ILUSTRIRANI LIST ZA M E S T O I N DEŽELO	Preii • cena • prezzo 1 lira
DRUŽINSKI TEDNI K
Leto XV.	V	Ljubljani,	28.	oktobra	1943.	štev. 43 (728) l	Danes:
»DRUŽINSKI TEDNIK a Izhaja ob četrtkih. 0 r e d n I fi t vo In
Prej ko bo listje z drevja odletelo, boljšemu letu se bo vse
nadeinti	smelo	Š	uprava	» Ljubljani, MikloSiCtva 141111.
uuucjuii	aiuciu.	.	poS(n| preda| 8t g45 Telefon	6t 38-32.
Slovenski	rek	S	— Račun	postne hranilnice v	Ljubljani
!	8t. 15.393 — Rokopisov ne vračamo,
i	nefrankirarub dopisov ne »prejemamo. Za
 i„i„„„„„„i„Miiin.l,.(iniiiil,iiinii,i	odgovor Je	treba priložiti 2 liri v	enamkah.
NAROČNINA	|	CENE	OCLASOV
DetnSn lj
1/4 leta 10 lir	|/ileta20llr	I	V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta
’	!	ali njen prostor (višina 3 min in širina	.
vse leto 40 lir. — V tujini	65 mm) 7 lir; T oglasnem delu 4.50 lire.	i naš NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
64 lir na leto.	— Naročnino	I	V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. —	■
Je treba plačati vnaprej. »o *»««* v ratica 7 lir. M a I i ° g J a-	i	(Gl. str. 5.)
I 8 1: beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod	■	1
I	še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Uspešni oStrambni boji na vzhodu
188 sovjetskih letal sestreljenih v štirih dneh
, Piihrerjev glavni slan, 2(1. oktolira. A rliuvno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na jugu vzhodnega bojišča so poslali včeraj boji v odseku med Melito-poloin in jugovzhodno od Zaporožja posebno srditi. V ogorčenih bojih so liili ponovno zaustavljeni sovražni na-jiadi in zajezeni nekateri vdori.
Težki boji so se nadaljevali tudi v Dnjeprovetn kolenu. Naše čete so po uničenju vseh vojaško važnih naprav izpraznile mesto Dnjepropetrovsk. Sovjeti so privedli nove sile za napad na Kri vi j Rog. Severno od mesta so se tudi včeraj brez odmorov nadaljevali boji, ki trajajo že več dni.
Iz severozahoda v sovražnikov bok izveden protinapad lastnih oklepnih enot je dovedel do vdora v pripravljene položaje boljševikov ter s tem bistveno razbremenil pri Krivojem Rogu boreče se nemške čete.
Na zapornih črtah vdornega prostora so ostali brez uspeha številni sovražni napadi. Sovjeti so napadli z nekega mostišča severozahodno od Kremenčuga z močnimi silami, bili pa so s protinapadom zavrnjeni. Jugovzhodno in severno od Kijeva ter severozahodno od Černigova je prišlo ponekod do srditih bojev, v katerih so bili Sovjeti povsod odbiti.
Na široki črti zahodno od Kričeva so napadli boljševiki z več strelskimi divizijami. S hitrim protinapadom so bili vdori očiščenj in sovražne napadalne skupine vržene nazaj v njihova izhodišča.
Iz področja zahodno od Smolenska
in južno od Velikih Luk javljajo le
o	manjših bojih,
Letalstvo, ki je skupno z romunskimi letalskimi oddelki znatno olajšalo boje na jugu vzhodnega bojišča stoječih čet, je sestrelilo v dneh od 22. do 25. oktobra 188 sovjetskih letal. V tem razdobju smo izgubili 14 letal.
V	južni Italiji je prišlo le na nekaterih področjih do spopadov med prednjimi stražami.
Zaščitne ladje vojne mornarice so poškodovale na morju severno od brontheima dva brza angleška čolna, od katerih ie enega malo pozneje potopilo nemško lovsko letalo.
Nemški brzi čolni soiprodrli v noči na 25, oktober proti angleški vzhodni obali In se spopadli z nadmočniin oddelkom angleških rušilcev, hitrih top-ničark in zaščitnih morskih sil.
Ena britanska stražila ladja je bila potopljena, večje število sovražnih hitrih topničar!; pa poškodovane. Izgubili smo dva hitra čolna. Večji del ti.ji.iu posadk smo utegnili rešiti. Oddelki letalstva in vojne mornarice so Sestrelili nad zasedenim zapadnim pzemljem in nad Sredozemljem 20 itnglb-ameriških letal.
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
V	bojih med Azovskim morjem in Zaporožjem smo po izredno hudih bojih dosegli velik obrambni uspeh. Pri tem se je poleg izvrstno se bojujoče pehote posebno odlikovalo topništvo.
22.	oktobra ponoči so se naše čete 1M> dolgotrajnih cestnih bojih v Melito-polu umaknile na nove postojanke na zahodu mesta. Na obeh straneh Dnje-propetrovska se je sovražniku v varstvu goste megle posrečilo postaviti mostišča na zahodni strani Dnjepia. Na vdornem področju jugozahodno od Kremenčuga se bijejo hudi boji. Sovjetske čete so ojačile napore, da prodre na Krivi Rog. Jugovzhodno od Kijeva in na področju severozahodno od Černigova smo v hudih bojih odbili mnogoštevilne sovjetske napade. Zahodno od Smolenska so se izjalovili močni sovjetski napadi, naše čete *o s protinapadom spet osvojile mimogrede izgubljeno ozemlje in pri tem uničile neko manjšo sovražno skupino. 24. in 25. t. m. so naše čete v hudih bojih na bojišču med Azovskim morjem in Kremenčugom uničile 2S2 sovjetskih oklepnikov.
Z južnega italijanskega bojišča poprajo le o živahnem obojestranskem °ttlodniSketu delovanju. Nemška le-
Kako je Badoglio izdal svoje zaveznike
Nemški dokazi o sramotni dvolični vlogi italijanskega kralja in njegovih generalov
Berlin. 22. okt. >V61kischer Beo-bachter« ie iz zapiskov vrhovnega poveljstva povzel podatke in po njih podal točno sliko in zgodovino izdajstva Viktorja Emanuela in Badogliove klike. Iz teli podatkov ie kakor na dlani jasno, da ie ta družba že dolge mesece snovala izdajo.
Ko Je bil 25. julija odstranjen Puce, je bilo nemškemu vrhovnemu poveljništvu jasno. kam vse skupaj meri. Že dolgo let se je vlekla napetost med delom italijanske vojske in fašianiom, največ zaradi odpora nazadnjaških krogov, ki jim socialne preosnove fašizma niso bile po volji. Savojska hiša je ta odpor zavestno podpirala. Omogočila je odstranitev moža, ki je Italiji priboril veličino in osramotila narod z novim izdajstvom. Že dolgo so v vojaških in savojskih krogih govorili o Pinu Grand ju kot nasledniku Mussolinija. Ta mož je ponujeno vlogo tudi sprejel. Ko je Italija stopila v vojno, se je podtalno rovarjenje še ojačilo. Kmalu je stopilo na plan tudi ime Pietra Badoglia, čigar -sin se je kot generalni konzul v Tangerju stalno družil s predstavniki Italiji sovražnih dežel in podobno kakor mornariški odposlanec v Budimpešti, grof Ponza di San Marino, izjavljal, da se »bomo mi kmalu skupaj v Angleži vojskovali proti Nemčiji*.
Zarotniška klika je s spretno fgro izpod-nesla januarja letos načelnika glavnega stana maršala Cavallera, na njegovo mesto pa je prišel general Ambrosio, član dvorske klike. Ta mož je moralno in odporno silo italijanske vojske še bolj podiral in postavil na vodilna mesta svoje somišljenike, ki so v vojsko zanesli razdore, katerim tudi fašizem nj bil kos.
Italijanski vojak je pod dobrimi poveljniki mnogokje nokazal pravo hrabrost, posebno tedaj, kadar se je boril pod nemškim poveljstvom. Toda Ambrosio je poskrbel, da so akcije vodili ljudje njegovega kova. ki so nalašč vojaštvo puščali na cedilu. Tako so ustvarili plodna tla za izdajstvo. Zmotili pa so se v tem. ker so z večnimi zagotavljanji in častnimi besedami upali premotiti Nemce in jim onemogočiti naglo intervencijo. Toda po 8. septembru je nemško poveljstvo urno poseglo v zadevo in prekrižalo vse Izdajalske , načrte.
General Roatta paktira s partizani
Takoj po nastopu generala Ambrosia so dvignili glave zarotniški generali, ki so »pomirjevali« Balkan in napenjali vse sile, tla bi izpodkopali ugled hrvatskth oblasti in razmere v novi državi še bolj zapletli.
Tam je šaril poveljnik 2. armade general Roatta, ki je na Brvatskem, na ostalem Balkanu, v Grčijj in Bolgariji mešal štrene in povsod svojim zaveznikom metal polena pod noge. Roatta je podpiral prevratnike, ki so nagajali nemški vojski, in dražil z nasilji prebivalstvo tam, kjer so oddelki nemške vojski' hoteli narediti reti in mir. Roatta je na debelo zalagal upornike z živili in strelivom in jih naganjal v borbo proti nemški vojski. Načejnik glavnega stana Cavallero je na zahtevo nemškega poveljstva temu početju sicer sklenil narediti konec, toda Ambrosio in Roatta sta vsa njegova povelja briskirala. Koatta je še naprej zalagal četnike z orožjem in hrano in zraven silil nemško poveljstvo v odločne nastope proti upornikom n ponu-; svojo ^delovanje. Pri skupnih akcijah pa je spet vlekel na svojo stran in z vsemi mogočimi in nemogočimi izgovori onemogo-.	»»stop.	Večkrat	se j,- ,loKo,Iilo,
so Italijani Izpraznili nekatera ozemlja m jih prepuščali v oblast četnikom In upor-
tala so uspešno napadla sovražno oskrbovalno oporišče Neapelj.
Na vzhodnem Sredozemskem morju fe je nemškim vojakom posrečilo uiti iz vojnega ujetništva, v katero so za-rnsuo prišli. Ko jih je podprlo nemško letalstvo in so dobili ojačenja so v naskoku zavzeli po sovražniku ’ zasedeni dodekaneški otok Levihto. 22. oktobra so se oddelki našega letalstva skupaj z našimj četami izkrcali na otoku Stampaliji, ki so ga imeli zasedenega Badoglijevci in Britanci. Otok so zasedli in zajeli mnogo ujetih kov.
22. oktobra je naše letalstvo v vzhodnem Sredozemskem morju potopilo neki sovražni rušilec, nekega diugega pa poškodovalo z bombnim zadetkom.
Pod zaščito gostili oblakov in deževnega vremena so 25. t. m. preleteli ameriški bombniki jugovzhodno Nemčijo in brez cilja odvrgli nekaj bomb na nekatere kraje.
23. oktobra ponoči so se v Rokav-skem prelivu spopadli naši torpedni čolni z brodovjem britanskih križark. Naši čolni so potopili neko angleško križarko in torpedirali dva rušilca. Lastnih izgub in škode ni bilo.
Nemška bojna letala so bombardirala posamezne cilje a« mestnem področju Londona.
nikom. Ta general je na vse proteste odgovarjal, da te »pomagače potrebuje zaradi lastne zaščite in jih ne more na noben način pogrešati«. Istočasno je Roatta uprizarjal strahovalne pohode na civilno prebivalstvo in klal mirno ljudstvo, zlasti srbsko, da je s tem razburjal ljudi in podiral nemško obnovitveno delo. Brž ko je nemško vrhovno poveljstvo za kakšno početje izvedelo, je najodločneje protestiralo in preprečilo 'nadaljnje krvološke izpade tega propadlega generala.
Komunisti
Višek pa so dogodki dosegli, ko so Roatta in njegovi generali februarja letos odklonili pomoč nemški voj<ki za skupen nastop proti upornikom, po drugi strani pa se je izvedelo, da so se ti generali začeli lepo pogajati in družiti s komunisti. Ce je moral proti njim nastopiti, se je z njimi prej dogovoril o odprtini, skozi katero so uporniki zmerom lahko pobegnili. S tenij pompoznimi ofenzivami je poskušal slepiti nemško poveljstvo, toda igra je bila preveč prozorna. Posebno je bil Roatta naklonjen komunistom in je ukazal svojim podrejenim, da ne smejo ubogati navodil nemškega poveljstva in ne smejo nastopiti v času, ki ga je v ta namen poveljstvo določilo. Tako je razbojnikom omogočil urnik. Roatta je zahteval zase tudi poveljstvo hrvatske vojske in pripraviti Angležem mostišče ob Jadranu. Toda njegova igra je prišla na dan in dogodki po 8. septembru so dokazali, da je imelo nemško poveljstvo prav, ko je bilo do Roatte in njegovih sozarotnikov skrajno oprezno.
Položaj na Balkanu se ni nič spremenil nitj potem, ko je Roatta prevzel poveljstvo G. italijanske armade na Sciliji. Njegov naslednik je postal namreč general Robotti, ki je skušal skupne nemško-italijanske nastope proti komunističnim razbojnikom onemogočiti s tem, da je komuniste vedno izpuščal skozi italijanske bojne črte v gorovje.
Nemško vodstvo tega ni moglo več trpeti tudi zaradi varnosti evropske trdnjave na Balkanu. Nemški zunanji minister in namestnik nemškega vrhovnega poveljnika sta pri obisku v Rimu načela to zadevo.
Mussolini se je vpričo Ambrosia jasno izrekel za boj protj četnikom in za razorožitev, Ambrosio pa je to odklonil, »e čimer se je pokazala Nemcem nasprotna usmerjenost v italijanskem vrhovnem poveljstvu.
Ko so se začeli' nemški nastopi, so italijanska poveljstva grozila celo z represalijami protj nemškim oddelkom. Poveljnik 11. italijanske armade pa je javno razglasil, da so četniki enakovredni italijanskim oddelkom in zahteval takojšen odpoklic nemških čet ter izročitev ujetih kolovodij.
General Roatta si je s svojo politiko na Balkanu pridobil take zasluge, da mu je načelnik vrhovnega poveljstva general Ambrosio zaupal vodstvo odseka, ki je bil nasprotniku najbližji. Robil je poveljstvo nad VI. italijansko armado na Siciliji.
Izdaja na Siciliji
»Volkischer Beobaehterc popisuie nato podrobno, kako so se Italijani vdali na otokih Pantelieria in Lampe-dusa — čeprav bi se bila otoka lahko branila več mesecev — in pripravili vse potrebno tudi za olajšanje anglosaške invazije na Sicilijo.
Že maja 1. 1943, torej cela dva meseca pred izkrcanjem na Siciliji, je nemško vrhovno poveljstvo ponudilo italijanskemu za okrepitev čet v Afriki več nemških divizij, kar pa je italijansko vrhovno poveljstvo odklonilo, potem ko je Dueeju o vsej stvari poslalo napačno obvestilo.
Sicer je Roatta nekaj dni po izkrcanju na *!"? izjavil, da je treba Italijo braniti na Siciliji, hkrati pa je svojim Častnikom dejal, da je obramba možna le na črti Genova— Rimini, če ne bo Nemčija poslala motoriziranih oddelkov na pomoč, ki pa jih Je nemško poveljstvo ponudilo že maja meseca, a j*h je italijansko poveljstvo tedaj 'odklonilo. Bil je torej pripravljen prepustit! sovražniku polovico Italije, namesto da bi misli na resno obrambo domovine.
f’e je že na na j višjih mestih vladal tak duh, potem je nesposobnost italijanskega vojaštva čisto razumljiva. Italijani na primer niso bili sposobni pripraviti dovolj streliva za protitankovske in obalne topove, ki jim jih Je poslala Nemčija.
Prav tedaj pa je italijansko vrhovno poveljstvo zahtevalo od nemškega, naj mu prepusti poveljstvo, nad vsemi četami, ki se borijo v Italiji, maršalu Kesselringu pa poslalo še posebno zahtevo, naj skrči Število svojih sodelavcev.
10. julija, ko se Je začelo izkrcavanje na Siciliji, je bila izdaja že v celoti jasna. V vseh krajih, kjer so se Angleži in Amcri-kanej izkrcali, se italijanska čete sploh niso upirale. Predajale so se sovražniku, ali pa zapustile bojišč«, ne da hi bile uničile vojaške naprave.
Zahrbtna igra maršala Badoglia
Nemški list navaja dalje vse detajle v zahrbtni igri Badoglia in njegovih generalov no državnem udaru 25, julija iu nadaljnja;
6. avgusta je Ambrosio na posvetih v Trbižu predlagal maršalu Keitelu, naj bi italijansko vojsko v severni Italiji ojačili 9 četami z Balkana in iz južne Francije. Hinavsko je izjavljal, da bo Kvropo zadel največji polom v zgodovini, če ne bosta Italija in Nemčija složno kos položaju.
Medtem so pa Italijani skušali ovirati pohod nemških čet v dolini Adiže in zasedbo obmejnih področij. Badoglio je 13. avgusta poslal svojega pooblaščenca v Madrid in Lizbono ter sporočil, da je pripravljen prestopiti k Angležem ter jim izročiti odrezane nemške divizije. Da so ti Izdajalski nameni docela resnični, se je nemško poveljstvo prepričalo isti dan na posvetih v Bologni, kjer sta se maršal Rommel in general Jodl sešla z načelnikom italijanskega poveljstva Roat-tom. Nemci so računali z vsemi možnostmi in so kraj posvetovanja za vsako morebit-nost zavarovali z oddelki SS, dasi na hudo Roattovo jezo.
General Jodl je zahteval, naj se laške čete od meje umaknejo na fronto, zakaj nerazumljivo je, da tedaj, ko. Nemčija ojačuje obrambo Italije, Italijani rinejo na Alpe.
Roatta je hinavsko zagotavljal brezpogojno zvestobo italijanske vojske in poveljstva, češ da Italijani niso izdajalci, ki bi 9rcdi bitke prestopili k sovražniku. Toda medtem so potekala pogajanja za vdajo. Prav zato so sodili, da se morajo Nemcem še posebej hliniti. Badoglio jo 29. avgusta potožil, kako ga boli nezaupanje, katero je v Bologni izrekel general Jodl. Če Italija ne bi hotela ostati z Nemčijo, bi kralj ne imenoval njega za predsednika vlade in Italija ne bi še naprej pustila uničevati svojih mest. 1. septembra je laški zunanji minister zagotovil nemškemu poslaniku, da se bo Italija borila in nikoli vdala. 3 .septembra je Badoglio sam to zagotovilo ponovil — skoraj isto uro, ko Je njegov zastopnik general CasteHano v Sira-cusi podpisal najnečastnejšo vdajo v zgodovini.
To sramotno listino so objavili šele. ko go se zavezniki izkrcali pri Salernu za hrbtom Nemcem in ko so italijanska mesta bila še osem dni izpostavljena bombardiranjem.
Izpodletela zarota proti Hitlerju
Višek te izdaje pomeni načrt italijanske vladarske rodbine za izročitev Hitlerja zaveznikom. Kralj je nemškemu vodju po Ba-dogliu sporočil prošnjo, naj pride takoj v Italijo, da se bo z njim ;n vlado razgovarjal o ojačenju odpora. Vabilo je bilo seveda odklonjeno. Prišlo je točno tedaj, ko so bili že sklenili izročiti Angležem in Američanom Mussolinija ter so se dogovorili, da bodo tako storili tudi s Hitlerjem.
Hitri nemški poseg je preprečil načrt, da bi	raztrgali	zveze med	severnimi	in	južnimi
nemškimi divizijami, z	divizijami	v	Franciji
in na Balkanu. Vzlic temu so bile nemške čete povsod v težkem položaju. Na Sardiniji se je znašlo nekaj nemških divizij sredi šest italijanskih in so se 8 silo morale prebiti skozi močne italijanske utrdbe na Korziko. Tam Je bila ena nemška divizija na južnem delu, Ta se je morala z vso naglico prebiti proti Bastiji, Pred Rimom- je stalo 7 najboljših italijanskih divizij, med njimi 3 motorizirane alj oklepne. Toda sredi te sile sta se dve nemški diviziji znašli in zasedli postojanke severno in južno od Rima.
V	Zgornji Italiji, ob alpskih prehodih.' tudi ob prehodih s Koroške v Istro ter na Balkanu je Badogliova vlada postavila številčno dosti močnejše	čete,	kakor pa	so bile tod
nemške. Povrhu so bile nemške čete Še zaposlene z boji proti upornikom. Le ponekod, kakor v Grčiji	in na	Kreti, so	bile	nemške
sile številčno enake ali nekoliko močnejše. Na Rodu pa je mali nemški posadki stalo nasproti 40.000 Italijanov.
Tako je bilo, ko se je pričel nemški protiudarec s takšno silo, hitrostjo in točnostjo, da je vzel sapo rie samo izdajalskim četam, temveč tudi	sovražnikom. V	nekaj	dneh so
italijanski oddelki v prostoru med Neaplom in	Rimom,	v Severni	Italiji, oh	prehodih,
ki	drže na	Tirolsko In	na Koroško,	na Primorskem, v	južni	Franciji	in na	Balkanu
razoroženl. V	Egejskem morju	je	nemška
vojna mornarica.. prevzela italijanske vojne in trgovske	ladje,	nemška	vojska	pa za-
sedla letališča ob jadranski obali. Cp večina italijanske mornarice	v Speziji	ne	bi bila
do zadnjega oddelka pripravljena na izdajo, tudi ta ne bi bila ušla svoji usodi. Tako pa zdaj Angleži	lahko	poročajo,	da je	vodstvo
italijanske mornarice že davno poslalo svoje zvezne častnike k poveljniku angleške mornarice. Badogliov mornariški minister je dal povelje za odhod že pred objavo izdaje.
>Vo]kischor Beobachter« koncufe svoie zgodovinsko poročilo z besedami:
Izdaja, ki Je ni večje in zahrbtnejše v zgodovini, Je padla na izdajalce same. »Italijanske vojaške sile ni več,« je lahko poročalo že 10. septembra nemško vrhovno poveljstvo. Za večne čase pa bo ostalo zaničevanje izdajalcev.
Svet jo sodbo o tem že ppvčdaJ. Tz ust sovražnika se ta sodba glasi: »Ta izdaja nad lastnim narodom iu lastnim vojnim tovarišem jc ena največjih prevar v svetovni zgodovini. Ime Havoja bo ostalo psovka za vse večne čtai.t
Krik številk
Na drugem mestu prinašamo ob-širen izvleček iz članka, ki ga Je pod naslovom »Obračun« priobčil v četrtek »Slovenski dom«.
V	prejšnjih časih, ko so bili stolpci naših dnevnikov polni debat o potrebi milijonskih kreditov n. pr. za ljubljansko bolnišnico in so o tem izhajale celo propagandne brošure ter se je anketa vrstila za anketo — v tistih časih bi bili o mnogo nedolžnej-ših stvareh, kakor so številke omen jenega »Obračuna«, imeli priložnost brati cele skladovnice dokumentiranih knjig in razprav; bi bili zasuli Narodno skupščino z interpelacijami in resolucijami naših političnih in gospodarskih zastopnikov vseh struj in smeri; bi* bili doživeli protestne seje občinskih odborov vseh naših mest, trgov in vasi; bi bili slušali glas Zbornice za TOI in Kmetijske zbornice, univerze in Akademije, sociologov, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, narodnih dam in študentov, pesnikov in pisateljev, predvsem pa vseh mogočih društev in klubov za odpravo socialnih krivic — skratka vsa tako imenovana smetana naroda bi bila s spontanim ogorčenjem razglasila Beogradu in vsemu svetu, da se je nad nami zgodil nezaslišan zločin in da zahtevamo takojšnjo in popolno poravnavo prizadejane nam škode.
In danes? Danes, ko so naši lastni ljudje v dveh letih tako temeljito »likvidirali« vse kulturne in civilizacijske atribute slovenske kmetije, slovenske šole, slovenskega gospodarstva in slovenske morale, da je n. pr. naša Dolenjska za desetletja padla na stopnjo najbolj zaostalih srbskih in hrvat-skih pokrajin predvojne Jugoslavije? Danes niti vran ne zakraka o zapravljenih milijardah, ki bi si z njimi mogli postaviti in opremiti najmanj sto — slišite, sto! — velemodernih bolnišnic, t. j. toliko, da bi sleherno naše mesto, sleherni naš trg lahko dobil novo bolnico z rentgenom in kirurškim oddelkom, z laboratorijem in kliniko. Danes za Ljubljano te milijarde niso dogodek, ker je za zdaj še ne bole; in tako je strahotna bilanca, komaj razodeta, jela že toniti v pozabo, tja, kjer bodi po želji nekaterih »rodoljubov« za vekomaj spravljeno vse naše jalovo trpljenje zadnjih dveh let.
Morda pa smetana našega mesta ni brala? Morda sploh načelno ne bere in ne ve ničesar, kar se z našo rajo godi? Ali se je pa preveč zatopila v danes res prevažne študije o »Posledicah vojnega zvišanja dividend črno-borzne d. d. za oportunistični konjunk-turizem slovenskega političnega gospodarstva«? In v proučevanje takisto veleaktualnega »Vpliva modernega trogloditstva na rast psihopato-loških ekscesov historičnega materializma pri Slovencih«?
Smetana meščanske Ljubljane molči in v varnem zaledju skriva svoj ščit. da bo ostal svetei in čist, ko se bo hudournik izlil. Le slovenski žur-nalist ne more molčati: v prvi bojni črti stoji, ne meneč se za blato, ki ga pljuskajo na njegov ščit razdivjane vode kaotičnih strasti, ker je edini razumnik, ki je ostal z glavo in srcem zvest trpečemu narodu in ima pogum javno iznovedati: danes se bije boj za narodovo usodo, danes se naš človek utaplja — ko bodo vode spet čiste in bistre, bo neomadeževani ščit brez haska, če bo mogel Slovenec iti z njim le še na utopljencev pogreb.
Namen teh dveh let državljanske vojne ni mogla biti narodna osvoboditev Slovencev; drugače se »osvo-bojevalci« ne bi bili bratili z Bado-gliovimi vojaki in oficirji proti slovenskim nacionalistom in priznali Italijanom na našem strnjenem narodnem ozemlju avtonomijo. Njihov cilj tudi ni mogla biti socialna osvoboditev našega naroda; drugače ne bi bili tako načrtno uničevali ljudskega premoženja daleč za fronto, da je naš mali človek postal dobesedno berač in da bo vrhu tega politično, socialno in gospodarsko se neizmerno bolj odvisen od močnejših in manj siromašnih sosedov, kakor je bil že doslej — tistih sosedov, o katerih ves čas vojne niti enkrat nismo slišali, da bi njihovo življenje in imetje količkaj trpelo od lastnih »osvobojeval-cev«. Torej ie bila dveletna Preudarna borba za našo narodno in socialno svobodo samo blesteča pretveza, samo maskiran, zato pa tem brez-obzirnekši boj za politično oblast. Vse naše človeške in gmotne žrtve so bile tedai. naj pride po lej i'ojni na krmi-
lo	kakršen kali »nov« red. z narodnega in socialnega stališča popolnoma zaman; ne samo to, bili so, po dosedanjih^ rezultatih sodeč, zgolj sred-stvo za naš narodni in socialni pogin.
Zato krik teh milijard ne sme otopeti ob gluhi tišini našega meščanstva. Zato preko te grozotne b lance ni mogoče iti na dnevni red. če nočemo, da bi sedanji rod doživel poleg gmotnega še duhovni bankrot. Zakaj, te milijarde so nekrita hipoteka na naš narodni obstoj, katastrofalna zlasti zaio, ker se v teh dveh letih za-
Nadaljevanje na 2. strani jiocf črte
3.C€)C9€)£)€).€)£)€)
Da bo narod svoboden: vsak Ljubljančan, od dojenčka, ki se je včeraj rodil, do starca, ki zdajle umira, bo moral najprej plačali 30.000 lir za reparacije dosedanjega »osvobodilnega" boja — pcfem bomo Slovenci gospodarsko in socialno šele tam, kjer smo bili že v reakcionarni Jugoslaviji
Četrtkov Slovenski dom ie priobčil tehtno dokumentiran članek o dosedanji bilanci nošena »osvobodilnega« hoja. Ker je članek izredno aktualen, ga v celoti ponatiskn-jemo; le na treh mestih smo zaradi pomanjkanja prostora morali piše,eva izvajanja zgostiti.
Konec septembra 1943. ie poteklo iive leti, kar je Osvobodilna fronta e evojio »vojeko« izvedla prve >akcije« na »položajih« proti »okupatorju?. Bi' ia Gta to napad na italijansko vojaško blagajno v Ložu ter uboj italijanskega karabinjerskega marešala v Bezuljaku pri Cerknici. To je bil med O F ter tned vojsko Viktorja Emanuela dogovorjeni signal za začetek »osvobodilnega« boja v Sloveniji ter vseh njegovih posledic.
Po tem začetku je razvoj šel natanko po preračunani in domenjeni poti: unvik badogliovske vojske, kraljevskih karabinjerjev ter raznih »centrov« iz ©dročuejših predelov Ljubljanske pokrajine; nemoteno zbiranje, organiziranje in oboroževanje 'komunističnih tolp v prav teh krajih pozimi 1941-4‘J; v Ljubljani nič manj nemoteno pobijanje nizdajalcev« vseh slojev in st<v roeli, pod varstvom dveh ali treh divizij najhraibrejfie vojske sveta; operetne, dasi tragične blokade februarja lai marca 1942, ko so komunisti ikot zaupniki italijanske vojske pospravili iz Ljubljane kar so mogli svojih nasprotnikov; poptava drakonskih ukre-|>ov, ki jih je izdajal izdajalski ge n cral Robotti im ki so »e vsi uveljavili aamo proti nedolžnim ljudem in proti narodu kot. celoti; spomladanska komunistična mobilizacija v maju 1942 kot dogovorjen uvod v divjaike, brutalne represalije, ki ao jih Robot-tiijeve divizije t>o sporazumu i. Ambrozijem in Roatitom začete julija 1942., ko Re ie vsa naša pokrajina spremenila v bojišče. Po tem Jbojisf-u je ena ogromna vojska divjala, kair je mogla, d‘ruga se je skrivala, narod trpel, krvavel ter obupaval nad pogorišči in ruševinami; obe vojski pa, ki eta ee druga druge skrbno ogibali, sla si nad umiranjem slovenskega naroda nieli roke, 6aj sta se s tem obe pro-filavljati pred zgodovino in pred svetom. To sta vsaj trdila sami in tako so nam trobili od zunaj. »Osvobodilni'« boj je prišel na toako. ko je grozilo, da se bodo odprle oči vsem. Tedaj se je rodila slovita fraza meščanske Ljubljane, da »žrtve morajo biti«. Ne vemo, ali je to geyJo rodil strah pred odgovornostjo, ali ga je račun. Toda vsekakor spada v bežen pregled »osvobodilnega« boja kot zelo važna sestavina.
Ko smo zdaj v zgodovini odrešilnega dela slovenske Osvobodilne fronte prišli do pogorišč, ruševin ta žrtev, ki da morajo biti, bi se bilio treba vprašali po neposrednih, nič manj pa po posrednih vzrokih, ki so privedli dio nerazumljivega, norega, besnega uničevanja slovenskih ljudi in njihove Imovine.
Toda tega v okviru pričujočega sestavka ne nameravamo. Pogorišča in tniševime bomo to pot izkoristki ne za
pravljeno ljudsko premoženja^jii porabilo za veliki cilj, ki naj bi mu bilo namenjeno — hipoteka, ki jo bo slovenski kmet, slovenski delavec, slo-jrenski uradnik in slovenski meščan d kakršnim koli novim redom mo-•al do zadnje pare sam plačati, če hotel kdaj pozidati razdejane do-inove, obnoviti iztrebljene gozdove, Je rediti novo živino in popraviti uni-lene železnice.
Zato slovenski žurnalist ne molči. Njegov glas je krik slovenske vesti, •dim, ki more prekričati histerični !rrišč sfanatiziranih množic — tistih jnnožic, ki nobenega gorja ne verjamejo, dokler ga ne občutijo na lastnem telesu.
Vprašamo:
Ali veste, zastopniki našega gospodarstva v Zbornici za TOI in v Kmetijski zbornici, koliko ie do danes stal tlovcnski narod tragični eksperiment fca Dolenjskem in Notranjskem? Ali ■o objavljene številke po vašem strokovnem znanju previsoke ali prenizke, in če je tako. kakšne so vaše Itevilke in kdaj sme javnost upati, jja jih vendar že izve? Ali veste, kolikšno je narodno premoženje dolenj-
Ekega in notranjskega ljudstva, ko-ikšen bo naš rcparacijski davek in :oliko let ali desetletij ga bomo morali plačevati, da to škodo popravimo •— t. j. da se dvignemo šele na tisti torUUni in gospodarski nivo, ki smo ma pred katastrofo Jugoslavije že vneli?
Ali veste, zastopniki naše omike »a univerzi in v Akademiji, kakšne bodu posledice gmotnega obubožania »nroda in njegove demoralizacije Tast njegove kulture? Ali imate s tega vidika kaj pripomrtiti naši javnosti k dosedanji bilanci razdejanja aa Dolenjskem in Notranjskem?
Ali veste, sociologi, da se je bIo-▼enski kmet po dveh letih naše »socialne« revolucije nevarno približal »tanju nomadov? Ali veste, da so v
odpiranje oči tistim, ki pravijo, da so množični umori, poboji, nasilja, požigi in izdaje laž, temveč za kratko razglabljanje o tem, kakšno gospodarsko in socialno škodo je »osvobodilni« boij približno prinesel slovenskemu narodu.
Storili bomo to zaradi tega, ker se Slovenci postavljamo kot ljudje z izrazito gospodarskim in organiy.atornim, to je nerednemu, nesmiselnemu uničevanju nasprotnim značajem. To bi po zunanjem videzu utegnilo biti res, saj je večina naših političnih voditeljev bila hkrati — ali pa celo zlasti — gospodarstvenikov, zasebnih kajpada. Vemo tudi, da smo znali celo v najbolj besnih strankarskih bojih pozabiti ne le na taborna, temveč celo na ideološka nasprotja pod geslom: »To so pa gospodarske reči!« Politični polmaliki. ki so javno gonili ljudske množice v besna, tako imenovana idejna nasprotja, eo zasebno složno vlekli nagrade iiz istih upravnih svetov. — — —
Po podatkih zavarovalnic, poslujočih v Ljubljanski pokrajina, je prijavljena vojna škoda, povzročena v letih 1941. in 1942. na poslopjih, porušenih ali požganih po partizanih ali po naihrabreiši vojski sveta za represalije, znašala p o 1 milijarde Idr. Če upoštevamo, da ie od konca leta 1942. do danes vrednost Mre padla vsaj za 25%; če prišite jemo k oni pol malti jarde še neprijavljeno škodo in pa poslopia. ki so bila po komumialiih in drugih uničena v letu 1943, lahko mirno rečemo, da znaša zgolj škoda, bi jo je sosvo-bodiilnii« boj povzročil našemu ljudstvu na poslopjih, milijardo li-r
Škode, nastale oo 8. mbru i. 1.. pisec sploh ne šteie. Tudi ne umetniške in zgodovinske vrednosti uničenih gradov, cerkva in samostanov. Vrednost razdejane oprave, pohištva, orodja, vozil, strojev, živeža, obleke itd., itd., in blaga, ki so ga komunisti uropali. ceni pisec na 300 milijonov lir.
Celotni dosedanji znesek škode, ki nam jo je rodil »osvobodilni« boj: m i 1 i i a r d a in tri f t o milijonov lir!
Ena izmed hudih, preračunanih, roparskih represalij, ki so jih nalašč in vede sprožilu voditelji »osvobodilnega« boja, bodisi da so v hribih ali uganjajo črno borzo po svojih salonih, je bil obvezni posek gozda ob vseh progah in cestah v širini 150 do 300 metrov. Ker je bilo zapovedano posekali vse do golega, je bilo s tem skoraj za sto let uničenega ogromno na-5ega gozda, pravega in skoraj edinega, dasi skromnega gospodarskega bogastva v naši pokrajini, če vpošteva-mo, da je Kuno ob progi Ljubljana— Rakek bife treba posekali kakih 120 tisoč kubičnih metrov lesa, potem mirno lahko trdimo, da zaiaša posekana količina v vsej Sloveniji vsaj deseitkrat toliko, to je 1,200.000 kubičnih metrov. Ker je ves ta les rasel ob ci stah in ob protrah. lahko računamo kubični m«ter po 400 lir, flkuipno torej 480 milijonov lir. Pribijmo k
vsej naši politični zgodovini samo še turški boji Slovence tako izenačili na stopnjo beračev? Ali veste, da ste o teh posledicah posebno vi poklicani javno zavzeti svoje stališče?
Ali veste, arhitekti in umetnostni zgodovinarji, da je na Dolenjskem uničeno skoraj vse naše umetniško bogastvo? Da ,ie naše historično stavbarstvo postalo plien ognja, bomb in granat? Da se kmetije in železnice dado pozidati, nikoli pa ne požgani in oplenjeni zgodovinski gradovi in stari samostani, t. j. tisto, kar je bilo spričo dokumentacijske revščine slovenskega srednjeveštva tako rekoč edina zakladnica našega narodnega zgodovinarja in umetnika? Ali veste, da ste dolžni ne med štirimi očmi tožiti o tem, ampak pogumno stopiti pred javnost in ji pomagati, da se j.i vendar že odpro oči?
O	vsem tem, gospodje, si sami pri sebi itak ne delate iluzij. Le razni varnostni in previdnostni pomisleki vam branijo, da ne poveste svojih misli na glas. čistost ščita itd. Vemo. Razumemo. Toda, gospodje, narod je več od vaših pomislekov. Tudi več kakor ščit. Ni naša krivda, ne naša zasluga, da imamo danes nemško vojsko pri nas. Tudi ni naša krivda ne zasluga, da nemška vojska iztreblja partizane in ustvarja red in disciplino. če bi bilo po naše. bi se bili prav po slovensko pohlevno z njimi pogovorili in verjeli komunistični besedi, kakor so ji verjeli naši nacionalisti na Grčaricah, na Turjaku, v Begunjah pri Cerknici in to svojo zaupljivost plačali z življenjem.
Pričakujemo vaše odgovore. Ne za nas; mi vemo te stvari brez avtoritet. Nego za javnost; ona naj izve še iz vaših ust.
Slovenska vest nam narekuje to zahtevo. Narod naj ve, kaj je z njim. Narod naj sliši nezakrinkano resnico.
V	njegovem imenu se obračamo do vas. Besedo imate, gospodje
temu še stroške za posek in spravljanje, pa lahko zaokrožimo na pol milijarde lir, zlasti če upoštevamo škodo na mladih nasadih, ko so bili neusmiljeno uničeni, zemljišče pa na obsežnih predelih marsikje do golega požgano. Koliko tega lesa je bilo plačilnega? Koliko in kako bi ga lastniki posekati, če ne bi bili prisiljeni?
Celotni dosedanji znesek škode, ki jo je rodil j osvobodilni« boj: milijarda in osem sto mili ion o v lir.
Pisec analizira nato škodo v naši živinoreji — uropanih in poklanih v dveh letih 50.000 glav govedi, vsaka po 300 kg. 40.000 prašičev, vsak oo 80 kg. in 100.000 perutnine — in izračuna po uradnih, t. j. nečrnoborz-nih cenah 150 miliionov. Nadaliniih 350 miliionov imamo Gospodarske škede zaradi uničenih človeških življenj in zaradi izpada delovnih ur kot posledice internacij in konfinacii naših ljudi.
Dosedanji celotni znesek škode, ki jo je rodil »osvobodilni bo j: dve milijardi t r j sto milijonov lir!
Med uničevanje slovenskega narodnega premoženja v »osvobodilnem« boju moramo prišteti tudi uničevanje javnih prometnih naprav, oesta, mostov, železnic. Vse to smo si morali Slovenci postaviti s svojim delom in svojimi denarjem. 99% vsega, kar so komunisti razdejali javnih naprav, je služilo izključno prometnim iu gospodarskim potrebam slovenskega malega človeka: ceste in mostovi po Dolenjskem in Notranjskem, novomeška, šentjanška in ko-• čevslka železnica. »Osvobodilna« vojska je uničevala samo te, ki v evropskem vojno-prometnem oziru niso niti za pasjo figo pomembne. Vojnih sil na našem ozemlju pa pri njihovih premikih uničenje teh naprav tudi ne more ovirati, kakor smo videli v preteklosti in to še jasneje doživljamo v sedanjosti. Katera vojska na svetu bo delala ofenzivo z dolenjcem in koče-varjem? Morda partizanska, li, vendai je bilo treba uničiti te, ljudstvu služeče proge, ker je to spadalo v bolj-
Ševiški načrt za gmotno uničenje slovenskega ljudstva ter za njegovo pro-letarizacijo!
Tudi za to šikodo ni znanih ni bi približnih podatkov. Kako tudi! Po 8, sjeplembru smo na lastne oči videli, kako so si n. pr. tako imenovana odgovorna mesta podpirala in pospeševala uničevanje železniškega vozovja na dolenjski progi. Deset vlakov je obtičalo v komunističnih rokah, delno po zaslugi rdečih železničarjev, nekaj nadaljnjih pa je bilo poslanih tja iz Ljubljane že davno potem, ko se nobeno voailo ni več vrnilo v Ljubljano. Vsi ti vlaki in stroji leže danes po prepadih, po Krki in Kolpi, proga z vsemi napravami je razdejana, vsi mostovi in nasipi in predori podrti, tiri in pragovi odneseni, poftaie požgane in Dolenjska je v prometnem oziru padla po zaslugi »osvoboditeljev« v stanje pred 100 leti! V približnih številkah povedano znaša ta Skoda vsaj 300 milijonov lir, brez ozira na to, koliko časa, dela in denarja — našega dela in našega denarja — bo veljalo bodoče popravilo.
Celotni dosedanji zinesek škode, ki jo je Slovencem rodil »Osvobodilni« boj: dve milijardi in šest sto milijonov lir!
Pisec navaia nato škodo, nastalo zaradi ustavitve skoraj vse Gospodarske delavnosti: zaradi izpremem-be rodovitne zemlje v bojišče: zaradi neposejanja žita: zaradi jz"nbl:r'*’n-ga zdravia pri tisočih delovnih ljudi: zaradi ustavljene strokovne izobrazbe mladine in delavstva; zaradi demo-ralizaciie po ubiianiu volie za delo: zaradi razvrednoteni-denarja in na-raščania cen bla<ni. potrebnemu za obnovitev: itd., itd.
SeStejmo vse to in recimo za konec računa: »osvobodilni« boj je Slovence v Ljubljanski .pokrajina do zdaj, ko še ni zaključen, veljal tri milijarde 1 i r ! Če bi Ljubljanska pokrajina štela 300.000 duš, bi btid vsak njen prebivalec, od dojenčka, ki se ie rodil včeraj, do starca, ki »dajle umira, obremenjen z deset tisoč lirami narodne škode (ali pa, če računamo, da šteje naše mesto danes 100.000 ljudi, vsak Ljubljančan s 30.000 lirami. Op. ured. D. t.) — dediščina, kakor je ne more pokazati noben narod v Evropi!
Slovenski liogatiiavi, gospodarstveniki ta kapitalisti, milijoni, loi ste jih naložili v Osvobodilno fronto, so vam vrgli pošastno visoke obresti! Ali se mtvedate. kolike hi utegnile biti nekoč pa obresti od teh krvavih obresti ?
Tni milijarde Mr!
In Bakaj so bile tee te Mirahotne žrtve potrebne? Mar ta mo zaradi te ca. ker večina Slovencev ni mogla in marala leta 1941, verjeti, da bo vojne
v dveh mesecih konec, pa jih je zato bilo treba uničiti? Najbrž da, saj nam je tenko dve leti dopovedoval tako imenovani cvet naroda, od pokvarjenih prvakov in prerokov do literatov in narodnih dam. Ali pa zaradi tega, ker smo pač mi edini na svetu poklicani, da vekomaj umiramo in se koljemo za druge: za Kitajce, za Ruse, za Zamorce?
Ali so te žrtve za minuto skrajšale vojno, ali za las vplivale na določanje naše bodoče usode, ali so nam prinesle za toMko kakor škode moralnega kapitala v očeh sveta? Ne: edino s čimer smo bili poolačani. so bile slovite omembe v londonskem radiu: o trdnjavi Orlje, o 150 m razdejane proge, o tankovski bilki za Ljubljano... lic.', čudovito plačilo za žrtve, ki da eo morale biti! Pač. še nekaj so nam prinesle; osvobodile!, ki so nas cberačili za tri milijarde lir, so nas v svetu kot celoto razglasili za izdajalce! Voditelji in prostaki »Osvobodilne fronte« si k temu veličastnemu uspehu lahko čestitajo!
Mi pa ob tej slavi stojimo danes pred najstrašnejšo gospodarsko in socialno krizo v svoji zgodovini: stojimo pred lakoto in bedo. kakršne ne pomnimo. Ljudstvo je na robu — prav za prav že čez rob — obupa in išče zavetja ter pomoči ne v kakih idealih, temveč pri vsakomur, ki mu danes lahko zavaruje vsaj golo življenje.
In kdo nam bo vso to, zgolj t varno škodo povrnil? Nihče! Ne prijatelj, ne sovražnik, zakaj povzročili smo si io sami; nekaj tisti, ki to jo delali, da 'bi na pogorišču Slovenije lahko zavladal rdeči novi red. nekai tisti ki so to hoteli in ki oznanjajo, da žrtve morajo biti. Vse, kar' imamo za obnovo na razpolago, so žiuljave roke tistega izmučenega ljudstva, ki je za »osvoboditev« plačevalo ta strašni davek v krvi in imetju.
Najboljši nadomestek gimnasti&e, posebno za telesno šibkejše gospode, je
dl Im - dilf sai
šola za spretnost, prožnost in prisebnost.
Tečaji pod vodstvom strokovnjaka: začetniki: torek-četrtek ob 16. uri spretnejši: torek-četrtek ob 15., 17.
in 18. uri.
Gimnastična šola MILENE G0VEKAR1EVE Muzejska ulica 3, pritličje
Vsi potrošniki bodo dobili od četrtka. 28, t. m. dalje na oktobrsko živilsko nakaznico maščobo in marmelado. Na odrezke št. 25 do 31 dobi vsak po 10 dkg presnega masla. Oni upravičenci, ki nimajo pravice do trdih maščob, bodo pa dobili pod 1 del olja. Na odrezek št. 913 dobi vsakdo Po 15 dkg marmelade.
Založba »Dobra knjiga« je izdala knjigo Trvgve Oulbranssena »Dediščina _ gozda«, ket trinajsto v svoji zbirki. Dobite jo v vseh knjigarnah ali v založbi sami.
Usnjene izdelke barvajte le 9 spe-ejalno barvo ki nsniu ne škoduje, liiaks — Napoleonov tre.
»Zgodovinski proces proti 24 izdajalcema
Torkov »Slovenski dom« prinaša pod naslovom :>Kadar morilci sodijo« članek o razpravi partizanskega »izrednega vojnega sodišča« proti 24 Slovencem, ki so jih partizani med drugimi ujeli v bojih po 8. septembru. Iz članka povzemamo:
-Slovenski poročevalec«. uradno glasilo Osvobodilne Fronte, z dne 18. okt., št. 24a. prinaša skoraj na vseh svojih straneh zgolj poročilo o >Zgo-dovinskem procesu proti 24 izdajalcem -. Na tem procesu so sodili in obsodili 24 boli ali mani vidnih zastopnikov slovenskega ljudskega odpora proti komunizmu in njegovemu divjanju.
Zanimivo pri tem novem, priznanem zločinu OF je dejstvo, da teh 24 zastopnikov slovenskega naroda in vseli njegovih slojev ni sodilo kako partizansko »ljudsko sodišče«, kakor so to povsod obljubljali, temveč izredno vojno sodišče. Temu sodišču premišljenih morilcev ie predsedoval po Poročevalcu« dr. Anton Kržišnik, bivši sodnik upravnega sodišča v Celju. Razen njega ie bil v sodnem zboru še neki dr. Tomanič. — kdo ve odkod se ie pritepel pošiliat v smrt slovenske ljudi — ter sodniki, ak-t i vij i partizani, med niimi neki tovariš Stanka. Voiaški tožilec ie bil advokat Jernei Stanto. ki ie menda krenil k partizanom šele po 8. septembru z drugimi odvetniškimi* tovariši iz Ljubljane.
Pred to sodišče poklicnih morilcev so bili postavljeni:
Sterniša Marijan, orožniški poročnik. ki so ca komunisti hoteli ubiti z atentatom lansko pomlad na stanovanju; Vošniar Pavle (Vidmar), aktivni kapetan T. »topilie; Milovanovič Mladen, orožniški podnarednik: Not Stanko, intendantski poročnik: ftin-kar Anton, kaplan iz Mirne peči; Malovrh Franc, duhovnik iz Liubliane: Mavec Jakob, kaplan iz Ljubljane; Marinčič Rudolf, uradnik iz Liubliane; Lisac Ivan. trgovski pomočnik iz Trbovelj: Konečnik Liubo iz Prevali: Končan Marijan, delavec iz Celia: Tomažič Drago, uradnik iz Slov. Bistrice; Kien Vladimir iz Ljubljane: Štepec Jožg. delavec iz Gorenie vasi pri Mirni; Murn Franc, kroiaški pomočnik iz Št. Jošta; Mihelič Franc, delavec iz Liubliane: Capuder .Gabrijel. študent iz Liubliane: Habič Viktor. šofer iz Bizovika: Jesenovec Gabrijel. zobotehnik. Vrhnika: Jerman Marijan, delavec iz Liubliane: Bačnik Marijan, uradniški pripravnik iz Liubliane.
Vsi so bili obsojeni na smrt. razen Nota. Mavca. Jermana in Bačnika. ki so jih poslali na prisilno delo. Jesenovca pa so izročili v nadalinii postopek nekemu »področnemu« vojnemu sodišču.
Voiaški tožilec Slante ie v svojem govorjenju izrecno poudarjal, da ne sodiio teh 24 nedolžnih kot takih, temveč da sodiio vso slovensko »reakcijo«. to ie ves slovenski narod, ki komunizma noče. S tem pa niso podpisali sodbe narodu, temveč sebi. in ni daleč čas. ko bo ta sodba izpolnjena nad njimi in nad njihovimi pomagači.
Dovolilnice za uporabo triciklov
odnosno biciklov, ki jih ie izdala biv-6a Kr. Kvestura v Ljubljani, so neveljavno. Interesenti naj vložijo nove prošnje na upravo policije v Ljubljani in nai iih oddajo pri oddelku za registracijo vozil v Beethovnovi ulici St. 7 pri g. Nanutu, pritličje, desno.
Mestni stanovanjski urad obvešča hišne pocestnike, da naj počakajo s prijavami stanovanjskih prostorov, ker bo urad založil posebne tiskovine. Te tiskovine bodo morali v smislu nairedib predsednika pokrajinske uprave izpolniti hišni lastniki.
Zahvala »Slovenskega Rdečega krila«
Na poziv Slovenskega Rik-iVga kri/.i za pomožno akcijo povratnikom so se odzvati že pivi darovalci. Med drugimi so darovali večje zneske: Tvrdka Souvan iz Ljubljane. Mestni trg. zelo znaten znesek: E. Koder Fran, odvetnik in soproga Marija v počastitev opomina pokojne ge. Seme Amalije znesek lit 300.—. dalje tvrdka Sekoteks lir uioo.—. g". Kastelic Peter, trgovec, lir	—,	Černe
Ludvik, zlatar,, li r 3(!0.—, prof. Kopvlov Aleic-sej lir 100,—, Umek Lilijana, zasebnica, lir 200.—, neimenovani po dr. Fettiehu lir 323.—. Darovalcem prisrčna hvala!
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani:	Valentin	krojaA In
Rtič. Kuta Kohalova, magistratu a uradnica; K. Ivan Korenčan, vodja oddelka klišarne Ljudske tiskarne, in gdč. Ivanka (iaSperlino-va. čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljublajni: 821etna Uršula Perkova; Anton Pestotnik, ra<v-un*ki inšpektor finančne direkcije; Tiiidovik Mlakar, diplomirani strojrd tehnik, kontrolor državnih železnic in rezervni porotnik; 53Ie.tna Frančiška Polovško-va. železniška upokojenka:	Anton Dokler, ravnatelj moškega uriteJjičča v Ljubljani v pok.; 681etna Krna Modičeva, vdova v:5jega sodnega svetnika v pok.: Roletna Ana T.am-petova, upokojenka tobačne tovarne; Emilija Menardijeva; oOletni JakobiCiuha, delavec tobačne tovarne v pok.; Olletria Jožefa Bokalova; Roletna Terezija Tomčeva. zasebnva; 81 letna Katarina Zupančičeva, kuharica; 07-!rtnr» Mnrlja OovZrt nvn,
TTrŠnla Novakova ;	Sp;,	-en M;. TC rafte v-
če v a; Jo>:p Marinko, trgovec in posestnik; Katarina Vončinova; 771otna Cilka Krekova, sestra pokojnega tir. Janeza Evangelista Kreka; Helena Florjančičeva:	Hajko Sušnik,
trgovec in obrtnik: Matilda Panretova: Peter Kette, policijski uradnik: TTeJena Sfem-piliarjeva: 14!etna V!;>.-ta AVohinz, dijakinja
V Vodicah: TSIetni Loi/e (irajzer. posestnik.
V Grcbslnem: Janez Sluga, postajenačelnik.
V Reggellu: 221elni Miloš Lokar, cand. iur
V Dolenjem Logatcu: Josip Jerina, posestnik-
V Kamniku: Pavel Pestotnik; Karolina 7.a-krajškovn.
V Cerkljah: Stanko Pester i/. C rada; Ciril Porl.jcd in Marija Podjcdova iz Dvorij.
Na Ravniku nad Logatcem: OOletni Janez Nagode, posestnik.
V Mariboru: Mihael Lenče, trgovce.
Na Golniku:	Helena	Nagličcva;	Veronika'
Kastigarjeva: Ivan Knaflee; Loj/.e Dolinar;' Jurij Balančič.
Nafte sožalje!
slove
in ital!-Inji dan.
Prcgram Radio Lfiifelfosia
m teden od četrtka 28. X. do srede 3. XI. 1943.
Vsakodnevno stalne oddaje:
8.30—9.00: Jutranji pozdrav.
0.00— 9.15: Poročila v nemščini in slovenščini.
12.20—32.30: Glasbeni i..od.
12.30—1—.4: Poročna v nemščini in slovenščini.
12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo.
14.00—14.15: Poročila v nemščini.
14.15—15.00: Popoldanski koncert.
17.00—17.ir.: Poročila v nemščini in fičini.
17.15—17.30: Koncert.
19.00—10.30: Koncert.
19.30t~10.45: Poročila v slovenščini
jar.ščini, napoved programa za našlo
10.45—20.00: Mala medigra.
20.00—20.15: Poročila v nemščini.
20.15—22.00: Večerni koncert.
22.00—22.10: Poročila v nemS^ini.
Pregled ostalih oddaj v tednu od 28. X. do 3. XI. 1943.
četrtek, 28. X.: 12.45—14.00: Koneert glasbo za razvedrilo IH 17.45—18.00: Narodopisno predavanje BI 10.00—10.30: Slovenska glasba ■ 20.15—20.4 .: Koncert. Klasičnega tria R 20.45 do 21.15: Strauss: Smrt in preobra/cnje. op. 24 ■ 20.15 22 00: Vojaške pesmi H Petek, 29, X.:	17.45—18.00:	Iz. pesniških zbirk ■
19.00 -19.30: Virtuozna glasba P 20.15—21.30: Koncert operne glasbe. Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M Sijanec, sodelujeta sopranistka Ksenija Vidali in tenorist Drago Čuden ■ Sobota, 30. X.: 12.45—14,00: Koncert glasbe za razvedrilo fli 17.4.r>—18.00: Gospodinjsko predavanje W 10 00:19.30: Novakova Slovaška silila. Izvaja solist Anton Trost, klavir S 20.15—21.30: Pisan kmečki večer. Izvajajo: kvartet »Fantje na vasi«, tercet »Dobrsel:«. »Kmečkj trio« in »Kvartet pihal« M Nedelja, 31. X.: 0.00- 10.00: Nemški reki in napevi 0 10.00—10.15: Poročila v nemšč nl in slovenščini p 10.1.r>—10.40: Orgelska glasba in versko predavanje p 11.30	12.00: Prire-
ditev Slovenskih domobrancev 0g 12.00—12.30: Opoldanski koncert B 14,15—15 00: Pozdravi iz domovine. Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent 1). M. £ 'Jance B| 17.45—18.00: Kmetijsko predavanje ■ 20.15 -20.45: Koncert basista Toneta Petrov-čiča BI Ponedeljek, 1. XI.: 12.00—12.30: Opoldanski koncert m 17.15—18.00: Popoldanski koncert M 10.00 10 30:	Koncert violinista
Alberta Permelja BH 20.10-21,00: Glasba velikih mojstrov. Izvaja Radijski orkester fli Torek, 2. XI.: 12.4'.-14.00: Operna glasba. Izvaja Radijski orkester f* 19.00—19.30: Koncert Ljubljanskega komornega tria ■ 20.1® do 21.05: Mo/.art :	»mik m BI Sreda, 3. XI.•
17.30 -18.00: Otroška ura, vodi Slavica Ve»-eajz ■ 10.00—19.30: Koncert firamla »Ljub' IJana«.
28. X. 1943.
DRUŽINSKI TEDNIK
Listek „Družinskega tednika11
Slabo spanie in njegovi vzroki
Brez spanja ni življenja
S spanjem je kakor z zdravjem. Dokler ie v redu. se ne zavedamo, koliko je vredno, šele če imamo za ;seboi neprespano ali slabo prespano 'koč. znamo ceniti dobro, mirno spanje. In dokler nismo prvič slabo spali. ,šino l)ilj prepričani, da moramo dobro Spati.
Zakaj vendar? Alj ni spanie izgubljen čas? V spanju nimamo ničesar od življenja, ali torej ne bi šlo tudi 'brez spanja? Nak. odgovor je samo jRden in določen: ne! Življenje brez 8panja ni mogoče. Spanja z ničemer fli mogoče nadomestiti.
Kaj se godi z nami v spanju
Stranje ie najboljša sprostitev za dušo in telo. V spanju sta obe na Počitnicah! Tako smo povedali po domače, učenjak vam bo pa dejal, da izloča telo v spanju strupeno žlindro, ki se ie ob budnosti v organizmu nabrala. da se organizem presnavlja Avtomobilist bi spanje primerjal s svojim motorjem, kadar izključi prestave in motor prosto teče. Vsi deli ■stroja opravljajo neizpremenieno svoie dejo: prav isto se med spanjem godi ,s človeškim organizmom. Človek dilia. •prebavlja, ledvice in jetra deluieio 'nemoteno, kri dalje kroži po žilah, [centrala čutnih in živčnih organov ie -budna, saj speč človek pametno odgo: varja na kratka vprašanja, ne da bi se drugi dan tega spominjal. Nekateri organi med spaniem še intenzivnem delajo kakor sicer, tako denimo nekatere žleze; ponoči sp boli potimo kakor podnevj in izločamo ^več strupov, ki morajo iz organizma, če nai ostane zdrav. Prav tako ie pa duševno življenje v spanju zelo razgibano. Svet s*1?! ie neomejen. Skratka: spanie daje človeku potrebno moč za priliod-nii dan. zato ie nenadomestljivo.
Ogrožanje spanja
In vendar — kako hitro si lahko Pokvarimo dobro spanie! Ali ni dovoli že brenčanje komarja, pa že ne
Moremo zaspati! Marsikdo se bo še spomnil, kako slabo ie spal na tuji Postelji, ker ie bila žimnica pretrda ali odeja pretežka. Prav tako nas oropa spanja bolezen zakaj prav nekatere bolezni se ponoči poslabšajo in bolniku ne dajo zaspati.
Prav neprijetne so razne kožne bo; lezni. ki prično ponoči hudo srbeti in nam pokvarijo mirno spanie. Ženske imajo pa v dobi mene hud naval krvi v glavo ali k srcu. kar prav tako . moti spanie. Nemirno spanie ie po-' gosto tudi posledica prebavnih moteni m, vetrovnosti, ki nastane, če smo zvečer pojedli kakšno ied. ki napenja. Naj tudi hkrati omenimo, koliko ljudi ie samih krivih, da slabo spe. Nekateri se kar ne moreio odpovedati zvečer ljubljeni črni kavi. čeprav vedo. da jim vznemirja živce in jih oropa zdravega sna! Drugi sjmt pozno v noč kade močne cigarete in pijejo alkoholne pijače ki so dobremu spanju nrav tako nevarne.
Vpliv duševnosti
Zelo važna ie tudi prava izbira duševne hrane v poznih večernih urah.
Kdor se zvečer na vse pretege .guli*, bo prav gotovo slabo spal. nrav tako kakor tisti, ki pozno v noč bere napete in krvave kriminalne zgodbe. Blagodejni učinek spanja ie prav v tem. da izkli>	»ntorei	ie
razumljivo, da škoduje spanju vse. kar zavest vznemirja in draži.
Zdaj smo pri jedru vseh moteni spanja, pri duševnem življenju. Vse, kar človeka podnevi vznemirja in muči. vse. česar podnevi ne moremo prav izživeti, se nam ponoči vrača v sanjah ali nas pa preganja, preden zatisnemo oči. Upanje, žalost, veselje, zaskrbljenost, ljubezen in sovraštvo, ponesrečeni načrti, razne skrbi, vse to nam odgania spanec in nam kvari mirno noč. Posebno strah je tisto čustvo. ki človeka dela budnega, bodisi strah pred izpitom, strah pred boleznijo ali kakšno nesrečo — skratka sleherna bojazen. In če naposled le za-spimo, sanjamo, da smo pri izpitu padli, da se nam ie bolezen poslabšala. ali da nas ie avto povozil. Zbudimo se čisto prepoteni in še boli utrujeni kakor tedaj, ko smo legli.
Uspavala
V	takšnih in podobnih primerih ugotovi zdravnik lahne živčne motnje in zapiše kakšno uspavalo. Prav živčni ljudje mnogo pretrpe zaradi nespečnosti. Budni so zaradi strahu, da ne bodo zaspali, če pa vzamejo uspavalo, se boje. da se ga bodo navadili. in da jim ne bo več pomagalo. temveč škodovalo.
Nai jim bo v tolažbo ugotovitev, da danes za uspavanje zdravnik ne zapiše .strupa*, ker v kemiiskofarma-cevtski industriji že izdelujejo uspavala. sestavljena iz raznih neškodljivih sredstev, ki hkrati tako vplivajo na organizem, da ga pomirijo in uspavajo.
Ne samo živčnež. tudi docela zdrav človek zna ceniti vrednost dobrega spanja, če ie le eno noč slabo prespal. Spanie lahko nadomestimo samo s spanjem in z nobeno drugo spror stitvijo. To se pozna posebno pri otrocih. če premalo spe. Po slabo prespani noči otrok nima teka. igrače ga ne zanimajo, učenje mu ne diši. Šele ko se pošteno naspi, ie duševno in telesno spet svež in spočit, pripravljen za zabavo in delo.
Biti moramo utrujeni
Kaj nai torej storimo, da ne bomo slabo spali? Ali so kakšne določene smernice, ki se ravnajmo po niih. da se bomo izognili neprespanim nočem?
Da in ne. Prvj pogoj za dobro spanje ie utrujenost. Telesna in ne duševna utrujenost. Dojenčku zadošča, da jx>l ure bdi in brca z nožieami. in že se utrudi in zaspi. Otrok se igra. teka in tako dovolj utrudi, da mirno prespi noč. Odrasel človek bi moral bili torej tudi telesno utrujen, če nai bi hitro zaspal in dobro spal. Kainak ni mogoče napisati določenega recepta. Vse ie odvisno od človekove telesne zmogljivosti, temperamenta in energije. Nekateri proti večeru drva sekajo in trdijo, da jim to telesno delo pripomore do dobrega sna. Drugim je že dovoli prijeten izprehod v večernem hladu, da hitro in trdno zaspe. So pa tudi ljudje, ki lahko ves dan lenarijo in niti z mezincem ne ganejo, pa vseeno spe kakor ubiti. Znano je. da enoličnost in dolgočasje prav tako uspavala kakor telesno delo.
Opoldanski počitek
Že mnogo so pisali o opoldanskem počitku, češ da nam delno nadomešča spanie. kar pa ni res. Kdor opoldne po kosilu nekaj ur spi. kajpak ponoči ne bo tako trdno spal kakor tisti, ki se po kosilu rajši nekoliko izprehodi. Priporočljiv ie pa opoldanski počitek za mater več otrok, ker po navadi zvečer šele j>ozno leže. Najbolj primerno ie. če ležejo opoldne hkrati tudi otroci, tako ima mati vsaj mir pred njimi.
Če se hočemo boriti proti nespečnosti, moramo najprej odpraviti nje vzroke, bodisi da so telesni ali duševni. Prav nespametno ie. če se vdaš v svojo usodo, češ da to je že uso; jeno. da slabo spi. Skoraj vsi telesni in duševni vzroki slabega spanja so ozdravljivi, zato bi bilo nespametno, da se iih ne bi otresli. Pogosto pomagajo prav stari recepti: zmerno tople kopeli, čaji za pomirienie živcev, kajpak nam pa tudi ne sme manjkati dobre volje in upanja, da bomo. ne; spečnosti kos. Strah, da bomo doživeli siabo noč. nam gotovo ne bo pomagal do dobrega spanja, pač bo Pa dobro spal tisti, ki bo končal dan s kakšnim prijetnim opravilom in upanjem, da mu bo plačilo mirna, lepa noč.
I
NJENA SLIKA
NAPISAL JO HANNS RttSLER
»Nekega dne sem naposled le dovolil nekemu znanemu slikarju, da lahko portretira mojo ženo,« mi je pripovedoval Tomaž in globoko zavzdihnil. »Sicer na Antonijinem obrazu nisem videl nič izrednega, a človek vendar ne sme biti tako staromoden in veljati med znanci celo za ljubosumnega in malenkostnega zakonskega moža. Poleg tega seni slikarja dobro poznal in sem vedel, da je pošten umetnik, ki ne vrže svojega čopiča ob misli na razvedrilo kratko in malo v kot. In Antonija! No, saj jo poznate. Ni več med najmlajšimi, mislim, da ji bo letos dva in trideset let. Torej sem mirne vesti lahko dopustil, da je vsak dan nekaj ur presedela v umetnikovem ateljeju, ne da bi pri tem kaj tvegal.«
»Seveda sem svojo ženo medtem ko jo je slikar portretiral, doma precej pogrešal. Od prvega dne najinega zakona me je namreč razvajala. Odkar sem poročen, si gotovo niti enkrat nisem nalil juhe na krožnik ali si odrezal kruha. Celo čevlje mi je Antonija zmerom prinesla k postelji in mi srajco tako pripravila v omaro, da sem jo imel pri vsaki priložnosti pri roki. Večkrat sem ji že v šali dejal, da mi bo pozimi celo gumb za ovratnik pogrela. Včasih mi je bilo celo nerodno pred znanci, da me žena tako razvaja. Ali Antonija je vse to z veseljem in iz ljubezni delala. Zmerom sva namreč živela v slogi in bila vzorna za-
konca. Človek se v skupnem življenju vsega tega tako privadi, da naposled niti ne opazi več. Sicer pa v zakonu more razvajati samo eden; tisti, ki drugemu iz ustrežljivosti prinese stol, je namreč prej svojega že pripravil, samo da ne bi drugi prišel v skušnjavo in mu uslugo vrnil. Vse to, kar ste pri nas najbrže že sami opazili, dragi prijatelj, vam pripovedujem samo zato, ker sem v zadnjih dneh spoznal, da sem v skupnem življenju z Antonijo zagrešil mnogo napak.«
»Ali vas je Antonija varala s slikarjem?« sem ga čez nekaj časa vprašal.
Presenečeno ln nejevoljno me je pogledal.
»Vaše vprašanje dokazuje, kako malo poznate Antonijo,« mi je odgovoril. »A nedvomno tudi mene manj poznate, kakor sem mislil, če bi se mi kaj takšnega primerilo, vam namreč čisto zanesljivo ne bi o tem pripovedoval. Ne, zgodilo se mi je nekaj drugega, a prav gotovo nič manj bridkega. Dejal sem vam že, da^na Antonijinem obrazu nisem videl nič izrednega. Bila mi je ves čas zakona dobra, tiha, skromna žena, ki se je počasi starala ob moji strani. Res je, da sem si včasih zaželel da bi imel živahnejšo ženo. Pogrešal sem izkušnjavo, ki bi se me lotila ob pogledu nanjo.
Včeraj je bil Antonijin portret gotov. Z ženo sva se domenila, da se dobiva v umetnikovem ateljeju. Ob dogovorjeni uri sem prišel tja, a nje še ni bilo. Ko mi je slikar pokazal njeno sliko, sem bil razočaran. To naj bi bila Antonija? Iz okvirja me je gledal čisto tuj obraz. Sicer sem spoznal n jen nos, čelo, brado, a izraz še zdaleč ni bil njen. Ob pogledu na sliko nisem mogel reči drugega ko: ,Zfelo ljubka slika, mladi mož!*
Umetnik je takoj opazil, da me je slika razočarala, in je rekel:
,Še nikdar nisem imel s kakšno sliko toliko veselja. Ne domišljam si, a vendar lahko trdim, da sem popolnoma zadel podobnost modela.*
,Najbrže imate prav,* sem priznal.
,Ali se vam ne zdi, da je slika do pičice podobna vaši ženi?* se je začudil umetnik.
,Ze,‘ sem negotovo dejal. ,A gotovo je to odvisno od vsakega posameznika. Vi najbrže vidite mojo ženo drugače kakor jaz. Oprostile!*
,Zelo žal mi je, da vas je slika razočarala,* se je opravičil slikar.
.Napak ste me razumeli,* sem mu dejal. ,Ne mogel bi si želeti lepše in popolnejše slike svoje žene. Samo izraz na njej mi je tuj. Moja žena je — če se smem tako izraziti — mirnejša in starejša kakor na sliki, črte njenega obraza so nežnejše in mehkejše, medtem ko se mi obraz na sliki zdi mlajši, poln veselja do življenja. Antonija je na sliki mnogo lepša ko v resnici, lahko bi rekel, bolj poželenja vredna. Zdi se, ko da bi njena pol odprla usta hrepenela po poljubih in človek [»stane nemiren, če jo nekaj časa gleda. Ker pa [»znam svojo ženo že več ko deset let, dobro vem, da v
resnici ni takšna, in lahko trdim, da še nikdar nisem opazil na njenem obrazu tega izraza. Da, morda je bila tedaj, ko sva se poročila, takšna, a odtlej P4 do danes je dolga doba. V desetih letih zakona se marsikaj iz-premeni in pričakoval sem prav za prav sliko, na kateri bi bila moja žena takšna, kakršna je danes. V zakonu je postala resnejša, mirnejša in zrelejša. Čestitati vam moram pač, da se vam je posrečilo portretirati Antonijo takšno, kakršna je nekdaj bila, a danes žal ni več.*
Še preden mi je mogel mladi slikar kaj odgovoriti, so se odprla vrata in vstopila je moja žena. Ker sem stal v kotu, me ni opazila. Lahkotno kakor mlado dekle je pohitela k slikarju in mu ponudila roko, rekoč:
,Dobro jutro, Peter! Ali ste dobro spali? Kako ste se kaj zabavali snoči?*
Pred menoj je stala čisto druga Antonija, mladostna in sveža ko mlado dekle. A najbolj sem se prestrašil tega, da je bila presenetljivo podobna svoji sliki. Iz vsega njenega bitja je velo veselje do življenja, da je vsakdo, ki jo je pogledal, moral zahrepeneti po njeni bližini. Človek bi celo mislil, da je tovarišica mladega slikarja. Tudi njen glas je zvenel vse drugače ko po navadi. Vprašala je:
,Ali je moj mož že telefoniral?*
Slikar je neino pokazal name. Obrnila se je in me zagledala.
,Lepo, da si že tu, Tomaž!* je dejala.
Med tem se ji je na obraz spet vrnil prejšnji dobro mi znani izraz, vsa mladostna svežina ji je kakor krinka padla z njega. Spet je okrog njenih ust zaigral tisti dobrotni, skrbni smehljaj, ki sem ga tako dobro poznal. Pred menoj je stala moja mirna Antonija, ki ni bila prav nič podobna oni sliki, ob pogledu na katero mi je še pred nekaj trenirat vzvalovala kri.«
»Vidite, tako se godi zakonskemu možu,« je končal Tomaž svoje pripovedovanje, »ki v svoji ženi gleda samo življenjsko tovarišico, ki deli z njim vsakdanje skrbi in popolnoma pozabi igrati vlogo ljubimca, ki ji je pred zakonom obetal same sladkosti. Pri tem oslepari samega sebe. Vsaka ženska je namreč takšna, kakršno jo vidi njen mož. Pri tej priložnosti sem se spomnil pregovora: Kakor v gozd, tako iz gozda. Tega bi se morali vsi zakonski možje zavedati.«
»To so samo pregovori,« sem mu oporekel.
Odkimal je: »Ne, to je gola resnica.«
OKVIRfl
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
	J	EOJSINI DAN			
	NAPISAL P		GLUCKSMANN •		
Mrs. Hagerthyjeva ni bila lastnica penziona, a po nenadni smrti svojega »noža se je s težkim srcem odločila, da 1» v svoji majhni, ljubki hišici oddala dve sobi. In imela je srečo. V veliki, s\ 'li sobi je zdaj stanoval Mr. Ted Tl'>rndyke, v drugi nekoliko manjši sobi pa Miss Hanemyeva. Iz te sobe je bil lep razgled na vrt.
Oba podnajemnika sta drug drugega le redko videla. Samo od časa do časa sta se srečala na stopnicah, se pozdravila in odhitela vsak po svojih [»tih. Včasih se je pa zgodilo, da je zazvonil telefon, ko gosnodinje ni hiio doma in je dvignila slušalko Miss Ha-nemyeva. Če je tedaj tuj glas zahteval Mr. Thorndyka, je plavolasa gosoodič-na plašno [»trkala na vrata njegove &obe in dejala: »Neka dama bi rada z vami govorila.« Ko je potem prišel podnajemnik k telefonu, je gospodična vljudno odšla iz sobe. Sploh je bila Miss Hanemyeva zelo mirna in tiha osebica. A ko se je prvič potem srebala z Mr. Thorndykom, mu je samo [bežno odzdravila in odhitela, kakor da jbi se ji silno mudilo. Pri tem ji je *yselej zaigral okrog ust čuden nasmešek. Potem je nekaj časa ni bilo k telefonu, pa če je še tako brnel.
Nekega dne je Mr. Thorndvke nenadno vprašal svojo gospodinjo: »Kje Meki tiči naša vijolica?«
■x Beseda mu je čisto nenamerno pri-na jezik, a gospodinja ga je začudeno pogledala in vprašala:
»Vijolica? Kaj mislite s tem reči?«
»S tem sem hotel reči, da cvete Miss **anemyeva tako v zatišju,« se je za-sMejal podnajemnik.
Gospodinja je seveda to takoj posedala svoji podnajemnici. A mala gospodična je samo vnemamo menila: tako!« Morala se je pa brž obrniti in VR narediti, kakor da ima važen opra-■ ck, sicer bi gospodinja videla, da ji j® obraz zalila temna rdečica. Saj mi Čisto lepo ime. si je mislila, a
gotovo tudi vse druge svoje znanke obsipa s podobnimi imeni.
A odslej ji je bilo še bolj nerodno, kadar je mladega moža po naključju srečala na stopnicah. Če je pa telefon zazvonil, je brž pohitela k njemu. Nekega dne je podnajemnika spet klical k telefonu neki ženski glas, ki ga Miss. Hanemveva še ni poznala. Gospodična je odhitela skozi hodnik in plaho potrkala Mr. Thorndvku na vrala. Dolgo je morala čakati, preden se je odzval. Gotovo je zaspal, si je mislila. Morda je [»noči krokal in je dekle, ki ga je pravkar poklicalo, njegova najnovejša osvojitev.
»Nekdo bi rad z vami govoril,« je strogo dejala, ko se je naposled odzval.
»Hvala!« je zaspano odgovoril. Še preden je odprl vrata, je odhitela v svojo sobo. Čeprav ni prisluškovala, je vendar dobro slišala, da se je dolgo in šepetaje pogovarjal. Bila je na moč radovedna, kakšno je dekle, s katerim se ima Ted — v mislih ga je zmerom tako imenovala — toliko pomeniti. Zanesljivo ni grda, najbrže je pa zelo načičkana in zbuja pozornost. Ob takšnih mislih je vseiej vnemamo zmignila z rameni češ; kaj mi prav za prav mar.
Tako sta oba podnajemnika živela v istem stanovanju, a sta drug drugega zelo malo poznala. Velika veža, skozi katero sta hodila, je bila zanju svet zase, hodnik pa most, ki ju je vezal. A čeprav se včasih po ves dan nisla videla, ju je vezala neka skrivna vez. Kadar je v njegovi sohi gorela luč in je igral gramofon, je Miss. Hanemveva vedela, da je doma. A tudi on je slutil njeno bližino. Včasih je vonjal na hodniku, ki ju je vezal, rahel vonj. Tedaj je vedel, da je v bližini. Kadar jo je slišal govoriti z gospodinjo, je vselej ugibal s kakšnim izgovorom bi se prikradel v kuhinjo. In vselej si je omislil kaj neumnega. Včasih je vprašal: »Ali ste morda videli moje nalivno pero?« Ali pa: »Katerega smo danes?«
Nekega dne je prišel v kuhinjo in je videl, kako je Miss. Hanemyeva urejala v vazo rdeči mak in je moral samemu sebi priznati, da je zelo ljubka. Potem je dolgo ugibal, kdo ji je poslal cvetlice.
Mr. TlioruAvkt se je samemu, .selji.
čudil. Doslej si je bil zmerom v svesti uspeha, kadar je dvoril kakšni ženski, a pri tem dekletu ga je ta občutek pustil na cedilu. Že večkrat se je bil namenil, da jo bo povabil na skodelico 'čaja, ali jo bo prosil, naj z njim posluša novo gramofonsko ploščo, a še nikdar si tega ni upal izreči. Šele ko je gospodična odšla iz kuhinje, se je zavedel, da je spet zamudil priložnost.
I	Nekoč, ko je spet slišal, da je Miss. Hanemjeva v kuhinji, je tudi on pohitel iz svoje sobe. Ko je stopil v kuhinjo, mu je takoj zavel v nos vonj po svežem pecivu. Tedaj je zapazil, da je njegova mična soseda pravkar spekla torto.
Da bi imel kaj govoriti je vzkliknil: »Kuhati in peči tudi znate?« Gospodična je samo prikimala.
Tedaj je gospodinja pokazala na torto in dejala: »Gospodična ima namreč jutri rojstni dan.«
»Draga gospa, Mr. Thorndyka moj rojstni dan prav gotovo ne zanima,« je očitajoče vzkliknila Miss. Hanemye-va in živo zardela.
Kako dražestna je, kadar ji je nerodno, si je mislil Mr. Thorndvke, potem pa odšel v svojo sobo in pričel žvižgati neko popevko.
»Ali slišite, gospodična,« je smeje se rekla gospodinja,« zdaj vam žvižga podoknico za rojstni dan...«
A naslednji dan je bilo videti, da je Mr. Thorndyke na rojstni dan svoje sosede že pozabil. Gospodična je morala zgodaj v službo, ko je njen sosed navaduo še spal. Najbrže je imel [»-zneje službo. Domov je prihajala šele zvečer.
Ko je Miss. Hanemyeva tisti večer prišla domov, je bila le nekoliko razočarana. Skrivaj je vendar ujiala, da ji bo voščil za rojstni dan... Ko ga je naposled slišala prihajati po stopnicah, ji je srce divje utripalo. Morda bo zdaj potrkal na njena vrata.
Mr. Thornd.vke je prišel domov z majhnim zavitkom. Za trdno se je bil namenil, da bo svoji sosedi čestital. Te priložnosti nikakor ni hotel zamuditi tako, kakor še vse dotlej. Oblekel se je v temno obleko in poiskal najlepšo kravato. Potem je premišljeval, kako naj ji vošči... »Od srca vam če-stj,tam!«„aU »Mnogo, mnogo srečo vam
želim!« A vse to je zvenelo tako vsakdanje. Najprimernejše se mu je še zdelo, če bi rekel: »Neskončno vas ljubim!« a moral je priznati, da tudi to ni bilo pravo voščilo za rojstni dan. Kljub temu ;e te besede večkrat ponovil.
Da, da tudi Mr. Thorndyke je bil na moč razburjen. Že nekajkrat je hotel z zavitkom in šopkom vijolic oditi iz svoje sobe, a vselej se je takoj premislil. Srce mu je bilo kakor otroku, ki mora za voščilo povedati pesmico. Naposled je pa le odprl vrata in odločno stopil na hodnik. Zdajci je pa obstal na mestu. Iz sobe njegove sosede je zaslišal globok moški gla9. Ko je stopil še nekoliko bliže, je ravno še ujel besede, ki jih je pred nekaj trenutki še sam imel na jeziku: »Neskončno vas ljubim!«
Nekaj trenutkov se ni mogel ganiti z mesta, [»tem je po prstih odšel nazaj v svojo sobo in vrgel zavitek s cvetlicami vnemamo na mizo. To bi si vendar lahko mislil. Zakaj naj bi rojstni dan sama praznovala? Tisti, ki ji je pred dnevi poslal cvetlice, ji je zdaj prišel voščit...
Ted Thorndyke se je samemu sebi zazdel smešen. Oblekel se je bil v najboljšo obleko, si zavezal najlepšo samoveznico in zdaj sedi sam v svoji sobi, medtem ko njegova soseda praznuje. Morda se je celo zaročila? Njemu pa ni dala niti koščka torte, ki je tako lepo dišala. Ted je nekaj časa hodil po sobi sem in tja, potem je vzel klobuk in plašč in odšel. Jezno je zaloputnil vrata za seboj, čeprav tega navadno ni delal. Dolgo je begal po temnih ulicah, da se je nekoliko pomiril, potem se je vrnil domov. Seveda ni mogel vedeti, da je njegova mična soseda 9 koščkom torte na krožniku dolgo stala pred njegovimi vrati. Morda pričakuje Mr. Thorndvke posebnega vabila, si je mislila. Zato se je odločila, da mu bo nesla košček torte. Ko je pa stala pred njegovimi vrati, ji je upadel pogum. V sobi ie vladala tema, morda že spi, morda ga pa sploh ni doma in je odšel s svojim dekKtoin v kino. Žalostna se je vrnila v svojo sobo.
Tudi Ted je žalosten sedel v svoji soj)i. Po vsem stanovaniu.Je bilo jblb.
šati plesno glasbo. Ali ji je zaročenec prinesel tudi gramofon?
Tako bi najbrže oba žalostno tn sama preživela večer, če jima ne bi priskočil na [»moč telefon.
Mr. Thorndvke je prvi dvignil slušalko, u tudi gospodična je prihitela iz svoje sobe. Tedu se je zdelo, da ima objokane oči. »Pomota,« je nekoliko nevljudno dejal in odložil slušalko.
»Ali morda pričakujete kakšnega sporočila?« jo je vprašal, ko ga jo razočarano pogledala.
Odkimala je.
»Lahko noč,« je potem jezno dejal. »Ce bo še zvonil telefon, bom že jaz pogledal, kdo kliče. Ostati morate pri svojih gostih.«
»Pri mojih gostih?« se je začudila gospodična, takoj nato se pa pričela smejati. »Pojdite z menoj,« je vzkliknila,« videti morate, koga imam v gosteh.«
Peljala ga je v svojo sobico.
»Ali vas smem predstaviti?« je veselo vprašala in pokazala na nov ra-rijski aparat. »Za rojstni dan sem sama sebi kupila radio. Saj je tako žalostno, če človek ničesar ne dobi.«
Tedaj je naredil Ted nekaj zelo čudnega. Na lepem in brez uvoda je svojo malo sosedo objel, potem jo pa spet izpustil in *ia g.as m razločno zavpil: »Osel!« pmern pa odhitel iz njene sobe, kakor da bi gorelo za njim, Miss Hanem.veva je presenečena strmela za njim, a naslednji trenutek se je že vrnil. V roki je držal jk>-mečkan zavitek in nekoliko ovel šopek vijolic. Medtem ko je zamomljal nekaj v voščilo, je razvil zavitek. »Kako škoda!« je vzkliknila gospodična. V zavitku so bile namreč samo črepinje prej tako dragocene kitajske vaze. Očitno je Ted malo prej zavitek pretrdo postavil na mizo.
»Zelo smešen se vam moram zdeti,« je v zadregi rekel Mr. Thorndyke. Njegova soseda je pa smehljaje se dejala: »Črepinje pri nesejo srečo,« in postavila dva krožnika s torto na mizo.
Potem sta bila oba enih misli, da je stavek:	»Neskončno vas ljubim,«
ali na kratko: »Ljubim Te!« vendar najprimernejša voščilo za rojstni dan—
f.
WMA
šolarskega kadilca. 2. v mladosti je malokdo takšen; prislov stopnjevanja. 3. izide enkrat na leto; tri črke iz besede »slepouška«. 4. nota; so bili pri nas pred vojno v veljavi. 5. kača; rimska boginja. 6. kemijski pojem; 'sestrin moz. 7. novejši slovenski pri-^rodoslovec (rojen 1868.); števnik. ;8. italijanski skladatelj (1858. do ;1924.); latinska kratica. 9. evropska prestolnica; presodi. 10. obleka kavzalnega zaimka; ima isti dan god ;kakor pod 3. vodoravno. 11. ital banski prirodoslovec (1737. do 1798.)} turški dostojanstvenik.
Problem št. 273
Sestavil A. Zeleznjev
trdnjavo Neuss ob Renu. so si mo-boievniki v trdnjavi na kaj ne-aden način pomncati. da s« ostali
!alnj zvezi s prijateljsko kolnsko
um
—■.....................................................   ,	28.	x.	1943.
Obisk pri velikem idealistu
Umetnik na pisalnem $troiu
Tudi na mrtvi »Bemingtonki" lahko natipkaš slikovito pokrajino z občutjem
KRIŽANKA
1 23456789 10 11
Ni dol<:o tega, kar sem v izložbi neke ljubljanske trgovine mimogrede Opazila ljubke pokrajinske sličice na prvi pogled crayon in akvarel. Sele, ko sem stopila bliže, sem spoznala, da imam pred seboj čisto novo, nenavadno tehniko: slikanje na pisalni stroj. Videla sem, da so smreke ,Zimske pokrajine* natipkane s samimi iksi, stopinje v snegu so bile ozna-'fcene s pomišljaji, temno zimsko nebo je bilo pa iz samih ojev. Takoj me je zanimalo, kako živi in kakšen je človek, ki ima že danes toliko potrpljenja,da natipka takšno sliko.
Ko sem izvedela za ,slikarjev' naslov, sem se takoj namenila, da ga obiicem. To pa ni bilo tako lahko, kakor se zdi na prvi pogled. Mojega junaka namreč nikoli ni bilo doma.
»Gospod je zmerom zdoma,« mi je pojasnila njegova gospodinja, »v naravo hodi, ali pa na kopanje.«
Zadnjič, v nedeljo, sem ga pa le 'dočakala. Privihral je domov, menda ,z namenom, da bi jo brž mahnil v lopo popoldne, ki ga je zlatilo zadnje ^f*ei>ško sonce.
,Slikar' tipkanih slik se mi je predelavi) kot zasebni uradnik Karel Čadež. Ljubitelj vsega lepega, ainater-slikar in amater-fotograf. Bil je prijetno presenečen, videč, da se zanimam za njegovo delo. in mi je bil lakoj pripravljen razkazati svoje slike In fotografije.
»Moj brat Oustl mi je rekel, da •em neumen, ko sem mu pred trinajstimi Jeli rekel, da bom slikal na pisalni stroj,« mi je razlagal. »Seveda, dotlej nihče pri nas ni poenal le tehnike. 2e od nekdaj sem rad slikal drobne motive, ki jih je bilo treba natanko izdelati. Ker sem pa sicer posloven človek in ker sem imel mnogo opravili s pisalnim strojem, se mi je nekoč porodila misel, da bi iahko slike tudi tipkal na pisalni »troj.
Kmalu sem se lotil dela. Bilo je težje, kakor sem prej mislil. Stroj kar ni hotel ubogati. Razen tega je tipkanje slike povzročalo tako strašanski .ropot, da sem mogel delati slike samo [donia, sicer so vsi zbežali te sobe, ikjer sem tipkal. Prve slike w> bile kaj primitivne, toda stremel sem da-, ije. Rad bi bil na sliki izrazil tudi'* perspektivo, Bence in — to mi je' bilo glavno — občutje.«
»Torej mora v vas res tičati kos umetnika,« sem odgovorila, »sicer bi *e vam to ne bilo posrečilo.«
Gospod Čadež je zadovoljno pokimal. »Pozabil sem vam povedati, da sem pol leta obiskoval Jakopičevo iolo. Pokojni Jakopič,« to ime je izgovarjal z veliko spoštljivostjo, Jje bil pol leta moj učitelj. Pod njegovim vodstvom sem slikal v naravi, naredil več obraznih študij, toda nato sem faradi poklica slikanje za nekaj časa opustil. Ko sem mu pa pozneje pokazal svoie .tipkane1 slike, je dejal, de se mi je posrečilo tudi na mrtvem pisalnem stroju izraziti občutje, ki ga mora vsaka slika izražati, če naj gledalca prevzame.«
»Kako pa delate te slike? Ali so originalne?«
»Kakor je. Nekatere delam originalne, druge po razglednicah, spet tretje po lastnih fotografijah. Seveda so najtežje originalne slike, ker jih je treba delati po spominu. Vse je pa stvar čuta. Čut ti pove, katere črke je treba uj>orabiti, da z njimi izraziš oblake, nebo, vodo, sence, čut ti pove, kako sliko pričneš in v kateri smeri jo tipkaš.«
»Ali 6 tipkanjem lahko prav vse izrazite?«
»Tako rekoč vse, toda najtežje je izražati s tipkanjem okrogle oblike, vodo ali bičevje. Mlinsko kolo ali pa kolo pri vozu je 6koraj nemogoče dobro izraziti, zato se takšnih slik izogibam. Vendar se mi je marsikje tudi to še dokaj dobro posrečilo.«
»Ali dolgo tipkate takšno sliko?« »Povprečno en dan. Nekateri sicer pravijo, da je to igračkanje, toda reči moram, da je treba dosti misliti, če naj Ikj slika res dobra. Meni je pač v veselje, da sem uresničil svojo idejo, ki je originalna, in da sem se v tej tehniki tako izpo|>olnil. Samo enkrat sem v kinu videl, kako je neka Angležinja tipkala slike, 110, r.delo se mi je, <la moje niso dosti slabše od njenih.«
Nato mi je pokazal nekaj slik. Vse Ima pod steklom, vokvirjene iu skrbno zavite, pa shranjene v kovčeglh. Ko sem ga vprašala, zakaj jih ne obesi po stenah — na njih je pač viselo nekaj slik — mi je odgovoril, da bi imel za svoje slike rajši lepše okolje, tako naj pa rajši še dalje [»očivajo v kovčegu.
Videla sem nekaj pokrajin, en otroški portret, par zimskih študij, .Božično noč*, Bled, Škofjo Loko in Triglav.
»Sam sem najltolj zadovoljen s Škofjo l^iko,« mi je dejal gospod Čadež. Da je to res, mi je dokazal tudi okvir.
»Zimska pokrajina«, na pisalni stroj tipkana slika, delo g. Karla Čadeža.
ki je bil zlat in ne ern, kakor pri vseh drugih alikah.
Čim dalje sem se pogovarjala s tem nenavadnim slikarjem, tem bolj sem spoznavala, da imam pred seboj izrednega idealista. Vseeno mu je, ali kakšno sliko proda ali ne, srečen je, če jih gleda, če vidi, da se mu je kakšna izmed njih posebno posrečila, ljubi in neguje jih teko nežno kakor mati otroke.
Še sem ga vprašala, ali je vsak stroj primeren za takšno slikanje.
»Vsak, pod pogojem, da je trak nov in da so črke čiste. Če je trak rdeč in črn, lahko naredim sliko v dveh barvah.« Pokazal mi je tudi nekaj dvobarvnih slik, toda meni osebno so bile čmo-bele bolj všeč.
Sonce se je nagnilo že precej globoko, ko sem se poslovila od prijaznega slikarja. Odšla sem z zavestjo, da imajo nekateri ljudje zmožnost, da si zgrade svoj svet, ki v njem žive, se vesele in uživajo. Srečni so ti ljudje, saj žive kakor na mirnem, idiličnem otočku sredi razburkanega valovja...
K. Istiničeva
Denar je pri frčal po zraku
Ko se je pred nekaj leti neka kmetica v bližini Randersa na Danskem peljala s kolesom po polju, je vsa pre-
senečena zagledala, kako ji je iz zraka prifrčalo štirinajst slok ionskih ban-kovrev. Ker je bila poštena ženska, jili je lepo zbrala, zložila in odnesla na bližnjo stražnico, kjer so se prav tako zelo začudili, ko jim je povedala, kaj je bila doživela. Pozneje so ugotovili, da je denar odnesel hud piš s stojnice nekega kramarja na bližhjem semnju, ga vrtinčil po zraku in naposled nasul po polju presenečeni kmetici v naročje.
Čedalje dalje živimo
Medtem ko so ljudje v starem Rimu doživeli povprečno samo 18 let, v revolucionarni Franciji (okrog 1. 1789.) 32 let, za časa Napoleona pa 37 let, danes povprečno dočakajo 50 let.
Da se je povprečna življenjska doba ljudi v sedanjem stoletju tako podaljšala, je pripomogel samo napredek v zdravilstvu in higieni.
Iznajditelj cigarete
Prvo cigareto je kadil nekj egiptovski vojak, ki je v službi Francozov pred okroglo 140 leti s svojimi tovariši vred oblegal Saint Jean Acre v Palestini. Mož je bil strasten kadilec in se mu je lepega dne razbila gli-
nasta pipa. Ker med obleganjem ni mogel dobiti druge, si je pomagal tako, da je v papirnati zavojček, iz katerega je bil malo prej stresel smouaik, natlačil to)>aka in pričel kaditi.
Tako je nastala prva cigareta.
O, ti pingvini!
Pingvini so podobni ljudem, ne samo po svoji drži, temveč tudi po nekaterih svojih navadah. Če se mlad pin-gvinček odloči, da bo zasnubil svojo izvoljenko, vzame v kljun okrogel kamenček in ji ga položi pred krempeljce. Neki znanstvenik je pa opazil tole: ko je pingvinska samica pingvina zavrnila, je užaljeni snubec spet dvignil kamen in odracal ■/, njim dalje, da bi pri drugi poskusil svojo srečo...
Posta v topovskih kroglah
I
i.,___
v stal... .................
armado. Vsak dan je .letela* pošta čez Karlovo taborišče iz trdnjave v armado in nazaj v votlih topovskih kroelah. Ta pošta ie .letala* dober mesec, dokler kijlnska armada oblegane trdnjave ni osvobodila.
Cmar najde Faridc
| Čudovito pravljica iz »Tisoč in ene noči« | Priredil in narisal Hotimir V. Vaorazo |..
Pomen besed
Vodoravno: 1. bliža se čas, ko pride nov v veljavo; slovi po tem, da je v njem tema. 2. kratica posebnih oddelkov nemške vojske (fonetično); slovensko rodbinsko ime. 3. kdor je takšen, ne zna upoštevati tujega pomanjkanja; moško krstno ime. 4. ptica; dve črki iz besede »domovina«. 5. barva; tri črke iz besede »konci-pient«. 6. pojem iz sodobnega strateškega izrazoslovja; azijska visoka planota. 7. v frazeologiji dostikrat v zvezi s cvetom; utihne. 8. predlog; majhna slika. 9. kdor se z njo ponaša, ima navadno tudi moč; tu-je žensko krstno ime. 10. znamka dobre švicarske ure; posredna posledica padca temperature. 11. izraz žalosti; severnoameriško drevo, ki se je v naših krajih udomačilo šele konec 17. stoletja.
Navpično: 1. omili
šnl a r.lc p tra I
Kmalu so se bela jadra napela in lepa Omarjeva jahta je odplavala p« sivem morju v širni svet.
Pluli so nekaj mesecev po morju; ko so se že vračali v domovino, so jim je pa približala velika gusarska ladja. Omar da tako! »nvplip za boj.
Vneta se je srdita bitka, vendar so bili gusarji v premoči, navalili so na palubo...
heli: Kd4; Pd3. q4. Ii3 (4) Črni: Kf3; Pa6, q5. I16 141
Beli na potezi zmaqa.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. pričevanje. 2. ribolov: kr. 3. Ag (srebro); ka-li. 4. Pa-lanka; st. ( — sankt, santo. saint). 5. ut; oteti. 6. Are (Jeanne d’Arc, devica orleanska); ovitek. 7. pa resi kepa. 8. Rjepin; on. 9. akti; bacil. 10. Doire; 1. 1. 11. namera. 12. dosti; Isar.
Navpično: 1. praprapraded. 2. Ri-
fa; Rajko. 3. Ib (Ibar); Lucretius.
. čokat; Epir. 5. elan: osi; eni. 6. Volkov; NB (nota bene). 7. aviatik; Almi. 8. Eteocles. 9. j-k (junak); stepni; Ra. 10. »Erotika«; Lear.
Rešitev problema št. 272
1. Lf8, K <3. 2. Td7 ter 3. T.13 ot. 3. Lh6 mat. 1. ... Kg3. 2. Th7 ter 3. Th3 oz. 3. LU6 mat.
... in Omar in njegovi ivesti prijatelji mi omagali. I jel jih je kruli gusarski poglavar N a* p*.
Ko je g Hvarska ladja priplula ▼ gu tarsko pristanišče, so ujjeiuike prodali v suienjstve. Tudi Omar »e ie moral ločiti od svojih tovarišev.
Postal je last bogatega Emirja Talila.
Dalje vrUiodnjii
, Velikost človeških celic
Celice človeškega telesa so razne velikosti. Povprečno so .velike* ’/m mm. Največia celica človeškega organizma ie ženska jajčna celica, ki doseže .velikost* V* mm. Najmanjše so na krvne celice, in sicer merijo komaj VsoonilD do Viooo mm. Prav lako so majhne tudi živčne celice, samo z razliko. <13 tvorijo živčne niti. ki dosežejo tudi 1 meter dolžine.
Usoda dragocenega gobelina
Neki zbiralec gobelinov je v zakotni francoski vasici odkril posebno lep in dragocen gobelin, toda z grozo ie spoznal, da je bil nekdo iz srede 8 škarjami izrezal veliko ki|>o. Ko j® iskal dalje, je ugotovil, da je nič hU' dega ne sluteča lastnica izrezala j* starega gobelina krpo za strgane hlač® ; svojega nadobudnega sinka. Zbiralf6 je kupil gobelin in zakrpane hlače tako rešil staro dragocenost. Kmetic® je pa za ol>oje dobila dovolj, da j lahko kupila sinku jk>1 tucata JW>VI h la A
m
■
p
i.
Knjigovodja in prokurist Industrijske družbe Dušan Skobal je končal račune in zaprl knjigo saldakoniov. Potem ie pogledal na uro, ki je visela na steni pred njegovo pisalno mizo in ugotovil, da bo vsak trenutek osemnajst. Počasi je potegnil iz žepa dozo, jo odprl, vzel iz nje cigareto in si jo prižgal s posrebrenim vžigalnikom. Hlastno je vsrkal vase dim, ga izpuhnil cel oblak, vstal in stopil v kot k umivalniku, nad katerim je viselo ogledalo. Obraz, ki ga je zagledal v njem, je izdajal zdolgočasenost in naveličanost. Okoli malih rjavih brčic pod močnim, a ne prevelikim nosom, sta se komaj zaznavno risali dve skoraj trpki potezi, rjave oči so pa zrle zasanjano, kakor da strme nekam v neznano daljavo. Dušan Škobal je strmel v ta obraz pod bujnimi, rjavimi lasmi, kakor da mu je čisto tuj in ga še nikoli ni videl. Da, prav zares, tisti trenutek se mu je zdel neznansko tuj in težko bi si bil Priznal, da je njegov.
»Vse lo skupaj je neumno,« si je d^ial, m;-d tem ko si je v umivalniku umival roke. »Več ko neumno! Kaj je Prav za prav tako neumno? Ah, da... Vse to skupaj z Rado. Vrag jo razumi! laz je ne. Nemara je imel njen mož čisto prav, da se je ločil od nje. Samo tega ne razumem, kako se je je odkrižal. To gotovo ni bila malenkost Ko bi le to vedel! Preseda mi. Moram se je osvoboditi. Cisto preprosto: izmikal se ji bom tako dolgo, da se bo naveličala. Ali pa... Da, tako bi bilo še najbolje: pričeti z drugo. Samo š katero?«
Pričel je v mislili pretehtavati. vse znanke, pri katerih bi utegnil imeti usr>eh, pa se ni mogel odločiti prav 7<i nobeno Nazadnje je obstal v mislih pri tipkarici Mari Mršolovr.
»Ta se mi kar očito ponuja,« je zamrmral. »Seveda, naključja, ki jo vedno znova vodijo k meni, niso prav nobena naključja; njeno z. vzdihi prekinjano govorjenje in njeni pogledi govore dovolj zgovorno: .Ugajaš mi, fant, rada bi te imela.* Ha-ha-ha... Toda jaz? Hm! Samo v sili. Morda zato, da bi z njo odgnal Rado? Po mojem okusu ni: nizka, debela, kratkovidna, počasna... in prelahek plen. Ampak...«
Obrisal si je roke v brisačo in stopil k oknu. Na ulici so gorele električne luči in trgovine na nasprotni strani so bile razkošno razsvetljene. Ko je privozit mimo voz cestne železnice, je opazil, da je streha pokrita s snežno odejo in šele takrat videl, da ^spet sneži. Tudi cestišče je bilo belo. Skobal je stopil od okna, vrgel ogorek cigarete v pepelnik na pisalni mizi in se pravkar pripravil, da bi dvignil slušalko telefona in telefoniral, ko je zunaj nekdo rahlo potrkaj na vrata. Skobal je potegnil roko od telefona in zaklical:
»Naprej!«
Vrata so se počasi odprla in v Skob.alovo pisarno je stopila Mara Mršolova. Snela je naočnike, ki so se ji zaradi nagle spremembe toplote zameglili, pomežikala z drobnimi črnimi očmi kakor ljudje, ki se trudijo, da bi tudi brez naočnikov videli, se nasmehnila, rahlo naklonila in rekla z mehkim in uslužnim glasom:
»Dober večer, gospod knjigovodja! Suj se ne hudujete, da sem...«
Skoba! ji m dovolil dogovoriti stavka do konca. Stopil ji je naproti, ji stisnil ponudeno roko in dejal:
ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N •
»Pozdravljeni, gospodična Mara! Kaj mi prinašate dobrega?«
»Saj se ne hudujete, gospod knjigovodja,« je Mršolova nadaljevala prej prekinjeni stavek, »da sem si drznila priti sem k vam zaradi tiste knjige, ki ste mi jo zadnjič obljubili? Gotovo se spominjate, da...«
»Seveda,« je dejal Skobal, »neko knjigo sem vam obljubil; tega se spominjam; ampak morate mi zares oprostiti: pozabil sem, o kateri sva govorila.«
»O nekem romanu o Lady Hamiltonovi,« je povedala Mara.
»Ah, da, res!« je vzkliknil Skobal. »Pa je nimam tu. Ali ne bi hoteli nemara stopiti z ‘menoj do doma? Ni daleč. Moje delo je itak končano.«
Dekle, ki si je'bila med tem spet nataknila naočnike, je malo pomolčala. Skobalovim bistrim očem ni mogla prikriti, da sprejema z veseljem njegovo povabilo in vedel je čisto natanko, da bo oklevala samo zaradi lepšega. In res je rekla bolj tja v en dan kakor zares:
»Ne bi mi bilo prijetno, če bi kdo videl. Saj veste, kakšni so ljudje. Takoj napredejo veliko stvar.«
»Kaj pa naj bi napredli?« je rekel Skobal. »Z menoj stopite do mojega stanovanja, tafn vam izročim knjigo in potem odidete. Ali pa vas še spremim kam. Morda domov? Če se vam preveč ne mudi?«
»Mudi se mi ne, ampak...«
»Kaj?«
»Zunaj me čaka moja tovarišica,« je po kratkem oklevanju povedala. »Pra\ zaradi nje... Pndružila se mi je in nisi m ji mogla reči, naj gre svojo pot. Ne vem, kaj bi z njo?«
»Recite ji, da morate čakati name, pa bo gotovo odšla,« je nasvetoval Skobal.
»To bi bilo še slabše,« je menila
Mara.
Toda prav tisti trenutek, ko je izgovorila te besede, je nekdo zunaj krepko potrkal na vrata, da se je Mara zdrznila kakor človek pri prepovedanem poslu, Skobal je pa stopil k vratom in jih s širokim zamahom odprl. Pred njim je stal njegov prijatelj, zobotehnik Dragan Boijak, in du.ul /a roko mlado, okolij dvajset let staro gospodično, srednjevehke, vitke, a vendarle polne postave v modrem plašču, s čepico enake barve na temnih kostanjevih laseh. V obraz je bila zardela, očito od zadrege, in na vse načine se je trudila, da bi i/Irgala svojo roko iz Boljako-ve, ki jo je hotel s silo potegniti v knjigovodjevo sobo. Ko se je prikazal na vratih Skobal, se je sicer nehala upirati, zato je pa postala še bolj zbegana in zardela. Povešala je obraz in nemirntj dihala.
»l ahko Si mi hvaležen, Dušan!« je vzkliknil Boijak. »Gospodična je čakala pred tvojimi vrati, da izvrši nate atentat, joz pa sem jo pravočasno prijel in zdaj je ujetnica «
Skobal se je glasno in veselo zasmejal in potem dejal:
»Izvolite dalje, gospoda! Uradne ure so končane. Nu, gospodična, ne upirajte se! Samo kratko zaslišanje.
Če ugotovimo, da niste krivi, vam bomo takoj vrnili prostost«
»Hvala!« je dejala z malo razburjenim glasom gospodična v modrem plašču. »Čakam samo na svojo prijateljico.«
»A, vi ste prišli z gospodično Maro?« je vzkliknil Skobal.
»Da,« je pritrdila gospodična.
Tedaj je pristopila Mara in rekla: »Oprosti, Nada! Malo sem se zakasnila. Sicer pa, stopi v sobo! Saj dovolite, da vam predstavim svojo tovarišico: Nada Ilovarjeva.«
»Dušan Skobal,« je rekel knjigovodja in stisnil Ilovarjevi roko. Dekle ga je pogledala z bežnim pogledom, toda Skobal je v trenutku opazil, da so njene oči velike, lepe in čudovito globoke. Tudi njen obrazek čiste in svetle polti, ki je bil zdaj zardel od zadrege, je izražal toplo prikupnost, ki osvaja na prvi pogled. V trenutku je pozabil na Mršolovo, ki je stala zdaj ob strani, nekako v ozadje potisnjena, in posvetil vso pozornost Ilovarjevi. Ponudil ji je mesto na stolu poleg svoje pisalne mize, toda go-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in 9vetlolika grajee. ovratnike, zapestnice iti. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno eieti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
spodična je ponudbo vljudno odklonila in rekla, da se bo rajši naslonila k peči. Stopila je v polsenco, toda njene oči so zdaj se bolj žarele, da se Skobal ni mogel odtrgati od njih. Komaj je še slišal Mršolovo, ko je dejala:
»Danes ne boste več utegnili, gospod knjigovodja. Oglasila se bom drugič.«
»Da,« je odgovoril malomarno. »Sicer pa menda ne mislite kar oditi, zdaj, ko nas je tako lepa družba Saj ;.e strinjaš /. .menoj, Diagun, da stopimo kam za pol ure? Če soglašate, vas povabim vse skupaj na ribe. Menda pojdete z nami pač tudi vi, gospodična Ilovarjeva?«
»Hvala!« je odsekano dejala Nada. »Nimam navade hoditi po gostilnah. Mimo tega moram zdaj domov.«
»Niste še osvobojeni suma,« ji je zaklical Boijak in se znova zasmejal. »Če ne sprejmete Skobalovega povabila, bo to dokaz, da je bila moja obtožba utemeljena.«
»Nič ne de,« je rekla Nada. »Obtožba m tako težka, da bi me zrušila.« Polom se je obrnila k svoji tovarišici in nadaljevala: »Ti lahko greš z gospodom, Maral«
»Zakaj nočeš še ti?« je rekla Mišo-lova.
»Dobro poznaš moja načela,« je suho odgovorila Nada.
»Potem tudi jaz ne grem,« je na-mrdnjeno rekla Mara. »Oprostite, go-
spod knjigovodja! Pa drugič kdaj! Se priporočam!«
Iztegnila je roko proti Skobalu, da bi se poslovila, ta pa jo je skušal pregovoriti in pridobiti tudi Nado za skupen obisk gostilne, a ko se niti njemu niti Boljaku ni posrečilo omajati odpora odločne Uovarjeve, se je vdal in stisnil Mari roko. Pa čisto malorftarno in kakor mimogrede. Njegovi pogledi so bili ves čas uprti v Ilovarjevo. In ko je stopil k njej, da ji stisne roko, jo je za trenutek podržal v svoji in rekel:
»Zelo me je veselilo, gospodična! Prav žal mi je, da ne utegnete za pol urice z nami. Ali bi vas smel za pojutrišnjem povabiti v kino? Sli bi vsi mi štirje. Saj ste sporazumni s tem, gospodična Mara?«
»Jaz. že,« je odgovorila Mršolova.
»Vi pa molčite?« je dejal Skobal Nadi.
»Ni moja navada hoditi v kino, ali kamor koli, z neznanimi gospodi,« je odgovorila suho.
»Kako neznanimi?« je ugovarjal Skobal. »Ali se vam nisem predstavil? Mimo tega ste v moji pisarni in pač veste, kdo sem. Prav tako po-> znate mojega prijatelja, zobotehnika Dragana olj&ka, a gospodična Mara je vaša tovarišica in prijateljica. Po vsem tem pač ne morete trditi, da smo si neznani.«
»To še ne zadostuje,« je rekla Ilovarjeva. »Kaj veste o meni? Kako se pišem in kako izgledam. To je vse. Tudi jaz ne vem več o vas.«
»Kaj pa bi morali še vedeti?« se ie vmešal Boijak.
»Ni važno, kako se človek piše, kakšen je in kaj je,« je rekla Ilovarjeva. »Vse to so samo nevažne zunanjosti Poznavanje človeka se pričenja šele onstran vsega tega.«
»Potem pa začnimo s tem spoznavanjem!« je hlastno vzkliknil Skobal, ki ga je Nadin odpor vedno bolj privlačeval in razvnemal.
»Čemu?« je vprašala.
Skobala je to vprašanje osupnilo in zmedlo. Kaj naj ji odgovori? Ali naj ji kar zdaj in kor pred Boliakom in Maro pove, da mu ugaja, da se zanima zanjo in da.. Kaj da? Saj sam še ni vedel, kaj seje hotelo izluščiti iz le mish. Komaj rahla slutnja mu je zašepetala, da bi prav ta lepa in ponosna mladenka utegnila biti tista, s katero bi se otresel Rade Sinčeve. Da, ona, ne Mara Mršolova. Toda kako naj se loti te stvari? Če se mu zdaj inmuzne, se mu nemara nikoli več ne ponudi tako lepa priložnost za navezanje trajnega stika z njo. Ta misel ga ie skoraj prestrašila, zato se je spet obrnil k Mari in dejal:
»Pojutrišnjem pridite zvečer k meni z gospodično! Vstopnice za kino bom kupil vnaprej. Da ne boste pozabili!«
»Nmakor, gospod knjigovodja!« je veselo vzkliknila Mršolova.
Ilovarjeva se je samo prezirljivo nasmehnila, se rahlo naklonila in odšla prva iz sobe. Mara je stopala za njo in je ie s težavo prikrivala svoio jezo, da ji je tovarišica s svojim odporom pokvarila prijetno urico, ki bi jo mogla preživeli v družbi s Skoba-
lom. In adaj naj bi jo vlačila še v kino? Čemu naj bi jo sploh silili v to druioo, če noče? Komu je potrebna? Njej prav gotovo ne, ko ji je le v napoto in nesrečo. Skobalu? Neumnost! Jemu zadostuje ona sama. Ali je ni že takoj povabil k sebi na dom? Knjigo je pozabil doma? Ne, tako neumen človek ne more biti. Ni je pozabil: nalašč jo je pustil doma, da bi jo tako lažje speljal k sebi. In čemu? Da ji nemoteno in neopaženo od drugih pove, da jo ljubi. Seveda! jako je! Zato je rekla Nadi, ko sta prišli v vežo:
»Saj če ti res ni do tega, da bi šla z nami v kino, te ne bom silila. Samo vedeti moram. Potem bom povabila svojo sestro. Skoda bi bilo oimioniti prosto vstopnico.«
»Stori kakor ti je drago,« je malomarno odgovorila Nada.
»Sicer dela vse to le zaradi lepšega,« je nadaljevala Mara. »Ti bi bila poireona samo zato, da dobi htijin sestanek nekakšen družabni okvir. Se slepec bi mogel opazili, da je do ušes zaljubljen vame in išče samo priložnosti, da bi mi to povedal. Ampak meni, veš, ni veliko do tega Imam na izbiro drugih. Če bi hotela, seveda. Pa nisem taka, da bi se kar obešala na koga. To si pa že mora malo bolj izbrusiti pete. Mimo lega je treba vse dobro premisliti in. pregledati. Važno je ozadje, ne samo ospredje. Ali se ti ne zdi?«, r
»Da,« je rekla Nada suho in se ‘posmehljivo nasmehnila
»Potem torej ne boš prišla?«- ift je še enkrat vprašata Maria.
»Ne,« je odgovorila Nada. ’
»Razumem,« je rekla Mara. »fotj/jak je vetrnjak in njega ti ne bi priporočala. Baje menjuje svoje ljubezni kakor perilo. Kakšen smisel bi iriielo. spuščali se mu v roke? Skobal ie nemara drugačen. Njega bi .bilo mogoče obrniti. Če bi se nu ljubilo', bi se malo poigrala z njim. Utegnilo bi biti prav zabavno. Ampak več'ne; da veš! Res, najbolj pametno je, da ne prideš in se z Boliakom ne1 zapleteš v kakšne zadevščine. Saj ‘ Veš,'! kaj kmalu bi utegnili govoriti po frldsfu: Nada m Boljak... Ti si preresna' za take stvari in bilo bi te škoda.« 11
Med tem pogovorom sta prišli 'prijateljici do trga, na katerem sta se poslovili druga od druge Nada je krenila proti predmestju. Ulica!' po kateri je stopala, je bila zapuščena in snežinke so vedno gosteje naletavale izpod neba. Vse je bilo Belo: cestišče, hodniki, strehe in napiišči. Stopinje so se vtiskavale na celo v novi sneg. Redke luči javne razsvetljave so žarele čudno rumenkasto v vedno bolj gostečo se noč
Nada ni videla ne snega ne žarenja luči. Bila je poglobljena vase in slabe volje. Prezirljivi nasmeh ji kar ni izginil z obraza. Maro je poznala že nekaj let, čeprav se ie pobliže seznanila z njo šele pred nekaj meseci, ko sta bili uslužbeni v isti odvetniški pisarni. Spočetka se ni veliko zanimala za njeno zasebno življenje, počasi je pa pričela spoznavati, da ni to, za kar se prikazuje. 2e večkrat je bila opazila, kako je govorila to, delala pa ono. Mimo tega je odkrila v njej močno razvito domišljavost Do nje je ni vezalo nobeno qloblje prijateljsko čustvovanje in tudi njuni stiki niso bili redni. Večinoma sta se shajali samo po naključjih, brez dogovorov.
(Dalie vrihodnjič)
V zlati kletki
LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA
Mark je olajšano vzdihnil.
»To je dobro,« je rekel. »Vse je torej le pol tako hudo, kakor se je zdelo na prvi pogled.«
Ne vem, kaj naj storim,« je rekla Dafna. : Tako nesrečna sem. žal mi jo, da se nisem poročila s teboj, 1'ark — potem se vse to ne bi bilo 5 oglo zgoditi.«
Mark se je nasmehnil.
»Zdaj bi se pač poročila s teboj, 'flark.«
»Nuk, to pa ne gre tako. Zdaj, ko te je Howa.rd vrgel skozi vrata, si prišla k meni. Ne, ljubo moje, tako daleč pa tudi dobri in neumni Mark ne sodeluje s teboj.«
Dafna se je ogorčeno vzravnala. >-Ni me vrgel skozi vrata! Ponudil mi je celo, naj postanem njegova ljubica; imela bi prekrasno stanovanje, sfTotično in svoj bančni račun.«
»To pa lepo, zveni,« je vzkliknil Mark. »In kaj si mu ti odgovorila?«
»Primazala sem mu eno okrog ušes.« Spet ji je šlo na jok.
»Pogumno dekletce! ■
»Razen tega še sama nisem vedela, ali naj se poročim z njim ali ne. Nikoli se nisem mogla prav odločiti.« Nehote se je ozrla po Markovi skromni, toda okusno urejeni delovni sobi. J Kako prijetno je tukaj, Mark,« je Tt jla. »Vse lepše kakor po tistih mo-Ročnih palačah na Peti Aveniji.«
»Prpneunroo, da prej tega nisi ve-J' /a. Po navadi spozna človek resnico *< le, ko je že 'prepozno.«
»Ali me ne ljubiš več. Mark?«
»Kako naj bi te ljubil? Pošteno si
mi izbila iz glave tisto trohico ljubezni, ki je je še bilo.«
»Torej me nisi nikoli res ljubil, sicer se tvoja čustva ob vsem tem, kar sem storila, ne bi bila mogla iz-premeniti.«
»Prej se nisi marala poročiti z menoj, ker sem zaslužil premalo denarja. Ta čas se tudi ni nič izpre-menilo. Še zmerom sem revež in tudi posebnega upanja nimam, da bo kmalu kaj boflše. Še zmerom ne zaslužim dovolj za vse tiste ničnosti, ki so ti tako pri srcu.«
»O, Mark, saj je dovolj,« je vzkliknila Dafna. »Zdaj sem namreč spoznala, da si vseh teh reči v resnici sploh več ne želim.«
»To praviš danes,« je odgovoril Mark. »Jutri si boš pa spet kaj no-vega izmislila.«
»Ne, Mark. Obljubim ti. Poštena boni. In zelo, zelo srečna bom tukaj s teboj «
».laz sem pa zelo srečen sam in ne bi rad, da bi me vse življenje vznemirjala.«
»Davi si pa še hotel,« ga je opom-r.;la Dafna. »še davi si me vprašal, ali se hočem poročiti s teboj.«
»Da, to je bilo davi,« je odvrnil Mark. »Bila sva oba nekoliko utrujena in mačkasta.«
Molk.
»Lepo, Mark,« je rekla Dafna čez čas. >če se že ne maraš poročiti z menoj, mi pa vseeno lahko daš kaj jesti. Lačna sem.«
»O, kajpak, postrežem ti pa lahko. Ali naj greva ven večerjat?«
»No, tukaj je vse lepše. Stopi dol in nakupi nekaj malenkosti. Prav prijetno zakusko bova priredila.«
»Dobra misel,« je odvrnil Mark. Čez čas se je vrnil, obložen z zavitki.
Dafna je ležala na kauču in listala neko knjigo.
»Zdaj imam vse,« je izjavil Mark. »Ti pa v kuhinjo! Glej, da boš kaj imenitnega spekla iz te šare!«
Dafna je odložila knjigo.
»Če bi se poročila s teboj,« je izjavila počasi, »bi takoj zdajle stekla v kuhinjo in ti pripravila večerjo, da bi se ti kar sline cedile. Pokazala bi ti pač rada, kakšen biser bi dobil za ženo. Ker sem pa samo gost v tvojem častivrednem samskem domu, boš že sam poskrbel za kuho in večerjo.«
»Ali se hočeš poročiti z menoj?« je vprašal Mark.
»Da, ljubček!«
> IVrej pojdi v kuhinjo, kamor spadaš.«
Dafna je vstala in pokorno odšla v kuhinjo.
XVII
»Vendar se nikakor ne moreva še jutri poročiti,« je rekla Dafna, ko sta sedela pred kam.nom in srebala črno kavo. »Najprej moram najti način, kako poplačati svoje dolgove. Ne bi bilo spodobno, da bi hotela vso odgovornost za to tebi prepustiti.«
»Koliko pa znese?«
»O, ne posebno veliko. Obleke, hotelski račun in tako dalje.«
»Koliko približno?«
Dafna se je za trenutek obotavljala. »Nisem toliko nakupila — če vse premislim. Samo včeraj... ko sem še mislila, da bo Howard v nekaj tednih vse poravnal...«
»Upann, da imaš še vse to doma?« je dejal Mark.
»Da, v moji hotelski sobi. Vse včerajšnje stvari so ostale še zavite.
I	ahko bi jih poslala nazaj, rekoč, da jih ne bom vzela.«
»Da, tako bo najboljše. In koliko dolgov ostane še zdaj?«
»Kupila sem si samo stvari, ki sem jih nujno potrebovala. Mislim, da ni več kakor trideset tisoč dolarjev.«
»Maleiihost,« je rekel Mark. »In hotel?«
»O, tudi to ni toliko. Saj sem imela samo sobo s kopalnico. Pet do šest sto dolarjev bo.«
»Poslušaj,« je povzel Mark, »vidim, da imaš prav nenavadne pojme o tem, koliko je veliko in koliko malo. Jaz imam sto' osemdeset dolarjev plače na mesec. Prav dosti ne bova opravila s tem.«
»Ljubi, zato imam pa zdaj tudi vse, kar potrebujem. Prinesla ti bom balo v zakon, da boš kar strmel. In dolgo mi ne bo ti-eba porabiti niti beliča za obleke, ko sem tako preskrbljena z njimi.«
»Saj tudi ne bi mogla.«
»In vendar ne vem, s čim naj jih zdaj plačam.«
»Jutri bom vso to šaro jaz plačal,« je resno dejal Mark.
»Ali boš kradel ali poneveril?« ga je vprašala Dafna smejoč' se. »Le pazi, da te ne dobe. Imel bi še sitnosti zaradi mene.«
»Ne, tega zadoščenja pač ne boš doživela. Napisal bom reportažo in jo ponudil mojemu časopisu. Reportažo o lažni vojvodinji Mayflo\ver ski...«
Drugi dan je Mark proti opol dnevu odšel v uredništvo ,Moril ing-Newsa'.
»Aha, vi tukaj!« je vzkliknil urednik porogljivo.Upam, da ste se dobro prespati ih da se zdaj boljo počutite.«
»Hvala, imenitno!« je odvrnil Mark.
»Ne bodite tako prevzetni, sicer si boste lahko drugje dela iskali. Že vse dopoldne sem vas čakal. Takoj sedite in napišite...«
»Žal mi je,« je odvrnil Mark, »prav zdaj se ne utegnem prepirati z vami. Prišel bom pozneje, ko se bom pogovoril s šefom in dosegel, da mi poviša plačo. Na svidenje!«
Urednik je vstal in odšel za njim. »Ne bodite neumni,« je rekel Marku. »Pijani ste. Pojdite domov in se prespite! Ne maram, da bi leteli.«
»Lepa hvala, gospod kolega. Medtem ko bom govoril s šefom, lahko telefonirate v stavnico, naj puste za jutri prvo stran prazno. Veliko stvar imam!«
Glavni urednik je ravno narekoval, ko sta v..'opila. Nejevoljno je dvignil glavo.
»Ha, kaj pa hočeta?«
»Imam avtentično zgodovino vojvodinje Mayflowerske,« je rekel Mark. »Od njenih prvih začetkov do konca.«
»Kaj naj to pomeni?«
»Največja sleparija, kar jih je kdaj doživel Ne\vyork! In kar je najvažnejše: jaz sem edini, ki ve za vso zadevo. Lahko grem h kateremu koli časopisu in jo pro<’:'.m za dvajset tisoč ali še več.«
»Pripovedujte!« je nemirno vzklikniti glavni urednik.■
. Ker delam pri vašem časopisu, lahko dobite zadevo za pet tisoč,e je rekel Mark. »Vsak drugi časopis bi plačal desetkrat toliko...«
»To je smerno! Pri nas ste vendar v stalni službi...«
»Kam na greste?« je vprašal glavni urednik.
Nadaljevanje na 6. strani
»Lepo proskaj Janezek...«
Se pred dvema mesecema je bil Janezek — tedaj je imel pol leta — vzoren dojenček. Vzoren v pravem pomena besede, kar pomeni v slovarju za dojenčke: miren, zadovoljen sam s seboj, imel je tek, spal je dosli in trdno, ni bil cmerikav, napredoval je v rasti in teži. Nobene posebne zabave in družbe ni potreboval. Zabaval se je s svojimi prstki, ki jih je ogledoval lahko dolge ure, zabaval se je z nožicami, ki jih je lovil in skušal ponesti v usta, sam sebi je pa bil najprikupnejša družba. To je bilo tedaj, ko je Janezka še mali negovala.
Ko je pa morala mati v službo, je Janezek ostal sam doma, ljubljeno središče svoje okolice, ki so k njej spadali oče, dedek, babica, teta, kuharica in slučajnostni gostje.
Vsak otrok, posebno zdrav, veder dojenček, je tako ljubko bitje, da je le težko iti mimo njega, ne da bi mu posvetili nekaj naklonjenosti in pozornosti. Dokler ostane to izkazova nje naklonjenosti v pametnih mejah, ni nevarno, če je pa pretirano, otroku ne koristi, temveč škoduje. Dokaz je Janezek, kakršen je zdaj, po dveh mesecih napačne vzgoje, temelječe na preveliki ljubezni, ki je otrok prav za prav ne potrebuje.
Nekoč sem brala, da je materinska ljubezen kakor sonce. Brez sonca nežne rastlinice ne morejo rasti in uspevati, brez materine ljubezni otrok ne more biti srečen. Materine ljubezni otroku ne more nadomestili niti ljubeč oče, niti skrbna negovalka, niti še tako moderno in higiensko urejen dečji dom. Res je, prve mesece svojega življenja potrebuje otrok zelo malo: mir, snago in primerno hrano. Ce je le suh in sit, pa na toplem, že je zadovoljen. Kakor pa mi sami ne živimo zgolj od kruha, temveč tudi od dobre besede, tako tudi otrok pozneje ne uspeva samo ob mleku. Nevidne niti se tko od materinega do otrokovega srca, narava je pa materi dala tudi instinkt, da ji ljubezen — naj se nekoliko prozaično izrazim — uravnavo.
Razvajeni edinčki so sicer dokaz, da je tudi ta instinkt dar božji in da ga vsaka mati nima. Vendar skoraj vsaka mati še dokaj pravilno vzgaja svoje dete, čeprav je nihče ni posebej učil. Ker se pa matere uče zdaj v raznih tečajih za nego in vzgojo otrok, smem trditi, da današnja mati nagonsko pa tudi razumsko dojenca neguje in vzgaja tako. da mu je to le v korist.
Drugače je pa z ljubečimi tetkami, babicami in dedki. Takoj naj pribijemo, da vsi ti otroku dobro hočejo, toda premalo so poučeni in ne vedo, da s pretirano ljubeznijo in pozornostjo otroku samo škodujejo.
Škodljivo je, nekaj mesecev starega dojenčka učiti, ,kje je lučka', ,kje je ur ca', ,kje je mama'. Škodljivo je, če se z otrokom preveč bavimo, misleč, da bo sicer top in zabit. Škodljivo je, če ga že z osmimi meseci učimo, katera je ,prava rokca' in katera ,grda rokca', ali pa celo želimo, da bi že znal ,proskali‘.
Vse to, ljube babice, tetke in prijateljice, je obremenitev za dojenčkove živce. Otrok postane prav tako
r
(T| trije modeli so risom itrečno ra »Družinski tednik« lo Dlso bili fle objavljeni.)
Prekratek plašč podaljšamo in prenovimo s temnejšim pfišem, kakor vidimo na našem prvem modelu. Cepiča je prav tako sešita iz istega pliša. s katerim je popravljen plašček. Za šolo je zelo praktična temnomodra oblekca. Sedelce je iz kockastega blaqa. K takšni oblekci se zelo lepo poda pelerino, ki je prav tako
kombinirana kakor oblekca.
kakor odrasel človek ob preobilici novih vtisov nemiren in živčen. Seveda se zdi to nemogoče in marsikatera me bo zaničljivo zavrnila: »Tak otrok, pa nervozen!« In vendar je tako!
Janezek je danes pravo nasprotje Janezka izpred dveh mesecev. Nemiren je, budi se v spanju, nima več takšnega teka kakor poprej in ne more biti niti minute več sam. Nič več se ne zadovolji sam s seboj, nič več pozorno ne opazuje svoje okolice, temveč hoče vse in vse novih senzacij. Ni mu dovolj, da ga mati vzame v naročje, rad bi se še ujčkal, rad bi, da bi mu kdo pred nosom mahal z ropotuljico, ne more zaspati, če mu ne pojejo uspavanke, in se je Iz zadovoljnega, mirnega dojenca iz-premenil v cmerikavega in nemirnega. Kajpak pa že zna ,proskati', tudi že ve, kje je ura in kje je luč.
Ljubi moji, vse to je za otroka obremenitev! Otrok bo že pozneje sam razumel, kdaj naj prosi, kje je luč, kje je teta itd. Pravite, da bo zabit! Psihologi so dokazovali, da se inteligenca toliko prej izčrpa, kolikor prej pričnemo naprezati otrokove možgane. Nadarjeni, ,čudežrji' otroci so po navadi povprečni ljudje, a tisti ljudje, ki se v življenju odlikujejo s tvornostjo duha, so navadno bili kot otroci precej povprečni. Njihova živčna in tvorna sila je pa ostala nedotaknjena.
Zdravniki v dečjem domu bi vam vedeli povedati, da včasih zaskrbljena mamica pripelje otroka, ki mu
Nadaljevanje s 5. strani.
»K .Telegrafu1; prodal mu bom svojo zgodbo.«
»Sodite vendar in nam povejte, kar veste. Pozneje bomo govorili o nagradi.«
Mark je sedel na vogal pisalne mize.
»Predvsem,« je pričel, »sploh ni vojvodinja. Niti Angležinja ni, temveč rojena v Tippecanou v Ohiu.«
»In odkod vse to veste?«
»Vedel sem od prvega trenutka, ko sem jo zagledal. In nato sem vohal za njo in izvohal, da res ni vojvodinja. In kakšne sleparije je uganjala! Neverjetno! O, pet tisoč je vse premalo za takšen ocvirk. Zahtevam pogodbo a pet let, po dve sto dolarjev na teden in možnost povišanja. Prej ne povem ničesar.«
»Prav, začnite že vendar,« je nestrpno odvrnil glavni urednik.
»Saj mi je vseeno, če pišem za vas ali ne. Vendar mislim, da bi vas zanimalo, kako je v službi enega največjih tihotapcev na sposojeni jahti vtihotapila na suho za pol milijona dolarjev žganja tik pred nosom obalne straže. Povedal vam bom, če mi nanišete ček za pet tisoč.«
Oba urednika sta bila kar na tr-njih. Šef je namignil tajnici in čez nekaj minut je Mark zadovoljno vtaknil v žep ček za pet tisoč. Nato jima je povedal zgodbo o jahti.
»Imenitno, imenitno!« je vzkliknil glavni urednik.' »In kje je zdaj, ta vaša lažna vojvodinja?«
»Prejšnjo noč so jo ugrabili. Frank Conners in Johny Fowier sta jo naložila v avto in jo odpeljala proti New-Jerseyu.«
prav nič ne manjka, pa vendarle ne uspeva, kakor bi moral. Ni bolan, pa tudi zdrav ni, čemeren je, hitro se prestraši, slabo spi in noče jesti. Po navadi je tak otrok edinec, dorašča-joč v okolici samih odraslih ljudi. Zdravnik ugotovi, da je otrok živčen in da potrebuje miru. Kakšna užaljenost! Kako je to pri takšni negi mogoče? In če otrok nima sreče, da bi imel modro mater, ki bi ga pričela vzgajati drugače, se razvije v živčnega človeka, ki je pozneje sam sebi in svoji okolici v muko in nadlego.
In nauki? Otrok naj dorašča med otroci! Edinec je skoraj vsak razvajen in nekoliko živčen. Imejte torej vsaj dva otroka, kjer je dovolj za ena usta, bo tudi za druga. Boljše je, da sta dva otroka skromneje oblečena, zato pa srečna otroka in pozneje urejena, zdrava človeka, kakor da ima en sam otrok vse, pa je ob tolikšnim bogastvu že vnaprej obsojen, da bo vse življenje zaznamenovan. Seveda so tudi izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo.
Da, res, ljubezen je kakor sonce, toda če ie preveč sonca, se opečemo. Preveč ljubezni otroku škoduje, tudi če je še tako dobro namerna.
Saška
niava mehka, zalii z vodo, kolikor potrebuješ juhe, osoli in dodai strok strtega česna. Ko iuha nekaj časa ivre, poberi iz nje čebulo, peteršilj in , paradižnikove lupine. Če nimaš sve-| žega paradižnika, lahko vzameš žlico paradižnikove mez.qe. V juho lahko zakuhaš močnik, ki ga narediš z jajčkom ah pa tudi brez niega. riž ali vlivance. Iuha ie zelo okusna in izdatna.
I. M.. Ljubljana
*
7.a vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dviqnete lahko I takoj po objavi v naši upravi. Po I pošti pošiliamo šele takrat, ko se na-'bere več takšnih nakazil. — Prispevke i naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana. Poštni predal 253.
»Odkod pa spet to veste?«
»Kako je s pogodbo?« je vprašal Mark. »Če bom pet let delal za vas, boste lahko početverili svojo naklado. Če podpišete pogodbo, vam povem senzacionalno zgodbo o ugrabljenju, da ji ni para.«
Šef je spet namignil tajnici, naj pripravi pogodbo, in Mark je jel pripovedovati.
»Zdaj pa le brž sedite in napišite vso zgodbo kar se da natanko. Priobčili jo bomo jutri na prvi strani.«
»Kaj pa pogodba? Rad bi jo prej podpisal.«
Tajnica je ponudila šefu pogodbo. Podpisal jo je, nato je pa še Mark pritisnil svoje ime pod njegovo. Vtaknil je svoj prepis v žep in se obrnil proti vratom.
»Hej, še trenutek,« je zaklical za njim glavni urednik. »Kje je pa zdaj? Saj ste jo vendar pripeljali nazaj v Newyork?«
»A, saj res,« je vzkliknil Mark. »Preden vam pa to povem, želim mesec dni plačanega dopusta. Po vsej tej gonji potrebujem nekoliko počitka. Razvalina sem, pravim vam, razvalina! In to je vsekako najboljši del vse zgodbe. Strmeli boste!«
»No, govorite že,« je nestrpno vzkliknil glavni urednik. »Dobili boste svoj dopust. Vražji izsiljevalec ste, toda najboljši- časnikar, kar smo jih kdaj imeli v uredništvu. Kje je zdaj? Kaj ste storili z njo?«
Mark je stal na pragu in se režal možakoma, ki sta napeto strmela vanj.
»Davi sem se poročil z njo. Pravkar mi kuha kosilo.«
KONEC
NAS NAGRADNI NATEČA1
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir
Zelenjavni zrezki s kvasom
Razno zelenjavo skuhaj, sesekljaj in dodai pol kile skuhanega in nastrganega krompirja. V to zmes vmešaj še 4 deke kvasa, po možnosti 1 jajce, osoli in izoblikuj hlebčke. Če nimaš laicka, si pomagoi z moko. Hlebčke speci ria obeh straneh in iih postavi na mizo.
M. U.. Ljubljana
Goveja juha brez mesa
Na masti praži na drobne listke zrezan korenček, rumeno kolerabo. 2 krompirja, nekaj svežih paradižnikov, eno drobno čebulo in nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja. Med praženjem nekajkrat zalii. Ko je zele-
DELO IN LEPOTA
Vsaka ženska, zaposlena v pisarni, doma, v gospodinjstvu ali kjer koli j že. bi morala biti zmerom negovana, sveža in ljubka. Kolikokrat srečamo zelo zmožne in vestne ženske, ki j kljub svojim sposobnostim ne more dobiti nobene prave službe. Izprašuje se, zakaj. Ccy-bi se pogledala v zrcalo, bi videla črne kolobarje okoli oči, globoke qube okoli ust in nosa. zanemarjene lase, tako da jo njena zunanjost popolnoma odbija. Ce bi se potrudila in bi vsak dan žrtvovala negi svojega obraza in telesa vsaj četrt ure, u ne bi bilo treba z zavistjo gledati svojih mlajših, toda za oko zmerom čednih tovarišic, ki imajo povsod dovolj uspeha.
Tudi gospodinja doma bi se morala tega zavedati. Mož, ki jo ima prav tako rad v predpasniku kakor v lepi popoldanski obleki, jo bo imel še rajši, če bo zmerom negovana, počesana. sveža kljub delu. ki si ga ie naprtila. Se celo ponosen bo, ker lo bodo njegovi tovariši in znanci občudovali in mu čestitali k njcqovi ljubki ženici.
Najprej si razdelimo čas. ki ga bomo uporabili samo zase in za svojo nego. Marsikatera bo odgovorila: »Saj nimam časa in ne utegnem posvetiti še tako malce časa sama sebi.«
7.e velikokrat smo pisali, da ne potrebujemo za neqo obiaza m telesa nič več kakor nekai pičlih minut vsak dan. Zalo ne moremo upošte-
vati prav nobenega ugovora in vam rajši še enkrat povemo, kako si razdelite čas in nego, da boste tud« vi ostali mladi, vedri in veseli.
Vsak večer žrtvujmo 15 minut zal večerno nego. Naiprei očistimo obvozi z dobro čistilno kremo ali vodoJ osnažimo zobe s ščetko in zobna kremo ter ustno vodo, posebno če kadimo, in potem okopljemo- oči. Nal vsako oko položimo topel obkladek! kamiličnega ali lipovega čaja. Nikar ne^mislimo, da ie to popolnoma odveč. Ti dve minuti, ki jih žrtvujemo očem, se nam bosta stotero poplačali. Lase dobro oščeikamo od vseh strani. Vsak večer se hitro umijemo po vsem telesu. Če naš poklic zahteva. da ves dan stojimo, si ne smemo S nikdar pozabiti okopati noge v mrzli vodi. Pet ali šest globokih vdihljajev pred odprtim oknom pomirja živce in nas uspavajo v globoko in osvežujoče spanje.
Zjutraj, ko se zbudimo, bi se mora-
li	navaditi, da se stegnemo in pretegnemo kakor zelo, zelo lena mačka. Zdaj pa hajd v kopalnico ali k umivalniku. Najprej si očistimo obraz, ga debelo namažemo z dobro hranljivo kremo in pričnemo telovaditi. Telovadimo deset minut, se oprhamo, zbrišemo kremo z obraza in ga prav tenko namažemo z dnevno kremo in napudramo.
Na cesto, v pisarno in na delo ne smemo nikdar namazane ali nališpa-ne kakor najmodernejše modne lutke. Vendar se pa prav tako ne smemo prikazati z bledimi ustnicami in hci. Ustnice narahlo namažemo z rdečilom, prav tako lici in se napudramo z dobrim pudrom. To je vendar tako malo, a učinek, ki qa s tem dosežemo. ie zelo velik.
Poglavje zase so lasje in pričeska-Lasje morajo biti čisti, ne presuhi in ne premastni. Pričeska mora pa biti takšna, da se sami lahko počešemo in da je z dvema potegliajema s ščetko spet poživimo. Trajno kodranie mora biti dobro, vendar ne tako zelo dobro, da so kodri stisnjeni in smo podobne zamorkam. Poleg tega mo- j ramo izbrati takšno pričesko, ki se nam res poda, čeprav ne ustreza nainoveiši modi.
. Poleg neqe obraza in telesa imamo se nekaj drobnjarij. ki nam pomagajo do lepega videza. Roke in nohti morajo biti negovani, vendar nikdar ne krvavordeči. Ni vam prijetno pri duši, če vaša tajnica ali kdo izmed vaših uslužbencev šari s črnoobrobljenimi nohti po vaši pisalni mizi ali med prodajnimi predmeti. Če sc vam takšni nohti gabijo, naj velja tudi za vas. da boste imeli zmerom čiste in negovane nohte.
Prav tako ni ravno prijetno, če po vsej sobi plava duh vašega parfuma, ki ni za vsak nos. Veliko boljše b« bilo, če se zjutraj osvežimo z dobi« toaletno, sivkovo ali kolinsko vod«.
Dopoldne in popoldne posvetim« vsega skupaj osem ur delu. Preden nune osem ur. preteče veliko časa. vendar to še ni izgovor, da bi latih« med delom kar na lepem potegnili iz torbice pudrovko in rdečilo, da še enkrat prebarvamo ustnice in spet obnovimo puder na nosu. Lahko se zgodi, da nas prav pri takšnem opravilu preseneti nepričakovan gost. ki si ne bo o nas ravno najboljšega mislil. Zgodilo se je pa že, da si je gospodična tajnica loščila nohte, ko je vstopil v pisarno šef. o katerem ie mislila, da ga ne bo več nazaj.
lutrnia neqa mora zadostovati za vse dopoldne, ne glede na to. kako smo zaposleni. Opoldne in zvečer, ko se vračamo domov, si smemo osvežiti ustnice in se znova napudrati. V predalu svoje pisalne mize ali v omari moramo imeti shranjene ščetke. za lase, za obleko in čevlje, glavniček, milo in papirnate prtičke. Vsakokrat žrtvujmo pet minut, da na hitro oščet-kamo in počešemo lase. očistimo čevlje in obleko, nmnemo roke, da polni zaupanja sami vase stopimo na cesto. Če pa zaupamo sami vase. smo dobre volje in se niti ne razburjamo, če pride naš lanez prepozno • na sestanek
Večer ie povsem naš! Preživimo' qa tako, kakor somi hočemo. Zaradi1 tega smo lahko oblečeni, kakor nam) najbolj prija. Navaditi bi se morali,, da si vsak večer preoblečemo obleko. Sveža obleka nam pomaga obrniti misli v drugo smer, da nič več ne mislimo na jezo in skrbi, ki so nas čez dan morile Tako ostanemo le ženska, ki se veseli svojega prostega časa, počitka in življenja.
Tople copate iz zajčjega usnja si lahko ukrojite po zgornjem kroju. Dlake obrnite na znotraj, za zunanjo stran pa uporabite primerno močno blago.
Ljudje stanujejo v gnezdih
Tujci, ki so potovali po otoku Tibu-ronu v Kalifornijskem zalivu, so v svoje veliko začudenj ugotovili, da tamkajšnji Indijanci stanujejo v velikih ptičjih gnezdih, ki si jih sami zgrade iz slame in vrbovja.
Otok Tiburon ima zelo vroče podnebje, zato potrebujejo njegovi prebivalci stanovanje, ki je kolikor mogoče zračno, po drugi strani pa toliko močno, da svoje stanovalce varuje močnega vetra, ki često prihrumi z morja. Ta stanovanja Indijancev imajo samo zgoraj odprtino. Domačini se baje v njih zelo dobro počutijo.
Mravlje s sončnikom
Neke vrste mravlje, ki žive v Južni Ameriki, imenujejo ljudje Sončnik, in sicer samo zato, ker si iz listov in cveto\ rastlin izgrizejo okrogle pl®? skve in jih potem nosijo s seboj na« glavo kakor ljudje sončnike. Mravljo v svojih gnezdih te lističe pregnetel* v kašo in na njej goje neke posebn* vrste gobice.
Herauageber; K. Bratuša, Journalist; verantvvortlicbor Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur A. G. m Ljubliana; fur die Druckerei veran wort uti. O. Mthalek Ljubljana. - Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kom, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. M.halok - vsj v Ljubljam - Ed.tore: giornalisU; redaltor« respousabile: U. Kern, giornalista; Upografia: Merkur ». a, Ljubljana; responsabilc per la tipografia; O. Mihalek — tutti m Ljubljana.