258 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV DRAGOCENE PRIDOBITVE KNJIŽNICE NARODNEGA MUZEJA V LETIH 1983 DO 1988 Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani je v zad- njem desetletju pridobila z nakupi, zamenjavo ali z darovi povprečno 1460 bibliotečnih enot letno, od te- ga je bilo kupljenih povprečno 348, zamenjanih 813, darovanih 299 enot. Poleg običajne in tekoče nabave za študijske potrebe strok, ki se preučujejo v oddel- kih muzeja, v drugih muzejih in sorodnih instituci- jah, muzejska knjižnica priložnostno pridobi tudi po- samezne primerke ali sklope redkih in dragocenih tis- kov — muzealij. Tako se več kot 100.000 zvezkov ob- segajoči knjižni fond muzejske knjižnice — po Seme- niški in Narodni in univerzitetni knjižnici tretje naj- starejše delujoče javne knjižnice v Sloveniji — še ved- no bogati in izpopolnjuje, knjižnica pa tudi s tem oh- ranja v celotni bibliotečni strukturi tisti položaj in i vlogo, ki jo uvršča med pomembne zgodovinske \ knjižnice. Ker sem o nekaterih izjemnih pridobitvah iz let \ 1977, 1979 in 1981 v bibliotekarski strokovni reviji že poročal (B. Reisp, Tri dragocene pridobitve Knjižnice Narodnega muzeja. Knjižnica 26, 1982, str. 207— 209), je zaradi izjemnih pridobitev v letih 1983, 1987 in 1988 s tem smiselno nadaljevati. Pridobili smo namreč varianto avtobiografije Sigismunda Herber- steina iž leta 1559, tri primerke slovenskih protestan- tik, Vischerjevo in Valvasorjevo topografijo Štajer- ske oziroma Kranjske, nekaj slovenskih knjig iz kon- ca 18. stoletja, med njimi dva prekmurska oziroma Prekmurcem namenjena tiska in nekaj letnikov red- kih slovenskih časnikov. Prva pridobitev je avtobiografija Sigismunda Her- bersteina iz leta 1559 z naslovom: Den Vierdtn Khay- ser erlebt / Den Dreyen In Kriegen / Achte in Ratn / Potschafften hie vertzaichnet / vnnd vilen andern auch geferlichen Raysn / für\ffvndviertzig Jar ge- dient. M.D.LIX in Decemb. (brez navedbe kraja — domnevno je Dunaj — in tiskarja). Obsega 29 neošte- vilčenih listov oziroma 58 strani, od tega je 10 listov oziroma 20 strani v rokopisu vstavljenih, tako da do- polnjujejo manjkajoče besedilo in na koncu nadalju- jejo s podatki za leta 1550—1556 in tremi cesarskimi edikti. Na naslovnem listu je 9 majhnih lesorezov vla- darjev, Herbersteinovih sodobnikov, 5 predstavitev Herbersteinovih potovanj in njegov grb, med besedi- lom pa 6 celostranskih lesorezov Sigismunda Herber- steina v raznih diplomatskih ornatih, dva datirana z letom 1559. Vse slike so nekolorirane. Primerek je bil naprodaj pri firmi Brockhaus — Antiquarium v Stuttgartu za 1.400 DEM, s posredovanjem Trubarje- vega antikvariata Cankarjeve založbe ga je kupil Na- rodni muzej za 43.000 din (račun št. 180 010 z dne 20. 1. 1983). V akcesijsko knjigo je vpisan pod št. 75/ 1983. Diplomat in zgodovinar Sigismund Herberstein, rojen v Vipavi 1486, umrl na Dunaju 1566, je ena najznamenitejših evropsko pomembnih osebnosti iz : naših krajev. Najbolj je znan po svoji predstavitvi te- danje Rusije zahodni Evropi v delu Rerum Moscovi- ticarum commentarli (Moskovski zapiski), ki je eno prvih del o ruskih razmerah in zgodovini. Pomembno je tudi, da v svojih spisih pripoveduje, kako se je v mladosti učil slovenščine — njegov biograf Peter Pa- ganus piše, da mu je bila materin jezik — ki mu je kasneje izredno koristila v diplomatski službi. Po šo- ; lanju doma v Vipavi, kjer se je učil tudi slovenščine, : pri sorodniku proštu Viljemu Weltzerju v Krki na : Koroškem in na dunajski univerzi, je sodeloval v voj- i nah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 pa i je v službi cesarjev Maksimilijana L, Karla V. in Fer- i dinanda I. zaradi svoje erudicije, znanja jezikov in te- ! lesne kondicije zelo uspešno opravljal najrazličnejše i težavne diplomatske misije. i Za Herbersteinovo delovanje so nadalje značilne \ nekatere humanistične poteze, njegove izjave o sloven- i ščini pa so spodbudno vpUvale na narodno zavest i slovenskih protestantov, zlasti na Adama Bohoriča. ' Če so njegovi Moskovski zapiski pogostejši, tudi za- radi številnih kasnejših izdaj in prevodov, pa so na- sprotno variante tiskane avtobiografije izredne rarite- ' te. Ludovik Modest Golia naše pridobitve v komen- . tarju k slovenskemu prevodu Moskovskih zapiskov (Ljubljana 1951) sploh ne omenja (prim. str. 224), če- prav podaja izčrpen opis vseh Herbersteinovih del. I Variante dela, ki pa po obsegu niso identične z našim i primerkom, navajata Friedrich Adelung, Siegmund i Freiherr von Herbertein, St. Petersburg 1818, str. 424 \ sl., in Franz Krones, Sigmund von Herberstein, Mitt- j heilungen des historischen Vereines für Steiermark (Graz) 19, 1871, str. 66. Naš primerek je po informa- tivnih pregledih literature morda unikum, vendar za- \ radi redkosti primerkov in oddaljenosti posameznih hranilišč, kar otežuje nujno primerjanje, ostajam le pri domnevi. Razen latinske izdaje Cratae posteritati, i ki jo hranijo v Študijski knjižnici na Ptuju, v jugoslo-1 vanskih knjižnicah ni mogoče najti nobene Herber- steinove avtobiografije. \ Brez dvoma največja pridobitev muzejske knjižni- ' ce v zadnjih desetletjih so trije slovenski prote-j s t a n t s k i tiski, in sicer: Jurij Dalmatin, Karščan- ske lepe molitve, Wittenberg 1584; Adam Bohorič, Arcticae horulae succisivae de latinocarniolana litera- ' tura, Wittenberg 1584 in Hieronim Megiser, Dictio- \ narium guatuor linguarum, Gradec 1592. Slovenske protestantike so redke, nekatere znane le po naslovu, druge ohranjene fragmentarno, dalje v enem ali dveh primerkih, povprečno pa posamezne izdaje oziroma : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 259 Sigismund Herberstein, Den Vierdtn Khayser erlebt..., Dunaj (?) 1559. (Knjižnica Narodnega muzeja, Ljubljana). 260 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 dela dosegajo deset ali nekaj nad deset ohranjenih oziroma evidentiranih primerkov, številčnejši sta le Dalmatinova Biblija in Bohoričeva slovnica. Naše pridobitve sodijo med take izjemne redkosti. V naslednjem bom napravil nekaj primerjav s po- datki v sodobni bibliografiji slovenskih tiskov 16. sto- letja: Branko Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, Abhandlungen über die slowenische Reformation (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 1), München 1968, str. 152 si. Če pustimo literarni in kulturnozgodovinski po- men pridobljenih del ob strani in jih le na kratko oz- načimo ter opozorimo na njihova hranilišča in števi- lo, je stanje naslednje: Dalmatinove Karščanske lepe molitve, prirejene po molitveniku Andreja Muscula, drugi slovenski molit- venik, Wittenberg 1584, hranijo v 8 knjižnicah v me- stih Dresden, Kopenhagen, Ljubljana, London, München, Wittenberg, Wolfenbüttel in Zagreb v 9 primerkih (od tega so 3 v Jugoslaviji), pri čemer ne upoštevam izgubljenih ali evidenčno napačno navaja- nih primerkov v Berlinu in Bruslju (prim.: B. Berčič, n. d., str. 233). Naš primerek je torej 10. evidentirani in 4. v Jugoslaviji. Bohoričeve Arcticae horulae succisivae de latino- carniolana literatura, prva slovnica slovenskega jezi- Štefan Sijarto, Mrtvečne pesmi, Szombathely 1796. (Knjižnica Na- rodnega muzeja, Ljubljana). ka in s tem znanstveni dokument njegovega obstoja s pomembnim predgovorom o jeziku in narodu, Wit- tenberg 1584, je številnejša in jo hranijo v 23 knjižni- cah v mestih Bautzen, Bratislava, Cetinje, Chicago, Dresden, Dunaj, Göttingen, Gradec, Jena, Kopenha- gen, Ljubljana, London, Lund, Maribor, München, Nova Gorica, Praga, Uppsala, Varšava in Zagreb v 26 primerkih (od tega jih je 9 v Jugoslaviji), ne da bi upošteval izgubljene ali evidenčno napačno navajane primerke v Berlinu in Gothi (prim.: B. Berčič, n. d., str. 235). Naš primerek je torej 27. evidentirani in 10. v Jugoslaviji. Megiserjev Dictionarium guatuor linguarum, prvi večji slovar, v katerem je sistematično obdelan slo- venski besedni zaklad in je pomemben tudi za kasnej- ši razvoj slovenske lingvistike, Gradec 1592 (druga iz- daja Frankfurt 1608, tretja Celovec 1744), hranijo v 7 knjižnicah v mestih Budimpešta, Dunaj, Gradec, Ko- penhagen, Ljubljana, London in Uppsala samo v 8 primerkih (od tega sta le 2 v Jugoslaviji), (prim.: B. Berčič, n. d., str. 239 si.). Naš primerek je torej 9. evidentirani in 3. v Jugoslaviji. Pozneje, to je po izidu Berčičeve bibliografije, so odkrili še nekatere primerke in nahajališča slovenskih protestantik (prof. dr. Marijan Smolik), ker pa najd- be doslej še niso objavljene, ostajam v tem zapisu pri primerjavi z navedbami temeljne Berčičeve bibliogra- fije. Poleg že obravnavanih novih muzejskih pridobitev so v Knjižnici Narodnega muzeja shranjeni tudi nas- lednji slovenski protestantski tiski: Jurij Dalmatin, Biblija, Wittenberg 1584 v dveh primerkih; Primož Trubar, Hišna postila D. Martina Lutherja, Tübin- gen 1595; Felicijan Trubar, Lepe karščanske molitve, Tübingen 1595; Felicijan Trubar, Ta celi katehismus, eni psalmi inu... pejsni, Tübingen 1595. Zadnji dve deli sta izjemni rariteti, saj ju na svetu hranijo le v Knjižnici Narodnega muzeja in v Narodni in univerzi- tetni knjižnici v Ljubljani. Izvoda v Gorici in Kopen- hagenu sta izgubljena. Preden končam s protestanti- ko, bi omenil še pridobitev fragmenta Dalmatinove Biblije, ki je kot kulturni predmet in zgodovinski do- kument prav tako vključen v Knjižnico Narodnega muzeja. Verjetno največjo materialno vrednost predstavlja- ta dve izdaji iz 17. stoletja: topografska albu- ma slovenskih krajev in gradov Janeza Vajkarda Val- vasorja Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Bogenšperk 1679, in Jurija Matevža Vischerja Topo- graphia Ducatus Stiriae, Gradec 1681. Oba albuma sta redka in ker ju pogosto prodajajo po posameznih listih, da bi tako dosegli večji izkupiček, postajata še redkejša. Za muzejsko knjižnico je posebej dragoce- na pridobitev Vischerjeve topografije Štajerske, saj doslej tega dela, razen nekaj posameznih listov, ni bi- lo v njenem fondu. Oba albuma sta originalno vezana in imata širši respektni rob, kot je običajno. Knjigotrško manj, zato pa znanstveno bolj zanimi- ve so pridobitve nekaterih slovenskih knjig iz konca 18. stoletja. Najprej je tudi nekaj del za- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 2611 četnika slovenskega preroda Marka Pohlina: Bukuv- ce za rajtengo, Ljubljana 1781, so prva slovenska ra- čunica, dalje druga, spremenjena izdaja prerodno xio- memhne Krajnske gramatike, Ljubljana 1783, in pri- redba knjige nemškega razsvetljenca Zacharije Beckerja, Kmetam za potrebo inu pomoč ali uka pol- ne vesele inu žalostne pergode te vasi Mildhajm, Du- naj 1789, kjer so napotki za kmeta v smislu fizio- kratskih naukov. Za prerod v obrobnih slovenskih pokrajinah sta važni: slovensko-madžarski abecednik ABC knižica, Budimpešta 1790, verjetno delo prekmurskega katoli- škega pisatelja Mikloša Kiizmiča, župnika in dekana v Kančovcih, in učitelja v Domanjševcih Štefana Si- jarto (Szijarto), Mrtvečne pesmi, Szombathely 1796, ki so nastale na temelju protestantskega slovstvenega izročila. Iz konca 18. stoletja je tudi prevod Valentina Vodnika Kuharske bukve, Ljubljana 1799, prva izda- ja prve slovenske kuharske knjige, s katero je preva- jalec vplival na poslovenjenje mnogih izrazov s po- dročja kulinarike. Zadnja knjižna pridobitev je »prva slovenska samostojna pesniška zbirka« organista, učitelja in mežnarja Pavla Knobla Štiri pare kratko- časnih novih pesmi, izdana v Kranju 1801, ki pa sodi bolj v okvir svojevrstnega literarnega pojava bukov- ništva. Poseben sklop pridobitev so časniki, zlasti redki primorski, saj se ta tisk ni sistematično stekal v nobe- no znanstveno knjižnico razen na Dunaj, in nekaj let- nikov in naslovov časnikov iz zgodnje dobe delavske- ga gibanja, na kratko našteto: Jadranski Slavjan, Trst 1, 1850 (drugi slovenski primorski časnik); Na- prej, Ljubljana 1, 1863 (po letu 1848 prvi slovenski politični Ust, ki ga je zalagal Miroslav Vilhar in ureje- val Fran Levstik); Edinost, Trst 21—23, 1896—1898 (najvažnejše politično glasilo tržaških in primorskih Slovencev); Rdeči prapor, Ljubljana 9—14, 1906— —1911, 15, 1920 (glasilo Jugoslovanske socialnode- mokratske stranke); Zarja, Ljubljana 1—3, 1911— —1913 (nadaljevanje Rdečega prapora, prvi sloven- ski socialistični dnevnik); Ljudski glas, Ljubljana 3, j 1921 (glasilo »Kmetsko delavske zveze«); Delavsko- j -kmetski list, Ljubljana 1—2, 1924—1925; Delavski \ obzornik, Ljubljana 1—2, 1935—1936; Stara pravda I — Slovenska zemlja, Ljubljana 1, 1936, 2, 1936 (gla- i silo skupin slovenskega kmečko-delavskega gibanja). ; V akcesijsko knjigo so obravnavane pridobitve vpisa- : ne pod št. 1549—1578/1987 in pod št. 495-501/1988. j Nekatere knjige in časnike smo kupili, nekatere pa ; dobili v dar. Zdaj so ta dela v osrednji nacionalni usta-1 novi dostopna tako znanstveno raziskovalnim delav- cem kot širši skupnosti. Na koncu bi s poudarkom opozoril na dejstvo, ki se ga premalo zavedamo. Poleg protestantskih knjig, ki so bile izpostavljene načrtnemu uničevanju, so tudi knjige poreformacijske, baročne in razsvetljenske do- be izredno redke, saj so shranjeni posamezni — po- ^ gosto nepopolno in slabo ohranjeni — primerki le v nekaterih večjih knjižnicah in samo izjemoma še kje drugje. To velja za vsa, latinska in nemška dela, naj- bolj pa za slovenska, ki so bila med ljudmi največ v rabi. Zato so te knjige kot raritete in temeljni doku- menti razvoja in ustvarjalnosti naših ljudi vredne po- sebne pozornosti. i BRANKO REISP I !