Čestitamo ob občinskem prazniku in dnevu državnosti! Stran 2 I 'Sjb VÀV ooo oo • \ / Spoštovane občanke in občani! Občina Videm v mesecu juniju praznuje 17. občinski praznik. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem posameznikom in skupinam ter društvom, ki so v preteklosti vlagali svoj čas, trud in znanje v napredek in razvoj naše občine. Praznujte s ponosom in veseljem. V mesecu juniju vas vabimo na vse praznične dogodke, še posebej pa na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 16. junija 2023, ob 18. uri v prireditvenem šotoru v Vidmu pri Ptuju. Drage občanke in občani, iskreno vam tudi čestitamo ob dnevu državnosti Republike Slovenije vam. Župan Brane Kolednik s sodelavci, in občinskim svetom Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tadej Podvršek (odgovorni urednik), mag. Ivan Božičko, Petra Krajnc (lektorica), Friderik Likavec, Marjan Nahberger, Alen Orlač, Rado Škrjanec, Mateja Topolovec, Manja Vinko in Marta Vrhovec. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90- 541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Naklada 2150 kosov. Naslovnica: Pomlad v Sturmovcu, foto: Rado Škrjanec - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 3 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pred nami je nova številka občinskega glasila. V času pisanja tega uvodnika se v občini spopadamo s posledicami obilnih padavin. V prvi polovici maja je padlo toliko padavin, kot jih ne pomnijo niti naši najstarejši občani. Vsakodnevno deževje povzroča ogromne težave na naši cestni infrastrukturi. Največ težav nam povzročajo poplave potokov Peklača in Psičina, spodnji tok Polskave in številni hudourniški potoki, ki prestopajo bregove. Občina ne sme sama urejati vodotokov, saj je to v pristojnosti Direkcije za vode. Tudi Zakon o lovstvu in naravovarstveni ukrepi preprečujejo občini urejanje in čiščenje rečnih strug in Foto: Rado Škrjanec brežin. Edina pozitivna stvar v tem je, da je Občina Videm skupaj z Občino Kidričevo že v mandatu 2014—2018 pristopila k projektu sanacije reke Polskave in takrat tudi plačala sredstva za projektno dokumentacijo. Gre za državni projekt, ki se je začel izvajati v prejšnjem mandatu. Konec projekta se v skladu s terminskim načrtom predvideva konec leta 2023. Obilne padavine so v hribovitem delu občine sprožile številne plazove. Veliko cest so plazovi poškodovali ali uničili, ogrožajo hiše in uničujejo premoženje. Občina bo s svojimi proračunskimi sredstvi težko odpravila posledice te škode, zato bo potrebna znatna pomoč države. Posledice naravne nesreče smo posredovali Ministrstvu za obrambo, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je 16. maja 2023 že izdalo sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z dežjem in poplavami. Občina bo izvedla popis in oceno škode. Iskreno se zahvaljujem za izjemno in nesebično pomoč našim gasilcem vseh društev, Štabu civilne zaščite, Režijskemu obratu Občine Videm in vsem posameznikom, ki so na kakršen koli način pomagali pri reševanju posledic obilnih padavin. V senci naravnih nesreč se v občini intenzivno pripravljamo na aktivnosti v sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika. Zaradi velikosti naše občine, tradicionalnih prireditev, praznovanja jubilejev in številnih drugih aktivnosti bodo prireditve potekale skozi celoten junij. Izredno ponosen sem na bogato društveno življenje v naši občini. V tem letu praznuje kar nekaj društev okrogle obletnice. Vsekakor izstopata PGD Videm pri Ptuju in Kulturno društvo Franceta For-stneriča, ki letos praznujeta 100 let delovanja. Vsem jubilantom čestitam in se jim zahvaljujem za njihovo delo. Skupaj s sodelavci v občinski upravi sledimo načrtom in načrtom dela na področju investicij. Izgradnja kanalizacijskega omrežja v Lancovi vasi in Šturmovcih kljub slabemu vremenu poteka po načrtih. V sklopu projektov izgradnje kanalizacije smo izvedli posodobitev električnega omrežja v obeh naseljih. Na javnem razpisu smo pridobili izvajalca za cestni program. Izdelana je prostorska preveritev za novi vrtec. V izdelavi je projektna dokumentacija za modularni vrtec Sela. Občina je objavila več razpisov, ki so v zaključni fazi. V teh dneh devetošolci zadnjič prestopajo prag osnovne šole in se počasi podajajo na pota pridobivanja novega znanja. Želim jim, da so na tej poti uspešni, saj je znanje največje bogastvo, ki ti ga ne more nihče vzeti. Spoštovani! Ob koncu vas vse vabim, da se udeležite prireditev v počastitev občinskega praznika in dneva državnosti. Vsem dobitnikom občinskih priznanj iskrene čestitke. Vse dobro in prijetno praznovanje! Brane Kolednik, župan NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 4 Gorazd Ladinek je novi direktor občinske uprave Videm SI. marcem 2023 je Gorazd Ladinek postal direktor videmske občinske uprave. Sedeminštiridese-tletnik s številnimi izkušnjami, ki jih prinaša vodenje občinske uprave, je takoj, ko je spoznal nove sodelavce, zagrizel v delo. Najožji županov delavec se odgovornosti ne boji, prepričan je, da bodo skupaj s sodelavci občankam in občanom Vidma zagotavljali podporo in informacije, ki jih za nemoten življenjski tokokrog tudi potrebujejo. Univerzitetni diplomirani inženir prometa, ki je v preteklosti služboval na podobnih delovnih mestih v Majšperku in Ormožu, je za naš časopis o prevzemu funkcije povedal: »Moramo biti — in verjamem, da smo — pravi servis občanom v pravem pomenu besede. Vsak občan, ki kar koli potrebuje, se lahko obrne na nas. Poskušali bomo pomagati tudi na področjih, ki niso v naši domeni, in ji usmeriti tja, kjer so pristojni za te zadeve. Naša vrata so odprta vse dni v delovnem času, in če kdo slučajno ne more do nas, lahko pokliče in bomo prišli do njega ter mu pomagali na najboljši možen način.« Jasno zastavljeni cilji in vizija so tisti, ki vodijo občino naprej. Smelo so začrtani projekti, tako kratkoročni kot dolgoročni. Kaj so glavne prioritete, Ladinek odgovarja: »Kot sem že dejal, je primarno biti servis občanom, obenem pa storiti za občane vse, kar svetniki potrdijo. Primarna želja je nov vrtec, obenem pa ne smemo zanemariti preostalih infra-strukturnih projektov.« V preteklosti je bilo veliko govora na račun dejstva, da v občini, kot je naša, pride do tega, da je ravninski del bolj razvit kot gričevnat. V zadnjem času se zadeve vendarle zdijo bolj »uravnotežene« in Ladinek odgovarja, kako bodo na občini poskušali te morebitne razlike s sodelavci premostiti: »To so posebni izzivi. O ravninskem delu govorimo pretežno kot o strnjenih naseljih in jih 'infrastrukturno lažje obdelaš', pri hribovitih delih pa je vse skupaj bolj razpršeno. Kljub temu se bomo potrudili, da bomo vse primarne infrastrukturne segmente pripeljali prav do vsake hiše naše občine v Halozah.« Ob koncu se je Ladinek obrnil še k občankam in občanom ter jih povabil na občinske prireditve v sklopu občin- skega praznika, ki se bodo začele v teh dneh: »Občanom predlagam, da spremljajo našo spletno stran in družbena omrežja, kjer je razviden celoten program občinskega praznika, ob tem pa jih vabim, da se udeležijo čim več dogodkov in prireditev.« Omenimo še, da je pred zaposlitvijo na videmski občini 47-letnik s Ptuja, ki je pred časom z družino živel tudi v Majskem Vrhu, službeno deloval na ptujski, majšperški in ormoški občini, nazadnje pa je bil direktor Javnega zavoda Center za mlade v Rušah. Tadej Podvršek Investicije v Občini Videm V Občini Videm v letu 2023 načrtujemo več večjih naložb, ki bodo olajšale življenja vseh občanov in tudi vseh preostalih okoliških prebivalcev. Cilj projektov je izboljšava bivalnega okolja naših občanov. Tudi letos bomo v občini obnavljali ceste. Takoj po sprejetju proračuna, konec marca 2023, je občinska uprava objavila javno naročilo za izvedbo »Cestnega programa 2023 v Občini Videm«, ki zajema sedem cestnih odsekov. Na razpis smo prejeli tri ponudbe. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem se predvideva v drugi polovici maja 2023. V zimskih in spomladanskih mesecih leta 2023 smo nadaljevali gradbena dela za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Lancovi vasi. V sklopu projekta bo celostno urejena tudi ulica pri »Žiki«, kjer se bo uredilo odvodnjavanje. Izvedena je bila tudi delna preplastitev lokalne ceste LC456011, kjer so se izvajala gradbena dela. Izgradnja kanalizacije v Lancovi vasi - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 5 Posledice neurja 7. 5. 2023. Foto: arhiv občinske uprave V naselju Šturmovci smo bili uspešni v pogovorih z družbo Elektro Maribor ter dosegli dogovor o izvedbi izkopov in postavitvi elektroomare in položitvi kablov. Po izvedenih delih se bo izvedla preplastitev cestišča v sklopu izgradnje kanalizacije. Z dokončanjem omenjenih projektov bomo na območju občine skoraj v celoti izpolnili obveznosti iz naslova agromelioracij, ki nam določajo obseg izgradnje tovrstnega omrežja. Na drugih delih občine vsako leto za ravnanje z odpadnimi vodami v obliki sofinanciranja malih čistilnih naprav našim krajanom omogočamo, da si tovrstno ravnanje z odpadki uredijo sami. Dela v projektu »Zmanjšanje poplavne ogroženosti na pore- čju Polskave«, katerih naročnik je DRSV, so v polnem teku. Zaključek del se predvideva za december 2023. Občina je bila v letošnjem letu uspešna na razpisu Fundacije za šport za projekt »Posodobitev športnega igrišča Videm«, kjer so nam dodelili sredstva v višini 17.687,00 EUR. Investicija se bo izvajala v poletnih mesecih. V celoti se je končal projekt »Drava — Natura 2000, reka za prihodnost; izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave za Dravo«, pri katerem so se dela nanašala na izboljšanje pretočnosti štur-movskega rokava, ki je na varovanem območju Natura 2000, naravnih vrednot in ekološko pomembnem območju. Na terenu se je začelo urejanje gramoziranih cest, izvajati košnja trave ob občinskih cestah in obrezovanje obcestnega vejevja. V maju je občino prizadelo neurje z večjimi nalivi na območju hribovitega dela, zaradi katerih se je sprožilo večje število plazov, usadov in posedov na lokalnih in javnih cestah. Večina sanacij po neurju se je že izvedla v okviru režijskega obrata in zunanjih izvajalcev. Posledice škode so se evidentirale in posredovale na Upravo za zaščito in reševanje — Izpostava Ptuj. Občinska uprava S sej občinskega sveta v Člani Občinskega sveta Občine Videm so se sestali na 4. redni seji 28. marca 2023. Obravnavali so: • Predlog elaborata o oblikovanju cen izvajanja obveznih GJS varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občinah Cir-kulane, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, MO Ptuj, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Zetale. Članom občinskega sveta je predlog elaborata predstavil direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Z nekaterimi stroški, ki bi vplivali na dvig cene, se člani občinskega sveta niso strinjali, zato predloga elaborata niso potrdili. • Zaključni račun Občine Videm za leto 2022. Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki za preteklo leto. Predvideni prihodki rebalansa št. 2/2022 so bili v višini 8.232.443,30 EUR in realizirani v višini 6.821.189,65 EUR oziroma 82,9 %. Predvideni odhodki rebalansa št. 2/2022 so bili v višini 9.749.544,19 EUR in realizirani v višini 5.835.523,65 oziroma 59,9 %. Člani občinskega sveta bodo Zaključni račun Občine Videm za leto 2022 potrjevali po obravnavi zaključnega - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - računa na Nadzornem odboru in pridobitvi poročila zunanje revizije. • Predlog Proračuna Občine Videm za leto 2023. Predlog proračuna je občinski svet potrdil. Besedilo celotnega proračuna je na vpogled na spletni strani Občine Videm. Občinska uprava Stran 6 Pomagajte nam oblikovati zgodovinski arhiv Občine Videm Spoštovani ljubitelji zgodovine občine Videm! Ugotavljam, da ljudem z leti vse več pomeni poznavanje družinske in lokalne zgodovine. Ta nam namreč pomaga razumeti nas same in našo okolico ter jo ceniti. O zgodovini krajev, kjer smo doma, pa smo v šolah zelo malo izvedeli. Zgodovinski učbeniki so bili pretežno pisani v Ljubljani, v njih je veliko informacij o antični in kasneje evropski zgodovini. Učili smo se datume v povezavi z Bismarckom in Churchillom, o lokalni zgodovini pa večina občanov ve zelo malo. Kot da v naših krajih v preteklosti ni bilo življenja. Posledično tudi našim otrokom in obiskovalcem naših krajev ne znamo predstaviti naše lokalne zgodovine. Da bi to popravili, me je župan občine Videm Brane Kole-dnik zaprosil za koordinacijo zgodovinskega arhiva občine, ki bo deloval v okviru novega občinskega centra za digitalizacijo in kjer bi sistematično zbirali zgodovinske informacije z območja celotne občine Videm. V tem okviru bomo digitalizirali veliko število videokaset, ki so bile posnete ob različnih občinskih slovesnostih, kot tudi različne pisne vire, ki so že v občinskih arhivih. Na javne arhive v naši okolici se bomo obrnili s prošnjo, da nam dovolijo kopirati njihove vire, ki se nanašajo na občino Videm, tako da bomo vzpostavili centralno bazo naših zgodovinskih virov. Obenem vljudno prosim tudi vas, da nas kontaktirate, če razpolagate s kakršnimi koli viri zgodovinske vrednosti, bolj oddaljene ali bližnje preteklosti, ki bi jih želeli deliti z občinskim arhivom. Lahko gre za vaše prednike, tematiko društev v občini, šolstvo, cerkveno življenje, praznovanja, druženje ob delu, delovanje gostiln v občini, zgodbe o nemških lastnikih posestev v naših vaseh, rojstva, poroke, smrti itd. Vaše vire lahko bodisi predate arhivu ali pa jih bomo zgolj skenirali in vam jih vrnili. V obeh primerih bo navedeno, da smo vir pridobili od vas oziroma da je izvirnik v vašem osebnem arhivu. Skratka, če imate doma kakšne stare fotografije, pisma, dnevnike, razglednice in drugo, kar nas lahko poduči o tem, kako se je v naših krajih živelo v preteklosti, kako so bile videti naše vasi, kako je bilo v šoli, med prazniki itd., bomo zelo veseli, če boste to delili z nami. Lahko vas tudi posnamemo in nam ustno prenesete svoje spomine na preteklost. Arhiv bo odprt za javnost. Z njegovimi viri se bodo seznanjali šolarji in drugi zainteresirani, tako iz občine kot od drugod. Na podlagi arhivskih virov bomo pripravili razstave, zloženke, brošure in druge publikacije za namene promocije občine v Sloveniji in v tujini. Zgradbe zgodovinskega pomena bomo ustrezno označili s tablami in jih povezali v tematske poti. Najbolj zanimive stvari bomo končno tudi objavili na spletni strani občine in v občinskem glasilu, da se bodo lahko z njimi seznanili vsi občani in drugi, ki jih zanima naša zgodovina. Za vse informacije, povezane z zgodovinskim arhivom, nam, prosim, pošljite elektronsko pošto na zgodovina@videm.si. Vljudno vabimo tudi vse, ki jih omenjeno področje zanima, da se nam pridružijo. Veselim se vaše pomoči pri nastajanju občinskega zgodovinskega arhiva in izmenjave spominov. Janja Hojnik, roj. Bedrač, iz Dravcev, profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Na letošnji čistilni akciji več kot tisoč prostovoljcev Letošnjo čistilno akcijo sta skupaj pripravila videmska občina in Osnovna šola Videm. Prvotno bi morala biti na dan norcev, 1. aprila, a je bila zaradi slabe napovedi prestavljena na soboto, 15. aprila. Tudi tega dne vreme ni bilo najlepše, a kljub vsemu je bil odziv vseh udeležencev zelo dober, s čimer lahko akcijo ocenimo kot zelo uspešno. Učenci OŠ, njihovi starši in številni drugi občani so se zbrali zjutraj v svojih KS, kjer so dobili rokavice, vrečke za smeti, ki so jim jih razdelili predstavniki KS, obenem pa so dali tudi ustrezne napotke. Sledilo je čiščenje okolja, v katerem živimo, in kot se spodobi, sta se čistilne akcije udeležila tudi videm-ski župan Brane Kolednik in direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. Po končanem delu je sledila še malica in marsikje tudi druženje učencev, učite- Najmlajši na čistilni akciji. Foto: Branko Veselič NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 7 Skupinska fotografija pred čistilno akcijo v Tržcu. Foto: Tadej Podvršek ljev, staršev in preostalih vaščanov. V čistilni akciji je po podatkih občinske uprave sodelovalo več kot tisoč prostovoljcev, in sicer 520 občanov iz osmih krajevnih skupnosti, 467 otrok in 46 učiteljev iz OŠ Videm s podružnicama Sela in Leskovec. Med čistilno akcijo je za odvoz skrbelo osem delavcev režijskega obrata. V namen akcije je bilo razdeljenih 1300 vreč (250 rumenih za embalažo, 330 rdečih za papir in karton, 150 zelenih za steklo in 570 črnih za MKO) in 1300 kosov rokavic iz lateksa. Zbranih je bilo 4.740 kg MKO in 1 m3 salonitnih plošč. Vsi ti podatki govorijo, da je čistilna akcija resnično lepo uspela, a največ lahko pri ohranjanju neokrnjene narave in okolja, v katerem živimo, stori vsak posameznik sam. Tadej Podvršek Kljub kislemu vremenu je akcija uspela. Foto: Tadej Podvršek Medgeneracijsko sodelovanje na čistilni akciji v Zg. Pristavi. Foto: Branko Veselič Režijski obrat je imel polne roke dela. Foto: Tadej Podvršek Očistiti je bilo treba tudi v smeri Lancove vasi. Foto: Branko Veselič - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 8 Videmska občina poskrbela za prvo rez njihovih redkih avtohtonih trt V sončnem torkovem dopoldnevu, 7. marca, je pred vinsko kletjo občine Videm potekal dogodek prve rezi občinske trte. Dogodek je odprl župan Brane Kolednik in v pozdravnem nagovoru pozdravil vse prisotne, prvo rez pa je opravil občinski kletar Rudi Potrč. Rudi Potrč je med drugim spregovoril več o različnih vrstah rezi vinske trte, tudi o večini dobro znani rezi »na kol«, kar pomeni, da je prirez trte zgolj na enem stebričku, potem poznani žični vzgoji trte, ki jo režemo »šparonsko ali kardon-sko«. Skoraj pri vsaki hiši v vinorodnih okoliših pa imajo rez »na brajdah«, kar je najpogostejša rez vsake hiše, ki jo krasi brajda. Sorte občinske trte so raznolike in redke. Na njej se bohoti ena najstarejših trt, ki so včasih kraljevale na vinorodnih halo-ških terasah, potem tu uspevajo še sorte ranfol in haloška belina, sorta zirfandel ali rumeni rivček pa sorta petršiljka, ki je prav tako ena izmed redkejših sort. Lipovina in radgonska ranina pa da vsem naštetim sortam posebno aromo. Občinsko trto uspešno čuva občinski klopotec, ki ga posta- Prva rez pred Vidovo kletjo. Foto: arhiv občinske uprave vijo na praznik svetega Jakoba, da s svojim klopotanjem čuva vinograd, ko grozdje dozoreva v jesen. Občani videmske občine smo lahko ponosni, da imamo svoj mali občinski nasad trte, saj jo imamo upodobljeno tudi v občinskem grbu, ki s tem simbolizira velik pomen vinogradništva in pridelave vin v naših krajih. Marta Vrhovec Krajevna skupnost Dolena Skupne čistilne akcije se je udeležilo več kot 60 krajanov vseh generacij. Za potrebe SPV v CP smo izdelali poročilo o kritičnih prometnovarnostnih točkah in ga posredovali naslovu v nadaljnjo obravnavo (varne šolske poti in splošne prometno varnostne problematike). Največji izziv so avtobusna postajališča in varne poti (ponekod tudi pločnik) ob regionalki. Ob aprilskem deževju smo zaradi še neodstranjenega podrtega drevja iz zimskega snegoloma v vodotokih imeli veliko skrbi. Ob potoku Peklača je bilo med intervencijami s ceste v Dole-no umaknjeno veliko polomljenih vej in dreves, ki so ovirale promet. Odstranjen material je bil odložen ob strugo potoka. Pričakovana in obljubljena odstranitev s strani občine pa se ni realizirala. Hudourniški potok Peklača se bo zaradi tega najverjetneje že ob prvem močnem nalivu zajezil predvsem ob številnih mostovih in podcestnih pretokih. Pričakovati je, da bo nastala velika škoda. Pohvaliti moramo ureditev Strmca (občinska cesta Sela—Dolena), kjer so snegolome odstranili (zmleli v sekance), in nasploh skrb za čiščenje in posipanje cest v zimskem času. Ob zaključku krajane obveščamo, da bo dom zaradi finaliza-cije notranjih del (pleskarska dela, generalno čiščenje idr.) v juliju in avgustu za vsa družabna srečanja zaprt. Nepospravljene brežine hudournika. Foto: Dušan Hebar Krajane ponovno povabimo, da članom sveta KS sporočijo čim več znanega o dogodkih okrog rušenja gradiča Dobrava v Doleni med letoma 1945 in 1948. FL - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 9 občani Občine Videm! POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in v C as neizmerno hitro beži in hladni dnevi so se le dokončno poslovili od nas. S cvetenjem in ozelenjem se je prebudila narava in v naše kraje prinesla pravo, v žive barve odeto pomlad. Svet tako postaja lepši, dnevi daljši, toplejši sončni žarki pa nas navdajajo z optimizmom in upanjem. Dogajanje v Državnem zboru je vedno pestro. Me pa žal ne navdaja z optimizmom in upanjem. Pomoč gospodarstvu in državljanom je kljub vsak dan višjim cenam in vsesplošni draginji minimalna. Nas pa skoraj vsak teden preseneti vest o nameravani dodatni obdavčitvi ali ukrepu, ki bo le dodatno obremenil delovne ljudi. V preteklih dneh je tako prek medijev prišla vest, da naj bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo še ne dolgo nazaj prostovoljno, postalo obvezni prispevek, plačevali pa bi ga progresivno. To pomeni, da bi vsi, ki imajo več kot povprečno slovensko plačo, to je 1400 evrov neto, mesečno plačevali več, kot plačujejo danes. Napoved predloga Levice je sicer v nasproti smeri napovedi predsednika vlade, ki je še nedavno zatrdil, da je treba plače razbremeniti. A takšne komunikacije in neusklajenosti smo pri tej vladni koaliciji že vajeni. Razmišlja se, kako od državljanov pobrati še več denarja, na drugi strani pa se na področju zdravstva in dostopnosti zdravstvenih storitev ne naredi popolnoma nič. V poletnih mesecih 2022 smo s strani ministra za zdravje prejeli obljube, kako se bodo čakalne dobe prepolovile. Uradne številke v letu 2023 pa kažejo prav nasprotno — če je bilo 1. 1. 2022 nekaj čez 88.000 ljudi, ki je čakalo na storitve nad dopustno čakalno dobo, jih je bilo 1. 1. 2023 že 117.000. Nič kaj dobro ne gre niti slovenskim kmetom. Če kdaj, bi morali v obdobju koronavirusa in vojne v Ukrajini vsi skupaj spoznati, da hrana ni proizvod, ki je vedno dosegljiv, in da je samooskrba na področju pridelave hrane ključna za preživetje ljudi in naše pri- hodnosti. Žal smo bili v zadnjem letu s strani vladajoče koalicije priča vrsti predlogov, ki zgolj prispevajo k uničevanju slovenskega kmetijstva. Kmetijska politika, ki jo peljejo, namreč vodi v še večje zaraščanje kmetij, opuščanje kmetovanja in dodatno finančno obremenjuje slovenske kmete. Eden izmed teh ukrepov je gotovo dodatna obdavčitev plačil OMD, problematične pa so tudi pretirane okoljevarstvene zahteve, kot je recimo predlog Evropske komisije glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki ga trenutna vlada podpira. Ta je za celotno Dravsko in Ptujsko polje velik problem, saj se na velikem območju fitofarmacevtska sredstva ne bodo smela uporabljati, kar pa bo bistveno zmanjšalo količino pridelane hrane. Sem velika ljubiteljica narave in živali, vendar je treba na tem področju najti ustrezno ravnovesje, skupaj z vsemi deležniki. Žal se vse prepogosto namesto z decentralizacijo ponovno ukvarjamo z vse večjo centralizacijo države ali vsaj poskusih v to smer. Tako je bil v okviru reorganizacije upravnih enot, ki jo pripravlja Ministrstvo za javno upravo, v enem izmed delovnih gradiv pripravljen predlog za ukinitev obstoječih 58 upravnih enot, med drugim tudi Uprav- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - ne enote na Ptuju. Po tem novem predlogu bi upravne enote delovale zgolj v 12 statističnih regijah, preostale upravne enote pa bi izgubile samostojnost in postale zgolj njihove izpostave. Gre za predlog, ki ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, saj storitve državne uprave od njih ljudi oddaljuje, zato sem tudi sama temu močno nasprotovala. Po neuradnih informacijah naj bi od tega predloga ministrstvo le odstopilo. Žal pa sedaj peljejo podobne poskuse tudi glede ukinjanja finančnih uradov. Na aprilski seji Državnega zbora je bila v ospredju interpelacija Vlade, ki smo jo vložili v poslanski skupini SDS. Ker nismo vložili konstruktivne nezaupnice, nismo glasovali o razrešitvi Vlade, temveč smo skozi 14-urno razpravo zgolj izpostavili ključne probleme in napačne smeri trenutne oblasti. Zlasti je problematično njihovo zavajajoče komuniciranje, ki se je pokazalo tudi na seji, kjer so nas vladajoči poskušali prepričati o marsičem, med drugim tudi o tem, da so se cene osnovnih živil hrane od septembra do danes znižale za 24,1 %. Vsi, ki tedensko kupujemo živila, pa vemo, da to ni res, temu pa pritrjujejo tudi uradni podatki Statističnega urada, po katerem so se cene hrane dvignile za okoli 20 %. V času mojega pisanja je pred nami majska seja Državnega zbora, kjer bo v ospredju sprejemanje rebalansa proračuna za leto 2023, ki je predvsem posledica večanja števila ministrstev in prenašanja določenih proračunskih postavk med ministrstvi. Po rebalansu proračuna je načrtovanih 13,14 mrd evrov prihodkov in kar 16,08 mrd evrov odhodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj skoraj 3 mrd evrov. To so rekordni odhodki, zato resnično upam, da bo del teh sredstev prišel tudi na podeželje. Spoštovani, želim vam lepe, sončne in s pozitivno energijo napolnjene pomladne dni! Vse le dobro. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Stran 10 »Dan s poslanko 2023« Klub parlamentark Državnega zbora je po kovidnem premoru organiziral »Dan s poslanko«, ki je bil v ponedeljek, 20. marca. Marec, ki je obarvan z barvo žena, je namenjen tudi mladim perspektivnim ženskam, ki si želijo razširiti svoje obzorje na področju politike. Tako so poslanke v sklopu posebnega dneva v Državnem zboru s seboj pripeljale svoje izbranke in jim predstavile svoj delovni dan. Na delovnem mestu sem imela tako priložnost spremljati poslanko državnega zbora Suzano Lep Šimenko. Najin dan se je začel zgodaj, saj sva šli na pot ob 6. uri. Že zjutraj sem ugotavljala posebnosti službovanja v prestolnici, še posebej, ko ta terja vsakodnevno dolgo vožnjo v prometni konici. Ob 8.30 sem že prisostvovala seji odbora za finance, kjer so razpravljali o aktualni tematiki. Za tem mi je poslanka razkazala pomembnejše prostore državnega zbora in mi hkrati razlagala obseg njenih odgovornosti. Preden sva se odpravili do njene pisarne, sva še pozdravili njene sodelavce. Ob 10.15 smo se zbrali v mali dvorani, kjer smo začeli 7. sejo Kluba parlamentark. Nagovorili sta nas podpredsednica Državnega zbora Meira Hot in predsednica parlamentark Alenka Jeraj. Generalna sekretarka Državnega zbora je povedala, da je izmed 340 zaposlenih kar 70 % žensk, kar se mi je zdel zelo zanimiv podatek. Nato je sledil voden ogled parlamenta. V času malice smo se zbrali v menzi parlamenta, kjer smo kosili. Ob 12. uri pa je sledil vrhunec dneva, saj smo z balkona velike dvorane v živo spremljali 8. redno sejo Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Moram priznati, da je bilo sejo veliko bolj zanimivo spremljati v živo kot z domačega kavča. Hkrati pa sem ugotovila, da ni nič tako enostavno, kot bi morda rekli, da je. V tej dvorani se dogovarjajo o zelo pomembnih zadevah, ki se tičejo vseh nas. Zato bi nas moralo še toliko bolj zanimati, kakšne debate tečejo, saj gre za kroje- Suzana Lep Šimenko in Mateja Topolovec v parlamentu Foto: osebni arhiv nje naših življenj. Po spremljanju seje smo se manjša skupina udeleženk in poslank zbrale v sejni sobi, kjer se je razglabljalo o delu poslank. Vsak od nas si je morda mislil, da delo poslank in poslancev pač ni zahtevno. A ni tako. Kar vidimo po televiziji, še zdaleč ni to, kar počnejo. V ozadju njihovega dela je veliko strokovnega kadra, s katerimi sodelujejo za višji cilj. Ravno tako se morajo za seje dobro pripraviti, te pa so velikokrat zelo dolge. Proti koncu dneva je še sledilo skupinsko fotografiranje. Dan smo končali v mali dvorani, kjer smo podali svoje vtise dneva. Dan s poslanko opozarja na pomen enakopravne zastopanosti spolov pri odločanju o razvoju naše države. Izmed 90 poslanskih sedežev jih 34 zasede žensk, kar je spodbudno glede na preteklost. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo ženske moči. V veliko veselje mi je bilo, da sem bila deležna tega dneva! Mateja Topolovec Z jubilejnega, 50. občnega zbora Kulturnega društva Sela V kulturni dvorani Sela so se 21. aprila na rednem občnem zboru zbrali člani in članice Kulturnega društva Sela in tako tudi uradno vstopili v 50. leto delovanja. Selski kulturniki so na delovnem srečanju opravili redni pregled dela, predstavili načrte za jubilejno leto in izrekli dobrodošlico novim članom. Ta večer so v svoji družbi gostili tudi goste, med njimi videmskega župana Braneta Kolednika, občinskega svetnika Matjaža Klasinca, predsednika KS Sela Dejana Tramška ter predstavnike domačih in prijateljskih društev. Uvodni pozdrav je imel predsednik KD Sela Stanko Orovič. V nadaljevanju je nato v poročilu o delu društva spomnil na dogodke in prijetna druženja v preteklem letu. Sodelovali so na dogodkih v domači KS, občini in župniji. Zelo odmevna je bila tudi lanska bučijada, ki so jo pripravile članice aktiva žena, o čemer je poročala predsednica aktiva žena Tilika Vido-vič. Poročilo o delu pevk ljudskih pesmi je podala vodja skupine Tončka Kaučevič. Spomnila je na dolgoletno tradicijo prepevanja na Selih, na kar 13 uspešno izvedenih srečanj ljudskih pevcev in godcev pod naslovom V jesenski noči, letno so imele pevke 20—30 nastopov. Zal pa je korona pustila posle- - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 11 Novi člani v družbi župana (skrajno levo) in predsednika KD Sela (skrajno desno). Foto: Matjaž Klasinc dice in tako skupina danes po 40 letih prepevanja nastopa le še v domačem kraju na kakšnih manjših prireditvah. Selske pevke letos tako zaokrožujejo svoje dolgoletno udejstvovanje, nadvse pa si želijo, da ljudska pesem na Selih ne bi zamrla. Kaučevičeva je tako spodbudila mlajše članice, da bi se povezale in nadaljevale njihovo delo. PRIPRAVE NA 50-LETNICO Iz podanega načrta dela za letošnje jubilejno leto je bilo razbrati, da bodo v društvu ohranili že utečene dejavnosti (razstava aktiva žena, sodelovanje na čistilni akciji v domačem kraju, pri postavitvi mlaja, na Vidovi nedelji in občinskem prazniku, prazniku KS Sela in aninskem žegnanju), načrtujejo pa tudi strokovno ekskurzijo za člane. Tudi v prihodnje se nadejajo dobrega sodelovanja s podružnico sv. Družine, OŠ Sela in vsemi društvi v domači KS. Veliko dela pa bo potrebnega tudi pri urejanju novih prostorov — sobe nad kuhinjo v kulturnem domu. Petdesetletnico bodo slovesno obeležili v jesenskih mesecih, ko načrtujejo osrednjo prireditev in izdajo jubilejne publikacije. Ob koncu občnega zbora je sledilo še prijetno opravilo — v svoje vrste so uradno sprejeli sedem novih članov, to so: Marica Podgoršek, Dejan Tramšek, Mira Steiner, Darja Murko, Mojca Pišek, Patricija Murko in Mateja Toš Predikaka. Petra Krajnc Aktivnosti Društva upokojencev Dolena Društvo upokojencev Dolena je imelo 18. marca že svoj 43. občni zbor. Z minulim letom so bili člani zadovoljni in potrdili vsa poročila kot tudi program za leto 2023. Kot predstavnica občine nas je obiskala podžupanja Vesna Vinko in nas spodbudno nagovorila. Hvala tudi drugim gostom iz DU in društev in KS za tople besede in zahvale za celoletno sodelovanje. Da je bilo druženje končano, kot se spodobi, smo po skupščini tudi nazdravili, nekaj pojedli, se posladkali, nekateri pa so tudi zaplesali. Za poskočne melodije so poskrbeli naši glasbeno nadarjeni člani. V društvu so že izvedene ali se izvajajo naslednje aktivnosti: opravljena spomladanska rez in rez vaške brajde, urejanje klubskih prostorov, množična udeležba na občinski čistilni akciji, redna vadba in udeleževanje v občinski ligi visečega kegljanja, solidarnostna pomoč in obiski idr. Odlično je bil obiskan tudi tradicionalni društveni pohod 27. aprila v počastitev praznika dneva upora proti okupatorju. Prijetno izbrana trasa, sprva Na startu pohoda pred domom krajanov po gozdni poti, nas je vodila tako rekoč okrog vasi Zgornja Pristava. Premagali smo jo v slabih treh urah sproščene hoje ob klepetu in smehu. Tudi počivali smo. Na Rupi (skrajni vzhod vasi Zg. Pristava) smo si pod nadstreškom pri Stramičevih privoščili daljši počitek za malico z nekaj osvežilno-krepilnimi napitki in sladico. Energije za drugo polovico pohoda na izhodišče pri domu krajanov Dolena nam ni zmanjkalo. Člani DU se v maju pripravljamo tudi na junijska praznovanja. Udeležili se bomo pohodov in tradicionalne prireditve »Haloška kuhna iz kotlička« v počastitev občinskega in državnega praznika v juniju, ki bo izvedena 3. junija. Ekipe že sestavljamo. Ob koncu junija imamo v programu tudi izlet na Sveto Goro in Severno Primorsko. Besedilo in foto: FL NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 12 Občni zbor trževskih »etnografov« Etnografsko društvo Tržec je opravilo letni pregled dela na 18. zboru članstva, ki je bil sklican za petek, 11. marca, člani društva so se zbrali v prostorih PGD Tržec ob 18. uri. Po nagovoru predsednika društva Andreja Gašparja so sledile formalnosti in izvolitve delovnih teles, ki so bdela nad izvedbo zbora članov. Iz poročil, ki so sledila, je velo zadovoljstvo nad opravljenim delom v odsekih in organih društva. Izvedeni projekti so zagotovilo, da so bila uresničena načrtovana programska izhodišča, ki so garant za razvoj društva in društvenega življenja. Predstavljeni program dela s finančnim načrtom za poslovno leto 2023 je ambiciozno zastavljen. Smelo in dolgoročno začrtano smer razvoja društva so potrdili v nagovorih gostje občnega zbora in z odobravanjem izpostavili načrtovano sodelovanje med društvi na skupnih projektih. Po uradnem delu je sledilo druženje ob tradicionalni jedači in pijači. Med udeleženci zbora je dolgo v noč izstopala diskusija o obeležitvi jubilejnega leta, 20-letnici delovanja Etnografskega društva Tržec, ki se bo začelo z avgustom in končalo v Podmladek - mlada etnografa naslednjem letu na martinovo. Udeleženci zbora smo se razšli z mislijo, da nekaterih aktualnih tem ne moremo končati v enem dnevu. Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko DRUŠTVENA DEJAVNOST V KS DOLENA Društvo Kuhla Z ustanovnim zborom društva 27. februarja 2023 so članice aktiva žena Dolena izstopile izpod okrilja FD Rožmarin. Na novo ustanovljeno Urejen vaški križ društvo z imenom Kuhla je s sprejemom društvenih pravil, imenovanjem upravnega odbora in odprtjem TRR izpolnilo vse pogoje za vpis v Poslovni register Slovenije, ki je bil izveden 21. 4. 2023. Njihov naslov je: Društvo Kuhla, Bolečka vas 3c, 2323 Ptujska Gora, e-naslov kuhla.dole-na@gmail.com, zakonita zastopnica pa je predsednica Slavica Petrovič. Trenutno štejejo že več kot 40 članov in članic. Njihovo področje delovanja bo usmerjeno predvsem v ohranjanje ljudske kulturne dediščine in izročila, gastro-nomije, kulinarike, rokodelstva ter ohranjanje družabnega življenja na vasi. Društvo želi ostati povezano z vsemi sorodnimi društvi v občini in širše kot doslej v obliki aktiva žena pri FD Rožmarin. Clani in članice dela niso začeli na novo. Nadaljujejo ustvarjalno delo. Pred cvetno nedeljo so uredili okolico vaških križev v Zg. Pristavi ter jih okrasili z zelenjem in cvetjem iz papirja. V aprilu so sodelovali na mednarodni razstavi »Razstava cvetja iz papirja« na Prager-skem, izdelovali velikonočne košare iz testa, trenutno pa izdelujejo pletene košare iz šibja kot darilni program društva. Clanstvo ostaja aktivno tudi v meddru-štvenem sodelovanju in sodelovanju s KS Dolena. Prva večja naloga je bila v okviru čistilne akcije, kjer so ob sodelovanju pri delu poskrbeli tudi za zaključno malico z napitki. V domu krajanov pa jim ostaja že dodeljena skrb za kuhinjo in urejanje mini zeliščnega kotička. S polno močjo se pripravljajo na izvedbo tradicionalne prireditve v KS Dole-na »Haloška kuhna iz kotlička«, ki bo 3. junija 2023 pred domom krajanov v Doleni. Besedilo in foto: FL NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 13 LD Leskovec ima polne roke dela v Člani LD Leskovec se lahko letos pohvalijo s številnimi aktivnostmi. Do sedaj so izpeljali številne dejavnosti na področju varovanja in ohranjanja narave, okolje, do kamor seže njihov lovski pogled, pa tako ali tako očistijo večkrat na leto. Osrednji dogodek pomladi je bil vsakoletno streljanje na glinaste golobe na sedežu LD Leskovec, gre pa za meddružinsko tekmo Lovske zveze Ptuj - Ormož, ki ima bogato tradicijo. Ob tekmovanju je zelo pomembna tudi izmenjava mnenj lovcev na našem področju, kajti izmenjava skrbi za boljšo pretoč-nost delovanja ustroja lovstva v Sloveniji. Leskovški lovci so bili pod taktirko predsednika LD Iva Raj-ha dejavni tudi na številnih drugih področjih, saj so poskrbeli za številna redna vzdrževanja lovskih objektov in prež ter za košnjo v okolici lovskih objektov. V začetku maja se je začel tudi lovski turizem, predvsem z gosti iz Avstrije, ki naskaku-jejo odstrel srnjaka. Sicer pa so člani LD Leskovec v zadnjem obdobju usmerjeni predvsem v okolico haloških vinogradov, Spomladansko čiščenje okolice lovskega doma. Foto: Ivo Rajh kjer z zadostnim odstrelom skrbijo, da na vinski trti ne bi bilo preveč škode. Tadej Podvršek Novičke iz DPŽD Lancova vas Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so letos vstopile v 20. leto delovanja. Jubilej bodo počastile z junijsko razstavo potic in ročnih del, ob aktivnih pripravah na praznovanje (tedenske ponedeljkove delavnice) pa poteka redno društveno delo. Konec marca so se odpravile na Pragersko, kjer je potekala razstava rož iz krep papirja in na kateri sta sodelovala tudi njihova mentorja Zvonko in Verena Mikša. V začetku aprila so si skupaj ogledale velikonočno razstavo pri društvenih prijate- S kuharjem Jako so pripravljale testenine. Foto: Darja Maroh Strokovna ekskurzija je letos potekala po Goriški. Foto: Darja Maroh ljicah na Selih, razstavo kruha v Vidovi kleti, ki jo organizira Društvo kmetic občine Videm, obiskale pa so tudi razstavo pisanic v Leskovcu. Delovno vzdušje je vladalo tudi 18. aprila, ko so organizirale kuharski tečaj. V goste so povabile priznanega kuharskega NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 14 mojstra — kuharja Jako. Tema tokratne delavnice so bile testenine. Pripravile so testo za domače testenine, domače njoke, torteline, peresnike, špagete in še nekaj drugih okusnih jedi iz testenin. Vse jedi so jim odlično uspele, ob koncu pa so sedle za skupno mizo in dobrote tudi z veseljem pokusile. Sredi aprila so se udeležile čistilne akcije, ki jo je organizirala občina Videm, sodelovale so pri postavitvi »majpona« v Lancovi vasi — pletle so vence za okrasitev in pomagale pri pogostitvi. Tradicionalni pohod 2. maja na Ptujsko Goro je bil zaradi dežja odpovedan, so pa se zato s toliko večjim veseljem 13. maja odpravile na celodnevno strokovno ekskurzijo na Sabotin, v Goriška brda in Gorico. Dan je bil poln zanimivih ogledov, obiskale so muzej Sabotin — Park miru, razgledni stolp v Gonjačah, srednjeveško vasico Šmartno, zanimivo pa je bilo tudi na ogledu kozmetike Nana Luisa in v italijanski Gorici. Vesela družba izletnikov se je v poznih večernih urah z odličnimi vtisi vrnila domov. Članice pa vsak mesec aktivno nabirajo tudi kondicijo in skrbijo za rekreacijo, saj se odpravljajo na redne pohode ob polni luni po bližnji okolici. POVABILO NA OGLED RAZSTAVE POTIC IN ROČNIH DEL Odprtje letošnje razstave potic in ročnih del »Praznik na vasi v Lancovi vasi«, posvečene 20-letnici delovanja, bo v soboto, 17. junija, ob 11. uri, v vaškem domu Lancova vas. Obljubljajo, da bo tudi letošnja razstava še en velik praznik v Lancovi vasi. Vabljeni torej, da se tudi sami prepričate o tem! Petra Krajnc Lancovljanke na pragu 20-letnice delovanja v Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas bodo letos obeležile 20 let aktivnega delovanja. V praznično leto so uradno vstopile sredi marca, ko so se srečale na rednem letnem občnem zboru in naredile pregled opravljenega dela, hkrati pa podale načrte za letošnje jubilejno leto. Trenutno je v društvo včlanjenih 72 članic. Jubilejni, 20. občni zbor, je potekal 11. marca, v vaškem domu Lancova vas, v svoji družbi pa so ta večer gostile tudi goste, med njimi podpredsednika KS Lancova vas in občinskega svetnika Žiga Škrabla, predstavnike društev iz Lancove vasi in prijateljskih društev žena iz videmske občine ter predstavnika PGD Tržec. Uvodni pozdrav je zbranim namenila predsednica Jožica Maroh in nato v nadaljevanju poročala o številnih dejavnostih in dogodkih, ki so jih Lancovljanke organizirale v preteklem letu. Prav gotovo so sedaj najbolj poznane po svoji razstavi potic in ročnih del, tudi lanska razstava je požela veliko zanimanja. »Ob koncu se zahvaljujem vsem članicam za dobro sodelovanje in ves čas, ki ga posvetite našemu društvu, saj brez vas ne bi bilo mogoče izpeljati toliko različnih aktivnosti skozi vse leto. Zahvala gre tudi našima mentorjema Vereni in Zvonku Mikša, brez katerih ne bi bilo tako uspešne razstave, ki ponese glas našega društva in Občine Videm daleč po naši lepi domovini,« pa je sklenila svoje poročilo J. Maroh. Iz načrta dela za leto 2023 je bilo razbrati, da bo društvo organiziralo sedaj že utečene dejavnosti, največ časa pa bodo namenile pripravam na praznovanje 20-letnice, ki jo bodo tretji vikend v juniju obeležile z razstavo potic in ročnih del pod naslovom Praznik na vasi v Lancovi vasi. Ob tem bodo na kuharskih tečajih vrtele kuhalnice in se izobraževale, skrbele za rekreacijo (mesečni lunini pohodi, kolesarjenje, jutranja telovadba), jeseni jih čaka organizacija meddruštvenega Utrinek z 20. občnega zbora DPŽD Lancova vas tekmovanja v igri Človek, ne jezi se, sodelovale pa bodo tudi na prireditvah v organizaciji domače KS, občine, župnije in prijateljskih društev. JOŽICA MAROH OSTAJA PREDSEDNICA Letošnji občni zbor je bil volilni, zato so najprej razrešile staro in nato izvolile novo vodstvo. Jožici Maroh je bil soglasno zaupan še en mandat, Danica Vidovič ostaja podpredsednica, tajnica Darja Maroh, Liljana Širovnik pa blagajničarka. V upravni odbor so bile poleg navedenih imenovane še Milen-ka Cafuta, Zala Klinc, Katica Krajnc, Anica Malek in Jerica Žunkovič. Ob koncu uradnega dela so dobrodošlico namenile še dvema novima članicama — Alenki in Tjaši Kotnik, srečanje pa sklenile v sproščenem pogovoru za skupno mizo. Besedilo in foto: Petra Krajnc - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 15 Leskovški gasilski letos postavili »majpan« brez pomoči mehanizacije Postavljanje prvomajskega drevesa, mlaja oziroma po haloško »majpana« je več stoletij star običaj, ki je bil predvsem kultura cerkve. Takšno postavljanje mlaja, kot Hoooruk ... Po dolgem času so majpan spet postavili »na roke«. ga poznamo danes, sega v leto 1919. Tedaj so mlaj postavili štirje mladi fantje na predvečer 1. maja in ga posvetili Devici Mariji v zahvalo za srečno vrnitev iz 1. svetovne vojne. Danes postavljamo mlaj ob določenih praznovanjih, kot so birma, poroka, god ali rojstni dan - s tem je mlaj postal predvsem simbol praznovanja. Vedno pa je veljalo, da se postavlja ročno. V nedeljo, 30. aprila, se je v Leskovcu pred gasilskim domom zbralo lepo število krajanov, da bi podprli gasilce pri ročni postavitvi »majpana«. Vedno so želeli, da je njihov najvišji, zato so si v preteklih letih pomagali z mehanizacijo. Kot pravijo, je letošnji visok 22 metrov, želijo pa se vrniti k starim običajem, zato so ga letos spet postavili ročno. Organizatorji so po postavitvi vse obiskovalce postregli s hrano in pijačo, sledilo je druženje do večernih ur. Besedilo in foto: Alen Orlač V Skorišnjaku ohranjajo »kulok« Nekoč, ko še niso poznali asfaltnih cest, je bilo po vsakem dežju ali neurju treba očistiti prepuste in urediti makadamske ceste. Haložani so temu opravilu rekli »kulok«. Lahko bi rekli, da je zaradi asfaltiranja cest to delo skoraj pozabljeno, vendar se pojavljajo nove težave, ena izmed njih je pesek, ki ostane na asfaltu po zimskem soljenju cest. Pesek predstavlja na hribovitem predelu občine veliko nevarnost, tako za pešce, še bolj pa za kolesarje in motoriste. Zato se v nekaterih, a redkih vaseh po Halozah odločimo, da še zmeraj izvedemo takšno vrsto čistilnega dela. Vsako leto v času čistilne akcije krajani in »vikendarji« Skorišnjaka Pesek predstavlja veliko nevarnost, še posebej na ovinkih. združimo moči, da pometemo cesto, poberemo smeti, očistimo jarke in kanale ter posekamo vejevje, ki zastira pogled med vožnjo. Čiste ceste nam dajejo občutek večje varnosti, obenem pa poskrbimo za lepšo podobo našega kraja. Prijetno druženje zaokrožimo ob malici in melodiji harmonike, zraven tega pa še ohranjamo tradicijo in spomin na stare čase. Besedilo in foto: Alen Orlač Vsako leto se lepo število krajanov in vikendarjev Skorišnjaka udeleži »kuloka«. --NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 16 Prvomajsko druženje v Tržcu do potankosti uspelo v S D Tržec je skupaj s KS Tržec tudi letos organiziralo prvomajski pohod po ustaljeni trasi od Tržca skozi Majski Vrh nazaj do Športnega parka v Tržcu. Glede na letošnji nekoliko »agresivnejši medijski« pristop organizatorjev se je pričakovano zbralo precej več ljudi kot pretekla leta, saj se je prijetne aktivnosti udeležilo okrog 70 pohodnikov. Vreme je bilo kljub nestanovitnosti v dnevih pred tem nadvse prijetno in vse je bilo nared za še en lep, skupaj z znanci preživet dan. Ob dobri volji tem za pogovore v hoji navkreber ni zmanjkalo, a vsem je prav prijal postanek pri prijatelju Množica na poti skozi Tržec Popoldne sta bila v ospredju druženje in igranje odbojke na mivki. Foto: Bojan Emeršič Marjanu Kramerju, kar je pravzaprav že »železni repertoar« pohoda za 1. maj. Dekleta, ki so se udeležila pohoda, so bila deležna prav posebne časti, saj so bila povabljena na degusta-cijo izbranih sort vina. Po vrnitvi v Tržec približno ob 16. uri je sledil čas za okrepčilo z žara, po krajšem počitku pa se je postavil mlaj. Močne roke so ob pomoči mehanizacije zmogle tudi to in kmalu je nad igriščem ponosno plapolala slovenska zastava na vrhu praznično okrašenega drevesa. Cas do večera, ko je bil predviden prvomajski kres, so si udeleženci krajšali s pogovorom, igranjem nogometa in odbojke na mivki, tako da lahko zapišemo, da se je sezona odbojke na mivki na novem igrišču v Tržcu tudi uradno začela. Okoli 20. ure je zagorel še prvomajski kres, s čimer se je celodnevno druženje prevesilo h koncu. Nedvomno je letošnje prvomajsko druženje v Tržcu na igrišču doseglo nov nivo, saj se ga je resnično udeležilo staro in mlado od blizu in daleč. Dobra družba, otroška igrala in dela prost dan pa so le prikimali temu, da postaja športni park središče družabnih dogodkov v Tržcu. Tadej Podvršek Tradicionalen dogodek rezi modre kavčine pri Rudiju Potrču Haloze, natančneje haloška Ljubstava, je že od pomladi leta 2017 bogatejša za mariborsko potomko več kot 460 let stare trte, najstarejše trte na svetu. Nahaja se ob cesti pri Rudiju Potrču, ki je modro kavčino ali žame-tovko dobil v dar od občine Ptuj za vestno delo kletarja. V Ljubstavi pri zakoncih Potrč je tudi letos 6. marca potekala prva rez potomke najstarejše trte na svetu. Dogodek je odprl gospodar Rudi Potrč in najprej pozdravil vse navzoče, med drugim župana Braneta Kolednika, podžupanjo Vesno Vin- ko, direktorja za kmetijstvo in gozdarstvo ter mestnega kletarja občine Ptuj Andreja Reberniška, društvo vinogradnikov iz Osrednjih Slovenskih goric, ljudske godce in p. Klemna Slap-šaka. Ob koncu pozdravnih nagovorov je p. Klemen Slapšak opravil blagoslov modre kavčine in svoj nagovor končal z mislijo, da je vzgoja vinske trte izjemnega pomena, saj na simbolnem nivoju predstavlja življenje. Celotno dogajanje je potekalo ob spremljavi vsem dobro znanih ljudskih godcev, ki se vedno odzovejo povabilu, s svojimi - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 17 Videmski župan Brane Kolednik, Andrej Rebrnišek, Rudi Potrč in p. Klemen Slapšak vižami pa med drugim bogatijo tudi vzdušja vinogradniških srečanj. Med dogajanjem so gostje uživali ob obloženi mizi dobrot, za katere je poskrbela Rudijeva žena Danica. Rudi Potrč nam je kasneje ob sproščenem pogovoru zaupal nekaj podrobnosti o ukvarjanju z vinogradništvom: »S kletarstvom se ukvarjam nekje od leta 1983, ko smo posadili prve trte na strmem terenu pod našo hišo v Ljubstavi, leto za tem pa smo tu zgradili manjšo vinsko klet. V vinogradu gojim sorte vin laški rizling, rumeni muškat in sauvignon. Z vinogradništvom se ukvarjam ljubiteljsko in ne v komercialne namene. Posebno ponosen pa sem, da sem v dar dobil potomko najstarejše trte, za katero vestno skrbim, saj je lahko našemu kraju v ponos.« Leta 2017 se je začela zgodba skupne trgatve in kletarjenja treh občin, česar pobudnik je bil prav Potrč: »Da, res je. Ko sem v dar prijel potomko modre kavčine, se je v meni porodi- la ideja, da bi kletarji Občine Destrnik in Mestne občine Ptuj, katere občan sem bil do odhoda v Ljubstavo, stopili skupaj in začeli zgodbo skupnih vinogradniških aktivnosti. Iz tega je nastala zgodba kletarjenja treh občin. Tako že od leta 2017 krasno sodelujemo in si medsebojno pomagamo pri vseh pomembnejših dogodkih, kot so prva rez trte, jesenska trgatev in prešanje grozdja. V jeseni pripeljemo ves pridelek modre kavčine v našo klet v Ljubstavo, kjer skupaj sprešamo in ustekleničimo okoli 100 steklenic po 0,375 ml potomke. Vsako leto tako vse tri občine prejmejo toliko steklenic, kolikor je let od leta 2000 naprej. Letos so torej občine prejele vsaka po 23 steklenic, ki jih vsaka od njih čez leto podari svojim častnim gostom.« Rudiju se zahvaljujem za povabilo na ta tradicionalni dogodek in mu želim dobro letino. Besedilo in foto: Marta Vrhovec Ljudski godci so prisotne razveselili s pesmijo. Nedeljski popoldan namenjen materam v Pobrežju Materinski dan smo 26. marca obeležili tudi v vaški dvorani v Pobrežju. Tokrat so zavihali rokave člani Folklornega društva Pobrežje, ki so na pomoč za nastop poklicali mlade, članice žensk za peko peciva in vaške kletarje za domačo kapljico. Za uradni del je z mladimi poskrbela Vesna Sodec Grula, ki je pripravila sceno na odru in mlade nastopajoče. Pri izhodu iz dvorane je vsaka mama dobila cvetočo lončnico, pred dvorano pa ob klepetu še sladke dobrote, kapljico iz vaške kleti in kavico. Nastopajoči so dobro opravili svojo nalogo, obiskovalci, predvsem pa obiskovalke, pa veseli in nasmejani odšli domov z zavedanjem in hvaležnostjo, da se jih je nekdo spomnil. Besedilo in foto: Marjan Nahberger Otroci so se poklonili svojim mamam. - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 18 Blagoslov velikonočnih jedi pri Korpičevi kapeli v Dravcih Na veliko soboto, 8. aprila, je ob 13. uri potekal že tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi v pri Korpičevi kapeli v Dravcih. Dogodek je organiziralo Društvo za ohranjanje dediščine Haloz v sodelovanju s KTD Klopotec Soviče - Dravci. Kot vsako leto je tudi letos potekal blagoslov velikonočnih dobrot na Korpiče-vi turistični kmetiji, kjer je postavljena čudovita kapela, ki je bila leta 2017 tudi obnovljena. Kljub deževnemu vremenu se je velika množica ljudi zbrala pod šotorom. Blagoslov se je začel s prihodom članic KTD Klopotec Soviče -Dravci, ki so prinesle svoje velikonočne košare kar na svojih glavah — tako kot so jih nosili nekoč. Nato je p. Klemen Slapšak začel blagoslov velikonočnih jedi. Na koncu »žegna«, kot rečemo pogovorno, so verniki skupaj s patrom tudi zapeli. Ob zaključku je predsednik DOD Haloze Zvonko Korpič pozdra- Blagoslova se je udeležila množica ljudi. vil navzoče, med katerimi so bili tudi župan občine Videm Brane Kolednik s soprogo in hčerko, predsednik krajevne skupnosti Bojan Merc in predsednik KTD Klopotec Soviče - Dravci Stanko Vegan. Nato je sledilo še prijetno druženje vernikov z dobrotami, ki jih je pripravilo domače društvo. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Postavitev »majpana« KTD Soviče - Dravci V petek, 28. aprila, so se krajani zbrali, da bi tradicionalno postavili majsko drevo oziroma »majpan« kot simbol praznika dela. Organizator postavitve je KTD Klopotec Soviče - Dravci s pomočjo DOD Haloze. Majsko drevo, tudi znano kot »mlaj« ali »prvo drevo«, je tradicionalni simbol pomladi in novega začetka. Postavitev drevesa predstavlja tudi povezavo med ljudmi in naravo ter spodbuja skrb za okolje in trajnostni razvoj. Člani omenjenih društev so drevo pripravili in okrasili že pred slovesno postavitvijo. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Videm Brane Kolednik in občinski viničar Rudi Potrč. Ko je majsko drevo varno in ponosno stalo, sta sledila sproščeno druženje in pogostitev v prostorih društva v Sovičah, kjer so preživeli lep popoldan. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Skupinska fotografija udeležencev - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Stran 19 Guljenje lipovca na Korpičevi kmetiji Na Korpičevi kmetiji je 31. marca potekalo rezanje in guljenje lipovca, ki ga bodo uporabili za vez v vinogradu in za pletenje naramnic. Organizator je DOD Haloze s pomočjo KTD Soviče - Dravci. Člani omenjenih društev so se ob 16. uri zbrali ob etnološki zbirki »Od zrna do kruha«, ki vsebuje stara kmečka orodja, kuhinjsko posodo, pripomočke ipd. Nato so predsednik DOD Haloze Zvonko Korpič, predsednik KTD Soviče - Dravci Stanko Vegan, predsednik KS Bojan Merc in Jože Strelec opravili rezanje lipovca. Potem so nadaljevali z guljenjem lipovca, tako kot je bilo nekoč. Pripravili so šopove, ki jih bodo uporabili za pletenje naramnic in za vez vinske trte. Dan se je končal s prijetnim druženjem ob jedači in pijači. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Zbrana ekipa na Korpičevi domačiji KTD Klopotec Soviče - Dravci na cvetni nedelji Skupinska fotografija članov društva KTD Klopotec pred začetkom pasijona Kot vsako leto je tudi letos KTD Klopotec Soviče - Dravci poskrbelo za popestritev na cvetni nedelji, kjer je izstopalo trinajst presmecev velikanov. Člani društva so tudi sodelovali v igranem pasijonu v župniji Sv. Vida kot rimski vojaki. Društvo že od leta 1994 izdeluje pre-smece, zato tudi letos ni bilo izjeme. Izdelavo ponavadi začnejo dan pred cvetno nedeljo, dobijo pa se pri družini Franca Vindiša v Sovičah. Člani prinesejo potrebno zelenje, ki ga vežejo v tradicionalne presmece; ti so v preteklosti dosegali tudi 30 metrov višine. Glavna pri vezanju presmecev je Milica Merc, preostali člani ji pomagajo. Po končanem delu pripravi Vikica Vindiš odlično pogostitev, nakar sledi prijetno druženje. V nedeljo zjutraj se je društvo zbiralo v Vidmu, kjer so se pripravljali na vlogo rimskih vojakov v igranem pasijonu po Mateju. Do zdaj so sodelovali na vseh igranih pasijonih v župniji sv. Vida, kar priča o izjemni zavzetosti društva. V vlogi rimskih vojakov so bili predsednik društva Stanko Vegan in člani: Zvonko - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - Korpič, Jože Strelec, Franc Vindiš, Mirko Rihtarič in Tone Vidovič. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Stran 20 Od presmeca do prvomajskih mlajčkov pri Vindiševih v Sovičih Ko gre za tradicijo, gre pri Vindiševih zares. V sodelovanju s člani društva KTD Soviče - Dravci se vsako leto dobijo na njihovi domačiji in družno izdelujejo presmece. Prijetno in veselo je bilo tudi letos v petek, 31. marca. Na Vindiševi domačiji, po domače pri Mačkovih, se že več Postavljanje prvomajskega drevesa pri Vindiševih Foto: osebni arhiv Vindiševih kot 20 let pred cvetno nedeljo zbere več navdušenih ustvarjalcev presmeca. Vsak od njih prinese s svojih vrtov cvetje, zelenje in vejevje. Dela so običajno enakomerno razdeljena, in sicer tako, da ženske pripravijo cvetlični del presmeca, moški pa spodnji del, držala iz vejevja. Večino presmecev v končno obliko zveže spretna Milica Merc. Tudi otroci so vključeni v to tradicionalno ustvarjanje, kar je še posebej dragoceno za ohranjanje tega starega običaja. Na cvetno nedeljo se vsi skupaj odpravijo na žegen presmecev v videmsko cerkev. Vindiševi so se pred tremi leti odločili še za postavljanje prvomajskega drevesa in ga ob svoji hiši postavili tudi letos, in to ne enega, kar dva — velikega za odrasle in majhnega za otroke. Navdušeni otroci so pod nadzorom staršev sodelovali pri vseh opravilih, tudi pri postavljanju drevesa. Na vseh prireditvah je poskrbljeno za tradicionalne jedi Viktorije Vindiš, ki je prava kulinarična mojstrica za tradicionalno haloško gerpo in gibanico, zraven pa ne manjka domače zaseke, kruha in vina ter odličnega vzdušja vseh prisotnih. Marta Vrhovec Tudi nad Pobrežjem ponosno plapola slovenska zastava na majskem drevesu Ponosni smo lahko, da se društva in posamezniki še vedno trudijo obdržati tradicijo praznovanja praznika dela. Tako slovesno, kot smo včasih praznovali praznik dela, že dolgo ni več. Je pa vseeno kar precej ljudi, ki še vedno želijo ohraniti ta običaj, ki ljudi druži in povezuje. Tudi letos so postavili, kot rečemo v zgornjem koncu Pobrežja, majsko drevo. Za to so poskrbeli člani TD Koranti, ki so na predvečer 1. maja, 30. aprila, postavili majsko drevo pred nekdanjo mlekarno v Pobrežju. Stroju so malo pomagali pri postavitvi tudi z rokami, nato pa se veselili ob domači kapljici in dobrotah z žara. Lepo predpraznično vreme je dodalo svoje, tako da so se vsi skupaj imeli še lepše in se družili pozno v noč. MN NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 21 30 let delovanja Društva upokojencev Leskovec Društvo upokojencev Leskovec je 13. aprila obeležilo trideset let samostojnega delovanja od odcepitve iz Društva upokojencev Videm. Društvo deluje kot vsa društva upokojencev v občini Videm in skrbi, da se naši člani srečujejo ob raznih dejavnostih, ki jih društvo organizira, kot so npr. razne športne aktivnosti: kegljači s kroglo na vrvici, mesečni pohodi po našem kraju, nastopi ob karnevalskih pustnih dogodkih, nastopi ljudskih pevk, na raznih društvenih izletih, sestankih in zboru članov ter drugih aktivnostih, ki potekajo v Leskovcu. Ob 30-letnici so se nam poleg naših članov pridružili še naši učenci iz Osnovne šole Videm, podružnične šole Leskovec, ter s kulturno točko popestrili naš zbor članov in tako pokazali, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje. V kulturnem programu so nastopile tudi članice našega društva, ki nastopajo kot Ljudske pevke iz Leskovca. Na zboru članov so bila predstavljena vsa poročila in tudi vsa soglasno potrjena. Ker je bilo to leto volilno, se je vsem članom upravnega, nazornega odbora in sekcij podaljšal še en mandat. Našega zbora članov so se udeležili župan občine Videm Brane Kolednik ter predstavniki in prijatelji upokojenskih društev iz Dolene, s Sel, iz Vidma, Tržca, Cirkulan in Bednje iz Na obletnici so zapele tudi Ljudske pevke iz Leskovca. Foto: arhiv društva sosednje Hrvaške. Vsi so nam zaželeli dobrega sodelovanja in srečanj še naprej. Zahvale za posebne zasluge ob 30-letnici delovanja Društva upokojencev Leskovec so prejeli: Berta Flojhar, Toni Zagora-nski, Anton Stopajnik, Lenka Krajnc, Slavica Grgič in Martin Emeršič. Franc Stopajnik, predsednik DU Leskovec Novičke iz TD Klopotec Leskovec T D Klopotec je bilo v marcu in aprilu zelo aktivno. V petek, 31. marca, so se člani TD Klopotec Leskovec srečali na rednem letnem občnem zboru. Predstavniki društva so se kot gostje udeležili občnega zbora kulturnega društva Ptuj, bili pa so tudi na kolinah, občnem zboru in na pohodu TD Markovci. Na občnem zboru so opravili pregled dela v preteklem letu, sprejeli nove člane, zadali pa so si tudi načrt dela za letošnje leto. Zbora so se udeležili tudi povabljeni gostje: Marjana Notersberg, vodja podružnične šole Leskovec, Anita Turk, svetnica občine Videm, predstavniki TD Podlehnik, Folklornega društva Rožmarin Dolena in TD Markovci ter predsednik Etnografskega društva Haloze Friderik Bračič. Na pohodu v Mar-kovcih so ob klepetu, dobri kapljici in še boljšem prigrizku obiskali muzej staro-dobnikov in še veliko drugih znamenitosti po občini. Zahvala gre predsedniku Francu za povabilo in prijetno druženje. Mateja Topolovec NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 22 Blagoslov velikonočne razstave v prostorih TD Klopotec V petek, 7. aprila, je potekal blagoslov velikonočne razstave v prostorih Turističnega društva Klopotec Lesko- vec. Tudi letos je TD Klopotec že tradicionalno organiziralo razstavo, na kateri so sodelovali vrtec Leskovec, učenci podružnične šole Leskovec, Folklorno društvo Rožmarin Dolena — aktiv žena Dolena, Društvo Kuhla Dolena, Lenka Krajnc, Ida Potočnik, Angela Kozel in Marija Habjanič. Uradni del dogodka so odprle pevke Leskovčanke, nato pa je vse navzoče nagovoril predsednik društva Janko Kozel. Sledil je blagoslov velikonočne razstave, ki ga je opravil p. Klemen Slapšak. Na koncu je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo. Besedilo in foto: Mateja Topolovec D i i i i i i i - i > r Po blagoslovu so zapele pevke Leskovcanke. Čistilna akcija v Belavšku V Belavšku smo se 15. aprila zbrali sokrajani in aktivno izvedli čistilno akcijo. Ta dan smo v naši okolici počistili komunalne odpadke, ki so ležali ob cestah, po brežinah, v jarkih, pometli ceste, uredili bankine in uredili mulde. Za odvoz zbranih odpadkov, ki smo jih pobrali, so poskrbeli delavci občinskega obrata občine Videm. Po koncu čistilne akcije smo se pogostili še s pijačo in hrano, za katero so poskrbeli v PGD Leskovec iz strani Občine Videm. Vsem sokrajanom in prijateljem se zahvaljujemo za njihov trud in čas, zahvala pa velja tudi vsem krajanom, ki so to dobro delo opravili pred tem dnem. Besedilo in foto: Mateja Vidovič Postavitev majskega drevesa v Belavšku V popoldanskem času 30. aprila smo se zbrali krajani Belavška in naši prijatelji. S skupnimi močmi smo postavili majsko drevo. Postavitev majpana je potekala brez strojev in je stekla zelo hitro in varno. Ko je majsko drevo varno stalo, smo v družbi sosedov, prijateljev, znancev in sorodnikov preživeli lep popoldan z glasbo, hrano in pijačo. Za najmlajše je poskrbel vlakec Cugec, ki je otroke popeljal po Belavšku. Zahvaljujemo se Marjetki Plošinjak za darovano drevo, Ivanki in Jožetu Šmigocu za prostor, Jožetu Mihelaču za nočno skrb majpana in Saši Tomic za odlično pripravljeno hrano, našim gospodinjam, ki so spekle odlično pecivo, in vsem sodelujočim. Mateja Vidovič Vlakec Cugec. Foto: Mateja Vidovič NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Čistilna akcija v Popovcih - očistimo svoj kraj Ljudje ustvarimo kraj in ljudje smo ogledalo kraja. Tako smo se tudi letos krajani Popovcev odločili, se odpravili na sprehod in naredili svojo mini čistilno akcijo. Ob cestah in poteh se nabere vse preveč odpadkov. Več kot je smeti na tleh, več jih bo tam na novo pristalo. Zavedamo se, da večina ljudi misli: »Nisem jaz odvrgel, zakaj bi pobiral?«, a bomo žal predolgo čakali, da malomarneži pospravijo za seboj. Nekdo je nekoč dejal: »Naj ljudje pobirajo odpadke z dvignjeno glavo, ni jih treba biti sram, ker to delajo.« Navsezadnje delamo dobro delo. S tem pokažemo, da nam je mar za naše okolje, v katerem bodo otroci živeli, da jim bo mar za prihodnost, da ne želijo živeti med odpadki. S čistilno akcijo smo vsi, ki smo se je udeležili, pokazali našo skrb za kraj, v katerem prebivamo. Poskrbimo za naravo in ona bo poskrbela za nas! Besedilo in foto: Jožica Potočnik Aktivnosti Društva Šurc Zadišalo je po pomladi, šmarnice bodo zacvetele, maj-nik cveti in tako smo tudi šurcarji začeli svoje aktivnosti. Pritrkovalci smo začeli z velikonočno procesijo in sodelovali na prvomajskem pohodu pri Turističnem društvu Klopotec Leskovec. Pred nami je nastop na prireditvi pri sosedih na Hrvaškem v Cvetlinu z našimi prijatelji, kjer se vsako leto srečamo na njihovem druženju. Udeležili se bomo tudi srečanja pritrko-valcev Slovenije, pripravili pa bomo tudi kakšno presenečenje. Vedno smo dobre volje, radi pridemo in z našo pozitivno energijo razveselimo vse, ki nas povabijo medse. Veselimo se vsakega povabila, tako v naši krajevni skupnosti kot v občini in tudi izven nje. Povabite nas, skupaj nam bo lepo! Društvo Šurc Stran 23 Udeleženci čistilne akcije v Popovcih Člani društva Šurc. Foto: arhiv društva Presmeci v Belavšku Kot vsako leto so se tudi letos v soboto, 1. aprila, v Belavšku zbrali vaščani Belavška in njihovi prijatelji. S skupnimi močmi so pod vodstvom Štefana Gabrovca iz različnih vrst zelenja izdelali presmece. Med zelenjem so bili bršljan, pušpan, meprika, divja češnja, kodrasta vrba, leska, forzicija, lovorikovec, vinska trta in cvetlice (narcise). Naslednji dan so se s presmeci odpravili iz Belavška peš do cerkve, kjer jih je p. Tarzicij Kolenko blagoslovil in so se udeležili svete maše. Besedilo in foto: Mateja Vidovič --NAŠ GLAS - OBČI Presmeci na ramenih vaščanov Belavška - MAJ 2023 _ Stran 24 ED Orači Leskovec obiskali Litijo V aprilu smo se na povabilo turističnega društva iz Litije člani ED Orači Leskovec ter družinski člani in prijatelji udeležili prijetnega izleta v Litijo. Že v času pusta se že več let udeležujemo tamkajšnje karnevalske sobotne povorke, prav tako v Šmar-tnem pri Litiji, kjer zastopamo tradicijo, ki izhaja iz naših krajev. Med nami so se stkala že mnoga prijateljstva in medsebojna naveza. V družbi njihovih turističnih vodičev smo si tako skupaj ogledali središče Slovenije ZOSS, prav posebno cerkev sv. Andraža z nekaj tisoč drobnih kamenčkov izdelan odprti grob in rudnik Sitar-jevec, kjer so izkopavali železovo rudo pa tudi različne mineralne in kristale, kot je hematit. Letošnja rez vinske trte KTD Klopotec Soviče - Dravci trte, gorico pa uredili v starem stilu in ob trsih postavili kole. Za vinograd predano skrbi gospodar Zvonko Korpič in je nanj zelo ponosen, saj sta bili to njegova ideja in dolgoletna želja. Posadili so stare sorte ranfol, lipovino, narcis, haloški borliški rizling, zierfangl in druge domače sorte, ki so že skoraj izginile iz Haloz in dajejo odlično vino. Trsne sadike so dobili od Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloz. Zlahtnino ali gutegl, belo, rdečo in petršiljasto so zasadili za zobanje. Leta 2011 so zasadili tudi potomko najstarejše trte iz Maribora, ki se bohoti na Lentu. Vsako leto rodi bolj obilno. Vino modre kavčine posebej ustekleničijo in ga postrežejo ob posebnih priložnostih. Vsako leto najprej potrgajo grozdje v vinogradu, nato pa sledi še trgatev modre kavčine pri etnološki zbirki. Nato grozdje stisnejo in ga shranijo v kleti. Nad vinom pa skozi vse leto budno skrbi kletar. Zdenka Golub Skupinska fotografija udeležencev izleta v Litiji. Foto: arhiv društva Prijazne gospodinje so nas pogostile s smo v dobri volji, ob domači hrani in svojimi pekovskimi dobrotami, kljub hišnem ansamblu končali na turistični slabšemu vremenu smo imeli čudo- kmetiji. vit izlet in spoznali nekaj novega. Izlet Minka Feguš v Člani KTD Klopotec Soviče - Dravci, po načrtu dela na občnem zboru. ki ga vodi Stanko Vegan, so opravili rez trte. Za njimi je že veliko dela, Na Korpičevi kmetiji je društvo zasa-ki so ga opravili v času pusta. Sedaj dilo vzorčni vinograd v aprilu 2008. se lotevajo vseh del, ki so si jih zadali Posadili so 17 avtohtonih vrst stare Skupinska fotografija članov KTD Klopotec. Foto: arhiv društva NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 i Lancovljani obeležil Tudi v Lancovi vasi že vrsto let ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, ohranjajo tradicijo postavljanja mlaja, simbola svobode in bujne rasti. Pri tamkajšnjem vaškem domu se je tako v nedeljo, 30. aprila, zbrala vesela družba domačinov in drugih gostov, da bi s skupnimi močmi »majpon«, kot mu rečejo, dvignili v nebo. Dogodek, ki je predvsem družabne narave, je organiziralo Folklorno društvo Lancova vas v sodelovanju s KS praznik dela, 1. maj Lancova vas in Društvom podeželskih žena in deklet Lancova vas. Priprave so stekle nekaj dni prej, saj je bilo treba pripraviti smreko, spretne ženske roke pa so poskrbele za verige iz smrečja in pisane trakove, s katerimi so »majpon« tudi okrasili. Ze po tradiciji so mlaj dvignili v nebo le s pomočjo moških rok. Potem ko je z vrha mlaja ponosno zaplapolala slovenska zastava, pa je sledilo še veselo prijateljsko druženje vaščanov za skupno mizo. Petra Krajnc V Lancovi vasi so za dvig »majpona« poskrbele le močne moške roke. Foto: arhiv KS Lancova vas Selanke ponovno navdušile s svojo ustvarjalnostjo v Članice aktiva žena Sela, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Sela, so letos v sodelovanju z vrtcem Sela in OŠ Sela po nekaj letih spet pripravile bogato velikonočno razstavo ter s svojimi izdelki dodobra napolnile kulturno dvorano na Selih, ki se je v treh dneh spremenila v njihov razstavni prostor. Hkrati so na dan odprtja razstave obudile še stari običaj prinašanja velikonočnih jedi k blagoslovu. Odprtje razstave je potekalo v soboto, 8. aprila, ko se je v tamkajšnji kulturni dvorani po drugem blagoslovu jedi v podružnični cerkvi sv. Družine zbrala velika množica obiskovalcev, med gosti pa so bili tudi videmski župan Brane Kole-dnik s soprogo, predsednik KS Sela Dejan Tramšek ter članice prijateljskih društev žena in deklet. Članice so letos obudile še en stari običaj - gospodinje so nekoč ponesle velikonočne jedi k blagoslovu v košari na glavi. Odprtja razstave se je udeležil tudi videmski župan Brane Kolednik s soprogo. Oba sta bila navdušena nad izvirnostjo in domiselnostjo prizadevnih članic aktiva žena Sela, za kar sta članicam na odprtju tudi iskreno čestitala. Uvodni pozdrav je zbranim namenila predsednica aktiva žena Sela Tilika Vidovič. Povedala je, da so se članice že od začetka leta zbirale na tedenskih delavnicah in pridno ustvarjale na temo velike noči, tudi kvačkale, kar je bilo za nekatere novo, ustvarjalni pa so bili tudi malčki v vrtcu in učenci v šoli. V razstavo so letos vključile tudi tradicionalne jedi, kruh in pecivo, ki ne smejo manjkati na praznični velikonočni mizi, vse to pa je bilo mogoče tudi pokusiti. »Posebnost letošnje razstave pa so stari, ročno izvezeni prti, s katerimi smo pogrnile mize in so delo pokojne Elizabete Murko iz Barislovcev. Nas so tako očarali, da smo si za prihodnje leto zadale nalogo, da bomo obudile ročno vezenje prtov na način, kot so to NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 26 počele naše babice,« je še dejala Vidovičeva. Sledil je blagoslov razstave, ki ga je opravil p. Benjamin Mlakar iz videmske župnije. Obiskovalci smo lahko nato občudovali najrazličnejše izdelke na temo velike noči — pirhe na sto in en način, kvačkane izdelke, voščilnice, aranžmaje, izdelke iz slanega testa in drugo, pisano paleto izdelkov pa so dodali še otroci iz vrtca in šole. Letos so članice obudile še en običaj iz preteklosti, v cerkev so k blagoslovu ponesle velikonočne jedi na stari način — v košari na glavi. GONILNA SILA MILENA SITAR Gonilna sila prizadevnih Selank je njihova članica Milena Sitar, brez katere ne bi bilo tako bogate in unikatne razstave, smo lahko slišali na dan odprtja. Vsako leto znova presneti s svojimi idejami, ki jih nato s pomočjo članic tudi udejanji, obiskovalci pa se vedno znova z veseljem in tudi pričakovanjem vračajo na Sela, da bi videli, kaj so spet postavile na ogled. Takih obiskovalcev od blizu in daleč se je v treh dneh na Selih zvrstilo veliko tudi letos. Še enkrat iskrene čestitke za odlično razstavo pa tudi za ohranjanje naših starih običajev! Besedilo in foto: Petra Krajnc Praznik dela, 1. maj, obeležili tudi na Selih V nedeljo, 30. aprila, dan pred praznikom dela, je bilo družabno tudi v središču Sel. V popoldanskem času se je namreč zbrala vesela družba domačinov, da bi skupaj Tudi letos so na Selih postavili mlaj v počastitev mednarodnega praznika dela. Foto: Matjaž Klasinc postavili mlaj, ki ima svojo tradicionalno lokacijo ob tamkajšnjem gasilskem domu. Veseli dogodek so tudi letos organizirala društva iz domače KS v sodelovanju s KS Sela. Selski gasilci so pripravili vse potrebno za postavitev mlaja, članice aktiva žena so poskrbele za okrasitev, in ko je bilo vse nared, so mlaj tudi ponosno dvignili v nebo. Po uspešno opravljenem delu se je prilegla tudi malica, za katero so poskrbele selske gospodinje, nato pa je sledilo sproščeno druženje domačinov ob obloženih mizah. BUDNICA SELSKIH GASILCEV Že tradicionalno pa smo lahko prebivalci, ki živimo na požarnem rajonu PGD Sela, na dan praznika zjutraj prisluhnili budnici, ki jo vsako leto za svoje krajane pripravijo v PGD Sela. Z gasilskim vozilom namreč obiščejo domove na svojem rajonu in tako s predvajano glasbo prispevajo k še lepšemu praznovanju. Petra Krajnc Lepe so nam Haloze zelene Rožmarinovci smo zakorakali v 43. leto našega delovanja in ustvarjanja. Ponosni smo na ohranjanje tako kulturne kot tudi kulinarične dediščine, ki ju vztrajno prenašamo na mlajše in starejše rodove. Poslanstvo, ki ga naše društvo ohranja, je lahko vzgled gledalcem in sim-patizerjem, ki jim je kultura blizu. Pomladni meseci so v folklorni dejavnosti venomer pestro obarvani, saj se otroška in odrasla skupina pripravljata na srečanje folklornih skupin v organizaciji JSKD OI Ptuj. Tako smo v začetku aprila člani odrasle folklorne skupine najprej nastopili na srečanju odraslih skupin v dominikanskem samo- stanu na Ptuju. Med deseterico folklornih skupin iz širše okolice Ptuja smo se predstavili z odrsko postavitvijo Lepe so nam Haloze zelene, ki predstavlja plesno izročilo Haloz, za kar je poskrbel umetniški vodja skupine Bojan Glaser. Skupina se je na območnem srečanju dobro predstavila in se uvrstila na regijsko srečanje folklornih skupin, ki je potekalo 22. aprila v Majšperku. Člani odrasle FS so med drugim v tem času nastopili še na srebrni poroki naših članov. Otroška FS je nastopila na območnem srečanju otroških FS v Majšperku. Novo in pomlajeno vodstvo otroške skupine se je odločilo, da se otroci predstavijo s plesi iz Bele krajine. Tovrstne plese so izbrali s posebnim namenom — pred dobri- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 27 vino in prav iz godovanja sv. Jurija izhaja stari običaj obhoda haloškega Jureka od hiše do hiše, kar je v preteklosti predstavljalo rodovitnost in plodnost. Med drugim bodo aktivne članice, ki so polne znanja in novih kuharskih veščin, tudi v prihodnje organizirale tečaj priprave jedi iz testenin in omak. Folklorniki se pripravljajo na gostovanje izven slovenskih meja in snujejo nove odrske postavitve, ki jih bodo v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih predstavili domačemu in širšemu občinstvu. Obenem potekajo tudi aktivne priprave na Večer pod zvezdami, ki bo v začetku junija pred Domom krajanov Dolena. Prijetno dobrodošli! Rožmarinovci Otroška folklorna skupina mi 40 leti, v času ustanavljanja društva, se je namreč ravno z belokranjskimi plesi začelo naše plesno ustvarjanje, za kar so takrat tudi izdelali folklorne kostume. Sekcija aktiva žena FD Rožmarin Dolena je vihtela kuhalni-ce pod mentorstvom Draga Kajtna, tokrat so se preizkusile v pripravi ribjih jedi in jedi iz perutnine. Udeležile so se tudi razstave rož iz krep papirja v Gaju pri Pragerskem in prav tako sodelovale na velikonočni razstavi v Leskovcu. V aprilu goduje sv. Jurij, zato smo že drugo leto zapovrstjo v ta namen sešili opravo haloškega Jureka. Ta je radostno poplesaval na jurjevanju v Slovenskih Konjicah in na jurjevem sejmu na Ptuju. Poslanstvo haloškega Jureka sega daleč v zgodo- Odrasla folklorna skupina.Foto: arhiv društva Ekosistemske storitve Ekosistemske storitve so neposreden in posreden prispevek ekosistemov oz. narave k blaginji človeške družbe. So darovi narave, ki nam omogočajo preživetje in zagotavljajo boljšo kakovost življenja. Krajinski park Šturmovci Glede na to, kaj nam ekosistemske storitve prinašajo oz. kakšno vlogo imajo pri razvoju in zagotavljanju družbene blaginje, jih zaradi lažje preglednosti in razumevanja delimo na štiri med sabo povezane in prepletene kategorije. Te so: Oskrbovalne storitve: Med te štejemo zagotavljanje vseh proizvodov oz. dobrin, kot so hrana, pitna voda, gradbeni material, kurivo, zdravila ipd. Vso hrano nam zagotavljajo organizmi, sami je ne moremo proizvajati. Smo le del prehranjevalnega spleta, ki se začne z rastlinami kot proizvajalci dobrin. Regulacijske storitve: Vključujejo koristi, ki izhajajo iz uravnavanja naravnih procesov. Mednje štejemo uravnavanje podnebja in naravnih nesreč, nadzor škodljivcev in širjenja bolezni, opraševanje rastlin, čiščenje vode in še mnoge druge regulacije. Regulacijska vloga je morda na prvi pogled manj oprijemljiva kot oskrbovalna, a nič manj pomembna. Po hipotezi Gaia, avtorja Jamesa Lovelocka, so prav organizmi v ekosistemih tisti, ki na planetu Zemlja vzdržujejo razmere primerne za življenje, kot ga poznamo. Habitatne storitve oziroma okoljske storitve: Poudarjajo pomen ekosistemov za zagotavljanje ugodnih življenj- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 28 skih razmer za organizme, ki te ekosisteme sestavljajo. Habitati zagotavljajo pestrost življenja in na ta način višajo nivo stabilnosti in tako uspešneje kljubujejo spremembam, ki jih povzroča človek z nepremišljenimi dejanji. Kulturne storitve: So nematerialne koristi, ki jih ima človek od preživljanja časa v naravi. Sem štejemo na primer: duhovno bogatitev in intelektualni razvoj. Je najlepši prostor, kjer si človek lahko izbere sprostitev. KRAJINSKI PARK IN EKOSISTEMSKE STORITVE Pomen naravnih parkov pri zagotavljanju ekosistemskih storitev je neprecenljiv, saj so bila ta območja izbrana na podlagi meril, ki vključujejo dele narave, v katerih naravni procesi bolj ali manj potekajo nemoteno. S premišljenim načrtovanjem in upravljanjem se zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, ki znatno prispevajo k blaginji človeške civilizacije in planeta. Krepitev ekosistemskih storitev med drugim zagotavlja tudi tajnostno upravljanje okolja, ki ima pomembno vlogo v prilagajanju podnebnim spremembam in omilitvi njihovih posledic, vzdržuje pestrost življenja, zagotavlja trajno proizvodnjo hrane in prispeva k boljšemu zdravju ljudi. NAMESTO ZAKLJUČKA Ali so ekosistemske storitve res zgolj nematerialne dobrine? Pravijo, da se vse konča pri denarju, zato tudi tu ne more biti drugače! Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko Čebelarska dediščina Slovenije vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Čebelarstvo na Slovenskem ima dolgo in bogato tradicijo, saj so čebelje družine do nedavnega bile redne gostiteljice kmečkih dvorišč. Ne samo, da so skrbele za opraševanje rastlin, ampak so kmetiji priskrbele zdravilo in sladilo - med. Zaradi tega se je delo čebel cenilo do te mere, da so jim napredni čebelarji izdelali posebna bivališča — panje, jih poslikali in namestili v zgrajene stavbe — čebelnjake. Vpis čebelarske dediščine Slovenije na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je priznanje slovenskim čebelarjem za prispevek k svetovni zakladnici veščin, znanj in praks na področju vzreje in sonaravnega upravljanja čebel. Svetovno čebelarstvo je pred velikim izzivom. Upam in želim, Poslikana panjska končnica. Foto: Julija Božičko da bomo znali in zmogli ohraniti tradicionalno čebelarstvo in način življenja v sožitju z naravo. Mag. Ivan Božičko Svetovni dan zdravja Vsako leto 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja. Takrat nas mediji pozovejo k zdravemu načinu življenja in varovanju svojega zdravja, toda za zdravje je treba skrbeti vse dni v letu, ne samo en dan. Velikokrat slišimo pojem »zdrav življenjski slog«, ključ do dolgega in bogatega življenja, toda kaj sploh to v resnici pomeni? Pod ta pojem spadajo uravnotežena, raznovrstna prehrana, telesna aktivnost, kakovosten spanec in izogibanje razvadam, kot sta pitje alkohola in kajenje. Zavedamo se, da je hrana naše gorivo, vendar zaradi hitrega tempa življenja vse večkrat posegamo po hitro pripravljeni hrani, ki pa na žalost nima pozitivnih vplivov na naše telo. Pomembno je, da gledamo na hrano kot na gradnik našega telesa, zato ker tisto, kar vnese- mo v telo, to naše telo postane. Seveda pa si želimo, da so ti gradniki čim bolj kakovostni. Drugi temelj zdravega življenjskega sloga je redna telesna aktivnost. Ta skrbi za fizično kondicijo, pomaga pri uravnavanju telesne teže, krepi mišice in kosti ter izboljša sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Trideset minut na dan lahke telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, kolesarjenje ali plavanje, je dovolj, da se pokažejo pozitivni učinki na našem telesu. Če naše telo čez dan izčrpamo, je pomembno, da ponoči dobro napolnimo baterije. Pomanjkanje spanca negativno vpliva na naše razpoloženje, zmanjša kognitivne sposobnosti (razmišljanje, učenje, reševanje problemov), povzroči pomanjkanje energije pri telesnih aktivnostih, dolgotrajno pomanjka- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 29 nje spanca pa lahko celo vodi v kronično utrujenost. Priporočljivo je vsaj osem ur spanja, zraven tega pa je zelo pomembno, da vzpostavimo spalno rutino, kar pomeni, da vedno zaspimo in se zbudimo ob približno isti uri. Vse večji problem predstavlja zasvojenost z drogami, kot sta alkohol in kajenje. Skrb vzbujajoč podatek je, da se povprečna Vsak četrti najstnik redno uporablja vejp. Foto: splet starost, pri kateri otroci prvič poskusijo drogo, iz leta v leto znižuje. Zaradi slabo razvite sposobnosti presojanja se redno uživanje in zasvojenost pojavljata že v osnovni šoli. S pojavom elektronskih cigaret oziroma vejpanjem pa se je število otrok, ki kadijo, ekstremno povečalo. Poleg tega, da tako vedenje ni primerno za šolsko okolje, je dokazano, da vejpanje povzroča negativne učinke na človeško telo, še posebej na otroke, ki so veliko bolj dovzetni za takšne zunanje dejavnike. Vejpa-nje povečuje tveganje za razvoj pljučnih in kardiovaskularnih bolezni, razvoj rakavih bolezni in negativno vpliva na delovanje možganov. Tudi družbeni pritiski s strani vrstnikov so vse večji, zato je zelo pomembno, da starši kontrolirajo otrokovo čustveno stanje in morebitni stres. Velikokrat slišimo, da vejpanje pomaga pri odvajanju od kajenja, vendar se je treba zavedati, da nikotin, prisoten v vejpih, prav tako povzroča zasvojenost. Med odraščanjem je pomembno, da starši spodbujajo svoje otroke k zdravemu načinu življenja na vseh področjih, od prehrane do nepotrebnih razvad. Vemo tudi, da se otroci največ naučijo z opazovanjem, zato je ključnega pomena, da to, kar starši učijo, tudi sami izvajajo v praksi. Alen Orlač NAS! LJUDJE Na obisku pri zakoncih Korpič iz Dravcev Med zelenimi haloškimi planjavami stoji obnovljena domačija z avtentično restavrirano kapelico Marije z otrokom, krasi jo poslikava svetega Antona Puščavni-ka. Tu je dom zakoncev Zvonka in Marije Korpič, ki sta s srcem in dušo predana kmetiji. Pred tremi leti sta se odločila, da po 14 letih opustita dopolnilno turistično dejavnost in jesen njunega zakona nadaljujeta v mirnejšem tempu v sobivanju z njunim starejšim sinom in njegovo družino. Spoznala sta se neko jesen pri obrezovanju repe in po 45 letih še vedno složno živita v obljubah, ki sta si jih pri rosnih Marijinih dvajsetih in Zvonkovih dvaindvajsetih letih izrekla pri poroki. Ob vprašanju »kdo v njuni hiši nosi hlače«, se Marija prijazno nasmehne in pod domačo delovno haljo pokaže, da nosi hlače tudi ona, ob tem pa poudari: »Midva sva se zmenila, da nosiva hlače oba, čeprav sem kdaj raje tiho in si mislim svoje. (smeh) Je pa pri nama tako, da se vedno o vsem dogovoriva in sva spoštljiva drug do drugega.« Korpičeva se nikoli nista odpravila dopustovat na morje, saj sta vse finance in čas vložila v kmetijo. Nekajkrat pa sta si le vzela čas in se odpravila na krajše izlete z raznimi društvi po Sloveniji in v sosednje države. Marija, Zvonko, že odkar sta se »vzela«, sta vpeta v delo na kmetiji, vir vajinega preživetja. Kako usklajujeta vsakdanje Zakonca Korpič obveznosti, ali imata strogo razdeljena dela na moško-ženska opravila in ali se tudi Zvonko kdaj znajde za štedilnikom? Marija: »Ja, v vseh delih se poskušava uskladiti tako, da vsak po svojih najboljših močeh dela tisto, kar najbolje zna. Jaz gospodinjim in vrtnarim, na njivi pa na srečo v teh časih delamo strojno. Sicer pa se moj mož dobro znajde za štedilnikom; če ne gre drugače, zna skuhati okusno slovensko kosilo, kar je bilo zelo dragoceno, ko smo ženske še okopavale njive krompirja in pese za pujske.« Zvonko smeje prikima in doda: »Zdaj je manj dela z živino, saj od leta 2011 nimava več krav molznic kot včasih, ko smo pridelali v povprečju tudi od 600 do 1000 litrov mle- NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 30 ka mesečno, s povečevanjem staleža živine pa smo namolzli tudi do 60.000 litrov mleka letno. Po zaključku mlečne proizvodnje smo se odločili za vzrejo slovenske avtohtone pasme goveda cika, s katero je mnogo manj dela, tako da nama ni več treba vstajati v ranih urah s petelini.« (smeh) Marija, ste imeli kot mlado dekle željo, da bi živeli na kmetiji ali so bile vaše sanje popolnoma drugačne? Vam ostane kaj časa samo za vas, imate kak hobi? Marija: »V mojih letih je bilo bolj malo prostora za sanjarjenje, saj sem morala tako kot še mnogo drugih deklet hoditi na druge večje kmetije 'odsluževat' v zameno, da so nam večji kmetje zorali zemljo. Starši mi kot najmlajši v družini niso pustili v srednjo šolo, želeli so, da ostanem doma. Ženske so me večkrat hecale, da bom pristala na kmetiji, pa sem se kot mladenka upirala tej misli. Ampak pregovor »da se zarečene-ga kruha največ poje«, je obveljal tudi v mojem primeru in tako sem se odločila, da bodo moje sanje kar tu, ob Zvonku in sinovih Petru in Toniju. Moj hobi ali veselje so rože, včasih so bile to vodenke. Rada pečem kruh in sem v Društvu kmetic občine Videm, kjer sodelujem na državnem ocenjevanju kruha in drugih prireditvah. Veseli me, da sem večkrat prejela zlato ali srebrno priznanje za kruh, sem pa sodelovala tudi na ptujskih prireditvah Dobrote slovenskih kmetij, na katerih sem prejela ogromno priznanj, od bronastih do zlatih, v glavnem za kruh in krofe.« Zvonko, Korpičeva domačija je vaša rojstna hiša in odločili ste se ostati na njej in nadaljevati kmetovanje, ohranjanje tradicije. S kakšnimi izzivi ste se srečevali na tej poti? Zvonko: »Pri 22 sem ostal brez mame, oče pa se je potem poročil na drugo kmetijo in tako sva z ženo ostala tu in kme-tovala, kakor sva vedela in znala. Mnogo del, tudi zidarskih, sva se lotila in res ni bilo vedno preprosto, sploh, ker so bile Haloze v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji precej v zaostanku z mehanizacijo in sva morala večino del opravljati ročno. Se pa ravno zato spoznam na veliko ročnih kmečkih opravil in sem navdušen zbiratelj starih kmečkih predmetov, ki so od leta 2003 na ogled v našem etnološkem muzeju z imenom 'Od zrna do kruha'. Pobudnik za ta muzej je bil Stanislav Golc, ki je v kaščah na naši kmetiji prepoznal potencial za hrambo raznih kmečkih eksponatov. Tu smo leta 2006 postavili nov nadstrešek tudi za večje predmete. Etnološki muzej je na ogled vsakomur, rade pa nas obiščejo tudi skupine osnovnošolcev. Z Marijo sva še posebej ponosna, da nama je uspelo renovirati kapelico ob hiši, kjer zdaj že nekaj let ponovno poteka blagoslov velikonočnih jedi, na katerem se zbere vsa vas. Kapelico je dal postaviti dedek v zahvalo za srečno vrnitev s soške fronte. Avtentično jo je restavriral Franc Kancler iz Starš. Izzivov je bilo mnogo in so še, z Marijo jih vedno poskušava reševati preudarno in z dobro voljo.« Poleg kmetije je za vama dobrih 14 let turistične dejavnosti, nočitev z zajtrki. Pogrešata ta čas, ko je bilo pri vas na voljo do 10posteljnih kapacitet, in kaj sta gostom običajno postregla? Zvonko: »Tako je, dobrih 14 let sva imela dopolnilno dejavnost in res je bilo zanimivo sprejemati goste z vsega sveta in jim ponuditi našo domačo hrano, od zaseke, kruha, vrtnin in vina ... Marsikaj smo se pogovorili, četudi ne znava prav dobro tujih jezikov, sva se vseeno dobro znašla z vsestransko uporabnim 'mahanjem rok' in mimiko.« (smeh) Marija: »Ko je bil tu par iz Avstralije, sem se morala znajti, ko sem za zajtrk narezala salamo in je moški pokazal na salamo in rekel: Mu?. Odgovorila sem mu z oponašanjem zvoka pujskov. (smeh) Treba se je znajti.« »Včasih še vedno pogrešava te 'turistične' čase, ampak nama je prav tako dragoceno, da imava sedaj ob sebi sina z družino, saj sva precej utrujena od vseh teh let kmetovanja, s čimer sva si tudi sama zaslužila penzijo,« ponosno povesta oba. Zvonko, od leta 1983 do 1993 ste bili v vaškem odboru, potem ste bili pobudnik za ustanovitev društva KTD Klopotec Soviče - Dravci, kjer ste bili do leta 2000predsednik. Skrb za ohranjanje kulturne dediščine vam je dobesedno v krvi, saj ste tudi predsednik Društva za ohranjanje dediščine Haloz. Lani ste drugič kandidirali na volilni listi za občinskega svetnika in bili izbrani. Kaj bi bilo po vaše treba izboljšati ali dodati v infrastrukturi občine Videm? Zvonko: »Vsekakor bi bilo treba urediti problematično telekomunikacijo, saj smo tu v Dravcih in sosednjih krajih predaleč od centrale in tako imamo posledično zelo slab televizijski signal. Zavzemati se bomo morali za boljšo javno razsvetljavo in cestno signalizacijo, saj se mnogokrat ne ve, kdo ima prednost, čeprav ni veliko prometa. (smeh) Zavzemali se bomo tudi za vse večjo montažo čistilnih naprav, ki jih delno financira občina, kar občanom olajša nakup. Za postavitev zasebnih elektrarn je tu prav tako težava v obstoječem elektro omrežju. Caka nas kar nekaj izzivov in upam, da jih bomo čim več uresničili.« Korpičeva se proti koncu našega druženja prav zabavno pregovarjata, v katera društva je Zvonko še vključen, in skupaj ugotovita, da je resnično družaben, saj je poleg vseh naštetih vključen tudi v društvo upokojencev, je vodja kegljaške sekcije upokojencev občine Videm, ker pa zna izdelati krasen pre-smec, so ga ženske sprejele celo v društvo kmečkih žena. Sporočilo Marije in Zvonka naslednjim generacijam je: »V življenju se je treba prilagajati, tako en drugemu kot sprotnim situacijam, tudi ko je težko. Mladina prevečkrat gleda na življenje le po principu 'kaj se splača', midva pa jim svetujeva, da je pomembno obdelovati vsaj mali košček zemlje, tudi če se finančno morda ne izide, saj tako najbolje veš, kaj poješ, v odnosih pa sklepati kompromise in se spoštovati.« Ob slastnem kosilu, ki ga je med pogovorom skuhala Marija, se jima zahvalim za dragocen čas in jima zaželim še mnogo skupnih let. Besedilo in foto: Marta Vrhovec NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 31 Za člane in članice Folklornega društva Lancova vas je letošnje leto posebno, obeležujejo namreč okrogli jubilej - 40 let aktivnega delovanja. Na počastitev okrogle obletnice se pripravljajo dlje časa, osrednje praznovanje pa bo med 15. in 17. junijem 2023, ko bodo s številnimi kulturnimi dogodki počastili ta pomembni društveni jubilej. Poleg številnih priprav na obletnico pa poteka v društvu redno delo, saj so aktivne prav vse sekcije — odrasla FS, otroška FS, koranti, mlade pevke, starejše pevke in muzikanti. V pomladnih mesecih so bili v ospredju predvsem plesalci obeh odraslih skupin. Tako mlajša kot starejša odrasla FS sta nastopili na območnem Maroltovem srečanju odraslih folklornih skupin, ki je 1. aprila potekalo v organizaciji JSKD OI Ptuj v dominikanskem samostanu na Ptuju. Predstavili so se z dvema novima odrskima postavitvama — Štelnga, ki je zasnovana na podlagi originalne fotografije iz Lancove vasi iz leta 1932, in Beksl, avtorica obeh postavitev je njihova strokovna sodelavka Nežka Lubej. Mlajša odrasla FS se je nato uspešno predstavila še na regijskem Maroltovem srečanju Mlajše pevke ljudskih pesmi v snemalnem studiu. Foto: arhiv društva Z regijskega srečanja odraslih folklornih skupin v Majšperku, na katerem se je mlajša odrasla FS predstavila s spletom Štelnga. Foto: Rado Škrjanec odraslih folklornih skupin, ki je potekalo 22. aprila v KPC Majšperk. V KPC Majšperk je 6. aprila potekalo tudi območno srečanje otroških folklornih skupin z imenom »Ringaraja«, predstavila se je otroška FS pod vodstvom mentorice Katje Brodnjak. POVABILO NA PRAZNOVANJE 40-LETNICE Že na letošnjem občnem zboru v začetku leta so lancovovaški folklorniki predstavili bogato bero aktivnosti, s katerimi bodo počastili jubilej. V začetku maja so se mlajše in starejše pevke ljudskih pesmi ter ljudski godci mudili v snemalnem studiu, saj bodo ob obletnici izdali novo zgoščenko. V začetku aprila so bili tudi na Djočanovi domačiji v Tržcu, kjer je potekalo fotografiranje. Praznovanje 40-letnice bo potekalo pod naslovom »Včeraj za danes in jutri«, s čimer želijo poudariti preplet spominov in načrtov za prihodnost. V četrtek, 15. junija, bo ob 17. uri v vaškem domu Lancova vas odprtje razstave FD Lancova vas in razstave ljudskih glasbil sveta, predstavili pa bodo tudi novo zgoščenko. V soboto, 17. junija, bosta (prav tako v vaškem domu) ob 17. uri potekali predstavitev nove knjige Včeraj za danes in jutri avtoric Nežke Lubej in Barbare Sitar ter okrogla miza o aktualnih tematikah v folklornih krogih. Mlajša odrasla FS v Majšperku Foto: Rado Škrjane Dogajanje pa se bo nato preselilo v kulturno dvorano VKTC Podlehnik, kjer bo ob 19. uri na sporedu slavnostni koncert FD Lancova vas. Vabljeni torej na kulturne prireditve, s katerimi bodo lancovovaški folklorniki počastili 40 let predanega ohranjanja našega bogatega kulturnega izročila in srčnega odnosa do ljudske kulturne dediščine. Z vsemi prireditvam in projekti, ki jih pripravljajo ob obletnici, se globoko poklanjajo Janku Jerenku, ki je bil eden izmed ustanovnih članov, dolgoletni predsednik, umetniški vodja in gonilna sila društva. Kljub težkemu obdobju, s katerim se trenutno soočajo v društvu po težki izgubi Janka Jerenka, se člani trudijo nadaljevati svoje poslanstvo. Petra Krajnc NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 32 Trževčan Žan Hliš s kolegom rešil življenje Bilo je na velikonočno nedeljo, 9. aprila 2023, v Mariboru na Ptujski cesti, ko sta v policijski uniformi patru-ljirala Žan Hliš iz Tržca in njegov partner Boštjan Zemljič, sicer policista PU Maribor. Rutinska patrulja bi se v popoldanskem času lahko kaj kmalu sprevrgla v pravo moro, če ne bi bilo srčnih in pogumnih policistov. Mimoidoči na sprehodu se je namreč naenkrat zgrudil, kar sta opazila mladi Trževčan in njegov prekmurski kolega in mu takoj priskočila na pomoč. Izmenično sta ga oživljala do prihoda reševalcev in na koncu sta mu na ta način rešila življenje. V svetu pretežno slabih novic gre za izjemno pozitivno novico, hvalevreden dogodek. Žan, ki je od lani zaposlen na PP Maribor II, je o dogodku povedal: »Ko sva videla, da se je sprehajalec zgrudil, nisva izgubljala časa in sva ga takoj začela oživljati. Občutek, ko je nezavestni prvič vdihnil, me bo spremljal do konca življenja. Gre za nekaj, kar z besedami težko opišem.« Neizmerno je vesel, ker je nekomu rešil življenje, plemenita gesta pa je medijsko odmevala tudi drugod po Sloveniji. Prisotnost v medijih ga ne moti. Žan ob tem pove, da če je ta njuna gesta spodbudila še koga, da bi storil enako v dani situaciji, je namen dosežen. Hliš se je sicer zelo razveselil tudi številnih čestitk svojih policijskih kolegov in prijateljev, veliko pa mu pomenita tudi pohvali generalnega direktorja policije mag. Senada Jušica in direktorja PU Maribor mag. Donalda Rusa. Skupaj z Boštjanom Zemljičem sta bila tudi na sprejemu pri generalnem direktorju policije, obenem pa sta pre- 11 I I Žan Hliš, človek v veliko začetnico dlagana za medaljo za požrtvovalnost, ki jo slovenska policija podeljuje enkrat letno v sklopu Dneva policije. »Resnično je čudovit občutek, ko veš, da si nekomu pomagal, se pa nama je moški, ki sva mu pomagala, zahvalil s pismom prek sestre. Ta je povedala, da je bil njen brat, ko je nekoliko okreval, vidno ganjen in ni mogel zadrževati solz,« je še povedal vedno nasmejan in skromen 24-letnik iz vasice ob Polska-vi. Žanu in njegovemu kolegu Boštjanu za zares plemenito gesto čestita tudi uredništvo Našega glasu! Besedilo in foto: Tadej Podvršek Spominske medalje vojnim Protestno pismo vojnih veteranov za Slovenijo in opozorila o kršitvah Odloka o spominski medalji »30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije« (Uradni list RS, št. 81/21, 197/21 in 49/22)« pri podeljevanju so obrodila sadove. V aprilu je osebno vabilo na podelitev prejelo 8486 prezrtih veteranov iz vse Slovenije. Podelitev bo izvedena na več krajih po Sloveniji. Za dobitnike spominskih medalj in listine iz našega širšega okolja Štajerske bo podelitev na sedežu Uprave za obrambo Maribor, Ulica heroja Bračiča 2, v več terminih med 8. 5. in 30. 6. 2023: • ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, • sreda od 8. do 17. ure, • petek od 8. do 13. ure. Za prejemnike, ki so spominsko medaljo že prejeli, je sporočilo brezpredmetno. Podeljevanja po pošti ne bo. Za bolne ali veteranom bodo podeljene NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 33 dlje časa odsotne pa lahko priznanje prevzame drugi družinski član. Ker pa se je pri vabljenju zgodilo tudi nekaj administrativnih nepravilnosti (površnosti v evidenci), prosim, da veterani, ki ste prejeli odločbo vojnega veterana, a vabila niste prejeli, o tem obvestite glavno pisarno MORS (tel. 01 230 59 74 ali na elektronski naslov glavna.pisarna@mors.si), lahko pa tudi Občino Videm in pomagali vam bodo. Ob klicu imejte pri sebi dokumentacijo vojnega veterana (odločba, izkaznica idr.). Ko govorimo o osamosvojitvi, je prav, da se pred 25. 6. 2023, dnevom državnosti, spomnimo tudi na zadnja nedopustna dejanja Ministrstva za kulturo in Vlade RS. Ukinila ali bolje rečeno izbrisala sta Muzej slovenske osamosvojitve. S takšnim nedopustnim dejanjem je Vlada RS v zamahu z najvišjimi predstavniki politično nastavljenega kulturnega resorja začela sekati narodove korenine. Ob v vojni za Slovenijo in vseh procesih osamosvajanja izborjenem zgodovinskem uspehu Slovencev »imeti svojo državo Republiko Slovenijo« se lahkomiselni multikulturni državljani, ki očitno niso proslovenski, igrajo z žerjavico in ognjem domoljubja in narodove zavesti. Ljubezen do domovine, maternega jezika, tradicije krščanstva in narodovega ponosa se očitno ne izraža v mestnih središčih in nasičenih blokovskih getih, ampak na »svoji zemlji«, prelepi krajini z danostmi in lepoto na vsakem koraku. Naša himna govori o strpnosti in sožitju narodov, poudari pa tudi prostost rojaka v odnosu do soseda. O vsem, kar pišem, širše sporoča Prešernova Zdravljica v celoti. Morda je prenapeti »kul« in svobodomiselni nevladni pristaši niso razumeli, kot tudi ne razumejo, kaj je imeti svojo domovino. »Slovenec sem! Slovenec sem! Tako je mati djala!« (Narodna) Besedilo in foto: FL Vino Ptuj 2023 - uspeh naših vinogradnikov pred očmi videmskega župana Nagrajenci na Vinu Ptuj 2023. Foto: David Breznik Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze že vrsto let prireja ocenjevanja vin. Letošnje, že 32. ocenjevanje vin Vino Ptuj 2023 so izvedli v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Vina sta 16. marca ocenjevali dve ločeni strokovni komisiji, ki sta svoje delo opravili po 20-točk-ovni metodi. Skupno so ocenili 147 vzorcev vina, ki jih je v ocenjevanje dalo 78 vinarjev s širšega ptujskega območja in tudi nekaj vinarjev iz Hrvaške. Po ocenjevanju je 31. marca v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju potekala podelitev priznanj, ki so se je udeležili številni vinarji, vinogradniki in drugi povabljeni gostje. Med njimi je bil tudi župan Občine Videm Brane Kolednik. Na prireditvi, ki so jo s kulturnim programom obogatili člani združenega pevskega zbora Rogoznica in Talum Kidričevo, so skupno podelili 73 priznanj. Najboljša vina v sklopu 32. ocenjevanja vin Vino Ptuj 2023 so nagradili z bronastimi, srebrnimi in zlatimi priznanji ter s srebrnikom Probusa za prvake sort in posebna priznanja za šampione. Letos so podelili dvanajst priznanj prvakom sort in tri priznanja šampionov. Prvaki sort so DVS Haloze za modro kavčino 2021, Davorin Šterbal za zvrst 2022, Gregor Kotolenko za šipon 2022, Ivo Rajh za laški rizling 2022, Jakob Svenšek za renski rizling 2022, Vina Gorjup za sauvignon 2021, Franc Rožanc za muškat otonel 2022, Ivan Kramer za rumeni muškat 2022, David Visenjak za traminec 2022, S-vino za chardonnay 2022, Vina Kotolenko za - NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - sivi pinot 2021 in S-vino za sivi pinot 2022. Šampiona vin rednih trgatev (polsuha vina) sta sivi pinot 2022 pridelovalca S-vino in sivi pinot 2021 pridelovalca Vina Kotolenko. Šampion vin rednih trgatev (suha vina) je sauvignon 2022 pridelovalca Marjana Kostanjevca. Ob glavnih nagrajencih so prejeli različna priznanja še nekateri vinarji in vinogradniki, ki prihajajo iz občine Videm. Tadej Podvršek Stran 34 Knjižni prvenec Monje Habjanič V26-letni Jurovčanki je dolga leta tlela iskra in s tem želja po izdaji lastne knjige. Svoj cilj je Monja Habjanič uresničila letos, ko je izdala knjižni prvenec z naslovom Skoz oči kompleksnosti. Knjiga je pravzaprav preslikava našega vsakdanjika, govori namreč o naših možganih in o tem, kako lahko usmerimo pozitivne misli. Zakaj se je odločila za izdajo knjige in o čem pravzaprav knjiga govori, Monja pove: »Vedno sem imela navdih za pisa- Knjiga Skozi oči kompleksnosti nje, vedno me je zanimal razvoj možganov in kako deluje naše razmišljanje. Ko nastopi stres, me zanima, kako lahko to odpravimo, in prav zaradi tega sem začela pisati, raziskovati. Knjiga govori o naših možganih, kako lahko spremenimo način razmišljanja na bolj pozitivno plat življenja, obenem pa o tem, kako lahko obvladamo stresno situacijo s pozitivnim načinom razmišljanja. Koncept torej temelji na možganih, ki so, kot sem večkrat omenjala, plastični, da so se sposobni spreminjati in s tem omogočiti, da spreminjamo sebe in svoj koncept razmišljanja. S tem lahko spremenimo svoje življenje, odnose oz. kar koli nas pač teži v življenju.« Knjiga je bila izdana v samozaložbi v nakladi 170 kosov na 170 straneh in bo kmalu ugledala luč sveta tudi v angleškem jeziku. Možno si jo je izposoditi v večjih knjižnicah po Sloveniji, tudi na Ptuju, ali pa jo kupiti prek spleta na zgodba.net. Odzivi na prvenec simpatične 26-letni-ce so zgolj pozitivni in tudi sama je pozitivno presenečena nad vsem dogajanje okoli knjige: »Veliko ljudi je bilo presenečenih, ker o izdaji knjige nisem govorila. Tudi prijatelji, a v pozitivnem smislu. Ljudje, ki me poznajo, so vedeli za mojo željo, da bi nekaj napisala, in Mlada Jurovčanka je z izdajo knjige uresničila svoje želje. to se je končno spremenilo v realnost, čeprav v določeni tajnosti.« Monja Habjanič je knjigo Skozi oči kompleksnosti sicer prvič javnosti predstavila 28. februarja v prostorih kavarne Bodi na Ptuju, kjer je njen uvod na poti pisanja pospremilo lepo število znancev, sorodnikov in prijateljev. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Pomembni dnevi za književnost V marcu in aprilu obeležujemo pomembne mednarodne dneve za književnost. V teh dveh mesecih praznujemo svetovni dan poezije, mednarodni dan knjig za otroke ter mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Svetovni dan poezije, ki ga vsako leto obeležujemo 21. marca, je pomemben zato, ker promovira pomembnost poezije kot izrazne oblike umetnosti ter spodbuja branje, pisanje in objavljanje poezije po vsem svetu. Svetovni dan poezije je priložnost, da se spomnimo na pomembnost poezije v naših življenjih in da počastimo pesnike, ki so nas s svojimi besedami navdihnili. Mednarodni dan knjig za otroke, ki se praznuje 2. aprila, je pomemben, ker spodbuja branje in zanimanje za knjige pri Kdor bere knjige, živi tisoč življenj. (George R. R. Martin NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 35 otrocih po vsem svetu. Knjige so ključni vir znanja in informacij, ki jih otroci potrebujejo za svoj razvoj in rast. Prav tako branje knjig pomaga otrokom razvijati njihovo domišljijo, kreativnost, razširiti besedišče ter izboljšati sposobnosti branja in pisanja. Mednarodni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga praznujemo 23. aprila, je pomemben, saj poudarja pomembnost branja in spoštovanja avtorskih pravic. V svetu, kjer se avtorske pravice pogosto kršijo in se ne spoštujejo, je pomembno, da se zavedamo njihovega pomena in da jih spoštujemo. Zato je mednarodni dan knjige in avtorskih pravic pomemben, saj nam pomaga ozaveščati o pomembnosti branja in spoštovanja avtorskih pravic ter nas spodbuja k spoštovanju intelektualne lastnine. Vse to nas spodbuja, da podpiramo branje, dostop do knjig in avtorske pravice, da bomo lahko kot družba napredovali, se učili, delili ideje in ustvarjali boljše življenje za vse. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Veselo na jožefovo tokrat v Vidmu, v domači občini Veselih Jožekov Večer pred jožefovim, 18. marca, je v gostilni Pal v Vidmu potekala tradicionalna prireditev Veselo na jožefovo. Polna gostilna, dobra volja in odlična glasba muzikantov so poskrbeli za čudovito vzdušje. Jože Hrga, vodja Veselih Jožekov, je bil vidno zadovoljen, ker je posluh za prireditev tokrat imela domača občina. Meni namreč, da ta prireditev ne sodi drugam kot v domači kraj. Če bi imeli še dvorano za nekaj sto ljudi, pa bi bilo vse tako, kot mora biti. Prisotne je pozdravila tudi podžupanja Občine Videm Vesna Vinko. Strinjala se je, kar je povedal Jože Hrga. V uradnem delu, ki se je končal v slabih dveh urah, so za dobro voljo poleg Veselih Jožekov poskrbeli še: učenke iz Osnovne šole Videm, ki so se udeležile projekta Otroci pojejo slovenske pesmi — Pia Krajnc, Ema Krajnc in Ajda Hrga, Leskovški frajerji, ansambel Osnovne šole Videm - Leskovec z mentorjem Dejanom Štu- Veseli Jožeki med nastopom hcem, Ženska vokalna skupina Leskovec, oče in trije sinovi — družinski ansambel Potočnik, Fantje iz Jurovc, Trio Blaža Hameršaka s prijatelji, Ljudski godci iz Hajdoš in mladi muzikanti Friški kvintet. Po uradnem delu je sledila večerja, ob kateri so nekateri še zaplesali, saj so nastopajoči ponovno poprijeli za instrumente in poskrbeli za dobro voljo pozno v noč. Veselim Jožekom čestitke in še na mnoga uspešna leta delovanja! Besedilo in foto: MN NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 36 Naš vsakdanji kruh, drugošolci in kamišibaj Cvetna sobota je k nam prinesla 13. praznik kruha v Vidmu. Zdi se, da je razstava ponavljajoča se, a vendar vsako leto prinese s seboj novo peko prazničnih in navadnih vrst kruha. Vedno znova obudimo spomine in zapišemo kak stari recept ali nasvet za kruh. Razstavo krasijo izdelki in peka šolarjev in najmlajših iz vrtcev v občini. Ko kruh razstavimo, se vedno znova pokaže drugače: združuje članice društva, naše domače, ustvarja nov kulturni dogodek. Učenci 2. razreda so na odprtju razstave sodelovali z mini gledališko predstavo (kamišibaj) Štirje letni časi. Naša članica Milena Gabrovec je predstavo popestrila s kuro Lizo. Na harmoniko je zaigrala Nina Osenjak, sodelovale so tudi pevke iz Lancove vasi. Stare pesmi so prepevale Ajda Hrga, Ema Krajnc in Eva Vamberger. Razstavili smo 56 vrst kruha. Naša zloženka nosi nasvete, kako porabiti stari kruh, da ga ne zavržemo. Zapisali smo recepte za kruhove cmoke, kruhov narastek, kruhove šnite in nasvet za pripravo kruhovih drobtin. Dodan je tudi recept za »kruh presmec«, ki ga je prispevala Majda Šeruga. Recept izhaja iz Pobrežja, iz časov Majdine babice. V cvetnem tednu so na njihovi domačiji pekli ta posebni praznični kruh. Več članic pripoveduje, kako so v cvetnem tednu sedli za mizo in okusili peko prazničnega kruha. Dober domači kruh že od nekdaj združuje družine. Prav zato se nam zdi, da so v tempiranem času, nenehnem hitenju in bežanju, v krutih časih vojne, nasilja in morij, ki spremljajo današnji svet, dobrodošli trenutki druženja in pogovora mladih in starejših ljudi. So osnova za normalno življenje in razvoj naših družin. Ne pozabimo govoriti s svojimi bližnjimi. Verjemite, da to najlažje storimo ob dobrem domačem kruhu. Najboljši kruh peče mati: v ljubezni in miru. Vera, upanje, ljubezen in mir ohranjajo prijaznost in dobroto v ljudeh! DRŽAVNO OCENJEVANJE KRUHA V BELI CERKVI Društvo kmetic občine Videm je v aprilu 2023 sodelovalo na državnem ocenjevanju kruha v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Zlato priznanje za kruh so prejele: Milena Gabrovec, Slavica Merc, Ana Hrga in Lidija Rihtarič. Srebrno priznanje sta prejeli Marija Korpič in Marija Kokol. Vsem iskreno čestitamo! Veseli smo za priznanje, da je naš kruh zares okusen in pristen in izhaja iz Društva kmetic občine Videm. Marija Kolednik Črnila KRUH PRESMEC Sestavine za testo: 0,50 dag bele moke 1 jajce 1 suhi kvas 1 čajna žlička sladkorja 1 čajna žlička soli 2,5 dcl mleka 2 jedilni žlici olja (lahko navadno, še boljše je olivno) 3 stare žemlje, narezane na kocke in namočene v 3 raz-žvrklja jajca (ostanek jajc porabimo za mazanje testa, ko ga razvaljamo) 1—2 pesti narezanih fig (lahko dodamo orehe ali rozine) malo cimeta Priprava: Zamesimo kruh in ga damo vzhajat za tri četrt ure. Nato ga na pomokani deski malo razvaljamo in namažemo z ostankom jajc. Nanj položimo namočene žemlje in suhe fige ter potresemo s cimetom. Oblikujemo v štruco. Vzhajati pustimo še tri četrt ure, nato štruco premažemo z jajcem in spečemo. Testo po vrhu malo narežemo. Dišalo bo po okusnem prazničnem kruhu, ki ga je pekla že moja babica. Dober tek! Majda Šeruga Če natančno pogledamo kaj spoznamo na potovanjih, ugotovimo, da smo spoznali različne vrste kruha in da noben kruh ni bil boljši od domačega. NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 37 Prva izmenjava rabljenih oblačil v Vidmu pod sloganom »Izmenjaj, prihrani in ohrani« več kot uspela V soboto, 15. aprila, je v občinski dvorani Videm potekal dogodek »Prva izmenjava rabljenih oblačil«, ki se ga je udeležilo več kot 130 krajanov iz bližnje in širše okolice videmske občine in Ptuja, kar je za obisk takega dogodka izjemna udeležba. Od tega sta si več kot dve tretjini obiskovalcev izmenjali mnogo več oblačil, kot je bilo pričakovano. Pobudnik in organizatorka dogodka v sodelovanju s prostovoljci in Občino Videm je bila Marta Vrhovec. V zadnjih letih se vse več raznih organizacij, društev in posameznikov odloča za okoljevarstveno, ekološko usmerjene izmenjave oblačil, ki so običajno rabljena, a dobro ohranjena. Tovrstne izmenjevalnice so vedno bolj obiskane in tako je bilo tudi na izmenjavi oblačil v Vidmu. Dogodek je bil predhodno predstavljen tudi v OŠ Videm in OŠ Leskovec. Na dogodku je tako pomagalo tudi nekaj devetošolk — Rebeka, Hana, Lucija in Tina. V akcijo se je vključila tudi župnijska Karitas pod vodstvom Vide Pignar, ki je prispevala k večji ponudbi oblačil v začetku. Po končanem dogodku je ostala le še ena tretjina oblačil. V naslednjih dneh smo jih več kot polovico razdelili ljudem, ki se jim ni uspelo udeležiti izmenjave. Med drugim smo razveselili bodočo mamico Vesno z Gorenjske, ki je prevzela dve veliki škatli oblačil za dojenčico. Ko gre za okoljevarstvo, se ljudje običajno ne sprašujejo, v kolikšnem obsegu tekstilna industrija vpliva na onesnaževanje našega planeta. Hitra moda že več kot 20 let z agresivnimi marketinškimi pristopi vpliva na nakupovalne navade potrošnikov, ki svoja oblačila žal zavržejo že po trikratnem nošenju. Ta oblačila v 85 % pristanejo na odlagališčih in sežigalnicah, kar pomembno vpliva na ekološko sporen ogljični odtis. Snemanje videospota Veseli Ribn'čan Na lepo nedeljsko jutro, 23. aprila, sta se Erik Štebih, 3. e, in Tim Vidovič, 4. e, iz OŠ Videm, podružnica Leskovec, s svojima harmonikama odpravila na Ravne na Koroškem na snemanje videospota za skladbo Veseli Ribn'čan, pod okriljem Glasbene šole Rošer in mentorja Marka Belšaka. Snemanje je potekalo v parku pri gradu. Udeležilo se ga je več kot sto učencev, vzdušje je bilo veselo in razigrano. MVG Prve izmenjave oblačil v Vidmu se je udeležilo veliko ljudi. Hitra moda z vse večjo tekstilno proizvodnjo prispeva več kot 20 % k onesnaževanju industrijskih odpadnih voda in še bi lahko naštevali. Dogodka so se udeležili tudi župan Občine Videm Brane Kolednik z družino, videmska podžupanja Vesna Vinko, nekaj zaposlenih z videmske občine, ravnatelj OŠ Videm Robert Murko in drugi. Zahvala gre tudi Bojanu Mercu in Rudiju Potrču, da na izmenjavi nismo ostali lačni in žejni. Poleg vseh preostalih prostovoljcev pa gre posebna zahvala Viktoriji Vin-diš iz Sovič, ki je poleg vsestranske pomoči prispevala slastne rogljičke in pijačo. Z obiskom vseh prisotnih, ki so soustvarili Prvo izmenjavo rabljenih oblačil v Vidmu, smo izjemno zadovoljni. Torej, če želite biti res »in« oziroma prispevati k manjši potrošnji in k manj odpadkom, se nam letos jeseni pridružite na »Drugi izmenjavi oblačil v Vidmu«. Super bo, boste videli! Besedilo in foto: Marta Vrhovec Tim Vidovič in Erik Stebih. Foto: MVG NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 38 Cvetna nedelja v župniji sv. Vida - igrani pasijon po Mateju V nedeljo, 2. aprila, so se verniki zbrali pri minoritskem samostanu sv. Vida, da bi počastili prvi dan velikega tedna - cvetno nedeljo. Cvetna nedelja je krščanski praznik, ki se praznuje na nedeljo pred veliko nočjo. V krščanstvu ta dan predstavlja spomin na Jezusov vstop v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami kot kralja. Pred minoritskim samostanom sv. Vida je ob 9. uri najprej potekal blagoslov presmecev, kjer je še posebej izstopalo 13 presmecev velikanov iz KTD Klo-potec Soviče - Dravci, kot so zapisali v Facebookovi objavi župnije sv. Vida. Nato je sledil igrani pasijon po Mateju. Sodelujočih je bilo več kot sto, z mešanim pevskim zborom pa več kot 120. Ob vprašanju, kako so prišli na to idejo, je režiser Jožef Kozel odgovoril: »Ideja o igranem pasijonu je nastala že pred leti v pogovoru s p. Janezom Ferležem in p. Tarzicijem Kolenkom in takrat smo šli v akcijo. Igre ne bi mogli izpeljati v takšnem obsegu, kot je bila zastavljena brez omenjenih soustvarjalcev. Izvedba, režija, videz, koordinacija so delo režiserja, ki pa mu brez pomoči različnih skupin in posameznikov ter njihove pripravljenosti za sodelovanje ne bi uspelo. Vsekakor gre za projekt, v katerem sodelujejo vse generacije: otroci, Skupinska fotografija nastopajočih mladina in odrasli. Hkrati pa gre tudi za povezovanje različnih ustanov: občine, osnovne šole, župnije, samostana, Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče - Dravci in različnih župnijskih skupin. Izpostavil bi naš samostan, naše patre, tokrat p. Klemna Slapšaka, brez katerega letošnjega pasijona ne bi bilo.« Jožef Kozel je ob tem še povedal: »Igro smo odigrali že nekajkrat, igralska zasedba se sicer spreminja, nekateri pa sodelujemo že od začetka. Vedno je odigrana na cvetno nedeljo, v večini primerov na prostem. V primeru slabega vremena se uporabi načrt B in se odigra v cerkvi sv. Vida v Vidmu. Vedeti je treba, da je Kristusov pasijon za nas vernike največja zgodba vseh zgodb, in upodobiti to zgodbo je največja čast, ki si je lahko deležen. Če pa ti uspe to zgodbo ustvariti v domačem kraju in povezati različne generacije ter ustanove med seboj, pa je še toliko lepše.« Na vprašanje, kako dolgo so se pripravljali, je režiser Jožef odgovoril: »Vaje so potekale približno mesec dni, dvakrat tedensko, v torek in soboto. Med tem časom so potekale tudi vsa organizacija in priprave vsega tistega, kar je potrebno za izvedbo pasijona. Letošnje leto je za popravilo in šivanje nekaterih dodatnih oblačil poskrbela družina Zamuda, ni bilo malo dela.« Na vprašanje, kako so se na idejo odzva- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 39 li birmanci, je Jožef odgovoril: »Zdi se mi, da birmanci v naši župniji radi pridejo v samostan in župnišče. Idejo so nekateri sprejeli z navdušenjem, nekateri pa malo bolj zadržano, a za vsakega se je našla primerna vloga oziroma naloga, da je lahko bil soustvarjalec pasijona. Kdor ni želel igrati, je lahko pomagal pri postavitvi odrov ali kot garderober, vizažist, šepetalec idr. Vsaka nova zadeva za osebo pomeni neki stres, odpovedovanje nečemu in spoznavanje nečesa novega, a na koncu prinese zadovoljstvo. Vsekakor pa so priprave na igrani Jezusov pasijon kot del priprave na birmo. Gre za metodo učenja — spoznavanje smisla naše vere, našega največjega cerkvenega praznika, ki ni samo učbeniški teorem, ampak je tokrat živa izkušnja sodelovanja, strpnosti, odgovornosti in ljubezni do Boga ter naše tradicije. Po drugi strani pa lahko vsak s svojim talentom prispeva, tokrat skozi igro, nekaj dobrega za širšo skupnost. Birmanci so tako izkusili timsko delo, soodvisnost drug od drugega, nošenje oblačil tistega časa ipd. Menim, da mladim v občini in župniji namenimo premalo pozornosti. Lahko namreč naredijo neverjetne stvari, samo verjeti je treba vanje. V veliko veselje in čast mi jih je bilo spoznati in z njimi sodelovati, čeprav je bilo zaradi števila udeležencev potrebno veliko energije in strpnosti, da smo dosegli cilj. Brez podpore in spodbude staršev ne gre, zato velja zahvala staršem, da so nam zaupali svoje otroke. Krasni so! Bodite ponosni nanje.« Jožef je še povedal, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti: »Igrani Kristusov pasijon na prostem v takšni izvedbi uprizorimo vsaki dve leti. Obstaja pa možnost, da ga uprizorimo že naslednje leto. Vsako leto, razen v koronskem času, v župniji uprizorimo še igro ob miklavževanju, božično igro ob Jezusovem rojstvu in organiziramo kakšen koncert. V zadnjem času je aktivna ideja o oživitvi dogodkov poleti na prostem v Fran-čiškovem parku. Koncept že nastaja. Ko bodo dogodki znani datumsko in vsebinsko, vas o njih obvestimo. Zelo se že veselimo vašega odziva oz. udeležbe.« V Facebookovi objavi župnije sv. Vida so tudi zapisali, da se zahvaljujejo članom KTD Klopotec Soviče - Dravci, ki so jim z velikim veseljem priskočili na pomoč in jim zavzeto pomagali kot rimski vojaki, zahvaljujejo se patrom, Občini Videm, Osnovni šoli Videm in podružnični Osnovni šoli Leskovec za izposojo odrov, Ivanu Viličnjaku, SIP TV, Radiu Ognjišče za medijsko podporo, Blažu in Juretu Horvatu za ozvočenje, Heleni in Mitju Zamuda za izdelavo dodatnih oblačil, p. Kle-mnu Slapšaku za pomoč pri režiji, Anici Škvorc za kruh, vsem igralcem in soudeleženim, ki so žrtvovali čas in jim je s svojimi talenti, potrpežljivostjo in vztrajnostjo uspelo cvetno nedeljo narediti tako posebno. Zapisali so še: »Bili ste enkratni! Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste si pasijon ogledali in bili del videmskega spektakla.« Vsem se iskreno zahvaljujejo. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Na Selih slovesno na cvetno nedeljo S cvetno nedeljo se začenja neposredna priprava na veliko noč, največji krščanski praznik. Z njo se spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, pri maši pa se ta dan bere evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju - t. i. pasijon. Ta dan je bilo slovesno tudi pri sv. Družini na Selih. V nedeljo, 2. aprila, so cvetno nedeljo slovesno obhajali tudi pri sv. Družini na Selih. Pred mašo se je pred cerkvijo zbralo lepo število vernikov, ki so k blagoslovu prinesli svoje presmece. Med njimi je bilo veliko otrok, saj je pri nas ta lepa navada še vedno živa. Po izročilu namreč blagoslovljeni presmeci odganjajo nesrečo in poskrbijo za obilen pridelek. Blagoslov je opravil p. Tarzicij Kolen-ko, ki je nato daroval tudi praznično sv. mašo. Da je bila slovesnost še bolj doživeta, so poskrbeli pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Družine pod Blagoslov presmecev je potekal pred cerkvijo sv. Družine na Selih, opravil ga je p. Tarzicij Kolenko iz domače župnije sv. Vida. vodstvom pevovodje Sandija Potočnika. Ob koncu sv. maše so simbolično nagradili tudi tri najlepše presmece, ki jih je izbrala posebna komisija, že po tradiciji pa je bil pred križem ob cerkvi postavljen tudi presmec velikan, ki ga je tudi letos izdelala prizadevna faranka s Sel Rozika Murko. Besedilo in foto: Petra Krajnc NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 40 Na začetku nove sezone po blagoslov za varno vožnjo Pri sv. Družini na Selih je v soboto, 22. aprila, potekal tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov, letošnji je bil že osmi po vrsti. Ideja za srečanje in blagoslov se je porodila štirim prijateljem iz Lancove vasi, kjer so se pred osmimi leti odločili, da bodo tudi v domači občini, podobno kot marsikje drugod, pred novo motoristično sezono organizirali blagoslov svojih jeklenih konjičkov in skupno druženje. Pred cerkvijo sv. Družine se je na dan dogodka zbralo več kot 100 motoristov, lastnikov motorjev, mopedov, skuterjev, kro-serjev pa tudi štirikolesnikov in oldtajmerjev. V imenu Občine Videm je zbrane najprej pozdravil in nagovoril župan Brane Kolednik, srečno in varno vožnjo pa je motoristom zaželel tudi Peter Palijan, član sveta KS Sela. Obred blagoslova je tudi letos opravil p. Jože Petek. Vsem je zaželel, da bi se z vseh V lepem vremenu se je letos na Selih zbralo okrog 120 motoristov, glavnina teh iz videmske občine. Organizatorji dogodka v družbi videmskega župana Braneta Kolednika, p. Jožeta Petka in drugih gostov svojih poti vrnili srečno in brez nezgod, vsakemu motoristu pa je nato za »srečno rajžo« segel še v roko. Organizatorji so v spomin na srečanje tudi letos pripravili spominske nalepke. Po blagoslovu je sledila kratka panoramska vožnja s Sel do Lancove vasi, kjer so naredili dva krajša postanka, srečanje pa nadaljevali na vikendu Edvarda Jurgeca. Organizatorji srečanja — Primož in Dušan Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik — ob koncu niso skrivali zadovoljstva nad še enim uspešno izpeljanim srečanjem. Ob tem so opozorili, da lahko tudi motoristi, ki so ranljiva skupina udeležencev v cestnem prometu, sami veliko pripomorejo k varnosti v prometu z dosledno uporabo zaščitne opreme in upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Besedilo in foto: Petra Krajnc Prva rez videmske župnijske trte v Veliki Varnici »Vinska trta in vino sta znamenji upanja, uspeha in božje dobrote,« je na prvi rezi vinske trte v svojem blagoslovu prve rezi župnijske trte v Veliki Varnici povedal p. Klemen Slapšak. Na dogodku 18. marca so bili poleg videmskega župana Braneta Kolednika in drugih povabljenih navzoči tudi nekdanja župana Branko Marinič in Friderik Bračič ter skrbnik trte Rudi Potrč. Za župnijo, ki ima ta privilegij, da se nahaja ob vznožju vinorodnih Haloz, je izjemna prednost, da si lahko pridela svoje vino. To velja tudi za faro sv. Skupinska fotografija udeležencev rezi župnijske trte. Foto: Ksenija Kolednik NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 41 Andraža v Zgornjem Leskovcu, katere vinograd leži v Veliki Varnici. Kot vsako leto je v tem vinogradu tudi letos potekala prva rez trte, ki jo je vodil Rudi Potrč, po predhodnem nagovoru župana Braneta Kolednika. Trto je na koncu blagoslovil p. Klemen Slapšak iz videmske župnije. Nato smo ob tej priložnosti z njim spregovorili nekaj besed. Pater Klemen, vsaka župnija se ne ponaša s svojim vinogradom, toda za faro v Zgornjem Leskovcu to ne velja. Pater Klemen Slapšak: »Tako je. Župnijski nasad šteje dobrih 400 trsov, zanj skrbijo farani, občani in občanke Leskovca in okolice. Preostalih 800 trsov je v najemu občine Videm. Tako se s tega nasada pridela dovolj vina za župnijo, občina pa si pridela svoje vino za potrebe občinskih praznovanj in drugih občinskih dogodkov.« Kakšen je pomen vina v katoliški veri in kako vi gledate na pomen rujne vinske kapljice? Pater Klemen Slapšak: »V evharističnem bogoslužju pri sve- ti maši se kruh spremeni v Kristusovo telo in vino v njegovo kri, torej sta kruh in vino simbolični podobi, ki predstavljata Jezusa. V vsakdanjem življenju pa je za razliko od vode, ki je nujno potrebna pijača za človekovo vsakdanje življenje, vino praznična pijača, podoba obilja, nebes, večnosti. Vino je bilo že od nekdaj v službi človeka najprej kot zdravilo, sčasoma pa tudi kot pijača, ki veča veselje, odganja skrbi, daje moč in samozavest. Tako je postalo nepogrešljivo sredstvo za vzdrževanje družabnosti. Seveda bi bilo bolje, da bi ga ljudje uživali bolj kot zdravilo in ne čez mero. Ve se, da je vino starodavna pijača. Odtisi listov vinske trte iz prazgodovinskih časov pričajo, da naj bi se na zemlji pojavila pred približno 40 milijoni let. Da so ljudje plod vinske trte nabirali že v davni preteklosti, izpričuje tudi najdena stiskalnica, ki so jo našli blizu Damaska. Stiskalnica naj bi bila iz 6. stoletja pred Kristusom (Kapš 1997, 12).« Marta Vrhovec Zahvala in priprošnja sv. Florjanu Lepo tradicijo, da gasilci počastijo svojega zavetnika -sv. Florjana, ki goduje 4. maja, že vrsto let ohranjajo tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Sela. Članice in člani so se v nedeljo, 30. aprila, zbrali pri slovesni florjano-vi sveti maši, ki so jo darovali za vse žive in pokojne selske gasilce. Selski gasilci so se, pražnje oblečeni, zbrali pred gasilskim domom na Selih, kjer so naredili skupinsko fotografijo v spomin na Florjanovo nedeljo 2023, nato pa so se v spremstvu poveljnika društva Bojana Auerja odpravili v cerkev. Kipec sv. Florjana je letos ponosno ponesla v cerkev ekipa mladincev PGD Sela, letošnjih državnih prvakov v kvizu gasilske mladine. Pred cerkvijo sv. Družine jih je sprejel p. Klemen Slapšak, ki je tudi vodil mašno slovesnost. Po maši je p. Klemen Slapšak opravil še blagoslov gasilcev in njihovih vozil. Na florjanovo nedelje so selski gasilci slovesno ponesli v cerkev kipec svojega zavetnika sv. Florjana in društveni prapor. Pater Klemen se je v pridigi gasilcem med drugim zahvalil za njihovo nesebično pomoč, požrtvovalnost, za številna humana dejanja, ko priskočijo na pomoč ljudem, ki ji prizadenejo najrazličnejše nesreče, in med drugim dejal: »Biti del gasilskega društva ni zgolj in samo prijeti ročnik za gašenje in gasiti, ampak je veliko več. Biti del gasilcev pomeni ne gledati na to, kdaj in komu boš pomagal.« Ob koncu maše je v imenu selskih gasilcev zbrane nagovoril predsednik PGD Sela Jure Pignar in se vsem zahvalil za dobro sodelovanje. Florjanovo nedeljo so po maši sklenili z blagoslovom gasilcev in njihovih vozil pred cerkvijo, slavje pa se je nato nadaljevalo v tamkajšnjem gasilskem domu, kjer so selski gasilci pripravili pogostitev za vse obiskovalce florjanove nedelje. Besedilo in foto: Petra Krajnc NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 42 Sestra Iva Horvat odšla v misijone v Indonezijo Na belo nedeljo, 16. aprila, se je od svojih župljanov in domače fare poslovila s. Iva Horvat, ki odhaja v misijone v Indonezijo. Pri pozni maši v cerkvi sv. Vida je bilo zelo slovesno. Mašo je daroval domači župnik p. Klemen Slapšak ob somaševanju p. Tarzicija Kolenka. Ob spodbudni pridigi je mašo obogatil mladinski pevski zbor, ki je tudi zaigral. Ob koncu so sledili skupna spominska fotografija, mnogi stiski rok, objemi in solze v očeh. Pred cerkvijo so pripravili zakusko in postregli z napitki. Prav tako so lahko s. Ivo povprašali vse, kar jih je zanimalo. Praznovanje so končali z zahvalo Bogu za čudovit nedeljski dan in ga prosili, naj vodi s. Ivo na vseh njenih poteh, kjer bo delovala kot misijonarka, da bo njeno življenje obrodilo obilo sadu. Naj jo Bog spremlja, blagoslavlja in da moči, da bo zmogla zvesto služiti tam, kje jo bodo najbolj potrebovali. Sestra Iva je odraščala v župniji sv. Vida v Vidmu v verni družini z dvema bratoma. V župniji so bili zelo dejavni. Tudi oče in mama sta zelo povezana s cerkvijo, od koder je črpala prve navdihe. Pri 25 letih se je odločila za redovniško pot. Končala je študij biotehnologije in nato zaprosila za vstop v noviciat. Je naravoslovka, obožuje šport in rada bere. Novembra 2021 je v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju izrekla večne zaobljube. Za geslo večnih zaobljub si je izbrala besede, ki jih P. Klemen Slapšak, p. Tarzicij Kolenko, s. Iva z mamo in očetom. Foto: Jože Kozel je zapisal evangelist Janez: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Videmčani so ponosni, da imajo misijonarko, ki bo v svet ponesla veliko dobrega kot ambasadorka Cerkve na Slovenskem in bo pomagala. Pri njenem delu ji želimo obilo božjega blagoslova. Naj ponese v svet oznanilo naše vere. Zdenka Golub Zlata poroka zakoncev Habjanič Zadnjo aprilsko soboto, 29. aprila, sta 50 let skupnega zakona proslavila Marija in Jakob Habjanič iz Sovič. Na praznovanju obletnice v gostišču Pri treh lipah v Vidmu so se zbrali družinski člani, prijatelji in znanci. Marija se je rodila julija 1954 v Velikem Okiču kot najstarejša izmed štirih otrok. Kasneje se je z družino preselila v Dravce. Jakob se je rodil ravno tako julija, vendar leta 1947 v Sovičah kot eden izmed osmih otrok. V zakonu, ki sta ga sklenila leta 1973 v cerkvi sv. Vida in na matičnem uradu na Ptuju, so se jima rodili trije sinovi — Dušan, Robert in Zdravko. Na jesen življenja ju sedaj najbolj razveseljujejo vnukica Neli ter vnuka Nik in Žan. Zakonca Habjanič sta v prostem času zelo aktivna. Vključena sta v TD Klopotec Leskovec, kjer je Marija v upravnem odboru. Ravno tako sta del kegljaške sekcije, kjer dosegata zavidljive rezultate. Marija je tudi predsednica NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 43 društva aktiva žena, oba sta del društva upokojencev, veliko let pa sta bila tudi del Planinskega društva Haloze. Svojo zaobljubo izpred petdesetih let sta najprej obnovila s civilnim obredom v prostorih občine Videm. Tokrat, kot zla-toporočencema, sta bila njuni priči sinova Dušan in Zdravko. Obred je opravil župan Občine Videm Brane Kolednik, ki je zakoncema izrekel iskrene čestitke in jima izročil zlato poročno listino. Po civilni poroki je sledilo druženje v Vidovi kleti, kjer jima je župan podaril posebni buteljki medenega vina. Eno sta kot simbol ljubezni shranila v hrambo Vidove kleti, drugo pa bosta zakonca shranila za nadaljnje rodove. Sledil je cerkveni obred, ki ga je slovesno opravil p. Jože Petek. Po poročnem obredu sta zlatoporočenca nadaljevala slavje v gostišču Pri treh lipah, kjer se je zbralo okrog 90 gostov. Na praznovanju ni manjkalo dobre glasbe. Zakonca je ves čas spremljal ansambel Zagon, v katerem je harmonikar in vodja zasedbe njun vnuk Žan. Presenetile pa so ju še ljudske pevke Leskovčanke in zadnji, še živeči član ansambla, ki jima je igral na poroki pred petdesetimi leti, sedaj z novo zasedbo, imenovano ansambel Trta. Obiskali so ju tudi koranti s Hajdine. Z veliko presenečenj in v dobri družbi so tako praznovali do jutranjih ur. Zlatoporočencema želimo še veliko lepih skupnih trenutkov, trdnega zdravja in ljubezni. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Franc Drobnič iz Lancove vasi praznoval 90. rojstni dan Okrogli življenjski jubilej, 90. rojstni dan, je 12. aprila 2023 dopolnil Franc Drobnič iz Lancove vasi 20. Sla-vljenca so na dan praznovanja obiskali tudi župan Občine Videm Brane Kolednik, p. Tarzicij Kolenko iz župnije sv. Vida, predstavnik DU Videm Franci Hliš in predstavnica župnijske Karitas Vida Pignar ter mu namenili veliko dobrih želja. Franc Drobnič se je rodil 12. aprila 1933 v Dražencih, v družini, kjer je bilo pet otrok, imel je še dve sestri in dva brata, danes so žal že vsi pokojni. Izučil se je za čevljarja in nekaj časa tudi delal v čevljarski zadrugi na Ptuju, leta 1956 pa se je zaposlil v TGA Kidričevo, kjer je leta 1986 tudi dočakal zasluženo upokojitev. Ljubezen ga je iz sosednje hajdinske fare pripeljala v Lanco-vo vas. Leta 1956 se je namreč poročil s Kristino Artenjak, s katero sta si skupen dom ustvarila na njenem domu v Lancovi vasi 20, kjer jesen življenja preživlja še danes. V zakonu sta se jima rodila sinova Franci in Ervin. Slavljenec je bil že od mladih nog aktiven na različnih področjih, bil je tudi član Folklornega društva Lancova vas, sicer pa vse življenje aktiven pri vaških dogodkih in srečanjih. Ponosno nam je povedal, da mu je pripadla ta čast, da je prvi »vrgel lopato«, ko se je začela gradnja vaškega doma v Lancovi vasi. Tudi sicer je pomagal pri prireditvah Fašenk v Lancovi vasi, vsi ga pa poznamo tudi po tem, da je dolga leta »dajal komando« ob postavitvi »majpana« v Lancovi vasi. Kljub devetim križem je gospod Franc še vedno zelo bistrega duha, zgovoren, tudi spomin mu še dobro služi, saj je poln zanimivih zgodb iz preteklosti, o čemer smo se lahko prepričali tudi ob našem obisku. Zdravje mu sicer zadnja leta malo nagaja, če le zmore, kaj malega še postori okrog hiše, z veseljem pa si ogleda tudi kak film po televiziji. Ob lepem vremenu pa najraje posedi na klopci pred hišo, kjer ga lahko Slavljenec Franc Drobnič je bil vesel obiska župana, patra ter predstavnikov DU Videm in župnijske Karitas, ki so slavljencu ob jubileju namenili veliko dobrih želja. Foto: Vida Pignar sovaščani velikokrat vidimo. Na jesen življenja zanj lepo skrbita sin Franci in snaha Anica, vedno pa se zelo razveselili, ko ga obišče tudi sin Ervin z družino. Danes je namreč ponosen dedek vnuku Tadeju in pradedek Tinkari in Tilnu. Ob visokem jubileju so slavljenca na dan praznovanja obiskali tudi videmski župan, p. Tarzicij Kolenko ter predstavnika DU Videm in Karitas ter mu zaželeli vse najboljše. Skupaj so tudi nazdravili na še mnoga leta! Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo predvsem trdnega zdravja! Petra Krajnc NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 44 90 let Marije Šosterič Marija Šosterič, vsem poznana kot osnovnošolska učiteljica, je v tem letu dopolnila že 90 let, a bi ji jih težko prisodili. Urejena, z bogatim besednim zakladom slikovito opisuje svojo življenjsko pot. Rodila se je v Sodražici na Dolenjskem. Ob mami, ki je rada brala, in očetu je imela še brata. V otroštvu je tudi ona vsak trenutek izkoristila za branje. Večkrat je knjigo skrivala za bluzo, saj je bila drugače okarana z besedami: »Pri belem dnevu pa se ne bo bralo!« Njeno otroštvo je močno zaznamovala druga svetovna vojna. Spomni se, kako se je zaradi bolezni ušes, skrita na vozu med drvmi in ob bobnenju bomb, še ne desetletna peljala v Ljubljano k teti, ki jo je peljala k zdravniku. V Sodraži-ci ga namreč ni bilo. Zaradi italijanske okupacije pa ni mogla nazaj k staršem na Dolenjsko. Tako je v Ljubljani uspešno dokončala osnovno šolo, nižjo gimnazijo in učiteljišče ter opravila obvezno prakso. Ko je teta umrla, je živela v internatu, za katerega je tudi sama služila z inštruiranjem, saj ji mama skromne sobice ni mogla plačati v celoti. Kljub skromnemu življenju si je ogledala številne operne in gledališke predstave in si kupovala knjige. Tako je Marija postala učiteljica, ki so ji leta 1952 dodelili službeno mesto v Vidmu pri Ptuju. S sestrično, prav tako učiteljico, ki pa je bila napotena v Prek-murje, sta se na vlaku pred Ptujem močno objeli, nato pa je zakorakala proti kraju, za katerega do takrat še nikoli ni slišala. V začetku je stanovala pri Nemčevi Marici. Šola je bila takrat v zelo slabem stanju, pozimi je bilo mrzlo, od povsod je pihalo. Poučevala je 4. razred. Dopoldan je učila 42 otrok iz Haloz, popoldne pa 44 učencev z ravninskega dela. S poukom so začeli ob 7.30, pozimi ob 8.30, saj so otroci potrebovali veliko časa, da so po visokem snegu prigazi-li do šole. Po pouku je zvečer vodila še analfabetski tečaj za tiste, ki so se težje učili in v 4. razredu še niso znali pisati in brati. Pouk je potekal od ponedeljka do sobote, ob nedeljah pa so bile govorilne ure in roditeljski sestanki. Vsako leto je šolo dvakrat obiskal šolski inšpektor, ki je najprej preverjal njeno delo, nato pa znanje učencev. Učbenikov in delovnih zvezkov niso imeli, tudi drugih učnih pripomočkov ne. Še učni načrt si je morala pripraviti sama. Po strokovnem izpitu, ki ga je opravila v Mariboru, je poučevala v 5. razredu. Vedno je delala nadure, saj učiteljev ni bilo dovolj. Poučevala je tudi starejše učence, in sicer skoraj vse predmete, razen matematike. Ker šola ni imela telovadnice, so pozimi ostali v razredu in se učili krpati nogavice, prišiti gumbe, poleti pa so bili zunaj. Spomni se, kako je s še eno učiteljico peljala 44 otrok za dva dni na morje. Z vlakom so se peljali do Postojne, nato pa do hrvaške Reke. Tam so jim v neki šoli omogočili, da so prespali kar na šolskih klopeh. Privoščili so si celo vožnjo z ladjico do Opatije. Skromni otroci, ki so večinoma živeli v pomanjkanju in še nikoli niso videli morja, so ji bili zelo hvaležni. Včasih pa so se kar z lojtrnim vozom odpeljali do Trakoščana in vso pot veselo prepevali. Vsako leto je učencem spekla veliko skledo piškotov. Ob koncu šolskega leta so ji učenci v zahvalo prinašali rože. Zgodilo se je celo, da jih kdo doma ni imel, zato jih je vzel na pokopališču, samo da je nekaj podaril svoji ljubljeni učiteljici. Prostega časa skorajda ni imela, saj so na občini učitelje zadolžili še za različno delo, kot je bil popis prebivalstva. Kljub temu je med letoma 1954 in 1964 v kraju vodila odraslo gledališko skupino, v kateri je bila režiserka, poskrbela je za sceno, kostume, gledališke rekvizite idr. Občasno so v predstavah sodelovali tudi starejši učenci. Najbolj se spomni pred- Marija Šosterič ob visokem jubileju stave Mucin dom, ki jo je pred tem gledala v ljubljanski Drami. Marija Šosterič danes ponosno pove, da je biti učiteljica zanjo bilo življenje. Še zmeraj ima v albumu spravljene vse šolske fotografije od 1952 do 1990, ko se je upokojila. Kar 29 let je pomagala pri Karitasu. Še vedno je zelo aktivna, njen dom je urejen kot iz škatlice. Obdaja jo veliko rož, sama ureja svoj zelenjavni vrt. Doma ima ogromno knjig, branje ostaja njena strast. Zelo je hvaležna, da še vedno dobro vidi. Vsak dan se odpravi na sprehod, pomaga si s hojico. Pravi, da ji omogoča svobodo. Zelo rada po telefonu poklepeta s prijateljicami. Redno se vrača v Sodra-žico, kjer obuja spomine na svoje otroštvo. Razveseljujejo jo trije vnuki in kar pet pravnukov. Gospe Mariji Šosterič želimo še obilo zdravja in dobre volje! Besedilo in foto: Manja Vinko NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 45 _ v Častitljivih devetdeset let je 16. marca 2023 praznovala naša občanka Jožefa Krajnc iz Vidma pri Ptuju 57. Ob jubileju so jo obiskali njeni najdražji in ji namenili veliko dobrih želja, slavljenko pa so ob visokem življenjskem prazniku z obiskom počastili tudi videmska podžupanja, p. Benjamin Mlakar in predstavnici župnijske Karitas. Jožefa Krajnc, po domače Kropino-va Pepca, se je rodila 16. marca 1933 v Rušah, od koder jo je ljubezen odpeljala v našo občino. Njen mož Franc Krajnc, sedaj žal že pokojni, je bil doma iz Sovič, skupen doma pa sta si zakonca ustvarila v Vidmu, kjer slavljenka jesen življenja preživlja še danes. V zakonu sta se jima rodila sin Benjamin in hči Majda. Gospa Jožefa je hodila v službo ter predano in z ljubeznijo skrbela za njun skupni dom in družino. Njeno veliko veselje pa je bilo že od mladih dni prepevanje. Z veseljem se spominja številnih lepih trenutkov, ki jih je kot pevka doživela v videmskem pevskem zboru — Slavljenka Jožefa Krajnc je praznovala 90. rojstni dan. Foto: arhiv družine takrat ga je vodil spoštovani in priznani pevovodja in organist Maks Vaupotič — z veseljem pa je pela tudi v zboru pri sv. Andražu v Leskovcu. Gospa Jožefa dobro skriva svoja leta, skrbi sama zase, saj je še dokaj dobrega zdravja in polna energije. Še vedno sama obdeluje svoj vrt, z veliko ljubeznijo pa se posveča tudi skrbi za rože. Največkrat jo obišče hči Majda, ki mami pomaga, ko kaj potrebuje. Danes je tudi ponosna babica vnukinji in vnuku ter tudi že pravniku, ki babico in prababico z veseljem obiščejo. Ob častitljivem življenjskem jubileju so slavljenko obiskali tudi videmska podžupanja Vesna Vinko, p. Benjamin Mlakar iz domače župnije ter predstavnici župnijske Karitas Julijana Bračič in Betka Furek, kar pa je bilo za slavljenko majhno presenečenje, ki ga je bila zelo vesela. Vsi so gospe Jožefi ponosno segli v roko, ji namenili veliko dobrih želja ob tem posebnem prazniku in skupaj nazdravili na mnoga leta. Slavljenki Jožefi Krajnc iskreno čestitamo ob praznovanju 90. rojstnega dne tudi v uredništvu Našega glasu ter ji želimo trdnega zdravja in veliko lepih trenutkov v družbi njenih najdražjih! Petra Krajnc /Z NAŠE ŠOLE IN VRTCA Majhen vrt v Vrtcu Videm Pri igrišču Vrtca Videm je »zrasel« majhen otroški vrt, ki je zasnovan kot zanimivo učno okolje za otroke. Izdelavo vrta je izpeljala vzgojiteljica Marjetka Erhatič, ki je na zanimiv način oblikovala tudi razstavo otroških izdelkov ob dnevu Zemlje v avli Vrtca Videm. Otroci skupaj z vzgojitelji pomagajo pri urejanju vseh gred in skrbi za rastline. Vzgojitelji spodbujajo otroke, naj se vključijo v dejavnosti na vrtu, saj se na ta način lahko naučijo o rastlinah in naravi ter razvijajo svoje spretnosti in ustvarjalnost. Poleg tega skrb za rastline spodbuja tudi skrb za lastno zdravje in dobro počutje. Vrt je odlična priložnost za igro, učenje ter razvoj motoričnih in kognitivnih sposobnosti. Na vrtu že rastejo različna zelišča, ki jih bodo otroci s pridom uporabili pri svojih dejavnostih. Besedilo in foto: Valentina Jurko Tudi videmski vrtec ima svoj vrtiček. NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023 - Stran 46 Bolnišnica Medimedo v Vrtcu Videm V ponedeljek, 27. marca, in sredo, 19. aprila, so Vrtec Videm in enoto Leskovec obiskali študentje medicine ter z otroki izvedli simpatične in kreativne delavnice. Bolnišnica Medime-do je navidezna bolnišnica, ki so jo vzpostavili v okviru akcije, da bi otroci spoznali, da je obisk pri zdravniku nekaj povsem običajnega in da ni razloga za strah. Otroci so lahko skozi igro izkusili, kako potekajo zdravniški pregledi, preiskave in operacije, kar jim lahko pomaga pri premagovanju strahu pred obiskom zdravnika v realnem življenju. Bilo je zabavno in poučno. Obiska bolnišnice Medimedo se že veselijo v podružnici Sela. Besedilo in foto: Valentina Jurko Čistilna akcija »Očistimo našo vas« Cilj dneva Zemlje, 22. aprila, je ozaveščanje o našem modrem planetu, da zavihamo rokave in ga zaščitimo po najboljših močeh. V sklopu tega smo v četrtek, 20. aprila, vzgojiteljice skupaj z otroki enote vrtca Sela izvedli čistilno akcijo »Očistimo našo vas«. Otroci so prišli v vrtec primerno oblečeni in obuti, vzgojiteljice pa smo priskrbele vreče za smeti. Čistilna akcija je potekala ob cesti skozi vas in v bližini vrtca. Otroci so z veseljem sodelovali in tekmovali, kateri bo našel več smeti. Besedilo in foto: Vesna Čuček Navidezna bolnišnica Medimedo i Dan vseslovenskega petja V ponedeljek, 24. aprila, smo v enoti vrtca Leskovec obeležili dan vseslovenskega petja. V ta namen smo medse povabili Žensko vokalno skupino KD Leskovec z zborovodjem Srečkom Zav-cem. Slednji so nam predstavili zborovsko večglasno petje slovenskih pesmi in otrokom približali slovensko pesem. Na skupno željo, predvsem pa željo otrok, smo z otroki prepevali njim znane in ljube otroške pesmi. Zabavno druženje smo končali ob piškotih, z željo, da se še srečamo in skupaj zapojemo. Besedilo in foto: Helena Petrovič Utrinek z dneva vseslovenskega petja Otroci med čistilno akcijo NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023 - Stran 47 Materinski dan Mama je najpomembnejša oseba v času zgodnjega otroštva, je drugo sonce, ki greje naša življenja. Zato smo se posebej mamam pa tudi očetom in vsem domačim »naših« (vrtče-vskih) otrok zahvalili za vso ljubezen in vse dobro, kar storijo za nas, s skrbno pripravljenim nastopom, ki smo ga izvedli 22. aprila v naši telovadnici. Pesmice, deklamacije in modernejše ter folklorne plese so otroci iz modre in rumene skupine skupaj z vzgojiteljicami vpletli v pravljico Trije metulji, ki so jo zaigrali otroci iz rumene skupine. Za mamice smo pripravili tudi skromna darilca. Vsi skupaj smo se na koncu še posladkali v avli našega vrtca. Vsem, ki so nam pri pripravi in izvedbi nastopa kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Besedilo in foto: Ana Trafela Nastop za mame Prireditev ob materinskem dnevu Vrtec TV V četrtek, 23. marca, je v telovadnici Osnovne šole Videm potekala prireditev ob materinskem dnevu pod naslovom Vrtec TV. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali nove televizijske programe, ki jih je premierno omogočilo televizijsko omrežje Vrtec TV. Vzgojitelja Uroš in Polona sta telovadnico osnovne šole spremenila v dnevni prostor, v katerem so si obiskovalci prek »televizijskega sprejemnika« ogledali nastope skupin Vrtca Videm. Na odru so se predstavili: otroci iz folklorne skupine na programu Hojlarija TV, otroci iz skupine Kapljice na programu Razposajene tačke, otroci iz skupine Mavrica na programu Muri TV, otroci iz skupine Oblaček na programu Mi Amor, otroci iz skupne Luna na programu Delovna akcija, otroci iz skupine Snežinke na programu Plesalko TV, otroci iz Zelene Utrinek iz Vrtca TV skupine na programu Kuhna TV, otroci iz skupine Sonček na programu Karibi TV, otroci iz skupine Zvezdice na programu Vreme bo in otroci iz pevskega zbora na programu Akord TV. Pestra ponudba televizijskih kanalov je omogočala, da je vsak našel nekaj zase. Ob tem pa nismo pozabili na naše mame, ki smo jim pripravili še majhna presenečenja v matičnih igralnicah. Besedilo in foto: Polona Huzjan, vzgojiteljica Velikonočna razstava Tudi v tem šolskem letu smo z otroki modre in rumene skupine Vrtca Sela pripravili velikonočne izdelke in jih najprej razstavili na razstavi kruha, ki jo pripravljajo članice Društva kmetic občine Videm v Vidovi kleti v Vidmu. Otroške velikonočne izdelke smo razstavili tudi na velikonočni razstavi, ki so jo pripravile članice aktiva žena Kulturnega društva Sela v kulturnem domu na Selih. Razstavo velikonočnih izdelkov smo si z otroki tudi ogledali. Besedilo in foto: Sonja Valant Godec Med ogledovanjem razstave NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 48 Teden knjige Od 3. do 7. aprila smo v vrtcu na Selih izvajali aktivnosti v tednu knjige. V začetku tedna smo poslušali pravljico Zaljubljeni zvonček ob ilustracijah iz knjige, naučili smo se novo pesmico Trobentica in zvonček Janeza Bitenca, iskali pare sličic iz pravljice, ustvarili smo si svojo knjižnico idr. V petek pa sva vzgojiteljici — pomočnici vzgojiteljice Barbara in Darja — otrokom pripravili pravljično urico Zaljubljeni zvonček z uporabo kamišibaja. Otroci so ob tej izvedbi pravljice neizmerno uživali in z nama prepevali pesmico Trobentica in zvonček. Bilo nam je lepo. Barbara Murko in Darja Merkuš Čistilna akcija V soboto, 15. aprila, so učenci naravoslovni dan posvetili čiščenju domačega okolja in ga kot čistilno akcijo izvedli skupaj z Občino Videm in krajevnimi skupnostmi. Učenci so bili razporejeni po zbirnih mestih v posameznih krajevnih skupnostih, kjer so jih predstavniki opremili z zaščitnimi rokavicami in vrečami za ločeno zbiranje odpadkov. Učencem so se pridružili tudi starši, stari starši in drugi krajani. Čeprav se v našem okolju še vedno najde veliko odpadkov in celo črnih odlagališč, je k sreči odpadkov v naravi iz leta v leto manj, kar dokazuje, da vsakoletna čistilna akcija pripomore k večji ekološki ozaveščenosti občanov. Manja Vinko V petek, 24. marca, smo na OŠ Videm praznovali že 29. dan šole, del prireditve pa smo posvetili mamicam ob bližnjem materinskem dnevu. Po treh letih, ko smo dan šole praznovali le v virtualni obliki, je bila šolska telovadnica ponovno napolnjena do zadnjega kotička. Obiskovalci so z bučnimi aplavzi nagra- Učenci znajo poskrbeti za čisto okolje. Foto: Robert Murko dili nastopajoče, ki so se predstavili z recitacijami, s prepevanjem, plesom in prizori iz šolskega življenja. Navzoče sta nagovorila ravnatelj Robert Murko in župan Brane Kolednik, ki nas je presenetil z novimi prenosnimi računalniki za mobilno računalniško učilnico. Manja Vinko Prvošolčki so veselo zaplesali. Foto: Maja Juričinec NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Dan šole in materinski dan Pravljična urica. Foto: arhiv vrtca Stran 49 Pomladni pohod cici planincev Na lepo, sončno soboto smo se cici planinci podali na naš pohod po ravninskem delu Haloške planinske poti. Pot smo začeli pri ribogojnici Hrga v Šturmovcih. Pohodni-ke je najprej nagovoril Ignac Topolovec, gorski vodnik PD Naveza, ter nam zaželel poskočen in varen korak. Nato smo se ustavili pri lastniku ribogojnice Dušanu Hrgi. Povedal nam je nekaj zanimivosti o gojenju postrvi, nakar smo si ogledali še bazene, polne rib. Otroci niso mogli skriti navdušenja nad takšno količino rib. Po zanimivem ogledu smo se poslovili in nadaljevali našo pot, ki nas je vodila skozi gozd in naprej po kolovozni poti ob reki Dravi. Lahko smo opazovali reko, ki se v tem predelu razširi in mu rečemo Ptujsko jezero. Videli smo različne ptice, ki sobivajo v tem okolju. Najpogostejše so bile race, labodi in galebi. Opazovali smo jih z razgledišča za ptice. Z daljnogledom smo lahko tudi videli, kako ptice gnezdijo, saj imajo na reki gnezdišča. Po ogledu, počitku in sladkanju smo se odpravili po isti poti nazaj do ribogojnice, kjer smo si privoščili malico, ki smo jo prinesli s seboj v nahrbtnikih. Ker smo pot, ki je bila dolga šest kilometrov, premagali brez večjih naporov, nas je vodnik Ignac nagradil s sladoledom. Besedilo in foto: Zdenka Čeh, mentorica Gaja Štelcer - dobitnica priznanja na likovnem natečaju 16. cici umetnije Gaja na odprtju razstave v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Foto: Anja Vidovič V rekordni udeležbi likovnega natečaja, ki ga razpisuje Otroški vrtec Ajdovščina v sodelovanju z revijama Ciciban in Cicido, se je nabralo več kot 3800 likovnih izdelkov na temo Moj knjižni junak. Strokovna žirija je izbrala približno 150 del, ki so bila razstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. Med izbranimi likovnimi deli za razstavo je bila tudi monotipija Gaje Štelcer iz 3. a, na kateri je prikazan škrat Kuzma. Za svoje delo je Gaja prejela priznanje, za kar ji iskreno čestitamo. V prihodnje ji želimo še veliko uživanja ob nastajanju ustvarjalnih del. Mateja Gabrovec, mentorica Mui*- Strni ________' i, h) Gajina monotipija, na kateri je upodobljen škrat Kuzma. Foto: Mateja Gabrovec NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 50 Mladinski pevski zbor pridobiva kakovost Tudi mladinski pevski zbor, ki ga sestavlja okrog 40 učencev od 6. do 9. razreda OŠ Videm in podružnice Leskovec, je izvedel intenzivne pevske vaje, tokrat kar v videmski šoli. V dveh dneh so dodobra natrenirali tudi pesmi, s katerimi so se predstavili na reviji mladinskih pevskih zborov, ki je 19. aprila potekala v dvorani Gimnazije Ptuj. Zborovodja Dejan Štuhec je izbral pesmi, ki so jih mladi pevci prepevali troglasno ob spremljavi klavirja. H kakovosti zbora pripomore tudi številnost pevcev, med katerimi je tudi precej fantov, ki glasovno že dosegajo celo basovske nižine. Manja Vinko Intenzivne pevske vaje mladinskega pevskega zbora. Foto: Mateja Krajnc Nadarjeni učenci v Tehnoparku Celje Na OŠ Videm želimo učencem, ki so evidentirani kot nadarjeni oziroma z odličnimi dosežki še posebej izstopajo, omogočiti, da doživijo kakšen poseben dan, se preizkusijo v čem novem in si naberejo enkratnih izkušenj. Tokrat smo za učence 8. in 9. razredov pripravili obisk zanimivih delavnic v Tehnoparku Celje, kamor so se odpravili 26. aprila. Učenci so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je v interaktivni delavnici z naslovom Biomehanika telesne drže raziskovala zakonitosti pokončne drže s ciljem prevzemanja lastne odgovornosti vzpostavljanja in ohranjanja le-te. Praktično so preizkusili in spoznavali, kako telesna drža neposredno vpliva na zdravje, psihofizično počutje ter posledično tudi na umsko in delovno storilnost. Druga skupina je na delavnici Programiranje humanoidnega robota spoznavala načine delovanja humanoidnega robota ter pomembnost humanoidnih robotov v vsakdanjem življenju in izobraževanju. S pomočjo programa RMS (Robot Management System), s katerim upravljamo robota, so programirali interaktivni dialog, animacijo ali ukaz, ki jih je humanoidni robot ob koncu delavnice tudi izvedel. Učenci so bili po obisku zelo navdušeni nad novimi spoznanji in izkušnjami. Vsekakor si želijo, da bi bilo takšnih priložnosti še več. Manja Vinko Programiranje ukazov za humanoidnega robota. Foto: Robert Murko Grafika - Kartonski tisk - Šopek, Ema Krajn,c 5.b NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Naravoslovni tabor V petek, 31. marca, in v soboto, 1. aprila, je na šoli Videm potekal naravoslovni tabor, namenjen nadarjenim učencem 6. in 7. razreda iz OŠ Videm in POŠ Leskovec. Učitelji Davorin Horvat, Sabina Tajhmajster in Andrej Primužič so 30 učencev popeljali skozi eksperimentalne dejavnosti s področij kemije, fizike in biologije. Medse so povabili tudi gasilce PGD Videm in PGD Tržec, ki so prikazali temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Učenci so si pomerili gasilska oblačila in preizkusili delovanje dihalnih naprav. Uživali so v sproščenem in raziskovalnem vzdušju. Manja Vinko Stran 51 Veselo izvajanje zanimivega eksperimenta. Foto: Davorin Horvat Obnovili zeliščno gredo Konec marca smo mladi zeliščarji obnovili zeliščno gredo. Stara nasaditev je bila sicer lepa, a je bila potrebna obnove. Staro leseno obrobo je hišnik nadomestil z betonsko. Od starih sadik smo obdržali ameriški slamnik, druge sadike smo morali kupiti. Na naši novi gredici bodo rasli grmički sivke, žajblja, različne vrste timijana, melisa, meta, rožmarin in majaron. Marca smo pridno nabirali trobentice, pljučnik, lapuh, marjetice in vijolice ter jih posušili za naš zeliščni čaj, ki mu bomo dodajali zelišča z naše gredice ter zelišča, ki jih bomo nabrali na okoliških travnikih in gozdovih. Med njimi bodo koprive, črni bezeg in lipa. Na zelenici pred šolo bomo postavili visoki gredi, v kateri nameravamo posaditi kamilice, ognjič in kapucin-ke. Junija bomo z učenci, ki obiskujejo dejavnost Šolski vrt na podružnični šoli Leskovec, obiskali Botanični vrt Univerze v Mariboru. Besedilo in foto: Ksenija Samojlenko, mentorica mladih zeliščarjev Veselje mladih zeliščarjev med urejanjem zeliščne grede Zbiralna akcija starega papirja Spomladanska zbiralna akcija starega papirja je potekala od 20. do 22. aprila. Tudi tokrat smo bili zelo vestni pri ločevanju papirja in kartona, saj na ta način dosežemo višjo odkupno ceno. V oktobrski akciji smo v celotnem zavodu OŠ Videm zbrali okrog 16,5 tone starega papirja, v aprilski akciji pa kar 23,5 tone, kar v tem šolskem letu znese kar 40 ton zbranega starega papirja. Del zbranega denarja smo namenili za šolski sklad, del pa bo za zaključne ekskurzije in fotografiranje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pripeljali stari papir. Vabimo vas, da ga do oktobra, ko bo naslednja zbiralna akcija, spet pridno zbirate. Besedilo in foto: Manja Vinko Učenci so z veseljem pomagali pri zbiralni akciji. NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 52 Odprtje knjižnega kotička Svetovni dan knjige praznujemo 23. aprila. To je dan, ko praznujejo knjiga in vsi bralci tega sveta. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki ta praznik praznuje ves teden. Na POŠ Leskovec smo teden knjige končali z odprtjem knjižnega kotička, ki je nastal v sodelovanju staršev, učencev in učiteljev, ki so bili pripravljeni podariti kakšno svojo knjigo in tako zapolniti nove poličke v kotičku. Knjižni kotiček, ki je na hodniku naše šole, je namenjen sprostitvi v odmoru, branju ali pa le listanju po knjigah in revijah. Učenci se lahko udobno namestijo v naslonjač ali »vrečo« in uživajo v raznolikih vsebinah. Vse, ki ste se za dober namen pripravljeni odpovedati kakšni svoji knjigi, vabimo k podarjanju. Za dobro voljo se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo. Ksenija Širovnik Odprtje knjižnega kotička. Foto: Marjana Notersberg Otroški parlament v Ljubljani Otroci v slovenskem parlamentu. Foto: Iztok Roškar 11. aprila 2023 sem se udeležila 33. Otroškega parlamenta v Ljubljani. Tam sem bila kot ena od predstavnikov ptujske regije. Najprej smo se ob 5.50 dobili na parkirišču pred trgovino OBI na Ptuju, nato smo se skupaj z mentorico Urško Vučak Lan Emeršič, 5. e Markež in preostalimi predstavniki ptujske regije ob 6. uri odpravili proti Ljubljani. Vožnja je bila zelo naporna, ampak smo vsi nekako zdržali. Ob 8.30 smo prispeli v Ljubljano in se tam ob 9. uri zbrali v Državnem zboru Republike Slovenije v čisto pravi parlamentarni dvorani. Na mizah so bile tablice z našimi imeni. To nam je tudi določilo sedežni red. Na začetku smo se dogovorili, v katerih skupinah bomo. Lahko smo izbirali med naslednjimi možnostmi: Vpliv okolja na moje duševno zdravje, Kaj je duševno zdravje?, Moji viri pomoči in Spremembe za krepitev mojega razvoja. Bila sem v skupini, ki je temeljito razmišljala o tem, kaj je duševno zdravje. V skupinah smo razpravljali dve uri, nato je naš zapisnikar predstavil to, kar smo se dogovorili v skupinah. Ko smo to končali, smo imeli kosilo, ki je po napornem dnevu zelo teknilo. Približno ob 14. uri smo se odpravili nazaj proti Ptuju. Tega dne verjetno ne bom nikoli pozabila, saj je bilo hkrati zelo zabavno in zanimivo ter poučno. Ana Franc, 8. e NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 53 Mlade podjetnice so bile spet aktivne. Čeprav je kazalo, da so podjetniki v novembru svoje aktivnosti končali, sta bili ekipi z najbolj dodelanima idejama na šolskem tekmovanju postavljeni pred novo preizkušnjo. V četrtek, 23. februarja, sta se dve ekipi mladih podjetnic udeležili Podjetniškega izziva za osnovnošolce, ki sta ga organizirala zavod ZRS Bistra Ptuj v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj in ob podpori MO Ptuj, Gimnazije Ptuj in Manager kluba Ptuj. Tekmovanje je potekalo na Šolskem centru Ptuj. Deset ekip mladih podjetnikov in podjetnic iz različnih šol je suvereno predstavljalo svoje poslovne modele, s katerimi so poiskali rešitev za določen problem, s katerim se srečujejo ali sami ali ga opazijo v okolju. Zoja Spevan, Laura Božičko, Nina Selinšek in Lara Šori so predstavile Samostojno tablo (tablo, ki se po uporabi s pomočjo vode, ki se reciklira, sama očisti), Ana Krajnc, Neja Trbuc, Marie Serdinšek in Maša Šibila pa so predstavile Robofrienda, robota, ki pomaga pri gospodinjskih opravilih. Poslovna ideja se je ocenjevala s tremi kriteriji: izvirnost, poslovna dodela-nost in sama predstavitev. Vsaka ekipa je imela na voljo pet minut. Ana, Maša, Marie in Neja Učenke so se takega izziva lotile prvič in so šolo zastopale odgovorno in vzorno. Za uspešno predstavljeno podjetniško idejo tekmovalkam čestitamo! Besedilo in foto: Damjana Hliš Tretje- in četrtošolci za upokojence V soboto, 15. aprila, je po čistilni akciji učence 3. e in 4. e razreda čakala še ena prijetna naloga. Za člane Društva upokojencev Leskovec so pripravili krajši kulturni program, s katerim so popestrili njihov občni zbor. Učenci so po uspešni čistilni akciji morali kar najhitreje zamenjati svoja oblačila, saj so se iz pridnih pobiralcev smeti spremenili v folklornike in pevce. V dvorani gasilskega doma Leskovec, kjer je potekal občni zbor, nas je pričakala polna dvorana članov DU Leskovec. Učenci so se predstavili s kratkim kulturnim programom. Najprej so učenci 3. in 4. razreda zaplesali kratek splet, na harmoniki jih je spremljal njihov sošolec Gašper Jagarinec. Sledili sta še dve pevski točki. Zapeli sta Žana Jelen in Alina Hribar Lauda. Vsi nastopajoči so svoj nastop več kot odlično izpeljali, kar je bilo vidno tudi po odzivu občinstva. Po končanem nastopu se nam je Franc Stopajnik zahvalil za izpeljani program in nas pohvalil za prisrčen nastop. Ob odhodu je vsak v zahvalo prejel še paket bombonov. Skupaj z učenci smo z občnega zbora odšli z zadovoljstvom in s prijetnim občutkom končali našo delovno soboto. Martina Horvat Učenci 3. in 4. razreda so nastopili za upokojence. Foto: Marjana Notersberg NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 54 Učenje deskanja z Zanom Koširjem Že drugo leto zapored so učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Filmska vzgoja pod mentorstvom učitelja Marka Kunč-nika, osvojili nagrado za najboljši promocijski video ESET SI SPLET, Varno na spletu. Prislužile so jo učenke 7. b razreda, ki so prejele največ glasov za svoj video. Nagrada je bil krasen športni dan v organizaciji podjetja SI splet. Na snežnih strminah v Železnikih jih je deskarskih veščin učil najboljši slovenski deskar na snegu Žan Košir. Nekaj časa so namenili tudi veselemu sankanju. Manja Vinko Učenje deskanja z Zanom Koširjem. Foto: Marko Kunčnik Uspehi otroškega pevskega zbora Pevci otroškega pevskega zbora so marca že tradicionalno dva dni namenili intenzivnim pevskim vajam v CŠOD Štrk. Okrog 50 učencev z vseh treh šol je pod vodstvom zborovodkinje Mateje Krajnc in ob klavirski spremljavi učitelja Dejana Štuhca poglobljeno pristopilo k pripravam na pevsko revijo. V odmorih je zanje poskrbela še učiteljica Katja Cafuta. Njihov trud je bil poplačan, ko so se na 62. Območni reviji otroških pevskih zbo- rov v Gimnaziji Ptuj nadvse izkazali, zato jih je strokovna spremljevalka predlagala za državno tekmovanje. Od takrat se vsak teden ob pomoči učiteljic Maje Belčič Kralj in Janje Medvešek pripravljajo na nastop v Gornji Radgoni, ki bo v soboto, 27. maja. Zborovodkinja Mateja Krajnc pravi, da brez spodbud, podpore in sodelovanja staršev ne bi šlo, zato so jim zelo hvaležni in se iskreno veselijo novih izzivov. Manja Vinko Otroški pevski zbor na pevski reviji na Ptuju. Foto: Robert Murko Jure Dobnik, 1. e Mia Ferlič, 1. a NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 55 Pomlad Pomladi rožice cvetijo in ptice letijo. Drevesa spet liste dobijo, plodovi zorijo. Zvončki, narcise in tulipani nam zadišijo. Vsi smo veseli, ko pride pomlad, da se lahko gremo ven igrat. Ko posijejo prvi sončni žarki, polna otrok so igrišča in parki. Dolgi so dnevi in kratke noči, ko narava spet se prebudi. Obujemo si natikače, oblečemo kratke hlače. Na bunde zdaj smo pozabili in pomlad prebudili. Špela Skok Vaupotič, 5. b Pomladi se narava prebuja, ko vsi še spijo in ptički jih podijo. Ob misli, da pomlad bo prišla, sonce sije iz neba. Pomladi začnejo zvončki cveteti in ptički pesmice peti. Ko marca pomlad začne se, lepo drevo odpre se. Ko narcise, tulipani in marjetice zacvetijo, metulji v zraku letijo. Pomladi rožice cvetijo, plodovi pa zorijo. Spet je toplo, spet smo srečni vsi, ker smo spomladi prijatelji vsi. Toplo je zelo, zato zdaj super bo. Ela Bohinc, 5. b Pesmi četrtošolcev o pomladi Kaj je najlepše pomladi Pomladi je najlepše, ko rože zacvetijo in ljudi razveselijo. Pomladi je zame najlepše vreme, ni premrzlo in ne prevroče, zunaj se lahko igramo, zabavamo in lepo imamo. Pomladi so najlepša sadna drevesa, ker cvetijo in naše oči razveselijo. Najlepše je pomladi, ptički pojo, vsi smo dobre volje in uživamo. Vid Petek, 4. b Pomlad je takrat, ko rože zacvetijo in se ptički veselo po vejah lovijo. Metulji letajo s cveta na cvet, čebele brenčijo in se sončnih žarkov veselijo. Otroci se posvečamo zabavi, se družimo, lovimo in že poletnih počitnic veselimo. Ema Karas, 4. a Pomladi je lepo, prve cvetlice, rumene narcise pokukajo na svet in razprejo svoj cvet. Ptički pojo in jasno je nebo. Pogosto je deževno vreme, a to nas ne moti, saj vemo, da vroči sončni dnevi so na poti. Zala Kralj, 4. a Julija Milkovič, 1. e NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 56 Skupščina Gasilske zveze Videm 2023 V četrtek, 30. marca, je potekala redna skupščina Gasilske zveze Videm. Na skupščini so gasilci pregledali opravljeno delo v minulem letu, kjer med intervencijami (bilo je kar 74 aktivacij za 58 dogodkov) prevladujejo tehnična pomoč in požari na objektih. Ko smo pri številu intervencij, ne moremo mimo dejstva, da se je število nesreč v zadnjem desetletju povečalo za 100 %. Ob tem naj velja poziv vsem, da preventivno skrbimo za svojo varnost. Gasilci so se tudi mnogo izobraževali in usposabljali, na letnem tekmovanju zveze pa je sodelovalo kar 24 ekip. Če pogledamo, kaj je pred gasilci v letu 2023, vidimo, da bo težišče dela na opremljanju in izobraževanju. Pri izobraževanju se z zahtevnostjo nesreč veča zahtevnost gasilskega dela, ki pa je povsem prostovoljno. Vse leto mnogo govorimo o prostovoljstvu, še posebej o kakšnih vikend akcijah, sezonskih humanitarcih in podobnih zadevah, gasilci pa to počnejo vsak dan in tudi vsak trenutek, če to zahteva sirena oz. pripravljenost na poziv sirene. V zadnjem času in v obdobju pred nami je energija gasilcev usmerjena v obnove oz. novogradnje gasilskih domov. Nabavljala se je dokumentacija za kar dva potrebna gasilska domova — v Leskovcu in Vidmu. V proračunu so tudi prva sredstva za gasilski dom v Leskovcu. V izvedbi so tudi adaptacije gasilskih domov. V tem času je malo zastala nabava gasilskih vozil, čeprav je v načrtu za naslednje leto začetek nabave GVC1 pri PGD Sela. V letu 2023 praznuje PGD Videm 100 let svojega delovanja, PGD Zetale pa 70 let. PGD Videm načrtuje skupaj z Občino Videm novo preobleko gasilskega doma in prireditev, ki naj bi predstavila sto let dela in postavila smele cilje za naslednje obdobje. Kar se tiče nesreč, je tukaj upanje, da bi jih bilo čim manj, čeprav nesreča nikoli ne počiva. Gasilci morajo biti vedno pripravljeni, kot bi morali biti vedno pripravljeni tudi vsi občani, še posebej tisti, ki živijo na terenu, ki je bolj izpostavljen različnim nevarnostim. Gasilci so se tudi odločili in na dan skupščine podpisali pogodbe o lokalni gasilski javni službi. Sredstva v PGD so pretežno namenjena menjavi gasilske zaščitne in reševalne opreme, zavarovanjem, izobraževanju in materialnim stroškom. Sredstva v GZ so pretežno namenjena tekmovanju, dejavnostim mladine, članic in veteranov, organizacijskim nalogam in materialnim stroškom. Naj omenimo, da smo v letu 2022 predali namenu dve večji gasilski vozili — GVC1 pri PGD Podlehnik in PGD Zetale. Ko smo pri pogodbah, omenimo pozitiven odnos vseh županov do gasilskega dela, saj se zavedajo, da so gasilci županova ekipa in nosilci upanja v najtežjih življenjskih situacijah. Gasilci vsa sredstva, ki jih potrebujejo, namenjajo za javno dobro. Za razliko od večine drugih društev ne gredo v lastne društvene programe, ampak v javni program, ki je v celoti in še več, tudi z lastnimi viri, namenjen občanom. Sredstva, ki jih prejmejo, morajo gasilci dopolniti z lastnimi viri, z viri občanov in lastnim delom, da bi uslugo, tj. pomoč, lahko ponudili ogroženim. Prav tega bi se morali zavedati vsi — gasilci dajejo svoj čas, znanje in sredstva v celoti za dobro drugih. Zato k temu ne gre le pogodba, ampak tudi potreba po pozitivnem odnosu do te dejavnosti s strani vseh, kajti slaba energija pomeni manj varnosti. Komu zvoni ali bije, pa žal ne vemo! Pogodbe in aneksi izražajo zagotavljanje le osnovnih pogojev za pripravljenost in delovanje, medtem ko se stroški, ki lahko nastanejo ob kakšni večji intervenciji, urejajo z dodatnimi aneksi. Skupščina in podpis pogodb sta tako priložnost, da se zahvalimo za opravljeno delo in da damo ustrezno popotnico za gasilsko delo v tem letu. Spodbude in pozitiven pristop do dela in vrednot gasilstva pa pomenijo lasten vložek v varnost, ki pa ni le gasilska, ampak se lahko hitro tiče prav vsakega. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm Klara, Eva in Gal postali državni prvaki V društveno kroniko Prostovoljnega gasilskega društva Sela bo ostal 15. april 2023 zapisan kot velik, nepozaben dan. Njihovi ekipi mladincev v sestavi Klara Potočnik, Gal Vidovič, Eva Vidovič Sitar z mentorjem Alojzom Auer-jem je namreč uspelo pokoriti vse tekmece na 21. državnem kvizu gasilske mladine, ki je tega dne potekal na OŠ Brinje v Grosupljem. Pokazali so največ teoretičnega gasilskega znanja pa tudi spretnosti in zasluženo osvojili 1. mesto, kar je še en vrhunski dosežek za PGD Sela. V PGD Sela so že pred leti začeli sistematično delati z mladimi, saj so ti porok za razvoj in napredek društva, je z veseljem na obrazu ob nedavnem uspehu povedal vodja mladine v PGD Sela Matjaž Klasinc. Da se trud, energija in delo v mladi rod obrestujejo, dokazujejo številni uspehi, ki jih mladi selski gasilci dosegajo na gasilskih tekmovanjih. Nedavno so posegli še po najvišjem priznanju — ekipa mladincev, ki so jo sestavljali mentor Alojz Auer ter Klara Potočnik, Gal Vidovič in Eva Vidovič Sitar, je namreč dosegla vrhunski rezultat, saj je NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 57 Državni prvaki na zmagovalnem odru leve): mentor Alojz Auer, Klara Potočnik, Gal Vidovič in Eva Vidovič Sitar. na letošnjem državnem kvizu ponosno dvignila v zrak pokal za 1. mesto. Pot do tega laskavega naslova ni bila lahka, za njimi so neštete ure odrekanj, truda in vaj. Ekipa se je najprej uspešno odrezala na kvizu gasilske mladine GZ Videm, ki je 11. marca potekal v Cir- kovcah. Vstopnico za državno tekmovanje pa so si priborili na regijskem kvizu Podravske regije 25. marca na OŠ Podlehnik. Potem so vedeli, da gre zares, kot je šlo zares pred petimi leti, ko so na državnem tekmovanju kot pionirji že osvojili 3. mesto. Na dan tekmovanja so bili odlično pripravljeni, pred seboj so imeli jasen cilj — postati državni prvaki. Odrezali so se več kot odlično, tako v teoretičnem delu, kjer so napačno odgovorili le na eno vprašanje, in praktičnem delu, ter ob koncu ponosno stopili na oder za zmagovalce. Utrinek s slovesnega sprejema na Selih, ko je ekipa mladincev domov ponosno prinesla pokal za 1. mesto. Foto: arhiv PGD Sela SLOVESNI SPREJEM Državne prvake so ob prihodu domov pred gasilskim domom na Selih pričakali njihovi gasilski kolegi, družine, prijatelji in krajani ter zanje pripravili slovesni sprejem. Najboljši državni ekipi mladincev na kvizu gasilske mladine pa so z veseljem prišli čestitat tudi videm-ski župan Brane Kolednik in predstavniki Gasilske zveze Videm. Vse čestitke še enkrat! Petra Krajnc Jože Šmigoc prejemnik srebrnega znaka CZ Prvega marca smo praznovali dan civilne zaščite. Komisija, ki je letos izbirala kandidate za priznanja in nagrado s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je potrdila 306 predlogov za priznanja, med njimi 140 bronastih, 89 srebrnih in 40 zlatih znakov, 36 plaket in kipec civilne zaščite za življenjsko delo. Na državni slovesnosti 1. marca na Brdu pri Kranju je bilo podeljenih 43 priznanj in nagrada, preostala priznanja pa so bila podeljena na 13 regijskih prireditvah. Podravska podelitev je bila izvedena v začetku marca v Občini Zavrč. Član PGD Videm Jože Šmigoc si je prislužil srebrni znak civilne zaščite. Za gasilstvo sta ga navdušila njegov dedek in oče. Z njima je že kot majhen zahajal v prostore društva, s sedmimi leti pa tudi uradno postal član PGD Videm in aktivno sodeloval najprej kot pionir in kasneje kot mladinec. Ko je dopolnil ustrezno starost, se je nemudoma vključil v proces izobraževanja. Znan je tudi po tem, da zna prisluhniti občanom in krajanom ter jim skupaj s svojo enoto pomaga pri kakšnem od zahtevnejših opravil, zlasti daje prednost starejšim, resnično pomoči potrebnim ljudem. Njegovo požrtvovalno delo je nagrajeno z gasilsko plamenico 3. stopnje. Ob tem je ves čas tudi član štaba Civilne zaščite Občine Videm, Jože Šmigoc z laskavim priznanjem. Foto: David Breznik kjer prav tako aktivno deluje na območju Občine Videm za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Leta 2018 je opravil specialnost za mentorja mladine in prevzel vodenje pionirjev. V društvu so se zavedali njegovih kakovosti, zato je prevzel še funkcijo podpoveljnika društva in še naprej aktivno uporablja svoje znanje tudi na področju operative. UR NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 58 Davorin Potočnik novi pove v Člani PGD Leskovec so se v soboto, 18. marca, zbrali v gasilski dvorani na 95. občnem zboru. Dvorana je bila tudi letos dobro zapolnjena, med gosti občnega zbora pa so bili župan Občine Videm Brane Kolednik, predsednik Gasilske zveze Videm Janez Merc, častni predsednik PGD Leskovec Anton Stopajnik, komandir Policijske postaje Podlehnik Srečko Artenjak in pomočnik Boštjan Hliš, p. Klemen Slapšak in predstavniki sosednjih gasilskih društev. V letu 2022 so gasilci PGD Leskovec posredovali na 19 intervencijah, od gašenja požarov do nudenja prve pomoči ob nesrečah. Poleg tega so izvedli predstavitev gasilske tehnike in gasilstva za osnovno šolo, sodelovali na operativni vaji GZ Videm, izvedli aktivnosti ob florjanovem in avguštino-vem ter redno izvajali gasilski krožek, v katerega je vključenih 40 otrok. Najbolj so ponosni na večdnevno sodelovanje pri gašenju požara na Krasu, za kar je devet gasilcev tudi prejelo posebne plakete KS Leskovec, ki sta jih podelila župan Občine Videm Brane Kolednik in predsednik KS Leskovec Peter Jagarinec. Plakete so prejeli: Davorin Potočnik, Boštjan Fošnarič, Rene Jančič, Janez Belšak, Niko Drevenšek, David Fošnarič, Andrej Kozel, Franci Mužerlin in Peter Jagarinec. Prav tako so podelili priznanja za dolgoletno aktivno sodelo- jnik PGD Leskovec vanje v društvu: Janku Vidoviču za 30 let, Francu Perneku za 40 let, Janku Kozelu za 50 let in Antonu Stopajniku za 60 let. Letošnji zbor gasilcev je bil tudi volilni. Dosedanjega poveljnika Francija Mužerlina je nasledil Davorin Potočnik. Za obdobje 2023—2027 je bil za predsednika društva izvoljen Peter Jagarinec, poveljstvo sestavljajo Janez Belšak, David Fošnarič, Mateja Vidovič, Boštjan Fošnarič in Rene Jančič, blagajniška dela pa bo opravljal Žiga Kmetec. ZAČETEK ZGODOVINSKE INVESTICIJE Po dolgih letih pogovorov in pogajanj bo PGD Leskovec dobilo nove prostore. Prvoten načrt je bila izgradnja novega gasilskega doma in stanovanj na zelenici pred gasilskim domom, vendar je po vseh premislekih stroke prišlo do odločitve, da se mora stari objekt porušiti, saj ga ni več smiselno obnavljati. Na tem mestu bo zgrajen nov večnamenski objekt, v katerem bo prostor za gasilce, društvo upokojencev, kulturno društvo in krajevno skupnost. Zraven bo tudi večnamenska dvorana, v mansardi pa bo prostor za pet stanovanj. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali realizirati lanski načrt dela, za tekoče leto pa si želijo, da bi bilo srečno in uspešno. Alen Orlač Dogodki v PD Haloze V januarju smo se planinci PD Haloze odpravili na 40. tradicionalni pohod na Goro Oljko. Podali smo se krožno iz Šmartnega ob Paki čez Vimperk in pohod končali na Polzeli. Gora Oljka slovi po znameniti cerkvici sv. Križa, ki stoji na vrhu, in množični udeležbi pohodnikov na neži-no. Takrat so vsi pohodniki pogoščeni s kuhanim jajcem in čajem. V februarju smo se skupaj s PD Hajdina odpravili na Klopni vrh (1340 m). Startali smo na Pesku in pregazili pot do Klopnega vrha. Kljub snežnim, malo težjim razmeram in dolgi poti je bil dan prečudovit. V marcu smo se podali na zasavski Triglav — Kum (1220 m). Z vlakom smo se s Pragerskega podali do Zagorja in nato peš proti vrhu Kuma in nazaj. Prehodili smo 19 km in opravili 1000 m višincev. Odlična izkušnja z vlakom in malo drugačno doživetje. V aprilu smo obiskali očaka na Primorskem — Nanos (1240 m). V manjši skupini in z našimi mlajšimi člani smo se podali po strmi poti proti vrhu do Vojkove koče in nato nazaj po položni poti. Nanos sicer slovi po zmeraj malo vetrovnih razmerah, tokrat pa nas je presenetil z lepim pogledom na morje. Na vrhu Nanosa Vabljeni na naše naslednje pohode, program najdete na spletni strani društva, Facebookovi strani in na oglasni deski v Vidmu. Vabljeni v našo družbo z vodniki Brankom, Maksom, Manjo in Markom! Besedilo in foto: Majda Forstnerič NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 59 Človek sanja, upa, verjame, ima želje in ima cilj ... Leta 1989 sem prvič stala na Triglavu in od takrat so mi gore postale prostor, kamor se umaknem, kjer si napolnim baterije, kjer se umirim, ko na vrhu počasi vdihnem. Pogled, ki mi sega tam čez gore, mi daje prijeten občutek. Po 30 letih pohajkovanju po gorah mi je bilo leta 2018 dano, da sem stala na Mont Blancu, 4880 m visoko. Tam zgoraj, srečna in zadovoljna, se mi je prikradla misel — ali se da še više proti nebu? Čas je tekel — služba, delo, skrbi, obveznosti ... Dokler s prijateljico Melito spet ne delava načrtov, kam pa jo bova mahnili drugo leto. Tako sva našli cilj — Kilimandžaro, vrh Afrike. Sledili so načrtovanje, prilagajanje v službi, treningi. Na to potovanje se je bilo treba pripraviti tako fizično kot psihično. Prišel je januar 2023. Skupina 15 planincev se nas je zbrala na Brniku in naša dogodivščina se je prek Istanbula začela v Tanzaniji. Pričakala sta nas temperaturni in kulturni šok. Prišli smo iz zime v poletje in iz Evrope v Afriko, kjer smo se organizirani Slovenci morali naučiti »pole, pole« (počasi, počasi). Bo že, enkrat, počasi . Naša pot v Narodnem parku Kilimandžaro se je imenovala Marangu Route. Pot nas je vodila mimo treh gorskih koč — Mandara hut na 2720 višinskih metrih, Horombo hut na 3720 m in Kibo hut na 4720 m. Pot je zelo slikovita in poteka po več vegetacijskih območjih, od tropskega, prek afro-alp-ske vegetacije, visokogorske puščave do polarnega območja. Pot od vstopa v Narodni park na višini 1990 m je potekala najprej po tropski poti, nato so se drevesa umaknila nižji vegetaciji, na višini 4000 m je postala pokrajina podobna puščavi. Pot se je nežno vzpenjala, bila je prijetna, lahka, polna pogovorov in vznemirjenja. Skupino je spremljalo 28 domačinov, vodnikov, kuharjev, nosačev. Vsi so imeli nalogo, da nesejo našo prtljago, hrano, da nam pomagajo, da bi nas čim več osvojilo goro. V vsaki koči smo imeli obilen zajtrk in še bolj obilno večerjo. Čez dan smo dobili »lunch« pakete, za dve malici ob poti. Njihova hrana je okusna, dobra, ob njej nisem imela nobenih prebavnih težav. Vsa skupina je spala na skupnih ležiščih, v kočah brez kurjave, zato so nam naše spal-ke, ki držijo temperaturo —23 stopinj Celzija, prišle še kako prav. Čudovito razpoloženje celotne skupine se je v koči Kibo hut na 4720 m umirilo. Višina, mraz in pričakovanje so naredili svoje. Po večerji, ob 20. uri, je sledilo spanje do 23. ure in ob polnoči se je začelo tisto, zaradi česar sem se odpravila na pot. Noč, tema, mraz . Začnemo hoditi. Vse dni me je vodnik postavil prvo v vrsto, češ da imam ustrezen tempo . torej počasen . (hi hi). Pole, pole . še bolj počasi, zelo je hladno, naporno postaja, zrak se redči, začenja boleti glava, v želodcu se naredi kepa, bruham, hodim in hodim. Ob vsaki pavzi pogledam nazaj, Veselje na vrhu. Foto: osebni arhiv pogledam skupino, vsem je težko, naporno, spijem čaj in že glavni vodnik: »Suzana, we are going, go, go, moving ...« In gremo, spet počasi! Hrib je strm, v daljavi, tam spodaj, vidim odsev luči v vaseh, gledam gor v zvezde. Noge postajajo težje, malo se mi vrti . a to je torej . ta višina, ko se telo začne upirati, ko bi telo hotelo odnehati, ker je težko! A ne bom, grem naprej, kot tolikokrat v življenju! Skupina pride ob 6. uri na prelaz Gilman's Point na 5685 m višine, ko zagledamo vrh. Tam pred nami je, daleč in neskončno blizu, skoraj ravno je videti, samo 200 m višine. V naših hribih je to lahek sprehod. Hodim, ne sedem več, samo naprej še grem. Po vsakih desetih korakih se ustavim, se naslonim na palice in diham. Diham, lovim zrak! V dolini je dihanje samoumevno, tam zgoraj pa začutiš, kaj pomeni življenje, kaj pomeni dihati! In stojim na vrhu Kilimandžara, 5895 metrov visoko! Srečna, ponosna, zadovoljna! Diham počasi. Po slikanju sedem, počakam na skupino in uživam v trenutku. Kar sedim, želim zaobjeti ta pogled, namreč, na tej celini ni višje gore! Po licu mi spolzi solza sreče, ne zebe me več, ni mi več slabo, je le čas, ki se je ustavil! Šest dni smo preživeli na gori, prehodili smo 70 km in naredili 4300 višinskih metrov. Čudovito popotovanje, ki mi bo ostalo za zmeraj v spominu. Sem izredno hvaležna, da mi je bilo dano, da sem zmogla! Življenje je sestavljeno iz mnogih mozaikov in eden teh mozaikov v mojem življenju je Kili-mandžaro. Za konec . Nikoli si nisem mislila, da bom jaz, neko navadno dekle, s Ptuja, stala na vrhu Evrope in Afrike! A moja hribovska prijateljica mi modro pove: »Ovire si delamo v glavi. Vstani, naredi prvi korak in hodi! Če ne boš poskusila, nikoli v življenju ne boš vedela, ali zmoreš!« V življenju hodimo vsak po svoji poti, a bodimo pogumni in poskusimo, če ima kdo kakšno skrito, tiho željo. Suzana Komperšak Planinsko društvo Naveza NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 60 Goriška brda Skupinska fotografija v Goriških brdih V marcu smo se planinci iz PD Naveza podali v Goriška brda. Najprej smo se odpeljali do razglednega stolpa v Gonjačah, od koder nam seže pogled na bližnjo in daljno gričevnato pokrajino, ki je skoraj v celoti obdana z vinogradi ali nasadi češenj, oljk, breskev, marelic ali mešanih sadovnjakov. Tudi nasadov sivke ne manjka. Ko smo si napasli oči po čudoviti pokrajini, smo se odpeljali do vasi Dobrovo, kjer smo začeli naš pohod. Podali smo se po krožni poti Čmpevka, ki je dobila ime po sorti češnje, ki raste v teh krajih. Pot nas je ves čas vodila po lepi gričevnati pokrajini navzgor in navzdol ter skozi mnoge vinograde. Prečiti smo morali tudi nekaj potokov, pri čemer smo morali sezuti pohodne čevlje, da smo jih ohranili suhe, in bosi zakoračiti čez vodo. Tako smo malo pospešili pre-krvavitev. Po štiriurni krožni hoji smo naposled prijetno utrujeni zagledali naš končni cilj — Dobrovo. Po končanem pohodu smo se odpeljali še v deželo terana — v vas Tomaj, kjer smo v vinski kleti Petelin pokusili to okusno temno rdečo kapljico, ki velja za kraljico teh krajev. Nismo si mogli pomagati, da je ne bi kupili nekaj tudi za domov. Po degu-staciji in prijetnem druženju smo s prešernim nasmehom na obrazih odpeljali proti domu z željo, da ga čim prej spet kam mahnemo skupaj. V aprilu je naš pohod na Gorenjsko žal odpadel zaradi slabega vremena. Vabimo tudi vas, da se nam kdaj pridružite na kakšnem pohodu, saj je v planinah vedno lepo. Načrt pohodov najdete na naši spletni strani. Besedilo in foto: Ignac Topolovec Velikonočni pohod društva Kocil Vinogradniško društvo Kocil iz Skorišnjaka že vrsto let prireja tradicionalni velikonočni pohod po Halozah. Tokrat smo se na velikonočni ponedeljek sprehodili po domači občini. Pohodniki smo se zbrali na parkirišču pri občini Videm, od koder smo se podali čez videmski most in se nato po gozdni poti povzpeli proti vrhu Dravinjskega Vrha do Pernatove kapelice. Pri tem so bili nekateri starejši kar malo zadihani, toda vsi so zmogli. Po krajšem predahu smo pot nadaljevali po markirani Haloški planinski poti, ki nas je vodila po lepo razglednem vrhu mimo vinotoča Maroh, kjer smo naredili krajši postanek. V objemu lepo obdelanih vinogradov, cvetočih češenj, marelic in Pohodniki so uživali v prebujajoči se naravi. NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 Stran 61 breskev smo pot nadaljevali v pravkar prebujajoči se naravi proti Majskemu Vrhu. Na domačiji Cilike Vinko je že dišalo, saj sta nas tu pričakala naša kuharja Jožica in Jože Kozel z okusnim golažem in žlahtno kapljico, ki je gladko stekla po suhem grlu. Po okrepčilu in prijetnem druženju smo zapustili lepo razgledne griče, od koder smo lahko opazovali širše Dravsko polje s Ptujem in Mariborom v ozadju, tudi Pohorje, Boč, Donačko goro in naš domači Sveti Avguštin, za povrh pa še na vzhodu Ravno goro. Po vijugasti cesti smo se spustili proti Tržcu do sotočja reke Dravinje in Rogatnice ter ob Dravinji nadaljevali proti našemu izhodišču, kjer smo naš pohod, poln doživetij in prešernega nasmeha na obrazu, tudi končali. Naši pohodi so vedno dobro obiskani, tudi letos se nas je zbralo lepo število. Pridružil se nam je tudi župan Brane Kole-dnik s soprogo in nas po končanem pohodu tudi povabil na ogled in predstavitev vinske kleti. Postregel nas je z dobro haloško kapljico, za kar se mu tudi lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi domačiji Vinkovih, kuharjema ter vsem udeležencem in organizatorjem. Vabimo vas, da se udeležite tudi prihodnjega jesenskega martinovega pohoda. Besedilo in foto: Ignac Topolovec Prvomajski pohod H v» v • , • po Bracicevi poti Letos smo v PD Naveza izvedli tudi prvomajski pohod po Bračičevi poti v sosednji občini Cirkulane. Ker smo prvi dve etapi že prehodili, smo tokrat šli po tretji etapi. Zbrali smo se pred rojstno hišo dr. Vla-dimirja Bračiča v Cirkulanah, po katerem se pot tudi imenuje. Na pot smo se podali mimo župnijske cerkve sv. Barbare in nadaljevali skozi del Gradišč proti Dolanam, kjer smo pri tovarni prečkali regionalno cesto in krenili proti Velikemu Vrhu, kjer smo naredili prvo postojanko pri domači pivovarni Fri-zi beer kraft, kjer so ravno ta dan imeli dan odprtih vrat. Po postanku smo pot Maša Vilčnik, 1. a Postanek pri cerkvi sv. Ane nadaljevali proti Belskemu Vrhu in se povzpeli na najvišji vrh vzhodnih Haloz — Vrbanjščak, kjer so oddajnik in ostanki gotske cerkve iz 17. stoletja. Z razglednega vrha smo se spet spustili proti Velikemu Vrhu ter se sprehodili med vikendi in velikimi vinogradi proti cerkvi sv. Ane. Pot smo po križevem potu nadaljevali v dolino, nato skozi potok Bela in mimo mesnice. Pri strmem vzponu za mesnico smo naleteli na propadajoči bunker iz druge svetovne vojne. Ogledali smo si ga in po grebenu, ki se strmo vzpenja nad reko Dravo, nadaljevali proti Grandlovi kapeli, kjer smo se spustili v dolino proti Gradiščam. Pri domačinih Miranu in Metki Klajderič smo naredili manjši postanek, postre- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023 - gli so nas s kavico in manjšo zakusko, vse skupaj pa smo poplaknili z dobro domačo kapljico. Po postanku smo se povzpeli še mimo domače pekarne Arnečič in se nato spustili nazaj v dolino proti Cirkulanam. Tako smo končali našo peturno pot. Ves čas nas je spremljalo lepo vreme in tako poskrbelo za še prijetnejše vzdušje. Še misel: Sploh nam ni treba hoditi ali se voziti nekam daleč, da bi se lahko imeli lepo ali videli nekaj lepega, novega, saj imamo čisto blizu nas toliko lepega, zanimivega in še neodkritega, da je dovolj le odpreti oči in se sprehoditi po domačih Halozah in uživati. Besedilo in foto: Ignac Topolovec Stran 62 Prvomajski pohod TD Klopotec Leskovec V ponedeljek, 1. maja, so se člani in podporniki društva TD Klopotec Leskovec zbrali, da bi proslavili praznik dela. Ob 9. uri so zazvenele skladbe Pihalnega orkestra Podlehnik, ki vsako leto pospremi skupino pohodnikov. Nato se je skupina odpravila na že tradicionalni prvomajski pohod. Trasa je potekala od Zg. Leskovca po Belavšku, kjer sta pohodnikom nudila okrepčilo Ivanka in Štefan. Na poti je pohodnike tudi čakalo presenečenje — pogostitev zakoncev Habjanič, ki sta zadnjo soboto v aprilu po petdesetih letih ponovno obnovila svoje poročne zaobljube. Ob vrnitvi na prvotno lokacijo je sledilo prijetno dru- Skupina pohodnikov pred prostori društva ženje v prostorih društva, kjer so si člani pogreli svoje želodčke s toplim golažem. Društvo se vsem zahvaljuje za udeležbo, predvsem pa predstavnikom TD Mar-kovci za vračilo obiska. Besedilo in foto: Mateja Topolovec Kolesarski spektakel letos tudi po naših cestah V občini Videm se 15. junija obeta pravi športni spektakel, saj bo po naših cestah zapeljala karavana kolesarjev na Dirki po Sloveniji. To se bo zgodilo v 2. etapi dirke, ki bo potekala od Žalca do Ormoža. Lepote naše občine bo moč videti pravzaprav vsemu svetu, saj bo dirko prenašal tudi sloviti Eurosport, tako da je omenjeni dogodek odlična priložnost za promocije videmske občine. Kolesarji bodo v našo občino vstopili v Lancovi vasi in se nato skozi Videm, kjer bo pred občinsko stavbo tudi sprint za bonifikacijske sekunde, podali v Soviče in nato skozi Dravce našo občino tudi zapustili. Na naših cestah lahko pričakujemo izjemno močno mednarodno zasedbo, za zdaj pa še ni znano, ali bo letos nastopil naš super šampion in najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar. Na ta enkratni dogodek, na katerega ste prav vsi lepo vabljeni, se pripravljajo tudi v občinski upravi, nekaj besed na to temo nam je zaupal tudi župan Brane Kolednik: »S pogodbo, ki jo imamo z organizatorjem Dirke po Sloveniji, bomo nedvomno pripomogli k dvigu prepoznavnosti naše občine. V prvi vrsti gre za promocijo kolesarstva na našem območju, obenem pa velja izkoristiti vse druge potenciale na turističnem področju, saj je to priložnost, ki se nam ne ponudi vsak dan. Pod drobnogled bo medijsko posebej vzeta cerkev sv. Vida, obenem pa se pripravlja spektakel na igrišču ŠD Videm, kjer bodo ob dnevu vrtca ta dan vrtčevski otroci in učenci Osnovne šole Za zdaj še ni jasno, ali bo na slovenski pentlji ponovno nastopil najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar. Foto: splet Videm pripravili spektakularno koreografijo v obliki kolesa. Ob koncu velja še enkrat poziv vam, dragi občani, da s prisotnostjo ob cesti, kjer bo potekala 2. etapa slovenske pentlje, in glasnim navijanjem Sloveniji in Evropi prikažemo našo občino takšno, kot jo najbolj poznamo — po srčnih, prijetnih in nasmejanih ljudeh, ki imajo radi dogodke, kot je Dirka po Sloveniji. Tadej Podvršek NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 63 Zgodovinska tekma Vidma v Celju Torek, 7. marca, je bil v marsičem zgodovinski za ŠD Videm. Njihova članska nogometna ekipa je namreč dosegla izjemen podvig in se uvrstila v osmino nogometnega pokalnega tekmovanja. V knežjem mestu so se varovanci Luke Gajška pomerili z ambicioznim prvoligašem iz Celja. Spektakel so zaznamovali tudi številni navijači Vidma, ki so povsem zasenčili anemične domačine. Kljub porazu so rumeno-zeleni pustili zelo dober vtis, škoda je le, da so zadetek, ki je najbrž spremenil potek srečanja, prejeli že takoj na začetku. Tretjeligaš je nato na krilih svojih zvestih navijačev skušal izenačiti, imel celo nekaj lepih situacij, a žoga enostavno ni hotela v gol. Kazen je prišla v zaključku tekme, ko so domačini zadeli še dvakrat in se uvrstili v četrtfinale. Kako nevaren tekmec je bil Videm, priča tudi podatek, da je Celje, ki vsaj na papirju poseduje najbrž najmočnejšo zasedbo med vsemi prvoligaši, nastopilo z najboljšimi igralci. Videmčanom so ostale pohvale za srčnost in pogum, obenem pa so fantje dokazali, da se tudi v nižjih ligah igra dober nogomet. Kljub izpadu so številni navijači Vidma Enajsterica Vidma, ki je začela zgodovinsko tekmo v Celju. svojim ljubljencem po tekmi namenili gromek aplavz in se z zadovoljstvom vračali pod haloške griče. Eden največjih uspehov videmskega kluba se je torej končal med šestnajstimi klubi v Pokalu Pivovarne Union, odlične igre s tega tekmovanja na izpadanje pa so igralci kluba, ki domuje ob Dravinji, prenesli tudi na prvenstvo, saj je Videm-čanom kazalo odlično že po prvem delu sezone, nič slabše pa ni bilo niti pomladi, ko so nadaljevali obilno bero točk. Po srečanju je od zadovoljstva kljub porazu sijal tudi predsednik Jernej Simonič: »Menim, da smo bili s tekmo s Celjem poplačani za ves trud, ki smo ga v razvoj kluba vlagali v preteklih letih. Resnično sem ponosen na svoje fante, saj so dali vse od sebe in tudi s Celjani niso razočarali. Verjamem, da bomo tak tempo nadaljevali in da nas v prihodnje čaka še veliko lepih trenutkov.« Postava Vidma na zgodovinski tekmi v pokalnem tekmovanju proti Celju: Kla-sinc, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegu-la (od 61. Tement), S. Rogina, Kurež (od 80. Šeliga), Krajnc, Čuš (od 55. P. Vidovič), Kelc (od 61. D. Vidovič), Ž. Plajnšek (od 80. A. Plajnšek). Trener: Luka Gajšek. Tadej Podvršek Številni pristaši Vidma v knežjem mestu. Foto: arhiv kluba --NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Vita Šulek, 5. e Stran 64 ŠD Tržec bo tudi v prihodnje vodil Bojan Emeršič V gasilskem domu v Tržcu je 25. marca potekal 46. redni občni zbor ŠD Tržec. Na delovnem srečanju so se zbrali nekdanji in zdajšnji člani društva, kar nekaj pa je bilo tudi predstavnikov okoliških društev, prav tako ni manjkal župan Občine Videm Brane Kolednik, sicer velik ljubitelj športa. Vsa poročila in načrti so bili soglasno potrjeni, najbolj pomembna informacija pa je ta, da je predsednik Bojan Emeršič dobil na razpolago še en mandat. Spremenil se je tudi upravni odbor, kjer je zavel nov, bolj mladostniški veter, ki vsaj za zdaj kaže sijajno podobo. Mladi domači fantje so namreč prinesli nov zagon in energijo in tudi zaradi tega postaja športni park središčna točka celotne vasi in ne zgolj članov društva. Kratkoročni in srednjeročni cilji so precej smeli, a v ŠD Tržec verjamejo, da jih bodo dosegli. Že v kratkem namreč sledi zamenjava starih golov na starem igrišču, prav tako bodo v športnem parku v kratkem novi premični aluminijasti goli (5 x 2 m). Nove mize in klopi bodo dale otroškim igralom novo dimenzijo, prav tako pa se obetajo novi zunanji tuši poleg igrišča za odbojko na mivki, ki bo v popolnosti zaživelo v Utrinek z občnega zbora kratkem. Člani upravnega odbora prav tako veliko truda vlagajo v organizacijo tradicionalnega srečanja Tržec — »Henet-ki«, ki se bo letos zvrstilo 19. zapored, in sicer v soboto, 10. junija. Besedilo in foto: TP Pomen gibanja za krepitev zdravja - Hoja po poti življenja Tokrat vam bom predstavil nekaj spoznanj z znanstvenega posveta o hoji v organizaciji Ministrstva za zdravje - »Hoja po poti življenja«. Hoja je najosnovnejša prvina gibanja človeka, zato je ne smemo zanemarjati. Koristnost je znanstveno dokazana in zdravstveno spodbujana. Navedel bom samo nekaj najbolj izpostavljenih »dobrin« hoje: poveča pretok krvi, še pose- Gibanje za krepitev zdravja - zdrava je hoja v naravi. bej možganski, spodbuja sproščanje endorfinov (zmanjšanje bolečin, stresa, tesnobe, občutek lagodja, izboljšuje spomin in omogoča ustvarjalni tok), zmanjšuje inzulinske rezisten-ce (povišan krvni sladkor, visok krvni tlak, visok holesterol), povišanje ravni možganskega nevrotičnega faktorja (vpliv na živčni sistem celega telesa), poveča nekatere možganske predele in posledično podaljša življenje. Zaradi dejstev, ki niso navedena v celoti, hoja zdravi srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšuje tveganja za zlome in padce zaradi izgube ravnotežja, zmanjšuje tveganje predvsem za raka dojke in debelega črevesa. Normalna hoja naj bi štela 100 korakov v minuti. V takem tempu prehodimo pribl. 5 km na uro. Starostniki nad 65 let naj posebej pozorno vadijo in poskusijo ohranjati normalen tempo hoje. Počasna hoja z dosegom manj kot 3 km na uro nam že lahko predstavlja tveganje za zdravje oziroma ni dovolj učinkovita za ohranjanje zdravega duha v zdravem telesu. Ampak na koncu rečemo »vsak korak šteje«, saj je vsako gibanje za zdravje vredno več kot sedenje in poležavanje. Redna dnevna hoja naj zajema najmanj 30 minut aktivne hoje in še nekaj gimnastičnih vaj v naravnem okolju. Aktivna hoja naj nas vodi k ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Ko hojo opravimo, to ne pomeni, da opustimo druge telesne aktivnosti vsakodnevnega življenjskega tempa (urejanje okoli- NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 65 ce, skrb za domače živali ter druge hišne in sosedske aktivnosti). DAN ČISTEGA ŠPORTA Naj vas spomnim še na 10. april, svetovni dan čistega športa, ki je namenjen boju proti dopingu in drugim poživilom v športu na vseh ravneh. Znanstveno je dokazano, da je dopinga v vrhunskem športu manj kot v športni rekreaciji in na tek- movanjih nižjega nivoja (manj kot državno prvenstvo ali prva liga), kjer ni kontrole. Tudi za zmago v šolskem športnem tekmovanju otroci posegajo po dodatkih, kot je pitje kofeinskih in drugih energijskih pijač v želji po doseganju boljšega rezultata in manjše utrujenosti. Zmota in še enkrat velika zmota! Rezultati se dosegajo z redno vadbo in zdravim življenjskim slogom! Besedilo in foto: FL /" • , • V V I • • « • V • g Gimnastična šola in gimnastični vrtec Športno društvo Videm se je v letu 2022 začelo vračati k svojim koreninam. Od novembra namreč pod okriljem društva delujeta gimnastični vrtec in gimnastična šola. Treninge, ki potekajo tako v športni dvorani v Vidmu kot tudi v športni dvorani Leskovec, skupno obiskuje 45 otrok. Otroci usvajajo osnovne oblike gibanja in novo motorično znanje. Skozi igro in vadbo na poligonih pridobivajo novo gimnastično znanje. V soboto, 22. aprila, so se otroci gimnastične šole udeležili tudi treninga v gimnastični dvorani Športnega društva Studenci Maribor, kjer so spoznali vsa gimnastična orodja in svoje znanje preizkusili v skokih na veliki prožni ponjavi, prav tako so se udeležili gimnastičnega tekmovanja Gimkov pokal. UR Mladi telovadci. Foto: arhiv ŠD Videm V petek, 7. aprila, je v Cirkovcah potekalo medobčinsko tekmovanje v mali odbojki za učence letnika 2010 in mlajše. Tja so se uvrstili tudi učenci OŠ Videm - Leskovec kot drugouvrščena ekipa predtekmovanja. Mladi Videm-čani so v finalu medobčinskega tekmovanja še stopnjevali formo, saj so prepričljivo pometli z vsemi tekmeci in brez izgubljenega niza osvoji naslov najboljšega, kar jim je prineslo uvrstitev na področno tekmovanje. Tja so se uvrstili skupaj z ekipo Cirkovc, gostiteljem področnega tekmovanja, ki je potekalo v petek, 12. maja. Varovanci Gorazda Černile so najboljše prihranili prav za konec, saj so ponovno igrali zelo suvereno, v velikem finalu za naslov področnega prvaka pa se še enkrat udarili s Cirkovčani in jih spet prepričljivo ugnali z 2:0 v nizih. Mladi odbojkarji iz OŠ Videm - Leskovec so tako postali področni prvaki, tekmovanje pa se na tej stopnji konča. Ekipi in trenerju čestitamo tudi mi! TP Mladi odbojkarji OŠ Videm - Leskovec so postali področni prvaki. Foto: Črtomir Goznik Mladi odbojkarji OŠ Videm področni prvaki NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 66 ŠD Zg. Pristava zelo dejavno V pomladanskem času imajo člani ŠD Zgornja Pristava ob športnih aktivnostih tudi veliko opravil z urejanjem igrišč in okolice ob ribniku. Oživili so tudi tradicionalni prvomajski kres, ki je letos zagorel že 26. aprila, na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju. Dogodek je bil prestavljen zaradi prvomajskih počitnic ter posledično velike odsotnosti članov društva in krajanov. Zbrane ob kresu je z obiskom počastil tudi župan Brane Kolednik. Trenutno je delo usmerjeno v pripravo pohodov »Po srčkovi poti« v sklopu prireditve »Haloška kuhna iz kotlička« v organizaciji KS Dolena in Društva Kuhla. PROGRAM POHODOV 3. JUNIJA 2023 • Družinski srčkov pohod z vozički (start ob 12.00) - 2,5 km - primeren za družine z vozički in predšolskimi otroki, dedki in babicami - relacija: ribnik Zgornja Pristava—Dolena—Dom krajanov Dolena • Srčkov pohod (start ob 11.00) - 5,5 km - za vse starostne kategorije in družine s šoloobveznimi otroki (okrog 140 m VR) - relacija: ribnik Zgornja Pristava čez Osterbergerjevo do domačije Vauhnik—Dolena—Dom krajanov Dolena • Veliki srčkov pohod (start ob 10.30) - 8,5 km - za vse starostne kategorije in družine s šoloobveznimi otroki (okrog 140 m VR) - relacija: Dom krajanov Dolena—ribnik Zgornja Pristava čez Osterbergerjevo do domačije Vauhnik—Dolena—Dom krajanov Dolena Kres je letos v Zgornji Pristavi zagorel že 26. aprila. • XXL srčkov pohod (start ob 9.30) - 12 km - za vse starostne kategorije z dobro pohodniško pripravo (okrog 160 m VR) - relacija: gasilski dom na Selih (po šolski poti)—Zgornja Pristava—ribnik Zgornja Pristava čez Osterbergerjevo do domačije Vauhnik—Dolena—Dom krajanov Dolena Pričakovan prihod na cilj za vse pohodnike je med 13.00 in 13.30. Težavnost mora biti pravilno izbrana, da lahko rečemo: »Hoja sprošča, zdravi in notranje osvobaja!« Vljudno vabljeni! Besedilo in foto: FL Letos ponovno Poletna liga malega nogometa v organizaciji ŠD As V Športnem društvu As so se letos spet odločili, da organizirajo Poletno ligo Športnega društva As v malem nogometu. Liga se igra ob petkih zvečer po 20. uri na osvetljenem igrišču na sedežu ŠD As v Vareji 13 v občini Videm. Liga se je začela v maju, končala pa naj bi se konec junija (pred dopusti). Višina prijavnine je znašala 120 EUR, ekipe pa so jo morale poravnati pred igranjem prve tekme. Igra se enokrožni sistem, po koncu lige pa bo odigran še turnir Super pokal za prehodni pokal (prijavnina je všteta v začetnih 120 EUR). Prve tri ekipe in najboljši strelec bodo nagrajeni s pokali, zmagovalna ekipa Super pokala pa bo prejela prehodni pokal. V tekmovanje so prijavljeni nogometni klubi oziroma društva iz širše okolice, želja organizatorjev pa je predvsem ta, da se prijavi in nastopa čim več ekip z območja občine Videm. Igralci igrajo na lastno odgovornost, obenem pa organizator ne prevzema materialne odgovornosti ob morebitnih poškodbah igralcev. O končnih rezultatih bomo v Našem glasu še poročali. UR NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 Stran 67 I ipf v oo • \ ■ ■ ■ i Vl^jt/ OBČINA VIDEM VABI NA PRIREDITVE OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU Datum Dan Ura Kraj prireditve Naziv prireditve 28. 5. nedelja 10.00 Cerkev sv. Vida (pogostitev v gostišču Pal) Tradicionalno srečanje invalidov in starejših občanov, starih 70 let in več 2. 6. petek 17.00 Športni park Videm Nogometni veteranski turnir in Disco Puh 2. 6. petek 19.00 Dom krajanov Dolena Večer pod zvezdami 3. 6. sobota 16.00 Videm pri Ptuju - prireditveni šotor Prireditev ob 100-letnici PGD Videm pri Ptuju z ansamblom Modrijani 8. 6. četrtek 11.00 Kegljišče Tržec Občinski turnir v kegljanju na vrvici 9. 6. petek 17.00 Igrišče Vareja Občinski turnir v malem nogometu za pokal Občine Videm 9. 6. petek 17.00 Petrova domačija v Šturmovcih Srečanje Šturmovčanov 10. 6. sobota 7.00 Jama Tržec Ribiško tekmovanje s plovcem za pokal Občine Videm 10. 6. sobota 14.00 Videm pri Ptuju - prireditveni šotor 30 let KTD Klopotec Dravci - Soviče 10. 6. sobota 15.00 Djočanova kmetija v Tržcu Delavnica starih obrti 11. 6. nedelja 10.00 Cerkev sv. Družine na Selih Blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev 12. 6. ponedeljek 10.00 Sejna soba Občine Videm Sprejem odličnjakov pri županu 14. 6. sreda 10.00 Občina Videm Srečanje novorojenčkov, rojenih v letu 2022, iz Občine Videm 14. 6. sreda 18.00 Dvorana Občine Videm Dan gospodarstvenikov in podjetnikov NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023 OBČINA VIDEM VABI NA PRIREDITVE OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU 15. 6. četrtek 14.00 Občina Videm 29. mednarodna etapna kolesarska dirka »Tour of Slovenia 2023« 15. 6. četrtek 17.00 Vaški dom Lancova vas Odprtje razstav in predstavitev nove zgoščenke ob 40-letnici FD Lancova vas 16. 6. petek 17.00 Sejna soba Občine Videm Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Videm 18.00 Videm pri Ptuju - prireditveni šotor Osrednja prireditev ob 17. občinskem prazniku 17. 6. sobota 11.00 Vaški dom Lancova vas Razstava potic in ročnih del »Praznik na vasi v Lancovi vasi« DPŽD Lancova vas 17. 6. sobota 17.00 Vaški dom Lancova vas Predstavitev knjige in okrogla miza ob 40-letnici FD Lancova vas 17. 6. sobota 19.00 Kulturna dvorana VKTC Podlehnik Slavnostni koncert ob 40-letnici FD Lancova vas 18. 6. nedelja 10.00 Videm pri Ptuju Vidova nedelja 21. 6. sreda 18.00 Vidova klet Sprejem dobitnikov priznanj iz Občine Videm na Dobrotah slovenskih kmetij 22. 6. četrtek 18.00 Dvorana Občine Videm Okrogla miza na temo »Videm -naprej« s študenti Fakultete za gradbeništvo 23. 6. petek 10.30 Videm pri Ptuju - prireditveni šotor Skok v počitnice s Tanjo Žagar 23. 6. petek 17.00 Videm pri Ptuju - prireditveni šotor Počitniška animacija z bratoma Malek 23. 6. petek 18.30 Športni park Videm pri Ptuju Tek trojk 24. 6. sobota 15.00 Športni park v Zg. Leskovcu 60 let ŠD Leskovec in proslava ob državnem prazniku 24. 6. sobota 20.00 Cerkev sv. Janeza Krstnika - Janž Koncert p. Janeza Ferleža in Antonia Tkalca 25. 6. nedelja 9.00 Začetek pri dvorani občine -zaključek ob 11.30 pri cerkvi sv. Janeza Krstnika Županov pohod po Občini Videm 25. 6. nedelja 10.00 Cerkev sv. Janeza Krstnika - Janž Janževa nedelja NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - AVGUST 2023