Kakšen mbiiei! JU številk v 10 letih!
sploh
b izi-
GLASILO
PROSVETNEGA DRUŠTVA OVENSKI DOM DECEMBER 2006 ŠTEVILKA 30 N 1331 - 548x
)vega avne-dne le-
mo mtm^v rokah, je bila močna volja.
Slovenski dom, naš drugi dom
jubilejni številki na pot
Kakšen jubilej! 30 številk v 10 letih! Bi sploh našli koga, ki je ob izidu prve številke Novega odmeva, tistega davnega decembrskega dne leta 1996, trdno verjel, da bo naše glasilo živelo še celo desetletje? Komaj verjamem. Celo v uredništvu smo bili ob rojevanju Novega odmeva negotovi in na trnih. O tem, kako narediti časopis, nismo vedeli prav ničesar. Vse, kar smo imeli v rokah, je bila močna volja.
Spominjam se: skupaj smo sedli Silvin Jerman, Marijan Horn, Darko Sonc, Mira Bahun, Cveta Matko, Franc Strašek, Polona Jurinič, Ivica Kunej in Ilinka Todorovski. Ko zamižim in zavrtim čas nazaj, nas vidim takole: Silvin - urednik, zakladnica znanja o društveni preteklosti, energičen motor družabnih srečanj. Marijan - pesnik, zborovski pevec, veseljak. Darko - strog predsednik in vešč organizator. Mira - marljiva tajnica, članica vseh sekcij, poznavalka društvenih skrivnosti. Cveta - zborovska pevka, v domovino zazrta pripovedovalka slovenskih in zagrebških spominov. Franc - pravnik, natančen in celo pikolovski bralec paragrafov. Polona - oboževalka kulture in vsega lepega, pronicljiva opisovalka hrvaške družbe. Ivica - igralec, zasanjan umetnik, prijeten sogovornik. Ilinka - TV-dopisni-ca na začasnem delu na Hrvaškem, ki o društvu in zagrebških Slovencih ve komaj kaj, o časopisnem
novinarstvu pa čisto nič. Pa smo združili moči in
-	ustvarili Novi odmev! Kaj hitro so se kar samodejno porazdelile vloge, kakršne v uredništvu povečini opravljamo še danes. Uredništvo je seveda doživljalo spremembe. Najbolj boleča je bila zagotovo prezgodnje zadnje slovo od Marijana. Posamezniki so prihajali in odhajali, trdno uredniško jedro pa ostaja. In seveda odlični pisci, kijih je veliko veliko več, kakor je članov uredništva. Nekatere rubrike
-	od Preteklosti v sedanjosti do Kulturnih obzorij in Ne pozabimo slovenskih jedi - so po njihovi zaslugi prave uspešnice!
O tem, kaj vse je ustvarjalcem Novega odmeva uspelo v desetih letih, lahko največ povedo zadovoljni, zvesti bralci, marsikaj pa je mogoče razbrati tudi iz jubilejnih člankov v tokratni, 30. številki Novega odmeva. Ali je ob prazniku primerno govoriti tudi o neuspehih? Ali, bolje rečeno, o še neizpolnjenih ciljih? Morda v nekaj besedah. Ni nam uspelo ohraniti vseh rubrik, denimo Otroškega kotička, Pisem bralcev, spodletela je zamisel o nagradni križanki in tudi rubrika Ali ste vedeli se je zlagoma izčrpala. Zagotovo so še vsebine, ki nam jih ne uspe zajeti v Novi odmev - denimo življenje Slovencev v obmejnem pasu, dosežki naših rojakov v sodobni Hrvaški, življenje mladih Slovencev... A je razmišljanje o morebitnem prepočasnem širjenju Novega odmeva v nove smeri lahko tudi izziv za prihodnost. Za drznejši korak v novo desetletko z novimi cilji. Morda pa bi Novi odmev sčasoma lahko začel izhajati pogosteje, morda štirikrat, petkrat na leto. In - zakaj pa ne - vsak mesec ali celo teden? Uspeh je zagotovljen, če se zbere prava ekipa z močno voljo. Z Novim odmevom smo v desetih letih to dokazali kar tridesetkrat!	(IT)
dan državnosti Slovenije in hrvaške
Od usodnega leta 1991, ko sta naši dve domovini sto pili na pot samostojnosti, se je zvrstilo veliko zgodovinskih dogodkov. Svobodo sta si morali obe državni izboriti z vojno. Nikoli ne smemo pozabiti pogumnih in nesebičnih žrtev, ki so temelj današnjega miru in prihodnosti. 15 let po osamosvojitvi je Hrvaška uspešno začela mirno rein-tegracijo svojih prebivalcev in stopila na pot v Evropsko unijo. Sloveniji je v
Evropsko unijo uspelo vstopiti leta 2004, po dolgotrajnih in prizadevnih pripravah.
Veliki zgodovinski dogodki so potrdili moč in voljo naših narodov za ohranitev nacionalne in kulturne identitete v času globalizacije. Da prizadevanja za mir in prihodnosti ne bi utonila v pozabo, smo se jih spomnili tudi letos, na proslavi dneva državnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Ogledali smo si film Na barikadah, nato pa v tradicionalno prazničnem vzdušju z našimi hrvaškimi prijatelji nadaljevali druženje v objemu Slovenskega doma.
Matea Hotujac
dan reformacije
Konec oktobra smo proslavili dan reformacije, ki je od leta 1992 slovenski državni praznik in se praznuje kot praznik Evangeličanske cerkve v Sloveniji. Reformacija je bi-la zelo pomembna za Sloveni-jo i-n celotno srednjo Evropo. Zgodovi-nsko obdobje 15. i-n 16. stoletja je bi-l nemi-ren čas. Ljudi sta razburjala simonija (trgovanje s cerkvenimi službami in častmi) in nepotizem (dajanje prednosti sorodnikom pri podeljevanju funkcij in služb). Nastopila je tudi duhovna kriza, ker so bili duhovniki osredotočeni na zbi-ranje materialni-h sredstev i-n so zanemarjali- svoje duhovno poslanstvo. Te okoliščine so spodbudile mladega du-hovni-ka Marti-na Lu-tra, da je 31.oktobra leta 1571 na vrata mestne cerkve v Wittenbergu pribil 99 tez za reformacijo Rimskokatoliške cerkve. Njegovo dejanje je sprožilo spremembe in privedlo do dveh velikih zgodovinskih obdobij v zgodovini Evrope, do reformacije in protirefor-maci-je. Nastale so nove cerkve, ki- so sledi-le Lu-trov nau-k: Evangeličanska cerkev, Luteranska cerkev... Lutrove ideje in z njimi reformacija so pomočjo tiskanih knjig kmalu prestopile meje Nemčije in se razširile po celi Evropi, vse do naših dežel. Oče evangeličanske cerkve v Sloveniji Primož Trubar je zaslužen, da sta leta 1550 luč sveta u-gledali- prvi- slovenski- ti-skani- knji-gi- Kateki-zem i-n Abece-dar-i-j, pozneje pa še števi-lne dru-ge. Prevod Bi-bli-je Ju-ri-ja Dalmatina, ki je tudi nastal v času reformacije, je edina
Slovenski dom, naš drugi dom
knjiga, ki je ni uničil vihar protirefomacije škofa Tomaža Hrena. Trubar je močno vplival na hrvaška reformatorja Matijo Vlačica Ilirika in Stipana Konzula Istranina, ki sta Trubarjeve knjige prevajala iz slovenščine v hrvaščino. Tako je leta 1560 nastala prva hrvaška tiskana knjiga Poku-sna cedu-lja, naslednje leto pa sta i-zšla še Abecedar-i-j in Početnica. Od tistih časov se je marsikaj spremenilo. Cerkve, nastale v reformaciji, so danes samostojne in ena-kopr-avne ver-ske sku-pnosti-. S pr-eteklostjo i-n sedanjostjo smo se v Slovenskem domu srečali 25. oktobra, ko smo v sodelovanju- s Svetom slovenske naci-onalne manjši-ne mesta Zagreb pripravili proslavo dneva reformacije.
Evangeličansko cerkev avgsburške veroizpovedi v Sloveniji sta nam predstavila inšpektor Evangeličanske cerkve Slovenije Aleksander Kerčmar in predstavnik Evangeličanske humanitarne organizacije Jože Rituper. Zelo zanimivo predavanje so popestile članice kvarteta citer iz Glasbene šole Brežice, ki so najprej zaigrale nekaj renesančnih skladb, nadaljevale pa z ljudskimi skladbami. Proslavo smo zaokrožili z otvoritvijo razstave Dan reformacije - dan tolerance, ki je nastala v sodelovanju s Svetom slovenske naci-onalne manjši-ne mesta Zagr-eb. Razstava je predstavila življenje v l5. in 16. stoletju, od politično-družbenih razmer do dosežkov v glasbi, likovni u-metnosti- i-n znanosti-, ter- današnje delovanje Evangeličanske cerkve avgsburške veroizpovedi v Sloveniji in na Hr-vaškem.	Matea Hotujac
v v
skupscina
zveze
slovenskih
društev
na hrvaškem
V Slovenskem domu- v Zagr-ebu- je 13. septembr-a 2006 zasedala r-ed-na skupščina Zveze, ki so se je udeležile delegacije iz Zagreba, Reke,
Lovr-ana, Pu-lja, Zadr-a, Ši-beni-ka, Spli--ta in Dubrovnika. Skupščina je potrdila zakonitost, materialno-finančno poslovanje in zaključni račun za leto 2005. Glede na omejena finančna sr-edstva, pr-edvi-dena za vseslovensko srečanje 30. septembra in l. oktobra na Reki in v Opatiji, je skupščina sklenila da se udeležba omeji. Slovenska društva iz Zagreba, Reke in Splita lahko sodelujejo s 50 člani, društvo iz Sibenika s 30 člani, ostala društva pa s 25 člani.
Potekala je tu-di- zani-mi-va r-azpr-ava
o možnosti, da bi društva svoje zani-mi-ve ku-ltu-r-ne pr-ogr-ame pr-edstavi-la tu-di- v dr-u-gi-h slovenski-h dr-u-štvi-h na Hr-vaškem ali- celo v slovenski-h dr-u-š-tvih v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in Madžarski.
Zveza je od 13. septembr-a 2006 bogatejša za dve slovenski- dr-u-štvi-. V članstvo sta bili soglasno sprejeti Dr-u-štvo Slovencev Labi-n i-z Labi-na i-n Ku-ltu-r-no dr-u-štvo Slovenski- dom i-z Kar-lovcu-. Obe dr-u-štvi- mor-ata nekoli--ko spr-emeni-ti- i-n dopolni-ti- statu-t.
Franc Strašek
Slovenski dom, naš drugi dom
bor vseh zborov v stični
Ko mi je tajnica predlagala, da napišem nekaj besed o sodelovanju zbora Slovenskega doma na "zboru vseh zborov" v Šentvidu pri Stični, mi je bilo, kot bi mi rekla, naj opišem lanski sneg. Kje je že to in koga sploh še zanima, kako je bilo, kaj je bilo in če je sploh bilo! Ko pa sem le malce pobrskala po spominu, sem ugotovila, da od takrat pravzaprav ni minilo tako strašno veliko časa, saj je bil nastop konec junija, torej pred dobrimi štirimi meseci. Lahko bi napisala nekaj besed o tem, da nam je bilo lepo, da smo se družili, se veselili, peli, da je bilo lepo vreme, okusno kosilo, dobro vino, da smo bili tam že tradicionalno... In tako je tudi v resnici bilo. Toda - letošnje sodelovanje
našega pevskega zbora je bilo vendarle drugačno kot prejšnja leta. Zgodilo se je to, kar se ne bi smelo: nismo se udeležili nastopa zborov zamejskih Slovencev, ki se običajno prireja en dan prej. Odsotnih je bilo namreč toliko pevcev, da je bil zbor okrnjen in ni bil pripravljen za samostojen nastop. Če bi bili nogometaši, bi največji strokovnjaki in analitiki to na široko in na globoko preanalizirali, tako pa je prepuščeno vsem nam, da se nad tem zamislimo. Nastop v Šentvidu je cilj in vrhunec celoletnih vaj. Je rezultat našega dela, našega truda, naših prizadevanj. Je slika delovanja našega zbora. Je dokaz, da smo. Da bomo. Da bomo? Ali res? Kdo in kako dolgo še? Ali je to odvisno od članov zbora? Od
zborovodje? Od programa? Takšen nastop v Šentvidu in takšen odziv pevcev, kot je bil letos, je posledica. Posledica stanja, kije trajalo celo leto in leto pred tem, in leto pred tem..., stanja nekakšne nezainteresiranosti, nekakšne brezciljnosti in brezvoljnosti. Vsi smo se trudili, ampak ni bilo tistega »tapravega«. Zbor mora nastopati, nastopov pa ni bilo ali pa jih je bilo premalo. Nastopi pa so adrenalin za zbor.
V "tolažbo" nam je lahko le to, da je bilo letos v Stični tudi sicer veliko manj ljudi kot prejšnja leta, vsaj meni se je tako zdelo. Upajmo, da bo Šentvid pri Stični naslednje leto užival v poslušanju tudi našega petja.
Irena Hribar-Buzdovačic
deseta postaja modrosti
-	slovenski dom
V Slovenskem domu smo 3. novembra spoznali roman Vlatka Kalapoša, pisatelja iz Osijeka. O knjigi z naslovom Devet postaj modrosti je govoril magister Drago Plečko, kije dvanajstkrat obiskal Indijo in številne mistične kraje sveta.
V polni dvorani je bilo razpoloženje na vrhuncu skoraj dve uri, saj je publika z izjemnim zanimanjem spremljala Kalapoševo in Plečko-vo pripoved o mitoloških mestih, Amazonki, mumijah in Tibetu.
Kalapoš je z izkušnjami svetovnega popotnika postregel tudi z vrsto pregovorov in citatov indijskih in tibetanskih modrecev, na koncu pa je več kot pol ure podpisoval svoje knjige.
Za glasbeno spremljavo na kitari je poskrbel Tomislav Tenšek
-	Snoopy.	Zvonko Horvat
Slovenski dom, naš drugi dom
Kreativna filmska delavnica Ljubo doma, kdor ga ima:
kako izdelati
dokumentarni film?
Po uspešni pripravi dokumentarnega filma o Slovenskem domu- z naslovom Lju-bo doma, kdor ga i-ma, se je porodi-la i-deja, da bi- i-zku-šnje u-porabi-li- za nadaljevanje projekta v drugih društvih. Tako je nastala Kreativna filmska delavnica Ljubo doma, kdor ga i-ma: Kako i-zdelati- doku-mentarni film?
Projekt je namenjen predvsem mlajši-m članom društev, ki jih želimo pritegniti k sodelovanju- v dru-štveni-h dejavnosti-h i-n ji-h spodbu-di-ti-, da tu-di- sami- storijo nekaj za ohrani-tev lastne naci-onalne i-n ku-ltu-rne identitete. Projekt ima več ciljev, med njimi sta najpomembnejša sodelovanje med dru-š-tvi, posebej med mladimi člani, in izdelava filmov, ki bodo trajna arhivska zapuščina.
Delavni-co sem zasnovala na podlagi-osebnih izkušenj. Po izobraževanju za manjši-nske novi-narje v Osi-jeku- leta 2004 v organizaciji HRT-jevega uredništva Prizme sem si sama pridobila še precej teoritičnega in praktičnega znanja, največ izkušenj pa sem si- nabrala med snemanjem doku-metar-nega filma Ljubo doma, kdor ga ima.
Ko je projekt dobil zeleno luč, me je pot najprej odpeljala na Reko, v KPD Bazovica. Delavni-ca je potekala 11. i-n 12. novembra v prostorih dru-štva. Najprej smo se posvetili teoriji. Člani mladinske skupine KPD Bazovi-ca so se seznani-li- z zgodovi--no filma in dokumentarnega filma ter z osnovnimi načeli izdelave dokumentarnega filma. Nato smo se lotili izdelave scenarija za dokumentarni film o KPD Bazovica z delovni-m naslovom Dobi-mo se v Bazovi-ci-. Marljivi člani mladinske skupine so začeli z veli-ki-m zani-manjem brskati- po zgodovi-ni dru-štva. Zvedeli- so marsi-kaj novega o bogati- tradi-ci-ji- reške Bazovi-ce, ki- bo prihodnje leto praznovala 60-letni-co delovanja. Do takrat nameravamo film tudi dokončati.
Po novem letu- bom sprehod po naši prelepi- obali- nadaljevala i-n obi-skala naša društva v Istri in Dalmaciji.
Matea Hotujac
MARTINOVANJE - NEPOZABEN VEČER
v
Ze prvi- pogled v dvorano ob prihodu- v Slovenski- dom je obetal, da bo večer res prijeten. Mi-ze so bi-le lepo razporejene i-n okrašene s plodovi jeseni-. Vsak si- je lahko izbral svojo družbo, s katero je sedel za mi-zo i-n - ko je prišel čas - nazdravil s kozarcem pravega vi-na. Zami-sel je bi-la res dobra i-n hvale vredna.
V takem vzdu-šju- je potekalo naše marti-novanje. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Darko Šonc, ki je tudi predstavil goste iz Krškega, člane Tria Planika in Kulturnega društva Grič. Ko so stopili na oder, smo ji-h toplo pozdravi-li-, še bolj smo ploskali- po prvi-h zvoki-h vesele harmonike in še lepšega petja v duetu. Pohvalo si posebej zasluži povezovalka programa iz skupine Grič, ki nas je prijetno presenetil z du-hovi-ri-mi- i-n pestrimi- napovedmi- ter pesmi-mi- o vi-nu-, med katerimi- je bila posebej lepa Pavčkova zdravica. Program je bil tako bogat in prijeten za oko i-n u-ho, da smo skoraj pozabi-li- na krsti-tev mošta v vi-no. Ko se je pojavil škof in ko je opravil svoje delo, je vino iz njegove velike majolke steklo v naše ku-pi-ce i-n zadonela je zdravi-ca: Kolkor kaplji-c, tolko let ...
Poskusili smo rdeče in belo vino, nazdravili s prijatelji in znanci, peli in plesali. Bil je res nepozaben večer!	Ivanka Nikčevic
koncert slovenice
Glasbeni- ansambel Slovenskega doma Sloveni-ca je 10. ju-ni--ja nastopi-l na pri-redi-tvi- ob dnevu občine Sv. Nedelja. Občinstvo je presenetil s svojo številčnostjo in posebni-m repertoarjem, ki- i-zvi-ra iz slovenske folklore. Ritem polke, ki je značilen za skoraj vse skladbe, je med občinstvo vnesel plesno razpoloženje. Na koncertu so bili tudi člani Slovenskega doma, ki
so z glasni-m aplavzom spodbu-ja-li- mlade glasbeni-ke.Glede na to, da je taka glasba pri- nas nekaj novega i-n nenavadnega, je bi-la za obi-skovalce enkratno i-n nepozabno glasbeno doživetje. Po nastopu Sloveni-ce je na oder prišel znani pevec Pepelko, ki- je ob spremljavi nekaterih članov Slovenice odpel nekaj svoji-h pesmi-, vendar pu-bli-ka ni- bi-la navdu-šena. Bolj so jo prepričale nenavadne obdelave svetovno znani-h hi-tov na slovenski način.
Irena Sonc
Slovenski dom, naš drugi dom
spomin na majdo sepe
Ronald Braus in Dinko Bogdanic sta 12. ju-ni-ja v Slovenskem domu-pripravi-la koncert v spomi-n na nedavno umrlo zvezdo slovenske estrade Majdo Sepe. Nastopi-la je smetana Opatijskih festivalov.
Vi-šnja Korbar je odpela najbolj priljubljeno popevko Majde Sepe Med iskrenimi ljudmi. Elvira Voca je zapela pesem Zadnji fijaker, Zdenka Vučkovic lepo slovensko Gor čez izaro, Drago Diklic Gdje si sad moj prijatelj, Ksenija Erker Kje je ti-sta trava in Anica Zubovic Čekam te u decembru. Nastopi-la je tudi- Zdenka Kovačicek. Posebno nas je navdušil tudi- nastop Elde Vi-ler. Na koncu je Majdi-n soprog Mojmi-r Sepe zapel i-n zrecitiral Ježkovo pesem.
Za koncert je vladalo veli-ko zani--manje. V publiki smo v družbi Brau-sa in Bogdanica opazili Sanjo Pilic, avtorja števi-lni-h opati-jski-h evergri-
nov Miljenka Prohaska in očeta Sanje Doležal Miša, ki je v mladosti skupaj z Majdo Sepe vodi-l zabavno oddajo na slovenski televiziji. Večer v spo-mi-n na Majdo Sepe je bi-l nepozaben večer, na katerem so se marsikomu orosile oči...	Polona Jurinic
duhovna sekcija anton martin slomšek
Na bi-nkoštno nedeljo, 4. junija, smo v mi-sli-h romali- v Postojno, v Predjamski- grad. Mašo nam je daroval vedno zabaven in srečen duhovnik Janez Turinek. Na maši 18. junija nas je pater Roman Motore povabil na že tradi-ci-onalno romanje v kapuci-nsko cerkev v Krško za Porci-junkulo, 2. avgusta. Premor smo i-meli- do 31. julija. Imeli smo dve vaji pevskega zbora, na katerih smo se pripravljali- na nastop pri- dveh sv. mašah za Porci-junkulo v Krškem. Spet malo premora do 1. septembra, ko smo začeli z rednimi pevskimi vajami in mašami. 10. septembra smo imeli prvič priložnost pri-sluhni-ti- novomašni-ku i-z Ljubljane, najvišjemu jezuitu v Sloveniji, Miranu Žvanutu. Na Slomškovo nedeljo, 24. septembra, nas je obi-skal i-n nam podaril sv. mašo prijeten dekan Anton Trpin, naš dolgoletni znanec. 15. oktobra smo bi-li zelo hvaležni župniku Silvestru Molanu, ki- je v Zagreb prišel iz prelepe Solčave v Logarski
dolini. V Solčavo smo romali junija 2005. Na žegnanj-sko nedeljo, 29. oktobra, spet nov obraz; prvič je pri nas maševal kaplan iz Brestanice Matej Dečman. Zaradi obveznosti nas žal ni mogel obiskati na srečanju v Slovenskem domu-.
Bili smo zelo užaloščeni, ko nas je 24. junija zapustila Dragica Rubčic, dolgoletna pevka v zborih in knjižničarka. Od nje smo poslovi-li- 29. junija na zagrebškem krema-toriju. Pomembni- cerkveni- dogodki- v poletno-jesenskem obdobju: 11. junija - Sveta trojica, 15. junija - Sv. rešnje telo in kri, 24. junija - Rojstvo Janeza Krsnika, 29. junija - Peter in Pavel, 15. avgusta - Marijino nebovzetje, 3. septembra - Angelska nedelja, 8. septembra - Rojstvo Device Marije, 14. septembra - Povišenje sv. Križa, 1.okto-
ber - Rožnovenska nedelja, 22. oktobra - Mi-si-jonska nedelja, 1. november - Vsi sveti, 2. november - Verni rajni, 5. november - Zahvalna nedelja, 26. november - Kristus Kralj.
19. novembra je naš zbor sodeloval na tradi-ci-onalnem srečanju odraslih cerkvenih zborov v Dobovi, več o tem pa v naslednji- števi-lki- Novega odmeva.
Olga Tkalčec
Slovenski dom, naš drugi dom
prvi petki -od junija do oktobra
Zadnji prvi petek v sezoni 2005/06 smo pripravili junija in je bil pravo presenečanje. Silvin je s petkovim kolendar-jem spomnil, kaj se pred petimi leti dogajalo v Slovenskem domu, s Slovenci na Hrvaškem, v domovini in na nastopih slovenskih umetnikov na Hrvaškem. Nato je napovedal posebne goste z Evrosonga. In se je pojavila Mateja, oblečena kot Severina, v plesnem koraku na visokih petah. Izzvala je buren smeh, ki ga kar ne bi bilo konec, če ne bi z vso resnostjo napovedala, da je za gosta pripeljala člana zmagovalnega finskega ansambla. Pridrvel je Silvin z grozno masko, ki bi v mraku vsakega prestrašila. Parodija na Evrosong je ustvarila prijetno razpoloženje in praznovanje s slavljenci, rojenimi v juniju in juliju, s je nadaljevalo še zelo dolgo.
1. september in prvi petek po počitniškem premoru. Najbolj redni obliko-
valci prvih petkov so bili že na svojih stolih. Obisk čisto primeren, če upoštevamo pozabljivost, neroden datum - prvi v mesecu - in dejstvo, da se marsikdo še ni vrnil v Zagreb. Silvin je brez pomoči še mlajšega kolega in nove «primadone» prebral novice izpr-ed petih let in pr-imeri-jal pr-eteklost s sedanjostjo. Pr-ed petimi leti smo o slovesu od Ilmke, ki je odšla na novo dolžnost v Ljubljano, pisali pod naslovom «Na svidenje Zagr-eb». Naslov se je na nek način uresničil - Zagreb je res zapustila, navzoča pa je po elektronski poti - saj je teško zapustiti Novi odmev. Pr-ed petimi leti smo spr-ejemali poročila iz petih slovenskih dru-štev na Hrvaškem, zdaj jih prejemamo že iz desetih. V Zagr-ebu so slovesno odpr-li Mer-cator-jevo blagovnico, po kater-i sta se prva sprehodila predsednika držav Milan Kučan in Stipe Mesic. Zdaj slišimo očitke, da je preveč slovenskih proizvodov. Pa ni res. Dobiti čokolado Gorenjko, bi bil pravi čudež. Razen če med slovenske pr-oizvode štejemo zelo reklamirano Kraševo čokoladno tortico, ki jo pr-ipr-avljajo po r-eceptur-i nekdanje slovenske tovarne v Zagr-ebu; njen lastnik je bil Vilim Bizjak, ki je med 2.
svetovno vojno reševal knjižnico našega društva in bil njen mecen. Ko smo že pri sladicah... tudi tokrat smo se sladkali z domačimi dobrotami naših slavljencev.
Prvi petek v oktobru je Silvin zopet prišel sam na oder. Petkov kolendar z malo dogodki izpred petih let. Še sreča, da ima Silvin še vedno dober spomin. Vrnil se je deset let nazaj, ko je prav na oktobrskem petku prvič nastopil. Ponovil je tokratno pantomimo na temo, kako jedo češnje starček (pripomnil je - še starejši kot je on), najstnica in poredni pobalin. Najbolj so se mu smejali, ko je nastopil kot najstnica v ženskem perilu in kratki majici, izpod katere se mu je videlo malo trebuščka. Po tem sta Slavko in Silvo odprla penino, zapela, med slavljence pa uvrstila tudi "desetletnega" Silvina. Med slavljenci se je za nastop pred mikrofonom odločila Jozefa z nekaj šalami. Klub Naša dežela zopet poln slastnih slanih kifeljčkov, slaščic, vinčka, klepeta, šal in veliko dobre volje. Na prvih petkih je vselej lušnto. Pridružite se - predlagajte nove programe in načine druženja.
Ervin
romanje duhovne sekcije anton martin slomšek
Letos so člani duhovne sekcijeAnton Martin
Slomšek že drugič obiskali Postojno. Prvič smo bili na izseljenskem pikniku leta 1994. Naš pevski zbor je takrat sodeloval pri maši v koncertni dvor-ani Postojnske jame. Letos smo imeli sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Postojni. Zahvalno mašo je daroval kaplan, lanski novomašnik, Alan Tedeško. Po sv. maši smo se pozdr-avili z msgr-.Vladimirjem Pir-ihom, letošnjim biseromašnikom, ki je bil dolga leta župnik in dekan v Postojni. Ob zlati maši pr-ed desetimi leti so mu farani podarili orgle. Ker sedaj uživa pokoj kot duhovni pomočnik, je ta leta izpolnil z glasbo. Število skladb, ki jih je uglasbil, že presega 550. Njegovo zavzetost za glasbo je zaznal tudi naš zborovodja prof. Vinko Glasnovic s pohvalo, da že dolgo časa ni igral na tako izvrstnih orglah. Z zanimivostmi postojnske baročne cerkve nas je seznanil kaplan Alan.
Po sv. maši smo tudi mi začutili turistični utrip Postojne. V r-estavr-aciji Jadr-an se je pr-i kosilu zvr-stilo kar- nekaj turističnih skupin. Še bolj pa smo turistični utrip občutili
pr-i ogledu Pr-edjamske-ga gradu. Priča smo bili poroki po starih običajih, sodelovali so vitezi, grajske gospodične. Ker je vožnja z avtobusom do Zagr-eba kar- dolga, smo se morali pravočasno posloviti.
Če se v tako oddaljenih krajih kot je Postojna težko udeležujemo maš, tako po njihovem jutranjem ali večernem razporedu, to ne drži za Krško. Tam je 2. avgusta, na porcijunkulo, res pravo romanje širše okolice. P. Roman Motore, ki rad prihaja v Zagr-eb, je tudi letos povabil naš pevski zbor- k sodelovanju. Ta dan je več sv. maš, naš pevski zbor je pel pri romarski maši za leskovško in za videmsko-kr-ško dekanijo. Pr-i eni maši je izvajal slovensko mašo, pr-i dr-ugi latinsko, ki jo je za zbor uglasbil prof. Vinko Glasnovic. Pri obeh mašah je somaševal beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Obakrat je govoril o nenadomestljivi vlogi družine pri vzgoji otrok in poudaril, da otroci utrjujejo vez med zakoncema. Čeprav je to romanje zlasti za pevski zbor naporno, se ga radi udeležujemo, saj ga občutimo kot zahvalo obema dekanijama, ki že deset let požrtvovalno skr-bita za slovenske maše v Zagr-ebu. Martina Roman
druženje z izgnanci na
prireditvi v ljubljani
Med 2. svetovno vojno so okupatorji veliko Slovencev izgnali v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo. Veliko jih je po koncu vojne ostalo na Hrvaškem. V spomin na vojne dogodke se nekdanji izgnanci vsako leto srečajo v Ljubljani..
Ob letošnjem dnevu izgnancev, 7. junija, smo v Ljubljano skupaj z nekdanjimi izgnanci iz Hrvaške odšli tudi nekateri člani Slovenskega doma. Po vrsti hladnih in deževnih dni je bil prav ta dan sončen in topel, kar je prispevalo k dobremu vzdušju. V Mostecu pri Ljubljani se je zbrala velika množica ljudi. Nam je bilo dodeljeno častno mesto pod šotorom pred tribuno, na kateri so nastopali govorniki, pevci in glasbeniki. Dr. Janez Drnovšek je v govoru poudaril, da naj bodo žalostni dogodki iz preteklosti opomin, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Prof. Ivica Žnidaršič je kratko in jedrnato opisala vse okoliščine izgona in sedanje prizadevanje za povračilo škode in ustanovitev spominskega muzeja. Janez Stanovnik se je prid-
ružil govornikom in pozdravil vse navzoče.
Za pestrost umetniškega programa so poskrbeli pevski zbor Barje, pevca Ratko Ingolič in Stane Mancini, orkester Slovenske voj -ske in dramski igralec Jože Logar. Društvo izgnancev Slovenije nas je pogostilo s kosilom na prireditvenem prostoru.
Srečevali so se stari znanci, spoznavali novi, obujali spomini. Prireditev je bila eno samo veliko prijateljsko druženje. Od sonca obsijan smrekov gozd Mosteca je bil poln prijaznih ljudi, polnih življenja, čeprav je večina preživela veliko trpjenja. V Mostecu so predstavili tudi že drugo knjigo Spominov in pričevanj iz časa izgnanstva 1941-1945. Vredno pohvale je, da je v knjigo uvrščenih tudi deset člankov, pet pesmi in tri grafike izgnancev iz Krajevne organizacije DIS iz Zagreba.
Z avtobusom smo se po prireditvi peljali do Kongresnega trga v središču Ljubljane. Ogledali smo si staro mestno jedro, tromostovje, stolnico, rotovž in drugo. Veseli, polni vtisov, smo potovali nazaj proti Zagrebu. Ustavili smo se v Čatežu, kjer nas je s pijačo pogostila naša znanka in stalna gostja - Jožica Stezinar, predsednica KO DIS Čatež ob Savi.
Izlet je zares uspel.
Zlata Jeras Poki
z društvom izgnancev na bučki
Obiskali smo Bučko 15. julija in se udeležili prireditve ob 15. letnici ustanovitve prve KO DIS v Sloveniji, ki je bila ustanovljena prav v tem kraju. Slovesnost je bila posvečena tudi 65. obletnici izgona.
Leta 1941 so nemški okupatorji v tej dolini potegnili mejo z italijanskim ozemljem. Iz okupiranih vasi so izgnali vse prebivalce. Med njimi marsikdo ni dočakal leta 1945, ko so se izgnanci vračali na domove.
Predsednica Društva izgnancev in slavnostna govornica Ivica Žnidaršič je odkrila spominsko obeležje pri mejnem kamnu. Pozdravila je predlog KO Bučka, da za izdelavo obeležja uporabijo kamen iz tega kraja. Kamen so nato zarezali po polovici in ga položili tako, da razpoka poteka natanko tam, kjer je nekoč potekala okupacijska meja. V razpoko so posadili cvetje, ki simbolizira upanje in vračanje krajanovv te kraje. Spomenik po besedah Ivice Žnidaršič govori tudi o tem, kaj so nameravali okupatorji narediti: hoteli so razkosati slovensko zemljo. Kamen naj bo opomin vsem kasnejšim rodovom, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Kot je dejala, si mlade generacije sploh ne predstavljajo, kaj se je tukaj dogajalo pred 65. leti.
Na prireditvi je govoril tudi Franc Žnidaršič, poslanec v državnem zboru, ki je skupaj z Ivico Žnidaršič najbolj zaslužen za uspešno uveljavljanje pravic Slovencev, ki so bili žrtve vojnega nasilja v letih 1941-45.
Prireditev je zaokrožil bogat kulturni program. Pozneje so nas pogostili z malico in pecivom, ki so ga pripravile pridne roke tamkajšnjih žena.
Prireditev je že tradicionalna. Mi smo se je udeležili drugič. Prihodnje leto se bomo prvič pridružili tudi pohod-nikom, ki na ta dan prehodijo pot ob nemško-italijanski okupacijski meji od Telč do Bučke.
Ana Maric
Slovenski dom, naš drugi dom
obiskali smo grad muzej
rajhenburg
Slovenski izgnanci 1941-1945,
ki živimo v Zagrebu, smo 28.oktobra pripravili izlet v Brestanico, grad Rajhenburg in okolico. Izleta so se udeležili številni člani Slovenskega doma Zagreb. Večina jih je prvič spoznala zgodovino in trpljenje slovenskih izgnancev iz dru-ge svetovne vojne.
Brestanica leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica nedaleč od Krškega. Kraj se omenja že leta 838 in ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni ostanki iz prazgodovine in iz časa Rimskega imperija, ko je tam peljala rimska cesta.
Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji (29. 9. 895). Z njego-vovo 1111-letno zgodovino in z bogatimi razstavami na gradu nas je podrobno seznanila ku-s-tosinja muzeja Irena Pirc. Ogledali smo si razstavo slovenskih izgnancev, ki prikazuje imperialistične težnje po slovenskem ozemlju-, razkosanje Slovenije in nemško raznarodovalno politiko, katere cilj je bil ponemčenje slovenskega življa. Izgnati so hoteli vsakega tretjega Slovenca in potem naseliti Nemce. Eno od preselitvenih taborišč v Sloveniji je bilo prav na gradu Raj-henbu-rg, prek katerega je bilo izgnanih prek 45.000 Slovencev. V dru-gih sobah so prikazani kraji, kamor so bili razseljeni izgnanci, njihovo življenje in boj za vsakdanji kruh v Nemčiji, Hrvaški, Bosni in Srbiji, pa tu-di vključitev izgnancev v Srbiji v enote NOB. Razstava prikazuje tudi naseljavanje kočevskih
Nemcev na slovenske domove. V posebni sobi je prikaz težavnega vračanja Slovencev v domovino. Pretresljiva je tu-di razstava o političnih zapornikih in internirancih, grozotah oku-pa-torjavega terorja na ozemlju- cele Slovenije. Ogledali smo si tu-di razstavo o menihih trapistih, ki so kupili grad Rajhenburg in tam živeli polnih 60 let, vse do leta 1941, ko so jih Nemci izgnali. Presenečeni smo bili nad strogim redom življenja trapistov (popoln molk) in njihovimi obrtnimi dejavnostmi s prvo indu-s-trijsko proizvodnjo čokolade, likerja in sira trapista.
Zelo bogate zgodovine gradu ni mogoče na kratko opisati, treba jo je doživeti na kraju samem.
Ganjeni z zgodovinskimi spomini smo se napotili v župno cerkev, baziliko Lu-rške Marije, kjer nas je skozi zgodovino popeljal duhovnik Jože Špec. Cerkev sodi med največje in najlepše historične cerkve na Slovenskem. Posebnost vredna ogleda je Pie-ta - žalostna mati božja, gotska plastika iz 14. stoletja.
Pod hribom, na katerem stoji cerkev, smo se u-stavili v gostilni Pohle in si po dobrem kosilu v sončnem dnevu ogledali lepo okolico. Od Brestanice smo se poslovili po prekasnemu- sprehodu- ob ribnikih in z dobro kapljico gostilne Ribnik.
Za zelo u-spešen izlet se posebno zahvaljujemo Štefanu Mar-jetiču, predsedniku Krajevne organizacije Dru-štva izgnancev Slovenije Brestanica, ki nas je pričakal, prvi pogostil z dobrim moštom in nas obdaril s tu-ris-tičnimi materiali Brestanice in okolice.
Zapomni-li- smo si-, kaj pi-še na nekem prospektu-: 1111 let naj prinese vsaj 1111 minut užitka - pridite!
Slavko Kramar
v spomin dragici rubčic
Dragica Rubčic, naša dolgoletna članica, knjižničarka in pevka nas je zapu-stila 24. ju-nija. V mlajših letih je pela v obeh zborih, ko so jo začele zapuščati življenjske moči, pa je pela samo še v cerkvenem zboru- Anton Martin Slomšek. Do zadnjega je skrbno in z lju-beznijo vodila knjižnico Slovenskega doma. Vedno je rada pomagala pri izbiri knjig, o knjižnici pa je poročala tudi za Novi odmev. Bila je prilju-bljena in za vsakega je imela lepo besedo.
Taka je bila naša Dragica Rubčic.
Miroslava Maria Bahu-n
u spomen ivi jermanu
Napustio nas je najstariji aktivni član Narodne knjižnice i čitaonice (danas Ku-ltu-rno prosvjetnoga dru-štva Slovenski dom) iz 30. godina prošlog stoljeca.
U 89. godini 24.listopada u-mro je dugogodišnji član Slovenskog doma Ivo Jerman, diplomirani inženjer kemije. Uspješan gospodarstvenik djelovao je na odgovornim mjestima kemijske indu-strije u- Zagrebu-, Samoboru-, Ku-tini. Dobitnik je Ordena rada sa zlatnim vijencem, Priv-redne nagrade grada Zagreba za u-spjehe u gospodarstvu- kao i više priznanja i plaketa za šahovsku- sportsku- djelatnost.
Od 1965. godine je predavao Tehnoeko-nomske osnove projektiranja u- kemijskoj industriji na Tehnološkom i strojarskom fakultetu, napisao tri stručne knjige, te sudjelovao u osnivanju stručnog časopisa Kemija u industriji. Njegovi stručni član-ci- ti-skani- su- vi-še od 50 godi-na, sve do zadnjeg dana života. Bio je suosnivač i redovni član Znanstvenog savjeta za naf-tu- pri JAZU, danas Hrvatske akademije znanosti i u-mjetnosti. Njegov ispu-njen i nadasve uspješan životni vijek ostat ce nam u- li-jepoj u-spomeni-.
Hvala gospodinu Ivi Jermanu.
Jelena Balent, dipl. ing. kem.
Slovenski dom, naš drugi dom
koordinacija hrvatskih
društava
prijateljstva
SU-RADNJA ZA BOLJE SU-TRA
Ove jeseni u Slovenskom je domu u suradnji sa Koordinacijom hrvatskih društava prijateljstva održano više skupova. Na predavanju «Slo-vačka i Hrvatska - suradnja» veleposlanik Slovačke Jan Banas istakao je da dvije zemlje mogu služiti kao prim-jer suradnje u regiji, te naznačio da ce Slovačka poduprijeti Hrvatsku u svim segmentima za ulazak u Europ-sku uniju. U diskusiji su učestvovali i glavni urednik tribine veleposlanik Andrija Karafilipovic, te veleposlanik Slovenije Milan Orožen Adamič, koji su naglasili da veze izmedu Hrvatske i Slovačke, te Slovenije i Slovačke imaju samo uzlaznu liniju i garanciju za još bolje sutra.
INDIJA I HRVATSKA IMAJU- DOBRU-BUDUČNOST
Rijava Misra, veleposlanik Indije, dao je izvanredan pregled odnosa Hrvatske s Indijom u proteklom razdoblju. Veliki pjesnik, nobelovac Tagora, Gandhi, Nehru, Indira Gandhi osobe su koje su svojom surad-njom na ovim prostorima dale pečat dobroj i svekolikoj suradnji u kulturi, gospodarstvu i znanosti. Tradicija se nastavlja uzlaznom linijom. Posjete indijskih državnika daju značajan prilog boljoj buducnosti pogotovo gospodarskih i kulturnih odnosa. Indija ce pomagati Hrvatskoj na svim polj ima i možemo zaključiti da odnosi izmedu Indije i Hrvatske mogu biti još bolji.
Andrea Sinkec
VEZE IZ DRU-GOG SVJETSKOG RATA
Hrvatska i Kraljevina Norveška
povezane su- vi-še od 60 godi-na. Dr-u-gi svjetski- r-at, Domovi-nski- r-at pr-i-do-nijeli su još večoj stabilnosti i uza-jamno dobr-i-m odnosi-ma Nor-veške i- Hr-vatske. Norveška je zemlja koja Hrvatskoj financijski pomaže. Trideset mi-li-ona ku-na godi-šnje za katas-tar-, 100 mi-li-ona kr-u-na godi-šnje za ostale potr-ebe i- štete nanesene u-Domovi-nskom r-atu-. Pu-ni-h deset godi--na pristiže ova pomoč, istakla je u svom i-zlaganju- Nor-veška veleposlani--ca Elizabeth Wallas. Odnose izmedu dvi-ju- zemalja i- zahvalnost Hr-vata za pomoč a i drugih zemalja najbolje i-lu-str-i-r-a pjesma Moja Nor-veška au-to-ra Andrije Karafilipoviča, pročitana na sku-pu-.
Moja- Norveška
Ima jedna zemlja na sjeveru, zemlja plavokosih kršnih ljudi Ima jedna zemlja studeni i leda gdje umriješe mnogi naši ljudi Ima jedna zemlja
gdje šalica čaja i komadič sušenog baka-lara
život mi spasiše Ima jedna zemlja
gdje toplina njenih ljudi zagrija me da preživim
Ima jedna zemlja gdje i danas dolazim i danas nam pruža ruku, šalicom kave i kolačem ispečenim Ima jedna zemlja
što ne gleda da l' crn il' bijel si, žut il' ciganin
Zna ta zemlja teškoče svoje, ali zna i tude
Donacije dijeli svakom ljudskom biču
ne želeči znati naciju ni vjeru
u Domovinskom ratu
i u onom s fašističkom čizmom
jednako mi pruži ruku
kao Af-rikancu, Rusu, Ukrajincu,
Bosancu, Srbi-nu i Makedoncu.
Ima jedna zemlja: Hokona, Olaf-a,
Haralda, Vigelanda, Griga i Nansena.
Ti, čovječe, što Hrvat se zoveš,
nikad ne zaboravi je
Ima jedna zemlja što bijaše mi
i majka i otac, bratac i sestrica
Ne zaboravi je:
Moja Norveška se zove!
slomak tudi o prostorski stiski
V Državnem zboru v Ljubljani je 26 .oktobra potekala seja Sloma-ka, ki so se je udeležili predsedniki krovnih organizacij iz Avstrije, Italije Hrvaške in Madžarske. V prvem delu seje so člani Slomaka poročali o položaju in problemih manjšine v državah, v katerih živijo. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je izpostavil problem prostorov, v katerih delujejo društva na Hrvaškem. Društva, ki so bez strehe nad glavo, ne morejo uresničevati svojih ciljev in programov. Prostorska negotovost povzroča velike težave pri organiziranju dejavnosti društev in celo ogorža obstoj društev. Z največjo prostorsko stisko se soočata društvo Triglav v Splitu in društvo Lipa v Dubrovniku.
V drugem delu seje sta sodelovala sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger. Predstavnik krovnih organizacij so ju seznanili s perečimi problemi in predlagali nekaj rešitev. Društvom na Hrvaškem, ki nimajo svojih prostorov, bi morali po besedah Zorka Pelikana zagotoviti redna finančna sredstva za najemnino, saj zaradi visokih cen na nepremičninskem trgu ni realno, da bi zagotovili dovolj sredstev za nakup prostorov. Poudaril je, da si tudi Urad prizadeva rešiti ta problem. Beseda je tekla tudi o naraščujoči nestrpnosti do Slovencev na Hrvaškem. Ko med Slovenijo in Hrvaško izbruhnejo nesoglasja in pride do spornih situacij, Slovenci na Hrvaške na svoji koži občutijo pritiske in neprijetno vzdušje, čerav no nimajo prav nobenih mehanizmov ali možnosti vpliva na reševanje odprtih vprašanj med državamav
Darko Sonc
Slovenci na hrvaškem
društvo istra:
založniška dejavnost
V počastitev 5. obletnice ustanovitve društva je izšla 1. številka našega glasila Mavrica, ki jo želimo v bodoče pošiljati kar največjem številu Slovencev, ki živijo v Istri. O Mavrici več kdaj drugič. Tokrat pa o treh knjigah, ki smo jih izdali letos. Tretjo knjigo - pesniško zbirko Kraški zvončki naše članice Damijane Subic Pez-dirc - smo predstavili prav v mesecu knjige, s čimer je tu-di- naše dru-štvo prispevalo k popu-lari-zaci-ji- knji-ge. Večina pesmi v zbirki je v slovenskem jeziku, nekaj pa v hrvaščini. Avtorica jih je veliko posvetila svojemu Krasu, kjer je preživela svoja najmlajša leta. Zbirko je sama tudi i-lu-strirala.
Prva knjiga, ki je izšla v začetku leta, je zbirka esejev našega člana Martina Bizjaka, profesorja in akademskega slikarja. V delu z naslovom Orel, Standeker in Rotar ter podnaslovom Moji- i-zbranci- je avtor predstavi-l tri- zname-ni-te Slovence, ki- so med dolgoletni-m delovanjem v povojnem Pulju vsak na svojem področju zapustili pomembne sledi. Umetniški fotograf Alojz Orel je s svojo kamero obscuro skozi skoraj 5 desetletij beležil vse pomembne
dogodke in spremembe v mestnem tkivu in ovekovečil najlepše pejsaže Istre. Lojze Standeker je bil predan gledališki delavec, režiser in še veliko več. S svojim entuzi-jazmom je v gledališče pritegnil generacije in generacije. Marijanu Rotarju, neutrudnemu kulturnemu delavcu pa gre zasluga za postavitev temeljev puljskega filmskega festivala. V petdesetih letih je namreč pripravil prvo revijo filmskih predstav v pribljubljeni areni, kar je bil zadetek v polno, saj je bi-l odzi-v pu-bli-ke toli-kšen, da se je poznejši filmski festival preprosto moral zgoditi.
Drugi založniški projekt je bila objava pesmi zelo mlade, vendar nadarjene pesni-ce. Barbara Sli-var, avtorica zbi-rke San u- oblaku- zvi-jezda i-ma šele 14 let! Po materi Slovenka, rojena v Pulju, svoje sanje lažje pripoveduje v hrvaškem jezi-ku-; je pa oblju-bi-la, da bo naslednja zbi-rka v slovenščini. Na predstavitvi knjige sta bila Rudi Merljak i-z Urada za Slovence v zamejstvu- i-n po svetu- ter slovenski poslanec Franc Pukšič.
Vse predstavitve so potekale v mestni knjižnici in jih je spremljal kratek ku-ltu-rni- program. Odzi-v pu-bli-ke je bi-l nad pričakovanji: o predstavitvah, ki se je udeležilo od 60 do 100 ljudi, so seveda poročali tudi mediji.
Klavdi-ja Velimirovic
slovenski dom -sestanek
upravnega odbora
Upravni- odbor je 28.ju-li-ja razpravljal o ku-ltu-rni- i-n prosvetni- dejavnosti- ter posebej podrobno o stanju- v mešanem pevskem zboru-, njegovem programu i-n notranji- di-sci-pli-ni-. Upravni- odbor meni-, da bi- bi-lo treba seznam pesmi- za vaje i-n javne nastope dopol-ni-ti-, predvsem z i-zvi-rni-mi- slovenski-mi- narodni-mi pesmimi, izvedbo venčka slovenskih narodnih pesmi
pa dvigniti na najvišjo možno kakovostno raven. Z razši-ri-tev seznama pesmi- bodo poskrbeli- Franc Kene Ivanka Nikčevic, Jadranka Kene in Tone Lah. Pojavil so se težave zaradi nediscipline in nezadostne odgo vornosti posameznih članov. Primerilo se je, da zarac i-zostanka posamezni-h pevcev zbor ni- mogel i-zvest prijavljenega programa in odpeti vseh pesmi. V Stičn zbor ni- nastopi-l samostojno, ampak samo dru-gi- dan sku-pnem nastopu- vseh pevski-h zborov. Upravni- odbo u-gotavlja, da i-ma pevski- zbor v Slovenskem domu- vs pogoje za uspešno delovanje in pričakuje, da se bodo razmere u-redi-le.
Franc Strašek
Slovenci na hrvaškem
gorenjci v splitu
Pozdrav z Gorenjske» smo doživeli kot zani-mi-vo i-n pestro priredi-tev, s katero so nam 14. oktobra v Gledališču mladih (Teatrin) naši prijatelji iz Li-pni-ške doli-ne prikazali- vso ši-rino ku-ltu-rno-u-metni-škega u-stvarjanja v lepem majhnem kraju blizu Radovljice. Predstavi-li- so se mešani- pevski zbor Li-pni-ca, ki- delu-je v Ku-ltu-r-no-u-metni-škem dru-štvu- Kamna Gori-ca
in ga vodi profesor Slavko Mežek, otroška folklorna skupina Voše in mladi filmarji, ki so sodelovali na festivalu turističnega filma v Splitu. Folklorna^ in filmska skupina delujeta v okvi-ru- ŠKD Vi-genjc v Osnovni- šoli Staneta Žagarja v Lipnici.
Slavko Mežek je dokazani prijatelj Slovencev v zamejstvu- i-n po svetu-, tu-di- Slovencev v Spli-tu-. Spomni-mo se ga kot mentorja i-zleta našega dru-štva na Koroško i-n Gosposvetsko polje. Desetletje že sodelujemo in prijateljujemo z zbori-, ki-ji-h je vodi-l. Letos je z
novi-m pevski-m zborom Li-pni-ca pokazal vso svojo mladostno živahnost in nas s pesmi-jo popeljal od Gorenjske do Bele kraji-ne. V otroški- r-azi-gr-anos-ti smo prepoznali koreografijo plesov, ki- ji-h je u-spešno i-zvajala tu-di- naša nekdanja folklorna skupina. Pozdrave z Gorenjske v pesmi-h i-n plesi-h otroške folklorne skupine so bogatili odlomki turističnega filma Lipniška dolina v režiji Slavka Mežka.
Med dr-obti-ni-ce, ki- mi- bodo ostale v spomi-nu-, sodi- tu-di-, da sem na predstavi opazil znane obraze članov, ki jih že leta nisem videl v prostorih dru-štva. Prišli- so pozdravi-t svoje sorodni-ke z Gorenjske. Gostje so me vprašali- za Marico i-n Nedelj-ka Galica, ki pa se ju nisem mogel spomni-ti-; vseeno so me pr-osi-li-, da jih poiščem v telefonskem imeniku in jim izročim darilo. Našel sem ji-h v seznamu- naslovni-kov ozi-roma prejemni-kov Plani-ke. Svet je majhen, če najdeš pravi način, da ga povežeš.
Boštjan Kordiš
društvo lipa: vrnitev ceferina v zadar
Vmultimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar je Slovensko ku-ltu-rno dru-štvo Li-pa 13. oktobra pripravilo premierno predstavitev filma RTV Slovenije Ceferin se vrne v Zadar, ki- je nastal v okvi-ru- serije oddaj Pod klobu-kom. Na pr-edstavi--tev so prišli- u-redni-ca i-n scenar-i-s-tka oddaje Tatjana Trtnik, igralec Lutkovnega gledališča Lobel Nižic in Neven Stojakovic, sin prezgodaj preminulega lutkarja in scenografa Branka Stojakovica, zaradi katerega je bil film pravzaprav posnet. Branko je namreč ustvaril Ceferina; lutko je izdelal pred skoraj dvajseti-mi- leti- za predstavo v Lju-bljani-, ki-je dosegla veli-k u-speh i-n postala celo ku-ltna predstava. Glavni junak filma potuje po sledeh Ceferina. Obišče Lutkovno gledališče Zadar, cerkev Sv. Dominika, kjer je imel Branko tik pred začetkom Domovinske vojne zadnjo kultno predstavo - Judito.
O Brankovem delu v filmu spregovori Milena Dundov, njegova tesna sodelavka, zadrska lutkarica in režiserka.
Medtem slovenski- i-gralec razi-sku-je rojstni- kraj pr-i-lju--bljenega Ceferina in spoznava znamenitosti Zadra - od Kalelarge (o kateri mu pripovedujeta Darja in Nedjeljko Jusup), do zvonika sv. Stošije, Kapetanove kule, pa vse do mor-ski-h orgelj. Kakor je na koncu- projekcije rekel Neven Stojakovic: zdi se, da smo morali počakati na Slovence, da naredijo lep film o Zadru!
Tatjana Trtnik je izjavila: Hvaležna sem Lipi, kije pripravila predstavitev filma, kakršne še ni bilo. Zalju-bljena sem v Zadar-, kjer- i-mam veli-ko pr-i-jateljev. Vesela sem, ker- je bi-l r-avno tu-kaj pr-emi-er-no pr-i-kazan film Ceferin se vrne v Zadar. Odzivi so pozitivni. Zelo me veseli, če sem prek lutke Ceferin uspela izpovedati zgodbo o njegovem umetniškem očetu Branku Stojakovicu in o Zadru, mestu, kije bi-l toli-kokr-at por-u-šen, a je vsakokr-at u-spel zr-asti- i-z pepela še lepši in večji. Zahvaljujem se predsednici Lipe Darji Jusup, ki je omogočila, da film o Ceferinu, Branku Stojakovicu in o Zadru vidijo zadarski Slovenci in prijatelji Sloveni-je. Po pr-edstavi-tvi- je bi-la pogosti-tev, na kater-i- so si-člani Slovenskega društva Lipa in gosti v prijetnem druženju zaželeli še več podobnih projektov v prihodnosti.
Darja Jusup
Slovenci na hrvaškem
vseslovensko srečanje
v slovenskem „ . parlamentu

Na pobudo predsednika Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janeza Krambergerja je 6. julija 2006 potekalo že tradicionalno, 6. srečanje Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije.
V polni veliki dvorani Državnega zbora so se zbrali predstavniki parlamentarnih strank, kulturnega, gospodarskega in verskega življenja v Sloveniji. Iz Hrvaške so se srečanja udeležili predstavniki slovenskih društev iz Zagreba, Reke in Pulja. Po nastopu pevskega zbora šestčlanske slovenske družine iz Argentine, ki je zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi, so navzoče pozdravili predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in profesor zgodovine iz Italije Tomaž Simčič.
Program je potekal v dveh skupi-nih. V prvi skupini so bili Slovenci iz sosednjih držav (Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske), v drugi pa Slovenc, ki živijo drugod po svetu. Razpravo v prvi skupini je vodil predsednik Slomaka Rudi Pavšič. Marijana Pipp je spregovoril o težavah z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Avstrijskem Koroškem in predlagal sprejetje skupne izjave. V nadaljeva-
nju je tekla razprava o razmerah v kulturi (uvodničarja sta bila dr. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vprašanja in Tatjana Jesih Kljun z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu), v medijih (uvodničar Bojan Brezigar) ter izobraževanju, šolstvu in znanosti (uvodničarji Joško Prinčič iz slovenske šole Trst-Gorica, Valerija Perger iz Madžarske, predstavnik Ministar-stva za šolstvo in šport Roman M.Gruden in predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Alenka Kocjan). Iz razprav lahko sklepamo, da je slovenskim društvom na vseh koncih zemeljske oble skupen problem števila Slovencev.
Na koncu je bila soglasno sprejeta skupna izjava o dvojezičnih napisih na Avstrijskem Koroškem, ki podpira upravičene zahteve koroških Slovencev, da jim Slovenija in Avstrije omo-gočatia uživanje pravic, ki izhajajo iz dvostranskega sporazuma.
Srečanje je bilo koristno, saj smo imeli priložnost navezati stike s številnimi predstavniki slovenskih društev iz širnega sveta.
Franc Strašek
o perspektivah slovenske manjšine na hrvaškem
Raziskovalko dr. Vero Kržišnik Bukic, znanstveno svetnico na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, v zadnjih 15 letih avtorico in urednico treh knjig in številnih strokovnih člankov o Slovencih na Hrvaškem, smo vprašali, kakšna je bila usoda njene pobude o institucionalno zastavljenem nadaljevanju raziskovanja medetničnih odnosov v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško ter slovenstva na Hrvaškem sploh, in sicer v okviru INV, in predloga o ustanovitvi posebnega slovensko-hrvaškega oddelka na INV, o čemer smo imeli predstavniki iz Hrvaške
februarja letos na inštitutu poseben sestanek s slovenskimi raziskovalci, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Kržišnikova je povedala, da ji s pobudo na INV žal ni bilo mogoče prodreti in da zadeve niti ne zna vsebinsko pojasniti, kajti znanstveni svet inštituta je njeno tudi pisno pobudo zavrnil brez vsebinske obrazložitve. Bila je razočarana, kajti še vedno meni, da je bila ta pobuda prava stvar, saj za nadaljnji obstoj slovenstva na Hrvaškem ne zadostujejo več samo kulturna društva ter posamični občasni tematski projekti. Poudarja, da gre predvsem za vprašanje vizije, kako Slovencem na Hrvaškem kot novi narodnostni manjšini zagotoviti perspektivne možnosti obstanka, s čimer bi se tudi razlike, ki obstajajo med njimi in zamejstvom v drugih sosednjih državah, zmanjšale njim v prid.
Dr. Vera Kržišnik-Bukic posebej poudarja, da za ohranjanje slovenstva
na Hrvaškem niso dovolj občasni projekti, potrebni so namreč ukrepi, ki bi imeli trajnostni značaj, kot je vzpostavljanje institucionalne in s tem kadrovske infrastrukture, ki manjšino vzdržuje in krepi.
Slovenci na Hrvaškem bi potrebovali zlasti neko stalno raziskovalno enoto, ki bi ne glede na uspeh aktualnih projektnih razpisov v Sloveniji kontinuirano in dolgoročno odkrivala etnografska, jezikovna, splošno zgodovinska in druga dejstva o obstoju in značilnostih slovenstva na Hrvaškem ter tako krepila njihovo sodobno samozavest. Kot primerno obliko v začetku omenja poseben oddelek na INV, pozneje pa bi se raziskovalna enota osamosvojila, verjetno v Zagrebu, a z močnimi raziskovalnimi vejami na Reki, morda v Pulju ali Pazinu.
Marjana Mirkovic (Povzeto po septembrski številki mesečnika Kažipot)
Slovenci na hrvaškem
zveza slovenskih društev - uresničeno in načrtovano
Slovenci na Hrvaškem so se vselej dobro samoorganizirali
in skrbeli za svojo prepoznavnost, identiteto, samozavest, jezik in kulturno dediščino, pa tudi za prijateljske odnose z večinskim hrvaškim okoljem. Po razpadu SFRJ, oziroma po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, so se slovenska društva na Hrvaškem dobesedno čez noč znašla v novih političnih okoliščinah. Novi pravno-politični položaj je hrvaškim Slovencem nalagal povečano aktivnost, zlasti enoten nastop pri državnih telesih Slovenije in Hrvaške, kar je leta 1992 pripeljalo do ustanovitve Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zveza združuje vsa slovenska društva na Hrvaškem, ki jih je danes že deset: Slovenski dom v Zagrebu, Bazovica na Reki, Triglav v Splitu, dr.France Prešeren v Sibeniku- Lipa v Dubrovniku, Istra v Pulju, Snežnik v Lovranu, Lipa v Zadru, Labin v Labinu in Slovenski dom v Karlovcu. Naj dodam, da je Zveza tudi predstavnik slovenstva na Hrvaškem - skupne interese manjšine zastopa pri državnih in nevladnih telesih tako v Sloveniji in na Hrvaškem kot tudi na mednarodni ravni.
Spoštovani bralci Novega odmeva, deset let druženja z našim glasilom je za nami. Že od prve številke smo poročali o pomembnih sejah in srečanjih, ne le s predstavniki Slovenije in Hrvaške, ampak tudi s predstavniki mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nacionalnih manjšin (Beneška komisija, Komisija Sveta Evrope, Evropski parlament v Bruslju...). Trudili smo se, da bi vas seznanili s programi in zadevami, o katerih smo razpravljali in sklepali na številnih sejah Sveta, Skupščine in Nadzornega odbora Zveze. Tudi po naši zaslugi nas je Slovenija priznala kot avtohtono manjšino na območju vzdolž slovensko-hrvaške državne meje; to območje je tudi zakonsko opredeljeno (Istrska županija, Primorsko-Goranska županija, Karlovška županija, Zagrebška županija, Mesto Zagreb, Krapinsko-
Zagorska županija, Varaždinska županija in Medžimurska županija). Slovenci na Hrvaškem, ki živijo na omenjenem območju, imajo status avtohtonosti ali zamejstva in skupaj z ostalimi Slovenci v zamejstvu Italije, Avstrije in Madžarske tvorijo enotni kulturni prostor Republike Slovenije. Zveza je tudi soustanoviteljica in članica član Slomaka (Slovenska manjšinska koordinacija Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske). Predsednik Zveze je zunanji član pododbora za človekove pravice in pravice nacionalnih manjšin ter član Sveta nacionalnih manjšin pri hrvaški vladi, Koordinacije nacionalnih manjšin Mesta Zagreb in odbora nacionalnih manjšin poglavarstva Mesta Zagreba. Na pobudo Zveze je nastala Vseslovenska koordinacija slovenskih nacionalnih manjšin lokalne samouprave občin, mest in županij. S prizadevanjem in podporo Zveze je v minulem desetletju nastalo kar nekaj novih društev - v Sibeniku, Dubrovniku, Zadru, Lovranu, Pulju, Labinu in Karlovcu.
Seveda je bilo uspehov še več, a že našteti dokazujejo, da je Zveza opravičila svoj obstoj. Ostala pa so še nekatera nerešena strateška vprašanja, ki pa jih bo mogoče rešiti le v sodelovanju z Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Naj naštejem samo tri:
1)	Slovence na Hrvaškem vrniti v preambulo hrvaške ustave, v kateri so bili izrecno navedeni do 12. decembra leta 1997. Zahtevati, da Hrvaška popravi napako in Slovencem na Hrvaškem vrne že pridobljene pravice.
2)	Slovence na Hrvaškem lahko v Hrvaškem saboru zastopa le Slovenec. Trenutno nas zastopa Bošnjak-Musliman, kar je v vseh segmentih neskladno (jezik, vera, kultura, običaji, zgodovina).
3)	Republika Slovenija ima dvostranske sporazume o zaščiti slovenske nacionalne manjšine v Italiji, Avstriji in Madžarski. Čeravno ima s Hrvaško najdaljšo državno mejo in številčno manjšino, Slovenija še ni sklenila takšnega sporazuma s Hrvaško, ki bi moral med drugim določati tudi pravico Slovencev do zaposlitve v hrvaški javni upravi, policiji, vojski, diplomaciji... Dvostranski sporazum je pogoj za obstoj slovenstva na Hrvaškem.
Franc Strašek
jesen v Dubrovniku in labinu
Dubrovnik
- 2. septembra smo sodelovali v pripravi razstave slovenskega umetnika Jožeta Ciuhe v galeriji Klarisa v Dubrovniku. Dogodek sopos-premili številni novinarji, o razstavi je poročal tudi HRT v oddaji Prizma. Iz Dubrovnika se je razstava preselila v v Nemčijo. 7. oktobra so nas prvič obiskali člani društva
Bazovica z Reke. Dramska skupina je na odru Bursa Gledališča Marina Držica izvedla komedijo Piknik s tvojo ženo. Po predstavi smo se zadržali v prijetnem druženju. Razšli smo se polni vtisov.
(Magdalena Seku-la)
Labin
- Pred kratkim ustanov-
ljeno Društvo Slovencev v Labinu je septembra na naslove rojakov poslalo okrog sto obvestil o novi organizaciji, z vabilom k članstvu in udeležbi na srečanju Slovencev iz tega kraja. Srečanje bo priložost za spoznavanje, pripravili pa bomo tudi kratek kulturni program. Odziv je dober
(Kri-sti-a-n S. Rei-sma-n)
Slovenci na hrvaškem
slovenski dnevi v karlovcu
Slovenski dnevi v Karlovcu so letos potekali od 24. do
26. oktobra. Doslej jih je organizirala mestna knjižnica Ivan Goran Kovačic, tokrat pa je sodelovalo Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec. Organizatorja sta k sodelovanju povabila karlovško Glasbeno šolo in ULAK (Udruga likovnih autora Karlovac).
Multimedijsko predavanje o Franju Serafinu Vilharju Kalskemu je bilo 24. oktobra v dvorani Glasbene šole. V imenu gostiteljev je uvodoma spregovorila prof. Mirna Bolf, v imenu Mestne knjižnice Ivan Goran Kovačic pa Frida Bišcan. O Slovencu, ki se je uveljavil kot hrvaški skladatelj, je pripovedoval Silvin Jerman. Obiskovalce je na sproščen način popeljal skozi Vilharjevo življenje, od njegova rojstva v Senožečah pri Postojni leta 1852 do njegove smrti v Zagrebu leta 1928. Posebno pozornost je namenil dejstvu, da je Vilhar postal hrvaški skladatelj ravno v Karlovcu. Pripoved so spremljali zvočni in video posnetki, ki so podkrepili govorjeno besedo; za to plat predavanja je skrbela Matea Hotujac iz zagrebškega Slovenskega doma. Na zvočnih posnetkih, ki so nastali na koncertu v zagrebškem Glasbenem zavodu, smo slišali zagrebški godalni kvartet in oratorijski zbor cerkve sv. Marka. Posebej impresiven je bil nastop profesorjev karlovške Glasbene šole, ki so v živo igrali Vilharjeve skladbe.
Sopranistka prof. Radmila Bocek je zapela skladbo Nezakonska mati, baritonist prof. Tonči Petkovic pa pesem Mornar. Na klavirju ju je spremljala prof. Anita Kaic. Tri klavirske skladbe iz cikla Spomini je interpretirala prof. Ana Obrovac. Izvedbe so bile na zelo visoki umetniški ravni. Prireditev je bila uspešna, kar so obiskovali potrdilili z dolgim ploskanjem. 25. oktobra je bila odprta likovna razstava z naslovom Ob dolini reke Kolpe. Svoja dela je razstavilo 13 umetnikov iz Karlovca in slikar iz Slovenije Stane Lozar. Do 29. oktobra je bilo na ogled 22 slik v različnih tehnikah (olje na platnu in lesonitu, suhi pastel,
akril na platnu, lesonitu in kartonu, akvarel) in skulptura iz lesa "Orfej iz Kupe". Uvodoma je spregovorila predsednica ULAK-a Vlasta Papac, nato je Karlovški vokalni oktet zapel štiri pesmi, sledil je nagovor predstavnika organizatorjev Silvina Jerman, kije med drugim dejal, da je hkratni izid knjige Milana Šenoe "Rijeka Kupa i njezino porječje" zgolj naključje. Knjigo je izdala Mestna knjižnica, predstavili pa sta jo ravnateljica knjižnice Nada Eleti in Biserka Biba Schmuck, ki je napisala dodatek k knjigi "Od izvora do ušča" Razstavo je odprl predstavnik Slovencev v lokalni samoupravi mesta Karlovac Slavko Marinič.
Župan mesta Karlovac Miro Škrgatic je 26. oktobra v Mestni knjižnici pripravil sprejem za organizatorje Slovenskih dnevov ter goste, med katerimi so bili Roman Weixler, ataše za kulturo pri slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, Bojan Bencik iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost iz Novega mesta, Boštjan Kordiš, predsednik splitskega slovenskega društva. Župan je Silvinu Jermanu dejal, da se spomni njunega lanskega pogovora o obuditvi karlovškega slovenskega društva. Silvin Jerman je povedal, da je prav ta pogovor prispeval, da danes lahko govori kot predsednik tega društva, ki ima veliko načrtov, med njimi izdajanje slovenskega glasila z imenom Luč, kar je navezava na prvi karlovški književi časopis Svjetlo, ki izhaja še danes. Po sprejemu so si vsi navzoči ogledali, kako poteka gradnja novih knjižničnih prostorov in se v spremstvu ravnateljice knjižnice sprehodili po Karlovcu.
Zadnja prireditev Slovenskih dnevov je bil književni večer 26. oktobra, ki ga je iz Mestne knjižnice neposredno prenašal Radio Karlovac. Nastopila sta se književnica in prevajalka Jadranka Matic Zupančič iz Novega mesta in književnik, urednik in publicist Marjan Pungartnik iz Maribora, ki sta predstavila drug drugega in se med seboj pogovarjala o svojem delu. Zupančičeva ustvarja v slovenščini in hrvaščini. Slišali smo tudi njene hrvaške prevode Pungartnikove poezije. Iz občinstva je spregovoril karlovški novinar dr. Danko Plevnik, ki je z anekdoto opisal srečanje s Pungartnikom in njegovo poezijo. Druženje karlovškega občinstva in gostov se je nadaljevalo tudi po prireditvi.	Anin
karlovec - novo staro
društvo
V Karlovcu je končno vnovič zaživelo slovensko društvo. Ustanovna skupščina je bila 19. junija. Sprejeta sta bila odločba o ustanovitvi društva in predlog statuta, po katerim se društvo imenuje Kulturno društvo Slovenski dom Karlovac. Za predsednika je bil izvoljen Silvin Jerman, za
podpredsednika Slavko Avsec in za člane upravnega odbora Marina Delač Tepšic, Jagoda Hursijevic roj. Rudman in Rahela Ofner. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Hilda Bišcan (predsednica), Milan Marinič in Tena Korkut.
Skupščino je pozdravil predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Karlovškemu društvu je zaželel uspešno delovanje.
Kulturno društvo Slovenski dom Karlovac je bilo v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem sprejeto 13. septembra.
2. oktobra je potekala izredna skupščina društva, na kateri je bil upravni odbor pooblaščen, da dopolni statut, kar je tudi že storil.
Raketa Ofner
Slovenci na hrvaškem

srečanje članov slovenskih ~ '
društev na ^
hrvaškem
v, ..
r
Po vročem poletju se je jeseni nadaljevalo lepo vreme, ki nas je kot naročeno spremljalo na že tradicionalnem, tretjem srečanju članov slovenskih društev na Hrvaškem. Letošnji gostitelji so bili naši dragi prijatelji iz Slovenskega doma Bazovica na Reki. Srečanje je potekalo od 30. septembra do 1. oktobra na Reki in v Opatiji.
Letos se je srečanja udeležilo kar 350 članov iz cele Hrvaške, od Zagreba do Dubrovnika. Program srečanja je bi-l zelo pester-. Za i-zr-edno or-gani-zaci-jo so zaslužni mladi člani Bazovice, ki so prisrčno sprejeli vse udeležence in poskrbeli, da je šlo vse kot po maslu. Po prihodu na Reko smo obiskali stari reški grad Trsat, potem pa smo se srečali z našimi prijatelji v Slovenskem domu Bazovica. Jutranji del programa smo končali z obiskom etnološke prireditve, ki je potekala na reškemu korzu. V programu je nastopi-la sku-pi-na Emona i-z Lju-bljane, ki- je ne le navdu-ši-la udeležence srečanja, temveč tudi ostale gledalce na korzu. Po zelo lepem prvem delu srečanja in počitku po kosilu smo srečanje nadaljevali na slovesni večerji, kije potekala v Kristalni dvorani hotela Kvarner v Opatiji. Po slavnostnih nago-vor-i-h pr-edsedni-ka Zveze slovenski-h dr-u-štev na Hr-vaškem Šonca, predsednika KPD Slovenskega doma Bazovica Vita-sa in predstavnika slovenskega veleposlaništva Weixlerja se je začel večerni program, ki je vse navdušil. Skozi program nas je zelo profesionalno in z veliko šarma vodila Marjana
Košu-ta, tajni-ca dr-u-štva Bazovi-ca. Najpr-ej je nastopi-la sku--pina Emona, potem pa so člani zborov slovenskih društev sku-paj zapeli- nekaj pesmi-, ki- so jemale di-h. Po u-r-adnem delu-programa se je druženje nadaljevalo do jutranjih ur, ob taktih ansambla Jerneja Kolarja iz Krškega.
Tudi naslednji dan smo druženje nadaljevali- v dobr-em vzdu-šju-.
Na poti v Zagreb smo obiskali rojstno hišo Ivana Gorana Kovačica v Lukovdolu, kjer smo si ogledali razstavo o umetnikovem življenju. Obisk muzeja je z recitiranjem Kovačicevih verzov pospestril Ivica Kunej. Potovanje smo končali z obiskom starega gradu družine Fr-ankopan v Novi-gr-adu- na Dobr-i-.
Matea Hotujac
Novice iz domovine
slovensko-hrvaski odnosi:
nesporazumi pri vseh odprtih vprašanjih
Razburjenje zaradi črnograditeljev
Junija je nekatere slovenske medije zelo razburilo rušenje osmih nezakonito postavljenih počitniških hiš na Hrvaškem. Slovenija je morala nekaj dni skoraj sočustvovati s tistimi, ki so zavestno, celo v drugi državi, uporabljali nezakonite metode za svoje koristi. Ni namreč skrivnost, da je osmer-i-ca gr-adi-la br-ez gradbenega dovoljenja in na kmetijskem zemljišču. V javnosti je začel nastajati vtis, da je to novi hrvaški pogrom nad slovenskimi državljani. Ta vtis, ki so ga zaradi privlačnosti zgodbe ustvarili mediji, je poglobilo slovensko zunanje ministrstvo, ki je javno podvomi-lo o namer-i- hr-vaški-h državnih organov, predvsem gradbene inšpekcije. Pomisleke slovenske strani so demantirali statistični podatki za letos in prejšnja leta, ki kažejo, da so slovenski državljani pri odstranjevanju črnih gradenj na Hrvaškem v manjšini. Podatki kažejo, da so večino nezakonito zgrajenih objektov izgubili hrvaški državljani, takoj za njimi pa madžarski.
Slovenci ne morejo do premoženja
Junija so se pojavile napovedi, da bo hrvaška vlada do poletnih počit-ni-c pr-edlagala spr-emembe zakona o odškodnini za premoženje, odvzeto v času socializma, kar bi lahko po-meni-lo, da se tu-di- nekater-i-m slovenskim državljanom obetajo boljši časi. Kar- nekaj nji-hovi-h zahtevkov je bi-lo namreč zavrnjenih samo zato, ker niso državljani Hrvaške in ker državi ni-mata sklenjenega posebnega sporazuma. Delo je predstavilo zgodbo Estere Savic-Bizjak, ki se že deset let trudi, da bi ji Hrvaška vrnila premoženje v Zagrebu. Njena zahteva po vračilu je bila zavrnjena, ker ni hrvaška državljanka, v Sloveniji pa si njen predlog, naj državi skleneta sporazum, podajata zunanje in pravosodno ministrstvo. "Vzrok, da po vseh teh letih ni napredka, je najbrž ta, da nas je premalo in za državo nismo pomembni," je prepričana. Na hrvaški naslov je sicer prišlo nekaj več
kakor 4000 zahtevkov, največ iz Italije in Avstrije, sledijo Izrael, ZDA, Nemčija in Slovenija s 114 zahtevki; ti da so vredni okoli štiri milijone ev-rov. Oktobra se je zgodba ponovila. Pomočnik hrvaške pravosodne ministrice Boris Koketi je povedal, so slovenski državljani po zakonu o nadomestilu za imetje, odvzeto med jugoslovansko komunistično oblastjo, v enakem položaju kot vsi preostali tuji državljani na Hrvaškem. Zagreb je sočasno zavrnil trditve slovenskega Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, kije opozorilo na tovrstno di-skr-i-mi-nator-nost hr-vaške zakonodaje.
Knjiga, odeta v belo
Konec junijaje slovensko zunanje ministrstvo izdalo najbrž najbolj znano publikacijo v letošnjem letu, belo knjigo o meji s Hrvaško. Slovenija je ohranila teritorialni izhod na odprto morje, pripadajo ji celoten Piranski zaliv in zaselki Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin, glede meje na Muri pa je tr-eba spoštovati- stanje, kakr-šno je bilo 25. junija 1991. To so bili glavni poudarki s tiskovne konference zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta trenutek, je pojasnil, "ne želimo doseči nič posebno udarnega", saj namen knjige ni obtoževati ali napadati Hrvaško; zunanje ministrstvo bi nasprotno stran rado izzvalo k dialogu. V knjigi je zajeta predvsem fak-tografi-ja. "Kar smo na MZZ imeli, smo napisali. Seveda ne vsega - da imamo še kak adut v rokavu. V knjigi ni nič takšnega, kar ne bi bilo že javno predstavljeno," je pojasnil. Meja je dvostr-anski- pr-oblem, a bo hr-vaško vključevanje v Unijo pospešilo njegovo rešitev, je prepričan Rupel.
Odmevi na belo knjigo
Hr-vaški- medi-ji- so objavo Bele knjige pospremili brez hrupa, ki je običajen, kadar gre za mejna vprašanja, še zlasti, kadar je na dnevnem redu Piranski zaliv. Poleg premiera Iva Sanaderja, ki je napovedal, da bo na sestanku z domačimi strokovnjaki predlagal izdajo Modre knjige, se je oglasil tudi predsednik države Stjepan Mesic, ki je ponovil
svoj stari predlog o določitvi meje med državama: "Če vsak meter državne meje ni določen, ga pač določimo." Mesic sicer ni podprl Sa-naderjevega predloga, da bi državi rešili spor pred mednarodnim pravosodnim telesom, saj da za to "ni razloga". Je pa to možnost, je dodal, če dogovora ne bi bilo mogoče skleniti. Komentator Novega lista pa je v komentarju z naslovom Bele knjige ali bele miši med drugim zapisal, da je bela knjiga brošura, ki bi bila rada biblija slovensko-hrvaških odnosov in nesporazumov in ki bi morala Slovence še enkrat prepričati, da so Hrvati glede mejnega vprašanja "bad guys". Rupel da se je s to "pamflet knjigo" pojavil takoj zatem, ko je Drnovšek pozval k r-azu-mu-, ko gr-e za odnose nekdanji-h nar-avni-h zavezni-kov v času razpada SFRJ.
Mesic in Drnovšek, prvič
"Žal sva ugotovila, da še vedno ni- nobenega pr-emi-ka o zadnji-h dveh vprašanjih - vprašanju meje in deviznih vlog nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke. Ti dve vprašanji sta zelo zapleteni, vendar je tisto, kar je skrb zbujajoče, da vladi niti ne poskušata več reševati teh vprašanj. Zato sva se dogovorila, da danes javno pozoveva obe vladi-, naj vendar-le ponovno sedeta za mi-zo i-n vpr-ašanji-začneta reševati," je na dvorišču Trubarjeve domačije v Rašici konec junija dejal slovenski predsednik Janez Dr-novšek, ki- je na delovnem obi-sku-gostil hrvaškega kolega Stjepana Me-sica. Obljubila sta, da bosta vladi odslej pod pr-edsedni-ški-m pr-i-ti-skom, pri tem pa računata tudi na pritisk medijev, da bi vladi obeh držav našli rešitve.
Da je sedanji trenutek res najprimernejši, je menil tudi predsednik Mesic. "Vse predolg je že čas, ki obremenjuje dvostranske odnose. Bil je poskus, da se vsa vprašanja rešijo z eno potezo. Ni- bi-l u-spešen, pr-oblemi-so ostali. Nihče razen nas jih ne bo rešil. Vladi imata zdaj spet edinstveno priložnost. Pozivam ju, da znova sedeta sku-paj i-n se dogovor-i-ta o vsakem odprtem vprašanju posebej," je dejal hrvaški predsednik.
Novice iz domovine
Most na reki Muri
Brez govorov, visokih gostov in slavja je Hrvaška sredi julija odprla za promet sporni most čez Muro. Slovensko zunanje ministrstvo je protestiralo še pred odprtjem mostu, saj je prepričano, da gre za prejudiciranje rešitve mejnega vprašanja in projekt, ki škodljivo vpliva na slovensko državno območje (poplave) in ki ga je naša soseda gradila brez soglasja Ljubljane. MZZ je Hrvaško opozorilo, da je kršila obveznost spoštovanja stanja na dan 25. junija 1991 ter druge sporazume in pogodbe, ki sta jih sklenili državi. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je v celoti zavrnilo slovenske navedbe, češ da je most zgrajen na hrvaškem državnem ozemlju, v skladu z dogovori s slovensko stranjo, pri čemer Hrvaška ni kršila sporazumov.
Mesic in Drnovšek, drugič
Stjepan Mesic in Janez Drnovšek sta v izjavah po avgustovskem srečanju na Brionih ostala pri pozivu s Trubarjeve domačije: vladi naj vendarle sedeta za mizo in poiščeta rešitev za preostale probleme. Mesic je bil dan pozneje nekoliko bolj zgovoren. Povedal je, da sta se Drnovškom dogovorila, da bi v mejni spor pritegnila ugledne pravnike iz tujine in da obstaja pobuda, ki bi lahko pospešila reševanje mejnih problemov. Več nista bila pripravljena povedati.
Spor zaradi neubogljive reke
Avgusta se je zaostrilo ob Muri. Slovenija javno priznava, da sporno območje ob Muri katastrsko pripada Hrvaški, vendar pa opozarja, da je na dan 25. junija 1991 tam jurisdikcijo izvajala Slovenija in to da dokazuje tudi dokumentacija, ki jo hrani zunanje ministrstvo in jo je objavilo tudi v beli knjigi. Slovenski ribiči, trdi slovenska stran, so še po letu 1991 izvajali ribolovne dejavnosti, pred in
po tem letuje tam jurisdikcijo izvajala slovenska policija, prav tako pa da je naša država zgradila nasipe ob Muri in jih tudi vzdrževala. Slovensko suverenost da še posebno dokazuje naselje Murišče (Brezovec) na levem bregu, ki je sicer vpisano v hrvaški kataster, vendar pa imajo prebivalci dokumente izdane v Sloveniji, vozila registrirana v naši državi, pa tudi volilno pravico uresničujejo v domovini. V aide-mémoire, ki ga je slovensko zunanje ministrstvo priložilo beli knjigi o meji med Slovenijo in Hrvaško, še piše, da so se leta 1956 predstavniki geodetskih uprav Slovenije in Hrvaške dogovorili, da se bo katastrska meja uskladila s tokom reke Mure. Po tem dogovoru bi Hrvaška na desnem bregu dobila okoli 260 hektarov, toliko pa bi Slovenija dobila pri Hotizi. Po podatkih MZZ dogovor v praksi ni bil izveden, vendar pa je slovenska geodetska uprava leta 1971 iz Beograda izvedela, da je Hrvaška del dogovora za desni breg Mure uresničila in v svoj kataster vključila 207 od 260 hektarov. Ko sta se državi pogajali o poteku državne meje, je Hrvaška svoje zahteve utemeljevala prav na novem, popravljenem katastru za desni breg Mure. "Hrvaška tako dogovora ni uresničila v celoti, ampak samo v delu, kijih ustreza," so zapisali na MZZ.
Septembra znova - Mura
Največji incident se je zgodil septembra, ko so hrvaški policisti na spornem ozemlju ob Muri zadržali slovenske državljane in novinarske ekipe. Slovenska oblast je bila na nogah, hrvaško MZZ je zavrnilo vse slovenske navedbe in ostro protestiralo zaradi posega po hrvaškem teritoriju, ki so ga izvedli slovenski državljani, kar da je v nasprotju z brionsko izjavo in letošnjo izjavo obeh predsednikov vlad. Dogajanje je tudi v nasprotju z medvladnim dogovorom o mejni kontroli Sveti Martin na Muri-Hotiza iz lanskega leta in tudi sopsa, pa sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju in protokola o mešanih policijskih patruljah, je sporočilo hrvaško MZZ. Hrvaško notranje ministrstvo pa je sporočilo, da so novinarji brez dovolilnic prečkali državno mejo in da so jih po informativnem pogovoru pospremili do mejnega prehoda. Tiskovni predstavnik hrvaškega
MNZ Zlatko Mehun pa je povedal, da je novinarje zaradi nezakonitega prehoda državne meje prijela mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja (dva hrvaška in en slovenski policist), ki meddržavno mejo nadzirajo v skladu s sporazumom o čezmejnem policijskem sodelovanju, ki sta ga vladi sklenili leta 2002. Incident, po katerem je Slovenija na mejo poslala celo posebne policijske enote, se je kasnje umiril.
Nasipi se bodo obnavljali
Premiera sta se po incidentu dogovorila, da bo skupna komisija us-tanovitla slovensko-hrvaški konzorcij, ki bi na obeh straneh katastrske meje nadaljeval obnovo nasipa. "Na koncu sva se s premierom Janšo vključila v njeno delo in sporazum je bil podpisan; ostale so le še nekatere tehnične podrobnosti," je povedal premier Ivo Sanader in dodal, da je nedopustno, da zaradi teh podrobnosti "pade odločitev dveh vlad in dveh premierov". Sanader je še zatrdil, da bo od obeh delov komisije osebno zahteval, naj "premakneta zadeve in končata posel". Vse to delamo, je sklenil premier, v dobro ljudi z obeh strani meje in tako ne prejudiciramo poteka meje.
Po večdnevnem molku so se pojavili tudi prvi komentarji v tukajšnjih časnikih o incidentu ob meji. Komentator Jutarnjega lista piše, da sta državi še enkrat pokazali primitivni provincializem. Pod ravnjo so slovenske dolge cevi in operacije z gasilskimi vozili, v ironičnem tonu piše komentator, vendar takšne igrice lahko prinesejo zlo, ko se "otroci igrajo z vžigalicami". "Rožljanje z orožjem je zato neodgovoren otroški spektakel na ravni balkanske miselnosti, ki se ji menda oboji izogibajo," je pisal Jutarnji list. Komentator državnega Vjesnika je zapisal, da je Slovenija do leta 1991 res nadzorovala območje do Mure, a samo zato, ker ji je hrvaška policija to dovolila z dogovorom; zato je bilo logično, da je leta 1991 prepustila nadzor tega ozemlja Hrvaški. Komentator Večer-njega lista je zapisal, da se je Rupel vedel, kakor da je vojna, in da se je o slovenskem izzivanju govorilo kot o hrvaškem, nato pa so na Hrvaško leteli očitki o protievropskem in balkanskem obnašanju. O Ruplu piše,
Novice iz domovine
da "nima zdravega razuma, ima pa slovensko članstvo v EU", ki navidezno daje prednost.
Nota izgu-bljena, znova pridobljena
Informacijo, da niso dobili note, s katero bi morala Slovenija Hrvaško po diplomatski poti obvestiti, da je po sprejetju zakona, ki omogoča hrvaškim državljanom nakup nepremičnin v Sloveniji, pripravljena uveljaviti načelo vzajemnosti tudi s Hrvaško,j e novinar em sporočil državni sekretar na hrvaškem MZZ Hidajet Biščevic na briefingu, namenjenemu nepremičninski problematiki z Italijo. Vendar pa je Slovenija Hrvaško že 28. junija z diplomatsko noto obvestila o začetku veljavnosti zakona o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb iz držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji za nepremičnine v Sloveniji, je dejal Dimitrij Rupel. Natanko tri mesece pozneje je Slovenija prosila Hrvaško, naj jo obvesti o organu oziroma kontaktni osebi, s katero bodo lahko slovenski državljani urejali papirje za nakup ne-premičninna Hrvaškem. "Sprenevedati se, da tega ni bilo, je po mojem zelo kratkovidno," je dejal Rupel. Nato se je oglasilo hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani, ki je odgovornost za nesporazum naprtilo slovenskim novinarjem, ki da so Biščevica "netočno interpretirali", saj da je ta le najavil, da se od slovenske strani pričakuje pojasnilo zakona.
Sanjski scenarij se ni uresničil
Sanjski razplet, ki so ga novembra napovedovali hrvaški mediji - da bodo varčevalci Ljubljanske banke po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije dobili 1,3 milijarde evrov odškodnine, zaradi česar se bo "Sloveniji zgodila ekonomska katastrofa, NLB pa se bo znašla v bankrotu" -, se je spremenil v veliko razočaranje. "Takšne sodbe nisem pričakoval. Bilaje popolno pre-senečnje, saj se je sodišče odločilo za tretjo možnost, ne pa za sprejetje ali zavrnitve tožbe," je na tiskovni konferenci dejal zastopnik varčevalcev odvetnik Milivoj Žugic, ko je prišla novica, da je sodišče sodbo zavrglo in se v njej osredotočilo le na pravni položaj trojice tožnikov. Torej tega,
da sta bila dva že poplačana iz prodanih nepremičnin LB na Hrvaškem, tretja tožnica pa ni izkoristila vseh pravnih možnosti v domovini. Prav zadnje bo po besedah odvetnikov temelj pritožbe na veliki senat, saj je sodišče že odločalo v takšnih primerih, ko je ocenilo, da bi bile finančne in druge obremenitve pritožnika prevelike. Opozorili bodo, da so slovenska sodišča zaradi ustavnega zakona nedosegljiva, sklicevali se bodo tudi na odločitev sodišča, ki je primer, kljub zdajšnjim pomislekom o neizkoriščenih pravnih sredstvih pritožnice, vzelo v obravnavo. Največje razočaranje pa je za zastopnike varčevalcev nedvomno odločitev, da sodišče o vsebini tožbe, torej kratenju človekovih pravic, ni odločalo. Napovedali so nove pritožbe, ki bodo dosegle vsebinsko odločitev.
Zagreb: V Slovenijo z osebno izkaznico
Hrvaško zunanje ministrstvo (MVP) je svoje državljane v začetku novembra obvestilo, da lahko hr-vaško-slovensko mejo še naprej prehajajo z osebno izkaznico, ne glede na informacije, da Slovenija s tem krši schengenski pravni red. MVP pojasnjuje, da od Ljubljane še ni prejelo informacije, obvestila ali pobude, s katero bi slovenska stran predlagala odpravo ali spremembe dvostranskega sporazuma iz leta 1997, ki ureja prehajanje državne meje. To pomeni, pojasnjujejo na MVP, da lahko Hrvati do nadaljnjega na meji pokažejo le osebno izkaznico. Teoretično to pomeni, da bi sporazum prenehal veljati šele v začetku februarja, če bi se mu Ljubljana odpovedala danes. Da Slovenija z izvajanjem tega dvostranskega sporazuma krši schengenski pravni red, so - neuradno sicer - potrdili viri pri Evropski komisiji, katere izvedenci naj bi to "nepravilnost" ugotovili med evalvacijo slovenske kopenske meje, Slovenijo pa pozvali k spremembi te prakse. Na Hrvaškem sicer preigravajo možnosti, kaj se bo zgodilo, če bo Slovenija popustila Bruslju. Poleg potnega lista bodo morali Hrvati na meji pojasnjevati namen in cilj potovanja ter dokazati, da imajo dovolj denar-ja. Potnih listov ne bi potrebovali državljani iz obmejnih območij, za katere bi še naprej veljal sporazum o obmejnem pro-
metu in sodelovanju, po katerem za prehod meje zadostuje maloobmejna prepustnica, po katero pa bi morali v Slovenijo. Vsi dosedanji odzivi na Hrvaškem kažejo, da si naši sosedje zelo želijo, da se dosedanji režim ne bi spremenil, sočasno pa računajo, da se bo za to v Bruslju močno zavzela tudi Slovenija.
Mesic in Drnovšek, tretjič
Predsednika sta se tretjič v drugi polovici leta srečala v Zagrebu. Zadnje letošnje državniško srečanje Janeza Drnovška in Stjepana Mesica je bilo sicer veliko bolj podobno srečanju dveh prijateljev, ki sta se v Zagrebu našla bolj po naključju. Preveliko je bilo pričakovanje, da bosta vsaj v obrisih predstavila zamisel, kako končati mučno prerekanje, kje naj poteka državna meja. Pred nekaj časa sta namreč državljanom obljubila, da bosta ostreje, tudi s svojimi predlogi, prijela svoji vladi, če ne bosta v razumnem roku sedli za pogajalsko mizo. Vmes se je celo zgodil najres-nejši mejni incident doslej, ko je pri Hotizi že rožljalo orožje. Zato je bilo pričakovanje, da bosta tokrat konkretnejša, še toliko večje, saj sta si predsednika ustvarila v javnosti položaj pomirj evalnega dejavnika nad razgretimi glavami v obeh vladah.
Zagreb le pripravil modro knjigo
Hrvaška vlada naj bi že konec novembra prejela modro knjigo o meji, ki je več mesecev nastajala pod vodstvom Sloveniji nenaklonjenega akademika Davorina Rudolfa. Akademik je dejal, da je knjiga na verifikaciji, vendar pa na vladi še v začetku decembra niso potrdili, da bi jo bili prejeli. Knjiga je strokovna in znanstvena podlaga za pravično rešitev mejnih sporov, je dejal Rudolf in zanikal, da je le odgovor na slovensko belo knjigo o meji. Dodal je, da to ni "knjiga kregarije". Dogovor, da bo Zagreb pripravil svojo knjigo, sta sklenila vlada in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, spisalo pa jo je 22 strokovnjakov - zgodovinarjev, kartografov, hidrografov, strokovnjakov za mednarodno pravo in geodetov. Knjiga ima menda 300 strani, ilustrirani povzetek pa bo preveden v angleščino.
Rok Kajzer
L__t'
■r—i
w
DESETLETJE KULTURNIH DOGAJANJ V NOVEM ODMEVU
Že od prve številke Novega odmeva spremljam kulturna dogajanja, predvsem nastope slovenskih u-metni-kov i-n ansamblov, gostovanja slovenski-h gledališč, razstave sloven-ski-h u-metni-kov, tematske razstave in razne prireditve.
4. septembra leta 1996 sta ministra za kulturo Slovenije in Hrvaške, Janez Dular in Božo Biškupic podpi-sala pr-ogr-am sodelovanja, ki- pr-edvi-deva vzpodbujanje kuturnih stikov na vseh področjih i-n na vseh r-avneh - od glasbe, književnosti in filma, do sodelovanja med arhivi in drugimi kulturnimi ustanovami. Kmalu smo doživeli potrditev trdnosti- slovensko-hr-vaški-h kulturnih vezi, in sicer z razstavo Vtis obilja, štu-katu-r-a 17. stoletja v Sloveni-ji-, ki- je bi-la na ogled v zagr-ebškem Mu--zeju- za u-metnost i-n obr-t. Oktobr-a je v zagr-ebškem HNK-ju nastopila velika slovenska mezzospor-ani-s-tka Mirjana Lipovšek. Že v drugi številki Novega odmeva, ki- je i-zšla leta 1997, je zaživela samostojna rubrika Kulturna obzorja, s prispevki in kr-onološki-m pr-egledom dogodkov na Hr-vaškem, zlasti v Zagrebu. Za-gr-ebške pr-edstave, gostovanja, razstave... sem
pogosto obiskovala osebno, nekatere pa povzela iz časopisov, televizije in radia. Ko sem prelistala vse številke Novega odmeva, sem ugotovila, da je bilo kulturnih dogodkov resnično veliko in da so na Hrvaškem natopili, gostovali oziroma razstavljali številni ugledni slovenski umetniki, ansambli, gledališča, da so bile na ogled različne tematske razstave.
Slovenci vedno sodelujejo na hrvaških festivalih: Dubrovniške poletne igre, Sv. Donat v Zadru, Splitsko poletje, Festival malih scen na Reki, Dnevi satire v Zagrebu, Zagrebški poletni festival, Festival folklore, PIF-lut-karski festival, Varaždin-ski baročni večeri, Reške poletne noči, Gostičevi dnevi, Glasbeni bienale Zagreb, Teden sodobnega plesa, Festival hvarske zgodbe, Mundial fotofestival, Paško poletje, Zlati lev Umag, Festival komornega gledališča, Filmski festival Motovun, gledališče Ulysses Brioni, Mednarodni kiparski simpozij Labin, Festival Sv. Marka v Zagrebu, Spomladanska revija jazza Zagreb, Svetovni festival animiranega filma, Evrokaz - mednarodni gledališki festival, Karantena Dubrovnik, Festival književnosti FARO(PI)S, Histria festival in Spancir fest v Varaždinu. Tradicionalno na hrvaških odrih gostujejo gledališča iz cele Slovenije: SNG Ljubljana, SNG Celje, SNG Maribor, Lutkovno gledališče iz Ljubljane in
Maribora, Koreodrama iz Ljubljane, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice in Gledališče s Ptuja. V desetih letih so iz Slovenije prišle tematske razstave: Umetnost na območju srednje Evrope, Slovenski plakat, Mojster HGG- slikar plastične mo-numentalnosti, Predzgo-dovinski jantar in steklo, Slovenski arhitekti 20002005, razstava japonskih lesorezov, 14 slovenskih arhitektov, 9 slovenskih arhitektov, foto nastop Alpske dežele, Kelti na Celjskem, Rifnik - pot do zvezd, Udomačena svetloba, Celjskih grofi, Slovenska arhitektura 20. stoletja, Jože Plečnik - arhitekt za za novo demokracijo...
Redni gosti hrvaških odrov so bili Slovenska filharmonija, Ljubljanska opera in balet, Plesni teater iz Ljubljane, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium Musicum, New Swing Quartet, Simfonični orkester RTV Slovenija, akademski godalni orkester DGU iz Maribora, Orkester slovenske vojske, Simfonični orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, Laibach, Klavirski trio Atair, Lačni Franz, Trobčeve krušne peči... če naštejem samo najvidnejše nastope. Po hrvaških galerijah sose odpirale razstave eminentnih slovenskih slikarjev, arhitektov in fotografov. Predstavili so se slikarji Matjaž Počivavšek, Gustav Gna-muš, Veljko Tomin, France Mihelič, Marjan Gu-milar, Janko Orač, Žarko
Vresec, Denis Kraškovič, Duba Sombolec, Damir Medvešek, Vasilije Josip Jor-dan. Pr-edstavi-li- so se tudi slavni oblikovalec Oskar Kogoj in arhitekta Ivan Vurnik in Boris Pod-recca. S fotografijo so se predstavili Zora Plešnar, Bogomil Cerin, Marija Braut, Rafael Podobnik, Fotoklub Maribor, Aleš Gregorčič. Tudi prozaisti in pesniki niso bili zapostavljeni: predstavili so se Kajetan Kovič, Marko Kravos, Žarko Petan, Andrej Blatnik, Drago Jančar, Aleš Car, Ciril Zlobec, Iztok Osojnik, Slavoj Žižek...
V tem obdobju je potekal t tu-di- teden slovenskega filma. HNK se je spomnil Bojana Stupice ob 30. obletnici njegove smrti. Izšli sta tudi zgoščenki dveh veli-ki-h hr-vaški-h u-metni-kov slovenski-h korenin Prerada Detička in danes žal že pokojnega tenorista Nonija Žunca. Ob koncu- pr-egleda mor-am našteti- tu-di- posamezne glasbene in dramske umetnike, ki so gostovali na hrvaških odrih: pianistka Dubravka Tomšič Sre-botnjak, flavtistka Irena Grafenauer, mezzosopra-nistka Marjana Lipovšek, tenorista Janez Lotrič in Branko Robinšak, spopra-nistki Ana Pusar Jerič in Mihaela Komočar, altis-tka Mirjam Kalin, igralca Polona Vetrih in Ivo Ban, trobentač Stanko Arnold, harmonikar Borut Zago-renski, violončelist Andrej Petrač, violist Miloš Milošev, violončelistka Karmen Pečar, jazz glasbenik Dejan Pečenko,

k
basist Jože Vidič, kantav-torja Vlado Kreslin in Zoran Predin. Kot dramski režiserji so gostovali Rene Mauri, Tomi Janežič in Robert Waltl. Gostovali so tudi eminentni slovenski dirigenti Marko Leto-nja, Uroš Lajovic, Anton Nanut, Mirko Cuderman, Borut Smrekar, Boris Val-tovini.
Sklep: veliko imen, veliko dogodkov. Ku-ltu-r-no sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ne bo zamrlo. Vse Slovence, zlasti člane Slovenskega doma, vabim, da tudi sami uživajo ob nastopi-h slovenski-h u-metni-kov i-n si- ogledajo razstave, ki prihajajo iz domovi-ne. Ob koncu- se mor-am spomni-ti- pomem-bni-h osebnosti- slovenski-h korenin, ki so ustvarjali in delovali (tudi) na Hrvaškem i-n so nas zapu-sti-li-v tem desetletju: slikar Vladimir Lesjak, pesnik i-n pr-evajalec Fr-anci- Zago-ričnik, baletna umetnika Pio in Pia Mlakar, slikar Oton Gliha, klasični filo-log, književnik, pesnik, prevajalec in kritik Brani-mir Žganjer, olimpionik Leon Štrukelj, znanstvenik, zbiratelj in športnik Žarko Dolinar, atlet France Srakar, književni zgodovinar in umetnik Jože Pogačnik, rastavrator i-n ar-heolog Emi-l Pohl, tenorist Noni Žunec, baletni- u-metni-k Stane Leben, dipl. ing. kemije Ivo Jerman in pred dnevi še Josip Jože Šutej. Naj ji-m bo lahka slovenska ali hrvaška gruda.
Polona Jurinic
K TES
1
Pisali smo
DOBRE ZELJE MEŠANI
NOVEMU ODMEVU
Novi odmev delovanje Sveta slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb redno spremlja vse od ustanovitve leta 2003. Na straneh našega časopisa smo obravnavali različne teme, od zgodovinske ustanovitve Sveta do najbolj aktu-alnega Zakona o volitvah na lokalni ravni v Republiki Hrvaški.
Svet in njegovi člani skušajo iz leta v leto čim bolje opraviti svoje dolžnosti, spremljati slovensko skupnost v Zagrebu, ji biti v pomoč in skrbeti za ohranitev slovenske ku-ltu-r-ne i-n naci-onal-ne identitete v Zagrebu. Svet je v sodelovanju s Slovenskim domom in v njegovih prostorih, saj svojih še nima, pripravil več okroglih miz, mini konferenc in praktičnih posvetovalnih urah. Razvoj Sveta počiva na stalnem izobraževanju njegovih članov, zato se redno in z velikim interesom udeležujemo vseh strokov-ni-h posvetov, ki- se nanašajo na delovanje Svetov v Republiki Hrvaški, in jih organizirajo Svet za nacionalne manjišine in Urad za nacionalne manjišine Republike Hr-vaške. Ker- lahko s sku-pni--mi močmi naredimo več, že od samega začetka redno sodelujemo v delu Koordinacije nacionalnih manjšin mesta Zagreba. Javnost o vseh teh dejavnostih ne bi vedela veliko, če ne bi o njih redno poročal Novi odmev in tako pomagal pri uveljavljanju Sveta v slovenski skupnosti v Zagrebu. Upamo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali odlično sodelovanje. Novemu odmevu pošiljamo veliko dobrih želja!!!
Člani Sveta slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb
"K

PEVSKI ZBOR
V	vseh številkah Novega odmeva smo spremljali dejavnost našega pevskega zbora. Naš zborovodja Fr-anc Kene je v Slovenski- dom pr-i-šel v času, ko je Novi odmev šele shodi-l i-n pr-avza-prav lahko rečemo, da sta sku-paj r-asla.
V	časopisu smo iz leta v leto poročali iz Šentvida pri Stični, kjer se naš zbor tradicionalno udeležuje Tabora slovenskih pevskih zborov. Redno smo nastopali- na nedeljskem, sku-pnem koncer-tu-, koncer--ta zamejskih zborov, ki je na sporedu dan prej, pa se nismo udeležili le dvakrat. Vsako leto se zbor odpravi tudi na Primorsko, kjer sodeluje na tradicionalni prireditvi Primorska poje, ki- pa vsakokr-at poteka v drugem kraju.
V	zadnjem desetletju smo v organizaciji Slovenske izseljenske matice peli v Ribnici in Postojni, nastopi pa so nas popeljali še v števi-lne dr-u-ge slovenske kraje: v Cerkno, Volčji potok, Ljubljano (Litostroj), Sevni-co, Dobovo, Globoko, Črnuče pri Ljubljani ...
V	Zagrebu smo pogosto nastopali na Kulturni manifestaciji nacionalnih manjšina Republike Hrvaške v koncer-tni- dvor-a-ni Vatroslav Lisinski, v Glasbenem zavodu pa ob obletnici Franja Serafina Vilharja Kalskega.
Miroslava Maria Bahun
a
Pisali smo
t
OBRAZI VELIKIH SLOVENCEV V NOVEM ODMEVU
Minulo je deset let od pr-ve številke Novega odmeva.
V tem obdobju smo pisali o številnih Slovencih, ki so živeli na Hrvaškem in stvarjali na področju znanosti, umetnosti, šolstva, gospodar-stva, športa ... S podatki o njihovem življenju in dosežkih smo polnili rubrike Preteklost v sedanjost (in znotraj nje serijo člankov z naslovom Slovenski slavčki na hrvaških odrih), Zdrav duh v zdravem telesu, Ali ste vedeli in žal tudi v zapisih In memoriam, saj so nas nekateri veliki r-ojaki v minulem desetletju za vedno zapustili. V moji evidenci je pr-ek 160 imen ljudi, o katerih smo pisali. Že če bi jih hoteli v jubilejni številki Novega odmeva samo našteti, bi bilo to težko, kaj šele, če bi jih hoteli še opisati. (Morda bi bilo zanimivo pripraviti nekakšen leksikon - indeks imen, ki bi ga spr-oti dopolnjevali.) Za tokratno, 30. številko, torej le izbor imen iz dveh r-ubrik: Pr-eteklost v sedanjosti in Pogovar-jali smo se.
V rubriki PRETEKLOST V SEDANJOSTI smo predstavljali pomembne Slovence, ki so zaznamovali hr-vaško zgodovino, nekateri že prva leta 18. stoletja. Tokrat se bomo spomnili nekaterih, ki so delovali v času, ko je že nastalo slovensko dr-uštvo v Zagr-ebu, iz kater-ega je zr-asel današnji Slovenski dom (l. 1929).
V rubriki POGOVARJALI SMO SE smo predstavili vse veleposlanike Republike Slovenije v Zagrebu. Za tokr-atno številko sem izbr-al njihova mnenja o slovensko-hrvaških odnosih. Rubrika POGOVARJALI SMO SE je bila tudi priložnost za spoznavanje slovenskih podjetij, ki so se uveljavila na hrvaškem trgu. Že v prvi številki Novega odmeva smo na zadnji str-ani objavili oglase slovenskih podjetnikov, ki so pr-ed šestimi desetletji podpir-ali izhajanje tedanjega glasila zagr-ebških Slovencev Odmev. Ob tem smo zapisali: "Podjetniki in obrtniki! Trgovci in gostilničarji! Direktorji slovenskih, mešanih in drugih podjetij! Zgledujte se po vaših pr-ednikih, ki so v tridesetih letih v Odmevu prepoznali odlično priložnost za reklamo! Svoje storitve in izdelke oglašujte v Novem odmevu." In so se zgledovali: pr-edstavniki slovenskih podjetij na Hr-vaškem so prihajali v Slovenski dom, br-ali Novi odmev in ga finančno podprli. Skozi rubriko POGOVARJALI SMO SE smo kajpak spoznavali tudi člane našega društva; v tokr-atni številki se bomo spomnili nekaterih, ki so se uveljavili na področju gledališke umetnosti, glasbe, likovne ustvar-jalnosti, gospodar-stva, špor-ta, znanosti...
Silvin Jerman
HINKO NUCIC (1883-1970)
Kot igralec in režiser je pomembno prispeval k umetniškemu uspehu Hr-vaškega nar-odnega gledališča v Zagrebu. O Nučičevi gledališki dejavnosti najdemo never-jet-ne podatke. V Ljubljani je režiral 112 pr-edstav in nastopil 885-kr-at. V zagrebškemu HNK-ju je režiral 74 pr-edstav in igr-al pr-ek 100 vlog. Bil je izjemno zanimiva oseba v društvenem življenju Slovencev v Zagr-ebu. Bil je eden od ustanoviteljev Narodne knjižnice in čitalnice (današnji Slovenski dom). Bil je zadnji pr-edsednik našega dr-uštva pr-ed 2. svetovno vojno. Vobdobju NDH-ja je pogumno deloval po pr-avilih dr-uštva in za njegove inter-ese. Po 2. svetovni vojni je obnovil delovanje dr-uštva in mu še dolga leta dajal svoj pečat, zaradi česar je postal častni predsednik dr-uštva. Slovenski dom mu je leta 1998 postavil spominsko ploščo na Masarykovi ulici 13. (Novi odmev št. 1, Pr-eteklost v sedanjosti, str-. 11)
JOSIP GOSTIC (1900-1963)
Osnovno šolo je končal v Homcu, or-gelsko pa v Ljubljani leta 1919. Dve leti je bil or-ganist v svoji r-ojstni vasi. Leta 1921 je postal član zbora ljubljanske Opere in se obenem začel učiti petja. Leta 1931 je diplomiral na Državnem konser-vator-iju. Bil je stalni gost zagr-ebške Oper-e, od leta 1960 pa njen pr-vak. Gostoval je v Benetkah, Firencah, Rimu, Londonu, Dresdnu, Neaplju, Sofiji, Bratislavi in Trstu. V svoji bogati karieri je Gostič odpel na stotine vlog v oper-i in pr-ek dvajset v opereti. Njemu v čast in spomin zagrebška in ljubljanska Opera že pet let organizirata Gostičeve dneve. (Novi odmev št. 3, Preteklost v sedanjosti, str. 16.)
FRANČIŠKA
PETELINŠEK
(1905-1993)
Ko se je bližala šestdesetem letu svojega življenja, se je začela ukvar-jati z izdelovanjem malih
skulptur iz lesa. Tu in tam je svoje kipce prinesla na pr-odaj na kar-lovški tr-g, kjer- sta jo opazila znani likovni samor-astnik Petar-Gr-gec in znani zbir-atelj samor-as-tniške umetnosti Gerhard Ledic ter začela širiti glas o izjemni kipar-ski samor-astnici. Po tistem so se njene r-azstave po Hr-vaški kar- vr-stile. Leta 1972 ji je Galerija Biškupic in Kutter (Biškupic je današnji hr-vaški minister- za kulturo) odprla vrata v tujino. Pr-edstavila se je v Mancestr-u v okvir-u r-azstave Naivne umetnosti Jugoaslavije. Sledile so^ r-azstave v Gradcu, na Dunaju, Železnem, Parizu in Italiji. (Novi odmev št. 21, Pr-eteklost v sedanjosti, str-. 20.)
VILIM BIZJAK (1892-1573)
Pekar-nar-, tovar-nar-, dobr-otnik. V Zagr-eb je prišel leta 1923 iz Rogaške Slatine, kjer je leta 1919 kupil pekar-no in poleg kr-uha začel izdelovati prepečenec, kekse in vafle. V Zagrebu je hitro napre-
doval in pred 2. svetovno vojno je bila njegova tovarna že največja te vrste na Balkanu. Leta 1939, ko je bila na vrhuncu, je zaposloval od 250 do 400 delavcev in 20 do 25 uslužbencev, med njimi največ iz Slovenije. To je bilo pravzaprav slovensko podjetje. Med 2. svetovno vojno je tovarna nemoteno delala, zaradi česar so jo po vojni tudi konfiscirali. Dejavnost je prevzelo novo državno podjetje Kraš, ki je proizvajalo tudi čokolado in bonbone nekdanjih tovarn Union in Mirim. Vilim Bizjak je bil zelo dejaven v Narodni knjižnici in čitalnici. V obdobju NDH, ko je bilo delovanje društva prepovedano, je rešil knjižnico in sam plačeval najamnino za društvene prostore. Tako je omogočil, da je društvo, iz katerega je nastal Slovenski dom, po vojni vnovič zaživelo. (Novi odmev št. 3, Preteklost v sedanjosti, str. 15.)
IVAN JANEZ SNOJ (1923-1964)
Diplomiral je na Višji šoli za fizično kulturo v Zagrebu. Najprej je poučeval na srednji šoli. Specializiral se je za rokomet i-n kmalu- so ga poi-menovali-Rokometni Janez. Kot selektor in trener državne rokometne reprezentance je šestkrat sodeloval na Olimpijskih igrah. Kot športni novinar je v različnih časopisih objavil več kot 700 prispevkov o rokometu. Predaval je znanim trenerjem na Norveškem, Švedskem, v Izraelu in na Japonskem. (Novi odmev št. 17, Preteklost v sedanjosti, str. 16.)
FRAN KOGOJ (1894-1983)
Bil je profesor Medicinske fakultete v Zagrebu. Štirikrat njen dekan in petkrat prodekan. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti- i-n u-metnosti-, pet let tudi njen podpredsednik in
štiri leta tajnik njenega oddelka za medicinske znanosti. Predaval je v več kot 50 evropskih in ameriških mestih. Bil je dopisni član slovenske, srbske, bosensko-hercegovske, baselske, dunajske in newyorške akademije, dopisni član 28 znanstvenih dermato-loških društev in častni doktor na štirih univezah. Bil je eden od ustanoviteljev in častni član (NAKIČ-a). našega društva (Novi odmev št. 2, Preteklost v sedanjosti, str. 17.)
MATIJA MALEŠIČ (veleposlanik v letih 1991-1998)
Je že res, da sta Slovenija in Hrvaška dve samostojni državi, ki ju loči državna meja, vendar to samo po sebi- ne bi- smelo v odnose vnašati-le nekaj slabega. Prizadevati bi si morali za novo kvaliteto v odnosih in izkoristiti možnost, da se popolnoma samostojno, brez kakršnega koli pokroviteljstva od zunaj, sporazu-memo o vseh pomembni-h zadevah. Da - z eno besedo - sami določimo natančna pravila igre. (Novi odmev št. 1, Pogovarjali smo se, str. 7.)
BOŠTJAN KOVAČIČ (veleposlanik v letih 1998-2002)
Hočemo evropske odnose med Slovenijo in Hrvaško (...) Zaostrovanje odnosov med dvema evropsko usmerjenima sosednjima državama, ki sta bili tako v skupni državi kot ob njenem razpadu zaveznici, bi bilo nezrelo in bi škodilo ne samo obema državama, ampak celo razmeram v regiji. Vsekakor pa jasnejšega izražanja stališč in argumentov ne bi ocjenjeval kot zaoštravanje. (Novi odmev št. 5, Pogovarjali smo se, str. 12.)
ANDREJ PETER BEKEŠ (veleposlanik v letih 2002-2005)
Moja glavna vloga je naprej ^^ vloga predstavnika Slovenije in njenih interesov, tudi obrambenih.
To se da na najboljši način početi tako, da se maksimalno spoštujejo razmere in tudi interesi Republike Hrvaške. Dobro urejeni odnosi so po mojem prepričanju samo tisti, ki upoštevajo interese in razmere v obeh partnerskih sosednjih državah. To ni samo moje stališče, ampak tudi stališče sedanje vladne koalicije in parlamentarne večine v Sloveniji. S Hrvaško je edino pametno graditi dobre prijateljske odnose v smeri strateškega partnerstva. (Novi odmev št. 18, Pogovarjali smo se, str. 12.)
MILAN OROŽEN ADAMIČ (veleposlanik od leta 2005)
Želja Slovenije je, da se vsa odprta vprašanja čimprej rešijo. Za to mora obstajati volja na obeh straneh i-n lahko vam zagotovi-m, da si-Slovenija prizadeva, da se odprta vprašanja, ki po nepotrebnem obre-menjujo naše odnose, rešijo. Ob tem je pomembno poudariti, da državi na večini področij odlično sodelujeta (kultura, znanost, šport, izmenjava izkušenj), kar je javnosti manj znano. Menim, da je čas pogajanj Hrvaške z EU primeren trenutek, da se odprte stvari uredijo. Potrebno je gledati naprej in se dogovarjati, kako bi lahko v prihodnje še bolje sodelovali- i-n kako bi lahko skupaj nekaj dosegli. Gre za to, ne kaj bi drug drugemu storili, temveč kaj bi skupaj ustvarili. Upam, da se bomo v naslednji-h letih dogovorili o skupnem sodelovanju v okviru EU. (Novi odmev št. 28, Pogovarjali smo se, str. 17.)
PREDSTAVNIKI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
Skozi pogovore smo spoznali naslednja podjetja: Gorenje Zagreb (direktorja Igor Meh in Janez Živ-ko), Lek kozmetiko Zagreb (direktor Viljem Šrajer), Sava Tires (direktorica Dragica Bušic), Merkur International (direktor Bojan Vidmar), Krko Farmo (direktor Želimir
Pisali smo
Pavičic), Palomo (vodja zagrebškega predstavništva Ivan Puntijar), MIP Zagreb (direktor Boris Sčrbec), Muro (direktorica Lidija Žderic), Lisco Zagreb (direktorica Barbara Kuhar), Polzelo Zagreb (direktorica Doroteja Čurik), Gorenje Split (direktor in častni konzul Republike Slovenije v Splitu Branko Vrščaj), Perutnino Ptuj (generalni direktor dr. Roman Glaser), Prevent (generalni direktor Jože Kozmus), Mer-cator H (predsednik uprave Petar Ivanovic), Petrol Hrvaška (predsednik uprave Igor Meh), Triglav osiguranje (članica uprave Željka Podobnik). Lipa Ajdovščina (direktor Peter Šiler), Chromos (predstavnik večinskega lastnika Heliosa v upravi Aleš Skok), Hyundai - auto Zagreb (direktor podjetja Boris Antolovic), Sava Trade (direktor Mladen Puljek), Eko-Monitor (direktor Silvester Kmetič).
JOSIP BOBI MAROTTI (rojen 1. 1922)
V Mariboru je prvič zaigral na odru- kot amater. V Zagrebu- je končal igralsko šolo pri dr. Gavel-li-, dramski- govor pa pri- veli-kem i-gralcu- Du-bravku- Du-jši-nu-. V slovenščini kot svojem maternem jeziku je prvič zaigral v tujini, v Tržaškem gledališču. Njegovo poklicno življenje je potekalo na različnih odrih: HNK Zagreb, dve leti Partizansko gledališče, pa spet HNK Zagreb, v letih 1946-49 gledališče na Reki, pa spet HNK in od leta 1953 Zagrebško dramsko gledališče; bil je eden od njegovih ustanoviteljev, v njem je dočakal u-pokoji-tev i-n i-gral tu-di- še po odhodu- v pokoj. Kot u-pokojenec redno sodelu-je v dramski- sku-pi-ni-Hi-stri-on. Njegovi-h vlog na gledališkem odru, na filmu, radiu in televiziji skoraj ni mogoče prešteti. 20 let je bil profesor na zagrebški Akademi-ji- dramski-h u-metnosti-. (Novi odmev št. 3, Pogovarjali smo se, str. 13.)
PRERAD DETICEK (rojen l-. 1931)
Na zagr-ebški- Glasbeni- akademi-ji-je di-plomi-r-al kot pr-vi- hor-ni-st leta 1959. Sledi-la je speci-ali-zaci-ja v Parizu. Bil je član številnih orkestrov: Zagrebške filharmonije, Simfoničnega orkestrta HRT, Komornega orkestra HRT, Orkestra jugoslovanske radiodifuzije, Orkestra zagrebške Oper-e i-n pi-halnega kvar-teta. Kot solist je nastopal s filharmonijo v Zagr-ebu-, Mar-i-bor-u-, Su-boti-ci- i-n Ljubljani. Igral je s simfoničnimi i-n komor-ni-mi- or-kestr-i- i-z Zagr-eba i-n Goetti-ngena ter- z Zagr-ebški-mi-soli-sti-. Kot soli-st, komor-ni- i-n or-kes-tralni umetnik je nastopal v večini evropskih držav in v ZDA. Bil je profesor za rog in komorno glasbo na Glasbeni- akademi-ji- v Zagr-ebu- i-n Sar-ajevu-. Dvakr-at je bi-l pr-odekan i-n dvakr-at dekan zagr-ebške Glasbene akademi-je. Še vedno je njen zu-na-nji sodelavec. Bil je član različnih nacionalnih žirij in mednarodnih žirij v Bad Harzburgu in Ženevi. (Novi odmev št. 7, Pogovarjali smo se, str. 11.)
VASILIJE JO-SIP JO-RDAN (rojen l-. 1934)
Končal je zagrebško Akademijo li-kovni-h u-metnosti- v r-azr-edu-profesorja Ljuba Babica, Krsta Hegedušica in Vjekoslava Paraca. Trideset let pozneje je sam postal profesor in dekan na isti Akademiji. Bil je profesor na oddelku Hrvaške akademi-je li-kovne u-metnosti- na Ši-r-okem br-i-jegu- v Bosni- i-n Her-cego-vini. Prvič je samostojno razstavljal v zagr-ebški- Mestni- galer-i-ji-, pozneje pa tu-di- dr-u-god po Hr-vaškem, v Sloveni-ji-, po Evr-opi- i-n tu-di- Azi-ji- i-n Amer-i-ki-. Kot hr-vaški- sli-kar- je u-vr--ščen v Strnjeno zgodovino svetovnega nadr-eali-zma avtor-ja Patr-i-cka Walber-ga. Ukvar-ja se tu-di- z r-i-sbo i-n grafiko. (Novi odmev št. 2, Pogovarjali smo se, str. 15.)
SILVESTER KMETIC (rojen 1. )
Sam se je u-veljavi-l na hrvaškem podjetniškem prizorišču. Vodi podjetja Eko-Moni-tor i-n predstavni-štvo Agfa dokumentacijskih sistemov. Ukvarja se s projektiranjem, uvajanjem i-n servi-si-ranjem doku-men-taci-jski-h si-stemov za procesi-ranje i-n arhi-vi-ranje veli-kega obsega doku-mentaci-je. Krog ponu-dni-kov te dejavnosti je zelo majhen. Agfa ima dolgoletno tradicijo mikrofilma. Eko-Moni-tor delu-je v celotni- Ju-gov-zhodni Evropi, od Ljubljane do Tirane. (Novi odmev št. 23, Pogovarjali smo se, str. 15.)
OLGA ŠIKOVEC LUNCER (rojena 1. 1933)
Obi-skovala je srednjo ekonomsko šolo v Celju in opravila tečaj za telovadno vadi-telji-co. Kot atletinja je za državno reprezentanco nastopi-la 30-krat, 15-krat je bi-la prvaki-nja Ju-goslavi-je. Postavi-la je 17 državnih rekordov. Z rezultatom 11,7 seku-nde v teku- na 100 metrov i-n 24,2 seku-nde na 200 metrov je bila leta 1961 uvrščena med 20 naj-hi-trejši-h atleti-nj na svetu-. Sodelovala je na olimpijskih igrah v Rimu ter evropski-h prvenstvi-h v Stoc-kholmu- i-n Beogradu-. Nastopala je za Slovenijo in Hrvaško. (Novi odmev št. 11, Pogovarjali- smo se, str. 12.)
D-r. STANISLAV PAVLIN (rojen 1. 1949)
Je profesor na Fakulteti promet-ni-h znanosti- zagrebške Uni-verze. Kot profesor gostuje na Fakulteti za pomorstvo i-n promet v Portorožu in Fakulteti za promet in komu-ni-kaci-je v Sarajevu-. Je strokovnjak za letalski- promet. Posebej ga zanimajo letališča na Hrvaškem in tudi v Sloveniji (Portorož, Brnik). Bil je svetovalec za razvoj letališč v Sarajevu, Skopju, Rigi, Ekaterinburgu, Kemeru... (Novi odmev št. 25, Pogovarjali- smo se, str. 17.)

4
I
Anketa
SE NA MNOGA LETA, NOVI ODMEV - MOJE NAJLJUBŠE ČTIVO!
Anton La-h:
Novi odmev je čtivo, ki mi pomaga obnavljati materni jezik, saj že zelo dolgo živim v Zagrebu. Vsaka I-ubI-ika je posebna in vse informacije so zelo zanimive. Posebej pomembne se mi zdijo zgodovinske teme, zanima me namreč preteklost od samih začetkov pa do današnjih dni. Vedno mi je bila všeč npI-. beseda uI-ednika.
Ja-sna- Kotrle:
Vsaka informacija v Novem odmevu je pomembna. Zanima me vse, kaI-se dogaja v Sloveniji, odnosi med Slovenijo in HI-vaško, zlasti pa odnos do zamejcev. Najbolj sta mi všeč rubriki Ne pozabimo slovenskih jedi, kjeI-vedno najdem kakšen dobeI- I-ecept, in seveda PI-e-teklost v sedanjosti, kjeI-vedno zvem tudi za kakšno novo zgodbo iz pestI-e zgodovine Slovenije.
Cveta Matko:
Novi odmev bI-alcem zagotavlja novice o dogodkih v obeh državah, z njim spoznavamo zgodovino
I Slovenije in njene lepote. Z bI-anjem obnavljamo slovenski jezik in s tem 0 našo pI-ipadnost naši staI-i domovini, čeprav smo na Hrvaškem že dolgo časa in ^^ smo tukaj pognali koI-eni-ne. Zelo I-ada beI-em I-ubI-i-ko PI-eteklost v sedanjosti, keI- se tako povezujem s svojo pI-elepo domovino in obenem pI-ebujam spomi-¡. Rubrika je pomembna
tudi zato, keI- mlajše gene-I-acije seznanja s pI-ebogato zgodovino Slovenije in Slovencev, ki so živeli in ustvarjali na HI-vaškem.
Ma-jda- Pisternik:
Novi odmev je zame zelo pomemben, v njem lahko berem v domači besedi in si pI-ebeI-em maI--sikateI-o zanimivo temo. Všeč mi je, da imamo časopis, ki spI-emlja pI-av naše delovanje in dogodke pI-i nas. NajI-aje beI-em I-ubI-ike PI-eteklost v sedanjosti, PI-e-govori so zaklad človeške modI-osti, Ustvarjalnico...
v
Hedvika Ceranic:
Novi odmev mi zelo veliko pomeni, saj je edini časopis, namenjen pI-av zagI-ebških Slovencem. Veseli me, keI- lahko beI-em pI-ispevke v slovenščini in tako ohranjam stik z jezikom. Težko bi izbI-ala I-ubI-iko, ki mi je najbolj všeč, berem vse po vI-sti, moI-da najI-aje PI-ete-klost v sedanjosti, Ne pozabimo slovenskih jedi...
Fra-nc Stra-šek:
PI-i nastajanju Novega odmeva sodelujem od samega začetka pred desetimi leti. Svoje pI-ve koI-a-ke je naredil v času, ko je shodila tudi slovenska skupnost na HI-vaškem. Želeli smo se uveljaviti na Hrvaškem in v matični državi Sloveniji, s skupnimi močmi smo se borili in dosegli, da so nas pI-iznali kot avtohtono manjšino v obmejnem območju
HI-vaške in Slovenije, naše pI-ijatelje iz Dalmacije pa kot Slovence po svetu. Po dolgih letih nam je uspelo uresničiti vse načrte, spoštujeta nas obe državi, smo pI-iznana nacionalna manjšina na HI-vaškem in imamo odlično urejene odnose z matično državo. PI-izadevanja slovenske skupnosti na HI-vaškem pa bi brežkone ostala skrita in v temi, če ne bi bilo Novega odmeva, v kateI-em smo redno poročali o naših ciljih in dosežkih. Zanima me vse, kaI- objavi Novi odmev, beI-em vse po vI-sti, najI-aje pa I-ubI-iko PI-ete-klost v sedanjosti in pI-egle-de političnih dogodkov.
Polona Jurinic:
Od I-ojstva Novega odmeva z veseljem pišem pI-ispevke za I-ubI-iko Kulturna obzorja. Redno in I-ada obiskujem kultuI-ne dogodke, mislim pa, da enako velja le za manjše število članov Slovenskega doma. Želim si, da bi moje poročanje in vsi prispevki s področja kulture v Novem odmevu spodbudili tudi ostale in da bi med bralci vzbudili čim večje zanimanje za kultuI-o. Novi odmev je zelo pomemben tudi zato, keI- ima aI-hivsko vI-ednost; v njem so shI-a-njeni zapisi o vseh pomembnih dogodkih minulega desetletja in so zaklad znanja za bodoče generacije. Kot bI-alko Novega odmeva me poleg kultuI-e posebej privlači rubrik PI-eteklost v sedanjosti. Za
prihodnost si želim, da bi v Novem odmevu objavljalo čim več ljudi in da bi na straneh našega časopisa svoje vtise in izkušnje z nami delili tudi posamezniki, ki tega doslej še niso počeli.
Ivica- Ku-nej:
Novi odmev je zame še en dokaz, kaj vse je mogoče uresniči, če so ljudje pridni in složni. Novi odmev je že zdavnaj prestopil vI-ata Slovenskega doma in je v desetih letih postal osrednji časopis ne le za zagI-ebške Slovence, temveč tudi ostale Slovence na HI-vaškem. Moje najbolj pI-iljubljene stI-ani Novega odmeva so posvečene kulturi, zanimajo pa me tudi pI-ispevki o dI-ugih slovenskih dI-uštvih teI- I-ubI-ika PI-eteklost v sedanjosti.
Silvin Jerma-n:
Pomen Novega odmeva je moI-da najbolje povzel pI-vi slovenski veleposlanik na HI-vaškem Matija Malešič, kije za drugo številko glasila povedal: "Izid Novega odmeva je nadvse slovesen dogodek. V časopisu so me navdušili kI-atki pI-ispevki, opisi zgodovinskih in aktualnih dogodkov. Novemu odmevu želim čim več čim boljših odmevov in da bi izhajal kaI- se le da I-edno in dolgo." Ob slovesni obletnici, 10-letnici izhajanja in izidu 30. številke, Novemu odmevu želim, da bi se mu tudi v prihodnje uresničile vse
mm
h :
lil
b Anketa
prej naštete dobre želje! V našem glasilu rad berem vse po vrsti, najbolj pa me pritegnejo rubrike Ali ste vedeli, Ustvarjalnica, Zdrav duh v zdravem telesu in nezgrešljive humoreske Irene Hribar.
Matea Hotujac:
Zame je Novi odmev pravi zaklad znanja in neskončen vir zelo zelo zanimivih zgodb in pričevanj iz življenja Slovencev v Zagrebu in na Hrvaškem. Prav na straneh Novega odmeva sem i-zvedela največ o neprecenljivih dosežkih, ki so jih zapustili Slovenci na Hrvaškem. Letos sem imela izredno čast, da so me sprejeli v uredništvo Novega odmeva in sem za to zaupanje zelo hvaležna vsem kolegom iz uredništva. Upam, da bom s svojimi prispevki in pomočjo pri ustvarjanju Novega odmeva k branju pritegnila tudi mlajše generacije, jih spodbudila, da prebrskajo naš časopis in s tem začnejo neverjetno potovanje skozi pravo zgo-dovi-no. Zani-majo me vse rubrike, praviloma pa najr-pej preberem Preteklost v sedanjosti, stare slovenske pregovore ter praktične nasvete iz kulinarike.
v
Darko Sonc:
Ko si od ideje, nastajanja prve številke in do današnje, 30. številke ves čas zraven, in ko z istimi ljudmi toliko let sodeluješ pri nastajanju glasila, kakršen je Novi odmev, te z njim povežejo posebna čustva. Kakor pred izidom prve številke, tudi danes, ko imam že deset
T%
let izkušenj, vsako novo številko vzamem v roke z občutkom velike treme in strahu - Nam je uspelo? Je vse, kot mora biti? Ta strah je breme, ki ga nosimo vsi člani uredništva od številke do številke. Ko se strah spremeni v prijeten občutek zadovoljstva, da smo zopet uspešno dokončali delo, dobim zagon in že začnem razmšljat o naslednji številki. In tako naprej...
Miroslava Maria Bahun:
Čas gre hitro in kar težko je verjeti, da z Novim odmevom živimo celo desetletje. Z njl-m je eno samo veselje, včasih pa vendar tv-dl- nekaj skrbi, tako kot pri človeku. Z vsako novo števl-lko pridejo nove skrbl-. Enake in različne. Novi odmev ml- pomenl- pravl- odmev novic, informacij, dogajanj
Vse je zanimivo. Že ko prepl-sv-jem prispevke, se spomni-m, kako je bi-lo, i-n vi-di-m, kako so dogodki-odmevall-. Ker z Novl-m odmevom kar nekako živim, lahko rečem, da mi je všeč prav vsak prispevek. Če pa že moram l-zbl-ratl-, ml-je najljv-bša rv-brl-ka Kv-ltv-rna obzorja, morda bl- lahko prištela še Ne pozabi-mo slovenski-h jedl-. Ko besedl-la, kl-jl-h sama napl-šem all-jl-h prepl--sujem, zaživijo na straneh časopisa, lepo oblikovana in urejena, se počutim, kot bl- slavl-la tv-dl- sama. Vsaka števl-lka - novo rojstvo, nov rojstni dan. Odmevček, želim ti vse najboljše za 30. rojstnl- dan!
i
DESET LET ZDRAVEGA DUHA V ZDRAVEM TELESU
Oče sodobnega športa Pier de Coubertain je najbolje povzel moto vsakega športnl-ka «Pomembno je sodelovati in ne zmagati!» In res se posameznik skozi šport zgradi v zdravo močno osebo. Sport se razv-me v vseh jezl-kl-h l-n ne pozna meja, jezl-k športa je potrpežljivost, vztrajnost in spoštovanje do sotek-movalca.
Slovenskl- športnl-kl- na Hrvaškem so vell-ko prl-spe-vall- k hrvaškemv- l-n slovenskemv- športv-, nl-koll-se jl-h nl- gledalo le kot all- Slovence all- Hrvate. Bl-ll- so našl- športnl-kl-, borl-ll- so se za naše barve. Vesell-mo se vseh nji-hovi-h u-spehov.
Za razvoj zagrebškega športa je zagotovo najbolj zaslužen Franjo Bučar. Sicer pa so se Slovenci uve-
Iljavl-ll- v števl-lnl-h športl-h, od atletl-ke do hokeja na ledu. O njih smo poročali v vseh številkah Novega odmeva. Včasih v rubrikah Pogovarjali smo se in Preteklost v sedanjosti, največkrat pa v rubriki Zdrav dv-h v zdravem telesv-. Nekaj znamenl-tl-h športnl-kov omenjamo tv-dl- v našl- jv-bl-lajnl- števl-lkl-.
Josip Jože Kotnik je pustil sledi ne le v zagrebškem, temveč tudi v hrvaškem športu. V teku na 500 in 1500 metrov je bil večkratni državni prvak in rekorder. Bil je član zagrebškega športnega društva Concordija. Avgust Prosenik je bil kolesar. Leta 1932 se je včlanil v zagrebškl- «Hrvatskl- klv-b bl-cl-kll-sta Zagreb 1887». Sodeloval je na olimpijskih igrah v Berlinu (1936) in Londonu (1948). Največji uspeh je dosegel leta 1948, ko je zmagal na prvi Tekmi miru od Varšave do Prage; proga je bl-la dolga 1100 kl-lometrov. Lea Habunek je bila odlična teniška igralka, pozneje pa je dolga leta sodelovala pri pripravah mednarodnl-h teniških turnirjev. Bila je članica Slovenskega doma.
V	nogometu so se zapisali Belak, Rakar, Vidmar in Kogoj, vsi člani zagrebške Concordije. Bogo Grilc l-z Karlovca je bl-l pojem v-spešnega skakalca v vodo, 14-krat je bl-l prvak Jv-goslavl-je v skakanjv- z deske in stolpa. Zanj je arhitekt in graditelj Planice inž. Stanko Blov-dek v Karlovcv- zgradl-l 10 metrov vl-sok leseni skakalni stolp ob Korani. Žarko Dolinar je bil eden najboljšl-h športnl-kov, kar jl-h je l-mela Hrvaška.
V	naml-znem tenl-sv- v parv- je bl-l svetovnl- prvak skv--paj z Vl-ll-mom Haranganom, kot posameznl-k pa je bil 3. na svetu. Brata Rataj sta zaznamovala hrvaški hokej, Ivan Janez Snoj rokomet. Zgodbo o znanih slovenskih športnikih pa zaokroža izjemna atletinja, oll-mpl-jka Olga Šl-kovec Lv-ncer.
Silvin Jerman in Matea Hotujac
r IHR
;

r"

Preteklost v sedanjosti
DRAGOTIN DRAGO passer:
pravnik, skladatelj, prevajalec
Do prvih not - Dragotin Passek se je rodil 18. decembra leta 1917 v Vrhpolju pri Vipavi. Njegov oče je bil hrvaškega porekla, mati je bila Slovenka. Počutil se je kot Slovenec in se je tako tudi javno predstavljal in tudi dokazoval z aktivnim sodelovanjem v karlovškem slovenskem društvu Slovenski dom Triglav.
V Karlovcu je končal gimnazijo, v Zagrebu pa Pravno fakulteto. Po diplomi se je zaposlil na karlovškem sodišču kot sodnik. To delo je opravljal vse do upokojitve.
Vedno je imel veliko smisla za glasbo in je vzporedno z gimnazijo obiskoval karlovško Srednjo glasbeno šolo. Skladateljstva se je učil pri Rudolfu Tacliku (1854-1942), hrvaškem skladatelju cerkvene glasbe, zborovskih in solo pesmi. Da bi se izpopolnil za skladatelj-stvo, se je pri Tacliku učil ne samo v šoli, temveč tudi zasebno, vse do Taclikove smrti. Prve note je Passek zabeležil v času narodnoosvobodilne vojne, ko je med drugim pisal za partizanske zbore.
Glasba ni bila samo konjiček - Po koncu druge svetovne vojne se je poklicno posvetil sodniškemu delu, ob tem pa se je leta 1946 začel resno ukvarjati s skladateljstvom. Skladal je zborovske skladbe za karlovške pevske zbore ter skladbe za solo petje - samospeve in za klavir. Ustvarjal je tudi komorno glasbo. Napisal je pet kantat in dva opusa za godalni kvartet. Njegovo delo za harfo je izvedla znana zagrebška harfistka Rajka Dobranic-Maz-zoni. Ob 15. obletnici ustanovitve AVNOJ-a leta 1958 so Karlovški mestni simfonični orkester, karlovški pevski zbori in vokalni solisti izvedli kantato Radost na besedilo Vladimirja Nazorja. Njegove skladbe so veliko uspeha doživele tudi v širšem prostoru, ne le na karlovškem območju. Leta 1977 je prejel drugo nagrado strokovnega ocenjevalnega odbora na Festivalu kajkavske popevke. Leta 1979 je na istem festivalu zabavne glasbe prejel nagrado Večernjega lista Srebrna tamburica. Leta 1986 je dobil prvo nagrado tega festivala v kategoriji koncertnih pesmi. V letih 1980, 1981 in 1982 so njegove skladbe izvajali na Dnevih hrvaške glasbe. Prejel je tudi številne nagrade in priznanja karlovških kulturnih organizacij in podjetij ter Društva skladatelja Hrvaške, katerega član
je bil. Deloval je tudi v društvenih telesih. Leta 1982 je Zveza skladateljev Jugoslavije izdala knjigo "Muzika i muzičari u NOR". V njej je opisano tudi glasbeno ustvarjalno delo Drago-tina Passka. Od leta 1977 so njegove skladbe izhajale v tiskani obliki.
Tedanji predsednik Društva skladateljev, recenzent in skladatelj prof. Adalbert Marko-vic je o Passeku pisal takole: "Njegove številne zborovske pesmi in solo pesmi - samospevi so zaradi melodičnosti postale dostopne tako za izvajalce kakor za poslušalce, zato je pričakovati, da bodo zelo dobro sprejete. Vsekakor po žanru in maniri pomenijo obogatitev naše pevske literature in zato so vredne objave v tiskani obliki. Tako bi postale dostopne velikem številu izvajalcev in velikem številu poslušalcev."
Passek je deloval tudi kot dirigent in se ukvarjal z glasbeno publicistiko. Pisal je kritike in urejeval glasbeno rubriko v časopisu Književnega kluba Karlovec. Ob 30-letnicijav-nega glasbenega delovanja so mu Karlovčani pripravili jubilejni koncert.
Prevajalska zapuščina - Dobro znanje engleškega, francoskega in nemškega jezika, izkušnje s skladateljsko publicistiko in ljubezni do književnosti so ga privedli na pot prevajalstva. Dediščino svoje prevaljalske dejavnosti je podaril Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačica v Karlovcu. Zapuščina obsegas črtice, novele, bajke, dramska dela in romane. Zastopani so bili manj znani in v svetovni literaturi znani pisatelji. Iz angleščine, na primer, je prevedel Tri novele Charlesa Dickensa, dva zvezka Shakespearjevih gledaliških del (Kralj Lear, Machbeth, Sen kresne noči, Romeo in Julija), Belega očnjaka Jacka Londona. Iz francoščine je prevedel Damo s kamelijami Aleksandra Dumasa, iz nemščine pa dve pravljici Vitez z labodom (Lohengrin) in Wilhem Tell iz knjig z naslovom Iz carstva nemških bajk, Osvobajanje Švice, podatke o življenju in delu norveškega skladatelja Edvarda Griega.
Drago, kakor smo ga klicali, je bil vzoren soprog, naklonjen družinskem življenju. Bil je vsestransko dejaven v glasbenem življenju na lokalni in republiški ravni. Skromno je zapustil svoj Karlovec 23. avgusta leta 2004.
Silvin Jerman
31 Kulturna obzorja
raški zbor «Bilkuši» pod vodstvom Josipa Lileka.
26.	septembra je bil v Hrvaški izseljenski matici forum hrvaških manjšin - strokovno zborovanje o statusu in problematiki hrvaških manjšinskih skupin v Evropi. Večerni program sta v Lutkovnem gledališču pripravili kulturni društvi iz Ljubljane in Velenja.
27.	septembra je bila v Društvu hrvaških književnikov predstavitev pesniških zbirk Antonije Baksa Srnel, ki se je rodila leta 1945 pri Čakovcu, že štirideset let pa živi v okolici Ljubljane. 28. septembra je v Lutkovnem gledališču nastopil ansambel Komušina iz Škofje Loke.
29. septembra je v Hrvaški izseljenski matici potekala tribuna z naslovom Hrvati v Sloveniji - včeraj, danes. Pogovor je vodila mag. Mirjana Domini, predavala je dr. Vera Kržišnik-Bukic. V Sloveniji po zadnjem popisu prebivalstva živi 50 tisoč Hrvatov, ki so dobro integrirani v slovensko družbo. Svojo narodno identiteto razvijajo z delovanjem v dvanajstih kulturnih društvih, ki so povezana v Zvezo hrvaških društev. Večina društev izdaja svoja glasila, kmalu naj bi začelo izhajati tudi glasilo zveze z naslovom «Korijeni». Časopis bo izhajal dvakrat na leto ob podpor-i- slovenskega mi-ni-str-stva za ku-ltu-r-o.
Polona Jurinic
teden hrvatov iz slovenije
Pod pokroviteljstvom hrvaškega predsednika Stjepana Mesica je v Zagrebu od 25. do 29. septembra potekal teden Hr-vatov i-z Sloveni-je.
Na uvodni slovesnosti v prostorih Hrvaške izseljenske matice sta udeležence pozdravila ravnateljica Matice Katarina Fuček in predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Ivo Garic.
Ob tej priložnosti so odprli dve razstavi. Na razstavi z naslovom "Sadašnji i prijašnjU-" se je s karikaturami znanih posameznikov iz javnega življenja Hrvaške, Slovenije in sveta predstavil arhitekt Darko Šarac, (rojen leta 1935 v Varaždinu). Sledila je otvoritev razstave slik Silva Maj-kusa. Umetnik se je rodil leta 1933 v Majkusu v občini Poreč. Izšolal se je za fotografa. Živi in slika (slikarstvo ga je navduševalo že v mladosti) v Portorožu, kjer se ukvarja s sadjar-stvom.
Za glasbeni program so poskrbeli člani Kulturnega društva Medimurje iz Ljubljane, in sicer mešani pevski zbor «Kat ruže» pod vodstvom Emila Kovačica in tambu-
spominska plošča
alojziju
stepincu
kredarici
KardU-nal AlojzU-j StepU-nac je edU-ni blaženi, ki se je povzpel na vrh Triglava. To se je zgodilo 3. avgusta leta 1936. Med 2. svetovno vojno je pomagal i-zgnani-m Slovencem, med njU-mU- duhovnU-kom Mariborske škofije, kar ga uvršča med največje dobrotnU-ke slovenskega naroda U-n
katolU-ške cerkve med SlovencU-.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je 18. januarja leta 1999 potekala okrogla miza z naslovom Časi svetnU-kov, na kateri sta dr. Marjan Turnšek iz Maribora in dr. Juraj Batelja i-z Zagr-eba pr-edstavi-la nova blažena Antona Martina Slomška in
Alojzija Stepinca. Takrat se je poro-dU-la zamU-sel o postavU-tvU- spomU-nske plošče blaženemu kardinalu Stepincu na Triglavu. V atriju frančiškanskega samostana v Lju-bljani- so 14. decembra leta 2003 prU-pravU-lU- razstavo z naslovom Svetnik s Triglava. Na ogled so bile fotografije, dokumenti in članki, ki govorjo o Stepinčevem odnosu do Slovenije i-n Slovencev.
5. avgusta letos sta na Kredarici pod vrhom Triglavom mariborski škof dr. Anton Stres in pomožni zagrebški škof Vlado Koršic na maši posvetila kapelico Marije snežne in spominsko ploščo v spomin na 70. obletnico Stepinčevega vzpona na Triglav.
Zami-sel o postavi-tvi- spomi-nske plošče je bila uresničeva v sodelovanju z župnikom iz Dovja Francem UrbanU-jo U-n projektantom kapele dr. Jožetom Marinkom. Na posvetitvi spominske plošče je bilo kljub slabem vr-emenu- tu-di- okoli- petdeset zagrebškU-h planU-ncev. Slovenske javnost je bila do pobude žal precej zadržana.
Polona Jurinic
31 Kulturna obzorja
reportaža
z 41.
borštnikovega
srečanja
Maribor, 13. - 25. oktober 2006
Maribor je te dni spet zaživel z Bor-štni-kom pod obnebjem nesporne lepote. Ozrimo se okrog sebe: bogovi- vse dni- bor-štni-kovanja mesto pod Pohorjem zasi-pljejo z dar-ovi- pr-e-lepe sončne jeseni, pod kr-i-stalno nebesno modr-i-no se holmci-i-n gor-i-ce odevajo v zlato pr-eobleko. Koli--ko lepote pa je obi-sko-valec deležen šele, ko se poda v notr-anjost Talijinega hrama i-n se po zatemni-tvi-luči prepusti skrivnostnem čaru odrske u-tvar-e, ki- zasi-je vanj vsakič, ko se dvigne zavesa. Z bobni, fanfarami in nagovorom mariborskega župana Borisa Soviča, še prej pa s str-okovno pr-i-r-e-di-tvi-jo, kakr-šna se za naji-meni-tnejši- slovenski gledališki festival spodobi - otvoritvijo rastave o Mariji Veri (razstavo in film smo si ogledali že v našem domu), se je začelo 41. Borštnikovo srečanje. Pred pr-vo tekmovalno pr-edstavo sta na oder- stopi-la pr-edsedni-k sveta Bor-štni--kovega srečanja Tone Partljič in slav-nosni- govor-ni-k, mi-ni-ster- za ku-ltu-r-o dr-. Vasko Si-moni-ti- ter- pozdr-avi-la vse, ki sodelujejo na festivalu. Na srečanju se je zvr-sti-lo deset tekmovalni-h pr-ed-stav po i-zbor-u- selektor-ja Mateja Bogataja, ki na presenečenje in razočaranje največjih gledaliških inštitucij v
tekmovalni- pr-ogr-am ni- u-vr-sti-l največjih gledaliških predstav. Selektor si- je ogledal 90 pr-i-javljeni-h pr-edstav in ocenil, da so večjo dovršenost pokazale manjše, bolj komor-ne pr-ed-stave. Prevladala so režiserka imena, ki smo jih že videli v prejšnjih letih, predvsem mlajši režiserji in režiserke. Letošnja selekcija je pokazala svojevrsten prerez časa, prostora in družbe znotraj katerih živimo (liki tujcev, pr-i-šlekov i-n emi-gr-antov, tor-ej di-slo-ci-r-ani-h i-n r-azseljeni-h oseb, ki- so na lovu za identiteto). In kakšne so nagrade, kijih je podelila strokovna žirija v
sestavi Petra Pogorevc (predsednica), Majda Križaj, Aleksandar Milosavlje-vic, Rok Vevar in Iva Zupančič? Velika nagrada Borštnikovega srečanja za najboljšo u-pr-i-zor-i-tev je pr-i-padla predstavi Fragile mlade avtorice Tene Stivičic v režiji Matjaža Pograjca in i-zvedbi- Slovenskega mladi-nskega gledališča. Nagrada za najboljšo režijo je soglasno pr-i-padla Jer-neju- Lor-en-ci-ju- za pr-edstavo Ep o Gi-lgamešu v i-zvedbi- Slovenskega mladi-nskega
gledališča. Nagrado Dominika Smoleta za dr-amsko besedi-lo je pr-ejela Ana Lasic za dramo Za zdaj nikjer v i-zvedbi- SNG Mala dr-ama, Lju-bljana. Nagrade za druge dosežke so dobili: Branko Hojnik za scenografijo, Belinda Škarica za kostumografijo in Mi-tja Vr-hovni-k Smr-ekar- za glazbo. Nagr-ado za mlado i-zgr-alko je pr-ejela Vanja Plut za vlogo Irene v predstavi Bolezen mladosti (izredna predstava v celoti). Pet enakovrednih igralskih nagr-ad: Bar-bar-a Cer-ar-, Janja Maj-zelj, Nataša Matjašec, Radko Polič, Mar-i-nka Šter-n. Nagr-ado za estetski preboj je žirija soglasno prisodila Ivici Bulja-nu za režijo predstave Ena in druga. In končno, najvišje priznanje, Bor-štni-kov pr-stan za življensko delo, je žirija v sestavi Mojca Kreft, Bine Matoh in Tone Partljič podelila Petru Ternovšku, igralcu- Dr-ame SNG Mar-i--bor. Od začetka 70 let pr-ejšnjega stoletja je na matičnem odru izoblikoval vr-sto najbolj mar--kantnih likov iz domače i-n tu-je gledali-ške li-ter-a-tu-r-e. Nastopi-l je tu-di- v nekaj celovečernih filmih (Let mrtve ptice, Moj ata socialistični ku-lak, Lju-bezen nam je vsem v pogubo...) ter v več TV-filmih in nadaljevankah. Za gle-dali-ško u-stvar-janje je med dr-u-gi-m pr-ejel nagr-ado Pr-ešer-no-vega sklada (1983), Linhartov prstan, Glazter-jevo li-sti-no.
Tako! Nagrade so podeljene. Da bi vsa ta dogajanja gladko potekala, se je tr-eba vedno znova zelo potr-u-di-ti-, kajti «dežurni kritiki» so vedno na preži. O tem Tone Partljič piše: «So ljudje, ki v vsakem času govorijo o krizi družbe, o krizi morale, krizi vr-ednot i-n kajpada o kr-i-zi- slovenske dramatike, krizi gledališča itd. In tis-

31 Kulturna obzorja
^ ti, ki iščejo, tudi zmeraj najdejo «kri-"X zo». Velikokrat nas zgodovina pouči, da so bili kdaj časi kriz najbolj plo-doviti časi. Duhoviti Bernard Shaw je baje takole odgovoril znanilcem «kriza teatra» v svojem času: Seveda, prav imate, gledališče je v krizi. Sofokles in Shakespeare sta mrtva, jaz pa se danes slabo počutim. Ni jih malo, ki poskušajo reči in so lani že kričali: Borštnikovo je v krizi. Imajo prav, Borštnik in Gombač sta mrtva, jaz pa se danes slabo počutim. Ni jih malo ki pravijo: v Evropi smo, hočemo evropski festival. Jaz pa jim odgovarjam: Seveda. A v Evropi festivali veliko stanejo. Zastonj se mačke švigajo, piše v Matičku. A odgovarjam tudi bolj resno: Ne le v Evropi, v globalnem svetu smo. V talilnem loncu. Ravno zato potrebujemo svojo gledališko «ligo prvakov». Torej festival slovenskih gledališč. Seveda brez plota.».
In festival je bil slovenski, kajti slovenska gledališka produkcija dokazuje precejšnjo vitalnost, žanrs-ko raznolikost in pestrost avtorskih gledaliških pristopov. Reportažo bom končal z duhovito vrstico, ki jo jo je iz naslovov tekmovalnih predstav sestavila nadarjena mlada dramaturginja: "V soju severnega sija moj oče igra loto, in sicer ob spremljavi kvarteta, ki nažiga fužinski blues, na katerega poplesujejo fragilne kobilice. Epsko, ni kaj ... Ker Gilgameš pravi, da niti ena niti druga, ampak samo Alica je njegova bolezen mladosti".
Nekateri pridejo pokazat svoje umetniške stvaritve, drugi pridejo pokazat sebe, tretji pridejo gledat ene in druge in se zabavajo. In kaj se zgodi po vsem tem? Zatišje, tema, nestrpno čakanje na nasljednjo jesen in blagozvočni odsev vsega dobrega na letošnjem festivalu.
Vsem članom našeg doma prisrčne pozdrave z Borštnika pošiljajo Maja Weis, Barbara Sušec Michieli, naš prvi veleposlanik Matija Malešič in seveda vedno
Vaš Ivi-ca- Ku-nej.
kulturna dogajanja
13. MEDNARODNI FESTIVAL MALIH SCEN
-	Festival, kije potekal na Reki od 3. do 10. maja, je potrdil visoko kvaliteto, predvsem po zaslugi direktorja Nenada Segvica. Kritiki so pohvalili Handkejevega Kasparja v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča in v režiji Jake Ivanca. Opazili so predvsem teatralizacijo in jezik (govor kot osnovni dejavnik pri manipulaciji in vpliv družbe na oblikovanje zavesti posameznika). Drama SNG-ja iz Ljubljane in kulturno društvo B-51 sta izvedla Hodnik, avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča. Drama se ukvarja s fenomenom televizijskih resničnos-tnih šovov in protagoniste brutalno pripelje do skrajne meje vzdžljivosti. Prizorišče je hodnik, kije edino mesto, kjer ni kamer.
GOSTOVANJE SNG-ja- IZ NOVE GORICE
-	16. maja se je v ZKM-u predstavilo novogoriško gledališče, in sicer z glasbeno-odrskim delom Alica skladatelja Artura Annecchina in libretista Renea de Ceccatyja. Delo je navdahnila knjiga Lewisa Carolla Alica v čudežni deželi. Igralci niso samo pevci in govci: njihovo gibanje (zlasti Alide Bevk v vlogi Alice) je bilo na meji plesa in naravnega gibanja. Temelj minimalistične scenografije je bil oder, ki se je manjšal ali večal s pomočjo premične kulise, zaradi česar je bila Alica zdaj prevelika, zdaj premajhna.
THE END??? DENISA KRAŠKOVIČA
-	V domu HDLU v Zagrebu so 30. maja odprli razstavo Denisa Kraško-viča. Tema razstave so bile kritično ogrožene rastline in živali Hrvaške in sveta. Prvo celoto je sestavljalo 530 risb na zidu galerije (grafit na papirju 30 x 30 cm). Druga celota je bil pet-
minutni animirani film z naslovom Stabat Mater. Tretja celota je bilo interaktivno delo Reši ogroženo gobo. Ta predimenzionirana igra je sestavljena iz 34 gob (figur) in 34 žetonov, na katerih so fotografije ogroženih vrst gob na Hrvaškem.
TRIO- O-RLANDO- IN MO-ZART
- Ob 250. obletnici rojstva W.A. Mozarta je Trio Orlando 23. maja pripravil večer Mozarta v zlati dvorani Hrvaškega inštituta za zgodovino. Na programu sta bila 2. klavirski
trio in 1. klavirski kvartet. Nastopili so violinist Tonko Ninic, pianist Vladimir Krpan in violončelist Andrej Petrač ter kot gost violist Krešimir Pustički. Predstavili so tudi drugo izdajo zgoščenke z Mozartovimi deli, ki so jo posneli leta 1991, ob petletnici delovanja.
TEDEN SO-DO-BNEGA PLESA
-	Na otvoritvi 23. tedna sodobnega plesa (1. do 10. junij) je nastopila skupina En knap s predstavo Pasians/ Solitaire, ki je nastala v koprodukciji ljubljanskega Cankarjevega doma in zagrebškega ZKM-a.
DNEVI SATIRE
-	30. dnevi satire so potekali od 3. do 20. junija v Satiričnem gledališču Kerempuh. Prireditev se je začela s predstavo SMG iz Ljubljane, ki je navdušila že na Marulicevih dnevih: Fragile! v režiji Matjaža Pograjca. Besedilo je delo hrvaške avtorice Tene Stivicic. Drama pripoveduje o zbirališču balkanskih emigrantov v megapolisu, Londonu, v razvpitem
31 Kulturna obzorja
Michi's Baru. Njihove usode in življenjske zgodbe se prepletajo smešno, žalostno, tragično in preprosto. Drama SNG-ja iz Maribora je gostovala s predstavo Ti nori tenorji. Publika je zaradi nogometnega prvenstva nenehno gledala na uro, kar je bilo tudi najbolj smešno pri tej predstavi.
ČESTITKE BOBIJU MAROTTIJU
-	Ob 65. obletnici gledališkega, filmskega in televizijskega ustvarjanja Josipa Bobija Marottija sta 12. junija Koordinacija hrvaških društev prij atelj stva in Socialdemokratska partija pripravila slovesnost v prostorih SDP-ja na Iblerjevem trgu v Zagrebu. Predsednik SDP-ja Ivica Račan je Marottiju podaril sliko Zagreba in mu zaželel, da bi ustvaril še veliko dobrih vlog. Zagrebški župan Milan Bandic mu je podaril skulpturo, klobuk in šestinski dežnik. V programu so sodelovali igralca Ivica Kunej in Vlasta Knezovic ter primadona in prvak Opere HNK-ja, Gertruda Munitic in Hrid Matic, ob klavirski spremljavi Marije Čopora.
20. EUROKAZ
-	Jubilejni Festival novega gledališča je potekal od 27. junija do 3. julija. Slovenski igralec Nick Upper, bolj znan kot Niko Goršič, je v kopro-dukciji ljubljanskega festivala Ex Ponto in Zagrebške akademije dramske umetnosti, ob podpori Teatra &TD ter v sodelovanju s hrvaškimi igralci, performerji in študenti pripravil tragedijo sodobnega slovenskega avtorja Daneta Zajca Grmade. V koproduk-ciji je nastala tudi predstava Bojana Jablanovca in njegov skupine Via Negativa, že starih znancev in gostov festivala, ki so se tokrat v sodelovanju z Opero zagrebškega HNK-ja predstavili v performansu Viva Verdi.
ROCK KONCERTA
-	8. junija je bil na varaždinskem stadionu velik humanitarni koncert Bela pesem proti mamilom v organizaciji Akija Rahimovskega, mesta
Varaždin in Varteksa. Na rock spek-taklu, ki je potekal pod naslovom Aki in prijatelji: reci NE - pojdi in presekaj linijo, so nastopili najboljši hrvaški izvajalci, vsi brezplačno (Oliver, Psihomodo Pop, Tony Cetinski, Massimo, Vanna, Josipa Lisac, Dado Topic, Marija Husar, Ivana Banfic, Livio Morosin, Atomsko sklonište, Crvena jabuka, Dino Dvornik, Gor an Bare in Plačenici). Gosti iz Slovenije so bili Zoran Predin, Vlado Kreslin in Janez Benčino Benčem s skupino Time. Vrhunec maratonskega koncerta na prostem je bila Bela pesem Akija in Karoline, ki je tudi himne humanitarne akcije.
Slovenska kantavtorska zvezda Vlado Kreslin in irski ansambel The Connons sta 26. julija nastopila na terasi kultnega zagrebškega rock kluba Jabuka. Koncert je potekal v okviru glasbene prireditve Poletje v Jabuki.
SEDMI SVET VINČET
-	Na festivalu plesa in neverbal-nega gledališča (21. do 27. julij) je imel koncert slovenski glasbenik Aleš Hadalina, nastopila pa je tudi skupina En knap s slovenko-hrvaško predstavo Pasians/Solitaire.
DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE
-	Letos so bili med 10. julijem in 25. avgustom na sporedu trije nastopi slovenskih umetnikov, vsi trije v v Kneževem dvoru.
15. julija je nastopila ugledna mez-zosopranistka in mojstrica popevke Marjana Lipovšek, ob klavirski spremljavi Anthonyja Spirija. Koncert je umetnica začela z virtuozno arijo Vittorio mio quore Giacoma Carissi-ma. Na koncu prvega dela se je globoko poglobila v pet pesmi Johannesa Brahmsa. Sledilo je Sedem pesmi Josepha Marxa, ki jih je oblikovala na očarljiv način. Na sporedu so bile še arije Mozarta, Glucka, Paisiella in Caccinija. Zadnji del recitala je posvetila opusu svojega očeta Marijana. Povedala je, da je kot štirinajstletna
deklica svojemu očetu na tem istem mestu v Kneževem dvoru obračala note, in sicer za Beethovnovo Kreut-zerjevo sonato.
17. julija je nastopil Cellomania kvartetpod umetniškimvodstvomVal-terja Dešpalja. Kvartet sestavljajo Karmen Pečar, Zita Varga, Tilen Artač in Luka Šulic. Na sporedu so bila dela

P
ris i>, LJh
Josepha Bodin de Boisn, W. A. Mozarta, P. I. Čajkovskega in Rudolfa Mat-za. 22. avgusta je nastopil Ansambel Cantus pod dirigentskim vodstvom Berislava Šipuša. Solisti so bili Enrico Dindo, violončelo, Neda Martic, mezzosopran in Marjan Trček, tenor. Na sporedu so bila dela Borisa Papan-dopula, Paula Hindemitha in Gustava Mahlerja. Tenorist Marjan Trček je glasbeno kariero začel med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Eve Novšak-Houška. Sodeloval je s številnimi slovenskimi in tujimi orkestri in vodilnimi dirigenti. Za njim je vrsta koncertnih izvedb velikih vokalno-inštrumentalnih del Bacha, Haendla, Haydna, Mozarta, Beethovna in Mahlerja. Na odru je nastopil v operah Seviljski brivec, Netopir, Ljubezenski napoj, Falstaff, čarobna piščal in Candid.
GLASBENI VEČERI V ZADRU
- 12. julija so se pred starodavno cerkvo Sv. Donata v Zadru začeli že 46. glasbeni večeri, eden najstarejših hrvaških festivalov, ki ga je ustanovil Pavle Dešpalj. Otvoritev se je zače-
31 Kulturna obzorja
la z praizvedbo Svečane uverture za zadrske morske orgle Andelka Klobučara. Povod je bila najnovejša zadrska atrakcija - arhitektonsko-glasbena inštalacija Nikole Bašica v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Sloveni-ja pod di-rigentski-m vodstvom maestra Tomislava Fačinija, novega ravnatelja Festi-vala. V nadaljevanju-je bi-la i-zvedena priljubljena kanta-ta Carmina burana Carla Orffa kot uspešen spoj srednjeveške poezi-je i-n sodobnega glasbenega i-zraza 20. stoletja. Sodelovali- so trije amaterski- zbori (Katedralni zbor iz Gradca, Oratorij-ski- zbor cerkve Sv. Marka i-z Zagreba i-n Hrvaško pevsko glasbeno društvo Zoranic iz Zadra) ter solisti Ivana Kla-darin, sopran, Sveto Matošic Komne-novic, tenor in Jože Vidic, bariton.
SPLITSKO POLETJE
-	Na 52. splitskom poletju je Drama SNG-ja i-z Ljubljane i-zvedla Krvavo svatbo v režiji Nenni Delmestre. Žal je bila to najslabše obiskana dramska premiera. Izvedena je bila na odru trdnjave Gripe, v slovenskem jezi-ku, brez prevoda i-n zaradi- vetra komaj sli-šna i-n razumlji-va. Škoda!
TESLA ELECTRIC COMPANY
-	Priljubljenost Tomaža Pandurja ni- zbledela. Gledali-ška javnost je nestrpno čakala premiero predstave Tesla Electric Company. Predstava, ki je nastala v koprodukciji Pandur Theatra (vodita jo sestra Livija, dramaturginja in brat Tomaž, režiser) ter Teatra Ulysses, ne postavlja še enega v vrsti- spo-meni-kov ob 150-letni-ci- rojstva Ni-kole Tesle; zasnovana je kot pričevanje nesrečne zemeljske usode genija, znanstvenika ki si je hiteč v 20. stoletje
izmislil 21. Tekstualno predlogo za pr-edstavo je napi-sal zagr-ebški- dr-ama-turg Darko Lukic, avtor glasbe je slovenska skupina Silence, scenografijo pa je podpi-sal zagr-ebški- di-zajner-ski-stu-di-o Nu-men. Pr-edstavo br-ez glav-
nih in stranskih vlog so izvedli Rade Šerbedžija, Livio Badurina, Hristina Popovic, Felix Stroebel, Branko Jordan, Primož Ekart, Gregor Gruden, Mijo Jurišic, Boris Benko in Primož Hladni-k. Pr-emi-er-a je bi-la 11. avgu-sta na tr-dnjavi- Mi-nor- na Malem Br-i-onu-.
GOSTOVANJA
MARIBORSKEGA
GLEDALIŠČA
-	SNG Maribor je operno-baletna hiša, ki je stalna gostja puljskega festivala Hi-str-i-a. 14. avgu-sta je v pu-ljski areni večtisočglava množica spremlj ala Ver-di-jev Nabu-cco, 18. avgu-sta pa Mozartovo Čarobna piščal. Baletni ansambel je na Br-i-oni-h i-zvedel Clu--gov Radio & Juliet. Na 7. medna-rodnm festivalu komornega gledališča Zlati- lev so v tekmovalnem pr-ogr-amu-uprizorili Clugov plesni projekt Tango. Pr-edstava je pr-ejela eno od šti-r-i-h enakovrednih nagrad strokovne žirije, ob tem jo je za najboljšo pr-edstavo razglasilo tudi občinstvo.
KARANTENA V DUBROVNIKU
-	Jubilejni festival je potekal od 25. avgu-sta do 5. septembr-a pod
motom «Zamu-di-li- ste devet kar-anten, zamu-di-te še deseto». Or-gani-zator dogajanj Ar-t delavni-ca Lazar-eti- seveda nima namena ustaviti festivala in pr-odu-kci-je sodobni-h pr-ojektov. 25. avgusta je bila v Gledališču Marina Držica na sporedu predstava Heine-ra Muellerja Quartett režiserja Ivice Buljana v koprodukciji Mini Teatra i-n Cankar-jevega doma i-z Lju-bljane, Theatra pont Aveugle iz Marseilla, Mestnega gledališča iz Ptuja, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, Art delavnice Lazareti in Gledališča Marina Držica iz Dubrovnika, Zadar Snova, Novega kazališta in Teatra &TD iz Zagreba.
AMIGOS PARA SIEMPRE IN HELENA BLAGNE
-	Slovenska pevska zvezda je po dolgem času spet stopila na hrvaški glasbeni oder. S tenoristom Ivom Gamu-li-nom je odpela pr-edelavo španske pesmi- Ami-gos par-a si-empr-e. Za zgoščenko bodo s popularnim tenoristom (imenujejo ga hrvaški Bocceli) duete odpele Tereza Kesovija, Ivana Banfic in Marija Husar. Projekt si je zamislil menadžer Alen Ključa, bese-di-la pa sta napi-sala Alka Vu-i-ca i-n Branimir Mihaljevic. Helena Blagne je na Hr-vaškem postala znana z nastopom na Splitskem festivalu s pesmijo Mor-je, lju-bezen moja.
SKRIVNOSTNE MONE LISE DAMIRJA MEDVEŠKA
-	V motovunski cerkvici Madon-ne dei- Sevoi- je bi-la ju-li-ja odpr-ta r-azstava sli-k Skr-i-vnostna Mona Li-sa zagr-ebškega u-metni-ka slovenski-h kor-eni-n Dami-r-ja Medveška. Avtor-je v ciklusu ženskih portretov, inspiri-r-ani-h z Leonar-dovo Gi-ocondo, kom-bi-ni-r-al obr-az i-n nasmeh Mone Li-se s fantastičnimi kostimi in ambienti. Zgodovi-nar- u-metnosti- i-n poznavalec Leonar-dovega opu-sa Mar-i-no Baldi-ni-je v tem Medveškovem opu-su- našel dosledno li-kovnost, naklonjeno ekspe-r-i-mentalnemu- pr-ehajanju- v pr-ostor-in scenografičnost. V tej razstavi so
31 Kulturna obzorja
od konca avgusta ljubitelji koloris-tičnega slikarstva uživali v galeriji Art Center v Pazinu. Slike iz tega opusa so odkupili predvsem tuji zbiratelji, kar ni presenetljivo, saj dela zagrebškega mojstra krasijo galerije v New Yorku in Milanu. Samo razstavo v Motovunu sije ogledalo prek tri tisoč obiskovalcev. O njej in avtorju je izšel obsežen članek v časopisu La voce di popolo. To je bila že dvajseta samostojna Medveškova razstava od leta 1985. Na Akademiji v Zagrebu je diplomiral leta 1937 v razredu Zlatka Kauzlarica - Atača.
Te dni Damir Medvešek končuje prvo svečano zaveso Zagrebškega lutkovnega gledališča. Slike iz pravljic Ivane Brlic Mažuranic je prenesel na platno s površino 50 kvadratnih metrov. Medvešek je strokovnjak za izdelavo umetniških del velikih formatov. Je avtor največje slike na svetu, in sicer gledališke zavese za Ludviga II., predstavo bavarske opere. Slika, izdelana v Zagrebu, meri 500 kvadratnih metrov.
VARAŽDINSKI BAROČNI VEČERI
- 36. Varaždinski baročni večeri so potekali od 22. septembra do 8. oktobra pod pokroviteljstvomhrvaške-ga predsednika Stjepana Mesica.
Svečana otvoritev v Atriju Starega gradu je bila glasbeno-odrski spek-takl z velikim ognjemetom ob zvokih Haendlove Glasbe za kraljevski ognjemet. Tudi na letošnji prireditvi so nastopali slovenski umetniki.
23. septembra sta v katedrali Marijinega vnebovzetja nastopila Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester pod vodstvom maestra Mirka Cudermana s solisti Matejo Arnež, sopran, Eleno Dobijavec, alt, Matjažem Stopinškom, tenor in Jan-komVolčanškom, bas. Na sporedu sta bili dve maši Johanna Sebastiana Bacha ter Kantata za soliste, zbor in orkester Wachet auf, ruft uns die Stimme istega avtorja.
28. septembra sta v katedrali nastopila Slovenska filharmonija in Sloven-
ski- komor-ni- zbor- pod di-r-i-gentski-m vodstvom maestr-a Mi-lana Hor-vata s soli-sti- MaE-ti-no ZadE-o, sopE-an, Mi-E--jam Kalin, alt, Matjažem Stopinškom, tenor in Jožetom Vidicem, bas. Na spoE-edr-je bi-l oE-atoE-i-j Mesi-ja GeoE-ga FE-i-edE-i-cha Haendla.
3. oktobr-a je bi-la v katedr-ali- pr-va odE-ska i-zvedba Janezovega tE-pljenja J. S. Bacha. Nastopi-la sta Slovenski-komoE-ni- zboE- i-n CameE-ata SeE-bi-ca pod di-E-i-gentski-m vodstvom E-avnatelja VBV maestra Vladimira Kranjčevica. Režiser je bil Georgij Paro, animacijo dela je i-zvedel Milko ŠpaE-emblek, i-nteE-venci-jo v pE-ostoE-r- Aljoša PaE-o, kostumografinja je bila Marija Žarak. Za osvetli-tev je poskE-bel PeteE- Stei-n. Nastopili so številni domači in mednarodni- soli-sti-: altovske aE-i-je je i-zved-la pE-i-znana slovenska u-metni-ca MaE--jana Li-povšek, sopE-anske MaE-gaE-eta Klobučar, tenorske Joshua Elaicott, basovske Ivica Čikeš. Kot Jezus je nastopi-l Davi-de Dami-ani-, Evangeli-st je bil Mussa Nkuna, Pilat Jože Vidic, Peter pa Vjekoslav Hudeček. Na orglah je nastopil Alen Kopunovic Legetin, na positivu Pavao Mašic.
Janezovo tE-pljenje je bi-lo pos-vrečeno spominu na prvega varaždin-skega škofa Marka Culeja. 4. oktobra je bil v Križevcih v grškoka-toliški katedrali sv. Trojice koncert ZagE-ebški-h soli-stov z gosti- na E-ogr-Radovanom Vlatkovicem, Boštjanom Lipovškom in Viktorjem Krčenko-vi-m. Na spoE-edu- so bi-la dela Antoni-a Vivaldija, Georga Philippa, Teleman-na i-n Jana Bi-smasa Zelenka.
8. oktobE-a je bi-la v katedE-ali Vnebovhoda blažene device Marije svečana maša zahvalnica ob koncu Varaždinskih baročnih večerov. Mašo je daroval ljubljanski nadškof i-n metE-opoli-t Alojz UE-an, v sodelova-njr- s slovenski-mi- i-n hE-vaški-mi- dr-hov-ni-ki-. Mašo je spE-emljal KatedE-alni zboE- Svetega Ni-kolaja i-z Ljr-bljane pod dirigentskim vodstvom Jožeta Trošta in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča. Peli so Mašo v C-duru (Spatzen messe) W. A. Mozarta. ZboE- je na koncu- zapel Mati- moja
venec plete Lojzeta Mava, Ave veE-u-m corpus W. A. Mozarta in svečano Tebe Boga hvalimo.
Varaždinski baročni večeri so se končali tako kot so se začeli, s hrvaško hi-mno Li-jepa naša domovi-na.
Ob koncr- so najboljjši-m podeli--li nagradi Ivana Lukačica in Jurice Mr-E-ai-ja teE- nagE-ado KantoE-. NagE-ado Ivana Lukačica za najboljši ansambel na VBV je predsednik žirije Zoran Brajša izročil Slovenskemu komornemu zboru. Ljubljanski nadškof Uran, ki je bil nekoč član Slovenskega komoE-nega zboE-a, je E-avnateljr- VBV prof. Vladimirju Kranjčevicu ob poteku- mandata namesto besed zahvale zapel Oče nebeški.
Profesor Kranjčevic se je zahvalil vsem nastopajočim, sodelavcem, sponzoE-jem i-n pu-bli-ki-, med nji-mi-tudi spodaj podpisani, članici Slovenskega doma, ki- je E-edno spE-emljala VBV teE- o nastopi-h slovenski-h r-met-ni-kov pi-sala v Novem odmevr-.
APRILIJA LUŽAR O NASILJU NAD ŽENSKAMI
-	Slovenska akademska umetnica je po zagE-ebški-h r-li-cah dva dni- pE-e-važala ženske, ki so bile žrtve nasilja. Posiljene, pretepene, ponižane žene je posadila v avto s tablico Ženski taksi i-n se z nji-mi-^pogovaE-jala kot oseba, ki jih razume. Želi jim pomagati z umet-ni-ški-mi- akci-jami-.
Zavzame se, da bi- posi-ljevalce kaznovali- z vi-soki-mi- kazni-mi-, nji-hova imena pa javno objavili. Te projekte je pripravila z različnimi ženskami. V njenem filmu, ki si ga je mogoče ogledati v Galeriji bačva HDLU, neka mati- govoE-i- v i-menu- mladoletne posi--ljene hčerke.
MLADA SLOVENSKA KNJIŽEVNA SCENA
-	Redakcija Revije malih književnosti- zagE-ebškega klu-ba Booksa je oktobE-a pE-i-pE-avi-la šti-E-i-dnevno gostovanje deseti-h pE-edstavni-kov sodobne slovenske književne scene. Vsi povabljeni- so bi-li- mlajši- od šti-E-i-deset let i-n bE-ez objavljene knji-ge na HE-vaškem.
31 Kulturna obzorja
Izbrala sta jih urednik revije Beletri-na Mitja Čander in urednik Literature Urban Vovk. Njihovi nastopi so dosegli vrhunec 14. oktobra, z dodelitvijo nagradnih štipendij študentom, ki so prevedli njihova dela. Zagrebška modna oblikovalka Kristina Šepetavc je v povezavi s slovenskimi gosti pripravila i-nštalaci-jo, ki- jo je z vsaki-m dnem gostovanja dopolnjevana, da bi čim bolj natančno in zanimivo odgovorila na vprašanje, kdo so ti pesniki.
REŠKO-LJUBLJANSKI PROJEKT
-	Ljubljančani so 9. oktobra na mednarodnem festivalu «Mesto žensko» prvi videli «Gramatiko», novo pr-edstavo r-eškega neodvi-snega gledališča Trafik, pripravljeno v kopro-dukciji z Ljubljanskim Museumum. Trafikovci so se vrnili k svoji tradiciji - k razmišljanju posameznika in njegovega telesa. Tokrat skozi življenje dveh reških igralcev z začetka prejšnjega stoletja, Irme in Eme Gramatice. Njuna življenjepisa pa sta - po besedah umetniške vodje Magdalene - le sredstvo za koreografijo gramatike telesa.
DNEVI ORISA
-	Na Mednarodnem simpoziju arhitekture, ki ga je časopis za arhitekturo in kulturo Oris pripravil 21. in 22. oktobra v dvorani Vatroslav
Lisinski, so predstavili dela desetih svetovno znani-h ar-hi-tektov. Med nji--mi je tudi Jurij Kobe iz Ljubljane. Kobe se je rodil leta 1948, diplomiral je leta 1973 na ljubljanski FAGG pri prof. Edvardu Ravnikarju, podiplomski šrudij je orpavil na School of Ar-chi-tectu-r-e v Londonu-. Je docent na FAGG, vodi biro Atelier arhitekti, je član uredniškega odbora revije AB in organizacijskega odbora Piranskih dnevov ar-hi-tektu-r-e. Najpomembnejše realizacijev Ljubljani: Biološka fakulteta (nagrada Prešernovega sklada), obnova in dograditev Cekinovega gradu, Srednja zdravstena šola (Plečnikova nagrada), stanovanjski kompleks Tabor (priznanje Piranesi).
GOSTOVANJE MARIBORSKEGA SNG-ja
- Od 13. do 20. oktobra so v Mestnem dramskem gledališču Gavella v Zagrebu potekali 21. Gavellovi večeri. Nastopila so gledališča iz Zagreba, Dubrovnika, Splita, Reke, Varaždina in Virovitice. Nagrado za najboljšo predstavo je prejel Rene Medvešek za dr-amo Vr-ata do v i-zvedbi- Zagr-ebške-ga gledališča mladih. Zadnji večer je bila na sporedu edina predstava iz tujine, in sicer Stroj Hamlet, v izvedbi SNG-ja iz Maribora in v režiji Samota M. Strelca. Režiser, tudi scenograf predstave, je iz del W. Shakespeara in H. Mullerja sestavil zanimivo simbiozo atraktivnih in komornih prizorov, ki se dogajajo v svojevrstnem gledališču, tako rekoč med sedeži baročnega gledališča. Zelo uspele igralske interpretacije so predstavili Tadej Toš kot Mladen Hamlet,
Nenad Tokalic kot nestalev Klaudij, Dare Valič kot izvrsten Duh, Milada Kalezič kot ravnodušna Gertruda, Veronika Drolc kot navdahnjena Ofe-lija, Peter Boštjančič kot razposajen Polonij, Viktor Meglič kot nevrotični Leart, Polde Bibič kot odličen Grobar in Mateja Pučko kot intrigantna Grobarka. Predstavo so spremljali odlična glasba iz filma Rekvijem za sanje, koreografija Valentina Turcuja in kostumi Belinde Radulovic.
HRVAŠKI GLAGOLJAŠKI REKVIEM
- 2. novembra sta v dvorani Lisinski Simfonični orkester in Zbor HRT-ja pod vodstvom Tončija Bilica i-zvedla Hr-vaški- glagoljaški- r-ekvi-em v spomin nedavno umrlemu avtorju Igorju Kuljericu. Nastopil je izjemen kvartet solistov: Valentina Fijačko, Martina Gojčeta-Silic, Luciano Bati-nic in Janez Lotrič. Hrvaški glago-ljaški rekviem (Maša za umrle) je prvič odzvonil leta 1996 pod svodi cerkve sv. Donata v Zadru. Rekviem sodi- med najboljša skladateljeva dela in priča o njegovem odnosu do starodavne hr-vaške glagoljaške glasbene dediščine. Izvedli so ga tudi v Ljubljani in Berlinu. Na posnetku je med solisti tudi Lotrič.
Kulturna dogajanja spremljala
31 Kulturna obzorja
ustvarjalci
dveh kultur
Slovenski slavistični kongres je prvič potekal zunaj meja Republike Slovenije, in sicer v Zagrebu. Udeleženci kongresa so 7. oktobra spremljali predavanje ob otvoritvi razstave "Ustvarjalci dveh kultur - stvaratelji dviju kultura" v preddverju zagrebške Narodne in vseučiliščne knjižnice, ki je bila sicer skupaj z Narodno univerzitetno knjižnico iz Ljubljane soorganizatorica dogodka.
Program je v imenu gostiteljev vodila Davorka Pšenica. Uvodoma sta spr-egovor-i-la r-av-natelja obeh knjižnic dr. Josip Stipanov in Lenart Šetinc. Spomnila sta na neštete vezi in mostove med slovenski-m i-n hr-vaški-m nar-odom, ki- bi- ji-h mor-ali- samostojni državi ohranjati in graditi nove.
Avtorrazstave dr. Mihael Gla-van je natančno pojasnil, zakaj se je loti-l pr-ojekta i-n pr-edsta-vi-l r-azstavljene knji-ge, r-epr-i-nte, i-nku-nabu-le ter- dela i-z sodobne književnosti. O razstavi je spregovoril tudi dr. Zvonko Kovač.
Dogodek sta z glasbeni-mi-točkami popestrili Barbara Bego-Bojac, klavir in Svetlana Krajna, tamburica. Izvedli sta dve slovenski skladbi Blaža Hor-niča in Bojana Glavine ter dve hrvaški skladbi Dore Pejačevic i-n nekaj nar-odni-h moti-vov. Skladbe v i-zvedbi- nenavadnega komor-nega du-eta so zvenele neverjetno prijetno.
Razstavo je z lepimi besedami- odpr-la osebna pr-edstavni-ca hrvaškega ministra za kulturo Boža Biškupica Branka Sulec.
Silvin Jerman
športna dogajanja
Poleti je bilo največ pozornosti namenjene svetovni-m pr-venstvom v nogometu in košarki. V Nemčiji je nastopila hrvaška reprezentanca, na Japonskem pa slovenska. Hrvati se niso uspeli prebiti med šestnajst najboljših. Slovencem je to uspelo, vendar jim je za kaj več zmanjkalo športne sreče.
PLAVANJE
-	V Bu-di-mpešti- je potekalo evr-opsko prvenstvo, na katerem sta se najbolje odrezala Duje Draganja s srebrno medaljo in Matjaž Markič z bronasto medaljo.
ATLETIKA
-	V Goetebor-gu- na Švedskem je bi-lo evr-opsko pr-venstvo, na kater-em so dobr-o nastopi-li- tu-di- naši- atleti-. Najbolj je pr-ese-netil slovenski šprinter Matic Osovnikar, ki- je v teku- na sto metr-ov pr-i-tekel do tr-e-tjega mesta. Blanki Vlašic je bila v skoku v višino za las ob odličje. Preskočila je dva metra in osvojila četrto mesto. Konec avgusta je bil v Zagrebu tradicionalni Hanžekovicev memorial. Pred domačimi navijači je zmagala Blanka Vlašic (skok v višino). V teku na 800 metrov se je z dru-gi-m mestom i-skazala Br-i-gi-ta Langer-holc. Tretje mesto sta zasedla Matic Osovnikar s tekom na 100 metrov in Danijela Grgic s tekom na 400 metrov.
VATERPOLO
-	Septembr-a je v Beogr-adu- potekalo evropsko prvenstvo. Slovenci in Hrvati so bi-li- v i-sti- sku-pi-ni-. Hr-vaška je pomlajeno slovensko reprezentanco pričakovano premagala z 19 : 8. Na koncu so Hrvati zasedli- sedmo mesto, kar- je bi-lo pod pričakovanji. Slovenija je bila dvanajsta.
KOŠARKA
-	V prvem krogu Evrolige so se v Zagrebu pomerili košarkarji Cibone in Union Olimpije. Po prvi četrtini so bilii-zenačeni, nato pa so gostitelji stopnjevali- i-gr-o i-n na koncu- z lahkoto zmagali- s 77 : 61.
Rok Jurinic
Za vsakogar nekaj
zajtrk po
montignacovi metodi
Ce hočete skrbeti za svoje dobro počutje, poskr-bi-te za svojo prehrano!
Tudi če se zdaj že zavedate pomembnosti- prehrane, to še ne pomeni-, da morate ku-povati- samo v trgovi-ni--cah t.i-. zdrave hrane, ker med dru-gi-m tu-di- tam ni- vse vedno najboljše kakovosti-. Dovolj je, da odslej bolj razumno izbirate živila in bolj premi-sli-te, kako bodo vplivala na vaše počutje. Naše spološno počutje je odvisno od živil, kijih jemo in čistosti zraka, ki ga vdihavamo.
O tem, kako pomemben je zajtrk, govori že ljudski pregovor: «Zajtrku-j kot kralj, večerjaj kot siromak». Zajtrk mora bi-ti- obi-len, ker je to prvi- korak k naši- novi vi-talnosti-. Morate mu-posvetiti potreben čas. Vstanite četrt ure ali dvajset minut prej kot doslej. To boste lažje storili kot prej, ker boste bistveno lažje spali, kakor hi-tro boste sprejeli Montignacova priporočila, še posebej ti-sta, ki- zadevajo večerni obrok.
Tokrat bomo spregovorili- o pomebnosti- vi-tami-nov v zajtrku. Če jih sploh ne uživamo ali jih jemo premalo, je to najpogostejši-vzrok, da smo nenehno u-tru-jeni-. Zlasti- to velja za vi-tami-ne sku-pi-ne B i-n vi-ta-mi-n C. Nekateri- boste morda pomi-sli-li-, da je najbolje, da greste ponje tja, kjer ji-h i-majo- v lekarno. Vedi-te, da organi-zem u-metne i-zdel-ke, ne glede na količino, vsrkava precej težje, kot
naravne vitamine iz živil. Toliko vitamina B, kot ga potr-ebu-jemo dnevno, lahko preprosto dobimo z uživanjem su-hega pi-vskega kvasa, ki- je nar-aven i-zdelek. Ku-pi-te ga lahko skor-aj povsod - v samopostrežbah, lekarnah ali- speci-ali-zi-r-ani-h tr-govi-nah. Kvas vsebu-je precejšne količine vitamina B i-n zato zmanjšuje u-tr-u--jenost, pr-av kmalu- pa se vam bodo okr-epi-li- tu-di- nohti- i-n polepšali- lasje. Poleg tega je v kvasu- tu-di- kr-om, ki- pomaga odpr-avi-ti- hi-pe-r-i-nzu-li-nemi-jo. Ku-r-a naj bise ponavljala vsak dr-u-gi-mesec. Vitamine najlažje najdete v sadju-. Dobr-o je pojesti svež sadež, npr. Ki-vi-, ki- vsebu-je petkr-at več vitamina C kot pomaranča. Če iztisnete sadežu sok, ga mor-ate popi-ti- takoj, ker- pr-av hi-tr-o i-zgu-blja vi-ta-mi-ne. Spi-ti- ku-pljeni- sadni sok je prava neumnost. In še na nekaj mor-am opozoriti - katerikoli sadež izbe-r-ete za zajtr-k, ga mor-ate pojesti- pr-ed dr-u-gi-mi-jedmi-, skratka na tešče. Tudi sicer sadja ne bi- smeli- jesti- po obr-oku-, ker- se hi-tr-o pr-eba-vi. Priporočajo celo, da bi potem, ko pojeste sadež na tešče, počakali četrt ure, da pride v tenko črevo in ne ostane ujeto v želodcu, zar-adi- hr-ane, ki- jo pojemo takoj za sadjem. O tem kaj, je še priporočljivo jesti za zajtr-k, bomo spr-egovor-i-li- v naslednji- števi-lki-.
Iz Montignacove knjige Jem tor-ej hu-jšam povzela Cveta Matko
sveža
zelišča
-	nekaj
koristnih nasvetov
Sveža zelišča obogatijo
oku-s i-n vi-dez jedi-, i-majo pa tu-di- veli-ko hr-ani-lno vrednost. Nič nenavadnega ni-, da so zelo pr-i-lju-blje-na, do njih so bolj zadržani le ti-sti-, ki-ji-h pr-emalo poznajo.
ŽAJBELJ-Vsi vedo, da i-z njega pr-i-pr-avlj amo zdr-avi--len čaj, ki ima neko-li-ko tr-pek i-n gr-enak okus. Žajbelj pa je zelo pr-i-mer-ni- tu-di-za pečenke, posebej divljačino, in vse mesne jedi-.
BAZILIKA
-	Velja podobno kot za peter-ši-lj: br-ez bazi-li-ke si- ni mogoče predstavlj ati- ju-h, omak i-n jedi s paradižnikom. Svežo sesekljano bazi-li-ko dodajamo tu-di-jedem i-z gr-aha, fižola, gob, skute.
LUŠTREK
-	Ima močan okus in vonj, zato ga uporabljamo v močnih juhah, enolončnicah, omakah, največkrat namesto zelene, vendar- mor-amo bi-ti- pr-evi-dni- pr-i- odmer-ja-nju količine.
PEHTRAN - To zelišče r-aste na vsakem pr-i-mor--skem vr-tu-. Kdo ne pozna slastne pehtr-anove poti-ce i-n pehtr-anovi-h štr-u-kljev? Li-stki- pehtr-ana i-majo slad-kast oku-s i-n i-meni-ten vonj,
dodajamo ga zeleni- solati-i-n omakam. Zelo pr-i-lju--bljen je pehtr-anov ki-s.
MAJARON - Ima prijeten in razmeroma močan vonj in značilen okus, ki malce gr-eni-. Poda se k zelenjavi (stročnice, zelje, repa, koleraba), golažev, r-agu-jev i-n jetr-ni-h klobas br-ez majar-ona pa sploh ni-.
TIMIJAN - Zelo, zelo aromatičen. Okus spominja na klinčke. Z njim di-šavi-mo mesne jedi-, di-v-jačino in podobno, ker je močan, ga previdno uporabljamo.
Za vsakogar nekaj
MELISA/META - Ima
osvežujoč okus, primerna je za čaj, osvežilne pijače in zeliščne kise. Poda se tudi k sladicam, fižolu in solatam.
ZELENA OMAKA
Jogu-r-t, ki-slo smetano, sol, poper- i-n na dr-obno sesekljana zelišča (bazilika, majar-on, lu-štr-ek, mlada čebulica... - odvisno od letnega časa in okusa) zmešamo in postrežemo.
ZELIŠČNA SKUTA
Skuti (svežemu siru) primešamo veli-ko sesekljani-h zelišč, po okusu dodamo poper, sol, malo jabolčnega ki-sa, zmleti-h or-ehov ali- zdr-obljeni-h pi-staci-j. Postrežemo kot namaz ali ponu-di-mo h kr-ompi-r-ju- v obli-cah.
PARADIŽNIK Z METO (MELISO)
Za oku-sen, zdr-av i-n osvežilennapitekpotrebuje-mo 8 olu-pljeni-h zr-eli-h par-a-dižnikov, 12 listkov mete, sok dveh li-mon, sol, dve kapljici pekočega Tabasca, kocki-ce leda. Zmešamo v mešalni-ku- i-n okr-asi-mo z li-stki- zelene i-n mete.
Ivanka Nikčevic
kažipot:
palčava
šiša v
pleščah
Ce vas kdaj pot pr-i--pelje v zelena plju--ča Hrvaške, v Gorski kotar-, ne smete zamu-di--ti priložnosti za obisk i-zjemnega zasebnega etnografskega muzeja družine Čop oz. Smole, «Palčave šiše» v občini Čabar. Tu sta v zgodovi-ni- potekali- dve pomembni- tr-govski-poti-. Pr-va je osr-ednjo Kr-anjsko i-n Kvar-ner--ski- zali-v povezovala pr-ek Loške doli-ne, Pr-e-zida, Trstja in Gerova. Druga, ki je bila do sr-edi-ne 18. stoletja le kar-avanska pot, pa je vodi-la i-z sr-ednje Hr-vaške i-n Bele kr-aji-ne ter se na koncu- kolpske doli-ne v okoli-ci- Svete gore priključila k prvi. In tu se je na hrvaški strani razvila edina večja vas Plešče.
Zgodba družine Čop v čabranski dolini se začenja že veliko stoletij prej. Prve sledi pr-i-i-mka lahko zasledi-mo celo v letu- 1570, ko se v dokumentih župe Gerovo omenjata Krištan Čop in Pavel Čop. V 18. stoletju je vas Plešče postala značilno trgovsko križišče in leta 1782 so nastali prvi ohranjeni dokumenti o Palčavem posestvu. Palčavo šišo je na začetku vrhunca najboljših časov za ta kr-aj leta 1856 zgr-adi-l posestni-k, tr-go-vec in gostilničar Ivan Čop z ženo Lenko Kvaternik iz Mandlov. Imela sta sedem otrok. V letih, ki so sledila, je družina pr-i-dno delala na posestvu-, ga r-azši-r-jala i-n urejala. Odprli so gostilno, prenočišče in najboljšo trgovino v kraju. Palčava šiša je ne glede na težavna leta ob prehodu v novo stoletje in začetka prve svetovne vojne ostala odpr-ta za vse lju-di- dobr-e volje. Po pr-vi svetovni vojni je Palčava šiša zaslovela kot najboljši kraj za počitek v celotni regiji, saj je ponujala izredno domačo hrano, storitve pa so bi-le na zelo vi-soki- r-avni-. Na letovanje so prihajale bogate družine iz Zagreba in Beograda. Radi so se sprehajali, planina-
r-i-li-, hodi-li- v lov i-n r-i-bolov.... V salonu- so
cenjeni- gospodje r-adi- debi-ti-r-ali-, bali-nalo se je, kar-talo i-n plesalo. Dr-u-ga svetovna
vojna je Palčavi šiši prinesla veliko nesreče, njen dobri duh pa je ostal. To je bila Berta, vdova po Zvonimirju Čopu, ki je preživela vojno vihro in pogumno vzdržavala hišo, v kateri je živela vse do svoje smrti ob koncu 20. stoletja.
Hišo je sedma generacija Palčavih obno-vi-la v pr-votni- obli-ki-, u-r-edi-li- so notr-anjost, v kater-i- ni- pr-edstavljena le mater-i-alna dediščina družine in kraja, temveč tudi nematerialna dediščina teh krajev. Celota s stanovanjskim poslopjem, dvoriščem, skednjem i-n zbi-r-kami- je bi-la leta 2005 vpi-sana v register kulturnih spomenikov Republike Hr-vaške.
Matea Hotujac
Za vsakogar nekaj
misli in aforizmi iz zvezka silvina jermana
Vse lahko narediš v življenju, samo ne ljubiti tisto, kar ljubiš.
Slepost ljubezni odpira obzorja najlepših občutkov.
Ni treba imeti preveč odprtega srca, ker bi se v njega lahko vselil sovražnik s prijateljskim obrazom.
Izkazovati prijateljstvo zaradi koristi, je hujše od neposredne kraje.
Ljubiti ljudi je pogosto nesrečna ljubezen.
Materinska ljubezen je materinska ljubezen, čeprav je v vrtincu vojne izgubila sinove na nasprotnih straneh.
Dobrota v duši ni zadostna, moraš jo pokazati na kakršen koli način.
Redki so tisti, ki se počutijo tako močni, da ne rabijo ljubezni.
Ljubiti ženo pomeni spoštovati jo.
Biti zaljubljen ne pomeni tudi ljubiti.
Da bi prevladal občutek samo -te, ti pomaga ljubezen do nekoga ali do nečesa.
Samota ni prijetna, tudi če se znaš zabavati z lepimi mislimi.
Otožne misli ti zagrenijo neprijetno samoto.
Kadar ti je težko biti sam, pomisli na tiste, ki živijo v samoti.
Najbolj žalosten trenutek za človeka je, ko obžaluje same -ga sebe.
lovek brez volje naj ne pričakuje, da mu bo bolje. udovit je občutek nasmejati se v samoti. oder človek se nikdar ne boji delati neumnosti. o stari delajo neumosti, se jim vrača mladost.
tare glave niso zmeraj rodovitna tla za nove ideje. e v starosti sprejemaš ideje mladih, se počutiš mlajši.
C
C M K
S
/v.
ii- pregovori so zaklad človeške modrosti
V pregovoru leži zaklad modrosti preprostega moža. Kdor materin jezik zametuje - matere ne spoštuje. Ne išči sreče širom sveta - največja sreča biva doma. Kakršen človek - taka je beseda. Kakršen pozdrav - tak je odzdrav. Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Izgubljeni denar lahko najdemo, nikdar izgubljenega časa-. Kdor z malim zadovoljen ni - velikega vreden ni. Starih šeg ne vseh zatreti, novih ne vseh vzeti. Več postav, več zmešnjav in več težav. Prebrisana glava in pridne roke, bogastvo so 1 Kdor hoče prav srečno živeti, mora i imeti.
Kar iz srca pride - k srcu gre. Izbrala Cvetka Matko
N
Z
esreča drugih - sreča za egoista.
adovoljstvo mu je z žalostnimi solzami.
Ce sumiš, da te bo zahrbtno napadel - glej ga naravnost v
oči.
O olje je imeti oklep okrog mož-I^ganov, kot okrog srca.
Ce hočeš koga užaliti, mu pripiši svoje napake.
Valovi ljudske toplote so ga popolnoma ohladili.
Kako velika modrost je v starosti biti norčav.
Modrosti, modrosti, kakšne le norčavosti - norčavosti, norčavosti, kakšne le modrosti.
Klara Žel
občutek življenja
Oči polne so narave, a duša trpi od težave, ki boli še daleč v daljave, ker skrbi so polne glave.
Vsak ima pač svoje navade, na življenje po svoje gleda, živeti ni lahko, se zaveda, različni smo seveda.
Nikomur žalega ne storiš, kakor veš pač živiš, vsem ugajaš, dobro želiš in vse grehe oprostiš.
Nikdo Nihče ne misli pa na to, da vse težje nam še bo, da življenju konec bo, dajmo, da živimo kot eno.
Tako življenje naše teče, veliko, veliko nam reče. In ko vse od sebe daš, življenje šele spoznaš.
Za vsakogar nekaj
ne pozabimo slovenskih jedi
Tudi po vročih poletnih dneh se prileže lažja hrana, tudi z mesom in plodovi jeseni-. Manjši- zalogaji- mesa v obli-ki- zvi-tkov so lahko veli-ko slastnejši- od veli-ki-h zrezkov. Hitro jih pripravimo iz različnih vrst mesa (svinskega, govejega, puranjega ...) z dodatkom zelenjave in že imamo okusno, zdravo
1-n	še celo poceni- kosi-lo.
PURANJI ZVITKI Z BUČAMI
Potrebujemo: 50 dkg puranjega fileja,
2-3	mlade buče, 4 paradižnike, 1 čebulo, 3 korenčke, zeleno, strok česna, oljčno olje, malo belega vi-na, bazi-li-ko, sol, poper.
peteršilj, 1/2 dcl oljčnega olja, sol, poper.
Priprava: Por zrežemo na koleščke in da pražimo s panceto na žlici olja, dodamo narezan korenček, krompir, sol in poper, zmešamo in damo v namaščen pekač. Sesekljano špinačo in česen dušimo na olju do mehkega. Ko se ohladi-, dodamo r-u-menja-ka in parmezan. Na zrezke damo špinačni nadev, zvi-jemo i-n spnemo z zobotrebci- ter zložimo zvitke na krompir in zelenjavo, potresemo z peterši-ljem, malo pokapljamo z oljem in pokrito pečemo v ogreti pečici okrog 30 minut. Še tople zvitke postrežemo s sezonsko solato (radič, rukola).
NADEVANI JAJČEVCI
Potrebujemo: 4 velike jajčevce (patlidani), 2 čebuli, 3 stroke česna, 1 dcl oljčnega olja, 50 dkg paradižnika, 60 g mandeljev (narezanih na drobno), sesekljan peteršilj, sol, poper, ci-metovo skorjo, lovorjev li-st.
Priprava: Jajčevce operemo in po dolgem prerežemo na polovico ter jim previdno izdol-bemo sredino. Namažemo z oljčnim oljem. Paziti moramo, da pecelj (rep) lepo razpolovimo. Pečemo jih v pečici na 200° C okrog 5 mi-nu-t. Medtem naredi-mo nadev: na preostalem olju svetlo prepražimo čebulo, dodamo
Priprava: Bučke narežemo na tanke, dolge rezine in posolimo. Meso narežemo na tanke zrezke, jih potolčemo, malo posolimo in popramo - lahko dodamo košček trdega sira ali olivo. Na zrezek damo rezino bučke in ga zvijemo tako, da je bučka na zunanji strani-. Spnemo z zobotrebcem. V ponvi segrejemo olje, popražimo narezano zelenjavo, dodamo zvi-tke i-n ji-h z vseh strani zapečemo. Zalijemo z vinom in kuhamo, dokler vi-no ne i-zpar-i-, dodamo narezan paradižnik, sol, poper, baziliko, če je potrebno še malo vode in kuhamo počasi še nekaj minut. Zvitke postrežemo z rižem ali testeninami.
TELEČJI ZVITKI S ŠPINAČNIM NADEVOM
Potrebujemo: 6 manjši-h zrezkov, 1 kg krompi-rja, 10 dkg sesekljane pancete, 2 pora, 50 dkg špinače, 2 korenčka, 1 strok česna, 2 rumenjaka, parmezan, sesekljan
izdolbeno sredico jajčevcev, olupljen in na kocke narezan paradižnik, strt česen. Zelo kratek čas dušimo (3 minute). Začinimo s soljo, poprom, ci-metom i-n mandeljni- ter premešamo. Jajčevce napolnimo in jih pečemo (na pekaču ali foliji) v pečici 10-15 minut na 180° C. Ponudimo jih kot prilogo pečenemu mesu-, kot samostojno jed z jogu-r-tom ali- kot brezmesni- obr-ok s kr-u-hom i-n solatom.
Ivanka Nikčevic
Nov-i odmev-izdaja Ku-ltu-rno-prosv-etno dru-štv-o Slov-enski dom iz Zagr-eba s pomočjo Sav-jeta za nacionalne ma-njine Repu-blike Hrv-atske in
U-rada Vlade Repu-blike Slov-enije za Slov-ence v-zamejstv-u- in po sv-etu-. Za izdajatelja: Darko Šonc. Ur-edništvo: Miroslav-a Ma-ria-
Ba-hu-n, Ma-tea- Hotu-jac, Silv-in Jerman, Polona Jurinic, Iv-ica Ku-nej, Cvetka Matko, Franc Strošek, Darko Šonc. Pr-egled, pripr-ava in opr-ema besedil: Ilinka Todorov-ski. Obli-kovanje i-n pr-elom: Lju-dev-it Ga-j. Tisk: FS d.o.o., Hr-vatske br-atske zajednice b.b.,
Zagr-eb. Izhaja občasno v slovenskem i-n hr-vaškem jezi-ku-. Naklada: 750 izvodov., Naslov u-r-edni-štva: Ku-ltu-rno-prosv-etno društv-o Slov-enski dom, Masarykova 13/I, 10000 Zagreb; slovenski-dom@
zg.t-com.hr-, http://slovenci.hr-
DRAGI BRALCI! Zdi
se, kot bi bilo včeraj: ..... ' ' ma
ezn -----, ^—^
pa je imel glavno bese