The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
ambrikanski SLovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Sloven« Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 240
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 14, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
DVA VLADNA GOVORNIKA NA FARMARSKI KONVENCIJI. _ VLADA IZVAJA SVOJ PROGRAM Z NAGLICO, KOLIKOR JI RAZMERE DOPUŠČAJO. — PRVO DELO "NEW DEAL" BO, DA SE BO RAZDELILA KUPNA MOČ PREBIVALSTVA.
Chicago, 111. — Kakor je bilo že včeraj poročano, se vrši v tukajšnjem mestu konvencija farmarske federacije. Kakor kaže, polaga federalna vlada veliko važnost na to konvencijo in očividno hoče ostati z njo v stalnem stiku. Prvi dan konvencije, v ponedeljek, ji je poslal pismenim potom pozdrav predsednik Roosevelt sam, dan pozneje pa sta prispela iz Wash-ingtona dva visoka vladna 'či-nitelja, ki sta imela svoj govor na konvenciji. Eden od njih je poljedelski tajnik, H. A. Wallace, drugi pa dosedanji administrator AAA, G. N. Peek.
Peek je naslovil svoj govor na tiste, ki kritizirajo vlado, češ, da je s svojim programom vse prepočasna in da bi morala urnejše delati za izboljšanje razmer. "Večina kritikov," je dejal govornik, "se izraža ne toliko proti temu, kar delamo, marveč bolj proti temu', česar ne delamo dovolj hitro. Mi v Washi-ngtonu se zavedamo te dozdevne počasnosti v enaki meri, kakor se je vi, in sprejmemo za to tudi odgovornost. Edini odgovoir pa, ki ga moremo dati, je ta, da smo delali s tako hitrostjo, kakor so nam jo okoliščine dopuščale. Mi ne moremo pospešiti teka solncu in ga tudi ne zadržati. V počasnem obratu sezon, ki vplivajo na poljedelske operacije, sedem mesecev sploh nič ne pomeni. Čakati bomo morali še eno sezono, da bomo mogli uravnati kritične poljedelske razmere v osrednjem zapadu".
Z veliko večjo ihto pa je tajnik Wallace napadel vladne knitike in jih ožigosal, da streljajo skriti iz zasede. Tako ljudje, je dejal, nimajo nikdar večjega veselja kakor teftaj, če morejo kje zasejati razpor in povzročiti zmedo. Ker bo število takih napadalcev brez dvoma rastlo, je potrebno, da se drugi, dobro misleči, strnemo proti njim v enotno mogočno fronto. Vlada nadaljuje s svojim "new deal" nemoteno, je izjaval govornik. Prvo delo, ki ga ima izvršiti po svojem programu, je razdelitev kupne moči, da bo nehalo samo kapa-nje denarja od zgoraj. Doseči se bo moralo možnost trošitve denarja v spodnjih plasteh, pri koreninah.
-o-
Z LAŽJO SI POMAGALA Chicago, 111. — V uradu Hen-rotin bolnice, 929 No. La Salle st,, je v ponedeljek zvečer sedela uslužbenka Miss Eliz. Hansen, ko stopi v urad neki moški in z revolverjem v roki zahteva denar. Brihtno dekle pa si je znalo pomagati. Ban-ditu pravi, da denarja ni nikjer drugje nič kakor samo v veliki Železni blagajni. Ta pa je zaklenjena in edini mož, ki ve za kombinacijo, je odšel že domov. Ropar se je dal prepričati in je odšel. Dekle se je pa oddahnila. V blagajni je bilo namreč $1000 in blagajna je je bila odprta.
OBISK V
NEMČIJI
Italijanski diplomat prispel na obisk v Berlin. — Nemčija se smatra za zaveznico Italije.
Berlin, Nemčija. — Le malo se je v torek bavilo tukajšnje časopisje z dogodkom, ki bi se mu v drugačnih razmerah posvetile cele kolone, namreč zasedanju Hitlerjevega parla
RAZVALINE PO GOZDNEM POŽARU
V-.:'':'
Iz Jugoslavlfe«
VELIK OGENJ V MARIBORU: SKLADIŠČE BOMBAŽA, LAST TEKSTILNE TOVARNE "DOCTOR", UNIČENO. — PRESTRAŠENI PCGREBCI ZBEŽALI PRED OŽIVELIM MRLIČEM. — RAZNE DRUGE VESTI.
LINDBERGH NAD DŽUNGLO
Preletel 1000 milj razdalje nad divjo džunglo.
—o—
Manaos, Brazilija. —: Ameriški letalski par, Mr. in Mrs. Lindbergh, sta po nevarni vožnji preko Atlantika, ki sta jo nedavno napravila, podvzela v to'iek drugi, nič manj nevarni polet. Od tukaj sta se namreč odpravila na 946 milj dolgo pot preko divje džungle brez človeških bivališč in brez vsakih letališč. Njih namembni kraj je Trinidad, mesto Port of Spain, od koder se bosta vrnila domov v Ameriko.
-o-
STANJE IREZPOSELNC3TI V ILLINOISU
Chicago, 111. — Kakor poroča državna reliefna komisija, se je število družin na javni podpori zvišalo v oktobru za nekaj nad pet tisoč nad stanjem v septembru. To zvišanje je bilo samo v mestih izven Chicage, dočim je v phicaškem okraju to število padlo, in sicer za okrog 8000. Povprečna podpora, ki so jo dobivale družine v septembru, se je od $24.80 zvišala na $26.84 v oktobru, in sicer v Chicaškem okraju od $33.29 na $36.51; v drugih okrajih pa od $13.52 na $15.35. Zvišanje je bilo potrebno zaradi nabave kuriva in tople obleke za zimo.
-o-
KRIŽEM SVETA FRANCIJA NE
BO PLAČALA
Slika kaže razvaline, vse kar je ostalo od krasnega poslopja v Tujunga Canyon v južni Kaliforniji, ko ga je uničil gozdni požar. Poleg tega poslopja Je požar vpepelil še število menta, ki se je otvorilo omenje-[ drugih hiš in uničil velik kompleks gozda, nega dne. Očividno je namreč, da bo ta parlament delal, kakor mu' bo ukazal Hitler, kajti on sam si ga je namreč izbral in je bila torej volitev zanj 100 j odstotno njegova.
Mnogo več pa so pisali listi o podtajniku italijanskega zun. ministerstva, F. Suvichu, ki je v torek prišel v Berlin na uradni in diplomatski obisk. Nad vse slovesno ga je Nemčija sprejela. Saj ga je poslal Mussolini in Mussolinijeve milosti Nemčiji ni omalovaževati v sedanji njeni osamljenosti. Do meje so poslali posebno deputacijo, da ga je tam pozdravila in spremila do Berlina. V sprejemnem odboru na kolodvoru pa so bili najvišji državni činitelji.
Iz pisanja listov, predvsem vladnih organov, se jasno razvidi, da smatra Nemčija Italijo za svojo iskreno zaveznico in da obe skupaj snujete načrte za zmanjšanje vpliva Francije in s tem posredno tudi proti malim evropskim državam, zaveznicam Francije. Neki list pravi: "Italija in Nemčija imate enako mnenje glede problemov Evrope." Drugi list pa se izraža bolj odkrito: "Napad Italije na sedanjo obliko Lige narodov je razbuifil Francijo in malo antanto, dasi njih sedanje strjevanje fronte dokazuje, da so ta napad pričakovale. Beneš je odšel v Pariz, Boncour obiskuje zavezniške prestolice in Titulescu trdi, da revizija mirovnih pogodb pomeni vojno. Vendar pa uživa Mussolini naklonjenost Anglije in tako bi izstop Italije pomenil konec Lige."
--o-
—	Berlin, Nemčija. — Vsi nemški plemehitaši bodo morali predložiti vladi svoj rodovnik. Ako se bo izkazalo, da je bil kdo njihovih prednikov tekomštirih generacij Jud., se mu bo naslov plemenitaša odvzel.
—	Manila, Filipini. — Na neko tukajšnjo cerkev je v nedeljo zvečer navalila druhal več oseb,in jo znatno poškodovala. Napad je bil naperjen predvsem proti župniku, ki je prepovedoval, da bi se v cerkvi prodajale sveče in relikvije.
—	Atene, Grčija. — Kakor se doznava, je vlada Zed. držav podvzela nov korak, da izsili od Grčije, da ji izroči Samuela Insulla. Niti ameriške, niti grške oblasti pa ne dajo v javnost, na kaki podlagi se bo ta novi poizkus izvršil.
—	Wellington, Nova Zelandija. -
Izostal bo njen tretji obrok na
dolg Ameoriki.
Pariz, Francija. —- Dne 15.
decembra bo ponovno plačljiv francoski obrok na vojne dolgove Ameriki. Francoski poslanik v Washingtonu je d tem poslal francoski vladi uradno obvestilo. V torek je razrpotri-vala francoska vlada glede tega obnoka in prišla do sklepa, da ga ne bo plačala. Isto je storila že z dvema prejšnjima obrokoma, lani v decembru in letos v juniju. Kot izgovor je navedla, da se razmere od lani niso izpremenile in ji torej ni mogoče plačati.
-o---
PRIČA PROTI GANGSTER-JEM IZGINILA
Chicago, 111. — Važna priča Ameriški rear-admiral proti Touhy gangsterjem, pro-
Byrd je v torek odplul na svojo ti katerim se je imela pričeti drugo ekspedicijo na južni te- obravnava v torek, je v pone-čaj, kjer bo z njim skupina! deljek ponoči neznano kam iz-znanstvenikov in raziskovate- ginila. To je 20 letna Helen
ljev preiskavala razmere.
-o—
VSE PRIDE DO SVOJEGA PLAČILA
Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek zvečer se je vozila 19 letna Miss Morella Oldham iz Charievoix, Mich., v taksi po Wilson ave., ko opazi v nekem drugem avtomobilu 39 letnega E. Schultza. Takoj pozove bližnjega policista in mu naroči, naj Schultza aretira. Na policiji je nato dekle povedala, da je na neki proslavi v Michiganu dosegla v kontestu prvo mesto. Prišel je k njej Schultz in se ji predstavil kot vplivna osebnost pri nekem filmskem podjetju in da bo tudi njo napravil slavno igralko. Nekega dne pa je izginil in z njim so izginile iz dekletinega stanovanja štiri obleke in suknja, vredna $600. Po nepričakovanem na
MESTO CLEVELAND BANK-RUPTNO
Cleveland, O. — Tukajšnje mesto je — broke. Tako je izjavil novi župan H. L. Davis sam in je v ponedeljek zaprosil državnega governerja, naj državna zakonodaja pomaga mestu iz močvirja. Governer je obljubil, da bo drugi dan stavil v zakonodaji predlog, naj se izda začasnih obveznic za $300,000, kar bi mestu pomagalo za prvo silo. V ponedeljek je razsajal v mestu snežni me-tež in ob takih prilikah je mesto postavilo na delo po 300 oseb, da so kidale sneg; ta dan jih je bilo samo 60. Za svojo plačo bodo morali čakati vsi mestni uslužbenci.
ključju se je zdaj dekle zopet sestalo s tem sleparjem.
RUMUNIJA IŠČE VODITE LJA FAŠISTOV
Bukarešta, Rumunija. Oblasti so po celi državi vpri-zorile lov za voditeljem fašistične organizacije, ki je protizakonita, C. C ore an u. Dočim je policija zajela 3,500 njegovih pristašev, je on sam pobegnil, preoblečen v žensko.
-o--
AMERIŠKA ZASTAVA V
MOSKVI Moskva, Riusija. — Prvikrat po iruski revoluciji, odkar je na krmilu sovjetska vlada, je za-plapolala v Moskvi ameriška zastava. Razobesili so jo pretekli ponedeljek, ko je prispel semkaj ameriški poslanik, W. C. Bullitt, prvi ameriški diplomat v sovjetski Rusiji. Prvo, kar je poslanik storil, je bil obisk pri zunanjem komisarju, Litvinovem. Kje se bo Bullitt nastanil s svojim uradom, še ni določeno; potrebuje, namreč precejšnje poslopje, kajti imel bo kakih 80 uslužbencev.
Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
tamkajšnje Terry, ki je bila svoječasno v zvezi z gangster j i, a je pozneje obljubila, da bo vse povedala. Ne ve se, ali je izpremenila stanovanje, ali je bila vzeta | "for ride."
Bombaž v plamenih
Maribor, 23. nov. — Okoli polnoči je nenadno zažarelo nebo nad Mariborom. Močni žar, plat zvona in glas tovarniških siren so spravili malone celo mesto pokoncu, in radovedne množice so hitele proti tekstilni tovarni Doctor, kjer je gorelo s silnimi plameni veliko skladišče bombaža in bombažne preje. Požar je, kakor sodijo nastal že nekako okoli 10. ure ponoči, ko je prenehal obrat v tovarni. K sreči so ogen j kmalu opazili in začeli tudi takoj gasiti ter tako omejili, da se ni razširil, na ostala poslopja tovarne, s čimer bi bilo podjetje zelo prizadeto, prizadeti bi bili seveda tudi delavci sami, ker bi ne imeli zaposlitve. — Skladišče, v katerem so se nahajali velikanski kupi bombaževih bal in preje, je na vseh straneh skoro popolnoma odprto in je samo nadkrito. Zato se je plamen še hitreje razvnel, da je neposredno ogrožal predilnico samo, ki se nahaja v neposredni bližini, na kateri je radi vročine popokalo betonsko zidov je in so ga morali gasilci neprestano polivati s curki vode. Zunanje velike plamene se je združenim mariborskim gasilcem posrečilo, da so jih kmalu ukrotili, vendar je bombaž še vedno tlel v sredini kupa, zato so morali razkopati celo na pol zog-ljenelo skladišče. Gasilci so pa morali ostati na pogorišču do dneva, da so odstranili vsako nevarnost nadaljnega razširjenja požara. Škoda, ki jo trpi tovarna na izgubi bombaža in prediva je ogromna, ker so bile zaloge velike. Obrat tovarne radi požara pa ni trpel, le nekoliko manj delavcev je za kratek čas na delu, dokler tovarna ne dobi drugega blaga. -o--
Ko so ga spuščali v grob je oživel
strahu pred "vampirjem." Bali so se namreč, da jim je prišel izsesati kri. Komur se je živi mrtvec približal, da ga prepriča, da je še živ in da ni umrl, vsak je bežal pred njim. Šele čez dolgo časa so se nekateri opogumili da šo se mu približali ter se prepričali da ni vampir, nakar so ga šele domači spustili v hišo.
PREDRAGE PIJAČE
Chicago, 111. — V ponedeljek so imeli lastniki točilnic pijač zborovanje, na katerem so se pritoževali nad visoko ceno viške, češ, da jim je nemogoče, zlasti po revnejših okrožjih, izhajati s £o ceno, ako hočejo prodajati legalno pijačo, na katero je bil plačan davek. Dočim se namreč domača viška prodaja po 40 centov za pajnt, morajo oni računati za legalno visko po 15 centov za glažek.
-o-
13,000 BOLIVIJCEV UJETIH
Asuncion, Pairaguaj. — Slovesne parade so se v ponedeljek vršile v tem mestu po okrašenih ulicah, da se proslavi zmaga, ki so jo dosegle para-guajske čete nad Boli vi j ci v pokrajini Gran Chaco. Vojno ministerstvo je namreč objavilo, da je bilo v zadnjih bitkah ujetih okrog 1.3,000 bolivij skih vojakov, nad 600 po pobi tih. L
Iz Banja Luke poročajo: V neki vasi pri Bugojni je umrl kmet Jovo Čačič v starosti 48 let. Imel je tako čudno bolezen, da še zdravniki niso mogli ugotoviti kaj mu je pravzaprav bilo, zato je bil pogreb še isti dan, ko je umri. Mnogo ljudi je prišlo na pogreb, ker je bil Jovo dobro znan. Eden pogrebcev je pa naenkrat zaslišal iz krste nekak ropot. Potegnili so krsto zopet iz jame in ko so jo odprli, so zagledali Čača živega. Kakor divji so se sedaj ljudje razbežali preko grobov po pokopališču in drveli nekateri proti vratom, mnogi so v grozi po-skakali kar čez ograjo. Jovo je pa čudno gledal okoli sebe; končno se mu je posrečilo da je priklical svojega soseda, katerega je prepričal, da je živ, nakar mu je ta na njegovo prošnjo prinesel od doma obleko, da se je lahko odpravil domov. Ko je pa Jovo prišel domov, je našel vrata zaklenjena, skozi okna so pa vsi preplašeni kukali domači drhteč od
Železniška nesreča
Dne 22. nov. je vlak v Št. Vidu nad Ljubljano resno poškodoval ključavničarskega vajenca Ivana Križaja iz Naklega pri Kranju, ki se je učil v Ljubljani in. je vsak večer vračal v Naklo. Ko je odhajal domov, je na nepojasnjen način prišel pod vlak, ki mu je popolnoma zdrobil levo nogo.
-o-
Krava raztrgala dečka
V	vasi Palačakovcih na Hrvatskem je pasel krave 12-letni Svetozar Nastič. Ena krav je zašla na sosedovo njivo in pastirček jo je zavračal s kamenjem. Pobesnela žival se je zaletela vanj in ga nabodla na rogove, s katerimi mu je raztrgala trebuh. Z dečkom je krava divjala cela dva kilometra daleč, dokler je niso vjeli kmetje in sneli z nje rogov mrtvega dečka.
-o-
Nogo mu je odrezalo
V	tovarni na Javorniku je bil nameščen inženjer Bandel, ki se je hotel iz Javornika peljati na Jesenice. Ko je prekoračil železniški tir, se mu je noga zapletla za tračnice. V istem hipu je pripeljala lokomotiva z Jesenic, ki mu je nogo popolnoma odrezala.
-o--
Požar
Na Dravskem polju je postalo žrtev plamenov gospodarsko poslopje posestnika Franca Kodriča v Račah, ki je zgorelo do tal. Ogenj je uničil tudi 80 meterskih stotov sena in 60 me-terskih stotov slame, dve brani in nekaj gospodarskih strojev. Škoda je velika.
-o-
Največji spomenik
V Trebnjah, kakor je bilo že poročano, so pred kratkim blagoslovili spomenik v vojni padlim trebanjskim junakom. Ta spomenik je največji in najveličastnejši vojni spomenik padlim junakom, na Dolenjskem.
PRAT IK
NIMAMO VEČ!
Vsem naročnikom bodisi Družinske ali Blasnikove Pratike sporočamo, da so nam že oboje pošle in z njimi, žal, letos ne moremo postreči več. Prosimo, da čit&telji vzamejo to rta znanje. V zalogi pa imamo še Mohorjeve knjige za leto 1934, ki so zelo zanimive in jih vsakomur prav toplo priporočamo. Stanejo s poštnino $1.25.
r ČSrsa D » mswH w
iiiimkiMški Slovenec
Četrtek, 14. decembra 193$
AMERIKANSKI SLOVENEC
frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta Jtfl.
l*b*ja vsak dan razun nadel], pone-talikov is dwefov po praznikih.
Izd;;, j a in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Nassiov uredništva in uprava: 1849 W. Cerraak Rd.r Chicago
Telefon; CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00
-	2.50
-	1.50
Cm celo leto------
Za pol leta-------
Za četrt leta_________
Za Chicago. Kanada in Evropo:
TU. celo leto---$6.00
Za pol leta----3.00
Za četrt leta —------ 1.75
Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerje*.
Eatabliihed 1891,
Iasued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_______
For half a year
_$5,00 _ 2.50 _ 1.50
For three months_________
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year___3.00
For three months--— 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ee ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
W -r. " wf m p-««
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
ip za katere vodi borbo. Tej nezavednosti in zaspanosti med nami je skrajni čas, da se napove odločen bp j! Proč z njo! Postanimo zavedni in navdušeni katoličani! Bodimo ponosni na svoje prepričanje in svojo katoliško vero! Izkazujmo svojo katoliško zavednost in ponos javno pred svetom in ne samo med štirimi stenami! Potem bodo imeli nasprotniki pred ria-mi rešpekt in ne bodo rekali, da smo nezavedni in zaspani.
Najbolj praktično sredstvo za jačanje značajev in zavednosti med nami je katoliški tisk. V hiši, v katero zahaja katoliški časopis, je zavednost in navdušenje za vsako katoliško stvar. Zato je naša naloga vseh, da ob vsaki priliki širimo na vso moč katoliško časopisje. Katoliški časopis je najmodernejše orožje za katoličane. Postavite ga kamorkoli hočete, pošljite ga v ofenzivo, širil vam bo navdušeno ideje in1 prepričanje ; postavite ga v defenzivo — obrambo, neustrašeno bo vam s pisano besedo odbijal protiverske napade. Tako sredstvo je časopis.
Ameriški Slovenci imamo tako izkušenega bojevnika. To je katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec". Nad 42 let stoji ua braniku katoliških Slovencev v tej zemlji. Junaško čuva vero in narodnost. Zrastel je med nami, naš je in mi smo njegovi. Letos' vodi zopet veliko letno kampan'jo za svoj obstoj in za razširjenje svoje cirkulacije. Rojaki Slovenci, na noge, agitirajmo zanj! Pridobivajmo mu novih naročnikov. Naredimo ga še večjega in močnejšega, naš obrambeni vitez je to!
Ojačimo svoj katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec'' in ta bo skrbel, da ne bo mogel nam slovenskim katoličanom v bodoče nihče očitati zaspanosti in nezavednosti. Agitirajmo zanj, pridobivajmo mu novih naročnikov! Sedaj je čas!
Tako se agitira! I? zapadla nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: "Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak naskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"!
PRIZNAL, DA JE DESET LET
LAGAL!
Katoliški Slovenci na delo!
Pokojni Lenin in še živeči Leo Trocki sta dolgo let snovala priprave za rusko revolucijo. Kar se skozi dolga stoletja drugim ni posrečilo, se je posrečilo tema dvema komunistični-; a voditeljema na Ruskem. Ko sta nekega večera v nekem ketnem stanovanju v Berlinu razmotrivala razmere in položaj, sta prišla tudi na vprašanje, kako obvladati razne vernike v Rusiji.
O pravoslavnih se je izrazil Lenin tako-le: "S pravoslavnimi bo najtežje, ti dajo silno veliko na svojo slovansko narodnost in to je najbolj trd oreh pri njih."
Trccki, žid, pa je dejal to-le: "Katoličanov ni posebno veliko v Ru*iji, toda ti so različni. Nemški katoličani so trdi in nepremakljivi, slovanski katoličani so mehkejši in bolj spremenljivega značaja. Ti niso borbeni in so bolj bojazljivega značaja. Odločen in' oster nastop jih bo uklonil. Odpora je pričakovati le od njihovih duhovnikov; pri ljudstvu samem ne bo težav, ker je zaspano ir;1 nezavedno.
Obe te izjavi sta pomenljivi zato, ker kažeta, kako sta glavna ruska boljševika imela presojene ruske vernike.
NA DELO ZA "A. S."!
Cumberland-Enumclaw, Wash.
Kar nobeden se ne oglasi od tukaj v našem listu. Je pač res, da vsak raje bere kakor piše. Jaz vedno gledam v kolone Amer. Slovenca, pa ni nobenega dopisa od nas. Tako sem sklenila, da sama nekoliko napišem.
Kakor vidite dragi naročniki in bralci A. S., je otvorjena Zna-'kampanja za A. S. Dajmo si tu-čilni sta zet«, ker jasno kažeta na dve poglavitni napaki med i di mi tukaj zavihati rokave in katoličani, to je, navadnem ljudstvu samem. Izjava velikega j poskusimo nagovoriti vsakega ruskega komunista podaja nam ogledalo, v katerem si katoli- Slovenca, da si naroči ta list čani lahko cd bližje ogledamo.	A. S. Veliko dobro delo napra-
Sevcda ni s tem rečeno, da je Trocki pogodil na vsej črti. vi ta, ki pripomore, da začne Nikakor ee s tem ne strinjamo. Saj je med katoliškimi lajiki, silno veliko zavednosti in požrtvovalnosti, v kateri jih ne prekaša nihče. Toda v splošnem pa je dobro pogodil. Kot pre-frigan žid je pač opazoval pred revolucijo katoličane po svetu in jih koliker toliko poznal. Zato je tako izjavil.
"Odpora je pričakovati le od njihovih duhovnikov, pri ljudstvu samem ne bo težav, ker je zaspano in nezavedno. . . ," tako je povdaril Trocki. V splošnosti dobro zadeto.
Vzemimo za vzgled naše razmere po slovenskih naselbinah. Slovepski duhovniki se veliko trudijo na svojih župnijah. Pravi pije2>» ji so to. Saj ne bo pretirano, če zapišemo, da vsak izšeljeniški slovenski duhovnik v Ameriki je po raznih naselbinah dosegel več, kakor se doseže marsikje doma po cela stoletja. Pozidali so krasne cerkve, krasne slovenske farne šole, ki »O marsikatere lepše in boljše od cerkev in šol doma. In vse to v pcvprečnoi dobrih 25 aH 30 letih. Ali ni to velikanski napredek. Veliko pijonirsko delo je to!
Pa opazujmo. Pride do spopada s protiverskim taborom. Dokler nastopa in se bori duhovnik, je že nekaj korajže med ljudstvom. Kar naenkrat pa ohlapne vse navdušenje in sliši se pregovarjanje na strani katoličanov: "Kaj bi se prepirali, kaj bi ae fajtali, pustite jih v m»ru, pa bo mir." — Ravno v tem je velikanska nezavednost. Ravno to nezavednost silno izrabljajo nasprotniki vedoč, da lahko naskakujejo duhovnika in vero in da vsled velike nezavednosti med maso ne bodo naleteli na kak resen odpor pri ljudstvu. V te«; so naši nasprotniki istih nazorov s Trockijem. Namreč, med slovanskimi katoliki je veliko nezavednosti ir«* zaspanosti, in to je, kar nasprotniki pridno izrabljajo m seveda pogostokrat ne brez uspeha. Naravno je, da če duhovnik kot voditelj v takih borbah nima za seboj navdušenega ozadja, da prej aH slej zgubi sam navdušenje. In kako ne, če začitfo omahovati oni, za katere se on bori čite na pomoč
prihajali katoliški list v hišo našega rojaka. Če bo kateri pridobil katerega novega naročnika in če bo sam pošiljal naročnino na upravništvo, prosim, da pripiše glasove za Mrs. Joe Malnaritch, Enumclaw, Wash. Poskusimo, da vidimo, koliko glasov bo za njo in glejmo, da ne bo zadnja, saj bo to le nam vsem v čast. — Pa še tudi druge rojake po drugih naselbinah prosim, posebno žene, da bi darovale svoje glasove omenjeni ženi. Njen soprog je bil 30 let tajnik dr. št. 32 KSKJ. in sedaj je že par let predsednik. Njemu se imamo zahvaliti, da imamo še to društvo, za kar mir Bog plačaj.
Sedaj pa še nekaj za vas žene in dekleta. — Eno leto je že, kar sem dobila iz glavnega urada SŽZ., da ustanovim podružnico. Več ženam sem dala pravila SŽZ. in mislim, da sem dobro začela agitirat za ustanovitev omenjene podružnice. Ne morem več dalje čakati, zato bom kar začela. Sicer si sama ne bom mogla vsega, če mi ve, drage rojakinje, ne prisko-Prav lepo vas
prosim, da pridete k sv. maši peto nedeljo v decembru in sicer ob 9. uri. Po sv. maši pa poskusimo ustanoviti med nami podružnico SŽZ. — Prosim te, katere to berete, da daste to prebrati tudi tem ženskam rojakinjam, ki nimajo Amer. Slovenca.
Vem, da bo ta začetek, kakor je vsak, tudi težak, pa z božjo ^pomočjo se marsikaj dobrega napravi, da ne rečem, vse. Prosim torej, da pridete v nedeljo 31. decembra, to je 5. nedeljo tega meseca v cerkev k sv. masj ob 9. uri. — Če katera želi,še kakega drugega pojasnila o tem, je moj naslov tukaj: M. Šinkovec, Cumberland, Wash., Box 4.
Prav zadovoljni smo tukaj in veseli, da je Mr. Grdina srečno uvšel nesreči. Seveda je škoda za lepe slike, katerih tukaj žal še nismo videli. Upamo pa, da jih ima še kaj v zalogi in zelo težko čakamo, da jih nam prinese pokazat. Enako težko čakamo tudi boljših časov in ko ti pridejo, sem gotova, da pride z njimi tudi Mr. Grdina in nam prinese še lepše slike kakor so bile pred par leti. — Najlepši pozdrav.
M. Sinkovic.
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
BOŽIČNICA V SHEBOYGAN Sheboygan, Wis.
Zopet se obračam do naših dobrih faranov z željo, cTa raz-vesele njih otroke, kadar se prikažejo z vstopnicami k bo-žičnici 17. decembra zvečer. Otroci se že pridno pripravljajo. Kaj imajo na programu ne smemo izdati, da bo zato več radovednosti in zanimanja. U-
pamo, da bo tudi za to priložnost dvorana napolnjena kot je bila zadnjič. To pot bodo imeli starši in prijatelji mladine častne sedeže. Želeč že sedaj vsem prijateljem vesel božič, prisrčno vabimo vse naše fara-ne k tej otroški prireditvi.
Rev. J. Chernte.
-o-
"New Deal" kampanja je napovedana, pripravite se!
-0-
KAKO JE KAJ V PUEBLO Pueblo, Colo.
Pohvaliti se moramo, da smo dobili prvi sneg šele na zahvalni dan. Sneg je pa tako vlažen, prav kakor ga potrebujemo za našo zemljo, ki potrebuje vlage, ker nismo imeli že dolgo časa nikakega dežja in je bila zemlja že vsa razsušena. Sedaj je pa ta sneg zopet vse lepo razmočii. — Ce se prav spominjam, nismo pretečeno zimo imeli toliko vlage od vsega snega celo zimo, kakor nam jo je dala sedanja. Da bi nam dal Bog še več takega snega, pa bo za silo veliko pomagano farmarjem.
Z delom se je tudi pričelo nekoliko bolj živahno in kakor nam obljublja mesto in county, bo še precej ljudi dobilo zaposlitve klju.b temu, da jih že lepo število dela. Samo to je, ker ne vemo, koliko časa bo to delo trajalo. Da bi le ne bil to samo "trošt", ker smo silno potrebni zaslužka. Jeklarne se drže pa še Vedno po* svojem J' da namreč nekateri delavci delajo še precej, drugi pa nič že dve leti. Drugačnih to varen pa pri nas v našem mestu ni. Po tem že lahko veste, da ne moremo upati na posebno veliko zaposlitev zlasti kar se tiče od strani tovarn. — Srečni so tisti, ki so šli na farme pred nekoliko leti in so prišli toliko naprej, da se jim ni treba bati lakote in pomanjkanja.
Drugih posebnih novic pa skoro ne vem kaj. Naj se pa kateri drugi kaj oglasi iz našega mesta, saj imamo dovolj časa za branje in menda tudi za pisanje. — Zapisati pa moram, da me zelo veseli, da se je tako dobro obnesla akcija za pobiranje darov za poplavljence v starem kraju. Ženske še vselej
"kaj napravimo, kar se posto-pimo. Upam, da bo vse objavljeno v A. S., koliko se bo v ta namen nabralo. Storili bomo pač kar bo največ mogoče, saj vemo, da je potreba velika, ker je mnogim voda vse vzela.
Članicam SŽZ. se pa sporoča, da so vse ulju dno prošene .........
Lawndalski urednik (mnogi njegovi lastni somišljeniki ga nazivajo za hrbtom tudi za "slamorezca", morda radi tega, ker je baje slamnati vdovec, ali pa morda radi njegove suhoparnosti), je ta teden javno priznal, da je deset let lagal.
Kako se je pa izdal? Hm, kako? Na njegov lasten način, ki je tak, da kadarkoli se raz-korači in hoče kako na glas povedati, sam sebe po ustih flikne.
Zadeva je ta-le: V zadnji "Ave Mariji" je vsled nekih naročnikov, ki so mislili, kakor jih še več tu in tam misli, kljub že stokratnemu pojasnjevanju, da sta Am. Slovenec in Ave Maria v zvezi ali lastnina enega in istega podjetja — kar pa ni, potoval ni zastopnik to zadevo pojasnjeval. Kolikokrat smo že mi to pojasnili, pa nič ne pomaga; mnogi menda takih objav ne čitajo ali pozabijo. Dejstvo je, da se še vedno dobe naročniki, ki pošljejo naročnino za Ave Maria na Amer. Slovenca, ali pa obratno, naročnino za Am. Slovenca na Ave Marijo. Oboj-
poštni urad Zdr. držav, v katerem so vedno navedeni vsi delničarji tiskovne družbe Edinost. Tam je lahko videl vsakdo skozi deset let vsakih šest mesecev, da lastuje tiskovno družbo 14 slovenskih preč. gg-duhovnikov, 40 slov. katoliških društev in nekaj nad 100 posameznikov. In važno je še to, noben posamezen delničar nima večine delnic.
Torej tiskovna družba je delniško podjetje in ne "privatno", kakor se je le slučajno napačno izrazilo, nič hudega misleč. In čujte, ljudje božji, deset let smo poročali tako, kakor omenjamo, pa vsa ta leta ravno tetka "Prosveta" in njen patentirani lažnjivi člankai' tega nikdar nista hotela vzeti na znanje, ampak je premno-gokratlagal vsevprek, kakor cigan, da je Amer. Slovenec frančiškanski list (kar bi ne bilo nič slabega, če bi bil). — Zdaj pa kar naenkrat pride na dan in zagrabi za besedico ''privatno" in s tem hoče udariti ter javno zapiše, da je Am. Slovenec že več kakor deset let ''privatno podjetje".
Z drugo besedo povedano,
ne uprave take slučaje med se-boj pravilno urede, namreč, da	^ak, ce le hoče, to novi
v.	-- 1 q Txr 3*i /3 o M C! I/- i 'fnfVi Pvno\7nt
se naročnina izroči kamor slisi v takem slučaju.
Slovanska katoliška javnost in vsakdo, tudi lawndalski u-redniški "slamorezec", je lah-o videl in čital že takoj v začetku pred desetimi leti tozadevno objavo, ko se je ustanovila delniška družba 'Edinost'. Od tedaj naprej smo tudi objavljali vsakih šest mesecev
za
"Statement of Ownership"
co v lawndalski tetki Prosveti razume tako-le : deset let smo lagali, da je "A. S." frančiškanski list, kar pa zdaj vidimo in prizriavamo, da ni!
Tako! Zdaj lahko še najbolj omejeni in v Prosveto zaverovani čitatelji vidijo, kakega "resnicoljuba" imajo za urednika !
Prav za res, taka uredniška neroda pa ni vsak rad.
in povabljene na zadnjo letno sejo dne 16. dec. Pridite prav za gotovo vse, saj veste, da bo na tej seji volitev odbora za prihodnje leto in je vsake dolžnost, da se udeležite te seje. Posebno tiste, katere dolgujete na asesmentu, se prosite, da se udeležite. — Prav lepe pozdrave gl. odboru in vsem članicam, posebno članicam po dr. št. 3 v Pueblo, Colo.
Margarea Kozjan, tajnica.
-o-
Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve?
-o-
CERKVENIM PEVCEM IN DRUGIM ROJAKOM
%
So. Chicago, 111.
Že zadnji teden je bilo v nekem dopisu iz naše naselbine poročano, da priredijo cerkveni pevci lep Card in Bunco par ty v nedeljo 17. decembra. — Ker pa navadno eno poročilo ne zaleže veliko, zato na tem mestu še enkrat to povdarim.' Vstopnic, ki so po 25c, je že precej prodanih in je upati, da bo lepa udeležba. Vendar se prosi farane, kateri še nimate vstopnic, da si jih poskrbite. Bodo tam res vsakovrstne in le-
pe božične nagrade, ki ne bodo prav nič zaostajale za lanskim božičnim Card in Bunco party jem, ki so ga pevci prireji (lili. da so M udeleženci čtidif'" tako razkošnim "prajzom" ter se izrazili, da so ti prajzi za vsak karneval dovolj primerni, ne pa za tako malo prireditev. Torej upamo, da boste prišli v velikem številu.
Zadnje čase je bilo opaziti, da je začelo zanimanje med pevci za lepo petje precej pešati. Ni več tiste navdušenosti in tiste živahnosti med njimi, kakor jo je pričakovati in kakor bi moralo biti. Malo je to razumljivo, upravičeno pa ni, ker pevec, če je v (resnici pevec, ne sme nikoli gledati na pohvalo, pa tudi grajo mora sprejeti mirno. Če ti pa kateri katero reče, pa mu odgovori, da lahko tudi on pride in se pokaže, kaj zna in morda se bo z njegovo pomočjo izboljšalo. —-Pa tiidi na hvalo ne bo pravi pevec nikoli ponosen, ker če ima res glas za petje in dobro zapoje, ni to njegova zasluga, čeprav je s tem združen njegov trud, ampak naj bo vedno prepričan, da je petje božji
(Dalje na 3. strani)
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
(59)
(Metropolitan Newspaper Servico)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Kako naj zabranim strašnemu gospodarju džungle izvršiti njegovo dejanje," pravi šejk.
"O.j ima vso moč in kdo sem jaz, da bi mu to zabranjl?" "Moraš nekaj storiti, da mu zabpa-niš." pravi prestrašen Stimbol. "Nihče te na more rešiti, če se ne boš sam," reče šejk. "Kaj misliš s tem?'' vpraša Stimbol. — Tedaj šejk skrivnostpo; "Tarzan spi v šotoru in ti jraaš p$č ostrp bodalo. . ."
"Še jiikoli nisem ubil človeka," reče prestrašeno Stimbol. "Danes ga moraš, ali boš pa sam jutri .mrtev," odgovori šejk. "Pozno je že in jaz grem spat. Posvaril sem te, ti pa naredi kakor hočeš." Stimbol se je nekoliko obotavljal, ker se mu je upiralo ubiti človeka, nazadnje se je vendar odločil. Tiho se je plazil z velikim nožem v roki proti Tarzanoyemu ležišču.
Atcja, ki je vse slišala, ie še pred Stimbolom stekla tudi proti Tarzanovemu ležišču, da ga posvari. {Sila je,že ikoro na cilju, ko je črna poT stfva stopila proti njej z druge strani. Moška 'roka ji je takoj zatisnila usta in zaslišala je vprašujoč glas svojega strica. "Kam greš? Takoj se mi spravi nazaj v ženski oddelek!" — Prjmorana se je Ateja vrnila, ne da bi kaj opravila.
Še ko je Tollog govoril, se je iz teme stegnila močna roka, ga pograbila za' vrat in povlekla •Spran- • • Trdno »tiskajoč močan nož v tresočih prstih, je Stimbol prestopil v Tarzanovo ležišče. Ni nameraval ubijati, vendar kakor vsak. se je hotel obvarovati pred enako usodo. Ko se je oziral okoli, je kmalu zagledal na ležišču spati človeško postavo, zavito v odejo.
V<>^00-000-(>0000<>00<>00-0<K>-00-0000"0-0<KH>0<H>CK>Oii
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 12—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Priloženo vam pošiljam svoto $...............— za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovrica".
Ima
Naslov__
Mesto —
ooooooooooooeoooooooeoooooo
(KKKXJOOOOO^.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
Priporočamo nas pogrebni wtvod Dobit«', na« u'jJnevj iti oouoči | lwat.no tudi vsjikoyrstnn pohištvo po vmeniiU cenah.
Telefon: 377-J — 408Q-W.
DO Oil* PAJtT
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM
2107-11 West Cermak Road,	Chicago, lil.
MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČJ
'aTr^.i^-SC"^»^wIiSBHPMi,a V»»o peč lahko pre-
tBlESBEESBii I je ve,iko bolj praktIč-
' '^Mjl | no, čisto in brez l ruti i!; da in obenfc!« ceneje. |	Mi inštaliramo go-
I	rilnike za olje v vašo
I	staro peč, aH pa :>.a
K J' isto zamenjamo poli	pclnoma novo peč % jjkl ' gorihiiko-ra na olje. 1|| I Pri tem nudimo vam J§ fe^ zelo liberalne pogoje.
Prjdite k rjatn t.ndi ^ Y J za vie druge pohi* i$L »tveRe zadeve, ki hi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo.

tffifSfs:
AMERIKAN3KI SLOVENEC
tttmi 8
SRDOVITI SPOPADI NA .
KAMPANJSKI FRONTI
MILWAUKEE, CHICAGO IN MINNESOTA SO SE NENADOMA POJAVILI NA FRONTI S SVOJIMI BOJNIMI ODDELKI IN STRAHOVITO NASKAKUJEJO. — JOLIET-SKI NAPOLEON ZOPET NA VRHU IN SE ZMAGOVITO KRETA PRED VSEMI DRUGIMI. — KAKŠNE SPRE MEMBE PRINESE DRUGI TEDEN?
ZELENJAVO DALI NAMESTO DENARJA
Naš ekspresni vlak je dvignil vsepovsod veliko zanimanje za kampanjo Amer. Slovenca. Mogočno udarja njegova sopara in čuje se njegov zamokli zvok iz daljave: "Težko pe-Jjam . . ., težko pejjam . . ., ker Amer. Slovencu nove naročnike peljam . . ."
V Forks, Wash., je nedavno prispela skupina dijakov, da prisostvuje neki nogometni igri. Ker pa niso imeli denarja, so pripeljali s seboj celi truk doma pridelane zelenjave s katero so si plačali hrano in stanovanje v hotelu.
Ozirali smo se v vse smeri, kje ga zagledamo, a to pot je mogočno pripuhal od severa. Ko je ustavil, so izložili iz njega veliko pošiljko iz Milwaukee, katero je poslala naša navdušena agitatorica in neumorna delavka za katoliški tisk, ga. Lucija Gregorčič, 3 nove in 14 štorih naročnin, ki dajo 3035 GLASOV. Za popularnega kandidata za miiwausko naselbino je nomini-rala PREČ. G. VICTOR ROGULJA. Ker poznamo, da je Milwaukee ena najhujših postojank v vsaki kampanji, zato vemo, da bo od tamkaj prišla še marsikatera bomba, ki bo stresla našo fronto in marsikaterega kandidata.
Mislili smo že oditi, pa so železničarji vpili za nami: poča kajte, še to-le je vaše! In res, pošiljka iz Gilberta od Mr. Frank Ulčarja je vsebovala 1 novo in 4 stare naročnine, za to pa pošiljka Mr. Frank Lauricha iz Cbisholma, Minn., 1 novo in S starih naročnin. Oba ta dva ncminijraia za popularnega kandidata za Minnesota veleč. g. monsignorja Matijo Bilbana, župnika na Gilbert, Minn., ki dobi od teh dveh pošiljk 1420 GLASOV. Minnesota pa s tem ne bc jenjala.
Pa kaj mislite Slovenci po Ameriki, da bo Chicago v tej kampanji spala in "dreto vlekla"? Kaj še! G. Jože Fajfar, naš stari kulturni delavec v Chicagi, je zavihal rokave in planil v boj. Takoj za začetek je prinesel 3 nove in 19 starih naročnin, kar da za začetek 3842 GLASOV. G. Fajfarja so nomini-rali za pepoularnega kandidata naročniki in s tem napoveduje "•^-odiečen in neodjenljiv boj vsem drugim naselbinam. Kdor g. Fajfarja pozna, ta ve, da mož ne bo ziepa odjenjal in da se bo boril z vso korajžc in odločnostjo za prvenstvo.
In od zapada je prižvižgal vlak s polno paj.-o. Železničarji so začeli prazniti vagone in klerki so vpili: G. J. Kramarich is Jolieta pošilja 2 novi naročnini in 5 starih, kar da 1244 glasov; g. Marko Bluth iz Jolieta pošilja 2 novi in 6 starih naročnin, kar da 1382 glasov; g. Peter Vider iz Rauch, Minn., 25 glasov in g. F. Kokal, Universal, Pa., 100 glasov, kar da vse skupaj njihovemu skupntemu kandidatu, g. Martinu Težaku, kateremu naklanjajo glasove, skupaj 2731 NADALJNIH GLASOV.
In izkladali sc dalje: G. Anton Štrukel iz La Salle, 111., pošilja 2 stari naročnini, g. Fr. Jerin iz Oglesby, 151., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da skupaj 510 NADALJNIH GLASOV, katere pba poklanjata kandidatu preč. g. p. Paškalu Esser, župniku v La Salle, 111.
In šlo je dalje: Mrs. Jožefina Meglen iz Pueblo, Colo., je poslala 1 novo in 6 starih naročnin; poleg tega so ji poslali g. J. Jakša, Council'Bluffs, la., 60 glasov; A. Ošaben iz Barberto-na, Ohio, 500 glasov; A. Artach iz Ashland, V/is., 100 glasov; A. Tomšič iz Strab2.ne, Pa., 100 glascv; M. Debelack iz Helton, Mich., 50 glascv; A. Nemgar iz Eveleth, Minn., 52 glasov, kar ji da skupaj 2074 NADALJNIH GLASOV.
Iz daljnega Cumberland, Wash., je poslala Mrs. Mary Šinkovec 1 novo naročnino, kar da r.'jeni kandidatinji Mrs. J. Mal-narich NADALJNIH 500 GLASOV.
KAMPANJA PROTI JETIKI
Iz Walkerville, Mont., smo prejeli od ge. Mary Kctze, naše zastopnice, 3 nove in 2 stari naročnini, kar ji da 2050 glasov, in g. Anton Kasteletz iz Butte, Mont., ji naklanja od ene nove naročnine 500 glasov. Za popularno kandidatinjo se prijavlja sama in ima s tem 2550 GLASOV.
In končno je vlak privazil z vzhoda. G. Lawrence Leskc-vec, naš zastopnik v Clevelar/du, je poslal 1 novo in 13 starih naročnin, kar da 1280 glasov; g. Jakob Resnik, zastopnik iz Newburga, pošilja 4 stare naročnine, kei; da 300 glasov; g. L. Hoge, naš zastopnik iz Bridgepcrta, Ohio, pošilja 5 starih na-icčnin', kar da 470 glasov. Vsi poklanjajo glasove preč. g. Milanu Slajetu, popularnemu kandidatu za Cleveland, Ohio, kateri dobi s tem skupaj 2050 NADALJNIH GLASOV.
In iz Delrcita, Mich., je poslal g. S. Potočnik, naš tamkajšnji zastopnik, 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 600 glasov; g. Aug. Gregcrich iz Chicage poklanja 51 glasov; ga. Jenrtie Kolenc iz Libertpvile, 111., poklanja 50 glasov; ga. Josephine Pintar iz Burgettstown, Pa., poklanja 650 glasov, in g. Frank Golob iz Ely, Minn., poklanja 100 glasov. Vsi ti poklanjajo svoje glasove popularnemu kandidatu preč. g. p. Odilu Hajn-žek, župniku v Johnstownu, Pa., ki dobi s tern 1451 NADALJNIH GLASOV.
KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE:
Mr. Martin Težak, Joliet, III..................................4954 glasov
Rev. Milan Slaje, Cleveland, Ohio ..........................4950
Mr. Jože Fajfar, Chicago, III....................................3842
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.....................3574 "
Rev. Victor Rogulj, Mihvaukee, Wis. .....................3035 "
Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont.....................2550 "
Rev. Odilo Hajsek, Johnstown, Pa. ..........................2101
Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Wash. ............1600 "
Rev. Paškal Esser, La Salle, 111...............................1500
Rt. Rev. Matija Bilban, Gilbert, Minn. ...................1420
KDO IZMMED KANDIDATOV BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?
IZ Ml NAILBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
ZAHVALA
Sheboygan, Wis.
Dolžnost naju veže, da so zahvaliva najinim prijateljem, ker so naju tako presenetili za najino desetletnico ter nama napravili "Surprise". Na zahvalni dan je bilo prav lepo, zato se popoldan odpravimo, da se peljemo na sveži zrak; vozimo se kake dve uri po far-
.. . .	, .	, .	, „ j	. , , , Jmah. Ko pridemo nazaj, se u-
Kdo bo nazadnje zmagal m na vrhu! Odgovor je lahek. .	• ■»*■• ur > r>
, . ,..	,	: __v _,,„; stavimo pri Mr. m Mrs. Joe lio-
bek, tam pa so naju kar hitro
dar, ki ga je Bog naklonil ljudem, da se ob prijetnih zvokih pesmi razveseljujejo sami in razveseljujejo tudi poslušalce. Seveda, rojen pevec ni bil št nobeden, vsak se je moral za to pripravljati in vežbati in zamuditi dolge ure, preden se, kakor pravimo, lahko postavi. To pa malokdo upošteva, pa naj bo to poslušalec, ali v nekaterih slučajih tudi pevec, to je tak pevec, ki redno zanemarja pevske vaje, češ, saj znam, kaj se mi je treba učiti. Pomniti je treba, da tudi najboljšemu pevcu ne bo pevska vaja škodila, pa naj bo še tako neznatna in kakor marsikateri pravi "slaba", ker če se že nič ne nauči novega, pa vsaj' napake opazi — največkrat seveda
pri drugih — in če to na sebe obrne, mu bo morda piav prišlo, Torej c; njeni pevci in pev-'■e, prav lepo #ie proSonj, da «e sedaj p; ed božičniipi prazniki redno udeležujete pevskih vaj. Naj ne bo tako velikega '"-govora, ki bi vas odtrgal od pevske vaje, razun seveda, bolezen in nadurno delo (overtime).
Zelo bi bilo lepo, če bi se
SIROM JUGOSLAVIJE
Smrtna kosa
Dne 21. nov. je v Mariboru v svoji vili umrl bivši svctobjir-ibarski župnik Janez VOgrin, ki je bil leta 1876 i ujeti v Xegqvi. Služboval je v Yu scenic i, Zavr-jču, pri Sv. Petru, v Zg Paulgo-|ni in nazadnje pri Sv. Barbari v Halozah.
mladina malo bolj zanimala za	_ _
petje, zlasti moška mladina. • „	...... ...	sjnsojen
Saj m za verjeti, da In ne bilo j
med našimi slovejislcjmi fanti j Preti mai ibor.d-nm malim se-brez daru petja. Kakor snio ]natom je bi; obsojen n -. 6 let imeli priliko'že večkrat slišatiAieče 2(5 letni viniear Janei Šc-naše "bustarje" kakor jim ;š(.;ko iz Pacinija, ki j t- letos pravimo, znajo tudi oni zapeli, 'marca mešala smrtno ranil Iva-Seveda, jim gre angle.-ko Voli- j na bolanen iz l.očkega vrha, ko ko boljše, pa prej.ii ičan m. da i je ta prišel branit, ko sta ,sebi se tudi v slovenščini ravno jŠcšerko in njegova žena pretil k o dobro odrezali, ne -'.umo ipirala. enoglasno, kakor jc to zelo v navfidi v Ameriki, ampak prav po naše, po starokrajsko, \ zboru. Tisti,
Slove snoot
Pri Sv. Lovrencu v Slov. Čoki to berete in ,'ticah so v nedeljo 26. nov. slo-
Tisti, ki bo vseskozi marljhc agitiral. Zlasti je ugodni čas zdaj do 31. decembra, ko šteje vsak dolar plačan za novo ali staro naročnino, dvojno — po "topeit". Zuaj je zlati čas, da vsak agitira in si nakopiči glasove.
JUNAKI IN JUNAKINJE, NAPREJ ZA KATOL. TISK!
imate vaše sinove in hči:;e že .vespo odrastle in se vam zdi, da h '> i«"
blago si o vili p ren o v i j en .< > in Ob onem prazr.<--vali tudi kaj zapeli, le nagovarja,]- j 1W0 letnico Odrešenja. Pre-te jih, naj pridejo k petju, k t no-vl.K ni so vsi oltarji in vsa noče ne bomo gledali na to, da tranjost, da sedaj izgleda cer-mladi poprimejo, bo petje, ki kev vse drugače kot preje, je najlepši in najdragocenejši človeški dar, pri nas kaj kmalu zamrlo.
Na svidenje v ned< 1 jo v cer-
Po nc njka;-je Iz Zagorja poročajo, d
,ie
kveni dvorani piri Card in Bir-v jtam v.ded pomanjkanj.' umrl co partyju. kjer bo med dare-;kom;!.i 22 letni , Edi Hmh. NTe-vi tudi zdravilni med lemonl- ,l'.dnj jc brusil steMo v zagorski
steklarni, ko so • pa steklarno zr.prli, je dobil pičel zaslužek v Puraeiiiti. Zaslužek pa; hi zadoščal niti za najpotrebnejše življinje. bevež je hujšal, in hujšal, dokler ss ga -ni usmilila smrt,	,,
iIRlTP. "AWf.n SLOVFNCA"'
skega čebelarja.
Tajnik pev. dr. Zarja.
Obešen
Dne 16. nov. je bil v Belgra-du obešen podpolkovnik Mičič tujo, katerega je državno sodišče zarudi vohunstva obsodilo na smrt.
Slika kaže Mrs. Coolidge (na desni), soprogo bivšega predsednika, ko je prva kupila letos božične znamke, izkupiček katerih gre v sklad za pobijanje jetike.
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tukaj in v stari domovini žalostno vest, da je za vedno zatisnila svoje oči, draga soproga in ljubljena mati,
Ana Skala,
ki je dne 1. decembra 1933 za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb se je vršil dne 4. decembra iz hiše žalosti, 1818 W. 22nd Place, v cerkev sv. Štefana, kjer se je brala sv. maša ob 10. uri zjutraj, in od tam na Resurrection pokopališče.
Pokojna jt bila rojena 6. februarja 1876 v vasi Rakovec pri Brežicah na Štajerskem, ter je prišla v Chicago pred 23. leti. Ob času smrti je bila 57 let stara.
Bila je pri društvu Royal Neighbors No. 8128, dr. sv. Mohorja, dr. Zarja in dr. Žena in mater.
Prisrčno se zahvalimo dr.. Royal Neighbors — for conducting their services in such a beautiful manner; enako dr. Zarja; tudi se zahvalimo dr. sv. Mohorja in dr. Žena in mater, kateri so molili rožni venec pri rakvi.
Prisrčno se zahvalimo č. g. Rev. athru Aleksandru, Rev. J6-scphu in Rev. Smoletu, kateri so brali sv. mašo, in velikokrat so prišli k rajnki na obisk, ko je bila na bolniški postelji.
Prisrčno se zahvalimo rajnke sestri, Mrs. Theresa Pintar, katera se je veliko trudila in delala, da je olajšala dolge bolečine. Zahvaljujemo se Mr. Louis Zefranu, za ves trud in red pri pogrebu.
Nadalje se zahvaljujemo vsem tistim, kateri so se udeležili pogreba in sv. maše. Lepa hvala tistim, kateri so darovali cvetlice, namreč: dr. Royal Neighbors No. 8128, dr. sv. Mohorja, dr. Zarja, družina'Pintar, družina Gottlieb, družina Prčič. Lepa hvala vsem tistim, kateri so darovali za sv. maše, namreč: družina Fr. Toma-zich, Mr. in Mrs. Jos. Perko, druž. John Pintar. druž. Fr. Primo-zich, druž. Jos. Zupančich, druž. M. Foys, Mr. in Mrs. Leo Jur-jovec, druž. A. Zidarich, druž. Math Kremesec, druž. Fr. Grill, Mr. in Mrs. F. Kozjek, Justina Cieblinski, Mr. in Mrs. R. Jerin, Mrs. Matilda Duller, Magda Brishar, druž. Fr. Boršnik, druž. G. Smolanec, Mr. in Mrs. A. Tomažin, druž. Fr. Bicek, druž. Jos. Rupar, društvu Žena in mater, za requiem mašo. Lepa hvala pevskemu društvu Adria, za lepo petje in dar za sv. mašo,
Torej še enkrat vsem skupaj za vso pomoč in tolažbo v teh težkih urah najlepša hvala.
Tebi pa, draga soproga in mati, naj Ti bo lahka ameriška gruda; večkrat se Te bomo spominjali, dokler se zopet ne združimo s Teboj tam, kjer ni več ločitve — v svetem raju. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
LUKA SKALA, soprog; JOSEPHINE SCHWARTZ, hči; LUDWIG SKALA, sin, in THERESA PINTAR, sestra.
Chic'go III . 9. decembra 1933.
odpravili; rekli so, da gjremo k Mr. Kušman karte igrat; midva sva rekla, da naj gredo kar nami, pa so imeli vse izgovore, da ne morejo, da pridejo kmalu za nami. Čakamo jih dolgo, a ni jih bilo. Pri Mr. in Mrs. Kušman so nam prav dobro postregli, karfce pa pismo nič igrali, ker smo imeli vsega drugega preveč. Ko je bila ura šest proč, pa zazvoni telefon, naj pridemo hitro domov, da smo dobili obisk iz Milwaukee. Midva pa kar nisva verjela, kako to, da bi prišli zvečer1 in so kar hitro odpraviva domov.
Ko prideva domov, je bilo vse tenino. Ko .odprem vraj/i. pa kar vsi v en glas: 'Surprise'. Jaz pa kar gledam, kaj je to.
rjilo je polne mize jet^ in pijače, na sredi mize pa lepa vaza £ rožami, na rožah pa deset lovih dolarjev. Vse to so pri nesli Mr. in Mrs. Joe Robek. Mr. in Mrs. Frank Ual'olt, Mr. in Mrs. Carol Mohar, hčerka iu sin, Mr. in Mrs. John Golobic, Mr. >n Mrs. Louis Klančar ter hčerka in sin, Mr. in Mrs. John Kotnik, Mr. in Mrs. Frank Kušman, Mr. in Mrs. Tony Markelc in sinček, Mrs. Meta Eržen, Mrs. Tony itibich, 'Mrs. Frank Godec, Mrs. Joe Starič, Miss Mary Stancer, Miss Viola Staric, Miss Christine Kopriva. Miss Josephine Kotnik, Mr. Joe Kramer, Mr. Frank Stancer. Mr. Jacob Jenko, Mr. Frank Su'sha, Mr. John Pro,son. Mr. Tony Pekol, Mr. John Pekol, Mr. jn Mrs. Frank itibich ter hčerke Ida in Florence.
Vsem najlepša hvala za tako lepo darilo. — Najlepše se zahvaliva Mr. in Mrs. Joe Uo-bttk ter Mrs.'Joe Starič, ker so morali najbolj delati, da so vse tako lepo skupaj spravili. Ob priliki sva pripravljena vse povrniti.	(Ogl.)
Frank in Jennie Ribich.
DR. R. P. ZALETEL
SLOVENSKI ZDRAVNIK
•r. univerz v JV.rri i tj 1,'adovi. poprej priJeljen bolnišnicam v Parizu. NeUnvno v -/.vey.i z ra-voUuifi /a rai.a v 1 iavaaa. Kuha. in 7. bolnici) /.a i.ožnn bolezni in raba v l^ul.nlcIpMji. Posvetovanje iu dktj.N)ozH. Zdravljen je nkul njh in kroničnih bolezni.
OltpUNUiA SAMO 1'0 DOGOVORI'. SC IS- Washington st.. Cbieaivo, 111., Snilc lin
I EL. V UKAIHJ: STATE 33$J Slanovajije: Zvečer od C. • s. ure. 4330 West Cermak Kil., Chicago, 111. Tel. Cicero 6Ji.
Revmatične bolečine izginile z receptom ienionskega soka
to. Ako vam ne bo prineslo olaj-110 bo povzročilo, da ko boste poču-ajHi in wKfilejW j vam bo va& <I ruden« r. Kupite zavoj liJSV PRE-Zjnošajte K« s kvartom vode, <lodenite sok Štirih lemon in jemljite po eno namizno žlico dvakrat na dan. V 48 urah navadno iz«ine,jo bolečine, sklopi se /rahljajo, ,čyti se jCuiiov.ita <jli,tjHayi- 1 >ob't*o 9a\ revmatične kakor za nevriticne T>olo^ine. Stane samo nekgj centov na dan. Na prodaj, priporočane in tra ran t i rano, od vseh vodilnih dru'ristov. Vsak drujri^t vam lahko z njim postreže.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; akd imate krivu^itd; tedaj je to znamenje, da morate d»ti vaš«; oži preiskati.
DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Z dr a vnik za oči ~ 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLANP AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Ustanovljeno 1912.
Tel. Canal 6138
Proslavite Božič ob lepih jaslicah!
Jaslice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic, kakpršnih doslej še niste imeli priliko videti. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo, v katero se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta.
Te jaslice stanejo s spoštnino vred $2aOU
Naročajo se od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
CHICAGO, ILLINOIS
1849 WEST CERMAK ROAD
SLOVENSKI JANICAR.
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič.
ČRNI MOŽ
je ime povesti, ki bo začela v kratkem izhajati v našem listu "Amer. Slovencu". Če je bila kedaj kaka povest napeta in zanimiva, tedaj je ta. Dogodki te povesti se godijo na Slovenskem, zato je še posebej zanimiva za Slovence. Na vse naše naročnike in čitatelje apeliramo, da naj na to povest opozore svoje prijatelje in sosede, pa ne samo to, priporočite jim in nagovorite jih, da se na-roče na ''Amer. Slovenca", da bodo čitali to povest sami in da jim ne bo treba lista na posodo dobivati od vas. Onim pa, ki jim je že in onim, ki jim še bo potekla naročnina te dni, prosimo, naj po možnosti svojo naročnino obnove, da se jim ne bo med to povestjo vstavilo lista. Torej "ČRNI MOŽ", strah cele pokrajine, pride kmalu, pazite nan'j!
KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU?
Iz predavanja A. Tomec-a. <HKK>O-O<><KKK><kh><KK>CK>O^
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet..................................75c
25001-F—Na	ofceti
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika ................................75c
2S005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet................................................75c
25011-F—Pokšotiš
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25019-F—Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25033-F—-Gor čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c
25036-F—Slovenski	valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Stoji,	stoji Ljubljanca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček. Hojer trio ......................75c
25042-F—Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester ......................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Ilojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-F—Ljubezen	in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c
25047-F—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c
25049-F—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c
25051—Vzajemnost,	šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet .........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c
25055—Vigred	se povrne
Oj dober dan, moški kvartet......................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
Perice, moški kvartet ................................................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Cl4velandski valček, inštr. trio ..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Su&tar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25085—Smo še enkrat, valček
Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c
25066—Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
J5067—Fantje se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c
25069—Stari	šoti«
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem .........-..........75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelška koračnica, harmonika .........................."......75c
25072—Štajerska
To je umevno, da so te besede iznenaclile ponosno dunajsko gospodo.
"Pa veste zakaj 'fete vi neumni, kakor podgane?", je nadaljeval Pater Abel, "zato, ker podgane vživajo strup, ker ga ne poznajo, ker ne vedo, da je strup, kaj-ki ko bi vedele, ga ne bi vživa-le, vi pa veste, da so protiverski listi strup, pa jih vendar naročate in berete in se z njimi zastrupljate, z njimi si takorekoč strup sami kupujete."
"Bolj ste neumni, kakor podgane!" to ne velja samo dunaj-;čanom, temveč vsem katoličanom, kateri naročajo in berejo protiverske časopise, ki so zanje
ri podgane, ena izmed njih je bila debela, dve sta bili suhi in mršavi, četrta je bila pa slepa. Ko je zjutraj pripoveduje svoje sanje ženi in sinčku, pristavi, da ne ve, kaj naj bi te štiri podgane v njegovih sanjah pomenile. Tedaj mu pa sinček reče, da on ve, kaj pomenijo. Oče niti slutil ni, da mu bo njegov sin sanje tako razložil. "Poglejte oče", tako mu je začel pripovedovati, "debela podgana je gostilničar, dve kumerni podgani sva midva, mama in jaz, ki stradava, četrta, slepa podgana, to, oče, ste pa Vi, ki za gostilničarja skrbite in ga redite, naji pa zanemarjate."
Temu pijancu, oziroma slepi
strup. Vsem takim bi se nadalje P°,dPni' ?mo podobni tudi mi ka
lahko reklo in očitalo: "Vi veste, da bi kot katoličani morali naročati samo katoliške liste, ker tudi brezverci naročajo in berejo samo brez verske liste, pa vendar naročate in berete liste, ki so proti vaši veri in zoper vas pišejo in zabavljajo, za katoliške liste se pa ne brigate. Vi veste, da sovražniki vere ne pišejo v svojih listih o veri resnice, temveč zato, ker jo sovražijo, piše j o njej namenoma tako, jo vam kažejo, opisujejo in slikajo tako, da bi v vas zbudili dvome o njej in sovraštvo do nje, da bi od nje odpadli. In vendar naročate njih liste in jim verujete. Vi veste, da so vam vaši vzgojitelji učitelji in duhovniki', starši, posebno pa vaša mati, boljše želeli, ki so vas poučevali v veri in učili po veri živeti, kakor vam pa želijo ali morejo želeti protiverski časnikarji, pa vendar njim bolj verujete, kakor pa svojim vzgojiteljem, kakor svojim staršem, bolj, kakor svoji materi! Vi veste, da so duhovniki zato poklicani in izšolani, da v veri poučujejo, da verske nauke in zapovedi oznanjujejo in razlagajo, pa vendar bolj verujete protiverskim listom, katere navadno pišejo kaki "falirani" študentje, izprijeni ljudje in največji nevedneži v verskem oziru, kakor pa duhvnikom merodaj-nim in poklicanim strokovnjakom.
Na mesto, da kot katoličani podpirali katoliški tisk, ki brani pred sovražniki vašo vero in vas same, pa katoliški tisk, katerega dolžnost vam je podpirati, zanemarjate, podpirate pa protikato-liški tisk, ki vas in vašo vero napada in zaničuje.
Res, "bolj neumni, kakor podgane!" . . .
Se nekaj o podganah!
Živel je delavec pijanec, ki je ves svoj zaslužek znosil v gostilno med tem ko sta njegova žena in sinček stradala in živela v po-
toličani, ki na mesto, da bi skrbeli za svoj katoliški tisk in ga podpirali, ki nas in našo stvar brani in za katerega smo dolžni skrbeti, pa skrbimo za protiverski tisk, pa njega podpiramo, pa njega redimo, ki je najhujši naš sovražnik, ki neprestano udriha po nas in naši veri, sramoti in smeši naše versko prepričanje in verske resnice. Zato pa je protiverski tisk debela podgana, naš katoliški tisk pa suha, kumrna podgana, po zaslugi in krivdi nas, "slepe podgane"!
(Dalje prih.)
-o-
Zastrupljen je Z zarjavelim žebljem se je nevarno zastrupil 60-letni tesar Karol Grandošek iz Rogoz-nice pri Ptuju. V prav nevarnem stanju zastrupljen j a je bil pripeljan v ptujsko bolnico.
"New Deal" kampanja je napovedana, pripravite se!
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c (manjkanju. Neko noč se je
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75e
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75«.
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
>5080—Oberštajerii
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
>5081— Nemški valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75«-
>5084—Nočni čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj iakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
pa
temu delavcu sanjalo, da vidi šti-
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILLINOIS
Božič se bliža
Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi.
Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
£a	$ 3.00...................... 110 Din
Za	$ 5.00...................... 200 Din
Za $10.00...................... 410 Din
Za	$20.00...................... 825 Din
Za	$23.50......................1000 Din
Za	$50.00......................2125 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00	pošljite............$ 5.75
Za $10.00	pošljite............$10.85
Za $15.00	pošljite............$16.00
Za $20.00	pošljite............$21.00
Za $25.00	pošljite............$26.00
Za $40.00	pošljite............$41.25
Za $50.00	pošljite............$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILLINOIS
' Četrtek, 14. decembra 1033
"1 -j	.. g
Ostanki krščanske vojske se naglo umaknejo v gozde. Po deželi ni še nihče vedel za to strašno pobitje. Turki so vedeli, da jim zdaj nikjer ne.more enaka vojska poti zapreti, zato so hrumeli v Kranjsko naprej proti sredi.
Veselo je vstajalo solnce in obsevalo polja in velike travnike kloštra stiškega. Par za parom je šel v procesiji za svetim križem iz kloštra. Naprej menihi, za njimi gospodje plemeniti: Peter Kozjak s svojo grbavo postavo, Janez Mačerol z Mačerolca, vitez Ilav-bar s Kravjaka in veliko drugih ; za temi pa so stopali pobožni kmečki ljudje, moški in ženske, neizmerno število. Počasi se je pobožna množica gibala naprej.
Pravljica pripoveduje, da so na "Velikem travniku", konci katerega stoji nekdanja podružnico stiškega kloštra, cerkvica Matere božje — da so se tu ljudje iz sedmih far se-šli s svojimi duhovni in banderami ter neki star naroden ples plesali, kateri je bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi, da ga imenujejo stari očetje ovrtenico in se neki ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih božjih potih.
Bila je torej na travniku velika množina ljudstva. Vse je bilo brezskrbno veselo ali pa vtopljeno v pobožnost.
Menihi in gospodje, med njimi Peter Kozjak, so bili že blizu cer-kve.
Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik: Alah, Alah! in ko blisk se naglo začuje strašna beseda: "Turki!" In od vzhoda čez Boj an j i vrh so dirjali turški konjiki naravnost po travniku proti množici; od severa, od kloštra, so pa vrele druge čete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo. Kakor jastreb iz viška plane med piščeta, da jih nekaj podavi, nekaj razkropi, tako so priclrli Turki nad nje.
Zdajci se dvigne vpitje do neba; vse beži. Večji del ljudi je pobegnilo v cerkev in na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo hosto, nekoliko brez namena in brez glave tja, kamor jih je noga nesla. Veliko pak so jih Turki posekali in pojezdili na travniku, tako da stari ljudje pravijo, da je tekla tačas kri po trati, kakor v žlebu potok, da so jo turški konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, s precej visokim zidom obdano, je bilo natlačeno beguncev, ki so tu iskali zavetja.
Menihi, ženske, otroci in starci šo šli v cerkev, možje pak so se zbrali za zidom in sklenili braniti se do zadnjega diha. Tu je pograbil vsak, kar mu je bilo pri rokah, za orožje, bodisi da je iz železa ali iz lesa delano orožje ali sirovi kolec. Drugi so nabirali kupe kamenja, odkrhovali ga od cerkvenega zidu in metali na sovražnika, ki se je bil približal in podil počasnejše begunce.
Med tistimi, ki so rajši v hosto zbežali, kakor za zid cerkveni pod varstvo božje, bil je tudi Peter. Kakor hudobni ljudje, ki nimajo dobre vesti, bil je tudi Peter grozovito plaš-Ijive in boječe duše. Ko mu je udaril krik "Turki so tu" na uho, popusti kar menihe in tovariše, pomeša se med ljudi, ki so bežali kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto.
Molitve so donele iz cerkve, da bi Mati božja izprosila od Boga srečno brambo in re-
šitev pred strahovitim sovražnikom. Pred oltarjem so kleče molili menihi, sivolasi možje, glasno so jih spremljala grla vse verne množice v cerkvi.
Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji Turki. Eni so vlačili zvezane jetnike s seboj, eni so se zbirali v čete, da bi navalili na kristjane. Pač je moralo bridko zajedati ubogemu ljudstvu v srce, ko je videlo, kako so hiše in poslopja, v katerih so se rodili otroci, zdaj naglo zgorele, zažgane po vragovi roki. Pač je nekatera slovenska pest tesneje v pravični jezi stisnila svoje orožje, želeča, da bi ji moči bilo maščevati se nad vragom za toliko hudo.
V malih krdelih pritiskajo zdaj Turki na tabor. Ali kmetje niso branili le sebe in svoje domovine, branili so tudi svojo vero, svoje žene in otroke. Vedeli so, da jim milosti ni pričakovati, ampak da so sužnji, brž ko se vdajo. Zato so se branili za slabim zidom in s slabim orožjem proti neštevilnemu, dobro oboroženemu sovražniku s tako hrabrostjo, kakršne bi morda današnji dan zastonj iskal med nami, njihovimi vnuki.
Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd, težek kamen, od zida odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, zadet s pu-šico iz turškega loka. Zmerom bliže in bliže se pomikajo Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor toča, ni jih moglo zavreti.
In ko je solnce nagnilo se že blizu gor, bili so strahoviti sovragi pred zidom. Zmerom več in več jih je prihajalo. Že so najpogum-nejši plezali po zidir in prislanjali tramove. Iz oči v oči, s pestjo proti pesti se spopadejo. Zunaj so se bliskale krive sablje, izza zida pak so prosti možaki vihteli različno orožje. Eni so z drogi merili Turkom črepinje, eni so s cerkveno, za silo odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam je zopet velik, močan mladenič sukal težak kovan svečnik z oltarja, da je nekaterega nevernika za vselej minilo poželenje v naše dežele ropat hoditi. En sam mož je bil, ki je imel vojno orožje, ki je bil izurjen v boju. Bil je Janez z Mačerolca, edini plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je učil, kaj in kako naj se bijejo, ter krepko pomagal okoli in okoli, kjer je bila največja sila. On je bil, ki je prigovarjal oslabelim, naj ne odjenjajo. "Kmalu bo noč tu, potem se oddahnemo!" tako jih je tolažil.
Na severni strani tik obzidja je stala lipa. Na deblu je visela že od nekdaj podoba Matere božje; zadaj za podobo so se pa bili v votlem deblu sršeni zaredili. Predrznemu ja-ničarju je bilo v glavo padlo, da bi se dalo 7, drevesa veliko škode storiti stiskanim kristjanom. Spleza tedaj med veje in res je njegova strela zadela nekaterega borivca za zidom. Janičarju je še veliko drugih pajdašev plezalo na pomoč. Kmetje se jamejo razmikati, že so Turki viseli na zidu, že je še samo Janez Mačerol z malim krdelom neu-ftrašljivih mož težko težko branil to stran — ko Bog pošlje za zdaj drugega — sicer malega, vendar hudega pomočnika. Turek je bil podobo Matere božje brcnil z drevesa in tako razdražil žival v drevesu. Naglo prihru-me sršeni iz dupla, vse rumeno jih je bilo o-krog, in jeli so pikati Turke pod drevesom.
(Dalje prih.)
AMERIKANSKI SLOVENEC
COLUMBIA PLOŠČE