Ilustrirani Slovenec
Leto V       TedensKa priloga »Slovenca« (št. 234) z dne 12. X. 1929     Štev. 41
322
Svetovaclavska 
proslava
v drugi polovici septembra so bile zaključene na Češkem proslave v čast 1000 letnice smrti velikega svetnika naših bratov sv. Vaclava. Slovesnosti se je udeležila vsa Češka s predsednikom Masarykom in vso vlado na čelu. Najvažnejši akt ob tej priliki je bila posvetitev popolnoma prenovljene, veličastne katedrale sv. Vida, kjer leže v posebni kapelici posmrtni ostanki sv. Vaclava (glej Ilustr. Slov. z dne 14. IV. t. L).
Pogled na Hrađčane in cerkev sv. Vida.
Na desni:
Kronske insignije čeških kraljev,
ki so bile ob priliki zadnjih svečanosti javno razstavljene.
Spodaj: Graditev vatikanskega kolodvora. V zmislu lateranske pogodbe med Italijo in Vatikanom, dobi ta tudi lastni kolodvor; na sliki vidimo obzidje vatikanskih vrtov, ki so ga predrli za napeljavo nove železniške proge.
Citvanski diktator Woldemaras, ki
je dolgo let vodil politiko Litve, je moral pred kratkim odstopiti in se ne misli več »ideležiti političnega življenja. Predsednik republike se je ob tej priliki izrazil, da je s svojo nasilnostjo kompromitiral vso državo.
Na levi:
Kardinal Dubois pariški nadškof, eden najodličnejših cerkvenih knezov sedanjega časa, ki je pred kratkim umrl, obžalovan od vse Francije.
Na desni :
Lunačarski, dolgoletni sovjetski komisar za prosveto, je moral pred kratkim odstopiti, očitali so mu predvsem njegovo gosposko življenje.
323
Spodaj :
Arhitekt
đr. h.c. Kamfl Hilbert
ki  je vodil  prenovitev   katedrale sv. Vida na Hradčanih od 1. 1899. dalje.  Portret,  delo  kiparja  prof. Kafke, je vzidan v katedralo.
Spodaj :
,,Faust" na Ijubljanskem odru
Dne 21. p. m. je naše narodno gledališče otvorilo svojo letošnjo sezono z uprizoritvijo znamenitega Goethe-jevega »Fausta« v Funtkovem prevodu in Šestovi režiji. Če pomislimo na velike težkoče, ki jih stavlja to delo na igralce, je >Faust< na našem odru gotovo uspel. Glavni vlogi sta bili v rokah g Skrbinška (Mefisto), in g. Levarja (Faust), ki ju prinašamo v spodnji sliki.
Prvi mednarodni šahovski turnir v Sloveniji
Dne 19. p. m. se je pričel v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini prvi mednarodni šahovski turnir v Sloveniji, katerega se udeležuje cela vrsta velemojstrov, kakor Rubinstein, Maroczy, Griinfeld. Przepiorka i. dr Končan je bil turnir dne 6. t. m., zmagovalci so pa ostali Rubinstein IIV2, Flohr lO'/j, Pire, Maroczy, in Takacs po 10, Przepiorka 9 točk. Naša slika nam kaže pogled na >bojne poljane«. Ta turnir bo gotovo še bolj dvignil ugled našega priznanega zdravilišča v velikem svetu. (Foto Pelikan).
Na levi :
Blagoslovitev "Martinišča" v Murski Soboti. Pred kratkim je blagoslovil mariborski škof dr. Karlin v Murski Soboti novi dijaški konvikt >Martinišče<, postavljen z velikimi žrtvami tamošnjega ljudstva za revne prekmurske dijake. Pre-jričani smo, da bo nova stavba pravi blagoslov za vso Slovensko Krajino, saj bo omogočila pošteno vzgojo in izšolanje nadarjenim dečkom revnega prekmurskega ljudstva.
"Palača prometnega ministrstva v "Belgrađu
ki jo grade že od lanskega leta. Z njo bo dobilo primerno streho zopet eno izmed najvažnejših ministrstev, kar bo gotovo ugodno vplivalo na našo prometno upravo, saj ni bil zadnji vzrok dosedanje naše pomanjkljive uprave ravno kričeči nedostatek primernih ubikacij za centralne urade. Ob tej priliki je treba pripomniti, da bo tudi Ljubljana vendarle že morala misliti na zgradbo novega magistrata.
324
325
OB STOINDAJSETLETNICI NAPOLEONOVE ILIRIJE
326
Madjarska prestolnica
Kakor znano, so prebivali nekoć po veliki Ogrski ravnini Slovani im slovanskega izvora je tudi Budiiiii-pesta. Ko so pridrli okrog 1. 900. po> Kr. roj. iz Azije divji Madžari, so Slovane podjarmili in pregnali ter ob tej priliki sami zasedli prostrano in rodovitno ravnino na obeh straneh Donave. Pomadjarili so hitro seveda obe glavni svoji mesti ob Donavi, to je Budo in Pesto, ki so jn združili 1.1872. v eno, namreč Budimpešto.
Dokler niso imeli Madžari toKke-državne samostojnosti, se je razvijalo le počasi, ko so si pa priborih" popolno neodvisnost od Dunaja je hitro naraščalo. Madjarski centralizem je koncentriral tu vse politično, prosvetno in gospodarsko življenje predvojne Ogrske„ mesto je hitro bogatelo. Zidali so prekrasKe stav' be, vzorno uredili trge in ulice ip danes je Bu' dimpešta eno najlepših srednjeevropskih mes^f. Šteje približno 1 milijon' prebivalcev, po večini Madjarov seveda, a mnogo je še vedno tudi Nemcev, Judov in Slovanov. Seveda je še vedno središče vsega madjarskega narodnega življenja in po vsemi svetu znanega — brutalnega šovinizma. Zgodovina Budapešte je jako pestra in zanimiva, bila ie pozoriščehudihbojev s Turki i. dr. Politično pa se bohoti im-portirani
;    »fašizem«
; pod imenom
; »probujenih
¦   Madjarov«,
• ki je izzval
• že več tudi
• mednarod-; nih malo-> častnih afer.
Pogled na Buđa-pešto
z Elizabetnim mostom.
Na levi : Kraljevi dvor v Buđapešii
kjer prebiva sedaj madjarski državni upravitelj Horty, upajo pa Madjari še vedno, da privedejo vanj kmalu kakega Habsburgovca za svojega kralja.
Na levi:
MađfarsRi parlament v Buđapešti
kjer vlada pod krinko parlamentarizma najhujša reakcija madjarskih magnatov. Spodaj: jindrassyjeva cesta ena najlepših budapeštanskih cest-
Spodaj na levi:
Verlini most čex Bonavo v Buđapešti.
32^
Okrevališče „Jelovca" v Kamni gorici, ki ga je kupila bolniška blagajna ljubljanskih mestnih uslužbencev ob priliki 10 letnice svojega obstoja za svoje člane in ki je bilo dne 22. p. m. slovesno otvorjeno. Na levi: Pogled na novo cérlcev pri Sv. Jurju v Slov. Krajini, ki jo je dne 13. p. m. slovesno posvetil mariborski knezo-škof dr. Karlin. Nova cerkev je jako lepa in v čast faranom. Glavni oltar je ves iz marmorja: kararskoL'a. francoskega in madjarskega. Izdelal ga je ljubljanski kamnosek mojster F. Toraau, nove orgle so pa delo domačina J. Fnjsa iz Prosečke vasi.
Slavnostna otvoritev nove finančne strainlce v Ra2>-Štafnu pri Dravogradu, prav na jugoslovansko - avstrijski meji. Spredaj v sredini je videti tamburaški zbor domačih finančnih stražnikov, ki ob vsaki priliki uspešno nastopa pri prireditvah v Dravski
in Mežiški dolini.
Na desni : Hesetlelnt Polđek Kucler z Drenovega griča pri Vrhniki, ki je dobil ob priliki zadnjih mladinskih tekem harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu prvo nagrado za igranje na hromatični
^   harmoniki.
K današnji uganki : Skrivnostni krog. Če imaš dobre oči, jo boš rešil. Za I.nagrado razpisujemo: Vilhar: Srbo-hrvatsko-slovenski slovar in II. nagrado: Haggard: Jutranja zvezda.
Rešitev križaljke v »II. Slovencu« št. 39. Vodoravno: Rok, ata. dom, Rusi, blato, poln, enota, rov, OSE, Jal, Tbar, Krka, torek, čas, tinta, of, burja, tra, ar, krofi, Ivan, Dora, dinar. Ina, Jan, aga, dnina, klin, Paka, ilo, las, ost.
Navpično: radiotelefonija, Oto, kamen. Rab, SPA, rojak, osa, velikonočni post, rt, bar, rak, čifut, an, staja, tob, ura, rr, kri, oda, ir, Adana, nag, krilo, dl. Ina, ara, las.
Za I. nagrado je bil izžreban: Panecki Z., Ljubljana in za II. pa: Grabeč G., Murska Sobota.
328
Najkrajša pot iz Ljubljane v Ameriko
Naši izseljenci, ki so odpotovali 18. IX. iz Havre z brzo-parnikom »Ile de France« v Sev. Ameriko.
Zemljevid iz Ljubljane v francoska pristanišča - najkrajša pot v Ameriko
Slovenci, ki odhajajo za zaslužkom ali na izlete v prekomorske kraje, se že od nekdaj radi poslužujejo francoskih pristanišč in velikih ter udobnih brzoparnikov francoske linije »Cie. Gle. Transatlantigue«. Vabi jih ugodna železniška zveza, brzovlak iz Ljubljane z direktnimi vozovi, najkrajša proga preko Jesenic, Buchs in Pari/r,a v Le Havre, najbližje francosko pristanišče za Severno Ameriko. Tukaj pristajajo in odhajajo največji brzoparniki kakor: »tle de France«, »Pariš«, »France« itd. Ha v r e —Ne w - Yo r k je najkrajša proga, katero prevozijo že v 5 in 6 dneh. V tej smeri prihajajo vsako leto iz Amerike mnogi izletniki; odpravljajo jih razne tvrdke, osobito prva, najstarejša slovenska agentura Sakser State Bank v New-Yorku. Izlete v Evropo prireja tudi »P r ud en t i a 1 b an k« iz New-Yorka. J o hn L. Mi hel ic h in Mihaljevic Brothers iz Clevelanda. — Marseille in Bordeaux sta najbližji pristanišči za Južno Ameriko (Argentino) in Severno Afriko. Odtod odhajajo najhitrejši brzoparniki kakor: »Massilia«, 'Lutetia« itd., ki dospejo v Buenos Aires v U do 16 dnevih. Udobni parniki vozijo tudi v Afriko. Podrobna pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 55 v Ljubljani.
Sergej Minclov:
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVIII. POGLAVJE.
Prižgali so luč. Nekaj časa so sedeli, se pogovarjali in menili, potem so prinesli večerjo, na to pa je prišel čas počitka. Vedeneju Saviču so pripravili v največji triokenski sobi še najbolj mehko postelj na debeli klobučevini, kakor jo rabijo domačini za šotore. Nilka in Grigorij sta se spravila poleg, v ogalno sobo, kjer sta stanovala gospodarjeva sinova. Kaki postelji sta imela: na golih deskah so zgoraj ležale samo strgane konjske podsedlice!
Vedenej Savič je ostal sam, zaprl vrata, opravil molitev, se Bogu zahvalil za uspeh in pomoč, slekel kaftan in čevlje, pa se spustil na klop. Zunaj je vedno huje razgrajala nevihta, veter je začel tuliti in ru-vati, s polno pestjo je metal v okna dež.
— Dobro, da nismo v stepi! — je pomislil poslovodja. — Toplo je tu, streho imamo nad glavo, razkošjeJ AU naj se popolnoma slečem ali ne? —
Sklenil je, da bo odložil vse, še perilo: život je premočno zahteval počitka: koliko časa je moral spati oblečen! Odložil je še ostalo obleko in perilo, pa smuknil pod odejo. Kako je bilo prijetno na mehkem stegniti kosti in z bosimi nogami otipavati rjuho !
Čim se je obrnil na bok, je zaspal on prvi v vsej hI3I; že mnogo let ni doživel kaj sličnega!
Na strehi je zaropotalo, kakor da bi drvel po njej voz ...
— Glej ga, razgrajalca! — je v spancu pomislil Vedenej Savič o gospodarju: — kam ga žene pijančevanje!
Drugič je zagrmelo, in še stekla v oknih so zarožljala. Poslovodja je dvignil glavo z blazine in videl, da se ne vozi nihče po strehi, temveč razgraja nevihta : vsa tri okna so na mah zažarela v sinjkastem ognju, razlegel se je udarec groma.
Vedeneju Saviču se je zazdelo, da stoji sredi sobe kosmat, velikanski medved: blisk ga je razsvetli.
— Kdo je tu? — je vprašal poslovodja.
— A? kdo si? — se je v temi razleglo hripanje.
(Dalje prihodnjiS.)
BaRrollslc JugoalovanaKc iialeamc v Cjubljaal