DANES: France Borštnik: TOLIKO PRISTOJNOSTI, KOLIKOR AKTIVNOSTI Ivan Kristan: »VODENJE« V POGOJIH SAMOUPRAVLJANJA Dušan Kralj: »TOVARNA« TOVARN Valter Samide: KINO — ZLATA JAMA? Bojan Samarin: OBLJUBAsDELA DOLG !>bota, 14. januarjtr I9S1 Štev. 2, leto XIX. V OKVIRU O, tem, kar bom zapisal, bi morali razmišljati prizadeti. Najbrž jih ni veliko, a vsekakor ne bi veljalo čakati toliko časa, da bi jih bilo več. Prav je namreč, da opozarjamo drug drugega na posamezne pojav*, namesto da čakamo toliko Časa, da je stvar potrebno gasiti z vseh struni, ker se je že preveč razgorela. To velja za vse slabosti sploh in dobro je, da tildi v tem našem »Okviru« direktor. O tem ne dvomimo. Toda dogodi se, da direktor postavi, predno prevzame delo, pogoje. Taka plača, take ugodnosti, šest mesecev nobene finančne inšpekcije (!), proste roke tu in tam ... To je dogovor občina—direktor, ne pa dogovor občina— prizadeti kolektiv, ki ima delavski svet. V tem pa je vse zlo. V takih podjetjih, kjer ima direktor vse oziroma nima finančne inšpekcije, se komercialni problemi še kar hitro SMOTER JE PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE O NADALNJEM RAZVOJU IN IZPOPOLNJEVANJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA enkrat zapišemo, da je graja urede. Narobe pa gredo druge največkrat naslovljena na posamezne ljudi, na določene kolektive ali ustanove. No, da, dogodi se, da ne zapišemo imena prizadetega zaradi takega ali drugačnega razloga. Največkrat ne zato, ker bi z uporabljanjem imena kritiko stvari, zlasti odnosi v kolektivu. Taki direktorji pozabijo na sodelovanje s kolektivom in pravico »proste roke« podaljšujejo in razširjajo v neskončnost. Sicer pa je stvar jasna: Lahko je s »prosto roko« rtšiti PROSTE ROKE NEPOSREDNEJSE ODLOČUJE zaostrili bolj, kot je to potrebno. Sicer pa: »V okviru« smo zapisali, da je to in to narobe. V mislih smo imeli predvsem določen kolektiv iz Maribora. Po telefonu pa se ti oglasi ljubljanski kolektiv in tolmači, kako da je pri njih in da le ni čisto tako in čeprav. slabo podjetje, kajti mimo vseh predpisov se da marsikaj ustvariti. Tak direktor lahko postane pojem nenadomestljivega »gospodarja«, ki zna rešiti podjetje pred pogubo. V resnici pa taka politika ustvarja nemogoč videz, da moraš, če nočeš dobro gospodariti, dati nekomu pravico, da go- zavoljo (Verjemite, težko smo jih pre- spodari mimo delavskega sve- pričali, da pri pisanju nismo mislili nanje. Seveda, potem jim je bilo žal, da so telefonirali.) V polno, smo rekli v uredništvu, pa še to, da prav zato ime ni vselej nujno, ker veš in slutiš, da je podobnih primerov le nekaj več kot en sam. Ker še nismo začeli današnjo temo, naj vas bralci zdajle v prvem »Okviru« leta 1961 zaprosimo za sodelovanje. Opozorite na probleme, ne na prav drobne, kot ni treba, da so to same velike in zapletene stvari. Zdaj pa k stvari: Okoli Murske Sobote, okoli Novega mesta in bržkone še kje so podjetja, ka,tčrih gospodarjenje ne gre najboljše. Težave so ali subjektivne ali objektivne prirode. Vsi se trudijo, da bi podjetje rešili, predvsem pa občinski ljudski odbor/ki mu zagotovo ni vseeno, ali je v kraju podjetje manj .ali več. Rešitev je na dlani: Potreben je sposoben ta. Navsezadnje bi lahko zaključit, da je samoupravljanje ovira napredka. Lepa reč! Razumljivo, dejansko je to sto in stokrat demantirano! Zdaj pa finale: »Proste roke« nujno pripeljejo do napak in samovolje. Kolektiv ni zadovoljen. Na sestankih grajajo samovoljno odločanje. Direktor je užaljen in da ostavko. Včasih s pripombo: »Boste videli, v kakšni kaši boste«. Občina je preplašena in ne ve, komu naj da prav, kolektivu ali direktorju. Včasih da prav direktorju in le-ta triumfira. Odnosi pa se zaostrujejo naprej in iz problemčkov nastaja problem. Res, da so vse to posledice določene in prej opisane zgrešene politike. Vendar, kadar so posledice že tu, bi bilo treba take odpovedi iz užaljenosti z veseljem sprejeti. Prav nepogrešljiv pa zares ni nihče! MITJA ŠVAB V petek, dne 6. januarja, so Mani predsedstva Republi- K« soimeli premajhno m,- škega sveta sindikatov Slovenije na seji, ki jo je vodil ^“"“ajjuvljem^ p»d predsednik RS tov. Stane Kavčič, razpravljali o nekaterih je predlagal določen krog ljudi v rak med dejansko materialno za- — , co T-anost-av- interesiranostio delavca v obra- problemih s področja delavskega samoupravljanja. Pred- ns° s^m^sami^temveč tu, oddelku in med odločanjem v sedstvo je sklenilo razpravljati o tem iz dveh razlogov: K?£?TaJvTmoŽ?e “vSemJ jo ponekod v podjetjih resna na- osebno materialno zainteresira- • ker je bilo v zadnjem času ločanje in uveljaviti načelo, da Sprotja. Toda dogodi se, da ho- nost delavca z odločanjem z go- nekoliko podcenjevana pomembr postane dejansko ves kolektiv £ej0 sindikalne organizacije po- spodarjenjem. Kjer so uveljavili nost politično-samoupravnega samoupravni organ. - nekod v podjetjih ta nasprotja spodbudnejši način oblikovanja razvoja gospodarskih organizacij, Iz razDraVe o tei temi je bilo reševati na miren način, se soli- in delitve osebnih dohodkov, na-zarad tega, ker je bila domala mof DoVZeU da sindikaL orga- darizirajo z vodstvi, ne glede na čin, ki ni odvisen samo od indi-vsa pozornost in aktivnost sindi- SzacfjeS dovolj Srno r^- to, zakaj je prišlo do njih. To ze- vidualnega uspeha posameznika, kalnih podružnic osredotočena na eienievaie raznih pojavov, ki so lo škoduje napredku. Praksa pa temveč od poslovnega uspeha, urejanje materialnih problemov ht.omili delavsko samoupravlja- bi morala biti prav nasprotna, skratka od proizvodnje in prod -gospodarskih organizacij (delitve , , , zmanjševali in še Sindikat in delavski svet bi mo- Je ter gospodarjenja z zmm in dohodka znotraj organizacij med zmanišuieio vsakodnevni vpliv rala biti tista sila, ki zahteva vloženim delom, tam ze delavci njimi ter skupnostjo) in nmizvaTalcev nf urejuje vseh razčiščenje vzrokov, ki povzroča- zahtevajo uveljavljanje taksnih . proizvajalcev na urejanje vsen nasDTOtia prav ta dva bi si možnosti in metod dela, da lahko • praksa jasno opozarja, da vaznih zadev v podjetjih Slabo lo nasprotja ^ray ta ava m vplivajo na rezultate poslo- ni moč ločevati urejanja ekonom- je, da marsikak predsednik sin- morala pnzaaevau aa Dl oastra ^ skih problemov od političnih ak- dikalne podružnice ah predsednik mh vzroke za taksna nasprotja. prav te težnje in zahteve de- cij, točneje rečeno od urejanja občinskega sindikalnega sveta Zaradi premajhne pozornosti lavcev pa jasno opozarjajo, da ni družbeno-političnih odnosov v stoji ob strani ob tako pomemb- sindikalnih organizacij do takš- ^ ločevati ureiania material-podjetjih. Dalje, da je organiza- nih akcijah, kot ^o bila recimo nih po1avoV) se porajajo tudi ne- DrSemov od urelama druž- cija delavskega samopravljanja prizadevanja, uveljaviti cimspod- katere nove oblike birokratizma, b onolitičnih odnosov znotraj v svojih metodah mestoma ze za- budnejsi način oblikovanja m de- rpnim0 trditve »naše oodietie Den(VPomic‘“n ^ .. . i starela in preveč centralistična, litve osebnih dohodkov. Ob teh k0t cJ°,l!Lnn in v^Tzu- gospodarskih organizacij, to je od Takšna je še pač, kot je ustre- in drugih enako pomembnih za- Je Povsem samostojno in jas ,zu nadaljnjega razvoja in izpopol-Sa prvemu obdobju, ko je šlo devah so stali marsikdaj ob stra- naj‘ naj ne skrbi kako ure amo za nekakšne elemente deklara- ni tudi kadri delavskega samo- svoje zadeve.« Dalje »naš delavski tivno-političnega samoupravlja- upravljanja. Zaradi takšne pasiv- svet je o stvari tako odločil, kaj nja. Težnje proizvajalcev danes nosti je porastel ugled nekaterih še hočete« in podobno. Takšne trpa so, da bi imel vsakdo možnost enostransko usmerjenih gospo- ditve razkrivajo le argumente odločati pri urejanju vseh po- darstvenikov, ki so sicer uresni- formalne demokracije, s katero ________________ membnih zadev, skratka, da je čevali zastavljena načela, toda hočejo ponekod posamezniki Vsi- njh organov. Gre skratka za to, Ijevati svoje predloge in sklepe da postane ves kolektiv dejansko kolektivu in samoupravnim or- samoupravni organ. r-.; 3:1-„4.1 ,4/0, njevanja delavskega samoupravljanja, in sicer v takšni meri, da omogočimo dejansko čimvečjo neposredno oblast in odločanje neposrednih proizvajalcev in vsebinsko bogatejše delo samouprav- treba preiti na neposrednejše od- pogostokrat z nepravilnimi meto- 4: - ganom in s tem onemogočiti de- Sindikati so dolžni prisluhniti janski vsakodnevni vpliv proiz- takšnim težnjam in zahtevam de-vajalca na odločanje o vseh po- lavcev in to je pravzaprav v le-membnih zadevah. To potrjujejo tošnjem letu njih glavna pohtic-tudi podatki iz posameznih pod- "a naloga. Nadaljnji razvoj obli- jetij o tem, koliko člani kolektiva vedo, o čem razpravlja in sklepa delavski svet. Do teh pojavov prihaja sedaj zavoljo tega, ker marsikje sklicujejo zasedanja delavskih svetov nekaj minut kovanja in delitve osebnih dohodkov po delu v materialnem smislu in razvoj produktivnosti dela in racionalnejšega gospodarjenja je namreč v pretežni meri odvisen od tega, s kakšno metodo, S kakšnim tempom in s kakšno pred začetkom, tako da se člani jasno perspektivo bomo razvijali samoupravnih organov ne morejo tudi te družbeno-politične odnose posvetovati z volivci. Praviloma v gospodarskih organizacijah. Od-pa bi jih morali sklicevati nekaj ločati se mora namreč tam, kjer dni prej in sploh obvestiti ves ko- se vpliva na ostvantev čistega do-lektiv, o čem naj bi delavski svet hodka, kjer se osebni dohodek po-razpravljal m sklepal, zato da bo- stavlja v odvisnost od rezultatov do delavci lahko povedali svoje dela. Perspektiva pri nadaljnjem mnenje o stvari in tako neposred- razvoju in izpopolnjevanju delav- no vplivali na odločitve. Najmanj, kar bi morali doseči je, vplivati tako na večjo javnost sej in zasedanj, na vpliv članov kolektiva, kadar so v pretresu zadeve, ki prizadenejo vše. Toda če bi vztrajali samo pn tem, bi to pomenilo, da bi v dokajšnji meri vztrajali pri načelih formalne demokracije. Materialni odnosi so namreč danes že takšni, da naravnost opozarjajo na določeno zastarelost organizacije in metod dela samoupravnih organov, na prevelik centralizem. V više organiziranih podjetjih je de- SLTet Pn^Č^Tba^r^ dosedanjem delu. o delavskem sa-volivcev - neposrednih proizva- moupraJljanju. skratkai da kri. tično osvetle svoje delovanje in skega samoupravljanja naj bo, da bo manj sej splošnega značaja, toda več konkretnih dogovorov, da se bodo delavci neposredno dogovorili med seboj, kako bodo kaj naredili, da zamenjamo tako imenovani parlamentarni značaj oblasti z vsakdanjim, da je tisti, ki se dogovarja in dogovor uresničuje, ena in ista oseba. V to smer velja razvijati samoupravni mehanizem. Zato, da bi bilo rruač ta načela čim hitreje uresničiti, je potrebno, da delavski sveti sami in družbeno-politični organi v podjetju tankovestno razpravljajo o V * . /.».'T a« v i inhli&ni so za minute leie uit.i .itien, da bodo izdelali za 650 milijonov dinarjev izdelkov. n. „ nnf+; im ili iarde 65 milijonov dinarjev. Ta uspeh je kolektiv dosegel predvsem s prizadevnostjo in proizvodnjo zale^ StoSh1 SK ^STso de^i!SL*red,ta Za “ jalcev, komunikacije med vodstvom in neposrednimi proizvajalci sovvelikem razkoraku Zdaj s težnjami in za- smo v gospodarskih organizacijah fe^cev. dosedanje metode samoupravnih sreSst^aT lahko izdela'! milijardi dinarjev raznih izdeHcov. (Foto: MiUn šuarov^ skorajda v enakem položaju kot ored loti. ko ta bili delavski svati PETER DORNIK 7 dni ■ ■ 'a v sindikatih H V zvezi z uvajanjem po-strežnine v-gostinstvu so bila na pobudo Republiškega odbora sindikata trgovskih in gostinskih delavcev . sklicana posvetovanja v posameznih krajih. Tako so v Postojni skleniii, naj pristojni organi gostinskih podjetij čimprej. pripravijo potrebno . dokumentacijo oziroma analizo sedanjega sistema razdeljevanja osebnih dohodkov ter izdelajo predlog delitve po. novem načinu. Dokler to ne bo uresničeno, naj . delavski sveti določijo približen odstotek postrežnine. Ta trenutna rešitev RAZGOVOR S FRANCETOM BORŠTNIKOM, TAJNIKOM RS ZSS O PRIPRAVAH NA LETOŠNJE OBČNE ZBORE Toliko pristojnosti kolikor aktivnosti »Tovariš tajniki Na zadnji — tam je treba tudi organizacij- rali za vodstva organizacij. Ne seji predsedstva so člani nted sko strukturo naše organizacije gre za izbiro ljudi, ki imajo ne drugim razpravljali tudi b prilagoditi tem oblikam. Uvelia- vem kakšne zveneče naslove in pripravah na letošnje občne viti moramo takšno organizacij- ki naj bi .odločali', temveč za zbore sindikalnih organizacij, sko strukturo in takšne metode ljudi, ki se bodo smelo lotili dela, Kakšna stališča so bila zavze- dela, da bo lahko vsak član sin- ki se ga bodo lotili organizirano, ta in čemu naj vodstva sindi« dikata vplivni na urejanje in re- tako da bo pri odločanju prišel kalnih organizacij posvete sevanje problemov, ki jih živ- do izraza sleherni proizvajalec, največjo pozornost?« Ijeitje vsak dan postavl ja na V vodstvo organizacij velja torej . ' , . . dnevni red. Seveda bi bilo na- vključevati še več mladih ljudi, »Razprava na zadnjenr plenu- pak -e ^ g]anstvo vplivalo na ljudi iz neposredne proizvodnje, urejanje problemov samo znotraj tiste, ki imajo veselje do dela, na področju delitve dolmdka poc,jetja' Gre n,dl za vpliv na- takšne, ki bodo znali razviti ko-tako med podjetjem in skupnost- 'vzven. na urejanje problemov na iektivno delo, ki imajo posluh za jo kot tudi oblikovanja in deli- področju komune. Aktivnost sin- urejanje perečih problemov in tve dohodka znotraj gospodar- dikalnih podružnic ne sme ostati za uresničevanje vsakodnevnih skih organizacij. Iz teh vidikov za tovarniškim obzidjem in te nalog. Le tako bo lahko sindikal-je bila ocenjena aktivnost sindi- aktivnosti ne smejo razmejevati, na organizacija odražala mnenje katov in delovanje našega me- da tako rečem, prostori posamez- in hotenje članstva, uresničevala hanizma pri urejanju tistih pro- nih obratov. njihove želje in zahteve. Ce bo- blemov ki neposredno zaposlu- mo pojmovali vse naloge s teh vijejo delavce fa plenum je opo- . Pn proučevanju m o veljav- dik^J tcm je odveč postavljati zoni na nekatere probleme, ki a, ju orgaiuzac.jske strukture vprašanje. koliko ima kdo pravic, smo jih se konkretnejše obrav- sindikalnih organizacij moramo ' . ,, , , j, x t o Ilirski Bistrici člani kolektiva ne- navali na zadnji seji predsedstva, upoštevati težnje, naj bo celotni c, T . , , ,0 •od,?ca •. ' s*' godujejo zaradi nerazumljivega fcnlefctlv nn.tlJ !cd.0.bo lme, .tollko pnstojnosti, in kompliciranega načina obračunavanja osebnih dohodkov, zlasti tistega dela, ki ga delavci prejemajo po delovnem učinku. Zgodilo še je, da je pretekli mesec delavka, ki je delala ves mesec, presegla normo, prejela na račun učinka dela osebni dohodek v višini 1300 dinarjev, medtem ko je druga delavka, ki je že celo leto v bolniškem staležu, prejela 1700 dinarjev. je potrebna zato, ker bodo morali »ruizprava na zacinjeni piemi- k -e izdelati nove kalkulacije cen svo- mu Republiškega sveta je opozo- llrf. jih storitev zaradi novih najem- rila na različne pereče probleme r nin za poslovne prostore, ki so v veljavi od 1. januarja t. 1. B Na posvetovanju v gori-škem okraju, ki je bilo sklicano . na pobudo Republiškega odbora tega sindikata so sodili, da ne bi smeli v vseh obratih zaradi tega zviševati cen, zlasti pa, da ne bi bilo pravilno, če bi postrežnino. uvajali pavšalno v višini 10 °/o. Si V podjetju »Pletiljstvo« v . H V podružnici »Rašice« c Izoli je imel odbor , sindikalne podružnice skupen sestanek s tajnikom sindikalne podružnice matičnega podjetja v Ljubljani in predstavniki ObSS. Govorili so o. nejasnostih in zapletenostih obračunavanja osebnih dohodkov. Večini članov kolektiva obračun ni razumljiv, prav tako jim niso razumljive norme. Sklenili so, da se osebni dohodki za normirane artikle preprosto prikažejo na posebni tabeli ter izračunajo v neto in ne v bruto zneskih kot sedaj Sklenili so tudi, da je. treba sklicati sestanek;;! vajega^; k^ktivg^ Udeležili naj bi se ga tudi pne m »upravljan ju. Prav sindikalna »Ge te ugotovitve razumem organizacija mora biti pobudnik, prav, velja torej izpopolnje- da bo ves kolektiv prek samovati organizacijske oblike, ta- upravnih organov odločal o vseh ko sindikalnih organizacij kot važnejših zadevah. Politično samoupravnega mehanizmu in funkcijo sindikata velja _ izkon- tudi to naj hi bila ena izmed s!'t.' za to' prl 1 ;ii ‘ 1 , ... , . ci do izraza kot samoupravljavci, nalog, o katerih naj bi raz- da snm- aktjvno pospešujejo razpravljali na občnih zborih.« yoj samolIpraynega mehanizma ___ ___________ ___________ »Tako je. Gre za obe stvari, in ga sami oblikujejo skladno s kovnih sodelavcev ter komisije za Našo organizacijo je treba čim- svojimi zahtevami in nalogami, gospodarstvo pri OSS, Obravna- bolj približati članstvu. Tam, Očitki na račun slabosti uprav-vali so predpise o delitvi dohodka kjer imajo že osnovane ekonom- nega vodstva in organov samo-ter sestavljanju pravilnikov o de- ske enote — to pa seveda ni zad- upravljanja so neupravičeni, če litvi osebnih dohodkov v gospo- nja beseda v decentralizaciji go- ni čutiti prizadevnosti proizva-darskih organizacijah. spodarjenja in samoupravljanja jalcev v tej smeri, to je priza- ________________________________________________________________ devnosti, da bi ljudje sami odločali o vseh važnih stvareh. Ce ni prizadevnosti v tej smeri, se kaj lahko pojavi kdo, ki bo urejal različne probleme tako,-kot jrh pač vidi sam s svojega zornega kota. Zato menim, da ni dovolj, še več. slabo je. če samo kritiziramo slabosti, temveč moramo s konstruktivno oceno dela aktivno posegati v urejanje problemov in pritegniti vse članstvo k urejanju vseh tistih vprašanj, ki jih težijo. Ce premotrimo te naloge s teh vidikov, potem je seveda zelo tehtrio, kakšen kader bomo izbi- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 Lisi Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni t n odgovorni urednik MITJA ŠVAB aiJEJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER Mtl.AN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK IANE2 SUSTER ulst iznajo v uiMlntSKi povezavi t -Radom- - Naaipv aiedniSlvt m. uprave: Ljutallana Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313 VI tele fon uredništva 33 722 tn 30 672 - RaCun prt Komunalni banki v Ljubljani 9' timi 7ii5'l 63 • Posamezna številka stane 20 din -Naročnina )e Četrtletna 250 poUetna 500 tn letna looo din - List tiska CZP -Lludska pravira - - Poštnin* plaCan* v gotovini — Se je avtomat pokvaril? - Ah, ne, samo tistih 10 Vt za postrežnino moramo še priračunatil »VODENJE« V POGOJIH SAMOUPRAVLJANJA Razvoj in utrjevanje sistema delavske samouprave, zla- votem je popolnoma razum- ... . . Ijivo, da je pri izvajanju takšnega sti pa uveljavljanje neposredmh oblik odločanja proizva- plana nujno potrebno vodenje kot jalcev, odpira pred nami številne probleme, ki jih je treba tipična oblast nad sredstvi in ljudmi: velike diskrecijske pravi- resiti prav v interesu demokratizacije delavskega samo ce pri raznih pomembnih »hitrih« odločitvah, priganjaštvo, vcepljanje »železne« discipline itd. Samo V takšnih pogojih še lahko pro-sperira vodenje, in sicer kot funkcija delodajalca. S tako obravnavanim vode- lim, birokratsko-mezdnim mišljenjem na drugi strani. Spo- n;,em nikakor ni istovetno delo posameznih strokovnih služb v pad novega z ostanki starega se odvija na raznih področjih, podjetju. Delo v upravi podjet- odvisno od dozorelih objektivnih in subjektivnih pogojev. ^a’ de,l° na t, lm' rodilnih« de- J roj lovnih mestih ne more biti vode- upravljanja. Problemi se pojavljajo kot spopad med demokratičnimi dosežki desetletnega razvoja sistema delavske samouprave in demokratičnimi težnjami proizvajalcev na eni strani ter med preživelimi metodami dela in zastare- Večji del naše politične aktivnosti je v zadnjem času na nje, ne more biti oblast, ampak primer usmerjen na področje razdeljevanja osebnih dohod- ”1" kov: za doslednejše uveljavljanje socialističnega principa »vsakomur po njegovem delu« v nasprotju s preživelimi administrativno-mezdnimi plačnimi sistemi. Eden takšnih problemov, ki vse mezniki nekritično prenašati v ostreje prihaja v nasprotje s pra- svoja podjetja, prav tako ni nič Mnogi »vodilni« tovariši pa se mnogokrat povsem po nepotrebnem postavljajo v položaj delodajalcev, kar v bistvu ne morejo biti niti jim to ni potrebno. Stališče, da je treba dosedanjo troimeno delitev funkcij v podjetju uskladiti z razvojem delavskega samoupravljanja, ne po- kso delavskega samoupravljanja, drugega kot oblast nad ljudmi, laUSKe®° soupravljanja, ne po- ’ . .. . _. j , . , , meni, da smo za anarhijo. Nismo 3® funkcija »vodenja« v podjet- '---------J--------- — jih. V praksi govorimo in tudi strokovna literatura tako piše — 0 treh funkcijah v gospodarski °Tganizaciji: upravljanju, vodenju in izvrševanju. komandiranje z ljudskim delom. Po svojem bistvu predstavlja takšno »vodenje« torej nasprotni pol samoupravljanju. za anarhijo. Smo za avtoriteto odgovornih strokovnjakov, toda za takšno, ki ne bo temeljila na oblasti nad ljudmi in sredstvi, Z razvijanjem sistema delav- ampak na argumentih strokovne-skega samoupravljanja z demo- ga dela, na argumentih strokovno V kapitalizmu je upravljanje kratizacijo tega sistema ne samo, pravilno opravljene delovne zaiti vodenje v rokah samega ka- da odpade potreba po vodenju dolžitve. Vsako delovno mesto Pitalista in njegovih eksponen- kot oblasti nad ljudmi in nad predstavlja le del proizvodnega tov, menedžerjev, ker oboje po- sredstvi, ampak celo nima mesta procesa, na vsakem posameznem meni oblast oz. odločanje, med- v tem sistemu, ker samo po sebi delovnem mestu — od vratarja tem ko je izvrševanje stvar mezd- pomeni negacijo delavskega sa- do direktorja — gre le za izvr-nih delavcev. Zato se z uvedbo moupravljanja. Sevanje določenih nalog (enih delavskega samoupravljanja, zla- ^ ne moremo t. 0 bolj, drugih manj odgovornih oz. 1 2 Z^ovo demokratizacijo upravljanju ^ vodenjZ, je dejal kompliciranih) za izvrševanje funkciji bodisi neposredno preko delavskega sveta. Izvrševanje pa ne pomeni oblasti. V praksi se na račun nejas- odpre čisto načelno vprašanje, Z enotne volje kolektiva, “■akšno je mesto »vodenja« v tem ______' . . . .. kolektiv postavil v sistemu ko ie funkciia »uvrav- bhSkega sveta sindikatov tovariš ,, ,/ UnZ ’ 3 tunkdja »uprav stane Kavčič „ampak 0 enem aU upravljanja, vanja« prešla na neposredne pro- ._______ .. bodisi preko Prisostvovali smo nedavne mu razgovoru vodilnih delavcev v organih delavskega sam ©upravljanja in družbeno političnih organizacij v podjetju »Stol« v Kamniku, ko so razpravljali o problemih uveljav Ijanja mladih delavcev v delavskem svetu, upravnem odb oni, sindikatu in drugod. Ta zanimiv razgovor nam je dal p obudo, da zapišemo nekaj besed o delu kluba mladih pro izvajalcev v tem podjetju, ki je bil ustanovljen med prvim i v Sloveniji. Na nekem sestanku, kjer so mladi delavci razpravljali o programu dela v klubu mladih proizvajalcev, je vstal nek mladinec in povedal, da je pred meseci napravil na svojem stroju določeno izboljšavo, ki je pripomogla, da je hkrati opravil dve delovni nimanje, kot je bilo pred štirimi leti, ko so ustanavljali klub za suhoparna predavanja, ki so bila v začetku edina oblika dela. Zanimivo je slišati mnenje vodilnih delavcev v organih delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacijah o tem, ali je klub mladih proizvajalcev v »Stolu« izpolnil pričakovanja in o problemih. ki naj bi jim mladi člani tega kolektiva morali nameniti če več pozornosti. Predsednik upravnega odbora meni, da kljub vsej aktivnosti, ki so jo pokazali mladi delavci v delavskem svetu in upravnem odboru, še vedno opaža, da nekateri izmed njih še vedno premalo poznajo problematiko podjetja v celoti in večkrat gledajo na reševanje posameznih problemov ša- še bo ta delavec srečaval v proizvodnji in v organih upravljanja. Po mnenju sekretarja osnovne organizacije ZK je treba mladim delavcem dati v bodoče več samostojnosti pri njihovem delu, ker so opazili, da se nekateri problemi mladih rešujejo brez sodelovanja njih samih, kar vpliva na zmanjševanje njihove aktivnosti. Takšni primeri so bili pri izbiri mladih delavcev, ki so želeli obiskovati strokovne šole, pri pošiljanju na razne seminarje itd. Predsednik tovarniškega komiteja LMS meni, da bo moral klub mladih proizvajalcev v prihodnje posvetiti več pozornosti pri uvajanju novih oblik izobraževanja na delovnem mestu. Mladim delavcem je potrebno omogočiti. Neupoštevani predlogi operaciji. Pristojna komisija pa kljub vlogi, ki jo je ta delavec dal, o tem še ni razpravljala. Nekdo drug je spet povedal, da si mojster lasti izboljšavo, na njegovem delovnem mestu, ki jo je on predlagal. Člani kluba mladih proizvajalcev so mislili spočetka vnesti v svoj delovni program samo strokovna in družbeno ekonomska predavanja. Vendar sta jih omenjena dva primera spodbudila, da so se prav zaradi njih začeli bolj zanimati za probleme, s katerimi se srečujejo mladi delavci na delovnih mestih in v organih družbenega samoupravljanja. Določili so več skupin, v katerih naj bi mladi delavci obravnavali tiste probleme, za katere se najbolj zanimajo. Člani kluba trdijo, da je za dejavnost mladih v klubu, sedaj ko se ukvarjajo s takimi problemi, veliko večje ža- rno s stališča svojega obrata oziroma delavnice, t Predsednik sindikalne podružnice pa pravi, da je klub mladih proizvajalcev na področju družbeno ekonomskega izobraževanja mladih delavcev napravil največ s tem, ko je v razne komisije pri delavskem svetu vključil več svojih članov. Ti se v komisijah najbolj neposredno seznanijo s problemi podjetja in obravnavano problematiko prenašajo med ostale mlade delavce, ki delajo v klubu. ^Vendar pa klub mladih proizvajalcev ni storil prav. ker je popolnoma opustil predavanja, prek katerih bi se morali novi mladi delavci temeljito seznaniti s poslovanjem in upravljanjem v podjetju. Samo predavania v okviru uvajalnih seminarjev mladim delavcem ne dajo dovoli iasne slike o problematiki, s katero da bodo lahko opravljali odgovornejša dela, ne pa — kot je bilo to doslej — da po več let ostajajo pri najeostav-nejših delih v skladišču rezanega lesa in drugod, Program dela, ki ga člani kluba mladih proizvajalcev v »Stolu« sestavljajo vsake tri mesece, kaže, da bo v prihodnje največji del aktivnosti namenjen sodelovanju pri izdelavi programa izobraževanja v podjetju. Mladi bodo temeljito proučili petletni perspektivni plan razvoja podjetja, že sedaj pa sodelujejo v razpravah o izpopolnitvi pravilnika o nagrajevanju. 2e lani so predlagali naj bi čim-prej izdelali normative porabe materiala in energije, da bi lahko za prihranke materiala uspešneje stimulirali, vendar doslej s tem predlogom še niso uspeli. F. S. prešla izvajalce. nosti v tem pogledu kolektiv sistemu delavskega samo- mnogokrat prikrajša za samo-samouprave upravljanja bi lahko govorili to- upravne pravice. Dogodi se, da , -■-------- - dveh funkcijah: - neposre ne pro- drUgem obiast je oblast: ima jo tisti, ki upravlja ali pa tisti, ki V upravljanju še neizkušenim vodi.« kolektivom in novoustanovljenim ■p organom delavske (delavskim svetom in upravnim rej samo 0 dveh }unkcijah: 0 člani koiektiva kritizirajo določe-v kl S° d0btb- °7d dTZaV/ upravlianiu in izvrševanju. Bist- ne ukrepe, da se ne strinjajo s stvaie^Tnr Ven° Se’ da n°SileC funkci}e konkretizacijo politike keldvske- , je ob uredbi delavskega sa- upravljanja in funkcije izvrševa- aa sveta medlaaaio drugačne re-moupravljanja država hkrati po- nja ni poseben sloj (kpt je bil gitve itd pa doL0 odgovor češ ^™čZ°uv?aZn n°SileC funkci}e voden^> amPak da ne ločijo, kaj je upravljanje tor je na čelu uprave Iv ^za- iVbiTolebtproizvaja Obli- ^ ^ IniCiati™ .pr°- Posleni uslužbenci so imeli v za- ° - proizvajalca. Obli lzvajalcev se potisne v ozadje po MNOGO HRUPA 0 POSTREŽNINI Končno so uvedli postrežnino. Dolge priprave pa so Prav tako je razumljivo, da bile vse prekratke, kajti marsikje je postrežnina izzvenela postrežnine ne gre uvajati v tiste ^uzoenci so imen v za- ke neposrednega upravljanja nuj- da tam kier se začne blle vse Prekratke, kajti marsikje je postrežnina izzvenela ^ ^ v srSiis “££|: “si „,e “podraži,ev gosti"skih uslag in pa ko'i8ranie 5 po,r' “ •“ “ - “** vonje plana in poslovanje pod- nega odločanja se namreč skupno delavskega samoupravljanja Sir-lma Siroka P00blastila 20 dogovorimo za določeno poUtiko, :kUro« ukrepanje ^mimo organov ZToloč^ Zr^n'7o £= ^ST ^ ^ ^ ^ vprašanja v zvezi z m ja je v začetni fazi razvoja de- V0, vsak na svojem delovnem m^pod^tij ^ploKGre la^to^da Opravljanja itd. Vodstvena funk- 0z. ukrep tudi izvršimo (razumlji- nia, bila je v bistvu oblast v podjetju. Vodstvena funkcija kot funkcija posebnega sloja ljudi v Podjetju (tako imenovane »vod- s*5- rr,r 'za - ~ ^ v času posebnih gospodar-ministrstev, višjih upravnih v eni uri ali celo v petih minu- bolj komplicirana, multiplicirana, tah, ni pa pri izdelavi in spreje- vendar nič več kot izvršilna, manju plana sodeloval ves kolek- IVAN KRISTAN »Ne vem.« Novinarji smo se udeležili tiskovne konference, ki jo je tik pežljivostjo gostov. Celo pri šankih v bifejih so jo uvedli, ženi le pri šanku, še manj pa v Tudi za cigarete, za vino čez ulico, toda uvideli so, da obrate družbene prehrane - pa tako vendar ne gre. Postrežnina je za strežbo in ni vseeno vendar 50 postopali tudi tako. ali si streže gost sam ali ne. Marsikje pa še vedno ne vedo, Potem - sploh ni nujno, da bi zakaj so jo uvedli. bil® Postrežnina vselej pribitek k •’ J sedanji cem. Skoraj povsod pa jo - —-T-— ~~ vu, uauK. Itu avvjKm aeiuviunn, cjj0 podjetij sploh. Gre za to, da Veliko konferenc je razprav- pred novim letom, se pravi, pred tako zaračunavajo, to pa opravi- šibkp 0a samouPravlianla spričo mestu). tega ne razUmemo kot napad na Ijalo o postrežnini. Vse lansko le- uvedbo postrežnine, sklicala Re- čujejo s podražitvijo živil in pi- oke materialne osnove samo- »vodenje« se potemtakem lah- vodstvene kadre amJak kot že- to 80 se pripravljali, da bi jo publiška gostinska zbornica. Raz- Jač na trgu. Podražitev blaga se- Pravljanja in še nezadostno raz- . ohranja predvsem tam kier Un dn s« n tem skupno pnmr- uvedli. Kljub temu pa so te dni ložili naj nam bi, kaj je postrež- veda mora vplivati na cene v go- zavesti proizvajalcev kot ■ ^ 7\ . ^ ^ ” natakarji razlagali gostom, da ne nina in zakaj jo uvajamo. V res- stinstvu. Vsako komercialno po- upravljavcev z družbenimi (takrat ™. de>anskfga samoupravljanja govorimo, da s skupnimi napori ved0i zakaj jo zaračunavajo. Gost- niči smo pa na tej konferenci sli- slovanje pozna kalkulacijo in državnimi) proizvajalnimi sred- ^eT m ob Preko katerih bi postavimo vodstvene kadre v po- je so sijjaij tudi takšna pojasnila, šali živahno razpravo o tem, ali Prav gotovo morajo tudi gostinci stvi, v vsakdanji praksi torej pre- celotni kolektiv sodeloval pri loža), ki jim gre v sistemu samo- ki jjh je dajalo strežno osebje: je postrežnina legalizirana napit- kalkulirati svoje stroške, če želi- raščala tunkeišn sn ^ i- upravljanju, ampak se zadovoljijo upravljanja: razbremeniti jih je »Ne vem, zakaj so jo uvedli« nina ali ne, čeprav smo vsi ve- i° dobro gospodariti. Nikakor pa nja hiie .. Ji,,.... JHJ JraV.^ j predvsem s parlamentarno for- treba tistih dolžnosti in elemen- »To je zato, da nam ne bi več deli, ki smo prebrali resolucijo ue sme biti postrežnina tisti čini- mo: z dolgimi sejami, s širokim tov, ki jih postavljajo v položaj dajali napitnine« Ljudske skupščine o gostinstvu, telj, s katerim bi pokrivali izgu- dnevnim redom, s formalnim delodajalcev (premeščanje, kazno- »Postrežnina gre v skupno da ne gre za napitnino. Odhajali do zaradi slabe kalkulacije. Sploh sklepanjem itd. Ce n. pr. proiz- vanje, priganjaštvo itd.). Razbre- vrečo’ kako 3° bodo delili in k°- ?,mo 8 tiskovne konference, ne da —»uuu,- ________... . • j 7 j • 7 j , mu — ne vemo.« bi vedeli, kaj pravzaprav sodijo vicna. vsi se se spominjamo, da stvene Unije«) se je krepila zlasti ? d plan podjetja izdela stro- menjena delodajalskega ele- Ali preprosto zmigajo z ra- sami gostinci o postrežnini. 80 občinski ljudski odbori lani *■ - J p kovna služba m je predložen menta bodo sedanja »vodilna« meni Vendar so kljub temu v ve- zvišali najemnine za lokale. Go- čini gostišč z novim letom’ uvedli 50 ,r®agi1^a,H1 ~ in zvi- nostrežnino žah cene za toliko, kolikor je po- P°S_ ■...., . . kazala kalkulacija. Zaradi večjih Znan gostinski delavec mi je poslovnih stroškov. Potem so ob-dejal po drugi konferenci (v sen- činski ljudski odbori znižali na-^JCOn C ° pOStreŽnmi) na' iemnino, toda nobeno gostišče ni slednje. znižalo cene. Zato, tako so po- »Ce boš pisal o postrežnini, jasnjevali, ker so se podražila ži-napiši, da gostinci ne poznajo vila in pijače in je bila takratna taktike in ne strategije.« cena ravno pravilna. To je bilo Taktika in strategija v gostin- decembra 1960. Kot rečeno, danes stvu!? Saj vendar ne gre za vo- pa spet pravijo, da so s postrežni-jaško znanost.« no uravnali cene. »Gre za to,« mi je pojasnil. Gostinci bi morali tudi odkrito Vsepovsod so uvedli postrežnino povedati> kaj je s sredstvi, ki jih v enakem odstotku. Ljudje, ki so bodo zbrali s postrežnino. Ta sicer navajeni na zelo gibljive ce- sredstva so namreč namenjena iz-be’s® ključno le gostinstvu, vsakemu dražili živila in pijače. Vsaj tako posameznemu podjetju, v katerem je videti.« so zbrana in so oproščena druž- Takšna podražitev pa je lahko benih dajatev. S temi sredstvi bo-kompromitirala sicer potreben do lahko gostinci spodbudno na-ukrep. grajevali strežno osebje, še važ- Pa vendar ne gre za podraži- neje Pa ie> da je postrežnina prvi tev. Postrežnina je tisti znesek, ki korak k večji akumulativnosti ga gost plača za strežbo in bi gostinstva. S temi sredstvi bodo morala biti tam, kjer je strežba gostiftci lahko obnavljali in širili boljša, postrežnina višja, kjer pa svoje lokale, česar pa doslej sploh je slabša, nižja. Pri nas ne pozna- n'so zmogli ali pa zelo težko, mo kakršnihkoli večjih razlik v Zato pa morajo postrežnino v cenah v različnih lokalih. Kosilo prvi vrsti razumeti prav gostin-v najboljšem hotelu, ko gostu ci, kako bi sicer lahko pričako- strežejo v zares lepo urejeni re- vali, da bi zaračunanje postrež- stavraciji (ko je na mizi pogrnjen nine razumeli tudi gostje. Le-ti res čisti prt, prtički, cvetje itd.) pa jo bodo takoj razumeli, ko se jetij, skih v°dstev, generalnih direkcij itd. Lahko trdimo, da se funkcija ^vodenja« ni spreminjala v skla-u s celotnim razvojem samoupravnega sistema. Medtem ko je v desetih letih delavsko samoupravljanje doseglo ogromen na-Predek, tako v krepitvi lastne Ufuterialne osnove kot demokra-tčnih oblik samoupravljanja, pa Je "-vodenje« ostalo v glavnem na nivoju in vsebini iz prvih let vedbe samoupravnega sistema. n ne samo to. Z raznimi pred-Plsi in s splošnimi prijemi smo ‘J°dstveno« linijo vedno bolj rePili in jo zadolževali z razni-1 kompetencami odločanja. Kot Posledica tega se ponekod kaže 'pr- naraščajoča vloga strokov-kolegijev v posameznih pod-ei3ih, in Sjcer kolegijev kot orga-,°u, ki si pridružujejo pravico aokončnega odločanja. . Ce analiziramo funkcijo vode-■Ja« __ bodisi v kapitalizmu, bo-_lSl v administrativnem socializ- ^^ŽZnZJeosZ!Z ............... , trije natakarjrje te za ^ &o p^ričXVa“e^ ‘cžnin j . oano °u- osnovna Za naša gostišea je še vedno značilno: kjer koli naročimo turško kavo, pa najsi jo spijemo v najlep- znanje dražje kot v najbolj pre- tam, kjer so uvedli postrežnino, obla t *v°denja« je odločanje, je gem lokalu, ob glasbi, ob kakšnem programu, morda si celo med tem ogledujemo orientalske ali prostem gostišču. Nedvomno pa bi hitreje in bolje postreženi. In še nert- nad tjudmi- Sodobno »me- druge plese — ali pa kar na hitrico v kakšnem bifeju — razlike V ceni skorajda ne bo. Ali je to morale biti tako cene kot postrež- sami bodo v takem lokalu dali zerstvo«, ki ga skušajo posa- povsem razumljivo? nina v obeh lokalih različne. tudi napitnino. D. D. ,'S | lisi s; Z dela... ANKETA # POLOŽAJI MLADIH DELAVCEV NOVA DEUTEV DOHODKA NOVI POGOJI Anketo vodi: VLADA FILIPOVIČ obratnih delavskih svetov in podobno, soodločali pri gospodarjenju enote, kjer so zaposleni. Več, kot polovica vseh zaposlenih v naši državi je mlajša od 30 let. Že samo to p6ve, da je napak, če kjerkoli podcenjujejo Prostor KO dopuštta, da hi V naši anketi obdelali sonjere v družinskih blokih, ka- probleme mladih. Če njihove te- kor pa onih, ki žive v samskih žave uvrstijo med -socialne« pro-domovih ali ki čakajo na vseli- bleme in jih potem rešujejo na prav vse probleme jugoslovanske mladine. Zato ____________________________ smo, ob izkušnjah nekaterih komun in nodietli, ono- tev varij:e.~Zato bT bilo bolje’raz- tisti znani način: »No, pa dajmo ______ I f. .r. . misliti kako bi mladino ki sta- tudi njim nekaj!« zoriii samo na nekatera dejstva In ugotovitve glede _je v lcll _UUV111> v in Tamielnifn take domove, ki bi lahko pošlo- v-seeno, kako žive »njegovi« mladi ?«*-“**_ r_«.r.Ka. Jugoslavije, m lomislava vali kot ustanove s samostojnim proizvajalci. Napak bi sicer bilo, finansiranjem. če bi rekli, da zdaj za probleme mladih nasploh ni bilo dovolj MLADI V EKONOMSKIH razumevanja. To ne. Pač pa smo ENOTAH pogosto, kot omenjeno, ločeno Nagrajevanje po učinku je obravnavali njihove probleme, marsikod že zabrisalo razlike v čeprav za tako ločevanje ni opra- Niševiča iz Mestnega komiteja mladine Beograda, da hi nam povedali svoje izkušnje in predloge, kako bi še izboljšaš! položaj delavske mladine. O tem, na kakšne težave na- izpremeniti sistem upravljanja ___________________________________ iw,-„w-ladlna’ kadar uveijavl'ia samskih domovih. Njihovi pred- zaslužkih mladrh*in“starejiih'de- vičila. L--6”6 PrjV1Cej-, g0V^ri p’n' logi so sicer Precej različni, toda lavcev. Ker bodo pravice eko- Mladi delavci upravičeno lah-mer, ki se je dogodil v Beograj- ----- ’ ------------------ g ski tekstilni industriji. Illillllllll Dva sistema Zvezni geološki zavod, ki raziskuje tudi na terenih Slovenije, je ob priložnosti najel kvalificirano delovno silo pri rudniku živega srebra v Idriji. Takšno, lahko bi rekli, »izposojanje« delavcev za nedoločen čas, ni pravzaprav nič nenavadnega; razmišljanje pa vzbudi nekoliko nenavaden odnos, ki je nastal ob pogodbi med ustanovo — Zveznim geo- \ loškim zavodom — in med podjetjem — Rudnik Idrija. Ta odnos podčrtujeta dva, povsem nasprotujoča si sistema obračunavanja osebnega dohodka. Nasprotje med njima prizadenejo tistega, ki je nosilec naprednejšega sistema! Razložimo in presodimo! Ustanova je iskala pri podjetju sposobne delavce, strokovnjake, ki bi odšli zanjo na teren, kakor pač ukazuje delovna naloga. Predstavniki podjetja in ustanove so sklenili j pogodbo, kakršno narekuje formalni red v podobnih primerih. | V pogodbi je podčrtana delovna dolžnost, naloge, število de- I lavcev in njihova usposobljenost, hkrati pa je samo mimo- \ grede omenjen sistem delitve osebnega dohodka ali, bolje \ rečeno, so le površno določene plače. Rudarji, ki v pogodbi niti niso imenovani in so zgolj i številke, so se po vseh teh formalnostih med obema uprava- \ ma znašli na terenu. Kraj, kjer delajo, je hribovit, daleč od j prvih naselij, zapuščen. Domovanje so si uredili, kot so vedeli \ in znali! I Do prvega izplačilnega dne je bilo vse v najlepšem redu. Na dan izplačila pa, ko so drug drugemu pogledali v kuverte, | so začudeni in ogorčeni hkrati ugotovili, da so njihovi za- \ služki kljub enakemu prizadevanju in enakemu delu zelo, \ zelo različni! Delovna odgovornost prav gotovo v neki meri I vpliva na višino osebnega dohodka (temu nihče ne ugovarja!), | žaljivo pa je, če zraste ta razlika v več deset tisoč, v enem f primeru celo v petdeset tisoč! Trem delavcem so namreč izplačali dnevnice. Vsem trem j v različni višini po kdo ve katerem ključu. Vsem drugim pa f so prisodili le skromen terenski dodatek. Če pustimo ob stra- | ni to poniglavo razdeljevanje, nam le-to spet vzbudi pozor- 1 nost, kakor hitro ugotovimo, da pa imajo ob tem člani zavo- | da, ki skupaj z izposojenimi rudarji delajo na terenu, polne | dnevnice, ne glede na delo, ki ga opravlja posameznik. Razumljivo, rudarji so vprašali uslužbenca ustanove, ki f jim je razdelil zaslužek, kako in od kod te razlike? »Ne vem, to je stvar vašega podjetja!« Vprašali so upravo svojega podjetja. »Ne vemo, to je stvar ustanove, za katero delate!« »No, lepa reč,« so zagodrnjali delavci, »podjetje noče | ničesar vedeti, ustanova tudi ne!« | Nikogar ni ta »nevednost« zadovoljila! Eden izmed njih \ si je hotel ogledati pogodbo. Toda, kadarkoli je potrkal na | vrata rudniške uprave, vselej se je znašel praznih rok ob | obljubi, da bodo z uprave, nemara celo iz sindikata, tako | oli tako prišli k njim na teren. Potlej se bodo pomenili! Meseci so tekli, na teren pa ni bilo nikogar! Po vsem tem rudarjem res ni preostalo drugega, kot da | so se sami lotili neprijetne resnice! | Spoznali so vzrok svojega nezadovoljstva. Ustanova, v | kateri delajo, uveljavlja v plačevanju osebnih dohodkov star, | administrativen način nagrajevanja, ki je do konca nepravi- | čen. Zanjo ni važno, koliko kdo napravi, važno je, koliko po | njihovi administrativni lestvici velja. Tega rudarji niso mogli | doumeti! V njihovem matičnem podjetju so jih dotlej plače- | vali po učinku, se pravi, dobivali so toliko, kolikor so naredili, | zdaj pa naenkrat... I Marsikdo med njimi bi lahko doma, v jami, več zaslužil | za enako naporno delo kot tu! Pa še doma bi bil! Da sploh ne govorimo o njihovih pravicah, pravicah pro- | izvajalcev, ki naj bi bili in bi morali biti tudi upravljavci! | Tako pa so pastorki ustanove, ki jih drugače vrednoti kot | svoje lastne delavce, obenem pa pripadajo podjetju, katerega | pravila za njih očitno ne veljajo! Ta dejstva botrujejo njihovemu nerazpoloženju do usta- | nove in tudi do domačega podjetja, ki do danes še ni prisluh- | nilo njihovim težnjam, kaj šele, da bi jih njegovi predstavniki | obiskali in se z njimi pogovorili. Vse kaže, da so pravila o | odnosih v podjetju veljavna le za tiste člane kolektiva, ki | delajo neposredno v podjetju samem, izgube pa svojo moč za | vse, ki jih podjetje odstopi nekomu drugemu, v našem pri- | meru, ustanovi. | ■Tako se zgodi, da rodi srečanje podjetja z ustanovo ne- | ljubo spoznanje, da imamo opravka z dvema povsem različ- j nima sistemoma, od katerih je eden napreden, gospodarnejši, g drugi pa nazadnjaški^, pisarniški; in da ta drugi, nazadnjaški, | celo zmaguje prvega, naprednejšega! D- K- i ||||||||||||||[||j|||||||||lllllll|!||||||||||||||||||||||||!ll|||||!lllllllllllll!llllllllllllllllll]!l!lllllll!lI!IIIIIIIIIIIIIW vsem skupno je, da je treba uve- nomskih enot vedno večje, se bo ko pričakujejo, da bodo v pogojih •p , , . - . Ijaviti ekonomske najemnine in v marsičem izboljšal tudi položaj nove delitve dohodka tudi njihovi I®'0"1?, J®.delavski popolno družbeno upravljanje, mladih delavcev, saj bodo lahko življenjski in delovni pogoji dru-tet,a podjetja odločil, da bo Samske domove naj bi vključili v vedno večjem številu, kot člani gačni, boljši v novem stanovanjskem bloku . uredil tudi 40 sob za mlade de-lavce-samce. Ko pa je bilo treba razdeliti ključe, je mladim delavcem ves kolektiv obrnil hrbet. Mnenje: »Zakaj bi mladim dajali sobe, ko mnogi starejši nimajo kje stanovati?« so podprle celo politične organizacije v podjetju. Mladinska organizacija pa , je seveda zahtevala, naj uveljavijo omenjeni sklep delavskega sveta. Potem, ko je bilo slišati očitke, zakaj prav mladinci delajo politične probleme, je »večina« — torej starejši — predlagala, naj bi mladina dobila sobe v enem, namesto v treh nadstropjih, kakor je bilo sprva predvideno. Ostale sobe pa bi preuredili v družinska stanovanja. Mladi delavci in mladinska organizacija še vedno niso hoteli odnehati. Po novih in novih sestankih so mladi vsaj toliko uveljavili obljubljene pravice, da so O delitvi dohodka v ekonomskih enotah odločajo vsi delavci. Glas mladih bo torej vedno odločnejši tudi v stanovanjske skupnosti, kar bi mladim ljudem omogočilo 120 vsiu ,s .£& Z1XV' ... , . bremenjena stroškov za »svoje« ljudem obljubijo stanovanja, po- SAMCI IN DRUŽINSKO tem pa jih spet odrečejo, res da , so mladi in da lahko čakajo. Ma- ŽIVLJENJE lo ostreje povedano, gre za čud- Najbolj vneti nasprotniki grad-no razlikovanje »mlajših« in »sta- nje samskih domov za mlade de- KAKO V CELJU UREDITI STANOVANJSKO IZGRADNJO Cenejša in prostornejša STANOVANJA _____ _ ______ Na zadnjem plenumu občin- prej so gradili velika stanovanja rejših« članov istega kolektiva, lavce trdijo, da mladih ne sme- skega sindikalnega sveta Celje so oziroma prevelika, sedaj pa gra-Zaradi tega pa se morajo mladi rno izključiti iz družinskega živ- analizirali dosedanjo stanovanjsko dijo zelo majhna. Najprej so ime-delavci pogosto zagrizeno boriti Ijenja in jih zapreti v takšne »ka- izgradnjo v celjski občini. Po la stanovanja razkošne balkone, za tiste svoje pravice, ki jih sicer sarne«, kakršne so samski domc- razpravi je moč sklepati, da bo sedaj pa so že skoro brez njih. ima prav vsak naš državljan. ^ p j ljudje pa ne povedo, da je treba prekiniti z dosedanjim si- Največja težava je v tem, ker in- neprimerno manjše, število tistih stemom. Iz ene skrajnosti grad- vestitorji premalo sodelujejo pri RAČUNICE NI! mladih delavcev, ki so dobili gar- nje smo namreč šli v drugo. Naj- izbiri projektov. Pogosti so tudi primeri, da de lovni kolektivi, ko tako ali dru-. gače urejajo delovne pogoje mladih delavcev, sploh ne pomislijo na dejansko ekonomiko poslovanja svojega podjetja. Železarna Zenica na primer vsako leto plača po več deset milijonov dinarjev za prevoz delavcev. Učinek teh ljudi bi bil nedvomno večji, če bi ta denar vložili v h otele za samce in nasploh v stanovanja, kajti čisto drugačna je storilnost delavca, ki se vozi od daleč in vstaja ob štirih zjutraj, kakor pa tistega delavca, ki stanuje »pred vrati« podjetja. Taki primeri, kjer so, so predvsem posledica premalo elastične prakse podjetij. Vendar bi bilo prav, kadar bodo kolektivi na ta način razmislili tudi o tej zadevi, da bi tedaj mlade delavce spodbujali, naj s predplačili in nasploh z vlaganjem lastnih sredstev pripomorejo, da bodo hitreje prišli do strehe nad glavo. Denar, ki bi ga vložili, bo povrnjen, saj bodo določen čas plačevali manjšo stanarino. SANJE, KI OSTANEJO SANJE Zdi se, da zdaj še ni pravi čas, ko bi rekli, da je obdobje hotelov za samce že minilo. Z gradnjo samskih domov rešujemo osnovni problem, da mladi ljudje dobe sploh streho nad glavo, toplo sobo in prostor za učenje. Nadaljnja kvalifikacija, študij, druž-beno-politična aktivnost mladih so potem odvisni predvsem od tehnike in organizacije, kako so te zadeve izpeljane. Samski domovi pa tako počasi rastejo predvsem zato, ker so gradbeni stroški zelo visoki, cene stanovanj pa neekonomske. CK LM Srbije ima pripravljen projekt tipiziranega samskega doma. ko bi kvadratn’ meter koristne površine veljal le 48.000 din ali polovico sedanje cene. Projekt je na razpolago.... Zato udeleženci pomenka v naši redakciji sodijo, da je treba P0P0EDANSKI uradni čas za stranke Vse bolj pogoste so vesti, da nasvete med rednim delovnim ljudski odbori, banke, zavodi časom, tako da se zanje — za-za socialno zavarovanje in voljo ukinitve posvetovalnice drugi organi uvajajo popol- — ne bo nič spremenilo.« danski uradni čas za stranke. • Mestna hranilnica Ljub-Tako marsikdo lahko opravi ijanska: »Hranilna služba, svoje posle v prostem času, služba tekočih računov za de-namesto da bi izostal z dela, lavce in nameščence ter kre-kar se mu — če je nagraje- djtna služba (podpisovanje do-van po učinku — precej pozna kumentov za posojila, vplačila pri zaslužku. O prvih izkuš- pologov za posojila) poslujejo njah z novim načinom pošlo- vsak delavnik tudi popoldne, vanja za stranke pa so nam Dnevno sprejmemo po 200 in povedali: več strank. Niso redki dnevi, ® Ignac Voljč, predsednik ko starši in otroci vložijo v občine Ljubljana-Vič: »Vsako hranilnike več denarja popol-sredo, ko delamo tudi popol- dne kot pa dopoldne, kar kaže dne, pride samo v tem času na to, da je popoldansko po-300 in več strank. Ce bo tak slovanje strankam zelo dobro-naval tudi v prihodnje, bo tre- došlo. Podobno je s potrošni-ba razmisliti, ali bi še kak škimi in gotovinskimi krediti, drug dan v tednu uvedli po- Najmanj 150 ljudem na dan poldansko službo/ ® Janez Kovačič, direktor omogočimo, da lahko najamejo kredit, oziroma podpišejo Okrajnega zavoda za socialno poroštveno izjavo popoldne, zavarovanje v Ljubljani; »»-Z tako da dopoldne izostane z 11. januarjem bomo vsako dela edinole tisti, ki je^apro-sredo vpeljali tudi popoldan- sil za kredit in pride po ček sko poslovanje za stranke od ali gotovino. Tudi posle v zve-14. do 18. ure. Dela bodo imeli zi s tekočimi računi delavcev vsi naši oddelki nedvomno do- in nameščencev imetniki teh volj. Vse kaže, da bomo prav računov zvečine opravljajo v kmalu ukinili popoldansko popoldanskem času.« pravno posvetovalnico. Sprva, V tem letu naj bi popol-ko je šlo za urejanje pokoj- dansko poslovanje za stranke ninskih zadev, za prevedbe in uvedli vsi Okrajni zavodi za podobno, je prihajalo po 30 in socialno zavarovanje, njihove več strank dnevno. Zdaj pa podružnice in vsi ljudski od-prihaja le po nekaj ljudi, kar bori. Nedvomno je, da bodo to kaže, da so te zadeve v glav- novost državljani z veseljem nem urejene. Zavarovanci bo- pozdravili, do lahko dobili informacije in -mg Tudi samoupravni organi so do sedaj premalo skrbeli kako izkoriščajo sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo oziroma kakšna stanovanja gradijo, sicer se ne bi moglo zgoditi, da se delavci z nižjimi osebnimi dohodki ne bi hoteli vseliti v nova stanovanja, ker so bila zanje predraga. Že sama organizacija prjprav na gradnje je slaba, tako da je treba običajno čakati cele mesece ali celo leta na lokacije, načrte in revizije. Na plenumu so tudi menili, da naj bi vsakdo, ki čaka na stanovanje prispeval nekaj denarja in si tako zagotovil takšno stanovanje, ki bo ustrezalo njegovim možnostim. Tako bi lahko gradili manj komfortna stanovanja in s tem pocenili gradnjo in znižali najemnino. S tem bi verjetno lahko zgradili tistih 12 % več stanovanj, za katera ni sedaj niti denarja niti zmogljivosti. Tako na primer skoro povsod v spalnicah vgrajujejo . glinaste peči, ki jih stanovalci običajno ne kurijo, dalje si marsikje hišni sveti omišljajo razna dodatna popravila oziroma izpopolnitve, kar izčrpa precej sredstev iz blagajne. Na plenumu so menili, da bi vsa ta sredstva lahko koristneje uporabili v druge namene. Zavzeli so se tudi za to, da naj bi stanovanja delali tako, da bi tudi fizični delavci prišli do stanovanj. Iz ankete, ki jo je razpisal občinski sindikalni svet, je namreč razvidno, da so v 20 gospodarskih organizacijah bili v 10 letih razdelili 450 stanovanj, od katerih so dobili 57,7% stanovanj delavci in 42,3 %> uslužbenci, čeprav so sicer med zaposlenimi v razmerju 5:1. Zato so priporočili, naj bi v podjetjih že vendarle izdelali pravilnike o delitvi stanovanj, ki bi morali biti sestavljeni tako, da bi vsak prosilec vedel kdaj in pod kakšnimi pogoji bo dobil stanovanje. ŽE m m . ;■.. ■■ • .. ... ■ : -r .v :;r ' - 18 “S 'j;•• 5 "'••V TwW¥ww*mmm ‘1 ** fl 1 ■ . .. ' ' - m.___ ■ 2 ?■ j i .. NENAVADNO SREČANJE S »TOVARNO V ZABOJIH!« TAKO JE NAMREČ ZABELEŽIL FOTOGRAFSKI APARAT KOMPLETNO^ STROJNO OPREMO ZA NOVO TOVARNO USNJA NA POTI V SUDAN &R20JJIVKE: »TOVARNA« TOVARN ,V.''■v;;-...'’:,, ^A »Vidite, delavnice nam manjka, in, če ste strokovnjak — strojev!« jo kalupe. Res, razmeroma malo rezkal- ® Impol — oskrbuje nih strojev sem naštel. Vsi so kovino, hreščali in ropotali kot bi tekmo- ® Idro v Celju daje usluge v vali za življenje. finomehaniki. »Kaj nič ne zaslužite?« ® Litostroj vliva večje, za- »Kar smo imeli, je šlo za sta- htevnejše litine, novanja. Malenkost! Letos bomo ■ Tovrstni kooperanti so ponehaj vtaknili v novo poslopje, ki trebni, saj je logično, da »Ko- & KMM V EGIPTU: Naročamo — tovorno'! Ud temeljev do strojev pa do pogonskih elementov. Naročamo... K fiMSM ¥ JORMNU: Stroji, ki ste nam jih dostavili, rabijo svojemu namenu! IZ KARTUMA V SUDANU: Tovarna stoji. Prvi obrati brez zastojev. ¥se v najlepšem redu. Ogledal sem si brzojavke: »Naročamo — tovarno ...« Tovarna, ki izdeluje tovarne, mora biti gigant z galone neprehodnimi strojnimi dvoranami, v kate-r*h stoje v ravnih vrstah modemi mehanizmi! Takšno predstavo sem si še dopolnil z opremljenimi laboratoriji, ki sodijo k tovarni, s tehničnimi pisar-bami, z upravnim poslopjem in ne naposled, z mno-sico strokovnjakov, delavcev. Toda vsega tega bjsem našel! Vendar pa sem našel tovarno, ki res-ničn® izdeluje — nove tovarne! Brzojavke so naslovljene na podjetje »lostroj« v Slovenskih Konjicah. Te brzojavke so odprle pot « soočenju »predstave o tovarni, ki naj izdeluje — bove tovarne« z živečim delovnim kolektivom, ki SJUndi na leto po eno mnogo večjo in neprimerno sodobnejšo tovarno, kot pa jo ima sam. ftlaslov sem poznal, zavoljo te- Podjetje izdeluje stroje za po-ga se mi ni bilo treba še trebe usnjarske industrije. S svo-k.® Posebej ogledovati za ulico, jimi izdelki že dolga leta dopol-Jer {epi me(j gnečo vegastih hiš njuje proizvodne procese v naših krornno poslopje, iki ga je starost domačih tovarnah, nadomešča ob- •• p Srizla že na vseh štirih oglih, rabljene stroje z novimi, zame- bo vsaj približno podobno tovar- stroj ne bo gradil za sebe livarno, Ravne na Koroškem odliva- kupil stroj za finomehanično de- v proizvodnosti, s kakršnim se javnost, ki bi ne bil pri njegovih lahko postavi naša sicer neznatna tovarna, ki pa le proizvaja — to- barvno potrebah nikoli izkoriščen! Senca te, še ne povsem dogna- varne! ne oblike koprodukcije, je v neizdelanih pogodbenih odnosih, ki še ne upoštevajo v dovoljni meri roka dobave. S to pomanjkljivostjo C ilj je torej — popolna, skrbno dogovorjena koprodukcija! Ob tem cilju: novi stroji in boljši delovni pogoji, kar bo vse- je zmanjšana odgovornost koope- . ..nova ,a že maione ures- ranta, ki si več ali manj le mimor , ,, , » . , Ho ničen delovni načrt - Kostroj naj grede prizadeva, da zadovolji potrebe drugega. NASI DOMAČI MONTERJI IN INŠTRUKTORJI SO SE V VROČEM PODNEBJU BLIŽNJEGA VZHODA KAR DOBRO ZNAŠLI OB PRIZADEVNI POMOČI DOMAČINOV, KI BODO SLEJ ALI PREJ ZASEDLI NJIHOVA MESTA OB STROJIH. (ZERKA PRI AMANU). Drav ta zunanji videz, ki je, kot njuje tehnično manj odgovarjajo Orho videli pozneje, še bahav v če naprave s tehnično popolnej-^phierjavi z notranjostjo, me je širni, ni ne pa ...« f B e sem pričakoval, da mi bo g zdaj natrpal beležnico z ble-ščečini opisom takšne tovar- kot ga tudi nobena gospodarska računica ne podžiga v ideji, da bi napovedovali takšen nenadni skok bo center, ki sestavi in uresničuje elaborat za to ali ono tovarno »Mogoče je beseda — koopera- usnja od vratarske lože pa do iz-cija — prenagljen izraz za naš vozne rampe; tovarno pa potem primer« — pravi sekretar v Ko- lahko izdelujejo na deseterih kra-stroju: »Še vedno smo preveč v jih! odnosu naročnik — ponudnik! Če p zabeleženih dejstvih na-Vsekakor pa nas naša dejavnost tanko premislimo, smo pravza-že vodi v vsebinsko bogatejšo ob- prav našli giganta, ki smo ga liko koprodukcije, katere smisel iskali! Vselej je bilo tako, da je je v tem, da so kooperanti odgo- le iz majhnega raslo veliko; člo-vorni drug pred drugim,, da situ- vek in njegova uporna sposobnost paj planirajo, postavljajo roke, sta vedno oblikovala s primitiv-bolj povezano sodelujejo pri iz- nejšim orodjem bolj dognano, s vrševanju skupnih nalog!« felabšimi stroji — boljše. Lahko Nihče se ni prenagnil, ko je t3i torej dejal, da je moja imenoval organizacijo proizvod- Prvf »-predstava o tovarni, ki edi-nje v Kostroju - koprodukcijo in na ,lahko proizvaja nove tovarne« četudi le-ta šele nastaja. Kakrš- malce neuka, ce ze ne otročja, nakoli je že, vsekakor kaže na ne- Soočenje te predstave z živim de-izogiben organiziran način dela lovnim kolektivom nas prijetno v nekaterih naših gospodarskih iznenadi, saj ne približa k tlom panogah, ki bodo kot osamljen sarJ}° nas^. razmišljanje, pac pa element v proizvodnem procesu osmeši vse taste, ki le v svo- začele zaostajati za zahtevami ča- pk lastnih močeh iščejo začetek sa in bi jim osamljenim le težko in konec svoje gospodarske moči. DUŠAN KRALJ ____*, razmišlja o avtomatizaciji... ašnal v‘ enak dvom, kot nekaj Kolikor so ’z njihovimi . izdelki rom ^n^rmZnr tS^I ne, kakršnb rodi predstava o^»to-, 0rtiana, ki je prišel pogledat, ka- keje se znajde med ožjim krogom yarnl’ ki proizvaja tovarne. 0 napreduje delo okoli naročila slovenskih usnjarjev nejevoljnež, l31 mi ne bilo vsec. Zanimiveje, -Negove države. Pravijo, da ni ki še zmerom raje zapravlja de- imerutneje se mi zdi, da lahko ' erjel svojim očem, od preseneča- nar po inozemstvu, ker v takšnih delovnih pogojih (no, pa si nemara še danes ni 0Pomogel. No, to pot sem jaz oblekel njegovo kožo! Y pisarni, kletni čumnati z Oblačnimi okni, sem podvomil: »Pri vas baje izdelujete — varne?« »domače marke« sumljive. Op malce znosnejših!) in pa v takš-tem, kar sodi v oklepaj, pa si je nih prostorih (no, malce obsež-»Kostroj« s svojimi izdelki prislu- nejsih.) rasto izpod kladiv no-žil naziv solidnega in prizadevne- ve mvarne • „ . , . ga proizvajalca, ki je lahko kos Možak me m razočaral. Kot bi to- tudi večjemu naročilu, celo tako prebral mojo misel, me je pop obsežnemu, kot je — izdelava ce- ^ razgovor: ... Odgovor me je presneto vzne- lotne strojne opreme za tovarno »Delamo v koprodukciji m te miril; usnja se ne' nameravamo otresti! Izpo- »Kakšne tovarne neki, saj še Dvoje naročil je že opravil: p,°!niti, morarP° samo ^ -trojev nimamo!« Jordan in Sudan. Te dni je raz- stlh. strojev, ki so matica naše Nisem odnehal: grnil pred seboj tretje naročilo: Jprc,lz1vo'ii^e; - ri.,*A pravijo, da ste nekaj nare- Egipt! brusilce! Takšni mehanizmi bi bi- za Jordan, za Sudan? Tovar- Težave, v katere se je zaleta- h pn nas izkoriščeni do poslednje n° ali kaj?!« val pri uresničevanju prvih dveh minute.« .. . , . Sele zdaj je sobesednikova naročil, se zdaj ponavljajo. .."^ako pa ^an ' 3 grivost dregnila v mojo rado- V informacijo! Pomanjkljiva n-11n-" ''^dnost: strojna oprema je tako zgnetena , ”N< »Seveda smo, a ne sami! Mi le v glavnem proizvodnem prostoru, llal° drugi a ™a^0 .lae okončamo, kar drugi začno. Na- da se delavci komaj ogibajo drug tako zelo obrem J , irti so seveda naši. In domislice, drugemu. Poleti delajo na pro- ko PndaiPP na I a tudi odgovornost! Odgovor- stem, na dvorišču. Pozimi pa va- ročih. Taksno P a°st, da bo vse kot je treba. No, rijo in brusijo v takšni tesnobi, - nai_u"I>"a^1]a’_.nfzaI »Nekatere usluge nam opravljajo drugi, a ti imajo te stroje tem vse to vtaknemo v en koš, po- da lahko rečem — tam kjer sta se vsekakor lahko pohvalimo, dva, za tretjega ni prostora! . . v:,eKaK.or iaiiK.o pr es tovarne proizvajamo!-Tisti hip sva bila v vrtincu P°govora. držuje proizvodnost! Drugače je s sodelavci, ki nam opravljajo Spremljevalec me je prav za- dela brez posebnih zaprek!« to nekam naglo popeljal skozi. Toliko, da mi je navrgel: ■ Rade Končar dostavlja gonske motorje. £»Sta Ker Mehanizmov — brusilci za koze - Čaka kar v edini strojni KOSTROJ« KRATKO IN MALO NIMA SKLADIŠČA; Z NJfflOVIM ODHODOM SE RAZMAHNILO DELO V 2E TAKO TESNEM PROSTORU. DVORANI NA ODPREMO« BO SPET LAHKO HIŠNI SVETI IN NJIHOVI ODNOSI Z NEKDANJIMI HIŠNIMI LASTNIKI NE GRE ZA PRAVICO, PAC pa za izsiljevanje Hišni sveti nekaterih ljubljanskih občin, verjetno pa tudi drugod, so se zadnji čas znašli v precej nehvaležni vlogi, ko zaradi različnih navodil ne vedo, kako bi uredili odnose z nekdanjimi hišnimi lastniki. Po določilih uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (ki je z novo zakonodajo pravzaprav ob veljavo) so le-ti namreč imeli, če so bili socialno ogroženi, pravico do dela najemnine, navadno do 10 odstotkov. Z novo zakonodajo je bilo določeno, da bodo nekdanji hišni lastniki dobili odškodnino za nacionalizirano imetje. Posebna uredba naj bi podrobneje določila, kako, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo odškodnine izplačane. Ker pa so bile pred dobrim letom uvedene ekonomske najemnine in ker omenjena uredba doslej še ni izšla, lastniki nacionaliziranih zgradb vsak dan bolj pritiskajo na hišne svete: »Plačajte 10 %> najemnine, nove, ne stare...« Hišni sveti, ki — zavoljo po- V drugih pa: Kako je s tem? Koliko naj »V zvezi z okrožnico od- plačujejo hišni sveti — določen seka za stanovanjske zadeve odstotek starih ali novih najem-(občine, pod št. ..., z dne ...) nin, če so sploh dolžni karkoli pojasnjujemo in svetujemo, plačati? Na to vprašanje so nam da hišni sveti še naprej pla- na Sekretariatu Izvršnega sveta Slovenije za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve tako-le odgovorili: »Napak je, da nekdo poskuša ob spremenjenih pogojih (uvedba ekonomskih najemnin) in na podlagi dotedanjih predpisov uveljavljati večje pravice, kakor pa mu jih zakon daje. Če torej nekdanji, socialno ogroženi hišni lastniki zahtevajo svojih 10 °/o najemine in se pri tem sklicujejo na uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš iz leta 1954, so upravičeni do 10 °/o starih najemnin. Kajti nobenega predpisa ni, ki bi podaljševal veljavnost omenjene uredbe v tem smislu, da je dopustna analogija: namesto določenega odstotka stare najemnine — enak odstotek nove najemnine. Gre torej za izsiljevanje nekdanjih hišnih lastnikov, ki pa jim je treba povedati, da tistih 100/n stare najemnine, če jo dobijo, ni več njihova pravica, pač pa akontacija na odškodnino za nacionalizirano imetje in ki bo, kot omenjeno, podrobneje urejeno s posebnim predpisom « Hišni sveti torej v nobenem ogroženi, njihov del najem- primeru niso dolžni plačati več nine ...«. kot 10 "/o starih najemnin. Pač Pa se znajdi! Občinski sta- pa se lahko, s pristankom Ijud- čujejo nekdanjim lastnikom, če so manjkljive zakonodaje — res ne novanjski organ tako rekoč pre- skega odbora, dogovorijo z ne-vedo, kako naj bi ravnali v poveduje, da bi hišni sveti ne- kdanjimi lastniki, če so le-ti res praksi, pa so prišli v še večjo kdanjim lastnikom karkoli pla- socialno ogroženi, da jim bodo zagato, odkar so pred kratkim čali, ampak naj bi le-ti dobili izplačevali višji znesek, kot pa na njihov naslov prišle okrož- svoj denar iz tistega dela občin-nice občinskih odsekov za sta- ske blagajne, ki z njim razpo-novanjske zadeve in za socialno laga socialno skrbstvo. To pa skrbstvo. V prvih je pisalo ne- ima tako malo sredstev, da bra-kako tako-le: ni svojo blagajno in enostavno »Če bi nekdanji, sicer so- svetuje: »Plačujte iz svojega cialno ogroženi hišni lastniki žepa, tako kot ste doslej! Napo-zahtevali izplačilo dela sta- sled v uredbi piše, da hišni sve-narine, jim povejte, naj svo- ti, ne pa socialno skrbstvo, pla-je pravice uveljavljajo prek čujejo nekdanjim hišnim lastni-socialnega skrbstva...« kom ...« ga predpostavlja njihov delež stare najemnine. Znanih je več primerov, ko so na ta način sporazumno uredili te zadeve. Vendar velja poudariti, da gre ob vseh takih primerih za odplačevanje odšt-odnine za nacionalizirane zgradbe, določeno s pogodbo in samo dotlej, ko bomo dobili predpis, ki bo enotno uredil ta vprašanja. -mG SKLEP KONFERENCE SINDIKATOV PTUJSKE KOMUNE Pred kratkim je občinski sin- tovariš France Borštnik. Konfe-jikalni svet v Ptuju sklical prvo renca je dala vrsto novih pobud delovno konferenco sindikalnih za delo in akcije sindikatov ptuj-odbornikov ptujske komune. Ude- ske komune v letošnjem letu. To ležilo se je je nad 200 predstav- delo pa bo toliko bolj učinkovito, nikov sindikalnih organizacij, pri- kolikor bolj bodo okrepili samo-sostvoval pa ji je tudi tajnik Re- stojnost sindikalnih organizacij publiškega sveta ZSJ za Slovenijo in bodo izvršni odbori v prihod- nje tesneje sodelovali s člani, vseh občanov, predvsem pa mora prav tako pa tudi občinski sindi- upoštevati interese in potrebe de-kalni svet. lovnih ljudi. O smernicah novega Na konferenci so se pogovorili petletnega plana bodo razprav-o pripravah na občne zbore, še Ijali v vseh kolektivih, nakar se posebej pa o smernicah novega bodo pogovorili o petletnem pla-petletnega družbenega plana ko- nu tudi na plenumu občinskega mune. Le-ta naj bo izraz hotenja Tudi v »CZP Ljudska pravica« smo dobili sodobno urejeno zobno ambulanto. Komaj so jo odprli, so prvi pacienti napolnili njeno čakalnico STALNA KONFERENCA ZA KADROVSKO-SOCIALNO SLUŽBO PRI OSS LJUBLJANA Za 780 milijon V letošnjem tednu varnosti so bili doseženi na področju sezna-njevanja javnosti s problemi hi-giensko-tehnične varnosti precejšnji uspehi prav zato, ker je bilo težišče te akcije preneseno v podjetja in komune. Občinske komisije za higiensko-tehnično varnost kot na primer v Trbovljah, Domžalah, Kočevju, Kamniku in drugod so organizirale vrsto lokalnih razstav s tega področja. V veliki večini podjetij so delavski sveti v tem času namenili omenjeni problematiki vsaj eno zase- Z! BOLHE POČUTJE VELENJSKIH RUDARJEV Znano je, da se pri razstreljevanju premoga razvijejo »vroči — dušljivi in škodljivi plini, ki dražijo dihalne organe in povzročajo solzenje pa tudi glavobol. V rudniku Velenje premog mnogo odstreljujejo in rudarji, ki delajo na širokih čelih so izpostavljeni ves delovni čas nevšečnostim razstrelilnih plinov. To slabo vpliva na razpoloženje zaposlenih in delno zmanjšuje delovno sposobnost. Da bi zmanjšali količino škodljivih plinov pri razstreljevanju, so pričeli v Velenju v mesecu oktobru na študijskem čelu uporabljati kot mašilo za razstrelilne vrtine vodne ampule. Voda polni v polietilenske cevi dolge 40 do 50 cm. Pri razstreljevanju voda absorbira škodljive nitrozne pline; plini se »ohlade« in količina škodljivih plinov se občutno zmanjša. Rudarji ne kašljajo več in tudi solzenja in glavobola ne čutijo. Vsled daljšega in boljšega mašila se moč razstreliva poveča in zmanjšuje tako materialne stroške pri kopanju premoga. V premogovnikih je uporaba vodnih ampul istočasno učinkovito sredstvo za preprečevanje eksplozij. Ing. Z. S. V LITOSTROJU: DEMRM POMOČ SVOJCEM PONESREČENIH V Litostroju so pred kratkim ustanovila društvo »Kolektivna solidarnost«, to je društvo zavarovancev v primeru smrti. Na pobudo tovarniške sindikalne podružnice so sklenili, da bodo odtegoval! vsem članom sindikalne podružnice po 20 dinarjev na mesec, kar bi uporabili za pomoč svojcem umrlih članov kolektiva. Namen te akcije je, da bi nudili svojcem umrlega v čim krajšem času denarno pomoč za izredne stroške ob pogrebu in ureditvi groba. Tovarniški odbor bo nudil iz zbranih sredstev enkratno pomoč svojcem umrlega člana v višini 50.000 dinarjev za zaposlene v kolektivu in 30.000 dinarjev za ožje svojce zaposlenih v Litostroja. V to društvo še niso vključili upokojencev, ki pa se za to zelo zanimajo. danje. Razpravljali so med drugim o pomenu nagrajevanja za znižanje nesreč na delovnih mestih. Tako so nekateri kolektivi že uvedli nekatere stimulacije, ki naj vplivajo na večja prizadevanja odgovornih ljudi za zmanjšanje nesreč. Take oblike nagrajevanja so že uvedli v trboveljskem rudniku, v rudniku Kočevje, Kemični tovarni Domžale, podjetju »Kamnik« in drugod. O izkušnjah pridobljenih v letošnjem tednu varnosti je pred dnevi razpravljala tudi stalna konferenca za kadrovsko socialno službo pri Okrajnem sindikalnem teden varnosti v bodoče še temeljitejši pregled opravljenega dela na tem področju ter pomanjkljivosti v prizadevanjih za utrditev službe delovne varnosti. Že letos se je namreč pokazalo, da razna predavanja in razstave prirejene v tem tednu nimajo predvidenega učinka prav zato, ker so vezane sindikalnega sveta. Na letošnjih polletnih konferencah so člani sindikata znova predlagali, da bi v Ptuju zgradili delavski dom. Na konferenci so sklenili predlagati občinskemu ljudskemu odboru, da bi gradnjo delavskega doma v Ptuju vključil v petletni plan komune. Na temelju številnih predlogov sindikalnih podružnic je konferenca sprejela priporočilo, naj bi vsi delavci in uslužbenci, zaposleni v ptujski občini, prispevali v letu 1961 svoj enodnevni zaslužek za gradnjo delavskega doma. Delovni kolektivi naj bi istočasno sprejeli še posebne obveze glede na to, če so pripravljeni še s prostovoljnim delom sodelovati pri gradnji delavskega doma. Z novim delavskim domom naj bi Ptuj dobil novo kino dvorano, delavska univerza in sindikati svoje prostore itd. V Ptuju je skoro 1000 ljudi zainteresiranih za ustanovitev obrata družbene prehrane. Razni organi že dalj časa razpravljajo o tem, toda ostalo je vse pri starem. Na konferenci so znova predlagali ljudskemu odboru, da bi končno letos uredil to vprašanje. Po sklepu konference bodo sindikalne organizacije ptujske občine- počastile 20. obletnico vstaje z razvitjem prapora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Prapor bodo razvili 1. maja, ko bodo sindikalne organizacije sku-kaj s društvi Svobode in športnimi društvi pripravile množične kulturne in športne prireditve. Na konferenci so sklenili, da bodo analizirali notranje odnose v delovnih kolektivih, da bi ugotovili kje kršijo zakon o delovnem razmerju. Občinski sindikalni svet bo prav tako analiziral varnost pri delu, razne oblike obveščanja članov kolektiva in pa kako in kdaj člani v delovnih kolektivih odločajo o raznih vprašanjih. O rezultatih analize bo pozneje razpravljal plenum občinskega sindikalnega sveta. Konferenca je priporočila vsem lili iiiiiiijM POROČILO NI DOVOLJ svetu Ljubljana, ki je med dru- ^1° na. preprečevanje nezgod, gim ugotovila, da bi moral biti obolenj itd. _________ - Premalo je bilo storjenega tudi na področju decentralizacije službe delovne inšpekcije. Zato so se člani stalne konference zavzeli Pred nedavnim Je imel kolektiv za to, da bi bilo treba po obči-trgovskega podjetja »Javornik« v Piv- nah čimprej poskrbeti za ustre-ki sestanek, na katerem naj bi spre- Zen kader, ker imata doslej svoje jeli perspektivni plan podjetja. Ker inšpektorje dela samo dve občini pa kolektivu predhodno niso razdelili V ljubljanskem okraju, gradiva o planu, da bi se pravočasno in podrobno seznanil s posameznimi postavkami, so prisotni zatasno odkloni!! razpravo !n glasovanje o planu, menež, da jim poročevalčevo naštevanje planskih številk brez predhodne proučitve ni__dovolj razjasnilo osnovnega smotra plana. Odločitev delovnega kolektiva »Javornika« je povsem razumljiva in je v dneh sprejemanja proizvodnih planov opozorilo mnogim manjšim podjetjem, kjer vodstva še niso dovolj prisluhnila besedam kolektivov. na krajši rok. Zato so predlagali naj bi o problemih delovne var- 5;la,no^ trsnih odborov smdi-nosti v bodoče bolj sistematično ^almh organizacij, delavskih sve-obveščali javnost. Več bi lahko tov m vodstvom podjetij, da bi se storili tudi s tem, če bi prostore na. -Delavsko enotnost«, in čakalnice zdravstvenih domov ln P.a’ ?a bl Poskrbeli da bi pot v F. B. ter ambulant opremili s slikovnim gradivom, ki naj bi opozar- sindikalno glasilo našlo vsako delavsko hišo. Disciplinski postopek zoper odbornika ObLO I. C., Preserje: V vašem pismu z dne 30. okt. 1960 vprašujete, ali ima odbornik občinskega ljudskega odbora imuniteto tudi v disciplinskem postopku po zakonu o delovnih razmerjih in kdo je upravičen vložiti pritožbo v disciplinskem postopku zoper člana delavskega sveta, direktor ali delavski svet? Odgovor: Po 88. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) imajo odborniki pri opravljanju odborniških dolžnosti imuniteto. Za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ni dovoljeno odbornika brez privolitve ljudskega odbora pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Organ, ki je začel zoper odbornika kazenski postopek, mora to brez odlašanja naznaniti njegovemu ljudskemu odboru. Iz citiranega predpisa sledi, da ljudski odbornik v disciplinskemu postopku ne uživa imunitete, ker celo za uvedbo kazenskega postopka zoper njega ni potrebna privolitev njegovega ljudskega odbora, Po 297. čl. zakona o delovnih razmerjih začne disciplinski postopek zoper direktorja in člane delavskega sveta in upravnega odbora samo delavski svet gospodarske organizacije. Ker v zakonu o delovnih razmerjih ni nobenih določb, ki bi urejale, kdo ima pravico do pritožbe v disciplinskem postopku zoper direktorja in člane delavskega sveta in upravnega odbora, je ob analogni uporabi zakonika o kazenskem postopku šteti, da gre pravica do pritožbe delavskemu svetu in ne direktorju. Kajti le delavski svet odloča o uvedbi disciplinskega postopka in ima pravico vsak čas umakniti predlog na kaznovanje in zato gre njemu pravica do pritožbe. Iz tega še sledi, da direktor ni stranka v disciplinskem postopku. Delavski svet sklepa o pritožbi na svojem zasedanju. Nadomestilo za povečano stanarino A. B. Zavrstnik: Vprašujete, ali ima uživalec nadomestila, zaposlen v gospodarski organizaciji, zaradi manjše plače na nadomestila za povečano stanarino na podlagi 1. čl. uredbe o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (Ur. 1. FLRJ št. 48/59). Nadomestilo za povečano stanarino v denarju ali bonih izplačuje izplačevalec nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu. Po 4. odstavku 7. točke navodila o obračunavanju nadomestila za povečano stanarino uživalcem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. 1. FLRJ številka 19/60) se uživalcem nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu obračuna nadomestilo za povečano stanarino tako, da se invalidom, zaposlenim pri gospodarski organizaciji, ki so bili tudi pred invalidnostjo zaposleni pri gospodarski organizaciji, poveča nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delu za 6,5%. Neupravičen izostanek z dela D. P. Črnomelj: Na vaše ponovno vprašanje, »če je obrato-vedja upravičen izreči uslužbencu knjigovodji neupravičen dan, če se isti javi zjutraj za dopust« vam moramo odgovoriti, da ste že dobili izčrpen odgovor, da vaš nastop dopusta ni v skladu s predpisi, posebno, ker niste imeli pristanka obra-tovodja, če je za to pristojen, in je zato očitno, da je bil vaš izostanek z dela neupravičen. Tak izostanek z dela ne postane opravičen, če še nekdo ravna tako kot vi. Neizkoriščen dopust iz minulega leta J. B., Železniki: Ali se neizkoriščeni del dopusta lahko plača oziroma ali ga je mogoče prenesti v naslednje leto osebi, ki ga zaradi vzrokov, ki se nanašajo na proizvodnjo, ni mogla izkoristiti ob koncu leta, ko bi ga pa lahko izkoristila, pa je bila v bolniškem stanju? Odgovor: Po čl. 32 zakona o delovnih razmerjih, letnega dopusta praviloma ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto. Letni dopust je po zakonu treba nastopiti in dokončati v istem koledarskem letu, samo izjemoma, kadar to iz objektivnih razlogov ne bi bilo drugem delu, pravico do nado- mogoče, lahko delavec odide na yvr- 4-1 Ir« pvr« v« v. — n J- n ~ 1 i ______i 1 1.1 1 1 mestila za povečano stanarino in on koga jo je upravičen zahtevati? Odgovor: Invalid — uživalec nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu ima pravico do leti dopust konec koledarskega leta, nadaljuje pa dopust brez presledka tudi v naslednjem letu. Prvi dan nastopa letnega dopusta mora v tem primeru biti najkasneje 31. december. Dvakrat več »spačkov«, kot so predvidevali V naslednjih petih letih se bo francoskimi proizvajalci na teko-skoraj dvatisoččlanski kolektiv čem traku letošnje leto. Izme- Sindikalne podružnice in delavski sveti pa se bodo v bodoče bolj zavzemali tudi za ureditev službe higiensko-tehnične varnosti v podjetjih, na kar z vso resnostjo opozarja tudi škoda, ki koprske tovarne motorjev — v perspektivi tudi avtomobilov — spoprijel z izredno velikimi nalogami. Z investijskimi dopolnili bodo že v letih 1961/62 ustvarili pogoje za povečano proizvodnjo naslednjih izdelkov: mopedov, so jo utrpele gospodarske organi- motociklov, prigradnih ter vgrad-zacije v ljubljanskem okraju za- nih motorjev. Že leta 1963 pa bo- radi izgubljenih delovnih dni v prvih devetih mesecih lani in ki znaša preko 780,000.000 dinarjev. France Svetelj do podvojili proizvodnjo v primerjavi z letom 1961. Citroene (»Spačke«) bodo začeli izdelovati v kooperaciji s njavo posameznih delov v predvideni vrednosti 200 milijonov frankov bodo po najnovejšem dogovoru povečali za dvakrat ali celo več. Nedvomno bo razvoj Tomosa ob nadaljnjih investicijah odločilno vplival na gospodarsko moč koprske komune. Medtem ko so v Tomosu leta 1955 naredili za 87 milijonov dinarjev izdelkov, pa so že 1959 ustvarili skoraj tri in pol milijarde dinarjev, za lani pa predvidevajo, da so naredili najmanj za šest in pol mili- 1 ■ 'v V' po stopinjah DE L A V SKE ENOTN OSTI ENOTEN PROJEKTIVNI BIRO V KOPRU Nekako pred dvema mesecema je bil v našem listu objavljen članek pod naslovom »Ni miru med arhitekti«, kjer je avtor nanizal vrsto vzrokov o razprtijah med člani koprskega ki so si našli zaposlitev v drugih podjetjih ter menijo, da se jim je zgodila krivica, očitno kaže na to, »da med arhitekti zares ni miru«. jame, kako je moglo priti do tega, da so se tudi ti ljudje znašli v spopadu z direktorjem v istem taboru s tistimi, ki so jim neupravičeno in protizakonito za- Vsekakor ne bi bilo koristno služkarstvo dokazali. Razen tega jektantov za najustreznejše tipske elemente, sta še vedno osnovni pomanjkljivosti v konceptu in osnovni orientaciji gradnje stanovanjskih objektov. Razen tega, da bo treba v sam projektivnega biroja z osnovno poglabljati teh razprtij, čeprav pa je zatajil tudi delavski svet, sitem nagrajevanja projektan- motivacijo, da je bil edini namen članov tega kolektiva zaslužkarstvo. To naj bi bil glavni vzrok, da se je večji del kolektiva razšel. Tudi ni moč zanikati, da je spor med dobršnim delom osebja tega projektivnega biroja na eni in vodstvom ozir. direktorjem na drugi strani, zavzel take oblike in tak obseg, da je kolektivna odpoved obetala edino možno rešitev. Sicer pa je rezultat teh škodljivih in predvsem zaslužkarstvu podrejenih naziranj posameznih arhitektov znan: direktorju je ostala povsem skromna kadrovska zapuščina, ki meče dokaj ni moč mimo dejstva, da ven- ki bi kot najvažnejši organ v. darle gre za določeno' skupino podjetju moral najti pot, da bi ljudi, ki so sicer s svojo nestrp- preprečil take nepravilnosti. Iz tega sklepamo, da je ves ta spor imel tudi ozadje »avtoritativnega« spopada, vztrajanje, na pozicijah za vsako cčno in pretirano občutljivost ter bolestno medsebojno trkanje na vest — čeprav bi tako, pravilno vodeno razpravo, z malo večjo mero zdrave presoje in strpnosti ter ob vzajemnem sodelovanju DS in direktorja, usmerili lahko zares samo na škodljive elemente v podjetju. »j., nostjo pospešili razkroj prejšnjega kolektiva, vendar jim drugih »grehov« ne bi mogli naprtiti. Velja omeniti, da je ta skupina sama obsodila škodljive težnje posameznikov po zaslužkarstvu in jih ne opravičuje niti z ugotovitijo, da člani kolektiva pred časom zaradi težkega materialnega položaja podjetja nišo redno dobivali niti osnovnih plač. Materialni položaj podjetja se je izboljšal šele kasneje, ko so prešli na nagrajevanje po učinku, ko so pove- tov vnesti več stimulansa za iskanje najcenejših rešitev, vpijejo sedanje razmere po formiranju organa, ki bi se specializirano ukvarjal s smotrno gradnjo stanovanj. Zato je zamisel o čimprejšnji ustanovitvi enotnega projektivnega biroja, ki bo lahko z enotnim konceptom sprejemal projektantske naloge za vse tri obalne občine, neobhodna potreba. Razen tega bodo občinski ljudski odbori Koper, Piran in Izola morali kar najhitreje urediti in vskladiti predpise za delo Ni naključje, da je ta razkroj projektantov, da bodo tako pri najbolj prizadel stanovanjsko novem, enotnem zavodu že vna- čudno luč na celotno koprsko čani dohodki, kot posledica več- projektivo. Negodovanje, ki tli je storilnosti, vplivali na osebne politiko obalnega območja. Pre- prej preprečili podoben razkroj, znotraj in predvsem zunaj pod- prejemke. Prav zaradi tega ne- malo upoštevana ekonomičnost karšnega je doživel koprski jetja med arhitekti in tehniki, pristranski opazovalec težko do- in nedosledno zavzemanje pro- biro. B. B. jarde dinarjev. Perspektivni razvoj pa nakazuje v letu 1965 — torej v končnem letu naslednjega petletnega obdobja — že za 20 milijard dinarjev izdelkov ali z drugimi besedami — skoraj polovico celotnega bruto proizvoda koprske komune. B IZOLSKI OBČANI UREJAJO VODOVOD Primer, kako je moč ob šodelo* vanju najširšega kroga občanov urediti celo tako zahtevno in življenjsko nujno vprašnje kot je višinski vodovod za hribovske vasi, ki so domala skozi vse leto brez vode in jo morajo dovažati iz Izole, kaže delovna akcija, kjer je že prvi dan s&delo-vajo s prostovoljnim delom 150 vaščanov Kort. Malij in Vinice pr* Izoli. Med prvimi, ki so se odzvali pobudi SZDL in sindikalne organizacije, so bili tudi delavci tovarn® igrač in kovinske galanterije Meka-notehnika. Graditelji so s pomočjo Vodn® skupnosti Koper začeli z zemeljskim* deli za 2150 metrov dolg cevovod* hkrati pa urejajo dve zajetji, iz katerih bodo črpali vodo v zbiralnik ki bo na najvišji točki tega območja. Ker imajo ves gradbeni material cevi, dela hitro napredujejo in zato menijo, da bodo že spomladi uredil* vodovodne inštalacije v omenjenih treh vaseh. Za tem bodo razširili vodovodno omrežje še na ostale vasi. ki jim manjka vode, predvsem v Šared in Baredi. Ta vodovod sodi v sestav bodočega višinskega vodovoda za Koprsko. V Izoli pa si obetajo od ureditve vodovoda tudi ublažitev stanovanjske stiske. Po okoliških hribih je namreč precej zapuščenih domov, ki V* so se jih prosilci stanovanj izogibali prav zaradi pomanjkanja vode. B*’ ZAČETEK DEL PRI MODERNIZACIJI PROGE JESENICE—REPENTABOR Z reorganizacijo Jugoslovanskih železnic ho tudi Nova Gorica dobil® samostojno železniško transportu0 podjetje za območje od Sežane Jesenic. Pred ustanovitvijo novega podjetja so železničarji pregledali h* ocenil! svoje dosedanje delo. Najve* so razpravljali o modernizaciji prog® Jesenice—Repentabor, po kateri bod° vozili z Diesel lokomotivami. Se leto® naj bi zagotovili del sredstev za četek del. L. &. SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Najprej povečati jeseniško bolnico »SH5S3 ~af ——■= Pfedv^Hh ah 97,5 odstotkov od socialno zavarovanje8 v Kranju *amosto^no krvodajalsko sko wenoh P° Planu,za,celo ian- pred nedavnim priporočila Svetu Sl1Uzb°’ ker morajo sedaj krvno Zasnieto‘ Bolni^nica 3e bila torej za zdravstvo pri Okrajnem liud- P^azmo dobivati iz Ljubljane. Sn?”,™ =°!i yM ” skem “lb»™ Kranj, naj najprej la poročila o delu sklada da je od 36.246 prebivalcev v kranjskem okraju le 17.381 ali 12,7 odstotkov kmetijskih zavarovancev. Zato je skupščina priporočila, naj bi okrajni , zavod in njegove podružnice čimprej vključile vse kmetijske zavarovance in naj DELAVSKI SVET V KIDRIČEVEM O PLANU »Upamo, da bo z boksitom laže« zada;’i. se'l.i j0 delavski svet razpravlja kolektiv, ki naj na s sodelovanjem zdravstvene služ-ds i?1! ?!inice >>Bo" sestankih pove svoje mnenje, na- be ugotovijo zdravstveno stanje 8ravliiiriČ<<^ ^ Kidričevem raz- kar ga bo sprejel delavski svet. kmetijskih zavarovancev in ure-logu IS™? Pred: P.° novem Planu bi letos vlivali di j o preventivno službo. Hkrati bi DnPf^a ift0 1901' Ta,k°, “aj čimveč legur, ki jih do sedaj niso naj bi ugotovili, zakaj je • tako 5o ono +m Podlogu naredili letos delali. Proizvodnja legur bi zna- malo kmetijskih zavarovancev in aCinHa nlCe m Š3la °k0li 12'00° ton- če ni morda temu vzrok P^- ie lani io irr.inirt;,, rinconrui Delavski svet je ponovno raz- majhna zmogljivost zdravstvenih Uspth sli so do knnca lPtagnLfP pravlial tudi 0 nabavi boksita, ustanov. ____________.. g]e.dli namesto planiranih 45.0001 ričevd’ ^boksitom ^k1”13!0 Kld'' K° 80 razPravliali ° bodoči or- .........’" JIJ"!L--’SSSSS^,:K!S8®!!^^ . ^jnice kar okrog 56.000 ton; alu- Mecdšn^e knhčin?’;Sanizaciii socialnega zavarovanja, ljubljanski železniški postaji nasipavajo med tire nov tolčenec, ker je stari že dobjiSedno razpa-?lniia namesto planiranih 17 000 Precejšnje količine izvažajo pred- so člani SOgiašali, naj bi Okrajni del- Toleenec dovažajo z Verda, nazaj, v Preserie.no. m 1 ^ kar 19.500 ton. Tako so ustva- ^ Nna™i1-J0WaS^°V TT zavod delal le še letos- v bodode b!1, že do 1. novembra 1960 9147 Lwjt iP?nc P ’ J3 pa nai bi bili nosilci zavoda skla- ^‘lijonov dinarjev dohodka, do kar L in f , polov,1S0 di, ki naj bi jih ustanovili v vsaki koaca leta pa so se približali že Sik inPskfa^3^.!^2111"3 občini’ kjer bodo za ^ ustrezni ia,milijardam. Od tega bodo tako nritdfžno 25 000 000 Sna POgoji' No<,ost v Predpisih naj bi ?°blli približno milijardo dinar- raS ° radi i ^ S’-i bila tudi v tem- da bi gnspodar- ihV lastnih skladov za rekonstrak- Dač osnovna surmina^nf ht sk® organizacije plačevale nado- tovarne glinice. * ^ nk ® Z mestila osebnih dohodkov za čas O tem predlogu plana sedaj dinarjev.^ k § ^ hjonov bolezni in nesreč pri delu do 30 ■d*. a- 4. •• 2. j sarn0 do 7 kot doslej. Pred dnevi so predstavniki ie prevozil s svojim vozilom kar Usnehi tph ^nfpripv cr» se rekonstrukcijaSglinice poTpešk nanovo SrgM^acUo^zdravTtve- pnr®dili skromno svečanost 246.000 km. Preko 200.000 km sta uspehi kolektiva TAM, saj danes se večji, ker bi po tem iahlco pre- nega zavarovanja. Zato je skup- v/rausPortnem podjetju »Gorjan- v zelo težkih pogojih prevozila vozi po naših cestah preko 8000 tetga v edaniem6 procesu ^ ^ ^ Hh ° ^ GAP ~ Ma' tudi šofe^a GAP ~ Maribor tov. vozil TAM-4500, ki so dokazala s rerega v seaanjem procesu ne in sicer odbor za zdravstveno za- ribor. . . ’ x. . moremo uspešno uporabljati, am- varovanje, odbor za rehabilitacijo Nagradili so prvih 12 šoferiev Levišček in ADlenac. svojo ekonomičnostjo in veliko pak predelujemo slabse kvalitetne in zaposlovanje invalidov in od- c J v ... t ^ ,.u . vzdržljivostjo, da so popolnoma boksite. Vse pa kaže, da bomo, po bor za pokojninsko zavarovanje, , Z a°ZI1 TAM-4500 prevozih Za njihovo vestnost jih je enakovredna proizvodom katere posredovanju nekaterih predstav- ki bodo zamenjali dosedanje ko- 7ec kot 200-000 km brez okvar- Tu TAM nagradila z diplomo, znač- koli renomirane ino7emckP tn stari material, ki ga sproti odstranju-progo TAM nagrajuje vozače svojih vozil «po 10 letih 10-krat več . Pred fiedavnim so v tekstilni P°sreaovanlu nekaterih predstav- ki bodo zamenjali ""16 Br““-'m,s,)e prl UUJLCbiiu;u ueiči k v1 °upravljanja. Pred zbranim del kbvom ie predsednica prvega a lavskega sveta iz leta 1950 tpplca Pavlm orisala razvojno pot 1! £ga podjetja v minulih 10 letih. ^ u v prvem letu delavskega M Povijanja je Glavni odbor zve- = v^ojašidh vojnih invalidov Slo- g i2gniie dal potrebna sredstva za |§ gradnjo prve faze podjetja. Ta- g k s° odprli novo predilnico mi- || Volnene preje s 1134 vreteni. = Ugč1 prizadevnostjo organov g javljanja se je to podjetje š i2 r° razvijalo, kar je razvidno § Igj^asiednjih podatkov: v letu g z j so imeli samo 52 zaposlenih §| volri Proizv°dn3o 37 ton mikane g lojene preje v vrednosti 70 mi- g g^nov dinarjev. V letu 1955 je g t Zap°slenih naredilo 113 ton g kčane volnene preje in 138.000 I adratnih metrov mikanih tka- = ,j'n v vrednosti 195 milijonov g farjev; letos pa je 222 zaposle- g Voi Proizvedlo 183 ton mikane g 'Pene preje in 270.000 kvadr. g v rov mikanih in česanih tkanin fjl j6v rednosti 700 milijonov dinar- g Oj ' ^z tega sledi, da so proizvod- M l0,k;t desetih letih povečali za §| lav^_ zadnjih letih so organi de- g iZvSke§a upravljanja razen pro- g o °dnih vprašanj reševali tudi š cia a e probleme družbenega stan- g sv,,- , zaposlenih. Tako imajo g v6r(! kastni počitniški dom v No- g dniilgradu» predlanskim so začeli g - h tudi topli obrok itd. g 0Si, Menih so, da bodo letos g čeli rili 1-200,000.000 din ter za- = On- z gradnjo nove tkalnice in = Polnili in obnovili stroje. N. B. = moramo posebej omeniti šoferja ko, zapestno uro in spominskim varne C. V. »Gorjancev« tov. Marčiča, ki zavojčkom. Jaki - -v - w.. VT w ■ 'K. -■ .... P I s M A N A NAS NASLOV * • Dvojne cene ali novoletna konjunktura Cenjeni tovariš urednik! Sedaj pa ne vem, ali se ni Prejšnji teden sem med dru- morda pred tednom zmotila gim opazil v izložbi trgovske- prodajalka, ko mi je računala ga podjetja »Rog« na Glavnem trgu v Mariboru razstavljene »krače«. Po pritrjenem listku s ceno naj bi jih prodajali po 280 dinarjev za kilogram. Stopil sem v mesnico in naročil kilogram. Na moje presenečenje mi je prodajalka zaračunala namesto 280 dinarjev kar 320 dinarjev. Opozoril sem jo na ceno, ki je v izložbi in rekel, da sem pričakoval račun glede na tisto ceno, ki je v izložbi. Odgovorila mi je, da izložbe menjajo samo ob sobotah, naneslo pa je, da so krače že prej podražili, niso pa utegnili spremeniti cene v izložbi. Naslednji teden sem šel zopet mimo izložbe in opazil v njej, »krače« s ceno — 280 dinarjev za kilogram. krače, po 320 dimarjev ali pa so sektorju in pred- iih res nodratm in 4* rane „ loztl odločbo invalidske komi- 6 absolventov mojstrske šole in 13 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev. 3. Naslednje vprašanje, ki se ga je dotaknil tovariš Zorko v svojem pismu, je njegova ponovna zaposlitev, ko se je kot invalid vrnil po bolovanju zopet na delo. Tovariš Zorko se je javil v kadrovskem 'sektorju in pred- jih res podražili in je cena v izložbi samo vaba za lahkoverne kupce? Ali še vedno ne utegnejo spremeniti cene v izložbi, ali sem samo zaradi prodajalkine pomote plačal kar 40 dinarjev več? Morda pa je res drugo, da so namreč za- S&tSSS?l’TgTs& sije, s katero je bil priznan kot invalid HI. kategorije in z določilom, da se zaposli kot kvalitetni kontrolor. Tovariš Zorko je v kadrovskem sektorju izjavil, da je komisiji sam izrazil željo, da se zaposli na prej omenjenem delovnem pred prazniki le v tistih dneh zvišali ceno? Mislim, da tak način prodaje zasluži ostro grajo, pa naj bo tako ali drugače. Kot potrošnik zahtevam, da uprava podjetja stvar preišče in pojasni, kako postavlja cene in zakaj dvojni cenik — eden za izložbe, eden pa za prodajalke. J. K., Maribor Gosposvetska cesta smo tovariša Zorka opozorili, da mu ne priporočamo zapo- slitve za kvalitetnega kontrolorja, ker se tu terja predvsem dober vid, ker mora kontrolor rokovati z optičnimi instrumenti, on pa je delovni invalid zaradi slepote na levem očesu (očesna tuberkuloza). Svetovali smo mu, naj se posvetuje s specialistom ter naj prinese' strokovno mnenje, da se lahko zaposli na zahtevanem delovnem mestu. Tovariš Zorko se je obrnil v obratni ambulanti na poslujočega zdravnika, le-ta pa mu je izjavil, da zadostuje odločitev invalidske komisije. Ker smo bili že vnaprej prepričani, da tovariš Zorko ne bo zmogel naporov, smo se dogovorili z vodstvom oddelka tehnične kontrole, da ga vzame v službo, vendar z nalogo, da ga ima pod nadzorstvom in da nas sproti obvešča o stanju. Tudi s tovarišem Zorkom smo bili v dogovoru, da nas bo obveščal o stanju, prav tako nam je obljubil, da nam bo posredoval rezultate kontrolnih pregledov pri očesnem 'specialistu. Glede na tak potek reševanja ponovne zaposlitve tovariša Karla Zorka smo bili presenečeni, ko v objavljenem pismu prikazuje reševanje njegovega primera čisto v drugi luči kakor dejansko je. Dodam naj še to, da smo se pri obravnavi tega primera zavedali, da rešujemo vprašanje člana kolektiva in poleg tega nekdanjega borca in aktivnega družbenega delavca. DANTE JASNIC . V Ptuju potrebujemo menzo PROSVETNIH | °EUVCEV V POSTOJNI | ln znanstveni delavci v s ‘et«ee * 80 se POlnoštevi.no udeležili g a* Dnn °!)^ne8a zbora svoje sindikal- = vf4Vii ?zn*ce- Poročio in piodna raz- s “bo 5 kakršne v tej podružnici ni = Vrstni ,, nekaj let, sta se dotaknila = bfedv Vprašanj o de;u organizacije, = o aktivnosti prosvetnih in = rVlin-• n*h delavcev v družbenem š= Vsei-jbib komune, ki doslej ni bilo = S, zadovoljivo! g boan a občnem zboru so še posebej == 'a Pivv'1 Potrebo, da bi v Postojni s a* Šoti 1 Prej zgradili novi osnov- s čat&di se(Janji pretesni zgradbi = -Otain lz.rednega povečanja števiia = Vatg veznih otrok že nekaj let zavi- = vHih- xTmalen potek pouka na obeli s “i v i, v?a zboru so izrazi i željo, naj = aozor^aaooe v Postojni posveti ,j večjo = otosvnt J- stanovanjskim problemom == tnih delavcev. M. A. = v POSTOJNI BODO I GRADILI HOTEL SMskn^av število domačih in tujih = :*k tja-cev postojnske jame in osta- = i eSa *St’,enih znamenitosti postojn- = j®to - turističnega centra iz leta v = 'itev ,, aiča, se število turističnih no- = Ja prL, Postojni ni niti iani dvignilo = i^Zen -»vojno raven. Vzrok temu je = IJJa Ufobotinega in izletniškega zna- = “apj^ostojnskega turizma nevzdržno 5= , 2a.prenočitvenih kapacitet v mestu = fJU g-lJ.ko novi hote!, ki ga bodo za- s p eflnpoIlti sP°m>adi na Titovem trgu, = >0 z Pomena za Postojno. Skup- = ,"1 c-? dograjenim motelom ob Trža- = 1,, Čilih , ko povečajo število turi- = t vgft,. *ezišč na 350, pri čemer pa = bonl.kamPing Pti Pivki jami. Ho- = ?aČrt /o gradili tri leta. Investicijski = suav tat PtoJokt so že potrdi’!, = h a Srp,?'! Pa so odobrena investicij- = w riev L,Va v višini 150 milijonov di- = aiJlaui' .otel bo razpolagal z 88 po- = sed«-111 24 pomožnimi ležišči ter = ezi v restavraciji in na verandi. -= M. A. = Zaposlovanje jnvalidov v jeseniški Železarni Dragi tovariš urednik! V 46. številki »Delavske enotnosti« z dne 19. XI. 1960 ste pod rubriko »Pisma na naš naslov« objavili pismo tovariša Karla Zorka, zaposlenega v Železarni Jesenice. V pismu je tovariš Zorko z lastnim primerom skušal prikazati, kako podjetje razporeja kader ter kako rešuje zaposlovanje delovnih invalidov. Ker mi je primer dobro poznan, želim s temi vrsticami prispevati nekaj dejstev, ki jih je tovariš Zorko izpustil, vendar smatram, da jih je nujno upoštevati pri obravnavi celotne zadeve. 1. Železarna Jesenice pred leti organizirala šolo visokokvalificirane delavce — mojstrsko šolo z namenom, da si vzgoji potreben visokokvalificirani kader. Osebam, ki sO bile sprejete v šolo, podjetje ni vnaprej določilo bodočega delovnega mesta, marveč splošno znanje za določeno kategorijo strokovnega kadra. Podjetje je absolvente omenjene šole razporejalo na razna delovna mesta (delovodje, referente priprave dela, kvalitetne kontrolorje itd.) v odvisnosti od strokovne usposobljenosti posameznika. Pri tem želim poudariti, da v podjetju je za pri razporejanju kadra na prosta delovna mesta vedno bolj ločujemo pojem šolske izobrazbe od strokovne usposobljenosti. Ze dosedanje izkušnje nam kažejo, da vsi absolventi mojstrske šole nimajo enake strokovne usposobljenosti. Te razlike prihajajo do izraza zlasti pri razporejanju oseb na delovna mesta delovodij, kjer zahtevamo poleg poznavanja stroke še druge lastnosti, predvsem organizacijske sposobnosti in sposobnosti za vodenje ljudi. Posamezni absolventi raznih šol se zelo radi sklicujejo na spričevala, zanemarjajo pa vprašanje njihove strokovne usposobljenosti za določeno delovno mesto. 2. Iz pisma tovariša Zorka izhaja med drugim tudi to, da podjetje razporeja visokokvalificirani kader na manj strokovna delovna mesta, kar dokazuje z lastnim primerom, ko je bil kot absolvent mojstrske šole razporejen na mesto kvalitetnega kontrolorja. Pojasnim naj, da sistemizacija delovnih mest v oddelku Tehnične kontrole predvideva za delovno kvalitetnega kontrolorja strokovno izobrazbo .. ___________________________ ______ tehnika oziroma absolventa! odnašale tudi domov. Kot vse mojstrske šole. Trenutno sta-? kaže, bomo tako v Ptuju že v nje na tem delovnem mestu je začetku prihodnjega leta do-od 30 kontrolorjev 11 tehnikov, bili sodobni obrat družbene Že precej dolgo žuli Ptujčane neurejena družbena prehrana. Anketa ptujske stanovanjske skupnosti je pokazala, da je na primer 700 do 1000 Ptujčanov, ki si žele zdravo prehrano, pestro izbiro in boljšo postrežbo v urejenem obratu družbene prehrane. O tem problemu je nekajkrat razpravljal tudi občinski sindikalni svet. Na zadnji konferenci sveta pa smo sklenili, naj bi vsaj v začetku prihodnjega leta uredili prostor za obrat družbene prehrane v Ptuju in čimprej tudi prehrano v ostalih okoliških krajih. Zanima pa me, kaj misli o tem občinski ljudski odbor, kje nameravajo v Ptuju določiti prostore za obrat družbene prehrane, kakšen naj bi bil ta obrat, kdaj bo nared in kako nameravajo urediti ta problem v okoliških krajih. Feliks Bagar tajnik Obč. sind. sveta Ptuj Na vprašanje je odgovorila predsednica Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnikova: »Tudi na občinskem ljudskem odboru razpravljamo o družbeni prehrani v ptujski občini že kar dobri dve leti in je zato skrajni čas, da naše potrebe in želje uresničimo. Po predvidevanjih bomo gostišče »Beli križ« spremenili v obrat družbene prehrane, ki bo sodobno urejen in bodo lahko gostje dobili tu vse od enolončnice do izbranih jedil, gospodinje pa bodo lahko hrano prehrane. Za ureditev tega bosta Občinski ljudski odbor in Stanovanjska skupnost prispevala tudi potrebna sredstva. Do te zamisli smo prišli zato, ker je gostinskih obratov v Ptuju dovolj, vendar se v teh gostilnah lahko hrani le omejeno število ljudi. Razen tega namerava občinski ljudski odbor prevzeti tudi šolsko kuhinjo, kjer se sedaj hrani okoli 200 otrok, in jo v prihodnjem letu povečati, da se bodo lahko tu hranili vsi otroci zaposlenih staršev in tisti, ki prihajajo v šolo iz okoliških krajev. Teže pa je z družbeno prehrano v drugih krajih občine. Gostišč je sicer dovolj, toda skoro povsod se branijo abonentov. V glavnem lahko gostje pri njih dobijo mrzlo hrano in pijačo. Zato bo občinski ljudski odbor priporočil in jasno povedal tem gostiščem, da je tudi prehrana zaposlenih na njihovem območju njihova dolžnost.« »Chromos« odgovarja V »Delavski enotnosti« je bil objavljen 19. novembra 1960. leta na sedmi strani članek z nadnaslovom »Zagrebško podjetje ,Chromos‘ povzroča s slabimi izdelki težave na tržišču«, v katerem je na zelo neroden način napadeno podjetje »Chromos«, da bi se tako opravičili poslovni neuspehi podjetja »Mala oprema«. V članku je med drugim zapisano: »Občutno gospodarsko škodo je utrpelo podjetje tudi zaradi slabe kvalitete lakov zagrebške tovarne »Chromos«, ker zahtevajo kupci od njih pač kvalitetne izdelke. Slabi laki in slaba lepila pa so jim povzročila nemalo težav, predvsem pri izvozu.« Pisec tega članka pa je bil popolnoma neobveščen, kolikor ni želel s člankom doseči kakšnega drugega namena. Podjetje »Mala. oprema« je pričelo na začetku 1959. leta izdelovati stolčke za izvoz, ki pa jih je bilo treba politirati v beli in črni piansi. Samovoljno, brez predhodnega posvetovanja s proizvajalcem, si je izdelalo sistem lakiranja, ki se pa brez prejšnjega raziskovanja ni dal oceniti. Za lakiranje so uporabili nitrolak za strojno poliranje 6007/sora, ki je bil več kot eno leto star. Splošno je znano dejstvo, da nitrolaki, če dolgo stojijo, postajajo vse temnejši,- še posebno pa, če so v železnih sodih. V konkretnem primeru je šlo za reklamacijo na barvo laka, ki je bil videti na beli podlagi rjavkast oziroma umazan. To Pomanjkljivost bi lahko opazili že na prvem lakiranem kosu in ne bi bilo potrebno izdelati že 8000 kosov, da bi šele po ugovoru kupca reklamirali pri proizvajalcu laka. Prepričan sem, da se bo s tem strinjal tudi pisec članka in da je vsak drug komentar nepotreben. Direktor Tomislav Salopek ena obzorja Če sodimo po težnjah, ki jih je bilo opaziti ob začetku novega leta na številnih kritičnih točkah, določen pesimizem in zaskrbljenost nista neumestna, temveč žal nujna. Pri vseh borcih za mir zbujajo te težnje zaskrbljenost zaradi prihodnosti, ki jo bo prineslo novo leto. Po vsem sodeč so se odnosi med ZDA in Kubo na prehodu iz starega v novo leto skalili bolj kot kdajkoli doslej. Iz ZDA prihajajo govorice o raznih varnostnih ukrepih in o vojaških pripravah. Ti ukrepi stopnjujejo po svetu in seve predvsem v vznemirjeni Kubi občutek negotovosti in določeno psihozo, v kateri bi mogli celo incidenti po naključju zanetiti požar. Po oceni položaja, v katerem se ji napoveduje ofenziva obeh Amerik, za njo pa se snuje napad z orožjem, se je Kuba obrnila na Varnostni svet, hkrati pa je v tej deželi opaziti hudo živčnost. Čeprav bi se zdele njene posamezne reakcije in ravnanja opazovalcu od zunaj včasih nepremišljene, vendar ostane dejstvo, da ni verjetno in mogoče, da bi mogla mala Kuba v kakršnem koli smislu ogrožati veliko severno sosedo ali pa latinskoameriško celino. Če ne zaradi ničesar drugega, še zato ne, ker niti materialno niti fizično ne zmore česa takega. Zato bi se morali v ZDA zamisliti, kam jih lahko pripelje tak odnos do Kube in kakšne posledice more imeti to povzročanje vojne psihoze zlasti še v trenutku, ko so vse oči uprte v ZDA, od katerih nove uprave pričakujejo, da bo popravljala napake svoje prednice in si bolj prizadevala najti skupno govorico tako s Kubo kakor z Vzhodom in z Afro-azijo. Na drugem koncu sveta, v daljnem, nestabilnem Laosu se zdi, da se vse vrti v isto smer, vendar po mnogih znamenjih še hitreje in bolj nevarno kot na Kubi. Ženevska konferenca iz leta 1954 je dala solidno osnovo za ureditev v Laosu in v nekaterih drugih deželah Indokine. Za uresničitev zamisli šo takrat izoblikovali tudi potrebni aparat v obliki mednarodne kontrolne komisije in akcije dveh velesil, ki sta predsedovali tej konferenci — So-vjetske zveze in Velike Britanije. Kljub temu se odnosi v Laosu vse doslej niso mogli ustaliti. ZDA, posebno pa Tajland, ki jima ženevska formula nikoli ni ustrezala, sta se nenehno trudili, da bi Laosu vsilili režim, nasproten ženevskim sklepom in nesprejemljiv za deželo kot celoto oziroma za ljudstvo, ki je odklanjalo in še odklanja režim, vezan na SEATO, blokovsko usmerjen pro-zahodno, ter je zahtevalo neodvisen režim in nevtralno politiko, podobno kamboški. To prizadevanje ZDA in še posebej Tajlanda je moralo povzročati stalne krize, ki so stopnjevale notranjo neurejenost in boj, v katerega bi se slej ko prej morali vmešati tudi drugi. Zato so se neodvisne azijske dežele prizadevale, da bi zagotovile spoštovanje ženevske formule in procedure, zato tudi zdaj, ko najbolj grozi nova kriza, zahtevajo sklicanje kontrolne komisije in morebitno nadaljnjo akcijo v skladu z ženevskimi sporazumi. Tajland in ZDA pa vztrajajo pri tem, da je treba priznati zakonitost režimu, ki je nedavno odstranil legalno vlado, deželo pa tesneje navezati na zahodno politiko, spričo česar bi nehala biti nevtralna in neodvisna. Trenutno je kriza v zelo kritični fazi, v kateri se Velika Britanija in Francija na srečo bolj nagibata, k stališču Indije in neodvisne Azije . ter zahtevata bolj preudarno rešitev. Kakor zdaj kaže, je treba kljub prizadevanju Tajlanda in nekaterih drugih članic pakta SEATO — te skušajo ZDA iz sebičnih razlogov zaplesti v pustolovščino v Laosu — pričakovati, da bodo ZDA upoštevale občutljivost Azije in odpor svojih poglavitnih zaveznic Britanije in Francije, ki upravičeno menita, da bi nepremišljeno dejanje v Laosu prej pomenilo izgubo vsega kot pa razširitev zahodnih položajev, ki bi jih s srednjo, ženevsko rešitvijo mogli vsaj za silo zavarovati. Ta teden naj bi prinesel neke vrste dokončni sklep o nadaljnji politiki ZDA in SEATO do Laosa. Upajmo, da bo zmagal razum in da bo ta odločitev pomenila vrnitev na ženevsko pot in k ženevskim metodam, ki edine lahko zagotovijo notranji mir, stabilnost in napredek Laosa z ustanovitvijo splošne ljudske vlade, s tem pa tudi mir in varnost v Indokini. Tretji poskus s francosko atomsko bombo, ki je konec leta eksplodirala v Sahari, je zapustil neprijeten občutek, ki je močan še zdaj, zlasti ker je ta novica prišla nekako istočasno s sporočilom, da bo Francija pomaghla Izraelu v prizadevanju, da bi si izdelal atomsko orožje. S tem postaja eksplozivni Bližnji vzhod še bolj kot doslej vir napetosti in možno žarišče hudega spopada, zato bi ne bilo treba zamuditi nobenega sredstva in možnosti, da bi se ta smer spremenila ter da bi že v zametku preprečili proizvodnjo in obstoj atomskega orožja na ognje-niških tleh Bližnjega : vzhoda. Prav tako bi bilo zares treba napraviti konec nevarni, bedasti igri Francije, ki hoče s svojim poskusom v Sahari prestrašiti alžirske borce in prekiniti proces emancipacije v Afriki. Ni človeka, ni sredstva, ki bi moglo doseči tak cilj. Če si Francija obeta, da ji bo takšna politika kaj prinesla, je to lahko le obsodba, odpora za svojo politiko »tretje re-ni, na drugi pa čedalje občutnej-še izčrpavanje dežele, ki spričo tega ne more napraviti nobenega solidnega koraka naprej na drugih področjih, ki so življenjskega pomena za nacionalno prihodnost. Alžirija in še bolj Kongo sta tudi v novem letu krvavi prizorišči, kjer se nenehno poraja nevarnost za mir v Afriki in na svetu. Po nedavnem de Gaullovem obisku v Alžiriji, ko je nepričakovano spregovorila kazba, od katere si je de Gaulle obetal podporo za svoji politiko »tretje rešitve-«, je stopila alžirska revolucija v zaključno fazo za vsakogar razen za de Gaulla in za nekaj ljudi okoli njega, ki so očitno gluhi in slepi. Če ne bodo pravočasno doumeli pomena teh dogodkov, lahko s svojo trmo spravijo na kocko ne le možnost mirne ureditve alžirskega . problema, temveč tudi obstoj lastnega režima, ki se v dobršnem obsegu vzdržuje in ohranja prav zaradi upanja, da mu bo nekako uspelo razvozlati ta problem in rešiti deželo bede, v katero je zabredla. V začetku novega leta je prišel Kongo v fazo, ko bi moglo priti do odločilnih dogodkov. V strahu pred novimi razpravami in akcijami Združenih narodov, ki bodo marca nadaljevali prekinjeno XV. zasedanje, se Mobutu in njegovi tuji gospodarji pripravljajo, da bi zaključili svoje delo z likvidacijo zakonite vlade in z osvojitvijo velikih področij, ki jih ta nadzoruje. Poveljstvo in sile ZN gledajo pasivno in celo naklonjeno ha te priprave, med katerimi tako Mobutu kakor Belgijci odkrito in brezobzirno uporabfja-jo področje Ruanda-Urundi, ki je pod skrbništvom ZN. Zdi se, da hočejo poveljstvo in predstavniki ZN v Kongu kronati razbijanje legalne vlade in zakonitih ustanov, pri čemer stojijo dosledno na strani nasprotnikov tistega in tiste vlade, zaradi katere so prišli v Kongo. Kljub aretaciji Lumumbe, ob čemer se poveljstvo ZN razburja mnogo manj, kot se je zaradi ogrožanja belcev po zakoniti vla- ma znatno razširile, nujnost miru in mirnega poravnavanja sporov pa postaja bolj in bolj osnova prepričanja ljudi in narodov po vsem svetu. Prvi marčni dnevi nam bodo prinesli nadaljevanje zasedanja ZN, ki bodo kljub znanim slabostim, zlasti tistim, ki so jih pokazali v Kongu, tudi v prihodnje instrument, s katerim si bodo sile miru in neodvisnosti zagotovile zmago. To se bo še zanesljivo zgodilo, če bodo te sile nastopile složneje kot doslej, ne le v zvezi s Kongom, temveč tudi sicer. Konkretneje: zlasti takrat, če se bo neodvisna Azija tesneje, približala neodvisni Afriki v bitkah, ki so skupne, pa naj se bijejo kjerkoli — bodisi v Laosu ali v Kongu ali v Alžiriji — ker so vse te bitke del širše celote, del boja za likvidacijo kolonializma in njegovih ostankov oziroma spremljevalnih pojavov, del prizadevanja za okrepitev miru na temelju neodvisnosti in napredka za vse. JURE PUTNIK Pakistan si močno prizadeva, da bi pospešil kmetijsko proizvodnjo. Na sliki: tovarna umetnih gnojil v Pakistanu. BRAZILIJA PRED QlADR0S0M Zadnji dan tega meseca bo v Rio de Janeiru prevzel dolžnost nov! predsednik Brazilije Quadros. Kaj svetu,« je dejal, »Brazilija naj g** bo prinesla njegova predsedniška doba deželi, ki je večja in potencialno bogatejša od ZDA? To se zdaj v svojo pot brez nezanesljivih prijS" upanju pa tudi v strahu vprašujejo ne le Brazilci, temveč tudi drugi v Latinski Ameriki in po svetu. Vpra- teljstev in odvratnih sumničenj.« J šanje je tembolj zanimivo, ker je Brazilija v velikem gibanju in bi prihod nove vladne skupine mogel po- tem smislu je obljubil, da bo pod meniti določen preobrat. pri kubansko revolucijo, navezal Poglavitna potreba Brazilije — kakor tudi drugih latinskoameriških dežel — je čim hitrejši gospodarski plomatske stike z ZSSR in prizna) razvoj, ki naj bi zadovoljil čedalje večje potrebe dežele in njenega prebivalstva. To pa zavira zaostalo gospo- pekinško vlado. Zadnji dve obliu1’1 darstvo, ki ne more zbrati akumulacije za nagel gospodarski razvoj. V kapitalizmu, kjer ima načelo rentabil- je kasneje na pritisk spremenil ^ nosti veljavo nedotakljivega zakona, je gospodarski razvoj pogojen z nerazvitostjo tako imenovane infrastruk- novo, češ da bo upostavil ekonom ture, se pravi tistih področij, ki lajšajo razvoj industrije in zagotavljajo industrijski proizvodnji rentabilnost ske odnose z vsemi deželami Vzh0, in visoko akumulativnost. Na ta področja sodijo graditev cest in drugih komunikacij, zagotovitev cenene elek- da. Ne glede na ta umik pričaj0 trične energije in pogonskega goriva, razvoj prosvete, zdravstvene službe itd. obljube o smeri, ki jo nameraV3 ubrati novi brazilski predsednik. Nasprotje je v tem, da zahtevajo »letalo brazilskega gospodarstva«, ki to pomenilo razvijati čim živahnejše Napovedal je tudi novo smer ’ investicije v infrastrukturo po eni je — kakor je dejal eden vodilnih ekonomske stike tudi z deželami socjelovanju z afriškimi in azijskim1 strani velika sredstva, po drugi pa ekonomistov dežele — »že zdrvelo Vzhoda in z vsemi drugimi, ki so deželami hkrati pa se je izrekel m so s stališča amortizacije kapitala po vzletni stezi, vendar še nima za- pripravljene ekonomsko sodelovati jzvenbiokovsko politiko Dejal je, dolgoročne in nizkoprofitne, tako da dostne hitrosti, da bi vzletelo«, to- z Brazilijo na temelju obojestran- „Brazjbja ne b0 razočarala Fid?13 privatni kapital zlasti v nerazvitih rej da bi to letalo dobilo zadostno skih koristi. Castra Nehruja Naserja in Tita 10 deželah ne kaže zanimanja in tudi hitrost in zavilo »v nebo, pod obla- Takšna politika, v kateri prevla- da bo’ dala svoj prispevek njihov1 nima možnosti, da bi vlagal v infra- ke«. To pomeni, da bi moral Qua- dujejo ekonomski recepti sodobne- politiki neodvisnosti tako do Rusij« strukturo. Oblikuje se začarani dros zagotoviti gospodarsko neod- ga kapitalizma, zahteva pospešeno kakor do Združenih držav in d° krog: nerazvito gospodarstvo otežu- visnost v tem smislu, da bi se bra- notranjo akumulacijo, ki pa ni mo- vsake druge sile«. Njegov poslan«0 je graditev infrastrukture, ta pa po zilsko gospodarstvo trdno postavilo g0ča brez določenega poslabšanja je obiskal Tunizijo kjer se je sest«1 svoje otežuje gospodarski razvoj, na lastne noge, tako da bi njegov ekonomskega položaja širokih mno- s Ferhatom Abasom, predsednikom Klasični kapitalizem s svojo težnjo nadaljnji razvoj ne bil odvisen od žic. 0b tem se bodo verjetno pono- začasne alžirske vlade, brazilski tis* graditi infrastrukturo le v obsegu, tuje pomoči in kapitala. rile obtožbe, ki jih je bilo slišati že -pa piše, da goji Ouadros simpatij« ki je nujno potreben za izkoriščanje Predstava, ki si jo je Ouadros v predvolilni kampanji, češ da je do alžirske neodvisnosti, naravnih bogastev, ne zagotavlja ustvaril o sebi v brazilski javnosti, Ouadros le brazilska izdaja argen- V odnosih z ZDA, katerih kapit^ zadovoljivega izhoda iz tega začara- Je šlika -iibšlfedhejfa^ bfžnltSja 'eko- tipskega predsednika Frondizija, ki bo potreboval, si bo novi predse^ nega kroga. Sodobni kapitalizeni pa nomskega nacionalizma, slika poli- so ga prav tako izvolile levo usmer- nik Brazilije — tako kaže — išče izhod v tem, da naloži graditev tika, ki je sposoben zbrati in orga- jene množice in ki ga zdaj napada- zadeval, da bi se nadaljevalo dos0, infrastrukture državi, pri čemer nizirati raztresene in razdrobljene jo, češ'da izvaja‘ ekonomsko politi- danje sodelovanje, vendar na nek0" družba kot celota prevzame odgo- sile nacije. Ouadros meni, da se bra- ko, kakor mu ukazujejo ZDA. Za liko spremenjenih osnovah enak0-vomost, da zagotovi kapitalistične- ziish0 gospodarstvo razvija počas- zdaj je težko napovedati, le prihod- pravnosti in medsebojnega spošte mu razredu ugodne pogoje za go- nejej kot bi se lahko: ter da ga nost bo odgovorila na vprašanje, v vanja. To pa pomeni več samostoj' spodarsko dejavnost m za vlaganje ogrožata pomanjkanje poleta in ko- kakšnem obsegu se bo poslabšal po- nosti v mednarodni dejavnosti, č“ kapttala v panoge, ki prinašajo ve- rUpCija- p0 njegovem mnenju je ložaj širokih množic oziroma ali bo prav ne tudi antiamerikanizma. like dobičke. »svobodna pobuda temeljno jamstvo to poslabšanje nadomestila večja prav gotovo Ouadros ni razkF1 Od Ouadrosa pričakuje Brazilija, za naš gospodarski in družbeni na- možnost zaposlitve, ter nazadnje, ali vseh svojih namenov in zamisli, z3' da bo v državnem merilu storil ti- predek«. Toda če postane svobodna se bodo obtožbe o »brazilskem to je v tej zvezi pričakovati še sto, kar je že storil kot guverner pobuda »nesposobna, nezadostna ali Frondiziju« pokazale kot upravi- cej novega. Tisto, kar smo poveda1’1 pokrajine San Paolo, najbolj indu premajhna, ali če je njena dejavnost čene. pa priča o njem kot o politične01 strializiranega področja v Braziliji, v nasprotju z interesi skupnosti, na- Že zdaj pa je dokaj razširjeno voditelju, ki razume utrip svojeg3 se pravi, da bo zagotovil, da bo cije ali nacionalne varnosti, tedaj mnenje, da se bo Ouadrosova zu- časa ter težnje in potrebe svoje d0- država upravičeno poseže v gospo- nanja politika razlikovala od politi- zele v tej pionirski dobi njene.?3 V PRIHODNJI ŠTEVILKI BO -DELAVSKA ENOTNOST« ZAČELA PRIOBČEVATI PODLISTEK O OZADJU IN DRAMATIČNEM RAZVOJU STAVKE, KI ŽE NEKAJ TEDNOV PRETRESA BELGIJO. di, se zdi, da si vlada v Stanlep-villu utrjuje položaj in krepi nadzorstvo nad velikimi deli dežele. Če bo znala razgibati svojo potencialno moč, ki je znatno večja od nasprotnikove, se bo obdržala in se okrepila ter potem odstranila Mobutuja, tuje agente in tuje vmešavanje, ki se v raznih oblikah nadaljuje in stopnjuje, in sicer ne le s strani Belgije, temveč tudi ZDA. Pri tem bodo vladi v dragoceno pomoč pravilne akcije neodvisne afriške politike, ki so jo nedavno formulirali v Kon-akriju in zdaj v Akri, od koder sporoča neodvisna Afrika vsem in vsakomur, da bije v Kongu svoj boj, v katerem pričakuje od vseh prijateljev podporo in razumevanje. Še posebno pomembno je, da bodo to doumele ZDA oziroma njihova nova uprava, ki si je postavila cilj, približati se Afriki in Aziji ter si zagotoviti več njunega zaupanja, kot je to uspelo Eisenhovoerjevi vladi. To bo pravilno razumela tudi neodvisna politika Azije, ki morda ne čuti kongoškega problema enako — kar je tudi razumljivo — vendar mora iz mnogih skupnih in iz lastnih razlogov podpreti afriške teze ter se pridružiti prizadevanju neodvisne afriške politike. Ob začetku novega leta svet nima povoda za brezskrbnost, ima; pa dovolj razlogov za prepričanje, da bodo neodvisne dežele po svetu kakor doslej tudi v prihodnje omogočile prebroditev kriz in težav in da bo tudi ta preizkušnja uspešno prestana. Sile neodvisne politike so se zlasti zaradi likvidacije kolonializ- Predsednik darstvo«. O tujem kapitalu meni ke dosedanje vlade in tudi od Fron- razvoja, hkrati pa tudi kot o rea11’ Ouadros, da je treba »določiti meje dizijeve. To mnenje razlagajo po stičnem politiku, ki zna svojo de' rentabilnosti in norme ter prepre- eni strani s tem, da zahteva politika javnost vskladiti z dejanskim r®2' Čiti, da bi se tuji kapitali spreme- gospodarske ekspanzije in gospodar- merjem sil v določenem trenutk0 nih v bombo, ki bi uničila nacional- ske neodvisnosti večjo samoupravo aa političnem prizorišču. Ali bod° ho gospodarstvo«. in več manevrskega prostora v zu- lastnosti zadoščale, da bo izp°1# Vse to kaže, da bo Ouadros ubi- politiki, kot pa je bilo v Brazi- nji upe, ki jih vanj polaga Brazlili3’ ral politiko ekonomske ekspanzije, Uit doslej, ter po drugi strani s tem, (er se uspešno spoprijel s številnih5* širjenja tujega trga za brazilske pro- da bi bilo mogoče večjo samostoj- zei0 zapletenimi in težavnimi P50-izvode in večje prožnosti v odnosih nost Y . ZUIlaniePolltlčnih akcijah blemi, pa bo pokazala prihodno5*' s tujim kapitalom. Prizadeval si bo uporabiti za zavrnitev obtožb o ame- Qd odgovora na to vprašanje bo ol' torej, da bi ustvaril kar najugodnej- riškem diktatu v ekonomski politiki. visno, ali bo Ouadrosovo ime, kako* še pogoje za široko investicijsko de- ^ato soujjo, da bo (juadros ubiral je jme Kubičkovo, povezano z rast]0 javnost privatnega kapitala, domače- v zunanji politiki novo pot. Brazilije, ali pa se bo ta rast nad®' D | m tn ?a 'n tuiega- vendar z zagotovitvi- Tako med volilno kampanjo ka- Ijevala mimo njega ali celo njen)11 l aKSSlalia Pil 11<1S i°>.^a 130 vloga tujega kapitala ren- kor po zmagi je Ouadros jasno po- nakljub Gotovo pa je: Brazilija j« r tabilna glede na razvoj nacionalnega vedal, da upošteva spremenjene po- v burnem gibanju naprej. Subj«lv' V petek je prispel v Beograd gospodarstva. Pri tem se bo izogibal goje po svetu ter jih jemlje kot či- tivni činitelji lahko to gibanje '■! na tridnevni uradni obisk pred- enostranske usmeritve na severno- nitelje, ki bodo močno vplivali na določenem obsegu pospešujejo a11 sednik Pakistana Mohamed Ajub amerlški trg in večal delež evrop- uspeh ali neuspeh njegove politike zavirajo, ne morejo pa ga popoln0-Kan. V Jugoslavijo ga je povabil slcega kapitala kot protiuteži eko- nagle graditve Brazilije. »Braziliji ni ma zadržati, predsednik republike Josip Broz nornskemu vplivu ZDA Hkrati bo treba posnemati nobene dežele po MILOŠ MARINOVI^ Tito. Feldmaršal Mohamed Ajub Kan se je rodil 14. maja 1907 v severozahodni obmejni provinci tedanje kolonije Indije. Končal je muslimansko univerzo, vojaško pa se je šolal v angleški vojni akademiji Sandhurst. Častnik je postal leta 1928. Med drugo svetovno vojno je bil na fronti v Burmi kot poveljnik bataljona. V začetku 1947 je postal polkovnik, zatem pa brigadir in poveljnik čet v vzhodnem Pakistanu. Leta 1951 je bil imenovan za prvega poveljnika pakistanskih kopenskih sil in povišan v generala. Po prihodu na ta položaj je storil vrsto ukrepov za reorganizacijo vojske in spremembo le-te v sodobno armijo. Od oktobra 1954 do avgusta 1955 j'e bil obrambni minister. Pri državnem udaru 8. oktobra 1958 ga je tedanji predsednik vlade imenoval za glavnega izvršitelja izrednega stanja, 27. oktobra 1958 pa je postal predsednik Pakistana. Oktobra 1957 je postal tudi feldmaršal. Na volitvah februarja 1960 je bil izvoljen za.' predsednika Pakistana. V KAMERUNU Le teden dni loči Kamerun od prve obletnice neodvisnega življenja. Točno pred letom dni si je ta afriška dežela, ki je bila desetletja pod francosko upravo, pridobila neodvisnost. Pokanje pušk, ki je spremljalo slovesnosti ob zgodovinskem dogodka Kameruna, po še nadalje odmeva v mnogih delih dežele. To nrso streli navdušenja, temneč kakor pred letom dni tudi zdaj znamenja notranjih spopadov, ki so se začeli že pred leti, ko je Unija kamerunskega prebivalstva napovedala m začela boj z orožjem za osvoboditev dežele iz kolonialnih okovov. ' Negotovost glede tega, ali bo neodvisnost prinesla tudi tako zaželeni notranji mir, je že zdavnaj zamenjala povsem prepričljiva gotovost. Unija kamerunskega prebivalstva kot ena najmočnejših političnih organizacij v deželi in edino gibanje, v francoski Afriki, ki je zgrabilo za orožje, da bi pregnalo kolonialne gospodarje, je jasno povedala, da ne sprejme nobene rešitve brez popolne, resnične neodvisnosti. te prve dni neodvisnosti je Unija mirno sporočila: »Revolucija se nadaljnje.« Njeni cilji: resnična neodvisnost, npostavitev in spoštovanje demokratičnih svoboščin, zemljo tistim. ki jo obdelujejo, izboljšanje položaja in ukrepi za blaginjo delavskega razreda. Odtlej je minilo dvanajst burnih mesecev. Medtem so bile predsedniške in parlamentarne volitve, odpravili so večletno prepoved, ki je Unijo kamerunskega prebivalstva proglasila za nezakonito (še za časa francoske uprave), napovedali so možnosti za normalizacijo notranjih razmer — vendar stabilnosti ni bilo. Sedanji režim, katerega voditelji so se tudi pred proglasitvijo neodvisnosti opirali na francoske kroge v metropoli in v domači deželi, je nadalje tesno sodeloval s Parizom. To povezanost je potrdil sredi novembra sklenjeni sporažum o sodelovanju s Francijo. Na sporazumu sta. podpisa zunanjih ministrov Couve de Murvilla in Charlesa Okale. PO uradnem sporočilu določa sporazum odnose med obema deželama na gospodarskem, finančnem, valutnem^ vojaškem, kulturnem in administrativnem področju, posega pa tudi v civilni letalski promet. Čeprav francoski tisk ni objavil, podrobnosti o tem vseobsegajočem sporazumu, lahko posredno ugotovimo, da je bivša metropola dovoljna z razvojem medsebojnih ^ nosov, ker ji je sporazum zagoto* prejšnje interese in položaje. .1, V tem je pravzaprav bistvo taZ}1 & med Unijo kamerunskega prcbivalst^ in sedanjim režimom. Unija je namrH zahtevala že pred proglasitvijo visnosti, naj se dežela ne le fcrmaln ’ temveč tudi dejansko osvobodi fra,,.c 0 skega varuštva in obere samostojn.j pot v notranjem razvoju in v zn;iaIHj politiki. Prav zato so glavni vod»te*J Unije kamerunskega prebivalstva zvali svoje pristaše, naj bojkotirajo volitve ter se nadalje z orožjem boru proti francoskim enotam in varnostni silam. ^ Del tako imenovanega zmernež krila Unije kamerunskega prebivals* in nekateri simpatizerji pa so so^c!a, vali na volitvah^ in so zdaj v vParlflv mentu močna opozicijska sila, čePrij, si je vlada zagotovila večino. O*0 ščina, da je del volivcev bojkotiral v, litve, da se je znaten del volivcev °.e ločil za opozicijske kandidate in da več vladnih ministrov na volitvah P1’", padlo (zato je bilo treba vlado sPTv\ meniti), je pripravila celo francos tisk do tega, da je odkrito priznal n Živahna dejavnost ceylonskih sindikatov Mezdni delavci - petina prebivalstva Kako je v deželi, ki ima več sindikalnih central smo najbolje osebno občutili med žili med navzočimi ne le člane orga- jetjih in ustanovah je le formalna, Sindikalna federacija Cejlona, ki bivanjem na Ceylonu. Nekaj dni, ki smo jih preživeli v tej izredno leni otoški deželi so ,mzacije’ te“več tudi, s,k°raJ vSe df ker CFD doseže z vplivom na neod- šteje okoli 60.000 članov, je pod vpli-^ kar vrrctiu 0 ,-x • • • j-, I. . . 1 , tepi OlOSKl oczeii, SO iaVce, zaposlene v določenem pod- visni sindikat povsem enake smotre, vom cejlonske KP. Dejavnost te or- se kar vrstili stiki z vec različnimi sindikati, ki so nas na vsak način hoteli pozdraviti JetJu- ganizacije je popolnoma pod nad- v svoji sredi ter vključiti v program našega obiska kar največ sestankov in pomenkov. CePfav cpD ne sme delovati v milijon članov v sindikatih zorstvom pokroviteljske stranke. ~ -ji.. . . . ^ državnih podjetjih in ustanovah, ni Drugi dve sindikalni centrali ni dodamo temu kratkemu pre- V lažno, vroče podnebje je po svoje pripomoglo, da je bil ta program zares na- težko ugotoviti, da je njen vpliv tu^ sta tako pomembni niti ne delujeta gledu cejlonskih sindikalnih central poren in nam je vzel še zadnje ostanke sil na nanorni azilski turneii Vendar_____________na! d! z™° m?čan' morda cel° tako organizirano kot omenjeni dve. še t0. da deluje tudi precej neod- . , J , ; 7, . naP°rm aziJSKl turneji. Vendar — naj vladuje. Obstaja namreč dokaj moč- Neodvisni sindikat industrijskih in visnih sindikatov in da je na Cej- je Ollo Oivanje na Ceylonu se tako utrudljivo in naporno, nedvomno sodi V vrsto naj- na neodvisna organizacija, ki zbira trgovskih delavcev, ki je pod vpli- Ionu skupno približno milijon sin- močnejših vtisov, ki smo jih dobili na tem notovaniu Tako Drisrčen snreiem ki so nam dela.vce.,in nameščence v državnih vom cejlonske vladne Stranke svo- dikalno organiziranih, nas to pre • ,1*1* - . ,J na ,.P .OVanJU* laK0 prisrčen sprejem, Ki SO nam podjetjih in je pod močnim vplivom bode, še ni mogel organizirati Živah Pnča, da je sindikalno gibanje na ga priredili VSI sindikati, tolikšno navdušenje za prijateljsko sodelovanje Z našimi sin- CFD. Razlik v stališčih in v dejav- nejše dejavnosti svojih osnovnih or- Cejlonu zelo razvito. Njegova raz- dikati, tako izredno zanimanje za vse, kar se dogaja v Jugoslaviji, vse to je bilo vse- L*teh tdveh or?anizacij tako re- garači j. Vzroke je morda iskati v cepljenost je vsekakor motnja in te-, , . » , , . ... e J *>e ouo vs,e koč m, zato m pretirano, če rečemo, nezadostnih izkušnjah, saj so orga- žava, vendar je upravičeno upati, da KaKor vredno vec kot napori, potrebni, da Vidiš in bbčutiš vse to. da šteje ČFD nad 200.000 članov, ker nizacijo ustanovili šele leta 1956, pa b°do dosegli v bližnji prihodnosti c . ......... je v Sindikalni federaciji državnih tudi v ebčasnih nesoglasjih glede vsai v praktični dejavnosti tesnejše Stiki s posameznimi sindikalnimi ŠTEVILČNO NAJMOČNEJŠA yajo še bolj okrepiti kompaktnost uslužbencev in delavcev, kjer ima sindikalne politike. Na ravni cen- sodelovanje in da se bodo cejlonski itralami, še posebej pa obiski ORGANIZACIJA: SINDIKAT in strnjenost te nacionalne skupine. CFD odločilen vpliv, včlanjenih nad tralnega vodstva je še mogoče govo- delavci potem lahko bolj enodušno hovih osnovnih organizacij po TAMILOV Med nhisknm na ^ainii. nlantaaoK .100.000 Hudi. Prenrosteie rečeno, riti o nmaramn in deia.mneti ^,i;borili za uresničenie svniifi ratite^ centralami, še posebej jja obiski ORGANIZACIJA: SINDIKAT in strnjenost te nacionalne skupine. CFD odločilen vpliv, včlanjenih nad tralnega vodstva je še mogoče govo- delavci potem lahko bolj enodušno njihovih osnovnih^ organizacij po TAMILOV Med obiskom na čajnih plantažah 100 000 ljudi. Preprosteje rečeno, riti o programu in dejavnosti, dalje borili za uresničenje svojih zahtev. \ m_rantaŽah 7°,,?am om<> Med štirimi nacionalnimi sindi- smo na primer povsod videli indij- prepoved dela CFD v državnih pod- navzdol pa le težko kaj opaziš. TEODOR OLIC ilnimi centralami in več neodvis- ske zastave, slike Gandiia in Nehru- . ___:_______________ j" j ' , Med štirimi nacionalnimi sindi- smo na primer povsod videli indij- g čih, da smo se zadovoljivo sezna- kalnimi centralami in več neodvis- ske zastave, slike Gandija in Nehru- fer -0- — Mlik‘ p j osti v njem. njej so večinoma plantažni delavci Ijiva. Voditelji te organizacije pa tr- KT tur RAZUFPf TF\rfiQT¥ Tamili, ta organizacija velja za dijo, da se zadnje čase pridružuje MOČNO SINDIKALNO GIBANJE polltičn? neodvisno. Neodvisnost je CDK čedalje več Sinhaležanov. Tak seveda le navidezna, ker je organi- razvoj te organizacije bi lahko le Splošni vtis: cejlonsko sindikal- zacija v bistvu politična osnova ta- pozdravili, no gibanje je kljub razcepljenosti mitskega' gibanja na Cejlonu. precej močno in globoko zakoreni- s dj letoš • . . ŽIVAHNA DEJAVNOST njeno. Za razhko od gibanj v dru- ^ , ?!a ,LlZd.: SOCIALISTIČNIH SINDIKATOV gih^ijskih^dčželah je cejfonsko sin- Cejlonski dkvški kongres^in SOCIALISTIČNIH SINDIKATOV dikalno gibanje že pomembna druž- Cejlonski demokratski kongres. V Najbolj aktivna sindikalna orga-bena sila, s katero je treba računati te' organiz,acl''> k' Je ohranila ime nizacija v pravem pomenu besede je Pri tem je pomembna ne le številč- P^ga sindikata, se je zbralo okoli Cejlonska federacija dela (CFD). Ta na moč, temveč še bolj akcije in za- P0! millJ°na članov. Številka je vse- je pod vplivom Cejlonske sociali-misli, ki jih uveljavljajo sindikati. kako? upoštevanja vredna. Po drugi stične stranke in ima okoli 120.000 Dolga in močna tradicija sindi- *traiu pa °r8anizacijska struktura, članov. Cejlonski socialisti so po kalnega gibanja na Cejlonu je vse- ^eJavnost in delo CDK dokazujejo, svetu bolj znani kot trockisti, tako kakor prvi in najvažnejši činitelj °a gre za .,I<0 urejeno in rnnožič- da se Cejlonska federacija dela ime-moči in širine sedanjih sindikatov. no orgamzacijo. nuje trockistični sindikat. Vendar je ta tradicija pogojena tudi O tem smo se tudi sami prepri- Delovanje CFD je omejeno na de-s posebno strukturo cejlonskega go- cal, med obiskom čajnih plantaž, ki lavce in nameščence, zaposlene pri spodarskega m družbenega življe- so poglavitno oporišče CpK. Kjer- zasebnih delodajalcih. Federacija nja. Cejlon je na primer zdaj ena koli smo bili, povsod smo opazili dela ne sme delovati v državnih hnif0,t^Si^hn^ J r?Vltl5 }n naj' krafvp,e cfntre CDK, povsod smo podjetjih in ustanovah. Večino nje-bolj stabilnih dežel v tem delu sve- srečavali aktiviste, organizatorje in nih članov sestavljajo plantažni de-ta čeprav tipi zaradi modeme bo- številno Članstvo CDK. Vendar se lavci (okoli 75.000), dalje delavci dežel nera7’aHh mrm T iP° razvltlh “ed temi °blski nlsmo mogli izog- predelovalne industrije (8000), pri-dezel — zaradi monokulture. niti vtisu, (la je organizacija preveč staniški delavci (6000) itd. Caj kot poglavitni cejlonski pro- zasnovana na nacionalnih temeljih . izvod, zaradi katerega je otok za- in da se bolj ukvarja s političnimi Dejavnost CFD je zelo živahna in slovel po svetu, zavzema v izvozu vprašanji (pravice nacionalne manj- Pomeiiibna. Omejena je, kakor so nad 60 %, medtem ko pomeni gumi šine itd.), kot pa s tistimi, ki bi nam P?vedali. na tri poglavitna nadaljnjih 30 »/o. Vendar dosega cej- bila bliže in dostopnejša sindikalni vPtašanja: zagotoviti delo, mezde in Ionski izvoz vrednost nad 500 mi- organizaciji. politične pravice. CFD je znana kot lijonov dolarjev letno, kar je več, Tat*«« '=♦ unv • ena najboIi »Bi111* in najbolj brez- kot znaša jugoslovanski izvoz. Pu- »,„If usmer-,enost J.e ,£a" kompromisnih central pri organizi- stimo ob strani, da mora Cejlon za mikavna’ 'PvŽaj Ja‘ raniu stavk* Uživa podporo tudi sin- domače potrebe uvažati praktično neorganiziranih delavcev, vse; kljub temu nam ta podatek po- manjšina m- Na mnogih zborovanjih, ki nam jih srednje predstavo o obsegu in moči lo}nu praS' Je PriPraVila CFD’ Sm° ^ °Pa* cejlonskega gospodarstva. Zadostuje podatek, da-velika večina O dokaj visoki gospodarski ravni sploh nima cejlonskega državljan-pnča tudi podatek o strukturi eko- stva. Zato so ti ljudje prikrajšani nomsko aktivnega prebivalstva. Pri tudi za mnoge državljanske in poli-Kakih desetih milijonih prebivalcev, lične svoboščine; na primer za vo-kolikor jih ima Cejlon, je blizu dva lilno pravico itd. Položaj tamilske milijona mezdnih delavcev na plan- narodne manjšine in njen odnos do tazah m v industriji. Tako visokega domačih Sinhaležanov sta še zdaj odstotka mezdne delovne sile nima daleč največje neurejeno cejlonsko nobena dežela v cejlonski soseščini, notranje vprašanje. Ob tem hkrati spoznamo moč cej- v Ionskega delavskega razreda, ki je Kp snK> iskali odgovor na to vpra-številčno močan, zato po mnogih fanje, smo izvedeli med drugim, da sindikalnih organizacijah bolj in l®c.ePonska'dada P0 razglasitvi ne-bolj predstavlja močno in dobro J>dvisnosti zajezila dotedanje prise-organizirano gibanje. Ijevanje Tamilov, ki so jih kolonial- V tako ugodnih pogojih za delo- ni uPravljavci vozili iz Indije kot Vanje je sindikate prizadela nevšeč- ceneno delovno silo za čajne plan- v Mehiki neredko slišite besedo električarjev še zlasti opozarjajo, da ve Je objavila hkrati s konkretnim po- delavcev mehiške remiblike _ so lz- n°st, ki tudi Cejlonu ni prizanesla: taŽe_ Vendar^še vedno prihaja pre- »upornik, kot sinonim za «ane sindi- mnogi sindikalni voditelji ne spoštu- zlvom drugim sindikalnim organiza- volili Rafaela Galvfna, dotedanjega razcepljenost sindikalnega gibanja. f.eJ Tamilov ilegalno na Cejlon. Živ- bUl ^dLve^mooml^tamkalf^ kerd?n ttodikafrn ° notranJi demokrac«i v cljam, naj sprejemajo ukrepe, ki bi generalnega sekretarja Nacionalne fe- Glede tega je položaj skoraj natan- j6njskf V1« de,JOV”e ^az™ere 50 na nosilci novih tokov v mehiškem de- V prvih dveh letih Je Nacionalna banfa^v^elou1*^14 uvodnT^self teh j^fn1 komunikacijelektriSke lnro*iem ntti niso prista- p2“ razr®d izboljšati življenjske in delov- Lani so bila nacionalizirana podjetja ^ L / , Politične^ sne, zato je ši takega boja_ na sedanji razvojni panjkljivosti, značilne za prejšnje ob- ne razmere ter zagotoviti, da bodo elektriške industrije severnoameriške V MEHIŠKIH SINDIKATIH PIHA SVEŽ VETER ---— .^**-.««***j*** Aii Aamiiuv a iucji inaijSKe nacionalno- v birokratizmu sindikatov, v v drugih sindikat*««, je^a^e^pogo^to^ma^jfejTto da M ^e^DrilaB^ht0M»onskemU’ 1 t^*J° 1 d0k°U d"{a"s0ldkelp0*”eble v lnte?es“deUvc“v^temvec tudi za kratlčno voliti svoja vodstva, spošto- tričarskih organizacij, da bi mogle razcenll^ct 1 ,• i prilagodili cejlonskemu lavce vin ker svoje položaje pogosto »Plošni napredek dežele. vanje In izboljšanje kolektivih po- uspešneje reševati snupne probleme. ^ P jcnost in uspesno organizira- okolju. Razne organizacije podpira- zloraWJaJ° škodo delavskih koristi, Federacija električarjev je novemb- godb, višje plače, preprečevanje sle- Tako je ta vladni ukrep med drugim skupne akcije. jo ta Odnos Tamilov ter Si Drizarie- ln 8IC®r Preayseoi v tem smislu, da se ra 1959 izoblikovala osnove za skupno hernega vmešavanja podjetja v sin- pospešil tudi ustanovitev sindikalne ^ - uc sporazumevajo z delodajalci. Sindikati akcijo mehiških sindikatov. Te osno- dikalne zadeve, volitve sindikalnih centrale. ^^^^vodstev samo iz vrst tistih ljudi, ki Ustanovitev nove sindikalne centra SE NADALJUJE BOJ d-:)j;etnJiitdeot;di!’ier7„ši: d.uev^kz^WeVJ!\T;rnvned»i da Nekdanjem Francoskem Kongu, je mo- Izkoriščanje pomembnega ležišča bok- „k„: .D"1!.6 Prv? besedo. Sodec po odločnosti, ki K»».v znie,kn novembra priznati, da v sita v Adamni so odložili v pričakova-. arnerunn ni mogoče vladati brez Uni- nju lepših dni.« Pa „'!I",eruns.ke?" Prebivalstva, še manj Voditelji Unije pa navajajo, da so nlfiTi1. nJeJ* Do podobnega zakl^nčka imajo dokument, ki dokaznje, da »o imajo dokument,'ki 'dokaznje, taji kapitalisti dajali prispevke r uJeJ* L-’lf f/inu _________ Pf.sli že prej tudi ameriški diplo-fer Predsiavn‘k’ v Afriki na kon- so nl0..', T .,1.an*er-iu*, (ej konferenci proti uniji, v odgovor na to je Unija ?unr50tovib’ da »seda"ji mir (v Kame- nvedla akcije z orožjem proti planta- “Ok« francoskih “iL Wžnnaje?o8T^: rižiT- j.ni mosI * Brazzavillora«. Ame- tj —/ii Sn Kl so bili celo mnenja, da biv^teUi Unije kamerunskega pre-PraV ^otovo voditelji iannne t«ovl„. .Pk.v» ima težav.1 J bOU A,MeV Rrotikolonialne- teri imajo, kakor kaže. francoske Če zkoriščan^ nomemhnetfa ležišča hnk' 7 Afriki. Voditelji Unije prvo besedo. Sodeč po odločnosti, itn v Adamu? aTSlnffii v nriČakov.' P'>P‘s«J«J» ,‘a .“boj francoski terori- so jo pokazali voditelji Unije po ub iu lepšfh“mdni.'° 0dIOŽrh Pr,i,,k0V,,■ lit1 Lok“l>Ai dc- fat^jf^tj^pr-Tio^ud! ul?^- bena Im Niobeja, generalnega sekretar ja Unije, kolonialnim oblastem 1. 1958 ni prinesel uspehov, ki so jih pričakovale. Trenutno zvenijo mnogo realneje in pametneje ponovni glasovi in ponudbe nekaterih znanih kamerunskih vrtn ilol ia-tr -ra nnmvail twan iti —1 _ ----- organizaciji .Rdeča roka«, „c- Inje v mnogih deželah in sknša — včasih ji to uspe — likvidirati voditelje osvobodilnih gibanj afriških dežel in Evropejce, ki pomagajo tem gibanjem. Po nekaterih informacijah naj bi ta uboj vzel Uniji vodstvo in tako olajšal boj proti njej v Knmernnu. Francoski tisk je napo. .Kdor da bo lapovedal možnost, :eli : »vj.ruOTii ...luj, da bi vodstvo prevzeli .zmerni«, s ku- seje veter, naj bo pripravljen, terimi bi se bilo mogoče pogovarjati. ““...‘7. zel v»bar,« odgovarjajo vodi- Hkrati pa se je začel srdit iapad na telji Unije na izzivanje tujega kapitala pristaše Unije; francoska letala so in na njegovo prizadevanje, zatreti Bombardirala nporniška naselja, j voditeljev za posredovanje med sedanjo kamerunsko vlado in predstavniki Unije. Eden izmed njih je izjavil pred dnevi, da je prišel trenutek, ko naj se vrnejo v domovino vsi Kamerunci. nx-y , , , m na njegovo prizadevanje, zatreti bombardirala nporniška na«*!;* »»v«« \rneJ0 v nomovino vsi ikamernnci. d« spoznavajo tudi težnje kamerunskega ljudstva po po* so streljali patriote, kamerunskim štn- iih lijejo politične razlike, da 8„7#"10 P“'“i neodvisnosti dentom/ ki simp.tizirajo z Unijo so v bodo skopaj gradili svojo deželo, gofe uJIj-? K “ • d 8e- da J* ‘o Učinkovito svarilo Franciji odvzeli štipendije itd. Te dni fa to s7l n- jr ^ z .VnlI°' rplivalo na nekatere poslovne lindi. ie kamernnški parlament sprejel za-Ioni f0^111^1 ^o^o^®111 gospodarski raz- zlasti ameriške, drugi pa še nadalje kon ki nooblašča ---------o-—-’« ** u frusamcAiiiJi .vw.a. izredno stanje, kar se nana-predvsem na 11 okrožij na jngn, sredi Kameruna. Kaže, da bodo ti predlogi uspeli pod pogojem, če se bo nehalo tuje vmešavanje v kamerunske zadeve, kar oi deželi omogočilo, da bi po vrsti burnih let zaplula v pristanišče miru m stabilnosti. B. R. ---------V z *» u tisiiiu 1JUU1, IAJ «-> v v v- i3ixiuixvcixiic k. C.i Ul rt- so zaposleni v določenem podjetju, 1® j® za mehiško sindikalno gibanje ter spoštovanje načela tajnega in ne- še posebnega pomena, in sicer zlasti posrednega glasovanja na volitvah zato, ker so sindikati najpomembnej-slndlkalhlh vodstev. še delavske organizacije v Mehiki. Iz- V Mehiki je zdaj več sindikalnih ven sindikatov ni pomembnejše de-central. Številčno najmočnejša med lavske organizacije, ki bi mogla njimi je Konfederacija delavcev Me- dosledno zastopati njihove interese, bike (CTM). V njej so tri težnje: ena Razne politične struje, ki so se po-zastopa stališča, ki jih je formuliral rajale v Evropi, se med delavskim sindikat električarjev, druga je za razredom Mehike niso mogle trdneje zmernejšo pot, tretja, desničarska, pa zasidrati. Ustanovitev nove sindikalne hoče sindikat popolnoma vpreči v ka- centrale je pomembna tudi zato, ker oitalistlčni voz. se njena dejavnost ne omejuje le na Voditelji federacije električarjev si reševanje problemov, tesno povezanih ne delajo utvar, da bi bilo mogoče z neposrednimi Interesi delavcev, tem-čez noč uveljaviti skupno osnovo. Na- več posega v proučevanje družbeno- C n r rt f n n nrttirTavio !«% .—a z olmmrttvi c LriVt *»<-> «... -z : s_ gg Vo- ** I« v v-z,J ca v lil ozvupuu/ uauuvu. IN U UliC V čalajc Ul UZUt sprotno, poudarjajo potrebo po vztraj- ekonomskih razmer v deželi in nem, intenzivnem delu za njeno uve- udejstvuje tudi na tem področju, vo-ijavljanje. Njihova akcija je pozitivna ditelji nove centrale poudarjajo, da je tudi zato, ker je javno nakazala pot nujno zajeti objektivne procese v šote ozdravljenju mehiškega sindikalne- dobni Mehiki ter v skladu s tem žaga gibanja. Po drugi strani pa fede- črtati naloge in vlogo sindikalnega racija poudarja, da s svojo akcijo no- gibanja. Po njihovem mnenju za meče poglabljati razcepljenosti, kl je žč hiško sindikalno gibanje ni vprašanje tako velika, temveč želi s svojim kon- iskanje Ideologije, ker jo je že dala struktivnim delom prispevati k zdru- mehiška revolucija, temveč gre za zevanju sindikalnega gibanja. vprašanje, kako se sindikati zavedajo Glede na takšno stališče je že do- svoje vloge na sedanji razvojni stop-segla prve uspehe. Nedavno so nam- nji dežele. Nova centrala zahteva doreč ustanovili novo sindikalno centra- slednejšo izvedbo zemljiške reforme, lo, ki je združila sindikate električar- izboljšanje gospodarske in kulturne jev (Nacionalno federacijo delavcev ravni širokih ljudskih množic, pravič-elektriške industrije in komunikacij, nejše razdeljevanje narodnega dohod-Mehiški sindikat električarjev. Nacio- k a in zagotovitev novih delovnih mest, nalni sindikat električarjev itd.) da bi mogli zaposliti 300.009 ljudi, ko- Oh zaključku kongresa združenih ,lk?5 iih vsako leto doraste za delo. sindikatov električarjev je na spreje- Ne gled® na t0> kolikšen vpliv bo mu govoril tudi mehiški predsednik lm®la na razvoj sindikalnega gibanja, Uopez Mateos, ki je dejal: »Prepričan P0™®0’ nova mehiška sindikalna čen-sem, da se bodo sindikati električar- tr“‘? in