Sen. Terracini bo govoril v ponedeljek ob 18. uri na Goldonijevem trgu v Trstu
Obnovljena izdaja - Leto XV. - **- ^ Trst - 29. marca 1963	30 lir “ omp^i
Voščilo Togliattiju
Generalni sekretar KPI, tov. Paimiro Togliatti, je dopolnil 70 let. Čestitkam, ki jih je slavljenec v teh dneh prejel iz vsega sveta, se pridružujejo tudi naše čestitke ter iskrene želje, da hi še mnogo let ostal čvrst na krmilu Partije, ki se brezkompromisno bori za boljšo in srečnejšo bodočnost delovnih ljudi vse Italije, za narodnostne pravice naše manjšine, za prijateljsko sodelovanje med narodi in za mir v svetu!
Glasujmo za KPI in za gotovo izvolitev poslanca slovenske narodne skupnosti
IKandidiranje treh slovenskih tovarišev na listah KPI še enkrat potrjuje načelnost politike Partije, ki je vredna vsega našega neomajnega zaupanja
je možnosti in — lahko rečemo — svoje dolžnosti v tem trenutku zavedajo, ker samo tako lahko za gotovo razbijejo tisto formalistično prokletstvo, ki tiči nad glavo slovenske narodne manjšine v Italiji in zaradi katerega ta manjšina mora poiskati drugč možnosti kot pa Južni Tirolci in Francozi za zagotovitev vsaj enega poslanca v parlamentu Italijanske republike. Ta možnost obstaja. Izkoristimo jo s tem, da glasujemo za KPI in za njeno tržaško slovensko kandidatko Marijo Bernetič.
K. ŠIŠKOVIČ
Poslanstvo in dolžnost Slovencev
v sedanjem trenutku nihče 1)6 more več dvomiti, da ima c'dino slovenski kandidat na listi KPI v tržaškem voli vnem °krožju možnost, da zasede mesto v parlamentu Italijanske republike. To je že nekako u-staljeno dejstvo, katerega se ‘•si zavedajo.
Postavlja pa se drugo vprašanje, ki je prav gotovo veliko važnejše. Ali bo in kako bo ta kandidat izvoljen? Po izkušnjah iz leta 1958, ko smo prvič v Trstu glasovali za poslansko gornico, vemo, da ima lista KPI več ko dovolj glasov za iz-i plitev enega poslanca. Prav ta-I je jasno, da ima lista KPI I' *nradi visoke koncentracije gla-Sov v II. votivnem okrožju vso 'Jožnost za izvolitev senatorja, Nr naj bi pomenilo, da bi se 'kršila operacija opcije nosiv-kandidatne liste za poslanko zbornico Vidalija za senat 111 prihoda drugega kandidata r naj večjim številom preferen-cnih glasov v poslansko zbornico. Ker mislimo, da bi bil ta kandidat Marija Bernetič, bi i na ta način dobili Slovenci svojega poslanca.
A ta operacija ni tako enostavna in tako avtomatična, kot bi zglodalo na prvi pogled. Predvsem je važno, da slovenski kandidat na listi KPI prejle takšno število preferenčnih ^asov, ki naj dovolj zgovorno kjiča, kako so Slovenci zanj Vasovali. In ravno pri tem gre ■ a število starih in novih sionskih glasov, ki bodo odda-} za KPI. Ugotoviti moramo, S"1 je KPI še enkrat dokazala 'v°jo principielnost po vpraša-,lvt narodnih manjšin, slovenje narodne manjšine še poseki- Ne samo, da je postavila j. °venskega kandidata na tr-jški listj za poslansko zhorni-marveč je postavila kar dva fidata slovenska narodno-Y v volivnem okrožju Gorica -v>fem - Belluno. A to še ni do-l> ker je principielnost v ab-1 ko° , osti marsikdaj zelo lah-rešljiva in nekomplicirana
zadeva, medtem ko je principielnost v konkretnih dejanjih zamotana zadevščina, kateri niso vsi in vselej kos. KPI je pa tudi tokrat kot leta 1924 dokazala, da je «konkretni prin-cipielnosti» kos, in nudi danes konkretno možnost izvolitve slovenskega poslanca, ne da bi se ustavljala na tisti abstraktni možnosti, ki ni še nikoli rešila nobenega vprašanja, še najmanj pa narodnostnega vprašanja.
Sedaj pa se postavlja slovenskim volivcem vprašanje, ki izhaja iz «konkretne princielno-nosti» KPI. Ali bodo s svojim glasom to «konkretno principielnost» spremenili v « konkretno stvarnost» ali pa se bodo rajši bavili s prestižnimi vprašanji, ki bodo odjedli več tisoč glasov slovenski kandidatki v Trstu ali pa se bodo iz golega nestvarnega in «brez-principielnega - principielnega» antikomunizma celo odločili, da oddajo glas Krščanski demokraciji, o kateri vemo koliko je škodila interesom, pravicam in razvoju slovenske manjšine?
To je sedaj glavno. Glavno je tudi spričo dejstva, da bi glasovanje slovenskih komunistov, nekomunistov, demokratov in antifašistov, celo antikomunistov za Marijo Bernetič pomenilo napraviti iz Marije Bernetič ne samo navadnega poslanca, ki bi bil izvoljen na listi KPI, pač pa predvsem poslanca vseh Slovencev, poslanca vse narodne manjšine v Trstu, na Goriškem in v Benečiji. In naj nam ne prihajajo z o-pravičilom, da bi se takšni glasovi, ki bi prišli od povsod, pomešali in se ne bi zato mogel otipljivo razumeti vsenarodni značaj glasovanja. Takšen način glasovanja bi bil zelo razviden^ in očiten ob štetju glasov, če drugače ne ob štetju povečanih glasov, o štetju povečanih preferenc.
Zato je dobro, da se vsi Slovenci svojega poslanstva, svo-
„PoIaris“ v
Učvrstimo borbo proti atomski nevarnosti
1. aprila ho priplula v Sredozemsko morje prva ameriška podmornica opremljena z atomskimi izstrelki «Polaris». To vest je pred dnevi potrdil glasnik vojnega ministrstva ZDA. Isti glasnik je potrdil tudi, da bosta kasneje pripluli še dve drugi ameriški podmornici, o-premljeni z atomski izstrelki. Začasno, tako je izjavil omenjeni glasnik, bodo te podmornice imele svoje oporišče na Škotskem, splošno mnenje pa je, da bodo to oporišče po 28. aprilu promestili v Italijo.
Glasnik vojnega ministrstva ZDA
Splavitev ladje «Raffaello» v ladjedelnici Sv. Marka. Svečanemu dogodku je prisostvovala velika množica Tržačanov. Članek v zvezi s tem dogodkom objavljamo na 2. strani lista
„Delo“ bo izhajalo dvakrat na teden
Od prihodnjega tedna pa do volitev bo «Delo» izhajalo dvakrat na teden. Pokazala se je namreč potreba po pogostejšem stiku z bravci in volivci. Tako bo list lažje sproti obeščal bravcc tudi o raznih dogodkih.
Ob tej priliki vabimo bravce in prijatelje, naj širijo list in naj po , svojih močeh prispevajo v volivni |
sklad, ki nam bo pomagal pri kritju povečanih izdatkov.
List bo izhajal vsak torek in vsak petek popoldne.
Naročnina bo ostala nespremenjena.
Prva številna bo izšla v torek. 2. aprila. V njej bomo med drugim objavili tudi intervju naših kandidatov in nekaterih slovenskih javnih delavcev.
Raznašavce vabimo, naj poskrbe, da bo list prišel v vsako slovensko družino.
Sredozemlju
je potrdil tudi vest, da bodo začeli odstranjevati ameriška kopna oporišča v Italiji kmalu po prihodu prve atomske podmornice v Sredozemsko morje.
Te vesti so zelo resne in upravičeno vznemirjajo vsakogar, ki želi mir in ki noče, da bi se Sredozemlje spremenilo v žarišče vojne nevarnosti ter v tarčo povračilnih u-krepov a ko bi prišlo do nesreče, da bi kak blazneš povzročil atomski spopad.
Te vesti še enkrat potrjujejo, kako veliko in nevarno odgovornost je prevzela vlada levega centra s tem, da je dala svoje privoljenje za prihod atomskih podmornic v Sredozemsko morje.
Kaj pomeni atomsko oporišče tako rekoč v lastni hiši, je zelo jasno podčrtal tudi sam ameriški vojni minister. Ta je ob neki priliki izjavil, da bi v primeru sprožitve atomskega spopada v nekaj minutah bilo uničenih 300 milijonov ljudi, da o drugi škodi sploh ne govorimo.
Zato se postavlja pred ljudi dobre volje, pred vse, ki jim je do življenja in sreče, nujnejša naloga kot kdaj koli prej, da se z vso odločnostjo in z vsemi silami zavzema jo za mir, za rpiroljubno sožitje, za prijateljsko sodelovanje med narodi in državami, ne glede na njih družbeno ureditev ali na ideološko opredelitev. Če je bila kdaj koli potrebna borba proti vojnemu blokov-stvu, potem je ta borba toliko bolj potrebna prav danes, kajti v atomski dobi, ni dovolj priznavati, da je mir največja dobrina, temveč je treba imeti resno pred očmi dejstvo, da je mir največja nujnost
Ako je Italija kdaj koli potrebovala politiko miru, potem jo toliko bolj nujno potrebuje danes. Toda voditelji Krščanske demokracije ne kažejo volje in ne namena, da bi preusmerili svojo politiko ter da bi konkretno pristopili k politiki miroljubnega sožitja, nevezanosti na vojaške bloke in nevtralnosti. In prav volitve, ki bodo 28. aprila jih lahko prisilijo, da menjajo svojo smer. Zato pa, da se bo to zgodilo, naj volivci rečejo na dan volitev odločni NE ! tistim, ki kljub vsemu silijo k atomski nevarnosti. In ta NE ! bodo izrekli s tem, da bodo dali svoj glas stranki, ki se odločno bori za miroljubno sožitja in za mir, in ta stranka je KPI !
gIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA, < m 3J < o <
S
<
POLITIKA
O
S
o
<
3
jA
Z
D
Ó
<
X
Ji
5
ó
Ž
o
h
x
O
O
z
ž
Ó
z
S
z
o
z
ž
<
55
5
X
<
$
<
o
H
0É
CO
<
«
<
X
z
<
<
z
<
2
5
<
<
5
0 B
<
Š
co
tn
<
Q
S
1 m
5
z
Ó
d!
0
1
o
5
u
0 S,
1 <
NA MADŽARSKEM je bila razglašena velika amnistija. Ta bo zajela tudi osebe ki so sodelovale v kontrarevoluciji. Amnistija je dokaz, da je položaj v tej republiki ustaljen.
Po izvolitvi nove republiške skupščine, je prišlo tudi v vodstvu države do večjih sprememb. Novi skupščini predseduje Istvan Va so va. Zamenjani so bili nekateri ministri in podtajniki v raznih ministrstvih. Prav tako je bil zamenjan tudi predsednik vrhovnega sodišča.
Na prvem zasedanju novoizvoljene skupščine je predsednik vlade Kadar med drugim poudaril, da so nadaljnja krepitev nacionalne enotnosti, socialistične zakonitosti in demokracije osnovne naloge, ki se postavljajo pred skupščino za bodoče obdobje. Kadar je poudaril, da je LR Madžarska že zaključila obdobje polaganja socialističnih temeljev in da je sedaj stopila v obdobje polne socialistične izgradnje.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM so predvidene nove spremembe. To je napovedal prvi sekretar CK KP CSSR Novotny na partijski konferenci v 0-stravi. Novotny je poudaril, da so potrebne temeljite spremembe zlasti na področju organizacije, in načina dela in metod vodilnih organov. Do večjih sprememb bo prišlo predvsem na področju gospodarstva in tudi na področjih kulture.
*
V RIU DE JANEIRU se bo v kratkem vršil kongres solidarnosti s Kubo. Kongresa se bodo udeležile številne osebnosti iz raznih dežel Latinske Amerike. Pričakujejo, da bodo na kongres prišla odposlanstva tudi iz drugih delov sveta.
Ta kongres je bil že dalj časa v načrtu, vendar pa je v zadnjem času izgledalo, da se ne ho mogel vršiti zaradi nasprotovanja ZDA. Končno je bilo sklenjeno, da se bo kongres vršil navzlic temu nasprotovanju.
VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI JEDRSKIM POSKUSOM so bile pretekli teden na Japonskem in v Belgiji. V japonskem mestu Sa-sebo so demonstrirali tudi proti pristajanju ameriških podmornic, ki so opremljene z jedrskimi izstrelki. Demonstranti so zahtevali od japonske vlade, naj se upre pristajanju ameriških podmornic z jedrskim orožjem v japonskih teritorialnih vodah. V belgijski prestolnici, so demonstranti vzklikali proti jedrskemu orožju. Geslo demonstracije je bilo : «Nočemo jedrskega orožja ! Belgija tega orožja ne potrebuje !»
FRANCOSKA VLADA noče upoštevati protestov proti jedrskim poskusom v Sahari. Obrambni minister Messner je izjavil, da bo Francija nadaljevala jedrske poskuse v Sahari ali kje drugje.
V zvezi s to izjavo je sovjetska tiskovna agencija TASS poudarila, da Francija izziva svetovno javnost in da je tudi poskus v Sahari, do katerega je prišlo pred kratkim, pomenil del vojaških priprav NATO in novo oviro na poti ureditve razorožitvenega vprašanja in prenehanja jedrskih poskusov.
□
>
m
<30
g
>
jS
o
>
>
>
Z
>
>
z
X
>
m
Ò
>
2
5
X
š
S
g
?
z
o
<
S
|
9
z
o
x
O
x
«H
O
x
9
c
r
X
>
55
O
h
Z
2
>
o
5
X
3
-<
o
o
JO
o
z
o
2
X
9
X
>
<
>
z
>
>
>
00
s
z
c'V<|-NNOS-NnaM-VAVZS»VAA-V0V#d-VA>l?
2 • DELO
■- 29.-3-1963 29
Qb splavitvi prekooceanske ladje „ Raffaello11
Po krivdi zgrešene politike grozi tržaški ladjedelniški industriji vznemirljiva kriza
V nedeljo so v tržaški ladjedelnici Sv. Marka svečano splavili veliko prekooceansko ladjo «Raffaello». Splavitvi je prisostvoval tudi predsednik republike Segni. Nova 18.000-tonska ladje je dolga 275 metrov ; njena največ ja širina meri 31 metrov; zmogljivost njenih pogonskih naprav znaša 78.000 konjskih sil in bo omogočala vožnjo s hitrostjo 29 milj na uro. Ladja bo lahko prevažala po 1.800 potnikov, poleg katerih pa bo še 720 mož posadke.
Nedvomno je nova ladja velik uspeh ustvarjalnosti tržaških delavcev in tehnikov. Zato je splavitev ladje bila v resnici velik dogodek za tržaško mesto.
Kakor je splavitev te velike ladje navdajala z veseljem vse, ki jim je pri srcu življenje tržaških ladjedelnic, tako je ta splavitev — morda bolj kot splavitev katere
Pokrajinski svet v Trstu je zaključil razpravo o načrtu za gospodarski razvoj dežele. Skupina komunističnih svetovavcev je aktivno sodelovala v tej razpravi. Komunisti so objasnili svoje zahteve ter predložili konkretne predloge za stvarno elaboracijo demokratičnega načrta. Med drugim so predlagali tudi skupni sestanek vseh treh pokrajinskih svetov (t. j. iz Trsta, Gorice in Vidma) ter ustanovitev predstavniškega odbora, ki naj izdela zadevni načrt. V tem odboru bi morali biti poleg predstavnikov pok/ajin in večjih občin tudi predstavniki sindikalnih organizacij.
Krščanska demokracija je tudi v razpravi o gospodarskem načrtu ostala na svojih starih, konservativnih pozicijah. Potrdila je, da je naklonjena takemu načrtu, ki bi se v bistvu ne razlikoval od sedanjega tipa monopolističnega gospodarskega načrtovanja, ki povzroča velika neuravnovesja in postopno hiranje gospodarstva na splošno. Demokristjani se kažejo naklonjene zgolj birokratski programaciji, ki podreja celotno problematiko volji predsednikov treh pokrajin in tržaškemu . Centru za gospodarski razvoj, ki deluje pod vplivom monopolističnih skupin in je nesposoben usmerjati demokratično deželno programacijo.
Komunistični svetovavci so postavili vrsto resnih in konkretnih predlogov, izrekli so tudi številne kritike zaradi pomanjkljivosti itd. Tem predlogom in kritikam so se pridružili tudi nekateri svetovavci drugih političnih skupin. Toda demokristjani, namesto, da bi vse to upoštevali ter sprejeli kritike, so se posluževali običajnih protikomunističnih gesel, kar je še posebej potrdil tudi zaključni govor predsednika pokrajinskega sveta. Seveda so komunistični svetovavci energično reagirali na zadržanje demokristjanov.
V tej razpravi je bilo zelo značilno zadržanje socialdemokratov. Ti so v začetku razprave sicer kritizirali zadržanje demokristjanov, toda ob njenem zaključku so se znašli na pozicijah mi sovcev ter se izrekli za sklep, ki ne služi interesom prebivavcev dežele. Skupina PSI pa se je vzdržala.
Komunistična skupina je glasovala proti sklepom demokristjanov
koli druge ladje — zaskrbela zlasti delavce, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka. In povsem upravičeno, kajti bodočnost ladjedelnice Sv. Marka je zelo negotova. Zelo resno se namreč postavlja vprašanja, kaj bo z delavci potem, ko bo omenjena ladja popolnoma dokončana, saj ladjedelnica nima novih naročil.
Znana stvar je namreč, da se vlada ne zanima za tržaško ladje-delniško industrijo in da obveznosti Skupnega evropskega trga predvidevajo postopno zmanjševanje ladjedelnice Sv. Marka.
Vladni predstavnik, kakor tudi drugi uradni govorniki, ki so poveličevali ta zgodovinski dogodek, niso povedali nič takega, kar bi lahko zmanjšalo resnost te zaskrb-
in je poudarila, da bo nadaljevala borbo za demokratično programacijo in za dejanski gospodarski razvoj dežele.
Pri tem moramo poudariti, da je zelo značilno dejstvo, tla so se tržaški demokristjani, ki se sicer proglašajo za pristaše levega centra, znašli na pozicijah desnega centra ter da so se poslužili glasov fašistov, ki so zakleti sovražniki demokratične programacije.
Medtem ko se je to, kar smo zgoraj opisali, dogajalo na sedežu pokrajinskega sveta, pa so demokristjani v tržaškem občinskem svetu, podprti od socialdemokratov in republikancev, preprečili diskusijo o načrtu za gospodarski razvoj dežele ter zavrnili tozadevno resolucijo komunistične skupine.
Dejstvo, da so se v pokrajinskem svetu znašli na skupnih pozicijah demokrisjani in fašisti, nas ne more v resnici niti presenečati, saj se tako prvi eni kot drugi prežeti s protislovanskim šovinizmom.
Ko je pokrajinski svet razpravljal o predlogu, naj pokrajinska uprava nakaže pol milijona lir za ustanovo Ente Rinascita Agricola, so komunisti opozorili na dejstvo, da omenjena ustanova ne priznava niti toliko pravic Slovencem, da bi objavljala svoj bilten tudi v slovenskem jeziku, kaj še da bi kakor koli drugače pomagala našim kmetom. Zato so bili komunisti nasprotni podelitvi omenjene podpore. In v tej diskusiji so tako fašisti kot demokristjani trdili, da izdajanje slovenskega biltena ni potrebno, saj itak Slovenci razumejo italijanščino. Seveda so demokristjani pri tem pozabili na dejstvo, da se kljub temu da Slovenci razumejo italijansko, njihova stranka poslužuje tudi slovenščine, ko snubi glasove slovenskih volivcev.
UMRL JE TOV. JOŽE BOSSI iz Sv. Magdalene v Trstu. Pokojni je bil mnogo let zaposlen v ške-denjski livarni ILVA in pred nekaj leti je bil upokojen.
Magdalcnska sekcija KP izraža težko prizadeti pokojnikovi tovarišici Štefaniji in ostalim sorodnikom svoje najblobljc sožalje, kateremu se pridružuje tudi «Delo».
ljenosti. Predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic je med drugim poudaril, da obsežno delo u-stvarja ponos ladjedelniške industrije, podčrtal pa je, da bo treba nujno obnoviti ladjedelnico, da bo lahka vzdržala pred veliko konkurenco. Predsednik IRI je med drugim pripomnil, da ima Trst občudovanja vredno rezervo delovne zmogljivosti, kar je v interesu vse Italije. Torej : ne prvi in ne drugi ni povedal nič takega, kar bi lahko omililo zaskrbljenost in pokazalo žarek upanja za bodočnost. To pa, kar je poudaril minister za državne udeležbe je še resnejše. Ta je namreč odkrito priznal, da so predvidevanja glede ladjedelniške industrije v resnici negotova. Torej, niti vlada še ne ve, kaj bo ukrenila in niti sama nima nobenega stvarnega načrta.
Tržaška ladjedelnica Sv. Marka predstavlja enega izmed poglavitnih virov mestnega gospodarstva ter vir zaposlitve za tržaško delovno silo. Zato je tembolj nujna rešitev vprašanja te ladjedelnice.
Komunisti postavljajo konkretne predloge za rešitev tega vprašanja. Ti predlogi so zapopadeni tudi v volivnem programu in so:
Okrepitev ladjedelnice Sv. Marka in celotnega področja IRI, v okviru nove pomorske politike, ki naj zavrne obveznosti, ki izhajajo iz določil Skupnega evropskega tržišča, o zmanjševanju in postopni likvidaciji tržaške ladjedelniške industrije.
Za kmete
POSOJILA
ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE Z namenom, da bi se pospešil proces izboljšanja in povečanja vzreje živine, predvideva «zeleni načrt» med drugim ludi kmečkim posestvom posojila, kjer prispeva država s plačilom obresti, za nakup živine, tehničnih pripomočkov, kokošerej-ske in živinorejske opreme ; za izboljšanje hlevov, gradnje naprav za vskladiščenje, shrambo in prodajo živinorejsko in kokošerejske proizvodnje.
Posojila omenjenih pobud so obremenjena z 1% obrestne mere za najdaljšo amortizacijsko dobo od 5 odn. 15 let od izvedbe pobud.
Kmetovavci, ki jih omenjene izvedbe zanimajo lahko v ta namen predložijo prošnjo na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu -Ulica Ghega, 6. Na omenjenem naslovu lahko dobe tudi vsa podrobna pojasnila.
RAZDELJEVANJE NAKAZIL ZA DVIG VEČNE DETELJE, TRILETNE DETELJE IN MEŠANICE TRAVNIH SEMEN.
Obveščamo kmetovalce, ki so svo-ječasno naročili semena večne detelje, triletne detelje in mešanice travnih semen, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu pričelo z razdeljevanjem nakazil za dvig omenjenih semen.
Ob prejemu nakazila morajo zainteresirani plačati sledeče vsote ; odgovarjajoče 50% nakupne cene in sicer :
440 lir za Kg. večne detelje,
375 lir za Kg. triletne detelje,
240 lir za Kg. semena travne mešanice.
UMRL JE IVAN DRUŽINA od Sv. Magdalene v Trstu. Magdalen-ska sekcija KPI izraža žalujoči tov. Jožici globoko sožalje. Pridružuje se «Delo».
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooG
Tržaški pokrajinski svet o načrtu za gospodarski
razvoj dežele
Iz naših krajev 0
Bani
S
PREBIVAVCI BANOV so v teh dneh silno vznemirjeni. Deželni komisariat za likvidacijo jusarstva jim je poslal dopise, s katerimi jih poziva, naj v razmeroma kratkem roku uredijo vse potrebno za pre pis lastništva zemlje, ki jo imaj< v svoji posesti že več kot poldruge stoletje. Razumljivo je, da marsikatera družina ne more v take kratkem roku urediti vsega, kal __ obstoječa birokracija zahteva za uj Zdi reditev omenjenega prepisa. Prav har
Da
žen
bes
črn
fas
V
vili
1.
za prav je vsa zadeva zelo čudnaJ os v
so tolike dio]
nti
v j cej rje v gel deh lo se svoj tret A
Kako naj se ljudje, ki časa razpolagali z zemljišči, ki s< ta zemljišča že njihovi predniki iz boljšali, odstranili iz njih kame nje, uredili travnike in pašnike ali celo njive, kar je nedvomno bile združeno z velikimi žrtvami, seda. naenkrat sprijaznijo z dejstvom da zemlja ni več njihova ; odnosno: da morajo urediti potrebni prepih ako hočejo, da postane njihova-To je združeno z velikimi stroški-Marsikatera družina nima denarji bjv‘. na razpolago in ne možnosti, da »I njc do njega prišla. Zato je marsikdo' je | prišel do zaključka, da pusti vs4 v nemar. Temu se v resnici nitij ne čudimo. Toda tu se vprašuje v^. mo: kako more do tega priti? Kaj pr0: bo z zemljo, ki so jo Banovci tej nj^ liko let obdelovali? Ali naj vidimi v0z, v tem pospeševanje kmetijstva? Vah Pristojne oblasti bi morale toi žavi uvideti in na realnejši način re tijs Sevati to vprašanje.	Let;
piše
Medja vas
PREVIVAVCI MEDJE VASI Ž« vrsto let postavljajo zahteve, naj
bi tudi v njihovo vas vozil avtobus _____
Za ugodno rešitev tega vprašanj8 se zanima tudi devi»elt»jiahrež*,j Ju
ska občinska uprava. Avtobus M „a! zelo koristil zlasti delavcem, ki sd zaposleni v raznih industrijskih krajih, mlekaricam in pa šolski S K mladini.	V
Znana stvar je namreč, da otr» odp ci ne morejo obiskovati otroškeg8 vrtca v Devinu prav zaradi teg1, ker Medja vas ni vključena v n»
A/
Sov
Mii,
as'
‘n i
gOg
je $
beno avtobusno linijo.
Pred kratkim so prcbivavci vay na pobudo krajevne organizaciji KP podpisali posebno peticijo, katero se obračajo na pristoji'1 oblastva, naj bi zadevo čimpi"C! rUy ugodno rešila.	' 1
Barkovlje
j
%
sve
He
o J
t
V BARKOVLJAH so še vedno n£ katere poti v zelo slabem stanj8 Med najslabše spada pot, ki voti v zaselek Gašperetov. (O vpraš8 nju te poti smo še pred kratkim n ~ r sali v našem listu). Zato je prej kratkim tov. Gombač, svetovavci a8: KP v tržaškem občinskem sve nZrn' postavil zahtevo, naj občinska 8 prava čimprej poskrbi za zadov’6 f e1 1 j ivo rešitev zadevnega vprašanj8!
Omenjena pot ni niti razsvetlj1’ ^
na. Zato
____ so prizadeti prebiva'1
podpisali resolucijo naslovljeno 8
občinsko podjetje ACEGAT in v k;' teri zahtevajo ureditev cestne t/
val
svetljave.
Jezero
t
&
it
45
JEZERO ho končno dobilo strežno cestno povezavo z Ba vico. Kot je znano so ureditev orti1 njene ceste zahtevali tržaški ko ih1 nistični občinski svetovavci že pE’1 šestimi leti.	j
Dosedanja pot je bila tako slah' da je bila skoraj neprehodna. H v radi slabega stanja te poti so % | prizadeti zlasti šolski otroci.
Razumljivo je, da so prizadeti p‘‘j bivavci s tem večjim zadovoljstvo] ^ videli, da se njihova želja konti8 ^ le uresničuje. Toda nove ceste ^ do veseli tudi tržaški izletniki i*1, njo bo vas Jezero dobila mnogo 8 čji pomen tudi v pogledu turiz18
63 29.-3-1963
DELO • 3
teh
k»
;tva
j ilici! pre
Ob stoletnici odprave suženjstvavAmerihi
Danes v Ameriki ni več suženjstva v starem pomenu besede, toda na jugu ZDA črncem še niso priznali niti ugo tasne enakopravnosti
lisi-
akc
kat
x uj
'rav
.Ina]
V Ameriki so «uradno» odpravili sužnost šele pred sto leti. Dne 1- januarja 1863 je predsednik Združenih ameriških držav Abraham Lincoln objavil «Razglas o osvoboditvi». To je zgodovinski o-
i'i j dlok, s katerim je bila odpravi je-
st iz me ali h ilo •da
nq sužnost. Dotlej so namreč zlasti V južnih državah zaposlovali precej črncev, ki so bili last gospodarjev kakor živina. Nobeden ni mogel prostovoljno zapustiti svojega delodajavca, Ce je ušel, je to velja-om lo za pravo hudodelstvo. Pogosto 5n0li se je zgodilo, da je gospodar ubil ipN svojega sužnja, ne da bi mu bilo ava] treba za to odgovarjati oblastem.
.3 Amerika je prejšnja stoletja domi, bivala sužnje iz Afrike. Kupčevanje in prekupčevanje s sužnji se ic razvilo celo v posebno gospodarno panogo. V Afriki so sužnje lo-vili kot divjačino, plen pa so predali čez morje v tesnih ladijskih Prostorih kot zveri. Mnogo nesrečah črncev je pomrlo že med prevozom. V južnih ameriških držaji ]ah so črnce zaposlovali pri najte-"avnejših delih, predvsem v kme-r 1 hjstvu in pri pridelovanju bombaža, j Leta 1852 je izšla knjiga ameriške 1 Pisateljice Hariette Beecher Stowe
kd«l
vsti
nifi
uje?
Kal:
4
«Koča strica Toma». Pisateljica je pretresljivo opisala usodo črnca. Knjiga je imela izreden uspeh — zganila se je vsa Amerika, že čez dve leti so ustanovili republikansko stranko, ki je imela v programu odpravo sužnosti. V tem političnem gibanju je bil zelo dejaven Abraham Lincoln. S svojo značaj-nostjo in odločnostjo si je pridobil velikanski ugled. Marca leta 1861 so ga izvolili za predsednika Združenih ameriških držav. Proti tej izvolitvi so se uprli lastniki sužnjev v južnih državah : izbruhnila je ena najbolj krvavih državljanskih vojn v zgodovini. Trajala je štiri leta. Se preden se je končala, je Lincoln izdal proglas o osvoboditvi sužnjev. Po objavi razglasa so črnci začeli množično u-hajati iz južnih državah, kar je pospešilo zmago severnih držav in konec vojne.
Značilno za tedanjo Ameriko je bilo, da je Lincolna pet dni po končani vojni napadel pristaš sužnosti John Booth. Lincoln je bil smrtno ranjen, tako da je dal življenje za odpravo sužnosti.
Dandanes v Ameriki ni vič sužnosti v starem pomenu besede, v južnih državah pa črncem še niso pnznali enakopravnosti in jih zapostavljajo skoraj prav tako kakor sužnje. To pa je značilno za sedanjo Ameriko, sto let po Lincolnovem razglasu.
Z razstave slovenskih knjig v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstavo je pripravilo P D «Opčine». Zanjo je vladalo veliko zanimanje
Razvojna pot civilizacije
Človek je potreboval približno pol milijona let, preden je dosegel tako razvojno stopnjo, da se je začel ukvarjati s kmetijstvom, torej predno je začel sejati in pridelovati žito; nadaljnjih 25.000 let je minilo predno se je uveljavila industrijska revolucija, potem je potreboval le 200 let, ki jo označujemo z besedo «atomska doba», in končno le 15 let, preden je s skokom v vesolje stopil v «vesoljsko dobo». Lahko trdimo, da 90% vseh znanstvenikov, kar jih pozna človeška zgodovina, je še živih.
V naj bu$' in j a
1 b| «^ifoslovanski sindikalisti I S(J tia obisku v SZ
ikit] DELEGACIJA JUGOSLOVAN-lsk1 SKIH SINDIKATOV je na povabilo H Vsezveznega sveta sindikatov ZSSR ,tr o '
:cgl egi' no
PISANI SVET
odpotovala v Moskvo.
Med dvotedenskim bivanjem v Sovjetski zvezi bodo jugoslovanski sindikalisti obiskali vrsto podjetij 'n ustanov v Moskvi, Irkutsku, Volgogradu in Kijevu ter se podrobne-) , ]e seznanili s svojetsko gospodarsko )'j(i ^gradnjo in z delom sovjetskih sin-
pfc!
Skatov. Predvideni so tudi važni Ogovori z najvišjimi sindikalnimi v°ditelji ZSSR.
Jugoslovansko sindikalno delegarlo vodi predsednik centralnega sveta sindikatov Vukmanovič.
n'ji Revizija programa ]|!,t ° ameriški pomoči
! pij _ KOMISIJA ZA REVIZIJO PRO-GRAMA pomoči ZDA tujini je predli vef Migala, naj se sedanji program vel1 ymanjša za 500.000.000 dolarjev in i l' IV1-'. sc zmanjševanje pomoči nada-ovo ju-b-' tudi naslednja tri leta. V po-njj ločilu komisije,ki ji je predsedoval general Clay, bivši posebni Ken-nedyjev poslanik v Berlinu, je pri-" ni Poročila, naj se vojaška in ekonom-, s^a pomoč nekaterim državam
I1!
a V'
zmanjša ali popolnoma ukine.
V	poročilu pa je tudi poudarjeno, da je program pomoči tujini «zelo pomemben za varnost Združenih držav Amerike in potreben za ohranitev stabilnosti v svetu».
V	poročilu komisija zahteva naj ZDA ukinejo največji del vojaške pomoči državam jugovzhodne in zahodne Azije, ki niso zaveznice ZDA.
Glede Afrike poročilo priporoča, naj ZDA takoj, ko izpolnijo obveznosti do Nigerije, Tanganjike in Tunizije še naprej sodelujejo v programih multilateralne pomoči tem državam skupaj z državami zahodne Evrope.
Za severno in severovzhodno A-friko je predvideno, da sc nadaljuje ameriška pomoč v obliki kmetijskih presežkov in financiranja posebnih načrtov za razvoj.
Kar zadeva Latinsko Ameriko, poročilo priporoča, naj ZDA «osredotočijo večino svoje pomoči na države, ki izvajajo listino, podpisano v Punta del Este leta 1961».
Poročilo dalje pravi, da niti eni evropski državi ni potrebna več vojaška in ekonomska pomoč, iz-vzemši Grčiji in Turčiji, vendar pod pogojem, da bodo sedanje obveznosti izpolnjene.
Komisija sodi, da je v številnih primerih višina ekonomske in vojaške pomoči ZDA v zameno za vojaške baze pretirana in zato predlaga naj storijo vse, da se zmanjša pomoč tem državam, zlasti pa Španiji in Portugalski, katerima dajejo ZDA več, kot znaša ustrezno nadomestilo.
Na koncu komisija izraža mnenje, da «breme pomoči neupravičeno pada na ZDA» in da industrializirane države zahodne Evrope morejo in morajo storiti več».
Ad^° izbiraj° naslednika za Adenauerja... Kot je znano bi moral stari
11 fl ]ipt< ir Li>af Ln »-»-»	mn ein L u n p 1 n r ? >>	7nk»J....	_zli.. i r
i® ,v>,.lauer v kratkem zapustiti mesto kanclerja Zahodne Nemčije. V J 'i t>oeZ‘ z njegovim nasledstvom je nastalo v Bonnu veliko preklanja. z1*1 Vsem razumljivo.... (Karikatura je povzeta iz lista
:< VVochcnspost»)
RAZPIS MLADINSKEGA RISARSKEGA NATEČAJA
1.	) Pedagoški odsek sindikata slovenske šole v Trstu razpisuje Mladinski risarski natečaj za učence in dijake tržaškega ozemlja.
2.	) Sodelujejo lahko vsi uččnci in dijaki slovenskih osnovih in srednjih šol od 6. do 14. leta.
3.	) Poleg natečaja prireja Pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik.
4.	) Učenci se lahko poslužujejo katere koli tehnike.
5.	) Velikost risbe ne sme biti manjša od 20x30 cm in ne večja od 35x50 cm.
6.	)Risbc morajo biti proste in brez okvirja.
7.	) Risbe sprejemajo do 10. maja 1.1. na sedežu SSŠ v ulici F. Filzi 8.
8.	) Učenec naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega učitelja ali profesorja.
9.	) Dela bo pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar Lojze Spacal.
10.	Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami.
Odbor
V bodočih petdesetih letih se bo svet bolj spremenil kot se je od faraonskih časov do današnjih dni
Te kratke primerjave zelo zgovorno potrjujejo, kako se razvija svet in s kako pospešenim korakom napreduje civilizacija.
Sovjetski akademik Soboljev je v zvezi s temi problemi ob neki priliki dejal, da ni mogoče govoriti o bodočnosti, saj se bo v prihodnjih 50-letih svet bolj spremenil, kot se je od faraonskih časov do današnjih dni.
Zato morajo vzgojne ustanove u-sposabljati ljudi za naloge, ki jih še ni in ki si jih komaj predstavljamo. In tisti, ki hočejo biti pripravljeni, se lahko usposabljajo edinole z izobraževanjem.
Znanost in tehnika preklicujeta in odpravljata staro zapoved, da se moramo v potu svojega obraza pokoriti za Adamov greh. Vendar pa sedanja družba ni bolje pripravljena na življenje kot so bili naši davni predniki na tovarniški sistem. Prihajajoče obdobje zastavlja vprašanja, ki jim doslej ni najti primere. Vzgoja je ključ do odgovorov nanje. In kakor nam pospešeni tempo znanosti in tehnike prinaša ugodno priložnost in nevarnost obenem, tako nas oskrbuje z novimi komunikacijskimi sredstvi in novimi vzgojnimi načini, da mu bomo kos.
Polet »Marsa 1“
«MARS 1», to je avtomatska vesoljska ladja, ki so jo v Sovjetski zvezi izstrelili preteklega novembra je bila pretekli teden oddaljena o-krog 99.000.000 km od Zemlje. Kljub tako veliki oddaljenosti pa v Sovjetski zvezi še vedno sprejemajo poročila, ki prihajajo iz nje. Pred nekaj dnevi je direktor moskovskega ostronomskega inštituta Martinov med drugim poudaril tudi sledeče :
«Polet «Marsa 1» je ne1 le znanstvenega, marveč tudi praktičnega pomena za bodoča potovanja na Mars. Signali s postaje so odkrili številna zanimiva dejstva, med njimi tudi podatek, da se je po velikem oddaljevanju postaje od Zemlje zmanjšalo trčenje z mikrometeo-riti, v čem sovjetski znanstveniki vidijo dokaz, da je okrog našega planeta oblak delcev prahu. Ugotovili so tudi, da se je po poletih prvih sovjetskih satelitov intenzivnost vesoljskega žarčenja povečala od 50 do 70% ter da se z oddaljenostjo od Zemlje bolj in bolj veča. Ta presenetljiv pojav spravljajo sovjetski znanstveniki v zvezo s tem, da Sonce zdaj miruje, medtem ko je bilo ob prejšnjih izstrelitvah zelo aktivno».
'jALET-PETJE-FOLKlORA-KNJIGE-REVJIE-KINC^
s
3
ICuUuui
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu se je predstavilo s kitajsko pravljično igro v štirih dejanjih «Krog s kredo». Igro je pravzaprav Klabund predelal po kitajskem izvirniku.
To je resnično pravljična igra ; polna nežnosti, otroške iskrenosti, poetičnosti in vedrega zaupanja v zmago dobrote. Vanjo je vpleten tudi socialni motiv, a razplet in zaključek igre nas prepričujeta o tem, da avtor ni menil dati temu posebnega poudarka. Igra ostane pravljična in v tem je vsa njena lepota. Človek, ko se vrača s predstave, občuti, da je postal boljši, ker je dve uri zaživel v dotiku z globoko človeškimi, iskrenimi čustvi.
Izvajavci igre so nas prepričali o svojih umetniških sposobnostih. Vsak se je po svojem občutju in temperamentu spojil s celotnim dogajanjem. Pohvaliti moramo prav vse-:	Miro Sardočevo, Leli
Nakrstovo, Miho Baloha, Edvarda Martinuzzija, Staneta Starešiniča, Staneta Rastre-sena, Zlato Rodoškovo, Rada Nakrsta, Modesta Sancina, Mirando Caharija, Silvija Kobala Josipa Fišerja, Jožka Lu-keža, Danila Turka in Dušana Jazbeca.
Preprosta in okusna je bila inscenacija Vladimirja Rijavca. Kostume je narisala Mija Jarčeva. Lepa je bila glasbena spremljava Vilka Ukmarja.
Igro je skrbno režiral Adri-jan Rusija. Poudarjena je skrb za oris kitajskega milje-ja in atmosfere. Občutili smo le pomanjkanje celotne zaokroženosti dela, zaradi česar ima individualna igra vsakega posameznika premoč nad enotnim stilom igre.
o
5
>
K
>
m
Ò
|
►
Š
>
DD
>
m
m
;
o
4
4
e
<
< a.
5 O
O z
S
o
S <
M
O
ž
0 2
s
IX 2
1 < o
<
4
■
O
O
0 z
3
1
B
5
z
X
4
A-vaoi>noj-3ri3di3ivati3iv3vvisvio-3/
DRAMSKA REVIJA V ŠTORAH - Od 11. do 13. aprila bo v Štorah (Slovenija) dramska revija, na kateri bodo sodelovale najboljše dramske družine iz celjskega okraja in amatersko gledališče «S. Klavora» iz Maribora. Omembe vredno je dejstvo, da se bodo vse omenjene dramske družine postavile z zahtevnejšimi deli,
LUŽISKOSRBSKA UMETNOST V KOSTANJEVICI -V Domu kulture v Kostanjevici na Krki razstavlja svoja dela lužiškosrbski slikar Mercin Novvak-Njechorniski. Ta slikar je že pred časom razstavljal svoja dela tudi v Ljubljani.
Domovina Lužiških Srbov je v Vzhodni Nemčiji. Luži-škosrbski narod je najmanjši slovanski narod. Nemci so ga dolga stoletja zatirali, a ni jim uspelo, da bi ga zatrli.
Danes se to narod svobodno e in nemoteno razvija v okviru Nemške demokratične republike.
iRA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GIASBA- TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-KtNO-ODRI-RAZSTAVE-GlASBA- TS ATEF!-3ALET.PETJE-FOlKLORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-ODRI-RAZSi AVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KI
Volimo proti asimilacijski politiki
M
Krščanske demokracije in njenih zaveznikov, za svobodni razvoj slovenske narodne manjšine !
Borba za narodnostne pravice manjšin v Italiji se vključuje kot temeljno vprašanje v splošno delovanje za demokratičen in socialističen razvoj države. Na temelju lega načela je KPI od svojega nastanka dalje v vseh pogojih izvajala dosledno politiko za slovensko manjšino in je konkretno delovala za enotnost ljudskih množic ter za enotnost med Italijani in Slovenci v Julijski krajini, v borbi proti fašizmu in proti njegovemu zasužnjevalnemu režimu in uničevanju slovenske skupnosti.
V okviru te borbe KPI postavlja tudi naslednje specifične cilje :
—	zagotovitev popolne enakopravnosti Italijanov in Slovencev na vseh področjih gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja ;
zagotovitev enakopravnosti slovenskega jezika v krajih, kjer prebivajo Slovenci, zagotovitev pravice do uporabe slovenskega jezika v državnih, in upravnih uradih ter na sodiščih, zagotovitev dvojezičnih dokumentov, listin in javnih objav ;
zagotovitev vsestranskega razvoja slovenske šole in odpravo sleherne diskriminacije ; prepoved raznarodovanja slovenskih krajev ter vrnitev prvotne oblike priimkom, ki so bili za časa fašizma nasilno popačeni ;
—	prepoved kakršne koli oblike netenja šovinistične rnržnje, bodisi s strani posameznikov, bodisi s strani raznih organizacij.
( Iz resolucije vodstva KPI z dne 24. maja 1961)
Volivna
zborovanja KPI na Tržaškem
PETEK, 29. marca :
BARKOVLJE (pri Rumeni hiši) ob 20. uri SKEDENJ (pri baru «Sport» ob 20. uri ; na trgu OBERDAN ob 18. uri.
SOBOTA, 30. marca :
CEROVLJE ob 19. uri ; PRAPROT ob 19. uri; ZGONIK ob 19,30; ŠEM-POLAJ ob 20. uri.
NEDELJA, 31. marca :
OPČINE (pred pošto) ob 11. uri; SV. IVAN (trg Gioberti) ob 11. uri; NABREŽINA ob 11. uri; SV. JAKOB ( trg Giuliani) ob 11. uri ; GABROVEC ob 16. uri; PROSEK ob 18,30 ; LONJER ob 18. uri.
TOREK, 2. aprila :
SAMATORCA (nabrežinska občina) ob 19,30; Ul. COSTALUNGA v Trstu (pri nekdaji gostilni «Sorda») ob 20. uri.
Prihodnja številka „DELA“
bo izšla v torek
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO000000000000.0000000000000000
Zakaj bomo volili KPI
V zadnjih številkah našega tednika je bilo mnogo napisanega o možnostih, ki jih ima KPI, da zagotovi slovenskemu kandidatu izvolitev. Še dve listi nastopata s slovenskimi kandidati:	PSI in
Slovenska skupna lista. PSI kandidira inž. Pečenka, ki ne bo izvoljen, ker tržaški socialisti nimajo nobene možnosti, da bi poslali svojega zastopnika v poslansko zbornico. Na.Slovenski skupni listi nastopajo štirje Slovenci. Da nihče izmed njih ne more biti izvoljen je jasno, če pomislimo na pičlo število glasov, ki jih je ta lista dobila na jesenskih u-pravnih v'Htvah. Ko pa se njeni zagovornici v Katoliškem glasu vprašajo. «Ali je možno, da bi bil
kakšen naš kandidat izvoljen?» se sučejo kakor mačka okrog vrele kaše, ne da bi jasno odgovorili. Namesto odgovora najdemo takole pleteničenje : «Naš cilj mora biti, da se res vsi združimo in si izvolimo lastne predstavnike od občin do parlamenta. Vsi demokratični Slovenci moramo biti vedno skupaj. Svojih sil ne smemo razpršiti na neslovenske stranke.» To ne samo, da ni odgovor na vprašanje, ki so si ga sami postavili, ampak je besedičenje, ki pomeni neiskreno prikazovanje politične resničnosti. Če si ogledamo stvar nekoliko globlje, nam zvenijo smešno besede: «Svojih sil ne smemo razpršiti na neslovenske stranke». Morda
si res kdo želi, da bi Slovenci životarili čisto osamljeni ali da bi se naravno asimilirali. Ti ljudje pozabljajo ha našo preteklost. Omenili bi lahko besede prof. Borisa Pahorja na kulturnem večeru v prosvetnem domu na Opčinah za proslavo 8. marca: «Nihče in nikjer ne bi vzdržal toliko stoletij!...» (mimogrede povedano, neki pisunček je črhnil, da smo se na proslavah mednarodnega praznika žena v neslovenskem jeziku zabavali»). Dalje, naj taki časnikarji ne pozabijo, da je večina Slovencev že izbrala levico, predvsem KPI. To je razvidno iz vseh dosedanjih volilnih izidov. Tako bo prav gotovo storila tudi .tokrat.
Iz resolucije slovenskih komunistov goriške pokrajine
o
S
2)
l
t
3)
KPI se v nadaljevanju internacional istične tradicije bori danes kot se je borila včeraj za svobodni razvoj slovenske manjšine kot narodne skupnosti v okviru demokratične italijanske države in proti politiki asimilacije manjšine same, ki jo vodi KD z njenimi zavezniki.
KPI se bori, da se uveljavi prispevek žrtev in krvi, ki j ga je dal slovenski narod skupno z italijanskim naro- ' dom in ostalimi narodi Evrope za osvoboditev izpod itaci-fašističnega jarma in za ustanovitev demokratičnega režima v Italiji v okviru republiške ustave. V naši pokrajini se zato KPI bori za priznanje odporniškega gibanja, proti politiki KD, ki podpira revansi-stične težnje in reakcionarne sile. Posledica politike KD je porast glasov MSI tako v Gorici kot v Trstu in še posebej pri mladi generaciji.
KPI podpira najtesnejše sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi delavci v borbi za socialno in politično obnovo Italije. KPI je prepričana, da vsi sloji slovenskega prebivavstva morejo in morajo biti vedno prisotni v vseh borbah za reševanje splošnih problemov.
KPI se bori tudi v okviru mednarodnih odnosov, za politiko prijateljstva med Italijo in socialistično Jugo- kri: slavijo, za okrepitev ekonomskih in kulturnih izme- Pa.1 njav, za razširitev obmejnih stikov. KPI, zavedajoč 'ln se, da mora vsaka manjšina imeti kulturne vezi z matičnim narodom, se bori za čim boljše in širše stike med manjšino in slovenskim narodom.
KPI podčrtuje zahtevo po lesni enotnosti vseh demokratičnih sil v obrambi narodnih interesov Slovencev v priznanju, da pridobitev teh pravic pomeni uveljavljanje demokratične države na podlagi ustave. Za dosego tega cilja je potrebna enotnost vseh Slovencev, iznad političnega prepričanja posameznikov in iznad vsakega antikomunističnega predsodka. KPI pa si obenem pridržuje pravico kritike do ostalih političnih sil. ki združujejo Slovence, do poglavitnih problemov, od rešitve katerih je odvisna bodočnost demokracije v državi in tudi bodočnost slovenske manjšine.
SLOVENSKI KOMUNISTI SE OBRAČAJO DO DELAVCEV IN SLOVENSKEGA PREBIVAVSTVA S POZI-
4)
| se S Par ! gih [Pol Ces jeu ja gra Voi der roč bin Ve
I
kov
Cel
5)
'teč j Pov Pra [če ( dav Pio Po.
{a
bi,
v-jc
gač
gin
sVo
Pik
ban
s kri člov ira V lan ver ta t
VOM, DA 28. APRILA. KO SE BODO VRŠILE DRŽAV- Ku NOZBORSKE VOLITVE, ODDAJO SVOJ GLAS KAN- c"
DIDATOM KPI, KI JE EDINA STRANKA, KI ŽAGO-TA VIJ A IZVOLITEV SLOVENSKEGA POSLANCA, KOT SE JE TO ZGODILO ŽE 1924. LETA Z ZNANIM BORCEM SLOVENSKEGA NARODA JOŽETOM SREBRNIČEM.
Ileo
v	1	/ e'
Glas za KPI je glas proti raznarodovalni politiki, je glas v obrambo pravic naše narodfl ^ manjšine, je glas za gospodarski, socialni in kulturni napredek v demokratični republiki, M1' g temelji na protifašistični ustavi, je glas za socializem! Zato glasujmo za KPI in dajmo prefag;
renče kandidatom, ki bodo gotovo izvoljeni!
DELO
like
lev
GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANION MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12