Nerina Devetak). MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA prireja 2. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ZLATA GRLA 2002 Kulturni dom v Sovodnjah, nedelja, 14. aprila, ob 16.30. DAROVI ZA NOVI glas: Zdravko Reven 57,29 E. ZA MISIJON p. Kosa: N.N. iz Rupe 75,00 E. V DOBER namen: N.N. iz Trsta 50,00 E. OBVESTILA V PETEK, 12. t.m., bo ob 20.30 v Športno kulturnem centru na Vrhu potekal koncert revije Primorska poje. Nastopili bodo: Vokalna skupina Mlade note (Domjo), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica), Pevska skupina Mandrač (Koper), Moška pevska skupina Kantadore (Gra-din), Moška pevska skupina Hrušiški fantje (Hrušica), Zenska pevska skupina Stu ledi (Trst), Šavrinske pupe en raga-coni (Šmarje pri Kopru). ■H Končno je med nas prišla mala Julija. Dobrodošla v veliki skavtski družini! S svojima načelnikoma mamo Srčkano mravljo in očkom Športnim orlom se iz srca veselimo člani SZSO-GO. Športno združenje Olympia čestita bivšemu igralcu ter sedanjemu skavtskemu načelniku Ivu Cotiču in njegovi ženi načelnici Katji Tommasi ob rojstvu hčerke Julije. S Katjo in Ivom se veselita tudi p. Cino Dalla Vecchia in p. Mirko Pelicon, ki kličeta nad malo Julijo Božji blagoslov. Uredništvo našega lista iz srca čestita Katji in Ivu ob čudovitem dogodku. Ivo iti Katja sta povila brhko JULIJO Ob veselem dogodku jima želijo veliko “budnosti ” bratje in sestre szso. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR Torek, 16. aprila 2002, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV TRST, GORICA, VIDEM ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST PRIMORSKA POJE 2002 Štandrež, Župnijska dvorana Anton Gregorčič petek, 19. aprila 2002, ob 20.30 IZVAJAJO Mešani pevski zbor Angelski spev, Otlica Mešani mladinski zbor Quo vadiš, Razdrto Vokalna skupina Ročinj Moški pevski zbor Šempeter pri Gorici Moški pevski zbor Justin Kogoj, Dolenja Trebuša Moški pevski zbor Fran Venturini, Domjo Moški pevski zbor Slavina SOPRIREDITELJ PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ GOSTILNA DEVETAK IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige SONJINE SLAŠČICE avtoric Sonje Marije Maraž Bednarich in Irene Bednarich Srečanje bo popestril otroški zbor Vrh sv. Mihaela. Za prijeten sklep večera bo ob dobri kapljici sledila pokušnja slaščic. Ponedeljek, 22. aprila 2002, ob 17.30 v Gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela SKLEPI SEJE ODBORA IZ DELOVANJA ZCPZ Odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica je na svoji seji 2. aprila 2002 razpravljal o pomembnejših letošnjih obletnicah na področju cerkvene glasbe. Sklenil je, da bo decembrski božični koncert v go-riški stolnici posvetil 10-letnici Vrabčeve smrti, stoletnici Bratu-ževega rojstva, 40-letnici Fileje-ve in 50-letnici Vodopivčeve smrti. Nastopajoči zbori naj bi izvajali samo njihove božične skladbe. Ob 40-letnici smrti Mirka Fileja ZCPZ pripravlja publikacijo o njegovem življenju in delu. V tej zvezi prosi posameznike, zbore in društva, da dajo na razpolago notno gradivo (neznane rokopise ali razmnoženine) in fotografije. Vse to naj pošljejo na upravo Novega glasa (Riva Piaz-zutta, 18) in naj na vsak list ali sliko napišejo svoje ime, da jim bomo gradivo čimprej vrnili. Odbor je tudi sklenil, da bo s prihodnjim letom spomladanska revija pevskih zborov v Štan-drežu - lani in letos je odpadla -prvo nedeljo v maju. 1 1 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 12 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 PRAZNOVANJE FARNEGA ZAVETNIKA BESEDNA UMETNOST NADIŠKIH DOLIN ERIKA JAZBAR O Studijskem centru Nediža iz Spetra smo že večkrat poroča- li, saj odigrava nadvse dragoceno vlogo na raziskovalnem, publicističnem in družbenokultur-nem področju. Nastal jel. 1972, v tridesetih letih pa je poskrbel za poletne kolonije, za priljubljeni natečaj Moja vas, za bene-čanske kulturne dneve, predolgo pa bi bilo naštevanje nadvse zanimivih publikacij, ki bogatijo bibliografijo slovenske Benečije. Gre v bistvu za študijski krožek, ki si prizadeva spoznavati beneško kulturno in zgodovinsko tradicijo ter krepiti zavesti domačih slovenskih ljudi. Center Nediža je v mesecu marcu poskrbel za niz večerov z naslovom Naš jezik od pesmi do gledališča, ki so jih priredili v sodelovanju z domačo špetrsko upravo, ki z županjo Bruno Dor-bolo prihaja na pomoč ob vsaki tovrstni iniciativi. V domači špetrski gostilni so v treh zaporednih večerih od 15. marca dalje vsi udeleženci lahko spoznali bogastvo slovenske beneške pisane besede Nadi-ških dolin. Govor je bil o poeziji, o prozi in gledališču, posebnost srečanj pa je bila v tem, da seje na njih govorilo o domači ustvarjalnosti in o domačih ljudeh, splošnem stanju, prvih pričevanjih, razvoju in pozornosti, ki se namenja vsaki zvrsti; beseda je tekla tudi o narečju, odnosu do slovenskega jezika, o spremembah, do ka- terih je prišlo v zadnjih letih na tem področju, do zavesti beneških ljudi in nove pozornosti, ki jo stroka namenja narečni ustvarjalnosti, do pozabljenih, manj znanih ali neobjavljenih avtorjev. Skratka sintetičen vpogled v besedno izroči- lo slovenske Benečije, ki se lahko ponaša z imeni in deli, po katerih bi lahko segali tudi drugod v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Večeri so bili tematski, vodila pa jih je neutrudna ravnateljica dvojezičnega šolskega centra, profesorica Živa Gruden. Ob avtorjih in protagonistih ter ob neposrednem prebiranju tekstov so bili na treh srečanjih prisotni tudi ugledni gostje. Na večeru o poeziji je tako sodeloval prof. Roberto Dapit, o prozi je tudi spregovorila pisateljica Marija Mercina, medtem ko se je večera o beneškem gledališču udeležil veliki prijatelj in režiser pri beneški V NEDELJO, 7. APRILA PRIMORSKA DRUGIČ ZAPELA V nedeljo, 21. aprila, bodo v Bardu praznovali god župnijskega zavetnika sv. Jurija. Gre za praznik, ki ga vsako leto skupaj prirejajo domača župnija, društvo in Center za kulturne raziskave. Ob tej priložnosti obhajajo v dopoldanskih urah slovesno sveto mašo, pri kateri ponavadi vedno sodeluje kak gostujoči zbor s Tržaškega ali Goriškega, ki s slovenskimi pesmimi obogati in oplemeniti praznovanje. Tako so v preteklosti v Bardu oblikovali mašo Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana, zbor Lipa iz Bazovice, zbor Vesela pomlad z Opčin, zbor iz Podgore in številni drugi. Tokrat pa bo pri maši, ki se bo pričela ob 11.30, pel zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Zbor, ki deluje v okviru Glasbene matice, je z veseljem sprejel povabilo terskih rojakov in bo tako pod-vodstvom dirigenta Janka Bana spremljal verski obred z vrsto pesmi iz slovenske (zlasti domače), pa tudi iz mednarodne nabožne zakladnice. Ob takih priložnostih je župnikova pridiga tudi krajša, da lahko zbor zapoje nekaj več pesmi in je tako duhovno doživetje združeno s kulturnim. "Duši" praznovanja v Bardu sta dolgoletni župnik Renzo Cal-legaro, sicer Furlan po rodu, a ki se je naučil domačega slovenskega narečja, in znani beneški kulturni in javni delavec V četrtek, 4. aprila, se je na dvojezični šoli v Spetru začel izobraževalni tečaj, ki ga za vse učno in neučno osebje novoustanovljenega ravnateljstva prireja deželni šolski urad ob prehodu te šolske ustanove v okvir državnega šolstva in ki ga vodi šolska nadzornica Lucija Barei. Uvodno predavanje je imel sam deželni ravnatelj dr. Bruno Forte, ki je na začetku omenil vlogo, ki jo špetrska šola opravlja na teritoriju. Podčrtal je dejstvo, da je bila z zakonom priznana vrednost in pomembnost izkustva, ki je zraslo iz potreb skupnosti, vendar je to le pomemben mejnik, ne pa končni cilj. Večjezična vzgoja z vključevanjem tako krajevnih kot tujih jezikov je eden od velikih izzivov današnje šole, obenem pa ena od oblik povezovanja lokalnega z globalnim. Različnost je seveda bogastvo, v današnjem času hitrih sprememb pa je pomembno, da ohranimo skupnostni spomin in iz teh korenin rastemo v sedanjost in prihodnost. Pri tem OBVESTILO KULTURNO DRUŠTVO Ivan Trinko v Čedadu prireja 11. aprila, z začetkom ob 18. uri v Knjižnici Ivan Trinko, ulica IX Agosto v Čedadu, predavanje z naslovom Slovenščina: navodila za rabo. Na srečanju bo sodeloval dr. Zoltan Jan. Vstop prost. prof. Viljem Černo. Oba si prizadevata za čimbolj tesno sodelovanje med Slovenci iz Terske doline in rojaki, ki prebivajo na Tržaškem in Goriškem. To sodelovanje daje terskim rojakom možnost duhovne rasti in utrditve v svoji kulturi in identiteti. Nastopi tržaški in go-riških zborov namreč utrjujejo spoštovanje do slovenske kulture, ki je v teh krajih bila zaničevana. Kot nam je dejal prof. Černo, to nudi človeku tudi možnost, da se naužije novega, svežega zraka, poleg tega pa ustvarja ozračje novega življenja, nove lepote in sveže demokracije. Zbor Jacobus Gallus bo nastop v Bardu, ki mu bo sledila krajša družabnost, izkoristil tudi za krajši izlet bo Terski dolini, kjer se bo seznanil z njenimi znamenitostmi. je pomembno tudi povezovanje vseh dejavnikov, ki so soudeleženi v vzgojnem procesu. Osrednji del svojih izvajanj je dr. Forte namenil prikazu štirih stebrov izobraževanja (učiti se vedeti, učiti se delati, učiti se biti in učiti se živeti skupaj), kot jih je oblikovala De-lorsova komisija pri Unescu, nakar se je zaustavil še pri avtonomiji kot "veliki temi", ki jo gre razumeti v smislu pripadnosti šole družbenemu tkivu, njene sposobnosti načrtovanja in povezovanja. Deželni ravnatelj je te misli izrazil z njemu lastno komunikativnostjo ter z bogastvom prispodob in tako ustvaril res prisrčen stik z avditorijem, ki je obsegal, kot je sam podčrtal, šolski kolektiv v celoti. Nadzornica Bareieva je nato orisala program tečaja, na katerem bodo kot predavatelji nastopili ravnatelji, učitelji in upravno osebje slovenskih in italijanskih šol ter nekateri drugi strokovnjaki, odvijal pa se bo delno za ves kolektiv, delno pa po interesnih skupinah. Končal se bo predvidoma sredi maja. Prvo srečanje je nato sklenil dr. Giovanni Maione z deželnega šolskega urada, ki je podal normativne okvire v zvezi z manjšinsko zaščito s posebnim ozirom na šolsko stvarnost, pri čemer je podčrtal vlogo manjšinske šole pri ohranjanju in razvoju jezika in kulture v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili. Primorska poje je nedvomno najbolj priljubljena in množična zborovska revija, ki združuje in zajema cel primorski prostor ter odpravlja mejo, ki se je v teh desetletjih tako globoko zarezala v naše območje. Na omenjeni reviji sodelujejo in jo sooblikujejo tudi Slovenci oz. pevci in zbori, ki prihajajo iz videmske pokrajine, in sicer z nastopi domačih zborov v drugih slovenskih krajih ter z organizacijo koncertov v dolinah Benečije in Kanalske doline. Tudi letošnja Primorska poje Večkrat smo že slišali, da je človek za to človek in seveda zato tudi različen od drugih živih bitij, ker pozna simbole, ker se v simbolih tudi prepoznava, predvsem pa se jih poslužuje za svoje duhovno življenje. Kaj pa je pravzaprav simbol, če ne ravno znamenje česa, včasih dogovorjeno, vedno pa prepoznavno znamenje česa, znak, o-benem tudi znamenje za pojem in še kaj! Seveda ne mislimo na tem mestu napisati dolge razprave o simbolih, ker se s simboli že tako ali drugače ukvarja veliko učenih ljudi, obstajajo pa tudisemio logija, semantika, semiotika in še kakšna druga veda, ki vse po vrsti skušajo razlagati tako pomene simbolov kot tudi sporazumevanje s simboli. Jasno je, da se s pomenoslovjem in tudi sicer vseh pomenov simbolov ne da jasno razložiti, kar že samo po sebi priča o tem, kako zapleteni in predvsem pa, kako globoko v človeka so vsajeni in zasidrani simboli, ki so gotovo e-den temeljnih delov človeške duhovnosti in tudi zavedanja človeka samega. Lahko bi torej preprosto zapisali, da je človek predvsem zato človek, ker je bitje simbolov, ker se sporazumeva s simboli, takimi znamenji in znaki, ki jih samo on med živimi bitji spozna in se v njih prepoznava, ne nazadnje jih tudi ustvarja. Nekateri proučevalci človeka in njegovega bivanja in življenja v času, ki jih poznamo pod imenom antropologi, sicer trdijo, da je človek postal človek v trenutku, ko je pokopal svojega mrtvega sočloveka, ko je torej opravil izjemno in simbolov pol- se je v videmski pokrajini predstavila z dvema koncertoma. O lepem in uspelem nastopu Pri-moska in Koroška pojeta v Kanalski dolini smo že pisali v prejšnjih številkah našega časopisa, tokrat se preselimo v Tersko dolino, in sicer v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. V nedeljo, 7. aprila, so se je v domači cerkvi no dejanje, kar seveda še danes je vsak pogreb. Že po zgoraj nanizanih ugotovitvah vidimo, da je tudi naše življenje polno simbolov, da smo sami tako ustvarjalci simbolov kot tudi njihovi uporabniki in zato še kako velja trditev, da je človek simbolno bitje, da si človeka ne moremo predstavljati brez simbolov in seveda njihovega pomena. Prav za to je še toliko bolj razumljivo, da je človek izjemno občutljiv na svoje simbole, predvsem pa na tiste simbole, ki mu v podzavesti in v zavesti pomenijo vrednote, so več kot le gola znamenja in znaki, saj za njimi stoji svet idej, čustvovanje, miselnost, ne nazadnje pa predvsem vsa človeška kultura, vsa tista duhovna plat človeka, brez katere si človek ne more predstavljati ne svojega bitja ne svojega žitja, če smemo pesniško povedati naše misli. In predvsem zato se ne smemo čuditi, če prihaja v svetu do nasilja predvsem zaradi nespoštovanja simbolov drugega, zaradi zavestnega omalovaževanja in smešenja simbolike sočloveka. Če samo malo pomislimo in se držimo pravila, da je zgodovina zares učiteljica življenja, česar pa se človek na žalost skoraj nikdar ne drži, tudi vidimo, da je do največjih nasilij, grozodejstev in vojn prišlo prav zaradi tega, ker je človek sočloveku najprej smešil njegove simbole, mu jih skušal vzeti, ne nazadnje mu je tudi stregel po življenju zato, ker je hotel, da bi njemu lastni simboli prevladali nad drugimi. Preprosto to srečali slovenski zbori iz širšega slovenskega kulturnega prostora. Pred oltarjem so se namreč predstavili vokalni kvartet Bratje Boštjančič iz Harij, MoPZ iz Mirna, MoPZ Višava iz Ferlu-gov, oktet Škofije, tercet Ver lae-tum z Opčin in vokalna skupina Dornberški fantje. Po zborovskem srečanju v izzveni takole: nacisti so vase in v svoje simbole verjeli in bili prepričani, da več veljajo od vseh drugih. In vemo, kam je to privedlo: do strašne tišine koncentracijskih taborišč, ki še danes preglasi vsak še tako velik hrup naše družbe, pa naj bo naša družba še tako prepričana, da je najbolj razvita družba v vsej človeški zgodovini! In v nedogled hi lahko nadaljevali, zares v nedogled, vse do današnjih dni, ko smo priče spopadom v Sveti deželi, kjer Palestinci Izraelcem in Izraelci Palestni-cem strežejo po življenju, še prej pa po simbolih, ki so tako enim kot drugim vrednote bivanjskega pomena. Prav zato zgroženi ugotavljamo, kako hudo je, če nam kdo smeši, omalovažuje in uničuje naše simbole in smo tudi zato bili, in smo smo še!, zapre-paščeni nad nedavno oskrunitvijo spomenika Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu v Trstu, ker vemo, da je za neznano roko vandala omalovaževanje našega simbola, kar kip Srečka Kosovela gotovo je za vse nas, ki pripadamo slovenski narodni manjšini v Italiji, a bi to moral biti tudi za vse ljudi, ki ob nas in z nami živijo. Za nič drugega ne gre kot za divjaško uničevanje nam dragega simbola, ki se še kako tiče nas samih in našega duhovnega izročila, ne nazadnje naše kulture in naše narodne biti. To niso visokoleteče misli in ne prevelike ter zato prazne besede! Za nasilnim dejanjem, ki je imelo za posledico oskru- dramski skupini Marjan Bevk. Srečanja so bila nadvse zanimiva, saj so na njih sodelova- li gostje in avtorji poezije, gledališča in proze, ob tem pa je lahko vsakdo spoznal osebnosti in dela, ki so širšemu zamejskemu prostoru, pa tudi marsikateremu zamejcu in Slovencu, precej nepoznana. Vsi tisti, ki so bili v Spetru so tako iz prve roke dognali, da je v slovenski Benečiji besedna umetnost razširjena in razpolaga z nadvse zanimivimi imeni, dragocenost večerov pa je tudi v dejstvu, daje okoli beneške besedne umetnosti malo specifičnih publikacij, kar pomeni, da seje omenjenih večerov veljalo udeležiti. Znana in manj poznana imena domačih ustvarjalcev so na omenjenih večerih objeli v celoto ter posredovali vsem udeležencem jasno sliko o besedni ustvarjalnosti slovenske Benečije. Kanalski dolini so se tako vsi ljubitelji pevske tradicije preselili v Tersko dolino, kjer so bili med publiko tudi poslušalci s širšega zamejskega področja. Primorska poje igra v slovenski Benečiji pomembno vlogo, saj idealno združuje ta del našega zamejstva s širšim slovenskim kulturnim prostorom na najlepši in za Slovence na najbolj priljubljen način, in sicer z zborovskim petjem, ki je tudi v slovenski Benečiji še kako občuteno. -------------E) njenje preprostega in tudi nevsiljivega pesnikovega kipa, namreč stoji zavestno oskrunjenje simbola! In tudi če bi se izkazalo, da Kosovelovega kipa ni oskrunil nek Slovencem sovražen človek, kar je seveda najbolj verjetno, bi šlo vseeno za izjemno hudo dejanje, ker gre za uničevanje nekega nam izjemno dragega simbola in je zato to dejanje nasilno poseganje v našo zavest, v našo duhovnost, v naš svet. Neka tere stvari so v življenju namreč svete, nedotakljive in zato zahtevajo spoštovanje! Nekatere stvari so svete tudi v današnji družbi, kjer ni več nič ali skoraj nič več sveto in smo tudi zaradi tega vsi danes veliko bolj revni in siromašni! Prav zato ne smemo biti ravnodušni, ko skušajo uničevati simbole, ko skušajo uničiti svete stvari, jih pomazati, z vandalskim dejanjem izničiti njihovo simbolno vrednost, katere ne more nikda r popla ča ti noben, še tako velik denarni znesek ne! Ne govorimo namreč o denarju, s katerim naj bi se dalo vse kupiti, kot nas zmotno uči naša družba, v kateri se na vse in vse gleda skozi denar! Govorimo o simbolih, o vrednotah, ki se ne dajo kupiti, kajti ni denarja, s katerim bi jih lahko odkupili! Gre za velike stvari, za svete stvari, ki človeka ločijo od nižjih živih bitij, in je zato še kako prav, da smo ob takih nasilnih dejanjih več kot samo ogorčeni! Ko namreč branimo svoje simbole, hranimo sami sebe, svojo duhovnost in svoje izroči- lo, brez katerih ne hi bili to, kar smo! 4. T.M. SE JE ZAČEL IZOBRAŽEVALNI TEČAJ NA ŠPETRSKI ŠOLI GLOSA JURIJ PALJK O SIMBOLIH NOVI GLAS / ŠT. 15 2002 SLOVENIJA POPOTRESNA OBNOVA POSOČJA FRANC RODE, LJUBLJANSKI NADŠKOF O PRAVICI BITI KATOLIČAN VLADA PROTI NOVIM POSOJILOM ALI VIŠANJU DAVKOV MARJAN DROBEZ V ponedeljek, 8. t.m., so zdravniki in zobozdravniki po sedemnajst dni trajajoči stavki spet začeli redno delati. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj poteka brez ovir ali težav, vlada pa je začela sprejemati ukrepe zoper javnofinančni primanjkljaj. Premier poudarja, "da navala na večanje plač v javnem sektorju vlada ne bo dopustila, ker je položaj v gospodarstvu v prelomnem obdobju in bi z višanjem plač izgubljalo konkurenčnost. Denar za višje plače bi lahko dobili le z večjim zadolževanjem ali z višanjem davkov, čemur pa nasprotujemo". Na časnikarski konferenci v petek, 5. t.m., seje predsednik vlade zavzel tudi za poglobitev in razširitev javne razprave o vključitvi Slovenije v EU in zvezo Nato, s čimer bi povečali podporo obema povezavama. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, dr. Konrad Kuštrin, je sicer napovedal, da bodo stavko obnovili, če vlada ne bo sprejela vseh zahtev sindikata. Toda javnost ne ve, kakšne so pravzaprav zahteve Fidesa. Ta sindikat je skoraj eno leto ustvarjal vzdušje, ki naj bi privedlo k stavki, z zahtevo, da mora vlada zdravnikom in zobozdravnikom zagotovili take plače, kot jih imajo sodniki. Ko pa je vladna pogajalska skupina dokazala, da so plače obeh kategorij javnih uslužbencev že izenačene, so pogajalci Fidesa nenadoma začeli zatrjevati, da sploh ne zahtevajo zvišanja plač, temveč le spremembe v zdravstvu, ki bi izboljšale organizacijo de- la v ambulantah, bolnišnicah in v drugih zdravstvenih zavodih, ter zmanjšale obremenjenost posameznih zdravnikov. Slovenska javnost je bila spričo takega sprenevedanja presenečena in ogorčena, zdravniki na čelu s svojim sindikatom pa deležni kritik in obtožb, kakršnih v Sloveniji najbrž še ni bilo. V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so omenili pobudo, da naj ta največja sindikalna organizacija pri nas razglasi stavko zoper sindikat Fides, "da bodo zdravniki in zobozdravniki, ki so v primerjavi z delavci v gospodarstvu zelo dobro plačani, spoznali, da niso sami v državi in da morajo deliti usodo z drugimi". Predsednik Fidesa je zlil žolč na ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, ker je ta zanikal upravičenost in etičnost stavke. Ostro je bil zavrnjen tudi dr. Andrej Trampuž, zdravnik, ki je zaposlen v tujini. "Drznil" se je namreč zapisati, "da slovenski zdravniki manj delajo in so bolje plačani kot pa njihovi kolegi v mnogo bogatejši Švici". Prof. dr. Darko Strajn je v članku z naslovom Mit o visokem poslanstvu zdravnikov, ki je bil objavljen v soboto, 6. t.m., v zeleni piki, prilogi ljubljanskega časnika Dnevnik, zapisal, "da velik del prebivalstva verjame v mit visokega poslanstva zdravnikov. Problem je, ker v ta mit verjamejo tudi zdravniki sami. Pa tudi to ne bi pomenilo težave, če ne bi zdravniki v imenu tega mita zahtevali nesorazmeren delež časti in oblasti". Ugledni znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in predsednik slovenskega društva Liberalna akade- mija je v omenjenem članku predlagal, "da naj gredo zdravniki, ki se primerjajo s sodniki, do konca in naj uvedejo prepoved sprejemanja daril, kakršna je v veljavi pri sodnikih". Znani slovenski primarij dr. Marko Demšar, ki je bil pred leti kandidat za predsednika države, je v pogovoru za časnik Dnevnik glede stavke dejal, "da so v njej odpovedali vsi tisti, ki bi morali stvari razumno urejati. Pri ljudeh, ki so dolgo čakali na neko operacijo ali na specialistični pregled, je bilo mnogo neprespanih noči in stresa, stisk pa je bilo mnogo več kot javnost sluti. Žalosten sem tudi zato, ker ljudje o zdravnikih in zdravstvu - tu mislim na vse, kar se dogaja - ne bodo več imeli lepega mnenja. Doslej je bila v ospredju etična nota, da zdravnik pomaga drugim, a zdaj je videti, daje tudi v zdravstvu veliko skrbi zase". V ponedeljek, 15. t.m., se bo v Sloveniji zaključil popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, v katerem se ljudje opredeljujejo tudi o svoji verski in narodnostni pripadnosti. Mariborski časnik Večer je v soboto, 6. t.m., objavil razmišljanja ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta o pravici biti katoličan. Dejal je naslednje: "Ko vas pri popisu vprašajo tudi po veroizpovedi, kar lepo recite, da ste katoliške veroizpovedi. Priznajte, da ste katoličani, da ste kristjani, da ste člani svete Katoliške Cerkve, in to povejte tudi drugim. Nihče naj ne zataji svoje istovetnosti. Nihče naj se pred nikomer ne ustraši, ampak naj pove, kaj je. Navsezadnje - pomislite - ali ni človeko- ; va čast v tem, da to, kar je, to, kar misli, to, kar čuti, to, kar veruje, tudi izpoveduje v javnosti. Hlapci se skrivajo! Hlapci se bojijo! Hlapci imajo občutek manjvrednosti pred drugimi!" VLADNO LETALO POSTALO POLITIČNO VPRAŠANJE Politične stranke iz opozicije, posredno pa tudi tiste, ki so na oblasti, vlado obtužujejo, da se obnaša razkošno in bahavo, ko gre za potrebe in blišč predsednika dr. Janeza Drnovška, ministrov in vrha državne uprave. Časnikarji premiera kar naprej vprašujejo o letalu Falcon 900 EX, ki ga je naročila vlada in velja za zelo razkošnega in dragega. Stalo naj bi okoli 42 milijonov ameriških dolarjev, vendar podrobnosti o ceni, davku na dodano vrednost in o domnevnih protidobavah slovenske industrije prodajalcu letala vlada prikriva. Za manipuliranje z javnostjo glede o-menjenega letala zlasti dolže Mirka Bandlja, generalnega sekretarja vlade. Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, zaradi tega zahteva, da Bandelj odstopi. Dr. Drnovšku tudi očitajo, da si je omislil nov avto znamke Mercedes, ki pa je preveč luksuzno opremljen. Časnikarji vozila v notranjosti niso smeli fotografirati. Nasploh pa naj bi bil prevozni park vlade in njenih organov prevelik, saj je v njem kar okoli 600 avtomobilov. Zadeva z vladnim letalom buri duhove in je dobila politična obeležja, zato ni izključeno, da bodo naročilo odpovedali. VIPAVSKI GLAS PRIVLAČNA ZA DOMAČE IN TUJE COSTE MARJAN PODOBNIK V SPOMIN NA LOJZETA BRATUŽA Skladatelj, kulturni in narodnoobrambni delavec Lojze Bratuž je deloval tudi v Vipavi, Ajdovščini, Batujah in drugod v Vipavski dolini, kjer se ga spominjajo tudi kot narodnega mučenika in simbola slovenstva na Primorskem. Ob 100-letnici rojstva mu je spominski zapis namenil tudi Vipavski glas, glasilo krajevne skupnosti v Vipavi. Izhaja v nakladi okoli 730 izvodov. Ta časnik je zapisal, "da so se goriški Slovenci, ki živijo v Italiji/ 27. januarja letos dostojno spomnili 100-letnice rojstva velikega Slovenca Lojzeta Bratuža, ki je bil žrtev fašizma v naših krajih. Spomnila so se ga tudi javna občila pri nas v Sloveniji. Njemu v spomin objavljamo Magistrale iz sonetnega venca pesnice Ljubke Šorlijeve, ki ga je napisala v spomin svojemu možu Lojzetu Bratužu, borcu, junaku, glasbeniku in narodnemu mučencu leta 1957 pod naslovom Venec spominčic možu na grob. V prispevku so Magistra-objavili s poudarkom in na vidnem mestu. M. SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA POSLOVNEŽ ZELO USPEŠNA V BEOGRADU Naravna zdravilišča v Slove-nij še doživljajo razcvet. Po pomembnosti in obiskih domačih in tujih gostov se uvrščajo na drugo mesto v turistični dejavnosti obsežnejši je samo turizem ob morju. Pomembnejših zdravilišč je v državi okoli petnajst, pri čemer je najbolj znano tisto v Rogaški Slatini. Za njihovo posodobitev in razširite to je za nove naložbe v zdraviliščih, porabijo vsako leto okrog petindvajset milijonov evrov. Zdravilišča so v zadnjih desetih letih svoje vodne površine povečala z osemnajst na kar štiriintrideset tisoč kvadratnih metrov. Najpomembnejše je seveda, da obisk naravnih zdravilišč v Sloveniji stalno in hitro narašča. V primerjavi z I. 1990 se je število gostov lani povečalo za 60%. Število domačih gostov (to je iz Slovenije) seje povečalo za 87, število tujih pa za 30%. Med slednjimi je bilo lani največ, kar 41,9% Avstrijcev, sledili pa so Italijani, Nemci in Hrvati. Slovenska zdravilišča je lani obiskalo skupaj 468 tisoč gostov. Od tega je bilo domačih gostov 290 tisoč oz. 62%. Sodeč po obiskih v prvih mesecih tega leta, bo tudi letošnja turistična sezona v slovenskih naravnih zdraviliščih zelo ugodna. M. Marjan Podobnik, ki je bil med najbolj znanimi in vplivnimi politiki, se je odločil za podjetništvo. Kot poročajo nekateri beograjski časniki, njihove prispevke pa povzemajo tudi javna občila v Sloveniji, ima Marjan Podobnik velike načrte v poslovnem svetu. V Beogradu je solastnik in direktor družbe Slovanska hiša, ki naj bi načrtovala gradnjo velikega trgovsko-po-slovnega središča, ki bi obsegalo 150 ha površine. Naložba naj bi znašala kar 500 milijonov evrov. Predstavnica družbe Slovanska hiša Ana Bovan je potrdila pisanje beograjskih časnikov o tem, da si Marjan Podobnik močno prizadeva za uresničenje o-menjene zamisli. Na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu so povedali, da se vse dogaja mimo njih, "saj se veleposlaništvo v stike med posameznimi podjetji ne vmešava." Roman Veras, svetovalec na oddelku Gospodarske zbornice Slovenije, pa je dejal, da ga je Marjan Podobnik pred kakim mesecem seznanil s tem, da ustanavlja družbo Slovanska hiša v Beogradu. Ni pa govoril o načrtovanem trgovsko-poslovnem središču. ----------M. SODNE PREISKAVE O DOMNEVNIH GOLJUFIJAH Na zahtevo okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici poteka preiskava zoper tri o-sebe, ki naj bi zlorabile denar, namenjen popotresni obnovi v Bovcu oziroma v Posočju. O tem je javnost obvestila generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Kaznivo dejanje naj bi povzročili nekdanji vodja referata za odpravo posledic potresa v bovški občini Peter Žamu-da, direktor novogoriškega podjetja Ingo inženiring Branko Kuk in župan občine Bovec Siniša Germovšek. Z raznimi nezakonitimi transakcijami naj bi državo oz. tiste, ki so prispevali denar za obnovo, oško- dovali za štiriindvajset milijonov tolarjev. Primer sicer še ni v celoti raziskan in okrožno državno tožilstvo zoper omenjene o-sumljence doslej ni vložilo obtožnice, je pa kljub temu vzbudil neugodne odmeve v javnosti. Bovški župan Siniša Germovšek je sklical časnikarsko konferenco in na njej zatrdil, "da v popotresni obnovi ni storil nobenih kaznivih dejanj in da nikomur ni vzel niti tolarja. Kot podpisnik listin nisem vedel za njihovo ponarejanje, prikrivanje podatkov in prirejanje dejstev". —.......... M. V ŠEMPETRU PRI GORICI OSEM LET TELEVIZIJE PRIMORKA Časnikarji, časnikarke ter tehnično osebje regionalne TV Primorka, v Šempetru pri Gorici, so v četrtek, 4. t.m., obeležili osmo obletnico ustanovitve in delovanja te nekomercialne televizijske ustanove. V tem času se je zelo razvila in razširila svojo informativno, politično in kulturno vlogo. Njen signal zajema skoraj vso Primorsko, program TV Primorka pa je viden tudi v Gorici in okolici ter v Beneški Sloveniji. Za Slovence v Italiji so uvedli posebne oddaje z naslovom Med Sočo in Nadižo, ki je na sporedu enkrat tedensko. TV Primorka objavlja v italijanskem jeziku, medtem ko TV Friuli DRUŽBA HIT IZ NOVE GORICE ZABAVIŠČNI CENTER V ČRNI GORI Družba HIT (hoteli, igralništvo, turizem) v Novi Gorici je začela izvajati gradbena in druga dela za obnovo hotela Maestral v Pržnem pri Svetem Štefanu v Črni gori. Hotel s pripadajočimi zemljišči in drugimi OBVESTILI KNJIGO L NASLOVOM Goriza 1001-2001 in podnaslovom Slovenci v Corici-GH Sloveni di Gorizia bodo predstavili tudi v Goriškem muzeju v gradu Kromberk. Predstavitev bo 11. aprila ob 20. uri. Knjigo bosta predstavila Damjan Paulin in Aldo Rupel. VABIMO VAS na poslanski večer, ki ga prireja vipavski poslanec Državnega zbora RS Ivan Mamič. Gost večera bo prvi predsednik demokratične slovenske vlade Lojze Peterle. Srečanje je namenjeno perečim vprašanjem, ki jih bodo prireditelji in poslušalci postavljali Lojzetu Peterletu. Poslanski večer bo v petek, 20. aprila 2002, vamfiteatralni dvorani Srednje šole Vena Pilona v Ajdovščini z začetkom ob 20. uri. Vstop prost, vabljeni! 13 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 objavlja prispevke iz Šempetra pri Gorici v slovenščini. Tako spored TV Primorke lahko spremljajo tudi naši rojaki v Benečiji. Programe TV Primorke oblikuje okoli 40 sodelavcev, ki imajo na voljo vso potrebno opremo, vključno z najsodobnejšimi kamerami in reportažami avtomobilom. TV Primorka se lahko neposredno vključuje v programe drugih območnih oz. lokalnih televizij v Sloveniji ali pa sprejema njihove programe. TV Primorka je ustanovil Anton Vencelj, ki je ves čas tudi direktor in odgovorni urednik tega medija. ——— M. infrastrukturami je novogoriška družba kupila lani, tam pa bodo uredili najsodobnejši zabaviščni center na južnem Jadranu. Kompleks bo upravljalo podjetje HIT Montenegro, ki bo del poslovnega sistema novogoriške družbe HIT. Prva faza obnove in razvoja infrastrukture bo končana do 1. julija letos. Vsa dela pa bodo opravljena do 30. aprila 2003. Pridobili bodo 4.500 m- novih površin, tako da bo v novem zabaviščnem centru na voljo 171 sob in 9 apartmajev (od teh bodo trije luksuzni), s skupaj 348 ležišči. To bo visoko kakovostni hotelski kompleks kategorije štirih zvezdic, namenjen zlasti zahtevnejšim gostom. Vodja odnosov z javnostmi v HITU Katja Kogej je časnikarje obvestila, da se za letovanje v Pržnem že zanimajo tuji gostje, posebno iz južne Italije, Izraela in Rusije. V sklopu Hitove razvojne strategije je prenova hotela Maestral in zgraditev zabaviščnega centra ob njem prvi obsežen projekt v tujini. Vrednost naložbe bo znašala skupaj okoli 20 milijonov evrov. ——— M. KAJ MORAMO VEDETI O OBRAZCU 730? POGOVOR / ANDREJ ŠIK O NOVEM DEŽELNEM ZAKONU IN CILJU 2 SPET SO NA VRSTI DAVČNE PRIJAVE PRILOŽNOSTI ZA SLOVENSKE OBRTNIKE MARA PETAROS V kratkem bomo morali prijaviti dohodke, ki smo jih prejeli v 1.2001. Pri tem se bomo lahko poslužili različnih obrazcev, ki imajo različne vsebine, oblike in pomen. Davčne prijave ne izpolnijo osebe, ki v 1.2001 niso imele nobenega dohodka. Ravno tako niso dolžne izpolniti davčne prijave tiste osebe, ki so imele v I. 2001 samo dohodke odvisnega dela pri enem delodajalcu oz. pri več delodajalcih, če je zadnji delodajalec opravil obračun vseh dohodkov in vseh dajatev, razen če ne želijo uveljaviti predvidene terjatve do države zaradi velikih odbitnih stroškov, ki so jih v I. 2001 utrpeli. Najbolj enostaven obrazec za davčno prijavo je model 730, ki se ga lahko po-služijo nekatere skupine davkoplačevalcev, in sicer: - odvisni delavci in upokojenci - osebe, ki prejemajo prispevke, ki jih zakon enači dohodkom odvisnega dela, npr. prejemki iz dopolnilne blagajne - člani zadrug - duhovniki katoliške Cerkve - sodniki, državni parlamentarci, deželni, pokrajinski in občinski svetovalci - osebe, ki opravljajo socialno koristna dela (lavori socialmen-te utili). Za osebe, ki imajo začasno delovno pogodbo, pa velja še en pogoj: odvisno delo mora trajati vsaj še do konca julija. Ravno tako te poenostavljene prijave ne morejo sestaviti osebe, ki so sicer zaposlene za nedoločen čas, vendar že sedaj vedo, da se bo delovno razmerje iz tega ali onega razloga zaključilo pred koncem julija. S prijavo 730 pa lahko prijavimo samo nekatere dohodke, in sicer: - dohodke odvisnega dela - dohodke, ki jih zakon enači dohodkom odvisnega dela - dohodki zaradi posesti nepremičnin (stavb in zemljišč) - dohodki neodvisnega dela, ki izhajajo iz sodelovanj s podjetji, ne da bi pri tem opravljali neko podjetniško dejavnost - nekatere vrste ostalih dohodkov. Če ima davkoplačevalec poleg omenjenih še kake druge dohodke npr. dohodke zaradi soudeležb pri družbah oseb ali zaradi kakršnekoli samostojne podjetniške dejavnosti, mora sestaviti davčno prijavo Unico za fizične osebe. Seveda pa lahko osebe, ki i-majo sicer pogoje za prijavo 730, izberejo med poenostavljenim modelom 730 in med modelom Unico za fizične osebe. Pri sestavi prijave 730 ima davkoplačevalec kar nekaj prednosti: - sestavljanje te prijave je zelo enostavno - ni nobene težave z računanjem - najpomembnejše pa je dejstvo, da bo davkoplačevalec, ki ima terjatev do države, prejel pričakovani znesek takoj v julijski plači. Nikakor ni nujno, da nek davkoplačevalec, ki ima vse pogoje, da izpolni poenostavljeno prijavo, to tudi stori. Če želi, lahko sam izpolni prijavo Unico za fizične osebe ali pa se obrne do najbližjega davčnega svetovalca. Če se odloči za model Unico za fizične osebe, pa bo moral v primeru terjatve do države na povračilo čakati približno tri leta. Se vedno lahko mož in žena predstavita davčno prijavo sku- paj, če bo iz skupne (družinske) prijave izhajal dolg do države, bo davčna uprava obremenila samo tisto izmed dveh plač, ki jo bosta mož in žena določila v davčni prijavi, ravno tako bo v primeru terjatve do države davčna uprava nakazala odgovarjajoči znesek samo na določeno plačo. To možnost imajo tudi vsi tisti pari, kjer ima samo eden od zakoncev pogoje, da predstavi poenostavljeno davčno prijavo, to je model 730. Osnovni model 730 sestavljata samo dve strani. Na prvi strani najdemo vse podatke o davkoplačevalcu, njegovem zakoncu, o otrocih, ki so mu v davčno breme, in podatke o delodajalcu, ki bo poskrbel za poravnavo dolžnega zneska oz. za nakazilo terjatve. Se vedno na prvi strani najdemo razdelek A, v katerega moramo zapisati dohodke, ki izvirajo iz posesti zemljišč, in razdelek B, v katerega moramo zapisati dohodke, ki izvirajo iz posesti stavb. Na hrbtni ni strani pa najdemo še razdelke: C - dohodek od odvisnega dela in dohodki, ki jih zakon enači odvisnemu delu, D - drugi dohodki, E - odbitni izdatki in bremena ter razdelek F - drugi pomembni podatki. Vse te razdelke mora izpolniti davkoplačevalec sam. Podatke najde na potrdilu CUD za razdelek C. Za odbitne izdatke in bremena pa mora zbrati ustrezna dokazila. Vse dokumente mora davkoplačevalec priložiti osnovnemu obrazcu, ki ga bo izročil delodajalcu, če mu bo davke obračunal delodajalec in če seje prijavil v predvidenem roku, oz. centru za davčno pomoč (centro di assis-tenza fiscale). Skupaj z osnovnim modelom lahko predstavimo delodajalcu ali centru za davčno pomoč tudi obrazec 730-1, s katerim se odločimo, komu je namenjen naš prispevek 8š. Če smo se odločili, da nam bo davke obračunal delodajalec, smo se morali že pred časom prijaviti. V tem primeru moramo delodajalcu izročiti osnovni obrazec in dokazila najkasneje do 30. aprila 2002, če pa se želimo obrniti do kakega centra za davčno pomoč, pa moramo osnovni obrazec in dokazila oddati na ustreznem uradu do 31. maja 2001. Letošnja prijava 730 prinaša nekaj novosti. Letos lahko še zadnjič predstavimo davčno prijavo v lirah, od naslednjega leta dalje pa jo bomo morali obvezno predstaviti v evrih. Vsak davkoplačevalec sam izbere, v kateri valuti bo predstavil prijavo. Davkoplačevalec lahko izbere valuto, posledično pa bo izbral tudi obrazec: če se bo odločil za stare lire, bo moral uporabiti obrazec zelene barve, če pa bo želel izpolniti prijavo v evrih, bo moral vzeti v roke obrazec modre barve. Če se odločimo za prijavo v lirah, bodo izpolnili prijavo kot v prejšnjih letih. To pomeni, da bomo zaokroževali na tisoč lir: npr. 7.450 lir bo postalo 7.000 lir, 7.501 lir pa bo postalo 8.000 lir. Pri izpolnitvi prijave v evrih pa se bomo morali naučiti novega postopka za zaokroževanje. Pri tem moramo vedno zaokrožiti na cel evro. Vse zneske, ki imajo cente do 49, bomo zaokrožili navzdol, npr. 7,25 evra bo postalo 7,00 evrov, zneske, ki imajo cente nad 50, pa bomo morali zaokrožiti navzgor, npr. 7,51 evra bo postali 8,00 evrov. BREDA SUSIC Novi obrtni zakon določa, katere organizacije bodo v bodočnosti na deželni in pokrajinski ravni svetovale in soodločale pri najpomembnejših ukrepih v zvezi z obrtnim podjetništvom. SDGZje doseglo, da imajo poleg CNA in Confartigianato, ki sta dve največji združenji obrtnikov na državni ravni, tudi druga združenja, ki delujejo preko 5 let v korist podjetij slovenske manjšine v Trstu in Gorici, pravico do soodločanja. Trenutno je tako združenje ravno SDGZ. Kaj konkretno pomeni to zajamčeno zastopstvo? Najprej to pomeni zmago po dolgoletnem boju, ki se je začel že leta 1975, ko se je Slovensko deželno gospodarsko združenje začelo pravdati z Deželo za pravno priznanje prisotnosti oz.vloge predstavnikov slovenskih zamejskih obrtnikov v Furlaniji-Julijski krajini. Kaj to dejansko pomeni? Pomeni, da je SDGZ parificirano velikim italijanskim organizacijam. Naši predstavniki bodo skupaj z njihovimi sedeli v vseh tistih telesih, kjer se oblikujejo pravilniki, kjer se soodloča glede vsega, kar se obrtništva tiče. To pomeni, da bodo dobili naši obrtniki informacije iz prve roke in da bodo zraven tudi pri vseh tistih odločitvah, ki se tičejo zelo konkretnih zadev, npr. porazdelitve sredstev ipd. Gre torej za pridobitev, ki ježe sama na sebi izredno pomembna. Novi zakon je bil sprejet s soglasjem vseh strokovnih organizacij in političnih sil v Deželnem svetu. To pomeni, da je splošna ocena zakonskega besedila dobra. Katere so najpomembnejše prednosti, ki jih bo zakon prinesel deželnim obrtnikom, ko bodo izdelani tudi pravilniki? Širok konsenz je posledica vrste dogodkov. Na deželni ravni je do pred kratkim obstajala ustanova za razvoj obrti ESA, ki je bila svoj čas revolucionarna pridobitev na vsedržavni ravni. Bila je zgled za celotno Italijo. Počasi je ta ustanova izgubila svoj pomen, svojo gonilno silo, svojo propozitivnost. In zato so Deželno ustanovo za razvoj obrti preprosto ukinili. S tem seveda obrtniki niso bili zadovoljni, čeprav so se vsi zaveda- li, da ustanova - taka, kot je bila - ni bila več kos svojim nalogam. Vendar so obrtniki želeli imeti nekaj namesto tega, to je ustanovo, ki bi skrbela na primer za porazdeljevanje sredstev, za izobraževanje, za organizacijo raznih prireditev in prisotnosti na sejmih v Italiji ter v tujini. V bistvu je Dežela na začetku želela nekako centralizirati vse funkcije, dati vse odločitve v zvezi z obrtjo v roke svojim funkcionarjem, in v bistvu izničiti telesa, kot je bila ustanova za razvoj obrti ESA, kot so bile Pokrajinske in Deželna ko- Prvega januarja 2003 bo stopil v veljavo novi okvirni zakon o obrti, ki ga je marca odobril Deželni svet Furla-nije-Julijske krajine. Ta prinaša vrsto novosti za stroko, saj pozitivno razrešuje probleme, ki so nastali ob nedavni ukinitvi deželne ustanove za razvoj obrti ESA. Za slovenske gospodarstvenike pa je velika pridobitev ta, da 3. odstavek 2. člena novega obrtnega zakona jamči njihovo zastopanost v Deželni ter tržaški in goriški Pokrajinski komisiji za obrt. Ta uspeh je sad dolgoletnega prizadevanja in dela Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki se je zelo aktivno vključilo tudi v pripravo tega zakona. O tem in obenem še o drugem aktualnem vprašanju za slovenske gospodarstvenike, to je o razpisu za črpanje sredstev iz strukturnega sklada Evropske unije Cilj 2, smo se pogovorili z Andrejem Šikom, tajnikom obrtne sekcije pri Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. misija za obrt - kjer so imeli bistveno vlogo pri soodločanju prav predstavniki kategorije. Novi zakon je torej to centralizacijo preprečil... Ja, tu je seveda prišlo do skupnega nastopa predstavnikov obrtnikov. Sila razmer nas je prisilila, da smo nastopili izredno složno. Seveda je morala tudi politika in potem Dežela upoštevati, daje celoten sektor složno nastopil in da so tri organizacije, ki v bistvu predstavljajo ves organizirani sektor, zahtevale, da se nadomestijo deželne ustanove za razvoj obrti. Prav glede tega se mora SDGZ pohvaliti, daje našlo primerno rešitev. Glede na to, da Združenje deluje na več področjih in ima ogromno izkušenj tudi na področju trgovine, turizma itd., smo pač prenesli modele, ki jih poznamo v trgovinskem sektorju, na področje obrti. V trgovinskem sektorju zakonodaja predvideva t.i. CAT, to so centri za tehnično podporo podjetjem, ki so organizirani kar v sklopu stanovskih organizacij. To pomeni, da tudi SDGZ lahko ustanovi svoj CAT. Dežela v bistvu daje na razpolago sredstva za ustanovitev teh centrov, ki potem nudijo podjetjem celo vrsto uslug, npr. pomoč pri izdelavi prošenj za razne prispevke. Predlog, da bi se ti centri ustanovili tudi za pomoč obrtnim podjetjem, smo dali mi oziroma naš ravnatelj Vojko Kocjančič, ki je sodeloval pri izdelovanju obrtnega zakona v deželni komisiji. On je ponudil omenjeno rešitev, ki je bila sprejeta. Zdi se, da bodo sedaj ta predlog prenesli tudi v ostale dežele Italije, ker so predstavniki drugih organizacij, CNA in Confartigianato, to idejo posredovali svojim državnim vodstvom, ki bodo skušala to rešitev aplicirati tudi v stvarnosti drugih dežel. Katere druge novosti predvideva novi deželni zakon za obrt ' Druga pomembna novost, ki jo je tudi ponudilo naše Združenje, prihaja iz izkušenj, ki jih imamo zaradi naše odprtosti in sodelovanja z bližnjimi državami - česar morda druge organizacije nimajo v taki meri. Predsednik obrtne sekcije Ezio Mau-ri je predlagal, da bi v naši deželi uvedli lik obrtnega mojstra, kot ga predvideva nova slovenska zakonodaja. To daje določen imidž kategoriji. Obrtniki na določeni ravni, z veliko izkušnjami, se bodo odslej lahko ponašali s tem naslovom. Min uli četrtek je na sedežu Tržaške trgovinske zbornice potekal posvet o strukturnem skladu Evropske unije Cilj 2 v Furlaniji-Julijski krajini. Podan je bil obračun preteklega programskega obdobja Cilja 2, govor pa je bil tudi že o naslednjem razpisu za obdobje od leta 2000 -2006, kije tik pred zdajci. 25% sredstev iz sklada bo Dežela namenila vlaganju v infrastrukture, 45% pa podjetjem. Katera podjetja in za kakšne načrte se lahko prijavijo na razpis? Najboljši projekt glede obrtništva na prejšnjem razpisu je bila gradnja Obrtne cone Zgonik. To je primer projekta, za katerega se lahko črpajo sredstva iz sklada Cilj 2. Kako napreduje ta projekt in kdaj bo predvidoma prišlo do odprtja Obrtne cone? Verjetno bo odprtje v drugi polovici leta. Nekateri obrtniki so se že vselili, gradnjo drugih hal končujejo: dela bi morali zaključiti najkasneje do konca leta. Pred nami je torej nov razpis za sredstva... Glavno težo pri uresničevanju odobrenih projektov nosi Evropska unija, ki prispeva največji delež sredstev. SDGZ ima na področju priprave načrtov oz. prijave projektov za ta razpis ogromno izkušenj. Ob prejšnjih razpisih smo bili najbolj uspešni v celi deželi: naša organizacija, ki je konec koncev majhna, je pobrala dobršen del sredstev, predvsem za projekte na področju obrtništva. Na četrtkovem posvetu so razdelili bilten, ki opisuje projekte in daje informacije o prejšnjih projektih: v njem je Obrtna cona v Zgoniku opisana kot najbolj uspešen projekt, ki je bil finansiran s sredstvi Cilja 2. Razpis je - kar se tiče obrti in industrije - namenjen vsem proizvodnim podjetjem, nekaterim storitvenim podjetjem, pa še turističnim podjetjem, to se pravi raznim hotelom ipd. V določeni meri je namenjen tudi trgovskim podjetjem. Sredstva so razpoložljiva tako za direktne investicije kot tudi za druge tipe intervencij, ki so lahko prav tako zanimive. Pomislimo na konzulence: podjetje, ki bi rado pridobilo certifikat o kakovosti ISO 9000, lahko na primer črpa sredstva iz tega sklada. Za konzulence je prispevek 50 odstoten, kar se tiče investicij pa je zadeva malo bolj komplicirana, ker je višina prispevka odvisna od vrste faktorjev. Za sorazme-roma majhne investicije lahko kljub vsemu s sistemom "de mi-nimis" dobimo do 50% nepovratnih sredstev. Drugače se bo prispevek sukal od 20 do 25%. Gre torej za zelo zanimiv razpis. Zato pozivamo vse interesente - člane, pa tudi nečlane, ki jih zanima razpis in bi se radi včlanili, da kontaktirajo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Mislim, da lahko nudimo kvalitetno pomoč, ker pogoje poznamo do potankosti: ob prejšnjih razpisih smo namreč, kot rečeno, imeli 100% uspeh, saj so bile vse prošnje, ki smo jih predstavili, sprejete. Seveda je ob vsakem novem razpisu uspeh odvisen od tega, koliko prošenj je in koliko je razpoložljivih sredstev, sem pa prepričan, da je naša izkušnja dobra garancija za vse, ki jih stvar zanima. OBRTNI SEJEM SEVEROVZHODNE ITALIJE Tradicionalni Mednarodni vzorčni sejem, ki je bil v Trstu navadno julija meseca, bo letos spremenil ime, obliko, datum in trajanje. Imenoval se bo Obrtni sejem severovzhodne Italije, trajal bo samo 4 dni, potekal pa bo od 8. do 12. maja. To pomeni, da se čas za prijavo obrtnikov, ki bi radi razstavljali na sejmu, že izteka. Slovensko deželno gospodarsko združenje še ta teden zbira prijave svojih članov, saj namerava zanje pripraviti poseben razstavni prostor. Okvirna cena za opremljeni prostor bo 90 evrov + IVA na kvadratni meter. SDGZ obenem opozarja, da se lahko obrtniki, ki se bodo odločili za udeležbo na sejmu, poslužijo komaj odobrenega deželnega pravilnika za dodeljevalnje prispevkov za sodelovanje na sejemskih prireditvah. Ta omogoča povrnitev stroškov v višini do 50%. Vsi interesenti naj se za prijave in informacije čimprej oglasijo v uradih SDGZ ali na telefonsko številko 040 6724811. Organizatorji sejma so se za te spremembe odločili v upanju, da bodo tako bolje zadostili potrebam in pričakovanjem razstavijalcev in obiskovalcev. ODBOJKA V GORICI DVE ZMAGI OLYMPIE OlYMPIA TISKARNA BUDIN - ROIALESE 3:1 (Olympia: Geotti, B. Sfiligoj, J. Terpin, Dorni, Craunar, Pintar, Špacapan, Maraž, Hlede, C. Sfiligoj.) Proti nevarni ekipi iz Reane je Olympia Tiskarna Budin osvojila zelo važno zmago in tako na lestvici obdržala četrto mesto za uvrstitev v play-off. Prvi set je bil popolnoma enosmeren. Roialese ni znala odreagi-rati na napade in bloke Olym-pie, ki je tako zaključila niz z visoko prednostjo. V nadaljevanju so gostje pričeli igrati bolje, Conzevi varovanci pa so popustili in niso nikakor uspeli priti v vodstvo. Rezultat je ostal izenačen do konca, krajši konec pa je potegnila Olympia pri rezultatu 27:25. V tretjem nizu so naši spet zaigrali tako, kot znajo. Graunar je bil z desnega krila res neustavljiv tako, da je Roialese klonila in prepustila zmago Olympii. Igraje potekala podobno tudi v zadnjem setu. Gostje so sicer igrali nekoliko bolje, kar pa ni bistveno stanje na igrišču. V vrstah Olympie so tokrat stopili na igrišče tudi nekateri mlajši igralci, za katere so take izkušnje izredno pomemb- NOGOMET / LIGA PRVAKOV ne! Naslednja tekma bo za določitev ekipe, ki bo igrala v play-off, izrednega pomena, saj se bosta pomerili Olympia in So-ritecna, ki skupaj s Sočo zasedata četrto mesto na lestvici. ADRIAVOLLEY - OLYMPIA AGRARIA TERPIN 1:3 (Olympia: Hlede, Bernetič, Špacapan, M.KIanjšček, E.Kom-janc, Pintar, Škorjanc, L.KIanj-šček, Mucci.) Ekipa prve moške divizije je zmagala tudi tretjo tekmo proti tržiški ekipi Adriavolley. Pot do zmage je tokrat bila nekoliko naporna, saj je naša šestorka podcenjevala nasprotno ekipo. Prvi set je Olympia osvojila brez večjih težav, Tržičani so igrali slabo zlasti v napadu, Goričani pa so v napadu bili neustavljivi. V drugem setu so naši popustili: domačini so nadaljevali s konstantno igro in tako spravili v težave Olympio, ki ni znala odreagirati. Ko je bilo stanje v setih izenačeno, je naša šestorka ponovno začela igrati kot v prvem nizu. Po odličnem začetku pa jo je Adriavolley dohitela in rezultat je ostal izenačen do konca, ko so naši z res lepimi napadi s krila določili končni rezultat. Zadnji set je spet potekal v znamenju premoči O-lympie, ki je tako osvojila pomembno zmago za boj za prvo mesto, ki se kljub prednosti Našega Praporja še ni zaključil! —— PŠ BARCELONA IN BAYER V POLFINALU Ko zaključujemo naš časopis in ga oddajamo v tiskarno, sta znana že dva nogometna kluba, ki bosta igrala v polfinalu najbolj prestižnega evropskega pokala, in sicer v Ligi prvakov. To sta slovita Barcelona in Bayer iz Leverkusna. En španski in en nemški klub torej, medtem ko je najbrž bilo izjemno zanimivo srečanje med mad-ridskim Realom in nemškim Bayernom sinoči, v sredo, 10. t.m., ki so ga nekateri imeli za pravi finale lige prvakov, saj sta Real in Bayern daleč najboljša evropska nogometna kluba danes in tudi nogometna zgodovina govori njima v prid. Španska Barcelona, ki je doma večni tekmec Realu, je doma premagala s tri proti ena grški klub Olympiakos, s katerim so igralci Barcelone v prvi tekmi v Atenah izgubili s tesnim ena proti nič. Junak tekme v Barceloni na znanem stadionu Nou Camp je gotovo bil Luois Enrique, ki je dal dva gola in tako Grke poslal domov z dolgim nosom, pa čeprav so najprej Grki povedli z izjemnim strelom Konstantinoua od daleč. Tretji gol za Barcelono je dal Saviola in Grki bodo sedaj lahko počivali. Barcelona pa je z igro pokazala, da je vsaj za razred boljša od grškega kluba. Gotovo je bila tekma v Nemčiji dosti bolj zanimiva, saj se je Bayer iz Leverkusna pomeril s slovitim Liverpoolom in ga pre- GORIŠKA KRONIKA SKUPNOST DRUŽIN SONCNICA V DIMNICAH IN HRASTOVLJU HARJET DORNIK Za Skupnost družin Sončnica se je sezona prevesila v spomladansko pohajkovanje in raziskovanje okoliša. Istra, ki nam je razkrila delček svoje lepote že pred dvema letoma, nam je v nedeljo, 7. aprila, podarila še nekaj naravoslovnega in umetniškega užitka. Z avtobusom smo pripotovali najprej dojame Dimnice pri Slivju. Skozi vhodno brezno smo se v spirali spustili za vodičem v "hudičevo prekajevalnico mesa" in si po turistični poti ogledali del te pretočne jame, ki jo je oblikoval Ločki potok. V tem kraškem podzemlju je kapniških tvorb za Guinnessovo knjigo rekordov! V soju karbidovk smo prešli Belo dvorano s številnimi, v smeri prepiha ukrivljenimi stalaktiti, in dospeli mimo Kiklopov, ki so med najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi, v Vilinsko dvorano, kjer je na podrtih skalah "gozd" cipresastih in svečastih kapnikov. Prehod skozi sigovo kopo nam je omogočil vstop v toplejšo Podorno dvorano z eno največjih kapniških zaves v Sloveniji in dalje do dvorane s sigovimi ponvicami in navijuganimi kanali na stropu. Po povratku iz jame smo se ustavili v cerkvi sv. Martina v Slivju. Župnik nam je po maši prijazno pojasnil freske, ki jih je v letih 1941-43 poslikal Tone Kralj. Neumorni slikar je v biblijskih zgodbah simbolično upodobil tudi trpljenje primorske-§a človeka in propadanje fašistične prevlade. Avtobus nas je peljal naprej. Z lepe razgledne ceste se nam je odpiral pogled na brkinske V,as!ce' st'snjene na rob slepih dolin. Pot nas je vodila čez najejo točko slikovitih Brkinov, mimo kljubujočega ostanka gradu in cerkvice sv. Jurija. Za njo se odpira brezovška dolina, ki je pred štiristo leti slovela kot prafara s kar šestimi duhovniki. Na turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah smo potešili svojo opoldansko lakoto. Tam so otroci imeli tudi priložnost, da so s pesmicami počastili materinski dan in obdarili svoje mamice. Naslednji cilj je bila hrasto-veljska cerkvica Sv. Trojice, skrit dragulj v trdnem obzidnem oklepu. Njena dragocena triladijska arhitektura skriva na notranji steni fresko, ki je tej cerkvici prinesla posebno slavo, Mrtvaški ples, zanimiv in redek odblesk svojega časa. Ko so v času nastajanja poslikav leta 1490 Evropo surovo preplavljali valovi epidemij in na široko kosili s smrtno koso, se je v tedanjem človeku močno razvil občutek o minljivosti vsega živega in neizbežnosti smrti: vsi plešemo skozi življenje v nevidnem in neizprosnem poprijemu koščene končne gospodarice nad živ- ljenjem - proti neprestano odprtemu grobu. Po ogledu še ostalih fresk mojstra Janeza iz Kastva smo na povratku imeli še dovolj časa, da smo stopili v grad Socerb in sprožili aparate za zadnje spominske posnetke o zelo prijetnem počitniškem izletu. GORIŠKI VRTILJAK / ABONMA MOJE GLEDALIŠČE ZDRAHE UJELE VIŠJEŠOLCE V SVOJ VRTINEC Tretjič so se v letošnji sezoni v sredo, 3. t.m., goriški višješolci podali v gledališki hram, tokrat v Kulturni dom, da bi jim po svoje spet spregovorila modrica, ki domuje na odrskih deskah. Po dveh delih iz slovenske dramatike, vrtoglavi komediji Matiček se bo ouženu (SSG) in ekspresionistični drami Dogodek v mestu Gogi (PDG), je bilo na programu Goriškega vrtiljaka v abonmaju Moje gledališče znano delo velikega italijanskega komediografa Carla Goldonija Le baruffe chiozzotte - Primorske zdrahe -, ki jih je po prevodu dr. Mirka Rupla priredil režiser Vito Taufer in jih spremenil kar v Zdrahe. S tem je poudaril univerzalnost prepirov, ki nastanejo včasih zaradi malenko- stnih vzrokov. Zdrahe v izvedbi mlajših igralcev Primorskega dramskega gledališča z gosti so pred našimi višješolci doživele že tretjo odrsko različico. Njihovo prvo premiersko prizorišče je bil julija lani Turšičev trg v Piranu na Primorskem poletnem festivalu, v lanskem septembru pa je bila njihova jesenska premiera na odru Primorskega dramskega gledališča. Takrat so gledalci spremljali odrsko dogajanje na odru kot na nekakšnem boksarskem ringu, tokrat pa so nekateri dijaki sedeli na manjših tribunah ob obeh straneh odra, ostali pa v dvorani. Vročekrvni liki ribičev in njihovih žena, ki so v polnokrvni režiji Vita Tauferja zado-bili značilnosti živih karikatur, so posrkali v svoj prepirljivi vrtinec mlade gledalce, ki so pazljivo sledili dramskemu zapletu in razpletu, pri katerem se trenutno pobotanje spet sprevrže v zdraharsko zmešnjavo. Nedvomno so tudi dijaki razbrali vso svežino Tauferjevega svojskega režijskega branja, ki zna vsaki svoji odrski postavitvi vtisniti neizbrisen pečat, ki je vidno razpoznaven tudi iz njegovih skoro golih scenskih prizorišč, na katerih imajo zmeraj igralci glavno besedo. Upravičeno ga je za režijo Zdrah na letošnjih Dnevih komedije v Celju strokovna žirija proglasila za žlahtnega režiserja. Poleg njega je z naslovom žlahtni komedijant bil ovenčan Radoš Bolčina, ki je v Zdrahah čudovito poosebil prebrisanega po-stavljača in žlobudrača Tomaža Cavato Curla, ki je s svojim "dželatinom" sprožil zdraharski plaz. IK magal z zgovornim štiri proti dva, kar je bilo dovolj za končno zmago, Nemci so namreč v Liverpoolu izgubili z ena proti nič. Ta tekma je bila prava poslastica za ljubitelje moškega in dobrega nogometa, saj so najprej z Bal-lackom povedli Nemci, nakar je za Liverpool izenačil Abel Xa-vier. Pa so se domačini končno le prebudili in napadali Angleže z vseh strani, padel je drugi Ballackov gol in takrat se je vse začelo znova. Za Bayer je zadel še Barbatov in domačini so že mislili, da so v polfinalu, ko jim je vedro mrzle vode na vroče glave zlil s svojim golom Čitmanen, ki je zadel v 79. minuti. Liverpool bi s tem rezultatom bil v polfinalu, če... Lep je nogomet, ko se stvari in odločitve dogodijo šele na koncu in konec za Liverpool je prišel z golom Lucia v 84. minuti igre. Lepa predstava, moška, trda, a poštena nogometna igra. SKUPINSKO VESLANJE PO SOČI S KAJAKI V soboto, 13. aprila 2002, bo Kajakaško društvo Šileč prevzelo v upravljanje od goriške pokrajine plavajoči privez na Soči v Pevmskem parku. Dogodek je pomemben in predstavlja enega izmed ciljev v razvoju in uveljavljanju našega kajakaštva v Gorici. Hkrati je to priznanje za opravljeno delo in dejstvo, da predstavlja Kajakaški klub Šileč edino organizirano obliko športne rekreacije na Soči in Vipavi na italijanski strani meje. Kot je znano, so tudi člani tega kluba edini, ki zgledno povezujejo kaja-kaše z obeh strani državne meje in prirejajo vsako leto mednarodne kajakaške prireditve na Soči. Bralce pozivamo, naj se slovesnosti, ki se bo pričela ob 11. uri, udeležijo kot gledalec ali, če imajo plovilo, kot veslači (v tem primeru je zbirališče ob 10. uri) na plavajočem privezu pod javno vago v Pevmi. Na sporedu bodo skupinsko veslanje po Soči od mostu do priveza, godba, pozdravni nagovori, izročitev pergame-ne in zdravica ter ljudska zabava. KK Šileč zato res toplo vabi k čim večji udeležbi. KONČAL SE JE MEDNARODNI NATEČAJ MARCOSIG GLASBA RES BREZ MEJA Glasba je moč, ki more prebiti filtre racionalnosti, sproža domišljijo in čustva, ki človeka oblikujejo. Glasba je univerzalna, vsem dojemljiva govorica, ki povezuje, gradi mostove, ruši pregrade. To so prireditelji letošnjega že 20. mednarodnega natečaja Alpe-Jadran za mlade violiniste in 10. natečaja za mlade čeliste še posebno poudarili, saj živimo v času, ki ga na poseben način zaznamujejo sovraštvo med narodi in vojna žarišča. Zato sta imela pokojna goriška pedagoga Alfredo in Vanda Marcosig, po katerih je poimenovan FOTO BUMBACA natečaj, posebno posrečeno intuicijo, "genialno zamisel", kot je na sklepnem večeru uvodoma poudaril predsednik združenja Glasba brez meja Rodolfo Me-deot. Zahvalil se je pokroviteljem Deželi F-Jk, Delovni skupnosti Alpe-Jadran, goriški pokrajinski in občinski upravi ter vsem - tudi vodstvu Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer je natečaj potekal -, ki so omogočili, da je tudi letošnja izvedba že utečene in kakovostne pobude tako lepo stekla. Prav tako. Iz besed prirediteljev, članov mednarodne žirije in sinov zakoncev Marcosig je bilo namreč zaznati prav prijetno in plodno prijateljsko vzdušje, v katerem lahko mladi glasbeniki res rastejo v ljubezni do glasbe 15 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 in kulture drugačnega. Medeot je tudi povedal, da bo s prihodnjim letom natečaj presegel okvire prostora Alpe-Jadran; pa še to: odpira se nova perspektiva, saj bo meseca oktobra stekel prvi mednarodni natečaj za komorno glasbo, kar bo v že bogatem goriškem glasbenem mozaiku nov bleščeč kamenček. Po pozdravu predsednika žirije Valterja Daga, predstavnikov krajevnih oblasti Nosellija in Ma-rangona so mladi glasbeniki prejeli zaslužena priznanja. V kategoriji A sta prejela drugo nagrado ex aequo mala čelista Joseph Novakovich in Valentina Črnjak, najboljša najmlajša violinistka pa je bila Ju-dith Fliedl. Prvo nagrado kategorije B si je prislužula violinistka Anamarija Milič, med čelisti pa Janina Ruh.V kategoriji C sta bili najboljši violinistki ex aequo Maria Yukiko Meuthen in Julia Maly, v kategoriji C pa je bila med čelisti podeljena druga nagrada Marjetki Hribernik iz Slovenije. Martina Molin je prejela drugo nagrado v kat. D za violiniste in hkrati nagrado W.A. Mozart, prvo nagrado v isti skupini pa odlični Sergej Malov. V kategoriji D je bil najboljši čelist Eldar Saparayev. Končno so nagrajenci s slavnostnim koncertom pokazali svoje talente in v marsikom vzbudili vtis, da sta bila nekaterim tudi rosno mladim glasbenikom violina ali čelo nekako "usojena", s tako spontanostjo so njihove duše "plesale" po strunah... Ob koncu še u-gotovitev: zdi se, da prerašča natečaj Marcosig v eno najzanimivejših in najbolj perspektivnih pobud, ki so v Kulturnem centru že prav doma. Čestitamo! ...........DD 16 ČETRTEK, 11. APRILA 2002 AKTUALNO OSMA ŠTEVILKA PASTIRČKA VESELJE OB NASTOPU POMLADI IVA KORSIC Kdo najpristnejše odseva brstenje cvetoče pomladi? Prav gotovo otroci! In prav tem najžlahtnejšim cvetkam je Pastirček posvetil veliko barvno fotografijo, ki zaobjema kar dve središčni strani njegove osme, aprilske številke. Na njej je mogočen združeni zbor mladih pevcev, ki so se udeležili revije otroških oz. mladinskih zborov Pesem mladih v Kulturnem domu v Trstu 17. marca letos in so zapeli ob spremljavi instrumentalne skupine Glasbene matice pod vodstvom Štefana Joba Harejevo Pesem primorske mladine. Še druga barvna fotografija izžareva vedrino zamejskih otrok: na njej so učenci večstopenjske šole Doberdob, ki so skupno nastopili pod vodstvom učiteljice Alenke Radetič na prireditvi ob Dnevu slovenske kulture v so-vodenjski telovadnici. Tam je bil prisoten tudi Pastirček, saj * je njegov urednik Marjan Mar-kežič predstavil novo Pastirčkovo pesmarico, zgoščenko in kaseto Eno si zapojmo... ali pa vse, ki so jo posamezne šole prejele v dar od Zadružne banke Doberdob-Sovodnje. Ker je Pastirčkova pošta odstopila mladim grlom nekaj svojega prostora, so tokratni pisni prispevki le na šestih straneh. Kra- VS: SO DOBh , *‘ Q /. l . * 9 MAJHN' ■ j ^ PA JE OTROKE POVABIL K y > TAM St; l/ 9 ODLOMlli LESKOVI j/j. ^ ^ Jt- / ..NAREZAL PRIMERNI tmmss KOPERTONI SO MALO KONŠUMADI, FRENI SO A POŠTO, KAMBJO JE PERFETO, MANU8RIJ0 JE NOl). ČE BOM DOBRO PEDALIRAU Z MOJIM PACKOLESOM, BI LAHKO TUDI ZMASAU SIRO Dl TAGLIA si jih sedemnajst živahnih risbic, katerih najbolj pogost motiv sta Velika noč in pomlad, polna bleščečega se sonca. Med marljivimi pisci je Pastirček izbral za časnikarja meseca Laro Sancin, petošolko OŠ 1. maj 1945 Zgonik, ki je v svojem spisu izpovedala, da bi rada postala slavna pevka. Iskrene čestitke z željo, da bi se ji uresničile sanje! Prijetno pomladno sonce kliče iz brlogov zaspane živali. Zato srečamo v aprilskem Pastirčku medveda Rjavčka Mari-ze Perat, ki se je zbal krtine, Žirafo v pesmici Zlate Volarič, ki je tako visoka, da njen pogled sega daleč pod sončno nebo, radovedno mravljico v dramskem prizorčku, in drobne ptice v stihih Pomlad V. T. Arharja. Raznovrstne opice pa so opisane v rubriki Ali nas poznaš? Najmlajši bralci bodo na svojih straneh našli Zlato ptico, pomladne rože in debele miške v siru; vse bodo lahko pobarvali. Knjižna polica vabi k prebiranju knjige Veliki pravljičarji in njihove najlepše pravljice, kije izšla lani pri Mladinski knjigi. Pomlad je spodbudila Packa, da je skočil na kolo in zasanjal o zmagi na "Giro di Ta-glia". Njegove spakedranke so še kako prisotne v vsakdanji govorici naših otrok, a prav oni jih bodo lahko popravili s pomočjo Pastirčkovega slovarčka o kolesarstvu. To bo izvrstna jezikovna vaja. Delavne in spretne ročice pa bodo izdelale večnamenski obešalnik po nasvetih Anke Černič in spekle jabolčno pito po sladkem receptu SuperKu-harHarija. S tem še zdaleč ni izčrpana bogata Pastirčkova vsebina. Še veliko lepega, poučnega in zabavnega je v njej, le prelistati jo je treba! PESNIŠKA ZBIRKA TRŽAŠKEGA PISATELJA IN PESNIKA RENZA CIGOIA KRAS, VEM, DA Sl MORJE JOLKA MILIC Pri videmski založbi Cam-panotto, kjer radi tiskajo svoja dela tudi slovenski pesniki in pripovedniki (recimo Marko Kravos kar dvakrat, Kristjan Verbič, Kajetan Kovič, Dušan Jelinčič pa še kdo) je nedavno izšla druga pesniška zbirka tržaškega pisatelja in pesnika Renza Cigoia, in sicer Riva dei capitani (Obrežje kapitanov), s spremno (uvodno) besedo znanega tržaškega pesnika in pripovednika Stelia Mattio-nija, ki pa je medtem že davno umrl, in s sklepnimi mislimi furlanskega pesnika in kritika Luciana Morandinija. Že iz naslova je razvidno, da je morje in vse, kar je z njim v posredni in neposredni zvezi, tudi pogostoma trdo in nemilo, da ne rečem surovo mornarsko življenje, tema te zelo zanimive in komunikativne zbirke, zlasti za vse tiste, ki smo tako rekoč zrasli ob morju, dihali z njim že od mladih nog in se kratkomalo pustili uročiti od njega, daje slednjič postalo nekaj, brez česar si življenja ne moremo niti predstavljati, saj njegova strašljiva in mamljiva prostranost, spreminjaste barve, slanost, butanje in šumljanje se že pre-tekajo in klokotajo v naši nemimi krvi. Iz zbirke sem izbrala v ... pokušnjo dve pesmi - Veter s kopnega in Razglednico s pozdravi -ki se mi zdita maloda- ne enkratni in bosta, vsaj u-pam, utegnem se seveda motiti, tako Tržačanom kot Kraševcem posebno pri srcu, saj govorita o stvareh, ki jih od nekdaj poznamo in so nam posebno blizu, le jih nismo doslej znali povedati s tako preprostimi, izvirnimi in občutenimi besedami. VETER S KOPNEGA Kras, ne moreš me prevarati: vem, da si Morje, da so sivi pasovi ostrih grebenov, morske pene in vali okamneli kot Lotova žena, in da visoko valovje, pomole in otočja zdaj preletevajo črni in bleščeči galebi; vse je, kot preden si stopil iz svojih globin. Saj niti ni moglo biti drugače: vedel sem, da si mornarje vedno sprejemal v-svoje okrilje, mornarji ne morejo umreti za okensko šipo in gledati neskončno sejanje vodnih cvetov. Ljubi Kras, tega še ne ve nihče, a jaz odhajam. Ne bom slišal več tvojega globokega vzhodnega diha in niti tvojih kamnitih voda na svojih žilah, nič več tvojih plazov dehtečih trav v svojih možganih kot spreletavanje taščic. RAZGLEDNICA S POZDRAVI Miramar ni samo ležeči dinozaver iz skal in črnih smrek, z glavo na Krasu in repom v morju. Miramar je čriček, ki že použiva diamantno nebo, zalito od poznega popoldanskega sonca, je eksplozija zelenega somraka, Miramar so kamni suhega zidu onkraj obronkov: Miramar je široko dihanje vetra med prsti temačnega smrekovega je tragična morska globina in vonj po pohojenem resju pod hladnimi kipi. Miramar, ah, kako je Miramar poltena akacija, vlačugarske vrtnice, mesečniško bezgovje, kristavci in žajblji, ki plešejo ob zvokih Panove piščali! Plešejo na kosteh pobitih golobic, medtem ko v zraku polzi med iz glicinijinih cvetov, odetih z vijolično strastjo. Miramar je slavčkovo ihtenje, ki na obzorju prižiga rdeče sveče noči. i r ci r f c i i+ i ■ ITI j II © CEI Conferenza Episcopale Italiana chesacattouca Odloči se in nameni Osem od tisoč katoliški Cerkvi s tem, da podpišeš v poseben prostorček na svojem obrazcu davčne prijave 730-1 ali Unico 2002 Vsi tisti davkoplačevalci, ki niso dolžni predstaviti davčne prijave, vseeno lahko sodelujejo pri izbiri Osem od tisoč s svojim obrazcem CUD. Dovolj je, da podpišejo v prostorček Chiesa caitolica in na dnu obrazca, nato morajo zapreti obrazec CUD v belo ovojnico in nanjo napisati svoj priimek in ime ter davčno številko z napisom “Scelta per la destinazione delTOtto per mille delTIrpef - Anno 2002”. Pismo nato oddajo ali na pošti ali pa v banki do 31 . julija letos. Vse potrebne informacije za podpis na obrazcu CUD se lahko dobijo na zeleni telefonski številki (Numero Verde) 800 256 937. DESTINAZIONE DELL OTTO PER MILLE DELL IRPEF Chiesa cattolica i Cma/Ic Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello CUD