ŠTEVILKA
LETO XI Vil, 3. APRII 2015 CENA 1.60 EUR
BENCINSKI SERVIS
iSfc Agip
LE ras
tel. 03 891 56 11
Od 3. do 8. aprila 2015
obiščite EUROSPIIU
IIU POSKUSITE MAŠE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Jajčne fideline 500 g
BREZPLAČNO
Jajčni fidelini 500 g
Bon vetja same od 3. do 8. apnla 2015. Z1 borom prejmete 1 brezplačen iidetet Boni se ne seštevan na nakup se lahko uvdja« samo 1 bor Veljajo samo boni i; originame , tiskovine. Velja za bič no na zalogi v temini.
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, PrShova ulica 56r 3331
Voščila, Oglasi

i
2
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Za odpiranje planinskih poti
kolesarjem ni velikega interesa.........................4
Tretja stran
Tretja razvojna os:
Možen začetek gradnje hitre ceste leta 2019?........
Aktualno:
Zgornjesavinjsko
zdravstvo v rdečih številkah...............................5
Zgornja Savinjska dolina:
Za lepše okolje
poskrbeli številni prostovoljci.............................5
Občinski svet Nazarje:
Dali soglasje k imenovanju
ravnatelja Glasbene šole Nazarje...................8
ZB za vrednote NOB, KO Solčava:
Izdali knjigo
Spominjamo se ... Nismo pozabili!................19
Namizni tenis:
Oskar Rosc na državnem
prvenstvu odnesel kar dve medalji...............20
Kronika:
V prometni nesreči hudo poškodovan motorist .
. 23
S kolesom v službo, trgovino, na izlet in tudi v planine
V Sloveniji je veliko kolesarjev, ki se vozijo z gorskimi kolesi, nekateri zgolj po ravnem, mnogi pa tudi po hribih in planinah. Ker je tudi pri kolesarjenju v gorah najpomembnejša varnost, je Planinska zveza Slovenije ustanovila Komisijo za turno kolesarstvo, ki izobražuje vodnike in organizira tečaje vožnje in obnašanja v gorah. Komisijo vodi Jože Rovan, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v prostem času pa strasten kolesar in vzdrževalec planinskih poti (markacist).
Po Rovanovih besedah so izraz turno kolesarstvo povzeli iz planinske terminologije. Planinci namreč pravijo, da gredo na turo, če je njihova pot težja od nezahtevnega planinskega izleta. Podobno je z uporabo izraza za turno smučanje.
Splošno je znano, da ima slovensko planinstvo dolgoletno tradicijo, le malo ljudi pa ve, da so tudi začetki slovenskega turnega kolesarstva starejši kot sto let. V Planinskem vestniku iz leta 1899 je mogoče najti fotografijo kolesarskega odseka Radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva.
Definicija turnega kolesarstva je po besedah Jožeta Rovana vožnja v naravi izključno po poteh in z netekmovalnimi cilji. Kot takšno je turno kolesarstvo del širšega pojma gorsko kolesarstvo. Žal se nekateri kolesarji ne zavedajo, da planinske poti niso dirkališča in da po planinskih poteh ne smejo peljati na polno, kot da bi bili na cesti. Zaradi tega občasno prihaja do konfliktov
med planinci in kolesarji, ki pa so redkejši v višje ležečih predelih.
Kot markacist, torej vzdrževalec planinskih poti, Rovan trdi, in to potrjujejo tudi ameriške ter nemške raziskave na tem področju, da je škoda, ki jo naravi prizadene pohodnik, povsem primerljiva s škodo, ki jo naredi kolesar. Že najlažje motorno vozilo povzroči neprimerno več škode kot kolo. Kar je problem pri pohodnikih in kolesarjih, je pogostost vožnje in prav frekvenca je tista, ki povzroča škodo. Tipičen dokaz tega je ljubljanska Šmarna gora.
O odpiranju planinskih poti za kolesarje pišemo v tokratni temi tedna. Planinska zveza Slovenije je namreč sprejela merila za dvonamensko rabo planinskih poti, pri čemer je upoštevala, da je vožnja s kolesi dovoljena po vseh prometnicah, ki so grajene za vožnjo in kjer s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo in lovstvo, ni prepovedana. Ostale planinske poti bodo odprli le na predlog in s soglasjem skrbnikov teh poti. Predloge, ki jih bodo posredovala planinska društva (tudi zgornjesavinjska), bo pristojna komisija obravnavala z vidika vpliva uporabnikov na naravo, urejenih razmerjih z lastniki zemljišč in varnostnega vidika na teh poteh.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
4
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 14, 3. april 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
3
Tema tedna, Aktualno
ZGORNJESAVINJSKA PLANINSKA DRUŠTVA
Za odpiranje planinskih poti kolesarjem ni
velikega interesa
Planinska zveza Slovenije (PZS) je izdala javni poziv planinskim društvom, ki so skrbniki planinskih poti, da do 15. aprila sporočijo, ali imajo interes odpreti katero od svojih planinskih poti za dvonamensko rabo, torej njeno uporabo dovoliti poleg pohodnikom tudi kolesarjem. Zgornjesavinjska planinska društva, imamo jih v vseh naših občinah, za svoje planinske poti lepo skrbijo, redno obnavljajo markacije in čistijo ovire s poti. Skrb planincev je torej, da poti ostanejo urejene, a zato, da naša planinska društva večinoma niso izkazala interesa za odprtje svojih poti kolesarjem, ni kriv strah pred možnimi nevzgoje-nimi turnimi kolesarji. Vzrok tiči drugje.
PLANINSKE POTI TUDI ZA KOLESARJE
PZS je sprejela merila za dvonamensko rabo planinskih poti, pri tem je upoštevala kriterije, ki določajo, da je vožnja s kolesi dovoljena po vseh prometnicah, ki so grajene za vožnjo, in kjer s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo in lovstvo, ni prepovedano. Ostale planinske poti bodo odprli le na predlog in s soglasjem skrbnika planinske poti. Predloge, ki jih bodo planinska društva posredovala, bo pristojna komisija obravnavala z vidika vpliva uporabnikov na naravo, urejenih razmerjih z lastniki zemljišč in varnostnega vidika na teh poteh.
Dvonamenska raba se planinski poti podeli za štiri leta. Po tem obdobju se ponovno preveri izpolnjevanje meril. Dvonamenske planinske poti bo moč prepoznati s pomočjo ustreznih znakov za kolesarje, s katerimi mora biti vsaka taka pot označena na začetku in na križiščih z drugimi potmi. Če planinska pot nima takšne označbe, kolesarji nimajo dovoljenja za prevažanje po njej.
DVONAMENSKE RABE POTI V NAŠI DOLINI NE BO KAJ VELIKO
Planinska društva v naši dolini se za sedaj v večini niso odločila za to, da bi za planinske poti v svoji pristojnosti podale predloge za dvonamensko rabo. A pri tem ne gre za to, da planinci ne bi odobravali kolesarjev na vožnji v naravi, seveda pod določenimi pogoji. V naših društvih na-
va, kolesarjem pa s tem omogočen dostop do številnih kotičkov v naravi. Ponekod, kjer upravljajo s potmi primernimi tudi za kolesarje, o možnosti odpiranja še razpravljajo.
Obstajajo tudi hribi, kjer so spusti s kolesi po strminah in planinskih poteh za nekatere gorske kolesarje še toliko bolj privlačni, čeprav niso dovoljeni. Tako se je Planinsko društvo Mozirje, ki upravlja s planinskimi potmi, ki vodijo na in
Kolesarji, ki spoštujejo naravo, se ravnajo po pravilih in se radi udeležujejo organiziranih športnih dogodkov. (Foto: Tatiana Golob)
z Golt, že spopadalo s porastom pojavljanja gorskih kolesarjev. Prišlo je do poškodb poti, ogroženosti pohodnikov, do tega torej, čemur se želi PZS z uvedbo dvonamen-skih poti izogniti.
PRIPRAVLJA SE 1.800
KILOMETROV DOLGA KROŽNA KOLESARSKA POT
Sicer pa v PZS opažajo, da turno kolesarstvo postaja med planinci vedno bolj priljubljeno, zato se bodo kolesarji zagotovo razveselili krožne kolesarske poti, ki jo pripravlja komisija za turno kolesarstvo. Pot bo dolga okoli 1.800 kilometrov, premagala bo 50.000 metrov višinske razlike v vzponu, pri tem bo obšla vse pomembnejše slovenske gorske skupine. Na tej poti bodo kolesarji lahko obiskali okoli petdeset planinskih koč, situ-iranih večinoma v nizkogorju in sredogorju.
Pri načrtovanju poteka poti je komisija upoštevala omejitve obstoječe zakonodaje, soglasje o dvo-namenski rabi poti bo potrebno doseči le na nekaterih odsekih.
Tatiana Golob
mreč menijo, da večina njihovih planinskih poti ni primernih za dvonamensko rabo, saj je treba v prvi vrsti skrbeti za varnost tako pohodnikov kot kolesarjev, ki pa jo lahko zagotavljajo le pod določenimi pogoji. Če je pot preozka, je onemogočeno varno srečevanje pohodnika in kolesarja, tudi poti s prevelikim naklonom niso primerne.
Kot pravi predsednik nazarskih planincev Marjan Ostruh, so v njihovem društvu prepričani, da kolesarjem kljub temu ostaja veliko možnosti za kolesarjenje v planinah. Turni kolesarji se namreč lahko poslužujejo številnih gozdnih cest, s katerimi je dobrovelj-sko hribovje na gosto prepleteno. Podobnega mnenja so tudi v drugih zgornjesavinjskih planinskih društvih, saj je v hribih vsepovsod dobra cestna poveza-
3. RAZVOJNA OS
Možen začetek gradnje hitre ceste leta 2019?
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je na nedavnem obisku vlade na Koroškem povedal, da bi se tako gradnja kraka hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca kot tudi od avtoceste do Velenja lahko začeli leta 2019.
Kot poroča spletni portal MMC RTV SLO, je na Prevaljah nedavno potekal posvet o aktivnostih glede izgradnje severnega dela razvojne osi. Zapisali so, da je minister ob tem dejal, da je bilo dovolj obljub in da je prišel čas, da se pristopi k uresničitvi načrtov. Za to bo potrebna podpora ne le znotraj vlade, pač pa tudi v lokalnih skupnostih.
Za odsek od Velenja do Slovenj Gradca je sprejet državni prostorski načrt, nedavno pa je vlada sprejela sklep, da se ponovno oživi aktivnosti za umeščanje v prostor odseka od avtoceste do Velenja, in sicer po zahodni trasi, kjer se je pred časom postopek zaustavil zaradi problematike kmetijskih zemljišč. Cilj je, da se državni prostorski načrt za odsek do Velenja pripravi do začetka prihodnjega leta, vendar bo po Gašperšičevih besedah za to potrebno tudi soglasje kmetijskega ministrstva, ki je v preteklosti omenjeni trasi nasprotovalo.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 15, 10. april 2015
Aktualno
ZGORNJESAVINJSKO ZDRAVSTVO V RDEČIH ŠTEVILKAH
O nadaljnjih ukrepih po izdelavi analize poslovanja
Na sestanku skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so prisotni župani (odsoten je bil lučki župan Ciril Rosc) prisluhnili letnemu poročilu zavoda, ki ga je podala direktorica Darja Es. Povzela je stroške in prihodke zavoda ter razloge za rdeče številke, v katerih se je zavod ponovno znašel. Župane je z izjavo, da jim zaenkrat ni treba razmišljati o pokrivanju izgube, vidno razveselila, saj bi to vse bolj skromne občinske proračune še bolj obremenilo.
VARČEVANJE NI ZALEGLO
Kljub varčevanju na vseh področjih zavod tudi lani ni posloval pozitivno, njihova izguba je znašala nekaj manj kot 127 tisočakov. Skupni prihodki zavoda so bili v višini 2,36, odhodki pa nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Najbolj je na negativni rezultat vplivalo izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij za zaposlene, ki so jo bili zavodi dolžni izplačati, a sredstev od zdravstvenega ministrstva za to niso dobili.
Dodatne stroške so zavodu povzročile odprave pomanjkljivosti po inšpekcijskih nadzorih (ureditev laboratorija, nadstreška za reševalno vozilo, zamenjava cevi na rentgenskem aparatu, stroški izdelave statuta, pravilnika in analize poslovanja ...), ureditev elektronskega poslovanja, ki ga bodo morali zagotavljati, in elektronsko arhiviranje. V zavodu so naroči-
$ # M
s? r
_i_J1^. y '_
Darja Es upa, da bo država bolnišnicam in zdravstvenim zavodom pomagala iz rdečih številk. (Foto: Štefka Sem)
li analizo poslovanja s predlogi in ukrepi za izboljšanje poslovanja, je povedala Esova.
Izpostavila je težavo glede podpisovanja pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, ki jo podpisujejo zelo pozno, ko opravijo že četrtino programa, in šele takrat točno vedo, koliko bodo
dobili za njegovo izvajanje. Svet zavoda bil je glede podpisa pogodbe odločen, da se letos pogodba z zdravstveno zavarovalnico ne podpiše, če ne bo povišanja sredstev za delovanje nujne medicinske pomoči. Večina programov v zavodu je lani dosegla ali presegla plan. Realizacija je bila najnižja pri dejavnosti rentgen, dispanzerju za mentalno zdravje in zobni dejavnosti za odrasle.
BO IZGUBE POKRILA DRŽAVA?
Glede izgub v zdravstvu je Esova dejala, da se z njimi soočajo mnogi zavodi in bolnišnice. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je zato dala pobudo finančnemu ministrstvu, da le-to pokrije akumulirane izgube v zdravstvu. Na ministrstvo namreč pritiskajo tudi dobavitelji, ki ne dobivajo rednih plačil za blago in grozijo s prekinitvijo dobave bolnicam in zavodom. Občine bi se tako izognile plačilu izgub, je dodala Esova, težko pa oceni, kdaj bo dogovor med ministrstvoma dosežen.
Župani so bili z obrazložitvijo Esove zadovoljni, glede varčevanja se bodo izrekli po izdelani analizi. Ali se bo zavod odrekel kateremu od programov, ki jih izvaja in prinašajo izgubo, se še niso odločili, saj je programe potem težko ponovno dobiti. So pa dali soglasje za delo pri izvajalcih, zaposlenih v zavodu, ki opravljajo tečaje in izobraževanja izven ustanove.
Štefka Sem
OČIŠČEVALNE AKCIJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Za lepše okolje poskrbeli številni prostovoljci
V	spomladanskem času so po dolini pripravili očiščevalne akcije. Levji delež pri tem imajo osnovne šole in različna društva v občinah.
Na Ljubnem so po besedah koordinatorja akcije Radenka Tešanovica v akcijo vključili vsa društva v občini. Na terenu je smeti pobiralo več kot 130 udeležencev, ki so nabrali nekaj več kot 100 vreč različnih odpadkov. Očistili so sprehajalne in gozdne poti, nabrežja rek in vodotokov.
V	Nazarjah so se čiščenja lotili v okviru akcije Dan za spremembe. Tudi oni so po mnenju župana Mateja Pečovnika prispevali k boljšemu izgledu kraja. Nosilci akcije so bile krajevne skupnosti in njihovi predsedniki. V delo so bila vključena vsa društva, udeležba pa presenetljivo visoka. Pri tem v krajevnih skupnostih ugotavljajo, da so ljudje še vedno zelo neodgovorni in od-vržejo smeti tudi na nedovoljena mesta. Takšno mesto je po mnenju Ivana Turka, predsednika KS Nazarje, samostanski hrib, kjer ljudje odvrže-jo ostanke sveč kar preko obzidja namesto, da jih dajo v za to pripravljene zabojnike.
Tudi v Lučah so zadnjo soboto v marcu izkoristili za čiščenje. Kot je povedala koordinatorka Aneta Šiljar, so očistili vse vpadnice v kraj, lokacije ob cestah in sprehajalnih poteh ter nabrežja rek in potokov. Pri tem ugotavlja, da so nabrali bistveno manj smeti kot v preteklosti, žal pa se za udeležbo v tovrstnih akcijah odloča vse manj občanov.
V mozirski občini se čiščenja lotevajo po območjih. Koordinatorka akcije Mojca Finkšt je dejala, da so čiščenje opravili v zadnjih desetih dneh marca. Vsako društvo je očistilo svoje območje. Medtem, ko se za očiščevalno akcijo v solčavski občini niso odločili, bo dogovor o akciji v Gornjem Gradu tema enega od naslednjih kolegijev uslužbencev občine. V rečiški občini bodo akcijo izvedli drugo soboto v aprilu.
Marija Šukalo
Nekateri še vedno raje onesnažujejo naravo, kot da bi odlagali smeti tja, kamor sodijo.
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 5
Iz občin, Organizacije
ZAVODA SAVINJA IN LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Povezovanje in sodelovanje eden od pogojev za
možnost črpanja sredstev
Trenutno predsedujoči koordinaciji zgornjesavinjskih županov Ivan Suhoveršnik je med točke dnevnega reda njihove marčevske seje uvrstil predstavitev aktivnosti LAS v novem obdobju 2014-2020. Vsebino sta predstavili predsednica društva LAS Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodolnik in Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja, ki je upravljavec LAS tako tukajšnje kot Šaleške doline.
Brlec Suhodolnikova je uvodoma preletela preteklo programsko obdobje in ga s stališča delovanja LAS ocenila za zelo dobro. Z denarjem iz sredstev Leader so se izvajali projekti, ki zaradi svoje specifi-ke sicer ne bi imeli možnosti za pridobitev evropskega denarja in zato ne možnosti uresničitve. Sofinancirani in izvedeni so bili projekti, ki so zajeli vse občine doline in imeli multiplikativen vpliv na mnoga področja. Doslej je bilo počrpa-nih sredstev za 32 projektov, nekaj jih je še v izvajanju, saj je LAS zaradi izredno uspešnega dela lani do-
Mateja Brlec Suhodolnik (levo) in Cvetka Mavrič sta županom predstavili doslej znana dejstva glede evropskega financiranja programa CLLD.
(Foto: Marija Lebar)
bil še dodatna sredstva.
V novem programskem obdobju glede možnosti črpanja sredstev kljub temu, da smo že dodobra zakorakali v leto 2015, še marsikaj ni znanega, sta povedali Brlec Suhodolnikova in Mavričeva. Šele nedavno je bil na nivoju Sloveni-
je potrjen program razvoja podeželja, podatki, s katerimi razpolagata, pa so zbrani le na osnovi osnutkov uredb, ki se pripravljajo in na katere so tudi iz tukajšnjih LAS podali številne pripombe. Vsekakor se bo namesto Leader sedaj okvir imenoval CLLD, to je program, ki ga vodi lo-
kalna skupnost - vendar ne občina. Sredstva za ta program se bodo formirala iz treh evropskih skladov, in sicer iz kmetijskega, regionalnega in ribiškega, vendar slednji za naše okolje zaradi določenih pogojev ne prihaja v poštev.
Še vedno naj bi bil pogoj delno sofinanciranje programov s strani občin. Vendar se bo potrebno povezovati - na primer Saša regija, ob tem pa bo potrebna tudi reorganizacija LAS oziroma upravljavca. Podrobnosti še niso znane, saj je uredba v medresorskem usklajevanju. Strategija mora biti sprejeta v 12 mesecih po potrditvi uredbe, kar vse skupaj zamakne v leto 2016.
Kot je znano, bo sprememba tudi pri projektih, ki bodo prišli v po-štev. Ti se bodo oblikovali glede na cilje konkretnega območja. Gre za bolj »mehke« vsebine, kot so nova delovna mesta, nove storitve, pozornost bo veljala bolj ranljivim skupinam, na primer invalidom, mladim in ženskam.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
Pozitivno ob zaključku skakalne sezone
Komaj se je zaključila tokratna sezona smučarskih skokov, s katero smo Slovenci lahko zadovoljni, že so se pričele priprave na prihodnjo zimo. Z učinkom izvedbe obeh tekem v svetovnem pokalu smučarskih skokov za ženske so več kot zadovoljni tudi organizatorji na Ljubnem ob Savinji. O tem in o načrtih za ureditev skakalnega centra Savina so spregovorili na občinskem svetu v četrtek, 26. marca.
Župan Franjo Naraločnik je dejal, da je občina v dogovorih s Slovenskim regionalno razvojnim skladom glede najetja dolgoročnega kredita pod ugodnimi pogoji za izvedbo nujnih del na in ob skakalnici. Ta so potrebna, če Ljubno želi obdržati tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in skakalnico prilagoditi za potrebe treningov drugih kategorij.
NUJNA POSODOBITEV
Več o potrebnih delih glede na zahteve FIS-e je predstavil svetnik Rajko Pintar, sicer tudi organizacijski direktor omenjenih tekem in ge-
neralni sekretar Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Povedal je, da je potrebna posodobitev zaletišča in izteka ter na-sutje terena v tako imenovani kri-
tični točki. Prav tako je nujna izgradnja sodniškega stolpa, saj je Ljubno edina lokacija izvedbe svetovnega pokala, kjer so sodniki nameščeni v dveh nivojih.
Pintar je izrazil prepričanje, da bi se dalo investicijo izvesti z razumnim zneskom tako, da bi k nekaterim delom povabili domačine, ki so že tudi sicer s svojim prostovolj-stvom in entuziazmom ena od pozitivnih strani, ki omogočajo izvedbo tekem svetovnega pokala. Povedal je še, da je termin za prihodnji tekmi že določen, in sicer bosta 13. in 14. februarja 2016. Že letos konec aprila bo v Zurichu potrebno predstaviti načrt izboljšav na in ob skakalnici, jeseni pa se bo nato FIS-a po ogledu prenove skakalnice odločila, ali bo Ljubno še lahko organiziralo tekme svetovnega pokala.
Nekateri svetniki so izrazili skrb,
Če želi Ljubno ob Savinji obdržati tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, so potrebna nujna dela na in ob skakalnici ter jo prilagoditi za potrebe treningov. (Foto: Franjo Atelšek)
6 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Iz občin
da bi zaradi morebitnega zadolževanja za skakalnico ne bilo mogoče izvesti nekaterih drugih potrebnih investicij, na primer v cestno infrastrukturo in vodovod. Poudarili so, da so bili vsi ponosni ob prenosih tekem in poročanju medijev ter da je Ljubno pravzaprav zibelka svetovnega pokala v skokih za ženske. Vendar so se tudi vprašali, koliko sploh ima Ljubno od prireditve v finančnem smislu, še posebej ker se glavnina dogajanja odvija na območju skakalnice in večina gostov zaobide sam kraj.
NEPOSREDNI IN POSREDNI UČINKI
Pintar je najprej odgovoril, da skakalnica ne more biti postavljena v središče kraja in da je potreb-
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Rečiški svetniki so se v sredo, 25. marca, sestali na četrti redni seji tega mandata. Na mizah so imeli gradivo z obširnim dnevnim redom. Med drugim so potrdili zaključni račun proračuna za lani. Obravnavali so elaborat in cene zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga niso potrdili, podali pa so mnenje k oblikovanju pogodbene pošte na Rečici ob Savinji.
POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN
Lanski proračun sta svetnikom predstavila župan Vinko Jeraj in računovodkinja Irena Štorgel. Ta je razložila, da so bili lani prihodki realizirani v višini 96,26 odstotka, odhodki pa 94,12 odstotka načrtovanih. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal nekaj več kot 53.500 evrov. Proračun so predhodno obravnavali pristojni odbori. Svetniki k podanim podatkom niso imeli pripomb in so zaključni račun proračuna za 2014 potrdili.
Nasprotno pa niso sprejeli elaborata o izvajanju javne službe in oblikovanju cen, ki ga je pripravila JP Komunala Mozirje. To podjetje namreč v tej občini izvaja javno gospodarsko službo zbiranje komunalnih odpadkov. Elaborat, ki ga mora izvajalec predložiti enkrat letno, je predhodno obravnaval od-
no goste pač v samo središče privabiti. Poudaril je, da Ljubnemu za samo prireditev ni potrebno prispevati prav dosti, saj večino denarja za izvedbo prireditve prispevajo sponzorji, teh pa iz naše doline razen KLS in BSH skorajda ni. Največji prispevek Ljubnega se tako izraža v prostovoljnem delu številnih krajanov, ki se zavedajo, da s tem ustvarjajo izjemne temelje za napredek turizma in sorodnih dejavnosti in da imajo le redki kraji takšno odlično priložnost, da svojo boljšo prihodnost ustvarjajo sami.
Pintar je ob tem povedal, da so bile v času tekem zapolnjene vse nastanitvene zmogljivosti, ne samo v občini Ljubno, temveč tudi vse do Logarske doline, kar je po-
bor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe in predlagal občinskemu svetu, da ga sprejme. Vendar so imeli svetniki na to temo več pripomb in vprašanj. Želeli so tudi, da so na seji prisotni predstavniki podjetja, da bodo podali odgovore in obrazložitve.
PODRAŽITEV SE JIM JE ZDELA PREVISOKA
Kot so ugotovili, gre za skoraj 20-odstotno zvišanje glede na dosedanje položnice. Iz dobrih 20 evrov bi se plačilo po predlogu dvignilo na 24 in celo več evrov za gospodinjstvo. Del zneska odvoza (kosovni odpadki) je doslej kri-
menilo več deset tisoč evrov prihodkov. Seveda pa imajo neposredne prihodke tudi ponudniki v velikih šotorih, ki so izključno domačini, pa domači prevozniki, lastniki gradbene mehanizacije, proizvajalci sekancev in tako naprej. Še več bi bilo mogoče iztržiti s samoiniciativo ponudnikov in z dodatno ponudbo - na primer spominkov - na samem prizorišču pod skakalnico.
Ob tem ne gre pozabiti, je opomnil Radenko Tešanovic iz ljuben-skega TlC-a, da se ob prenosih ustvarja in krepi prepoznavnost blagovne znamke, ki gotovo vpliva tudi na prepoznavnost destina-cije in privablja obiskovalce tudi ob drugih priložnostih.
Župan Naraločnik je povzel po-
la občina, poslej tega ne bo več, kar se je občinskemu svetu zdelo razumljivo. A kot je dejal Matjaž Goličnik: »Ne moremo se strinjati z dvajsetodstotnim zvišanjem. Sprejemljiv je prenos stroškov z občine na porabnike, s čimer se je strinjal tudi pristojni odbor, a že doslej smo plačevali v primerjavi z drugimi občinami višje zneske.«
Marko Atelšek je pri tem dodal, da se s predlaganim ni mogoče strinjati, dokler niso podani točni izračuni in obrazložitve. Svetniki so še menili, da bi bil potreben sprotni obračun po dejanski teži zbranih odpadkov. Predlagani sklep o sprejetju elaborata so svetniki nato so-
udarke razprave in ugotovil, da izvedba drugih potrebnih investicij zaradi omenjene ni ogrožena. Razen tega bo občinski svet sprotno obveščen o vsakem koraku in bo soodločal pri vseh finančnih odločitvah, ki bodo sprejete glede prenove skakalnice. Ustanovljen je bil poseben odbor za realizacijo omenjene investicije, v katerega sta kot člana imenovana tudi svetnik Raj-ko Pintar in podžupan Anton Špeh, vanj pa vabljeni vsi, ki so pripravljeni sodelovati pri tej pomembni investiciji.
Občinski svet se je načelno strinjal s prenovo skakalnice. O finančnem delu investicije in morebitnem najetju kredita se bo odločal na eni svojih prihodnjih sej.
Marija Lebar
ponovno na
glasno zavrnili do prihodnje seje, ko pričakujejo nadaljnja pojasnila.
KDO BO IZVAJAL POGODBENE POŠTNE STORITVE?
Župan je občinski svet seznanil z namero Pošte Slovenije, da v občini sedanjo pošto preoblikuje v pogodbeno. K tej nameri želi pošta pridobiti mnenje lokalne skupnosti. Namero o pogodbeni pošti sta obravnavala tako odbor za gospodarstvo kot odbor za negospodarstvo. Ob tem so odborniki občinskemu svetu predlagali, da naj se preuči, kaj bi prinesla rešitev, da opravljanje pogodbenih poštnih storitev izvaja občinska uprava.
V razpravi so imeli svetniki kar nekaj pomislekov. A kot je dejala Vera Slokan, se Pošta Slovenije pač obnaša kot podjetje, katerega cilj je dobiček, kar je tudi razumljivo. Zato ni pričakovati, da bi Pošta od svoje namere o pogodbeni poslovalnici odstopila. Svetniki so nato menili, naj občinska uprava do naslednje seje pripravi simulacijo rezultatov, če bi to storitev opravljala občina. Sprejeli so sklep, da mora Pošta Slovenije zagotoviti opravljanje univerzalnih storitev v ustrezni kakovosti na kontaktni točki v kraju Rečica ob Savinji.
Marija Lebar
Elaborat in cene za ravnanje z odpadki
prihodnji seji
Pošta Slovenije želi v rečiški občini sedanjo pošto preoblikovati v pogodbeno. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 7
Iz občin

OBČINSKI SVET NAZARJE
Dali soglasje k imenovanju ravnatelja glasbene šole
Sredi marca je nazarski občinski svet na seji obravnaval nekatere kadrovske zadeve in v tem sklopu potrdil imenovanje članov v svet Muzeja Vrbovec. Podali so še soglasje k imenovanju ravnatelja na-zarske glasbene šole. Za soglasje je zaprosil svet te šole.
S prvim septembrom letos se izteče mandat sedanjemu ravnatelju Jerneju Marinšku. Svet zavoda GŠ Nazarje je 20. februarja objavil
razpis za delovno mesto ravnatelja za mandatno obdobje 2015-2020. Na omenjeni razpis je prispela ena vloga, ki ustreza razpisnim pogojem. Svet zavoda mora v skladu s predpisi pred imenovanjem ravnatelja pridobiti mnenje ustanovitelja, to je Občine Nazarje, za kar je tudi zaprosil. Gradivo je predhodno obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kot je povedal predsednik omenjene komisije Janez Štiglic, so bili člani mnenja, da je tukajšnja glasbena šola z leti postala sinonim ugledne glasbene šole, zato podpirajo kandidaturo Jerneja Marin-ška za ravnatelja in predlagajo občinskemu svetu, da izreče k zadevi pozitivno mnenje. Občinski svet se je s predlaganim strinjal in sprejel ustrezen sklep.
Ker se petletni mandat doseda-
njima predstavnikoma občine v svetu zavoda Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva, izteče v letošnjem marcu, je predstavnika treba imenovati na novo. Predlog kadrovske komisije je bil, da se dosedanjima članoma Marjanu Dobrovcu in Pavlu Bitencu funkcijo zaupa še za naslednje petletno mandatno obdobje, s čimer se je strinjal tudi občinski svet.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
O vzdrževanju cest in komunalnih odpadkih
OBČINSKI SVET LJUBNO
Direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat je na zadnji seji občinskega sveta Gornji Grad podal izvedbeni program vzdrževanja občinskih cest. Potrebe po vzdrževalnih delih so po njegovem mnenju velike, a zaradi omejenih finančnih sredstev občine se prednostno odločajo za izvedbo nujnej-ših del. Pred proračunom so imeli v programu vzdrževalnih del v višini 190 tisoč evrov, po sprejemu proračuna pa je bilo zanje namenjeno 90 tisoč evrov manj in temu primerno so na Komunali program del spremenili.
Purnat je naštel številne odseke cest, ki so potrebne sanacije, tudi potrebe po obcestnih ograjah so velike. Nekaj sanacijskih del lahko po njegovih besedah občina vključi v sanacije po neurjih. Svetniki so izpostavili, kje so največje potrebe. Svetnika iz Lenarta in Florjana sta povedala, da se na njihovih cestah, odkar sta se asfaltirali, ni vlagalo nič. Od tega je 20 do 25 let, krajani pa so prav tako davkoplačevalci kot vsi drugi.
Elaborat o oblikovanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki je predstavil direktor podjetja PUP-Sa-ubermacher Janez Herodež. Povzel je najpomembnejše podatke o lanskem poslovnem letu, med temi količino zbranih odpadkov, poslovni izid in spremembe pri odvozu rumenih vreč. Izgubo, ki so jo pridelali v občini Gornji Grad, bodo po njegovih besedah pokrili iz tržnih
Župan imenoval Antona Špeha za podžupana
Direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez Herodež je poudaril, da na ceno odlaganja nimajo vpliva, so le prevozniki.
(Foto: ŠS)
dejavnosti. Delovni čas v zbirnem centru v Podhomu so prilagodili potrebam in s tem zmanjšali število zaposlenih.
Svetnika Jureta Purnata je zanimalo, zakaj morajo dajati soglasje k ceni storitev, če na to nimajo nobenega vpliva. Herodež je dodal, da je podjetje le prevoznik in vpliva na ceno odlaganja nima. Cena za javno infrastrukturo se je zvišala zaradi najema infrastrukture zbirnega centra in odkupa tehtnice, medtem ko se je cena zbiranja in prevoza mešanih komunalnih odpadkov malenkost znižala.
Štefka Sem
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno, je imenoval podžupana v sedanjem štiriletnem mandatnem obdobju. To je Anton Špeh, občinski svetnik iz Meliš. O tem je župan obvestil prisotne na seji občinskega sveta v četrtek, 26. marca. Svetniki so se seznanili še z nekaterimi kadrovskimi zadevami.
Vse od volitev v začetku lanskega oktobra občina ni imela podžupana. V prejšnjem mandatu je to funkcijo opravljala Anka Rakun, ki meni, da je treba to mesto prepustiti novi osebi. Župan je tako na seji povedal, da je izbral Antona Špe-ha, ki uživa tudi zaupanje članov občinskega sveta. Prihaja iz južnega dela občine, z imenovanjem je tako dosežen tudi namen teritorialne pokritosti občine. Anki Rakun se je za dobro opravljanje podžupan-


ske funkcije zahvalil svetnik Rajko Pintar, njegovi zahvali pa so se pridružili tudi ostali prisotni.
Anton Špeh, sicer samostojni podjetnik, je občinski svetnik tretji mandat. Sodeluje v več delovnih telesih občinskega sveta. Ob prevzemu funkcije se je zahvalil za zaupanje in izrazil prepričanje, da se bo on sam ter vsi ostali imenovani in voljeni funkcionarji sporazumno zavzemali za dobrobit vseh občanov.
Svetniki so se seznanili še z zapisnikom prve seje nadzornega odbora občine. Za predsednico odbora je bila izvoljena Irena Turk. Odbor je obravnaval letno poročilo proračuna občine, ga soglasno potrdil in predlagal, da se dokumenti v predloženi obliki posredujejo v sprejem občinskemu svetu.
Marija Lebar
Novi podžupan Anton Špeh je občinski svetnik tretji mandat in sodeluje v več delovnih telesih občinskega sveta. (Foto: ML)
8 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Organizacije
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Leto bo v znamenju visokega jubileja
Delegati gasilskih društev iz naše doline in številni gostje so se zbrali na jubilejnem - šestdesetem občnem zboru, ki ga je pripravila Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v soboto, 14. marca, v Mozirju. Iz poročil je bilo zaznati živahen utrip delovanja skozi celotno lansko leto. O tem so se še posebej pohvalno izrazili gostje, predsednik zveze Janko Žuntar pa je spregovoril tudi o jubilejni slovesnosti, ki jo bodo pripravili maja.
V tukajšnji zvezi je evidentiranih 2.997 članov, kar zvezo uvršča med večje v Sloveniji, od tega je 851 operativnih članov. Dve prostovoljni gasilski društvi bosta letos praznovali 90-letnico, in sicer PGD Solčava in PGD Grušovlje. Žuntar je omenil več izobraževanj, ki so se jih ude-
Predsednik Janko Žuntar: »Sodelovanje z občinami in občinskimi poveljstvi je na visoki ravni.« (Foto: Marija Lebar)
ležili gasilci, nekatera so potekala v organizaciji tukajšnje zveze, ki poskrbi za kakovostno izvedbo.
»V letu 2015 je najbolj pomembno delo, ki je pred nami, ureditev statusa prostovoljnega gasilca, sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme pa tudi aktivnosti na področju zakonodaje. Ustrezni predpisi so nujni za nemoteno delovanje,« je povedal Žuntar in dodal zahvalo medijem, ki javnost redno in objektivno seznanjajo o delu v gasilskih vrstah. Obenem je zahvalo namenil tudi sponzorjem in donatorjem.
Poveljnik Slavko Bric je osvetlil operativno delovanje članstva, ki je lani posredovalo na 95 dogodkih, v letu 2013 pa na 115. »V zadnjem obdobju v naših statistikah beležimo upadanje zahtevnih požarnih intervencij, v velikem porastu pa so naravne nesreče, ki zah-
tevajo od nas drugačen pristop pri reševanju in posredovanju, na kar se bomo morali še bolj pripraviti.« Dotaknil se je tudi več dni trajajočega odpravljanja posledic žledolo-ma, ki je v gasilskih statistikah zabeležen kot en dogodek.
Pisano generacijsko strukturo gasilske organizacije in delo žena, veteranov in mladine so predstavili mentorji za omenjeno članstvo ter našteli številne dejavnosti, katerim gasilci posvečajo svoj prosti čas. Delo zveze in tukajšnjih gasilcev so pozdravili predstavniki vseh štirih sosednjih gasilskih zvez ter predstavnik Gasilske zveze Slovenije. Pohvale so izrekli trije prisotni župani in poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek.
Marija Lebar
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tekmovalni uspeh preteklega leta izziv za vnaprej
Tempo dela, vaje, nastopi, novi projekti, koncerti so za godbenike Zgornje Savinjske doline vsakdanjik že 39 let. Ob obilici aktivnosti so zato tudi letošnji občni zbor izvedli kar po skrajšani vaji, saj se vneto pripravljajo za velikonočni koncert. Leto 2014 je zopet eno od teh, ki se bodo z velikimi črkami vpisali v društveno zgodovino.
Ponovili in celo nadgradili so tekmovalni uspeh iz leta 2008 in na državnem tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji
osvojili zlato plaketo s posebno pohvalo ter pokal, ki ga prejme absolutni zmagovalec tekmovanja. Poleg tradicionalnega letnega koncerta v januarju so sodelovali na vseh večjih prireditvah po Zgornji Savinjski dolini, predstavili so se tudi v Avstriji.
Leto 2015 je orkester začel z letnim koncertom v mozirski športni dvorani. Velikonočni koncert pa bo tokrat na veliki ponedeljek v Novi Štifti. Po letu premora bo po dolini zopet moč slišati prvomajsko bu-dnico, ki jo bodo izvedli v lastni or-
ganizaciji, saj se nočejo odreči dolgoletni tradiciji.
V posebno čast si godbeniki štejejo gostovanje na državnem srečanju hrvaških pihalnih orkestrov, ki bo junija potekalo v Novem Vi-nodolskem. Prav lanski tekmovalni uspeh jim je prinesel vabilo, da na tem dogodku zastopajo Slovenijo in Zgornjo Savinjsko dolino. Sledi še sodelovanje na koncertu z oktetom Žetev. Seveda pa bo godba zopet popestrila vse pomembnejše dogodke v dolini.
Letošnji občni zbor je bil tudi volil-
ni. Velikih sprememb v vodstvu društva ni bilo. Godbo bo še vnaprej vodila Fanika Strašek, godbeniki pa bodo svoje delo in znanje nagrajevali pod taktirko Tomaža Podle-snika. Novo vodstvo se je zahvalilo vsem, ki v kakršni koli meri pomagajo pri delovanju društva, še posebej sponzorjema in občinam naše doline. Podobnega sodelovanja si želijo tudi v bodoče, orkester pa se bo trudil, da bo njihova glasba še naprej razveseljevala prebivalce v dolini, kakor tudi izven nje.
MK
DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI
Kulinarične dobrote so nepogrešljive na prireditvah
Na predvečer dneva žena so se na občnem zboru srečali člani Društva Komen - društva za pospeševanje predelave in promocije izdelkov z ljubenskih kmetij. O njihovem delu je spregovorila predsednica Alenka Korpnik, ki je poudarila, da jih združuje zavest, da lahko skupaj naredijo nekaj dobrega in lepega. Vsak od njih namreč s svojim znanjem in izkušenostjo prispeva bogat delček v mozaiku dela.
Volna, volneni izdelki, izdelki iz lesa, suhega cvetja, domač kruh, drobno pecivo, potice, ajdnek, siri, suhomesnate dobrote, žganje z dodatki, suho sadje, čaji so izdelki, ki jih društvo ponuja na svojih predstavitvah. Te kulinarične dobrote je bilo lani, kot že vrsto let do sedaj, moč najti na Jožefovem sejmu v domačem kraju, pred cerkvijo na cvetno nedeljo, na raznih srečanjih, slovesnostih, otvoritvah in dobrodelnih dogodkih. Podali so se
na različne sejme po dolini in širše. Oktobra so šli skupaj z ovčerejskim društvom na strokovno ekskurzijo po hrvaški Istri.
Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustaljenih tirnicah in se predstavljali tako doma kot tudi širše.
Marija Šukalo
Alenka Korpnik je poudarila, da jih združuje zavest, da lahko skupaj naredijo nekaj dobrega in lepega.
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 9
Organizacije
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Toni Rifelj postal direktor Zavoda Modri Živko
Ko je nekdanji gornjegrajski župan Anton Rifelj za Jožetom Božičem prevzel funkcijo predsednika Društva upokojencev Gornji Grad je svoje delo tesno povezal z delovanjem najvišjih organov Zveze društev upokojen-
cev Slovenije. Od začetka letošnjega leta je bil idejno in formalno udeležen tudi v ustanovitvi novega zavoda pri zvezi, Zavoda Modri Živko (Zavod za izobraževanje, usposabljanje, posredovanje in pomoč ljudem v tretjem ži-
IZOBRAŽEVANJE V PROJEKTU MLADI VETER
Dobro vodenje projektov v nevladnih organizacijah daje nove priložnosti
Brezplačnega izobraževanja, ki je potekalo v štirih delih petih šolskih ur, od 2. do 13. marca, na Ljubnem ob Savinji, se je udeležilo precejšnje število slušateljev, ki so ob predavanju in konverzaci-ji prejeli veliko gradiva in izkušenj. Izobraževanje je povezalo mlade
Mag. Peter Cokan je prisotne popeljal od ideje do izvedbe projekta.
(Foto: Slavica Tesovnik)
in tiste bolj izkušene, tako da so se poleg pridobljenega znanja ob tem stkala nova poznanstva, ki bodo v prihodnosti lahko pomemben doprinos timskemu delu in medsebojnemu sodelovanju.
Društva, zasebni zavodi, fundacije in druge oblike nevladnih organizacij terjajo za svojo aktivnost v prostoru vedno več znanja od vodilnih oseb. Uspešno pridobivanje sredstev za nova projektna dela, ki temeljijo na svežih idejah in razvoju, zahtevajo pogum in dobro podkovanost vodje, ki skuša pridobiti delo za določen tim ljudi. Tovrstna znanja je prisotnim posredoval
vljenjskem obdobju). Svet zavoda in upravni odbor zveze sta ga kmalu za tem imenovala za direktorja zavoda.
Že daljši čas se je pri zvezi pojavljala potreba po dodatni obliki organiziranosti, ki bi omogočala aktiv-
mag. Peter Cokan iz EIC Univerzu-ma Minerva Maribor. Z izjemo drugega predavanja, ki ga je vodil Roman Čretnik ml. in je vsebovalo pregled pomoči programskih paketov, je Cokan prisotne popeljal od ideje do izvedbe projekta. Obvladovanje tveganj in sprememb, projektni tim
Anton Rifelj je bil imenovan za direktorja novega Zavoda Modri Živko. (Foto: JM)
nim upokojencem in starejšim strokovnjakov z različnih področij, da obogatijo družbo in posebej upokojence s svojimi izkušnjami, znanji ter veščinami na področjih izobraževanja, usposabljanja, svetovanja, posredovanja specifičnih znanj in informacij, nudenja pomoči, preventivnega vedenja za zdravo življenje idr. Zavod je pričel z operativnimi aktivnostmi v začetku marca z zaposlitvijo strokovnega delavca, z izdajo brošure Z Modrim Živkom za zdrav jutri pa je zastavil prvo konkretno in obširno aktivnost s predstavitvijo zavoda ter sodelovanja s Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani. Rifelj bo tako kot direktor zavoda imel pomembno družbeno in podjetniško vlogo, že kmalu tudi na območju naše doline.
Jože Miklavc
OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Letos proslava ob 25-letnici upora proti oddaji orožja To
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline je sredi marca v Mozirju pripravilo letni občni zbor. V uvodu srečanja so podelili priznanja najzaslužnejšim članom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in napredku društva. Po kratkem kulturnem programu je delo v preteklem letu predstavil
in timsko delo, projektna organizacijska kultura, predpisi in poslovnik so samo nekatere od tem, ki so bile del učenja in usposabljanja članov nevladnih organizacij.
Tako so udeleženci izobraževanja je v prostorih Kluba zgornje-savinjskih študentov na Ljubnem s pomočjo Norveškega finančnega mehanizma in izvajalcev projekta pridobili nekaj dragocenega znanja. Eden izmed ciljev projekta je vzpostavitev mreže nevladnih organizacij, ki bi v prihodnosti pomagala mladim in jih usmerjala na poti do prve zaposlitve.
Slavica Tesovnik
Predsednik Maks Slatinšek je v svojem poročilu izpostavil, da so realizirali vse zastavljene naloge.
(Foto: MŠ)
predsednik Maks Slatinšek, ki je izpostavil, da so realizirali vse zastavljene naloge.
Maja so v gradu Vrbovec pripravili veteranski večer v spomin na upor proti oddaji orožja Teritorialne obrambe jugoslovanski vojski. Gost večera je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije generalmajor Ladislav Lipič. Ob dnevu državnosti so v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever za celjsko območje - odbor Mozirje v Radmirju pripravili proslavo in srečanje članov. Septembra so v Gornjem Gradu organizirali strelsko tekmo z malokalibrsko puško za memorial Edija Mavriča -Savinjčana. Oktobra so se podali na ekskurzijo po Primorski.
V letošnji program dela so poleg drugih aktivnosti zapisali proslavo ob 25-letnici upora proti oddaji orožja TO jugoslovanski armadi, ki bo sredi maja v Nazarjah, in priprave na obeležitev 25-letnice samostojnosti Slovenije prihodnje leto.
Marija Šukalo
10 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Ljudje in dogodki, Oglasi
CVETNA NEDELJA NA LJUBNEM IN RECICI OB SAVINJI
Med ljubenskimi poticami vedno kaj novega
Tradicionalen blagoslov ljubenskih potic je na cvetno nedeljo pred farno cerkev na Ljubnem ob Savinji ponovno privabil številne domačine in obiskovalce, ki so z zanimanjem opazovali tamkajšnje »butare«. Domišljija izdelovalcev potic tudi letos ni našla meja.
Potice v obliki snopov oziroma šopkov iz zelenja, brez umetnih okraskov, so osnove, ki jim sledijo simboli na tisoč in en način. Neumorni izdelovalec ljubenskih potic Alojz Atelšek lahko še vedno preseneti celo poznavalce ljubenske tradicije. Še na svetovnem spletu boste težko našli pripomoček, katerega simbol je naredil za nedeljsko priliko. Gre za »gratune« (posebne san-
ke) in »knobo« (škripec), ki sta bila ob svojem času nepogrešljiva pripomočka pri prevozu raznega materiala na strmih hribovskih pobočjih.
To je bila samo ena cvetka med tokrat videnimi simboli, saj izdelovalci črpajo ideje za izdelavo potic iz vsakdanjega življenja in tudi življenja, kot so ga živeli na Ljubnem ob Savinji nekoč. Naj bo to pri delu (različna orodja), molitvi (nabožni predmeti) ali praznovanju (glasbila). Tudi živali imajo pomemben delež v tej simboliki, ki je brezčasna.
Številni verniki so svoje butare prinesli tudi v rečiško farno cerkev, kjer je za posvetitev zelenja poskrbel David Zagorc ob asistenci diakona Stanka Čeplaka. Kot že vrsto let so izstopali izdelki Hermana Pokleke. Tokrat je iz šibja »zgradil« goriško cerkev. Sosedje in prijatelji so prinesli tudi moštranco, kelih in evropsko zastavo, ki jih je izdelal za to priliko. Dan prej so v Medgen borzi, centru za medgeneracijsko druženje pripravili delavnico okraševanja velikonočnih pir-
Tudi petelin je lahko potica.
(Foto: Franjo Atelšek)
hov. Na delavnici je tehniko »kraspanja« predstavil Vinko Jeraj.
Več potic si lahko ogledate na www.savinj-ske.com (geslo: cvet15ljre).
Franjo Atelšek, Marija Šukalo
Miniaturne »gratune in knoba« v rokah Alojza Atelška« (Foto: Franjo Atelšek)
Evropsko zastavo, goriško cerkev, kelih in moštranco Hermana Pokleke so do cerkve prinesli njegovi prijatelji in sosedje. (Foto: Marija Šukalo)
ACtamiM tlj 1!, JJJJ UC !I1|L Glird
Tel.: 03 333 11 33,
GLM: Oil flSS 744,
www.speh.si
i
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 11
Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi
mmrfbna je KVAVITETNAZAŠČiTA
MiSlitefdmm NOm/IODELl zaščitnih
sončnih očal in korekcijskih okvirjev! Vesele velikonočne prožni kepam žeti kolektiv
U^l LIKEB TERNIK d,o.o.
U U	trgu 5, Mozirje
Tel.: 839>49-53, 6i 0-98-64,	m LET
G5M: 031-388-070, Faks: 839-49-54 «Cp I
Odpiralni čos: pon - pet od 8.00 do 19.00 ur?
sobota od 8-00 do j2.00 tire
PREDSEDNIK REPUBLIKE PODELIL JABOLKA NAVDIHA
Na sprejemu tudi mala Anna Marija
Predsednik republike Borut Pahor je dan pred materinskim dnem izročil priznanje jabolko navdiha štirim izjemnim mamicam, Andreji Pader, Barbii Gaii Asta, Petri Greiner in Spomenki Valušnik. Slednja je pred dobrima dvema letoma ustanovila društvo Vesele nogice, ki pomaga staršem z otroki s cere-bralno paralizo.
Med njimi je tudi mala Anna Marija, ki so jo Zgornjesavinjčani lahko spoznali na dobrodelnem koncertu, organiziranem pred tremi
rem znancu. S svojo živahnostjo in igrivostjo pa tako ali tako očara vse okoli sebe.
Jabolko navdiha je priznanje, ki ga predsednik Borut Pahor v znamenje občudovanja in hvaležnosti podeli izjemnim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi dejanji in delovanjem navdihujejo druge. Letošnje dobitnice to prav gotovo so, saj ob dejstvu, da so se jim rodili prizadeti otroci ali da z njimi delajo, tega niso sprejele kot breme, ampak priložnost, da na ta način pomagajo staršem, ki
Simona Pogač z Anno Marijo v predsedniški palači pri predsedniku države Borutu Pahorju.
tedni v mozirski športni dvorani. Z mamo Simono Pogač se je udeležila slovesnosti pri predsedniku. Anna Marija se je pokazala, kot da bi bila stara znanka te in podobnih prireditev. Strogi protokol ji očitno ni povzročal težav, saj je strumno parodirala med zastavami in se počutila ob predsedniku kot ob sta-
imajo podobne usode. »To so trenutki, ko se spomnim misli, da mora biti družba boljša od posameznika. Zaradi teh štirih pogumnih in plemenitih posameznic je naša družba boljša,« je ob zaključku slovesnosti dejal predsednik republike in se mamicam zahvalil.
Benjamin Kanjir
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Priprave na maturo za dijake
Člani Kluba zgornjesavinjskih študentov tretje leto zapored organizirajo priprave na maturo. Letos bodo potekale aprila in maja. Vsako soboto med 9. in 13. uro bo potekala delavnica enega predmeta. Izvajali bodo delavnice angleščine, slovenščine in matematike. Priprave na maturo se pričnejo 4. aprila
v učilnici kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji z delavnico matematike.
Namen delavnic je, da dijakom osvežijo teoretično znanje, bistveni poudarek pa je na praksi, saj večino delavnice poteka tako, da udeleženci rešujejo stare maturitetne pole.
ŠS
I
12
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomin na nekdanje drvarje (4)
Piše: Aleksander Videčnik
VELIKO KMEČKIH LJUDI JE POSTALO »FURMANOV« (NADALJEVANJE)
Furmani so vozili vedno v skupinah, da so si po potrebi med seboj pomagali. Tedanji vozovi so imeli spodaj posebne »truge«, v katerih je bilo potrebno orodje in rezervne verige, s katerimi so povezovali les. Včasih se je zgodilo, da je katera od verig popustila in les se je zrušil z voza. Tu je bil potrebna medsebojna pomoč. Furmani so pri določenih gostilnah krmili konje in malicali, te gostilne so ljudje poimenovali »furmanske«.
POMEMBNO JE BILO NAJTI DELOVNO MESTO
Po uspešnem širjenju lesne industrije je bilo vo-začev na delo v druge kraje vedno manj. Podatki kažejo, de se je še leta 1981 vozilo iz doline na delo kakih 400 ljudi, leto kasneje pa že nekaj manj - 362. Preobrazba prebivalstva iz kmetijskega v delavskega je hitro naraščala. V stari Jugoslaviji je še bilo 60 odstotkov kmečkega prebivalstva, v novi državi pa je bil ta odstotek le okoli 27. Kot primer navedimo, da je bilo leta 1980 v Glinu zaposlenih kar 1.034 delavcev. V Vrbovcu so leta 1939 našteli le 250 delavcev. Tako se je struktura prebivalstva hitro spreminjala.
KAKO JE BILO V TRIDESETIH LETIH
Po popisu iz leta 1934 je štel okraj Gornji Grad 17.876 prebivalcev. Naj poudarimo, da je bil tedaj v okraj vključen tudi predel Šmartnega ob Paki. Zanimivo, da je bila v okraju ugotovljena razmeroma redka poseljenost - 24 ljudi na kvadratni kilometer. Bolj poseljena je bila Zadrečka dolina, ponekod do 70 ljudi na kvadratni kilome-
ter. Ta podatek je pomemben za dodatne raziskave stanja v Zgornji Savinjski dolini.
Tedaj so navedli podatek, da je v okraju kar 54 odstotkov površin pod gozdom. Morda so zanimivi tudi podatki o popisu živine na omenjenem območju. Našteli so 6.600 glav govedi, 5.400 svinj, 1.100 konj, 2.900 ovac in 840 koz. Tudi čebelarstvo je bilo zelo razširjeno.
Omenjajo odrezanost od zaledja zaradi slabe povezave. Posebej poudarjeno je, kako je bila načrtovana gradnja železnice skozi dolino na
Parna žaga Nazarje je bila v lasti Italijanov in je štela okoli deset delavcev.
Marijingrad v Nazarjah je bilo škofovsko vele-posestvo, ki je poleg obdelovalnih površin obsegalo preko 8.000 ha najboljših gozdov v dolini. Leta 1901 so že imeli v Nazarjah veliko žago. V glavnem so prodajali surov les. V letu 1930 so pričeli s tovarno lesne embalaže, najbolj znani izdeleki so bili zaboji za južno sadje, ki so jih izvažali tudi v Izrael. Zaposlovali so okoli 250 delavcev in 20 uradnikov. Uprava je imela v Nazar-
Pred prvo svetovno vojno je veliko naših drvarjev delalo v Karpatih (Romunija). Na fotografiji so tudi naši rojaki. Žal kaj več ni znanega.
»Riža po luft« za spravilo lesa v dolino
Kranjsko. Tik pred prvo svetovno vojno so bili napravljeni načrti, vendar je vojna preprečila izvedbo. Tako je cestno omrežje predstavljalo glavne prometne žile. Stanje v prometu je vplivalo na možnosti spravila lesa in pridelkov ter na gmotno stanje prebivalstva.
Posebej so omenjeni delavci na žagah (žagarji) in v kakšnih okoliščinah so živeli. Žagarji so občasno stanovali v žagah, tam je bila »žagarska soba«, ki je bila neke vrste zasilni stanovanjski prostor. Tudi mlini so imeli podoben prostor - mlinarsko kamro. Oba navedena prostora so uporabljali le tedaj, ko so mleli ali žagali več časa.
Spodnji podatki so bili objavljeni v Krajevnem leksikonu Dravske banovine leta 1937. Tedaj so našteli v okraju Gornji Grad 15.592 prebivalcev, 2.522 hiš, 1.885 posestev, 701 kočo in 370 najemnikov. To so podatki brez tistih iz Šmartnega ob Paki. Če bi prišteli te, je bilo skupaj 810 koč in 437 najemnikov.
PODJETJA V DOLINI
Na seznamu industrijskih podjetij so bila tale: Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov, ki je imela obrat tudi v Letušu, bila je ustanovljena leta 1884, podjetje je bilo last delničarjev, vodil ga je Alojz Goričar. V podjetju je bilo zaposlenih 25 delavcev in trije uradniki.
jah velike hleve, obrat so imeli tudi v Gornjem Gradu. Les so prevažali na železniško postajo Šmartno ob Paki, zato so potrebovali veliko število furmanov.
V starejših zapisih se najde omemba rudnika antimona v Lepi Njivi. V tridesetih letih tam te rude niso več izkoriščali.
SPLAVARSTVO
Posebno pomembno je bilo tiste čase splavarstvo, ki je bilo v Zgornji Savinjski dolini zelo razvito, saj je bila vodna pot najcenejša, pa še večje količine lesa je bilo mogoče po Savi in Donavi prepeljati v južne kraje, kjer so imeli nekateri lesni trgovci svoja skladišča lesa. Drvarji so bili hkrati tudi izkušeni splavarji v času, ko se v gozdovih ni delalo. Seveda splavarslvo ni bilo poseben poklic, pač pa so isti ljudje delali tako na žagah, v gozdu in na splavih.
Delo na splavih je bilo zelo naporno in odgovorno. V dolini sta bili dobro plovni tako Dreta kot Savinja, ki je bila plovna kar 68 km. Splave so pripravljali na posebnih mestih blizu vode, tak kraj so imenovali vezi. Velja še omeniti, da flo-sarsko tradicijo v naši dolini prikazujejo še danes na prireditvah na Ljubnem ob Savinji in tako ohranjajo spomin na davne dni in skrbijo za zgodovinsko izročilo.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 13
Organizacije, Nasveti
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE
V svoje vrste privabiti mlade
Na letni konferenci so se zbrali člani mozirske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB, ki jim predseduje Stanislava Borovšak. V svojem poročilu o delu v preteklem letu je predstavila vrsto izvedenih aktivnosti in izpostavila področja, na katerih bo potrebno v prihodnje še več dela in truda.
Člani organizacije so skozi minulo leto izvajali redne letne naloge, ob tem so imeli še dodaten zalogaj, saj je bila v Mozirju organizirana osrednja proslava ob 70. obletnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Na njej so opravili ogromno prostovoljnega dela, da so se lahko udeleženci od blizu in daleč kljub slabemu vremenu dobro počutili. Tistim, ki so opravili največ dela, so podelili pisne zahvale.
Med rednimi nalogami velja izpostaviti skrb za spominska obeležja in grobove, ki so raztreseni širom po območju občine. Vsako leto s pomočjo občinskih sredstev obnovijo katerega izmed njih. Pred njimi je sedaj obnova obeležja na pokopališču. Župan Ivan
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Te lepe spomladanske cvetlice izhajajo iz rodu, ki se imenuje kosmatinec in spadajo v družino zlatičevk. Zacvetijo lahko že slab mesec pred veliko nočjo, zato eno vrsto kosmatincev imenujemo tudi velikonočnica. Ko cvetijo, niso podobni nobeni drugi vrsti rastlin. Dlačice imajo tako po cvetovih kot po steblih. Ustrašijo se ne mraza in ne slabega vremena, saj so na gosto pokriti s svilenimi laski, ki jih ščitijo pred zmrzaljo. Mudi se jim, ker se cvetovi zelo hitro spremenijo v nekakšne kosmate glavice, polne štrlečih dlačic, ki na spodnjem koncu nosijo seme. Vsako spomlad, ko velikonočnica zacveti, se govori o njej, saj v naravi uspeva samo na Boču in Ponikvi.
Kot vemo, je večina zlatičnic strupenih, nič drugače ni pri kosmatincu. Pred dobrim stoletjem so kmetom svetovali, naj jo na travnikih, kjer se pase živina, poruvajo. Rastline vsebujejo protoanemonin, korenine pa čreslovine, sapo-nine in smole. V zdravilstvu so uporabljalo predvsem navadni in gorski kosmatinec kot pomirjevalo, proti bolečinam, krčem, za odvajanje vode,
Stanislava Borovšak je povedala, da mlade zanima medvojno obdobje, potrebno pa jih je navdušiti za ohranjanje spominov nanj.
(Foto: Benjamin Kanjir)
za bruhanje, pri očesnih boleznih, ženskih boleznih, revmatizmu, kožnih izpuščajih in ošpicah.
Vse vrste kosmatince so danes zavarovane, saj so ogrožene zaradi svoje atraktivnosti. Naj-
bolj pogosti kosmatinci naših travnikov so: alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina), beli kosmatinec (Pulsatilla alpina subsp. Alba), spomladanski kosmatinec (Pulsatilla vernalis), navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana), velikonočnica (Pulsatilla grandis).
VELIKONOČNICA
... je stepska rastlina in zavarovana že od leta 1949, ostale vrste pa od leta 2004. Torej se je v naravi ne trga, ker je redka in hkrati ogrožena predstavnica slovenske flore iz rodu kosmatin-
Suhoveršnik je obljubil, da se bo to zgodilo že letos.
Borovšakova je izpostavila skrb za pridobivanje novih članov. Ob praznovanju spomina na osvoboditev doline je bila v mozirski galeriji na ogled razstava o teh dogodkih. Po njej je vodila šolsko mladino. Slednja je s spoštovanjem prisluhnila o medvojnih dogodkih, kar kaže na to, da mlade to obdobje zanima, premalo pa vedo o njem. Naloga članov sedaj je, da poiščejo primeren način, da se približajo mladim in jih navdušijo za ohranjanje spominov na čase, v katerih se je rojevala svoboda.
Člani organizacije so organizirali prireditvi ob dnevu upora proti okupatorju in dnevu spomina na mrtve. Redno so se udeleževali prireditev, organiziranih s strani drugih krajevnih organizacij, tako v dolini kot širše. Ob tem niso pozabili na obiskovanje najstarejših članov, ki so jih ob tem skromno obdarili in z njimi obudili spomine.
Benjamin Kanjir
cev. Redka rastišča so ponekod (Ponikva, Boč) ograjena, v času njenega cvetenja tudi zastražena pred »ljubitelji«.
Velikonočnica najbolje uspeva na sončnih, kamnitih in suhih traviščih, na apnenčasti podlagi. Cveti približno tri tedne. Prepoznamo jo po tipičnem, skoraj v celoti vijoličastem cvetu. Njeni popki so še nekoliko kimasti, ko se razcvetijo, svoj veliki cvet usmerijo proti soncu in ga plad-nasto razprostrejo. Zacveti lahko že v februarju, sicer pa v marcu. Je precej nizka, šele ko odcve-ti, se steblo podaljša. Ko se kaže v vsej lepoti, jo ljudje trumoma hodijo gledat.
ZASADITVE
Različne vrste in sorte teh rastlin prodajajo po vrtnarijah in trgovinah, zato jih lahko posadimo tudi doma v grede. Kosmatince sadimo v običajno vrtno zemljo, na odcedna in sončna rastišča. Ne prenašajo presajanja. Drugače so nezahtevni. Suhe liste pred cvetenjem odstranimo. Primerni so za zunanje robove gredic, kjer bodo s svojimi močnimi barvami cvetov oživeli pestre odtenke svežih zelenih listov drugih rastlin. Te rastline ob cvetenjem ustvarjajo soplodja, ki so skoraj enako privlačna kot cvetovi. Cvetove ali šopke velikonočnic lahko uporabimo tudi pri aranžiranju za veliko noč, recimo pri okraševa-nju košar dobrot, ki jih nesemo k blagoslovu. S šopki pa lahko popestrimo praznično mizo.
Veliki kosmatinec (velikonočnica) je kot majhen medvedek
14 Savinjske novice št. 15, 10. april 2015
Organizacije
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA REČICA OB SAVINJI
Sivčevo zamenjala Hribernikova
Rečiški krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB je na rednem občnem zboru izvolil novo predsednico. Anko Sivec je zamenjala Ida Hribernik. Pri pregledu dela je Sivčeva poudarila, da kljub včlanjevanju novih število članov zaradi starostne strukture pada.
Med nalogami, ki so jih opravili, je izpostavila udeležbo na različnih spominskih prireditvah po dolini in širše. Oktobra so pripravili ko-memoracijo na rečiškem trgu. Novembra so bili z Društvom letalcev Zgornje Savinjske doline soorgani-zatorji spominske proslave v počastitev 70-letnice pristanka zavezniškega letala na Pobrežju. Pozabili niso niti svojih najstarejših članov. Te so obiskali na domovih in jim izročili priložnostno darilo. Ob pomoči občine, ki je prispevala sredstva, so obnovili spominske plošče na pobreškem gasilskem domu in v Dol-Suhi.
V plan dela, ki so si ga zastavili smelo, so med drugim zapisali udeležbo na različnih pohodih po-
DRUŠTVO UPOKOJENCEV RECICA OB SAVINJI
Velika plaketa ZDUS Hermanu Pokleki
Člani rečiškega društva upokojencev in otroci osnovne šole že vrsto let dokazujejo, da je druženje generacij pomembno. To je bilo čutiti tudi na občnem zboru upokojencev, na katerem so osnovnošolci pripravili kratek kulturni program. S petjem, plesom in recitacijo so pokazali, kako pomembno mesto zavzemajo v življenju starejših občanov.
V poročilu o delu je Herman Po-kleka, predsednik društva, ki so ga potrdili za še eno leto, izpostavil, da so že vrsto let zelo aktivni v projektu Starejši za starejše, za boljšo kakovost življenja na domu, kjer prostovoljci obiskujejo starejše nad 69 let in jim po potrebi nudijo pomoč in pogovor. Njihova stalnica so obi-
ski jubilantov, ki so napolnili devet desetletij življenja. Obiskali so bolne in onemogle tako v domovih starejšim kot v domačem okolju. Realizirali so vse družabne izlete in letovanje v Izoli. V okviru občinskega praznika so vezilje v sodelovanju s turističnim društvom pripravile razstavo ročnih del. Svoje vezenine so predstavite tudi v jesenskem času v Velenju. Družili so se na pikniku, ljubitelji balinanja so se preizkusili na balinišču v Varpoljah. V
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
novembru so se podali na martino-vanje v Spodnjo Ščavnico.
V letošnjem letu želijo ustanoviti pevski zbor. Druženje so izkoristili tudi za predajo priznanj. Malo plaketo ZDUS sta prejela Rafael Solar in Stanka Benda, veliko plaketo ZDUS pa Herman Pokleka. Priznanja je prejemnikom izročil podpredsednik celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Stanko Pod-sedenšek.
Marija Šukalo
Obnovitvena dela na Farbanci se še nadaljujejo
Ida Hribernik je nova predsednica rečiške borčevske organizacije.
(Foto: MŠ)
hodniške sekcije združenja in obnovo spomenika na Stonu. Upajo namreč, da bodo za rekonstrukcijo uspeli pridobiti sredstva od domače občine. Letno druženje so izkoristili za predajo priznanj najzaslužnejšim članom za njihovo prizadevno delo.
Marija Šukalo
V	začetku marca je Planinsko društvo Nazarje izpeljalo letni občni zbor. Člani upravnega odbora in vodje posameznih odsekov so članom in povabljenim gostom predstavili opravljeno delo v lanskem letu in načrte za letošnje. Številnim zaslužnim planincem so podelili priznanja za uspešno delo in zvesto udeleževanje na društvenih akcijah.
Iz predstavljenih poročil predsednika društva Marjana Ostruha, ostalih članov upravnega odbora, načelnikov odsekov in gospodarja društvene koče je bilo razbrati, da je društvo opravilo veliko večino zastavljenih načrtov. Izlete so izpeljali po načrtih, drušlvena koča Farban-ca je skozi vse leto sprejemala obiskovalce, člani so uspešno izpeljali veliko delovnih ter izobraževalnih akcij in se izkazovali v tekmovalnih disciplinah orientacijskega značaja. Zelo veliko dela so v lanskem letu opravili markacisti, ki so po žle-dolomu skozi vse leto čistili in popravljali planinske poti v upravljanju društva.
V	planu dela za letošnje leto je Ostruh izpostavil ustanovitev gospodarskega odseka, ki je pogoj za nadaljnjo adaptacijo doma planincev Farbance in urejanje okolice na tem delu Dobroveljske planote. Društvo si namreč želi obnoviti fasado doma in posodobiti ogre-
V planu dela je Marjan Ostruh izpostavil ustanovitev gospodarskega odseka društva.
(Foto: TG) vanje. Potrebna sredstva bo društvo poskušalo pridobiti tudi preko državnih in občinskih razpisov. Do konca leta želijo postaviti potrebno drvarnico ob Farbanci.
Predsednica Savinjskega med-drušlvenega odbora pri Planinski zvezi Slovenije Manja Rajh je društvo pohvalila za prizadevno leto. Podporo drušlvu pa je obljubil župan občine Nazarje Matej Pečov-nik. Zbor so popestrili člani društvenega podmladka s prijetnim kulturnim programom.
Tatiana Golob
Herman Pokleka na čelu društva ostaja še eno leto.
(Foto: Marija Šukalo)
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 15
Oglasi
VIA-ALBA - MEDICINSKI IN ZDRAVSTVENI TURIZEM
Vaša pot do dobrega počutja
Podjetje Via Alba je specializirano za podporo ljudem oziroma za iskanje visoko-kakovostnih pa tudi cenovno ugodnih počitnic, ki lahko vključujejo tudi zdravstvene storitve, ki so nam v Sloveniji iz dneva v dan bolj nedostopne. Skušamo se prilagoditi vsakemu posamezniku, sploh kar zadeva zdravstvene storitve. Pri nas se lahko namreč vsak posvetuje tudi z zdravnikom - pred odhodom na takšne počitnice ali pa po prihodu, ko imajo naši gostje v rokah tudi že izvide. Našo ekipo sestavljajo strokovnjaki s področja medicine, turizma in gospodarstva, vsi pa si bomo srčno prizadevali, da se boste VI počutili dobro!
SPOZNAJTE TERME VRUCICA
Ena izmed zelo kakovostnih in cenovno ugodnih destinacij, kamor Vas vabimo, so Terme Vruci-ca v Bosni in Hercegovini, kjer deluje naš partner Zdravstveno-turistič-ni center Banja Vrucica. Terme so najbolj znane po rehabilitaciji srčnih in revmatoloških bolnikov.
Terme Banja Vrucica imajo zelo dolgo tradicijo, sami začetki segajo v čase starih Rimljanov, sodobno izkoriščanje termo-mineralne vode se je začelo po 1. svetovni vojni, zdravilišče pa se je razvilo v najpomembnejši tovrstni center v regiji. Poleg prečudovite narave in ter-mo-mineralne vode so zdravstvene storitve tukaj namreč na najvišjem nivoju.
Nastanjeni boste v sodobno opremljenem hotelu Kardial 4*, ki nudi številne možnosti za od-
dih in rekreacijo, primeren pa je tudi za poslovna srečanja, kongrese in seminarje. Sobe so odlično opremljene, izbirate pa lahko med eno-ali dvoposteljnimi sobami, dvoposteljnimi sobami s francoskim ležiščem in sobami za goste s posebnimi potrebami. Vse sobe imajo satelitsko TV, vrhunsko opremljeno kopalnico, mini bar, direktno te-
stavljajo specialisti splošne medicine, interne medicine, fiziatrije, kardiologije, psihologije, ortopedi-je, nevrologije, endokrinologije in nevrokirurgije.
V Terme Vrucica vabimo VSE, ki se želijo izogniti dolgim čakalnim vrstam pri raznih specialistih v Sloveniji, vse, ki bi si radi uredili zobno protetiko po res ugodnih cenah,
Strokovno osebje in vrhunska oprema bodo poleg lepe narave in vira termo-mineralne vode poskrbeli, da bo vaše zdravljenje še učinkovitejše.
lefonsko linijo in brezplačno brezžično internetno povezavo (WI-FI). Vse sobe so klimatizirane. Hotel ima tudi velik SPA center (masaže, savne, akupunktura, termo-mine-ralna voda, rekreacijski bazen ...).
BI SE RADI IZOGNILI DOLGIM ČAKALNIM VRSTAM?
Cilj rehabilitacije je usposabljanje bolnikov za vrnitev v normalno življenje in strokovno osebje na čelu z dr. Bogdanicem vam nudi prav to. Ekipo zdravstvenega centra se-
vse, ki želijo implantate, organiziramo pa tudi preiskave, kot so rentgen, CT in MR po res ugodnih cenah. Torej, v sklopu vaših enotedenskih počitnic lahko hitro, kakovostno in poceni storite veliko zase in za svoje zdravje.
KOMU LAHKO POMAGAMO?
V Terme Vrucica so vabljeni: bolniki po akutnem miokardnem infarktu, bolniki z aorto-koronarnim bypassom, bolniki s PTC A in vstavljeno žilno opornico, bolniki s sta-
bilno angino pektoris, stanja po kirurški korekciji srčnih bolezni, bolniki s hipertenzijo, bolniki po operaciji žilnega sistema ter revmato-loški bolniki: bolniki z degenerativnimi boleznimi hrbtenice (spondi-loza, diskopatija, diskus hernija), bolniki z degenerativnimi boleznimi velikih sklepov, bolniki z vnetnimi sklepnimi boleznimi (revmatoi-dni artritis, psoriatični artritis, sistemske bolezni vezivnega tkiva ...), bolniki po operacijah kolka, kolena in hrbtenice.
ZDRAVSTVENE STORITVE
Strokovno osebje in vrhunska oprema v termah poleg lepe narave in vira termo-mineralne vode, poskrbijo, da bo Vaše zdravljenje še učinkovitejše. Na razpolago so namreč tudi ultrazvočna in laboratorijska diagnostika ter druge vrste diagnostičnih testov: ultrazvok srca, trebuha, ščitnice, dojk in kostno-sklepnega sistema, doplerski pregled krvnih žil, obremenitveni testi, stres eho test, meritev kostne gostote (osteodenzito-metrija), 24-urni EKG-holter, 24-ur-no merjenje krvnega tlaka, biokemijske analize krvi, hematološke analize krvi, hormonske preiskave, tumorski markerji, kardio-mar-kerji, zobozdravstveni pregledi ter obravnava.
PR
VIA-ALBA - VAŠA POT DO DOBREGA POČUTJA
Obiščite nas v naši poslovni enoti na Mestnem trgu 7 v Žalcu ali poiščite več informacij na naši spletni strani www. via-alba.com. Lahko nas tudi pokličete na tel. št. 03 620 0357, 03 620 0356 ali 040 204 337 ali pa nam pošljete elektronsko pošto na naslov info@via-alba.com.
Z veseljem vam bomo pomagali.
Nastanjeni boste v sodobno opremljenem hotelu Kardial 4*, ki nudi številne možnosti za oddih in rekreacijo, primeren pa je tudi za poslovna srečanja, kongrese in seminarje.
16 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Oglasi
DOGODKI IN PRIREDITVE V MESECU APRILU 2015!
-	8. april 2015:
Koncert STUDIA ZA TOLKALA Akademije za glasbo v Ljubljani
-	dvora tla Glasbene šole Nazarje ob 19 uri. VSTOP PROST
- up ril 2015: Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje in Sinfonischen Jugendblas Orchester der Stuttgarter Musikschule
(Srtifortičnega miadintkfrga pihalnega
orKeslra Gfastjpne ¿41* S t u t q a rt)
- dvorana Doma kulture Nazarje ob 19. uri. VSTOP PROST
-	13- april 2015: Koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje
-	dvorana Doma kulture Na2£fjeob 19.50 uri VSTOP PROS I*
-	22. april 2015:
Tralalaj, koncert otroških skladbic
(odprta generalka za izven)
-	dvorana Doma kulture Nazarje nh 1 tf. uri. VSTOP PROST
23- april 2015: Tralalaj, koncert otroških skladbic
(za osnovne šole in vrtce Zgornje Savinjske doline)
-dvorana Doma kulture Nazarje ob 9.00,10,30 in 12.00 uri. VSTOP PROST
	Z"1 1 t — v 1	
	triasbena sola N A Z A H J S:	Tel.: 03 94 210,. www.iisnaziirje.si
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 17
Ljudje in dogodki, Čestitke
KLIPE KLOPE V DOMU KULTURE NAZARJE
Območno srečanje otroških gledaliških skupin
ponudilo pet iger
Igralsko nadarjeni osnovnošolci Savinjske doline so se 20. marca v organizaciji mozirske in žalske enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter Osnovne šole Nazarje zbrali v na-zarskem kulturnem domu. Kot območni selektor jih je z budnim očesom igralca spremljal Gorazd Žilavec, poznan kot Beno v priljubljeni seriji Lepo je biti sosed.
Gledališki klub OŠ Nazarje je nastopil z Mačkom Murijem Kajetana Koviča v režiji Petre Lončar. Sledila je predstava gledališke skupine z Rečice ob Savinji Štiri afne in Andrejka izpod peresa Jasne Markuš, v režiji Zvon-ke Kladnik. Domačini so imeli na obisku Franceta Prešerna. Avto-
Učence dramskega krožka razredne stopnje OS Nazarje je obiskal dr.
France Prešeren. (Foto: Slavica Tesovnik) rica in režiserka Nenavadnega razredne stopnje. Iz OŠ Vransko-obiska je Branka Nareks, igra- Tabor je prišla gledališka skupili pa so člani dramskega krožka na Male Vrane, ki se je predsta-
vila z Grimmovo pravljico Zlata goska v režiji Danijele Jeršič. Zaključna predstava Živ žav v gozdu avtorice Olge Pavšič, v režiji Monike Repše, je v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev z Ljubnega ob Savinji sklenila dogajanje na odru.
Simona Zadravec iz JSKD je kot koordinatorka dogajanja povedala, da je bilo srečanje dobro obiskano in da je težko vrednotiti igre. »To ni tekmovanje, dobro pa je, da skupine izvedo, kaj delajo dobro in kaj lahko še izboljšajo.«
Igralce in obiskovalce je s svojo navzočnostjo navdušil igralec Žila-vec, ki je razdelil mladim oboževalcem veliko avtogramov.
Slavica Tesovnik
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Opazovali smo Sončev mrk
Na šoli na Ljubnem letos prvič izvajamo izbirni predmet astronomija: Sonce, Luna, Zemlja. Kar nekaj učencev ga z navdušenjem obiskuje. Svoje znanje so trije učenci pokazali tudi na državnem tekmovanju in osvojili srebrno priznanje.
Poleg osvojenega znanja se lahko pohvalimo z izdelavo sončne ure, lepimi plakati, sestavljanjem teleskopa in opazovanjem večernega neba.
V petek, 20. marca, smo izkoristili priložnost, ki nam je dana precej poredko. Iz Slovenije je bil viden delni Sončev mrk, ko je Luna prekrila približno 2/3 Sonca. Mrk smo

vorili na vprašanja in pojasnili, kako in zakaj pride do Sončevega mrka. Da je Luna tista, ki se postavi
med Sonce in Zemljo, je zdaj jasno tudi najmlajšim.
Tekst in foto: Marija Ermenc
Delni Sončev mrk, ki smo ga posneli preko teleskopa.
opazovali tudi s teleskopom in posneli kar nekaj lepih fotografij. K opazovanju smo povabili otroke iz vrtca in bili deležni zanimivih vprašanj: » A je Sonce postalo Luna? A bo ugasnilo?« Seveda smo najmlajšim odgo-
Razstava sončnih ur
Takole smo omogočili pogled skozi teleskop prav vsakomur.
I
18 Savinjske novice št. 15, 10. april 2015
Organizacije
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KO SOLČAVA
Izdali knjigo Spominjamo se ... Nismo pozabili!
V	solčavski krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB je po besedah predsednika Lojzeta Goloba le še en sam član, ki se je med drugo svetovno vojno boril s puško v roki. Ostali so bodisi žrtve vojnega nasilja ali so bili njihovi sorodniki borci partizanskih enot. V svojih vrstah imajo tudi posameznike, ki so rojeni po drugi svetovni vojni, a ti spoštujejo pogum, nesebičnost in tovarištvo, ki so ga izkazovali ljudje med vojno. Borčevska organizacija namreč že dolgo ni le združenje ljudi, ki so se med vojno borili kot partizani, temveč se v njih srečujejo tisti, ki se zavedajo, koliko smo Slovenci žrtvovali za svobodo, in to cenijo.
V	preteklem letu so se udeležili proslav in prireditev, ki so jih organizirali krajevni odbori po naši dolini. Ob 70-letnici požiga Solčave so v sodelovanju z občino pripravili spominsko prireditev. Kot vrsto let doslej so lani pripravili pohod
Predsednik Lojze Golob je v plan dela kot prioriteto zapisal nalogo, da poiščejo skrbnika za bolnico v Robanovem kotu. (Foto: MŠ)
do bolnišnice pod Križevnikom v Robanovem kotu. Preteklo leto je zaznamoval tudi izid knjige Spominjamo se ... Nismo pozabili!
Njihova stalna aktivnost je obiskovanje bolnih in onemoglih, saj
so prepričani, da sta medsebojna pomoč in tovarištvo tudi v današnjem času še kako dobrodošla. V letošnjem letu bodo delali po ustaljenem planu dela, so sklenili na občnem zboru. Slednjega so pripravili prvo marčevsko soboto v Logarski Dolini. Kot prioriteto so si
zadali nalogo, da poiščejo skrbnika za bolnico v Robanovem kotu, ki bi občasno preverjal stanje in organiziral nujna popravila. Želijo namreč, da bi objekt, ki ga zob časa še ni uničil, vsaj še nekaj časa pripovedoval svojo herojsko zgodbo.
Marija Šukalo
Knjiga Spominjamo se ... Nismo pozabili! prinaša 45 zgodb domačinov iz Solčavskega. V besedi in sliki ohranja spomin na dogodke med drugo svetovno vojno. »Med narodnoosvobodilno vojno, ko smo živeli v najtežjih razmerah, smo bili Solča-vani med seboj tovariški. Pomagali smo si, se podpirali in prepričani smo bili, da bomo vse hudo premagali. In tudi smo!« je zapisano v uvodniku knjige pričevanj, ki jih je zbrala Lučka Golob. Želi, da ne utonejo v pozabo čas in vrednote, ki so odlikovale njihove starše in stare starše.
STAREJSI ZA STAREJSE
Izobraževanje koordinatorjev
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) vsako leto organizira izobraževanje koordinatorjev, ki po društvih upokojencev vodijo projekt Starejši za starejše. Štiridnevno izobraževanje je nedavno potekalo v ZDUS-ovem hotelu Delfin v
braževanja udeležile konec marca.
Udeleženci so spoznali novosti programa bopro, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak jih je seznanila z rezultati dela v projektu. Po pokrajinah je pokritost raz-
Udeleženke izobraževanja so seznanili tudi z nasiljem nad starejšimi in delu z dementnimi osebami. (Fotodokumentacija Karline Mermal)
Izoli. Ker se projekt širi, je izobraževanje potekalo kar v sedmih skupinah. Savinjske koordinatorke so bile udeležene v prvi skupini, tri koor-dinatorke se bodo obveznega izo-
vključenih že sedem. Slabše je v spodnji Savinjski dolini, saj v projektu delajo le tri društva, več pa jih je v celjski koordinaciji. Po rezultatih dela savinjska društva spadajo med uspešne.
Udeleženke so pridobile nova in obnovile poznana znanja, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Posebno poglavje izobraževanja je bilo posvečeno nasilju, predvsem nasilju
nad ženskami in o delu z demen-tnimi osebami. Udeleženke so si bile enotne, da je bilo izobraževanje naporno, saj skoraj ni bilo prostega časa, vendar je taka vrsta druženja koristna. Upajo, da se bodo zato podobna izobraževanja izvajala tudi v prihodnje, je povedala koordinatorka Savinjske regije Karlina Mermal.
Štefka Sem
DRUŠTVI UPOKOJENCEV IN DIABETIKOV MOZIRJE
Pohod v smeri Lepe Njive
lična, v Zasavju so vključena vsa društva, v Podravju preko 90 odstotkov, tudi Zgornja Savinjska dolina je dobro pokrita s projektom, saj je od devetih društev v projekt
S prihodom toplejših dni je oživela pohodniška skupina, v kateri se združujejo mozirski upokojenci in diabetiki. Pohode bodo organizirali vsako drugo in četrto sredo v mesecu in jih prilagodili njihovim zmožnostim in potrebam.
Prvi marčevski pohod so izvedli enajstega v mesecu. Podali so se preko Rožnika proti Lepi Njivi, se sprehodili čez Zavarše in Ržiše ter krenili nazaj na izhodiščno točko
pred trgovskim centrom Tuš. Naslednjič jih bo pot zanesla v Šmi-hel, nato se bodo povzpeli še na Dobrovlje.
Pripravili bodo načrt pohodov za vse poletje, da bo lahko vsakdo izbral zase najprimernejšo turo. S tem upajo, da se bo teh druženj udeleževalo čim več članov, ne le par, kot je praksa sedaj.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 19
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Za konec sezone zmaga proti Korošcem
Nazarska članska ekipa je v soboto, 28. marca, odigrala zadnjo košarkarsko tekmo v tej sezoni. V goste je prispela ekipa Dravograd Koroška, tekma pa je postregla z zanimivo košarko kljub temu, da ni imela tekmovalnega naboja. Zmaga je ostala doma.
Nazarčani so odigrali 6. krog lige za prvaka 4. SKL vzhod. Tekma bi lahko bila derbi kroga, saj je v nazarsko športno dvorano prišla koroška ekipa, ki je na lestvici tik za nazarsko, vendar je bila brez možnosti, da jo prehiti. Tudi za domače košarkarje zmaga ni imela velikega pomena, saj je matematika pokazala, da bi tudi v primeru zmage in točkovne izenačitve z drugouvršče-no ekipo skupine, Vojnikom, ostali brez nastopa v polfinalu zaradi slabšega rezultata v medsebojnih tekmah.
Domačini so se kljub temu ponovno izkazali z zavzeto in borbeno igro, ki jih je krasila skozi celotno sezono. Moštvi sta bili na začetku srečanja precej izenačeni, nato je po polovici prve četrtine Nazarčanom uspel delni izid 7:0, s čimer so prišli do otipljivega vodstva, ki ga niso izpu-
POPRAVEK
V članku z občnega zbora Planinskega društva Gornji Grad sem zapisala, da so planinci lani obnovili fasado na Domu na Meni-ni. Pravilno je, da so pripravili dokumentacijo in se prijavili na razpis za sredstva za obnovo fasade, katero upajo, da bodo obnovili v tem letu.
Štefka Sem
stili do konca tekme. Gostje so sicer rezultatsko zapretili, vendar so domačini z zbrano igro prednost ohranili do konca srečanja in se veselili nove zmage v sezoni.
Nazarska članska ekipa si je prislužila pozitivno oceno za prikazane igre skozi celotno sezo-
no. Trener Miha Čmer je uspešno nasledil Rajka Rituperja in je zaradi poškodb nosilcev igre ekipi priključil nekaj nadarjenih mladih košarkarjev. Kljub težavam je ekipi zmanjkala zgolj ena zmaga do boja za prvaka. Vse to pa je podlaga za optimizem pred novo sezono.
Roman Mežnar
POTOPISNO PREDAVANJE
Ko larjem po Srednji Ameriki
v soboto, 4. aprila, bo ob 18. uri v učilnici kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji v organizaciji Kluba zgornjesavinjskih študentov potekalo potopisno predavanje o popotovanju Aljaža Kolarja po državah Srednje Amerike. Kolar bo predstavil del trimesečnega potovanja, ki ga je začel v Panami in končal v Mehiki. Predstavil bo tudi nekaj utrinkov življenja v Torontu, kjer je bil njegov glavni izziv iskanje službe, stanovanja in predvsem privajanje na življenje v ogromnem mestu.
ŠS
NAMIZNI TENIS
Oskar Rosc na državnem prvenstvu odnesel kar dve medalji
V Cerknici je nedavno potekalo 24. državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje, to je v kategoriji do 13 let. Udeležila sta se ga tudi Mozirjana Alja Bevc Ram-pre in Oskar Rosc, ki se je od tam vrnil z dvema odličjema.
Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo več kot 70 najboljših deklet in fantov iz 22 slovenskih klubov. Barve namiznoteniškega kluba Tempo iz Velenja sta med drugimi zastopala Alja Bevc Rampre in Oskar Rosc. Med tem ko je Alja svoje dvoboje končala v skupinskem delu, se je Oskar prebil v zaključne boje.
Najprej je Rosc v kategoriji dvojic skupaj s klubskim kolegom Janom Jevšnikom iz Velenja osvojil tretje mesto. Nato je v posamični konkurenci po petih zaporednih zmagah klonil v polfinalu in prav tako osvojil bronasto kolajno. S tem je dosegel svoj cilj in na najpomembnejšem tek-
Oskar Rosc »v elementu« (Foto: Nik Jevšnik)
movanju v sezoni - državnem prvenstvu osvojil dve kolajni. Tako je ponovil dosežek starejšega brata Patrika, ki je pred dobrim desetletjem na takratnem državnem prvenstvu mlajših kadetov prav tako osvojil dve bronasti odličji.
Z lepimi uspehi na tekmovanjih so poplačana odrekanja in večletni vsakodnevni treningi namiznega tenisa v Velenju. Najboljši pokazatelj, da je Oskar Rosc povsem v vrhu slovenskega namiznega tenisa v svoji kategoriji, pa je njegovo tretje mesto na namiznoteniški lestvici, kjer se seštevajo rezultati vseh odigranih turnirjev v letošnji sezoni med mlajšimi kadeti v Sloveniji.
Marija Lebar
Kljub težavam med sezono je ekipi Košarkarskega kluba Nazarje zmanjkala zgolj ena zmaga do boja za prvaka 4. SKL vzhod. (Fotodokumentacija kluba)
20 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015

Šport
32. MENINSKI VELESLALOM
Meninsko grčo prejel redni udeleženec
Zdenko Purnat
V	nedeljo, 15. marca, se je odvil tradicionalni Meninski veleslalom. V odličnih snežnih pogojih se je po progi spustilo več kot štirideset tekmovalcev, od najmlajših do seniorjev. Tekmovanje so organizirali člani gornjegrajskega planinskega društva, meninsko grčo pa je letos prejel redni udeleženec veleslaloma Zdenko Purnat.
KOŠARKA
Lučanke zanesljivo v državno polfinale
V	Slivnici pri Mariboru je pred časom potekalo državno četrtfinalno tekmovanje v košarki za mlajše deklice, kjer so ponovno pozitivno presenetile mlade košarkarice iz Luč.
Na prvem srečanju so se pomerile proti ekipi iz Slivnice, ki je na turnirju sodelovala, kot najboljša ekipa mariborskega področja. Lučanke, pod vodstvom športnega pedagoga Rajka Rudnika, so srečanje pričele odločno. Z napadalno igro in odlično obrambo so že od začetka prevzele »vajeti« v svoje roke in neusmiljeno polnile koš domače ekipe. Blesteli sta predvsem ka-petanka ekipe Daša Zamernik in borbena ter nepopustljiva Kaja Pečovnik. Na koncu so slavile z neverjetnih 32 točk razlike, saj so zmagale s kar 49:17.
V	naslednjem srečanju so se Lučanke pomerile z OŠ Šmarje pri Jelšah in se borile za prvo mesto na turnirju ter uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Tudi tokrat so Zgornjesavinj-čanke prikazale odlično igro ter ponovno visoko premagale svoje nasprotnice z rezultatom 38:19. Z zmago so se uvrstitve med devet najboljših ekip v državi, za kar so bile deležne čestitk tudi svojih nasprotnic, predvsem pa njihovih trenerjev.
»Čestitke dekletom in lahko rečem, da smo izjemno veseli uspeha, saj smo zaradi bolezni ene od ključnih igralk naše ekipe v Slivnico pripotovali z mešanimi občutki. Toda vsi dvomi so bili odveč, saj so punce prikazale svoje najboljše tekme. Čeprav nas v polfinalu verjetno čaka izjemno težko srečanje proti lanskoletnim državnim prvakinjam iz Slovenskih Konjic, upam, da bodo punce dale vse od sebe in poskušale narediti tako rekoč tudi nemogoče,« ni skrival zadovoljstva Rajko Rudnik.
Marija Šukalo
Udeleženci so se pomerili v dvanajstih kategorijah. Najboljši čas tekmovanja je dosegel Janez Presečnik. V moški konkurenci so bili zmagovalci različnih kategorij Luka Šinkovec, Matej Ribič, Janez Presečnik, Rajko Nadlučnik in Franc Ajnik. Med ženskami so bile zmagovalke Tjaša Voler, Marjeta Robnik, Pavla Voler in Nuša Purnat. V kategorijah do 15 let so bili zmagovalci Staša Repenšek, Matic Presečnik in Jernej Presečnik.
V ekipnem tekmovanju se je pomerilo pet
Meninsko grčo vsako leto podelijo enemu udeležencu, tokrat jo je prejel Zdenko Purnat, ki redno sodeluje na Meninskem veleslalomu.
(Foto: KB)
Ekipna zmaga je šla v roke ekipe gornjegrajskega planinskega društva.
(Foto: KB)
ekip. Za ekipni rezultat so šteli trije moški časi in ženski čas. Najboljša je bila ekipa Planinskega društva Gornji Grad, ki so jo zastopali Katja Bric, Janez Presečnik, Luka Šinkovec in Blaž Presečnik. Druga je bila ekipa PD Luče in tretja Tuhinj.
Štefka Sem
LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD
Pod streho prva od treh domačih tekem
V soboto, 14. marca, je Lokostrelski klub Gornji Grad na turistični kmetiji Štorgelj v Florjanu pri Gornjem Gradu izvedel prvo od treh lokostrelskih tekem, ki jih bodo organizirali v letošnjem letu. 82 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov je tekmovalo v disciplini gozdni krog. Domačini so dosegli kar 15 uvrstitev na zmagovalni oder, kar je lepa napoved za prihajajočo sezono.
Mladi gornjegrajski tekmovalci na tekmi na Štorgljevem (Fotodokumentacija kluba)
LK Gornji Grad je za kvalitetno izvedeno tekmovanje prejel pohvalo s strani sodnikov Lokostrelske zveze Slovenije in tekmovalcev. Naslednje tekmovanje na gornjegrajskem terenu bo maja in bo štelo za eno izmed štirih tekem Alpe Adria Field pokala, kar bo v naše kraje privabilo številne najboljše tekmovalce in tekmovalke v disciplini poljskega lokostrelstva iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 21
Šport, Kronika, Oglasi
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zmaga za končno tretje mesto
Ekipa OK KLS Ljubno je v zadnjem prvenstvenem krogu gostila ekipo Kočevja in bila glede na zadnje rezultate v vlogi favorita. Sama tekma ni imela posebnega prvenstvenega naboja, saj ni o ničemer odločala. V začetku prvega seta je ekipa Kočevja še držala korak z domačo do rezultata 6:6, nato so Ljubenke z dobrimi servisi in napadalno igro hitro višale rezultat in niz brez večjih težav dobile.
Podobno je bilo tudi v drugem, saj so povedle z 18:8, nato je domači trener dal priložnost igralkam, ki so manj igrale na prvenstvenih tekmah. Gostujoče odboj-
Po zatrjevanju Franja Pukarta, predsednika varpoljskega Športnega društva Gmajna, je bilo preteklo leto za njihove člane uspešna sezona rekreacije in druženja. Lani pa niso imeli v ospredju investicije, temveč vzdrževanje objektov in igrišč v športnem parku.
Za igro in vadbo najmlajših je na voljo otroški poligon, za sive panterje pa balinišče. Na igriščih, pokritih z mivko, so lani pripravili zgornjesavinjsko ligo v odbojki in ob občinskem prazniku 24-ur-ni maraton v odbojki. Njihov osrednji dogodek je memorialni Col-
karice so nekoliko zmanjšale razliko, vendar rezultat v korist Ljubenk ni bil ogrožen.
V	tretjem nizu je ekipa KLS-a prav tako nastopila s spremenjeno postavo, tako je bila igra bolj izenačena, kar na končni rezultat ni vplivalo. Ekipa OK KLS Ljubno je zmagala s 3:0 (25:13; 25:18; 25:20).
S to tekmo se je končalo prvenstvo v 3. DOL - center za ženske, ekipa KLS-a je z osmo zmago v drugem delu prvenstva in samo enim porazom zasedla končno tretje mesto.
V	Šempetru je potekal turnir za starejše deklice, na katerem so nastopile ekipe Celja, SIP Griže, Pre-
narič-Žunterjev turnir v malem nogometu. Pomerilo se je sedem nogometnih ekip iz doline in širše.
Druženje članov so nadaljevali s športno šaljivimi igrami med »fir-klci« in piknikom. Sezono aktivnosti so zaključili z ekskurzijo po Primorski.
V letošnjem letu bodo varpolj-ski športniki nadaljevali z izpopolnjevanjem parka. V načrtu imajo namreč ureditev skladiščnega dela in balinišča ter nabavo kosilnice.
Marija Šukalo
bold in KLS Ljubno. V prvi tekmi so se igralke OK KLS Ljubno pomerile z ekipo Celja in jo gladko premagale z rezultatom 2:0 in nato še v drugi tekmi ekipo Prebolda z enakim rezultatom. Ekipa starejših deklic trenutno zaseda prvo mesto v
V času velikonočnih praznikov bodo na več krajih posamezniki ali organizirane skupine streljale s karbidom ali z možnarji. Na območjih, kjer se bo streljalo, je običajno tudi odprt ogenj, pri čemer je potrebno urediti kurišče tako, da je obdano z negorljivim materialom, območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi, nadzorovati kurišče ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe ter po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasiti.
Ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati. Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Posebej je potrebno opozoriti na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kultur-
svoji skupini s sedmimi zmagami in enim porazom.
Ekipa za mini odbojko je igrala v domači dvorani z ekipo Braslov-če II in zmagala z rezultatom 2:1 (27:25; 20:25; 25:10).
Franjo Atelšek
nih in drugih prireditvah. Možnari-sti morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi.
V zvezi nadzora cestnega prometa policisti opozarjajo, da v času praznikov velja odredba o omejitvi prometa na cestah. Z njo se v določenem časovnem obdobju ali vremenskih razmerah omeji promet tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg, ter traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil. Za ta vozila je na cestah prepovedan promet v petek pred veliko nočjo od 14. do 21. ure ter ob nedeljah in dela prostih dnevih od 8. do 21. ure, torej tudi na velikonočni ponedeljek.
Benjamin Kanjir
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Izpopolnjevali bodo športni park
Predsednik ŠD Gmajna Varpolje Franjo Pukart je izpostavil, da lani niso bile v ospredju investicije, temveč vzdrževanje objektov in igrišč v športnem parku. (Foto: MŠ)
POLICIJSKI NASVETI
Varnost v času praznikov
Savinjske novice št. 15, 10. april 2015 22
Zahvale, Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Odhajam z vetrom, a ne v praznino.
(Tagore)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in babice
Frančiške BELAK
iz Mozirja 15.11.1930 - 23.3.2015
se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala pogrebni službi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku.
Iskrena zahvala tudi osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za požrtvovalno pomoč pri njeni oskrbi.
Njeni domači
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali, vse je bilo samoumevno, samo konec ne.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
Viktorja KNAUSA
iz Solčave 25.2.1957 - 18.3.2015
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in nudili pomoč.
Posebna zahvala prostovoljnim gasilcem iz Luč, dr. Matjažu Planku in reševalni ekipi, g. župniku, pogrebcem, pevcem, praporščakom, Ribiški družini Ljubno ob Savinji.
Hvala govorcem Društva upokojencev Solčava, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, županji občine Solčava in vsem, ki ste ga počastili s prisotnostjo ob slovesu.
Janica in Anja
•	NESREČA NA SMUČIŠČU
Golte: V dopoldanskem času 23. marca se je na smučišču na Golteh pripetila smučarska nesreča. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti dveh smučarjev v stičišču proge Blatnik in družinske proge. Eden izmed njiju je dobil hude telesne poškodbe in bil odpeljan na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje.
•	VLOM V RAZDELILNO POSTAJO ELEKTRA CELJE
Ljubno ob Savinji: V noči na 26. marec je bilo vlomljeno v razdelilno postajo Elektra Celje na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec je iz nje ukradel bakrene izdelke. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov.
•	TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV
Logarska dolina: 26. marca so bili policisti obveščeni o tatvini žlebov v Logarski dolini. Neznani storilec je v času zadnjih dni z doma planincev ukradel 25 metrov bakrenih odtočnih cevi.
•	VINJENA NA CESTI
Gornji Grad: V nočnem času 26. marca je policijska patrulja ob kontroli prometa v Gornjem Gradu ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila. Z njim so opravili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,89 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku je bilo odrejeno pridržanje na PP Velenje.
Okonina: V nočnem času 28. marca je patrulja v Okonini ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila. Z voznikom je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,63 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Med postopkom je voznik kršil javni red in mir, nakar so bila uporabljena prisilna sredstva in zoper njega odrejeno pridržanje v prostorih PP Celje.
Zoper oba voznika je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
•	POSKUS VLOMA V VOZILO
Mozirje: V jutranjih urah 27. marca je bila patrulja obveščena o poskusu vloma v vozilo v Mozirju. Neznani storilec je poskušal vlomiti v vozilo, vendar ga je pri dejanju zalotil lastnik in ga s kraja pregnal.
•	PROMETNA NESREČA S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI Nizka: Malo po 17. uri 28. marca se je v Nizki zgodila prometna
nesreča, v kateri sta bila udeležena motorno kolo in osebno vozilo. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, očistili cestišče ter nudili pomoč reševalcem in policiji. Na kraju je policijska patrulja ugotovila, da je bil vzrok prometne nesreče vožnja z neprilagojeno hitrostjo voznika motornega kolesa, ki se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Reševalci NMP Mozirje so oskrbeli poškodovanega motorista in ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
(Fotodokumentacija: PGD Nazarje)
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 15, 10. april 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke h koprive
vig. Do sedaj smo bili prepričani, da je rekrea-tivcem edina motivacija gibanje za zdravje, od kar pa član društva Janez Kuhar najboljše po-hodnike in kolesarje obdaruje s tako privlačnimi darili, kot je ta na sliki, se porajajo dvomi. Mogoče bi jih lahko razjasnila Zora Štrucl, absolutna zmagovalka 10-letne akcije s kar 576 vzponi in posledično prejemnica motivacijskega materiala na fotografiji ...
(ZELOMOTIVIRANIZADARILA PRESS)
KO GRE ČLOVEKU VSE OD ROK Vinko Jeraj z Rečice ob Savinji je res vsestranski. Izkazal se je že kot gledališki igralec, recitator, gasilec, kinolog, turistični delavec, nogometaš, motorist . Suši travniške rože za herbarije in vizitke, pomaga ženi Jožica pri izdelavi cvetja iz krep papirja. Že vrsto let se ukvarja s kraspanjem velikonočnih jajc, kar mu gre odlično od rok, saj se tudi drugi učijo
od njega. Mimogrede pa je še župan, ta pravi in tisti na Lenartovem sejmu.
S PRAVO MOTIVACIJO JE VSE MOGOČE
Nazarsko planinsko društvo že deset let organizira akcijo Kolesar - pohodnik, v okviru katere se energije polni planinci trudijo čim pogosteje obiskati društveno kočo Farbanco in s podpisom v knjigo obiskov zabeležiti svoj dnevni pod-
24 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Križanka, Informacije
sestavil' peter udir
feni&anska boginja ljubezni
nekoaj slovesno papeževo pokrivalo v obliki treh kron
neko. češki
atlet (zatopek)
siva žival, navadno volk
egipt. bog sonca
[GOR ulanov
posušena in v soli konzervirana wie a 3 l ed
predel, področje
gonjač oslov
grow ivan
pripadniki strogo pravoverne islam. sekte
himalajska koza
nekd. hrv. košarkar (andro)
najsvetlejša zvezda v ozvezdju orla
lesena priprava zaročno predenje
sinj5ka viteSkaigra
derivat benzena
purin5ka
baza. sestavina nukleinskih kislin
kneževina v južni evropi
danska luka 06 baltiku
dan. igralka (nielsen)
v sv pismu sin noeta
kcmar.k] prenda rumeno mrzlico
stanje s hrupom. ropotom
okr drevo z glftokim lubjem in listi. podobnimi javorovim
lijakast viharni vrtinec
slavko osterc
mineral iž sk. plagio-klazcjv
žoga izven igrišča
slovenska pisateljica (peroci)
namerna
povzročitev smrti Človeka
kraj. kjer voda zemljo odira
muslimansko t ime
ameriški Črnski džezcvski trobentač in pevec [armstrong)
sam rockwell
0. pritok irtiSav
silir ji
bakrena ooba
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo
državav notr. apeninskega polotoka, jzoo riminua
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Ayn Rand: Izvir
Obsežno delo ameriške pisateljice ruskega rodu je prvič izšlo leta 1943. Več kot pol stoletja kasneje je skoraj pol milijona ameriških bralcev to knjigo postavilo na drugo mesto na lestvici najpomembnejših knjig vseh časov. Roman preko zgodb čudaških posameznikov popisuje boj med dvema skrajnostma: manipulativnimi povpreč-neži, polnimi pohlepa po bogastvu in slavi, ter genialnimi kreativci, ki so vsaj korak pred svojim časom in neobčutljivi za skušnjave materialnega sveta.
Rdeča nit romana, ki prikazuje zgodbo New Yorka v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je mladi arhitekt Howard Roark, poosebitev notranjega miru in neomajne vizije. Ta se upre klišejem in kljub temu, da ga družba večkrat zapored
kruto zavrže, je prepričan v svoj prav in svoj uspeh. Avtorica bralcu ponudi še nenavadno ljubezensko zgodbo, vanjo vključi spletke sovražnega rumenega žurnalizma. S tem je ostala zgodba zelo aktualna in lepo berljiva tudi dobrih sedemdeset let po izidu.
Slovarček:
ABENRA - danska luka ob Baltiku; ADENIN - purinska baza, sestavina nukleinskih kislin; ANDEZ1N - mineral iz skupine plagiokiazov:
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
SPOSOBNOST. TOPINAMBUR, EDITOR, OPS, AGRA, KADET, ROK, SIPA, MARIAH CAREY, ATE, LEAR. KO, BAROK, CAGE, AMOR, EKOLOG, PONATISK, TOMI, ATOL, TURE, VRE M EN AR GORAZD, ADOPTANT, PRAŽAN
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
Petek, 3. april
Napovednik dogodkov
ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kako se oglaša zajec?
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka
Ponedeljek, 6. april
ob 10.00. Gasilski dom Grušovlje 9. velikonočni pohod na Ojstri vrh
ob 17.00. Cerkev Marije Zvezde Nova Štifta Velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
Sreda, 8. april
ob 9.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju
Pohod društev upokojencev in diabetikov Mozirje
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Sitnobe sitne
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Abrakazebra
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert tolkalistov Akademije za glasbo v Ljubljani
Četrtek, 9. april
ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari
ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Sitnobe sitne
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Rastline naredijo dan lepši
ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje in Sinfonischen Jugendblasorchesters der Stuttgarter Musikschule (Simfonični mladinski pihalni orkester Glasbene šole Stuttgart)_
ŽIVALI - PRODAM
Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam bikca Is, teža 150 kg; gsm 041/901-564.
Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim teden dni starega bikca, križanca z mesno pasmo; gsm
ca Mozirja; gsm 040/972-005.
VOZILA - PRODAM
Prodam r megane, 1.6e, l. 1996, vozen, ohranjen, prevož. 190.000 km, ugodno; gsm 031/276-620. Prodam volkwagen caddi, 1.9 tdi; gsm 051/358-408. Traktor steyr 540, 40 KM, 4x4, l. 72, registriran, prodam; gsm 031/554500.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam fantovsko obleko za obhajilo (suknjič, hlače, srajca, kravata) v sivi barvi. Cena 50 EUR; gsm 041/783-528.
Prodam suha bukova drva in vrtno kosilnico, samohodno; gsm 041/664-296.
Prodam silažne bale in suhe hrastove deske; gsm 051/207-273. Prodam bukove hlode, cca 7 m3, možen razrez na samem kraju; gsm 051/331-007.
Prodam btv gorenje, diagonala 55 cm, ugodno; gsm 041/324-352. Prodam elektronske digitalne tehtnice in gostinsko mesarsko opremo; gsm 031/202-859. Prodam silažne bale in seno balira-no v okroglih balah; gsm 041/510219.
DRUGO - KUPIM
Vrtavkasti zgrabljalnik sip, star 300, kupim; gsm 070/53-75-88.
DRUGO - ODDAM
Podarim malo rabljen jogi, 180 x 200 cm; gsm 070/715-305. Oddam bolniško posteljo z jogijem; Tel. 03/583-35-84, 031/756-304.
NEPREMIČNINE
Maribor, bližina Europarka, enosob-no stanovanje oddam do 30. septembra; gsm 070/ 22-44-30. Stanovanje velikosti 55 m2 v Mozirju prodam; gsm 041/282-573. Poslovni prostor za trgovino ali storitev v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151.
Prodam gozd 9.614 m2; gsm 070/850-920.
Spodnja etaža hiše, okolica Mozirja, oddam manjše stanovanje; gsm 051/788-049.
031/295-331.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim čudovitega petelina. Okoli-
ŽIVALI - KUPIM
26 Savinjske novice št. 14, 3. april 2015
Organizacije, Voščila, Oglasi
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Rekreacijska akcija Kolesar - pohodnik uspešna tudi po desetletju trajanja
Z novim letom je Planinsko društvo Nazarje zaključilo z jubilejno, 10. akcijo Kolesar - pohodnik, katere namen je rekreacija in druženje v domačem okolišu. V desetletju je akcija postala zelo priljubljena. Letno je bilo opravljenih tudi do 4.000 vzponov do društvene koče Farbance, absolutna zmagovalka akcije Zora Štrucl jih je v desetletju opravila kar 576.
Podelitev priznanj in nagrad najboljšim v de-
Rezultati za 10 let (2005 - 2014)
1. Zora Štrucl (576), 2. Stanka Bastl (535) in 3. Agata Ostruh (453)
Rezultati za leto 2014
Pohodniki: 1. Sonja Bitenc (102), 2. Zora Štrucl (101) in 3. Pavla Planovšek (91)
Kolesarji: 1. Tomaž Rozoničnik (83), 2. Franc Časl (58) in 3. Matjaž Filčič (50)
Otroci (kolesarji in pohodniki): 1. Žan Bitenc (29), 2. Zala Ostruh (22) in 3. Nika An-drejovec (17)
setih letih je društvo izvedlo v začetku marca na cilju, ob njihovi koči na Dobroveljski planoti. Hkrati so podelili priznanja in nagrade lanskim najvztrajnejšim pohodnikom in kolesar-
jem. Vsi udeleženci akcije so se v lanskem letu na Farbanco peš povzpeli 2.334-krat, s kolesi pa 427-krat.
Tatiana Golob
Najbolj aktivni pohodniki in kolesarji prihajajo iz vseh generacij ljubiteljev narave.
(Foto: Tatiana Golob)
PLANINSKI VEČER V KULTURNEM DOMU LJUBNO OB SAVINJI
Leta 1990 prvi par na Everestu, danes gorska
vodnika
Kot alpinistični par sta Ljubno ob Savinji 13. marca obiskala Marija in Andrej Štremfelj. Njunemu predavanju ob predvajanju fotografij so prvenstveno prisluhnili planinci in ljubitelji gora. Skozi pripoved o premagovanju ovir na odpravah sta jih popeljala skozi izkušnje, ki pričajo o pogumu in vzdržljivosti na njuni življenjski poti.
Izkušena alpinista sta govorila o odpravah širom po svetu. Leta
1990 sta kot prvi par na svetu družno stopila na Mount Everest, najvišji vrh sveta.
Sicer pa sta živela družinsko življenje s svojima dvema otrokoma. Po poklicu sta učitelja in v življenju sta vsa ta poslanstva znala učinkovito združevati in med sabo uspešno povezati. Danes delujeta kot gorska vodnika. Vodita gorske ture, turne smuke in trekinge v Sloveniji in v tujini.
Slavica Tesovnik
RELAX ŠOLA VOŽNJE
Objsvljmo prosto delovno mtato UČITELJ VOŽNJE, is usposabljanje kandidatov za voznika kategorije B.
Nudimo redno zaposlitev z možnostjo dodatnega uaposibljinji.
0 D. KAN DIOATOV ER [¡¡¿K U,JE MQ:
-	dovoljenje za Učitelji vožnje vsej kategorije B.
-	do pouitvmja kandidatov, ■ ikomumiktlivnosi,
-	nima tojnoa t pri delu.
Prošnje z vašim življenjepisom pošljite na:
Plomos d, 4.0,
33Z0 VU*nj»
ali na «-naslov: bcgo@plornDa.al
Zanimiva sogovornika Marija (druga z leve) in Andrej Štremfelj (drugi z desne) sta z udeleženci po predavanju izmenjala precej besed.
(Foto: Slavica Tesovnik)
MOZIRJE, Savinjska c, 29 wmsolavoznje-relax,si
Bralkam >n bratcem
%
voščimo blagoslovljene	%
velikonočnE praznike!
N^tert d t~ "-¿t;
V.*

Savinjske novice št. 14, 3. april 2015 27