Celje - skladišče D-Per 214/1981 1119811177 ,2 COBISS 0 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. — ŠT. 2 — 30. JANUAR 1981 Cilji in naloge za iz plana '81 že v letu 1980 smo si zadali posamezne naloge, ki so pogoj za dobro gospodarjenje in izvršitev planskih obveznosti. Te naloge niso bile takšne narave, da bi jih lahko izvedli v enem letu, ker je večina vezana na določeno časovno obdobje, v katerem je bilo potrebno nekatere stvari pripraviti in jih nato izpeljati v življenje. Iz pregleda nalog, ki smo si jih zadali za leto 1980 smo ugotovili, da smo večina nalog začeli jati ali pa so izvedene vse predpriprave za začetek izvajanja, zato predlagamo, da se večina nalog izvaja tudi letos, seveda z dopolnjenimi novimi elementi. IN VSAJ ZA 10% ZNIŽAMO ŠTEVILO REŽIJSKIH DELAVCEV. TO MORAMO DOSEČI Z NASLEDNJIM: 1. Vztrajati moramo na izboljšanju notranje organizacije dela za čim boljšo izkoriščenost razpoložljivega delovnega časa, racionalnejšega poslovanja in doseganjem boljšega finančnega rezultata s ciljem znižanja režijskih stroškov in povečanjem produktivnosti 2. Urediti moramo časovne in materialne nor-inative ter zagotoviti a-žurno zajemanje ter obdelavo vseh potrebnih podatkov z namenom boljšega planiranja in u-gotavljanja rezultatov de- OSNOVNI CILJ DELAVCEV V VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA JE, DA LETOS VSAJ ZA 5% POVEČAMO PRODUKTIVNOST Pogled v surovinski obrat, izdelava džezvic za kavico 3. še naprej bomo vztrajali pri doslednem izvajanju minimalnih serij in jih povečevali s ciljem, da se približamo optimalnim serijam zaradi boljšega koriščenja proizvodnih kapacitet in znižanja proizvodnih stroškov. 4. Zagotovili bomo a-žurno zajemanje vseh podatkov, potrebnih za obvladovanje postavljenih planskih nalog in rezultatov dela. Zato bomo dopolnili ih uskladili organizacijske predpise, še posebej na področju zbiranja, obdelovanja in pretoka potrebnih informacij. 5. Pri postavljanju in določanju operativnih mesečnih planov bomo dosledno sledili postavljenim ciljem letnega plaha po obsegu in rezultatih. 6. Vpeljali in utrdili bomo sistem nagrajevanja z ugotavljanjem delovne. uspešnosti. AH je informiranje res trn v peti? Živimo in delamo v času, ko je nujno potrebno, da delovni človek razpolaga z rezultati svojega dela in odloča o celotni družbeni reprodukciji, za kar je neob-hodno, da razpolaga z ustreznimi informacijami. Le-te pa morajo biti za odločanje prilagojene okolju in ravni, kateri so namenjene. Njihova vsebina mora zadovoljiti potrebe ih interese vseh tistih, ki odločajo v združenem delu. Skratka morajo biti pravočasne, redne, resnične, popolne in razumljive. Ko danes prebiramo številne materiale in gradiva se srečujemo s štirimi bistvenimi napakami oziroma pomanjkljivostmi vsebine informacij. Predvsem bi lahko trdili, da so naše samoupravne informacije preobsežne, kljub temu še vedno nepopolne, največkrat so hudo zapletene in na koncu, kar je najvaž- nejše, niso pravočasne. Na začetku, ko smo delegatski sistem šele uveljavljali, bi za slabo obveščenost delegatov in delegacij še lahko našli morebitno opravičilo, danes pa prav gotovo ni tako. Zakaj temeljna naloga celotnega družbenega sistema informiranja v tem trenutku je gotovo njegovo prilagaja- nje k novim spremembam v družbi. Ves sistem bi se moral veliko bolj obrniti k delegatskemu sistemu, posebej pa še k združenem delu. Graditi je treba od spodaj navzgor, pri delovnih ljudeh in občanih v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Samo na takšen način bodo informacijska sredstva prispevala pomemben delež k temu, da bodo občani in delovni ljudje resnično postali temeljni nosilci vseh družbenih odločitev, da ne bodo samo objekt informiranja ,ampak bodo glavni vir informacij v družbi. Vsak dan, iz meseca v mesec se v naši delovni sredini, v delovnih organizacijah, v temeljnih organizacijah združenega dela veča število samoupravnih sporazumov in pravilnikov (od združevanja v delovne organizacije do delitve dohodka, pa reševanje stanovanjske in druge problematike). Vsa ta gradiva pa so v našem Stremljenju, da bi v njih kar najbolje opredelili odnose, načine združevanja itd., izredno obsežna in problem nastane takrat, ko bi morali delavci o takih gradivih razpravljati. Pokaže se, da velika večina gradiva oziroma materiala sploh ne prebere ali pa ga ne razume. Glede na znana dejstva se postavlja dvoje vprašanj. Kako se temu izogniti in kako oziroma na kakšen način izboljšati takšno stanje. Prvi korak k temu je akcija TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV, ki jo je začel izvajati republiški svet Zveze sindikatov Slo- venije že v začetku lanskega ieta. Glede na obilico dela, ki izhaja iz nalog, opredeljenih v zasnovi akcije, se prava aktivnost šele pričenja. Že v veči-h predhodnih številkah smo pisali in poudarjali, da je osnovni namen akcije razširiti krog sodelavcev, pridobiti čim več novih sodelavcev — delavcev, članov sindikata, da prebijejo »zid molka«. Skratka pomeni, da akcija ne sme mimo nobene delovne sredine, delovnega okolja in da zadeva prav vse člane kolektiva. Zato postanite novi sodelavci — DOPISNIKI tudi vi, dopisujte v glasilo »EMAJLIREC«, da bo postalo resnično naše oziroma, idft bo časopis izraz prizadevanja nas vseh. UREDNIŠTVO ^r.NX-. Program aktivnosti za pripravo ocene in obravnavo zaključnega računa 1980 Politiko gospodarske stabilizacije smo v naši družbi zastavili kot trdno u-smeritev, ki pomeni v sedanjih razmerah realno in sprejemljivo alternativo našega družbenoekonomskega razvoja. Njen cilj pa je. tudi nadaljnja krepitev samoupravljanja in vloge delavskega razreda pri obvladovanju tokov družbene reprodukcije. Samo na tak način bomo premagali nesorazmerja in težave, ki so se nakopičile v zadnjih letih ter ustvarili objektivno materialno osnovo dolgoročnega družbenega in e-konomskega razvoja. Leto 1980 pomeni pomembno prelomnico predvsem v tem, da smo začeli učinkovitejše odpravljati vzroke in zaustavljati neugodna gibanja na posameznih področjih. Pomembne in ugodne spremembe se kažejo na nekaterih ključnih gospodarskih področjih, predvsem tistih, ki so odločujoča za nadaljnjo gospodarsko rast. Ko ocenjujemo dosežke v občini Celje, jih v prvi vrsti merimo skozi uresničevanje planskih nalog in uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije, zajetih v posameznih kvantifi-ciranih programih. Izdelana in obravnavana je bila o-cena uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj za devetmesečno obdobje, v kateri so bila ugotovljena številna pozitivna in negativna gibanja, ki so se nadaljevala tudi v zadnjem trimesečju. Spoštovali smo dogovorjeno rast osebnih dohodkov ih skupne porabe, stopnja zaposlovanja je nižja kot je bila planirana, zagotovili smo hitrejšo rast akumulacije, investicije so se začele približevati dejanskim zmožnostim organizacij združenega dela, povečali smo izvoz in zmanjšali u-voz, zagotovili usklajeno porabo in dosegli še nekatere druge pozitivne premike. problemi gospodarske nestabilnosti. Zato še moramo še odločneje in organizirano spopasti s problemi in vzroki gospodarske nestabilnosti. Le s povečanjem delovne storilnosti in učinkovitejšim gospodarjenjem pa bomo lahko tudi ponovno izboljševali življenjski standard. Eno najpomembnejših nalog predstavlja v vsaki delovni sredini realna in poštena ocena stanja, doseženih rezultatov ter oblikovanje novih predlogov in rešitev. V ta namen je potrebno pripraviti razumljivo in objektivno oceno gospodarjenja oziroma poslovanja v letu 1980, izhajajoč iz uresničevanja sprejetih planskih nalog in družbenih usmeritev,. Ta ocena mora dati delavcu kvalitetno podlago za njegovo odločitev o dokončni razporeditvi dohodka, ki jo bomo sprejemali po že uveljavljenem postopku ob sprejetju zaključnega računa. Čeprav je ocenjevanje u-uspehov in neuspehov gospodarjenja v Celju dejansko postala stalna naloga, ki smo jo po obliki in načinu organiziranja ter priprave ustrezne informacije že v celoti vgradili v naše samoupravne odnose, predlagamo naslednjo vsebinsko in rokovno poenoteno aktivnost: * Priznanje za cvetje Naša delovna organizacija je prejela te dni tudi priznanje Turističnega društva Celje, in to za lepo u-rejeno okolje in cvetlice. Kjlub vrsti pozitivnih rezultatov pa nas naprej spremljajo nekatere slabosti, ki ovirajo in zavirajo uspešnejše razreševanje gospodarskih težav. Te so ha j bolj očitne v rasti cen in s tem življenjskih stroškov ter še vedno premajhni odgovornosti za izvrševanje sprejetih družbenih usmeritev in samoupravnih odločitev. Pozitivni premiki seveda še daleč ne pomenijo odpravo vseh težav nestabilnosti. Zavedati se moramo, da tudi prihodnje leto ne bo lahko, še toliko bolj, ko ves svet tarejo naraščajoči **• •■»*• '• PR1ZMNJE' lovor«* V vseh organizacijah in skupnostih bomo ob usmerjevalni vlogi koordinacijskih odborov za učinkovitejše gospodarjenje 1. zahtevali od poslovodnih organov in strokovnih služb pripravo kvalitetne in razumlijve ocene gospodarjenja za leto 1980 s posebnim poudarkom na: Razprave morajo biti končane najkasneje do 25. 2. 1981. 3. zagotovili, da bosta o-cena gospodarjenja in zaključni obračun obravnavana in sprejeta na ustrezen način na zborih delavcev . Rok: najkasneje do 28. 2. 1981. Leto 1981 je prvo leto u-resničevanja srednjeročne- Pogled na našo stiskalnico ga plana, ki v naj večji možni meri odraža naš čvrst namen, stabilizirati gospodarstvo. Ta cilj moramo zato vnesti tudi v lastne letne planske dokumente in pripraviti konkretne programe za kvalitetno izvedbo nalog. Zato predlagamo: a) Koordinacijski odbori naj pripravijo svoje programe aktivnosti za 1. 1981, s katerimi bodo opredelili najbolj pomembna vprašanja in naloge ter način njihovega reševanja. Program mora biti sprejet v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih. Koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje v občini bo pripravil predlog usmeritev, katerim področjem bi morali v letu 1981 posvetiti največ pozornosti. (Poslali ga bomo pravočasno.)' Rok: najkasneje do 28. 2. 1981. b) Predsedniki koordinacijskih odborov so neposredno odgovorni, da bo pripravljena kratka informacija o izvedenih razpravah v OZD z navedbo u-ugotovitev, ki so bile izoblikovane. Informacija in program aktivnosti oz. nalog morata biti za leto 1981 posredovana Občinskemu svetu ZSS Celje. Rok: najkasneje do 10. 3. 1981. »Imeli bomo toliko in živeli tako, kakor in kolikor bomo delali,« je izjavilo predsedstvo SFRJ v novoletni poslanici. Zato pričakujemo, da bomo že prve naloge in aktivnosti uresničili z visoko stopnjo odgovornosti ter tako prispevali k učinkovitejšemu gospodarjenju in hitrejšim pozitivnim premikom. a) izpolnjevanje planira^ nih nalog na področju proizvodnje in likvidnosti, v ■pridobivanju in razporejanju dohodka, gibanju poslovnih stroškov, izvoza in uvoza, oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, zaposlovanju; b) ugotovitvi objektivnih in subjektivnih vzrokov težav, s katerimi se srečujemo v posamezni OZD; c) uresničevanje drugih nalog, ki si jih je OZD zastavila s svojim stabilizacijskim programom. 2. zagotovili razpravo v vseh samoupravnih delovnih skupinah in zborih delavcev. Za kvalitetno obrazložitev bomo zadolžili poslovodne ter odgovorne vodilne in družbenopolitične delavce. DROBNA VEST V redni pokoj je po 35 letih dela v naši delovni organizaciji odšla Fanika Pirc iz TOZD posoda, kleparski oddelek. Ob tej priložnosti so se od marljive Fanike poslovili njeni sodelavci in sodelavke. Za spomin ipa je ta trenutek zabeležila ¡tudi naša kamera. Nove stabilizacijske omejitve Ob koncu leta 1980 je bil sprejet Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, izdatkov za reprezentanco, izdatkov za reklamo, in propagando, izdatkov za avtorske honorarje in izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu v prvem trimesečju 1981 (Uradni list SFRJ, št. 74/80). Iz naziva Zakona je razvidno, da velja za prvo tri- mesečje, kér se predvideva, da se bodo omejitve pri razpolaganju z delom družbenih sredstev, ki so predmet navedenega zakona uredile na drug način za drugo, tretje im četrto trimesečje. Zato veljajo o-mejitve po navedenem zakonu za ¡prvo trimesečje in se bo poraba preverjala za prvo trimesečje. Za kršitelje Zakona oziroma za prekoračitve dovoljene porabe dela družbenih sredstev so določene visoke kazni. Omejitve tega Zakona so: 1. Dnevnice za službena potovanja in prevozni stroški za službena potovanja TOZD in njihove delovne skupnosti, ki so ¡po odloku o enotni klasifikaciji razvrščene v področja od 01 do 10, smejo razpolagati z družbenimi sredstvi za dnevnice in prevozne stroške za službena potovanja do višine, ki jo je s sklepom določil organ upravljanja (DS) TOZD oziroma DSSS, -s tem, da rast teh izdatkov v prvem trimesečju 1981 v primerjavi š prvim trimesečjem 1980 ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980. V področja 01 do 10 so razvrščene vse TOZD in DSSS razen TOZD ERC, ki je razvrščena v področje 11, zato lahko TOZD ERC poveča izdatke za -dnevnice in prevozne stroške za službena potovanja naj več za 10 % v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem leta 1980. Vse TOZD in DSSS pa lahko izplačujejo nadóme-' stila za uporabo lastnih avtomobilov (kilometrina) na službenem potovanju v znesku, ki ne sme biti večji od 70 °/o zneska teh izdatkov, ugotovljenega v prvem trimesečju 1980. 2. Izdatki za reprezentanco Z družbenimi sredstvi za izdatke za reprezentanco lahko TOZD in I)SSS razpolagajo največ do višine; ki jo je s sklepom določil organ upravljanja (DS) TOZD oziroma DSSS, s tem, da naraščajo ti izdatki v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980 za 20 odstotnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980. 3. Pogodbe o začasne in občasnem delu Z družbenimi sredstvi za izplačevanje izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu lahko TOZD in DSSS razpolagajo največ do višine, ki jo je s sklepom določil organ upravljanja (DS) TOZD oziroma DSSS, s tem, da rastejo ti izdatki v primerjavi s prvim trimesečjem 1980 za 12 odstotnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka oziroma prihodka v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980, 4. Izdatki za reklamo in propagando Z družbenimi sredstvi za izplačevanje izdatkov za reklamo . in propagando lahko razpolagajo TOZD in DSSS do višine, ki jo je s sklepom določil organ upravljanja (DS) TOZD ali DSSS, s tam, da rastejo ti izdatki v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980 za 18 odstotnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980. Stabilizacija in ta posnetek ne gresta skupaj. Kajne, da ne? Gornja omejitev pa ne velja za izdatke za reklamo in propagando, ki se opravlja po dnevnikih, periodičnih časopisih in revijah, po radiu in televiziji, vendar pa mora s sklepom določiti višino teh izdatkov organ upravljanja (DS) TOZD oziroma DSSS z omejitvijo, da rast teh izdatkov v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980 ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka y prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980. 5. Izdatki za avtorske honorarje Z družbenimi sredstvi za izplačevanje izdatkov za avtorske honorarje lahko TOZD in DSSS razpolagajo največ do višine, ki jo je s sklepom določil organ upravljanja (DS) TOZD oziroma DSSS, s tem, da rastejo ti izdatki v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980 za 18 odstotnih točk počasneje od'rasti celotnega prihodka v prvem trimesečju 1981 v primerjavi s prvim trimesečjem 1980. Zakon nalaga obveznost organom upravljanja (DS TOZD in DSSS), da sprejmejo sklepe, s katerimi bodo določili višino navedenih izdatkov za prvo trimesečje v okviru omejitev Zakona. - / .- Sklepi bodo predlagani DS. skupaj s sprejemanjem plana za leto 1981. -Drago Mravlak NAGRAJENE FOTOGRAFIJE AMATERJEV so Posnetek prikazuje nagrajene fotografije amaterjev, članov LT EMO, ki razstavljene v avli upravnega poslopja in si jih je večina najbrž že ogledala. S takšnimi internimi tekmovanji članov LT EMO (ne glede na to h kateremu krožku pripada amater) želijo člani foto sekcije čim bolj popularizirati to dejavnost, pridobiti čim širši krog sodelavcev fotoamaterjev in na koncu čimveč kvalitetnih posnetkov, s katerimi bi lahko sodelovali na raznih tekmovanjih in razstavah tako v občinskem, kakor tudi republiškem merilu. Tudi v letošnjem letu se bodo takšna tekmovanja nadaljevala, zato pričakujemo vaše sodelovanje. KAJ POMENI BITI SAMO-UPRAVLJALEC Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Zakaj to? Predvsem, ker je to tako širok pojem, posebej pa zato, ker ga je treba z zavestjo razumeti. Te zavesti nam pa precej manjka. Nikakor se ne moremo zavedati, da samoupravljamo zase, za nas, za našo celotno družbo, za naše dobro počutje na delovnem mestu, za naše življenje v krajevni skupnosti. Vsem nam je dobro poznana energetska kriza. Saj jo doživljamo vsak po svoje praktično vsak dan. Zgleda pa, da nas to ne prizadene dosti. Kajti, če bi nas, bi še vprašali tudi na delovnem mestu od kod nam je toplo in koliko to stane. Ce bi se tako vprašali, bi verjetno spremenili svoje obnašanje, ko bi hodili skozi, kjerkoli, prehode v celi delovni organizaciji. Dan za dnem, ure za u-ro so odprta prenekate-ra vrata in nihče ne pomisli, koliko drage toplote takrat tam uhaja in koliko poštenih ljudi na ta račun zebe, se prehladi, skratka zboli zaradi nepoštenega odnosa posameznikov do tega problema. Koliko stolčenih vrat, koliko zračnih zaves, koliko????? je tega, nad čemer bi se morali zamisliti. Na koncu seveda nedorečenih misli mi dovolite, da povem svoje pojmovanje, kaj j,e samoupravi j alec. Cisto kratko je in razumljivo. Samoupravi j alec j e biti gospodar na vseh področjih v odnosu do dela in izven. Predvsem pa biti zvest državljan naše samoupravne socialistične domovine. U-pam, da še imam mnogo somišljenikov. Vodja strojnega obrata: Jože Oštir 4 EXiUijßiteC' INOVACIJSKA DEJAVNOST V LETU 1980 Oddelku za industrijsko lastnino je bilo prijavljenih 77 novih predlogov. Komisije za racionalizacije so se sestale dvanajstkrat in obravnavale 60 predlogov. Od 'teh je bila ena tehnična izboljšava zaključena, za eno TI je bilo izplačilo št. 2 in zaključenih 19 koristnih predlogov! Gospodarska korist teh predlogov znaša za leto 1980: 2,225.895,40 din. 38 predlagateljev je za te predloge prejelo nagrade v skupnem znesku: 268.459,22 din ali 12,06 »/o. Ta slika vsekakor ni realna, saj je novosti in izboljšav bilo vsekakor več, le da se posamezni predlagatelji in TOZD ne odločijo za prijavo in registracijo, zato je gospodarska korist ¡tudi gotovo bistveno večja, vendar se ni udomačilo prepričanje, da je inovacija ¡tudi ¡tista novost, ki nastane v okviru opisa delovnega mesta, le v končni oceni se morda razlikuje od »klasičnih«. Tako npr. TOZD KOTLI, ORODJARNA in ERC niso prijavili niti ene racionalizacije iz svojega področja v ¡preteklem letu. OIL je izvedel in sprožil postopek in zahtevo za patentno zaščito treh novih izdelkov DO EMO: a) straniščni izplakovalnik »DSV«, h) ¡kontejnersko skladišče vnetljivih snovi . »SVS«, c) kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti. Precejšen uspeh je imel javni razpis usmerjenih inovacij v TOZD POSODA, -kjer so se nakazani problemi 80 % teoretično rešili, praktična izvedba pa je v postopku realizacije. V sodelovanju z društvom DIATI smo izvedli razstavo naših inovacijskih dosežkov, nato pa posredovali tudi društvu DIATI Štore, ki ¡nam je v zamenjavo odstopilo svoje eksponate za popularizacijo inventivne dejavnosti. Trenutno je v postopku obdelave in nezaključenih 68 predlogov, od tega 18 iz preteklih let in 50 iz leta 1980. V letu 1980 je bil sprejet nov pravilnik, ki je bistveno bolj »naklonjen« inovatorjem ter propagandi inventivne dejavnosti, s ¡tem pa večanju dohodka TOZD in DO. Inovacijski odbor se je sestal štirikrat in obravnaval predloge in ¡probleme s področja inventivnosti, ¡ki so pomembni za DO. Tako je bil sprejet »pravilnik« za ugotavljanje stopnje deleža službene dolžnosti, ki lahko realno ocenjuje tiste predloge, ki so ¡sicer nastali v okviru rednih Zadolžitev in opisa delovnega mesta, vendar presegajo pričakovanja. Zanimiva je primerjava inovacijskih dosežkov glede na izobrazbo predlagateljev. 107 predlagateljev je sodelovalo pri 77 predlogih. Lestvica glede na izobrazbo je torej naslednja: VŠ 3, Viš 3, SŠ 37, VK 9, KV 22, PK 28 in upokojenci 5. Še vedno so težave pri posameznikih, ki so dolžni dati strokovno oceno in mnenje za posamezne predloge, saj je čas za pridobitev le-teh ocen včasih tudi več mesecev. Realizacija inovacije je še vedno pastorek v rednem procesu osvajanj. Spremenimo še ta odnos in vsi bomo imeli večjo korist. Inovacijska dejavnost Adolf žvižej Na vsakem delovnem mestu je možna inovacija in izboljšava Strokovnjak zapustil EMO Neštetokrat prepojen s svojim lastnim znojem in to zaradi dela, zaradi skrbi ali bo rešil problem v dobro vseh nas, v dobro naše samoupravne socialistične družbe je zapustil EMO s svojim odhodom v zasluženi pokoj naš prijatelj, sodelavec, strokovnjak FRANC ROJNIK. TOZD VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA — strojni obrat je z njegovo oseb-. nostjo velikokrat doživel svojo afirmacijo. Ime ROJ- udarniško gesto. Koliko celih dni, praznikov je preživel , v okviru tovarne, bi bilo preveč naštevati. S tem, ko zapušča našo sredino, zapušča sledove v naših srcih. Zapušča sledove na prenekaterih kadrih, ki jih je pomagal vzgojiti in katerih delo se še bo naprej odražalo z besedami kako bi pa Franci rešil ta problem oziroma kako ga je reševal? Franci, za ves trud, ki si ga vložil skozi vsa ta bur- na leta ustvarjanja, se ti iskreno zahvaljujemo. Tvojim prijateljem-vzdrževal-cem — strojnemu obratu — TOZD VZDRŽEVANJE-ENERGETIKA boš ostal v lepem spominu z željo, da nas večkrat obiščeš ter nam ponudiš možnost da te pobaramo za kak nasvet, ki nam bo vedno dobrodošel. Vodja strojnega obrata: Jože Oštir 9 Od Franca Hojnika so se takole poslovili njegovi sodelavci NIK je poznal vsak. Njegov prijazen nasmeh je vlival zaupanje. Kot 13-letne-ga dečka je leta 1935 pripeljal oee v tovarno in tu je Franc ostal polnih 40 let. Franci je v tem času prejel mnogo različnih priznanj. Toda ta priznanja, ki so bila priznanja za delo, ga niso pokvarila. Pri njem so vzbujala še večji čut odgovornosti, tako da je še z večjo vnemo delal in ustvarjal. Velikokrat je na račun svojega zdravja reševal probleme skupine in sebe v njej, da so opravili svoje delo, delo vzdrževalca od katerih je bila odvisna proizvodnja. Franci je znal in zavedal se je, da pomaga odrezati večji -in boljši kos kruha nam vsem. Franci je bil član raznih društev. Posebej bi izpostavil društvo ljudske tehnike, ki je v času naše preobnove same delovne organizacije pripomoglo s svojimi zvestimi člani, da imamo tovarno, kakršna je danes. V času rekonstrukcije je njegova pamet in roka napravila prenekatero KOO ZS EMO CELJE organizira v počastitev dneva žena NAGRADNI NATEČAJ ZA ROČNA DELA — VEZENINE (prtički, prti, robci, gobleni in podobne stvaritve) Vabimo vse delavke naše delovne organizacije, ki se Ukvarjajo z izdelavo vezenin, da se odzovejo natečaju in oddajo svoje izdelke v propagando (kletni ¡prostori upravnega ¡poslopja, poleg SLO) najkasneje do 27. februarja 1981. Izdelek naj ima pripeto oznako z izpisanim priimkom in imenom avtorja in TOZD, kjer je zaposlen. Posebna ¡komisija bo ocenila in nagradila 5 naj lepših izdelkov. Vsa dela, ki bodo prispela na nagradni natečaj, bodo razstavljana ¡v steklenih vitrinah ob vhodu v jedilnico v času od 4. do 23. marca 1981. Nagrade: 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 750 din 3. nagrada 500 din 4. nagrada 300 din 5. nagrada 300 din Pričakujemo vaše sodelovanje! Kako se pripravimo na smučarski maraton Tekaško smučanje je polo športna panoga, ki dobiva z vsakim dnem več privržencev. Krog tistih, ki so se naveličali mučnega čakanja v dolgih vrstah pred vedno dražjimi vlečnicami, se bliskovito širi. Tekaške smuči ne zahtevajo posebnih terenov, z'njimi se lahko ljubitelji teka ali hoje podajo v naravo po skoraj vsakem terenu, le da je snega dovolj. V zadnjem času je na vseh koncih in krajih dovolj raznih tekaških smučarskih prireditev, katerih se udeležuje rekordno število tekmovalcev, ki se držijo načela »ni važno zmagati, važno je sodelovati.« V prejšnji številki glasila smo objavili spored tekaških prireditev, katere se lahko udeležijo tudi člani naše delovne organizacije, oz. ekipe, danes pa bomo spregovorili nekaj o pripravah na smučarski maraton. Svoboden način rekreativne vadbe praktično ne pozna več absolutnega počitka, mirovanja. Prek poletja in jeseni so zelo priporočljivi občasni nastopi na množičnih prireditvah, predvsem na pohodih, tekih, kolesarjenju in drugih športnih igrah. Kdor bi rad vedel koliko je napredoval v svojih prizadevanjih in vadbi, REZULTATI ZAKOPANE 81 Veleslalom — pionirji do 10 let: ,1. Rajči Grenko 50.03, 2. Sandi Ratej 55.00, 3. Nataša Randl 60.00; pionirji do 15 let: 1. Matej Valant 45.04, 2. Tonči Grenko 50.00, 3. Vesna Ratej 54.01; mlajše članice: 1. Želja Cilenšek 50.03 , 2. Mita Breznik 54.04, 3. Eli-ca Klobasa 56.02; članice: 1. Marija Novak 51.04, 2. Alenka Ratej 60.02, 3. Nada Strašek 61.03; mlajši člani: 1. Bernard Jošt 46.00, 2. Marjan Krašovec 46.01, 3. Matej Banič 47.01; člani: 1. Emil Gregorčič 46.00, 2.. Marjan Vodeb 51.01, 3. Franc Strašek 51.03; veterani: 1. Jože Ratej 49.01, 2. Jože Novak 55.02, 3. Janez Ahačič 57.02; tek: rezultati niso enotni, dobitnike priznanj je določil žreb: pionirji: Bojan Strašek, članice: Elica Klobasa, člani: Marjan Vodeb; mali nogomet: poročeni —samski 4 : 4, polčas 2 :1 za poročene. Iskrene čestitke pa je prejel od 40-letnem delu v EMO član TOZD kotli Matevž Hribar. Za njegovo nesebično pomoč, delo .in sodelovanje so se razen sodelavcev zahvalili tudi predstavniki.vodstva podjetja. lahko napravi vsak mesec preizkus s Cooperjevim testom, to je teku na 2.400 metrov dolgi progi na atletski stezi z merjenjem časa. Že v jeseni se moramo pripraviti za prehod k vadbi na snegu. Kot prvo seveda velja temeljito pregledati in očistiti vso smučarsko opremo, v kolikor pa le-te takrat še nimamo, si jo moramo dovolj zgodaj nabaviti. Kakšno, to se odločimo sami, o-ziroma se prej posvetujemo s strokovnjakom. Prva vadba na snegu naj bo lahkotna, na ravnih terenih in naj vsebuje predvsem sprehode po utrjeni smučini, pa tudi brez smučine po celem snegu. Dovolj časa pa moramo nameniti obnavljanju izvajanja vseh korakov, gibov in sicer s palicami in brez njih. To najbolje naredimo v krajših, ravnih smučinah ali v ležerni smučini, dolgi 200 do 400 metrov. Tak lahkoten tek vadimo vsaj prvih pet vadbenih dni, da se privadimo ■ na smuči, palice in sneg. Vadba naj traja 1,15 ure ali 1.30 ure z iztekanjem brez smuči, ter gimnastičnimi vajami na koncu. Po prvih petih dneh vaje preidemo na nekoliko daljše, občasno pa tudi hitrejše sprehode, popestrene s krajšimi vložki (500—1000 metrov ostrejšega teka na vsake 3 km). Tudi teren je lahko malo bolj valovit. Po približno 15 dneh vadbe na snegu si lahko privoščimo tudi primerne razdalje hitrejšega teka. Na primer 3—4-krat po 2 km ali 5-krat po 1 km, lahko pa tudi 4-krat po 3 km, seveda pa se moramo prej dobro ogreti (vsaj 3 do 4 kilometre lahkotnega teka in telovadbe). Enkrat na teden je priporočljivo vaditi daljši čas na primer 2 do 3 ure enakomernega teka po rahlo valovitem terenu, z enkratnim ali dvakratnim zaužitjem primerne količine okrepčilne pijače ali vitergina. Če s smuč izgine maža, jih moramo med tekom domazati in ne vztrajati na premalo ali slabo namazanih. Še vedno se po vadbi na snegu brez smuči dobro iztečemo (15—20 minut) in o-pravimo dobro sprostilno gimnastiko, potem pa toplo prho in seveda toplo o-krepčilno pijačo,, v manjših količinah limonado, čaj, maratonih cedevito, cede-monto, a ne vse naenkrat, marveč v presledkih. Če smo na snegu vadili redno, vsaj trikrat na teden ves mesec, si proti koncu meseca7 že lahko privoščimo kakšen trimski nastop na Franček Knez - uvrščen v alpinistično odpravo na Lhotse v Himalaji Naš mladi sodelavec Franček, ki ga poznamo kot marljivega sodelavca pri vzdrževanju elektro-viličarjev v skupini notranjega 'transporta v TOZD Posoda, sicer pa znan kot vrhunski alpinist, je bil pred kratkim uvrščen v jugoslovansko alpinistično odpravo, ki bo v letošnji pomladi Skušala osvojiti južno steno LHOTSEJA v Himalaji. Ta stena je edina v tem 8000-nietrskem velikanu, ki je še do sedaj kljub številnim poizkusom raznih alpinističnih odprav ostala nepremagana. Franček KNEZ nam je verjetno vsem najbolj znan kot član zmagovite alpinistične odprave, ki je v letu 1979 uspešno osvojila MONT EVEREST in katere pokrovitelj je bil naš dragi tovariš" TITO. Bil je tudi član celjske alpinistične odprave v Andih, ki je v letu 1978 usipešno plezala v stenah CORDILLERA BLANCE, nadalje šo za njim razne težke ponovitve in prvenstveni vzponi v Centralnih Alpah (Švica, Francija) in razne ponovitve v Dolomitih, V Avstriji. (Wilder Kaisser), v ZSSR (na Krimu, na Jalti), kakor tudi vsakoletne težke letne in zimske ponovitve v domačih gorah (Savinjske in Julijske Alpe) in še bi lahko naštevali, saj ne mine sobota ali nadélja, da ne bi bil Franček v gorah oziroma v steni. Uvrstitev v letošnjo jugoslovansko alpinistično odpravo na LHOTSE pomeni nedvomno veliko priznanje mlademu alpinistu, hkrati pa smo lahko ponosni tudi mi, saj imamo v našem kolektivu sodelavca, s kvalitetami vrhunskega alpinista, oziroma sodelavca, ki je ponesel .ime naše delovne organizacije tudi v najvišje predele po vsem svetu! lažji progi, ne daljši od 12 —15 km. Čas med posameznimi nastopi moramo izkoristiti za poostreno vadbo. Že dva dni pred nastopom moramo počivati, če hočemo nastopiti spočiti, sproščeni in hoje ali teka voljni. Že naslednji nastop je lahko daljši, nekje okrog 20 km, spet naslednji do 30 km. Seveda pa je boljše, če imamo med temi daljšimi teki tudi kakšnega krajšega, zato pa hitrejšega, da lahko pridobivamo hitrost, moč in ostrina Posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi pogajanju z rokami in palicami, kakor tudi tehniki vožnje navzdol, pri kateri lahko izgubimo mnoge v ravnini in vzponih »prigarane« minute. Pred nastopom na daljšem maratonu moramo vsaj dvakrat ali trikrat preteči na treningu razdalje okoli 40 km ali prebiti na tekaških smučeh 3—4 ure. Le tako se izognemo raznim krizam in težavam na samem maratonu. Postanite tudi vi član Avto-moto društva »Šlander« v Celju Z včlanitvijo v avto-moto društvo postanete član naj-večje družine motoriziranih občanov. V letu 1980 je samo v Sloveniji preko 92.000 članov, torej res velika družina. Avto-moto društvo Šlander skrbi skupaj z AMZS in AMZJ, da imajo člani ugodnosti, ki jih potrebujejo vsak dan in na vsakem potovanju. AMD je društvo solidarnosti, s poudarkom pomagati članu takrat, ko ta pomoč najbolj potrebuje. Letna članarina v 1981 znaša: A avtomobilisti 280 din, B motociklisti 140 din, . C člani brez vozil 100 din, E traktoristi 140 din, D člani podmladka 10 din. Avto-moto društvo Šlander škrbin za svoje člane tudi s tem, da imajo -po nižjih (članskih) cenah storitve v mehanični delavnici . pri popravilu avtomobila, v turistični pisarni pri registraciji vozila za vse občine celjskee regije ter vrsto drugih uslug, ki jih določa 22 kuponov članske knjižice (članski material). BREZPLAČNE STORITVE: tehnična pomoč na cesti »POMOČ — INFORMACIJE«, nastavitev žarometov, test zavor, pravni nasveti, merjenje hladilne tekočine in ne nazadnje brezplačni prevoz karamboliranega vozila — 250 km v eno smer. STORITVE S POPUSTOM: vlečna služba, varnostni test avtomobila, tehnični pregledi, test motorja, optični pregled prednje in zadnje preme, merjenje CO v izpušnih plinih, hitro polnjenje akumulatorja, druga testiranja in pregledi. AMD ŠLANDER CELJE PA NUDI SVOJIM ČLANOM ŠE DODATNE POPUSTE: pri delu v mehanični delavnici Šlander, pri pranju vozil v avtomatski pralnici Šlander, v AVTO ŠOLI Šlander pri tečajih teorije (CPP). PRI AMD DOBIJO-* ČLANI TUDI MEDNARODNE DOKUMENTE: zelene, karte, garantna pisma za tujino, mednarodna vozniška dovoljenja, kamping karnete za popuste v avtokampih v domovini in v tujini, skratka vse kar potrebuje motoriziran občan. Člani avto-moto društev širom Slovenije prejemajo vsak mesec slovensko avtomobilistično revijo z največjo naklado — MOTOREVI-JO, katere naročnina je vključena v članarino. MO-TOREVIJA obširno, poroča o avtomobilizmu, motociklizmu, prometu, skratka vsem, kar je v zvezi z avtomobili in motocikli in avto-moto organizacijo. Vsi, ki smo se že lani sredi leta odločili za smučanje na Poljskem, še vedeli nismo kakšna prijetna in neprijetna presenečenja nas čakajo. V petek, 9. januarja zvečer smo že čakali s težkimi potovalkami, kovčki, nahbrtniki ter smučarsko opremo povrhu, na avtobusa, ki sta nas popeljana na počitnice v ZAKOPANE. Vožnja ponoči je bila za vseh 88 potnikov zelo prijetna, pa tudi šoferja kljub naporom nista bila slabe volje. Iz prijetnega dremeža v toplih avtobusih so nas zbujali le postanki na carinah in obvezni carinski pregledi. Jutro smo dočakali že na Češkoslovaškem, kjer- nas je presenetila izredno nizka temperatura, saj je le-ta bila več kot 20° C. Sredi dopoldneva smo se ustavili že v bližini Ziline, ker smo imeli že kar gosto pajčevino v želodcih, vendar nismo imeli sreče, zato smo odprli skrite rezerve hrane in se podali naprej proti Poljski meji. Tu so se pa pričeli prvi problemi. Avtobus, ki smo ga najeli od Izletnika »55 sedežni Mercedes« je začel kašljati od hude zime, na katero pa ni bil navajen. Trikrat smo nepredvideno stali, ker mu je zamrznila nafta. Kljub temu smo kmalu prispeli do poljske meje. Cariniki niso upoštevali, da smo utrujeni in lačni, »ampak so gledali samo svoj posel« in nas temeljito prekontroli-rali, ter popisali vse, kar smo imeli vrednega s sabo. Po skoraj 2-urnem postanku smo se napotili naprej in že v mraku prispelu na cilj. Zakopani so majhno mestece na jugu Poljske, malo večje kot Kranjska gora, v vznožju Visokih Ta-ter. V mestu oz. v neposredni bližini so: smučarski tereni z gondolsko žičnico, zobato železnico, 4 sedežnicami in približno 10 vlečnicami. Drsališče in stadion za hitrostno drsanje, 4 smučarske skakalnice, proga za smučarske teke itd! Snežna odeja je celo zimo precej debela, na cestah je sneg in značilne so sani s konjsko vprego za prevoz turistov. Tu so se najprej pokazale določene organizacijske pomanjkljivosti, ki so nekaterim občutljivim kar precej zagrenile sicer prijeten začetek počitnic, vendar po izdatni večerji, ki nas je čakala, smo se kar udobno namestili v prijetno topli brunarici. Naslednjega dne, zopet organizacijska cvetka — nihče ni vedel točno, kje so smučišča, ni bilo urejeno glede smučarskih vozovnic, pa še denarja smo dobili manj kot bi ga morali. Kljub temu so najbolj vneti smučarji le našli smučišča. Drugi smo se odpravili na ogled okolice in samega mesta, nekateri celo s sanmi na konjsko vprego. Naslednji dan smo uvideli, da s smučarskimi vozovnicami ne bo nič in da se bomo smučali le, če si bomo sami organizirali, za- na start. Tekma je odlično stekla, tisti boljši so vozili na kol, slabši so lepo vijugali med vratci, za vse pa je veljalo znano pravilo važno je sodelovati. Rezultati niso bili najbolj pomembni, zato na koncu le najboljše po posameznih kategorijah. Pri teku, ki smo ga organizirali naslednji dan, nismo imeli takšne sieče, ker je snežilo, pa še skupina Poljakov nam je na progi naredila zmešnja- bile glavne točke prijetnega zaključnega družabnega večera. Tu ni bilo več zadovoljnih in nezadovoljnih kot prvi večer, ampak smo bili vsi veseli in zadovoljni. Zadnji dan je potem minil v mrzličnih pripravah za odhod domov, nakupih spominkov in podobno, kaj več pa nihče ni upal kupiti, ker so nam cariniki že pri vstopu obljubili, da nam bodo vse pobrali. Na- Morsko oko — največje jezero v Tatrah na 1393 metrov nadmorske višine. Čudovit pogled v nedotaknjeno naravo to smo se nabasali v avtobuse in se napotili na smučišče, za katerega še vedeli nismo kakšno je. Na naše presenečenje, bilo je prijetno in žičnice zelo poceni, le čakati smo morali dobro uro, da smo prišli na vrh. Podobno so minevali tudi naslednji dnevi. Vmes smo organizirali smučarski tečaj, družabni večer, pa gostitelji so nam pripravili družabno srečanje, kjer smo se prvič srečali s slovito poljsko vodko, ki je nekaterim kar dodobra ohromila ude. Tako se je približal dan »velikih obračunov«. Ze v Celju smo planirali izvedbo tekmovanj v veleslalomu in smučarskem teku ter nogometno tekmo na snegu: poročeni — samski.- Najprej je bil ha vrsti veleslalom. Dogovorili smo se, da bo veljala štoparica, da bodo tekmovanje izvedle naše tovarišice, ki se ne smučajo in še zelo pomembno, pritožb ne bo, če kdo pade, izpusti vratiča, ali je kdo drugače oviran na progi, ali pa če ga ne »odšlepajo«, vožnjo med vratci ponovi. Na startni listi smo imeli prijavljenih kar 80 tekmovalcev, vendar se jih je 10 ustrašilo konkurence in jih ni bilo’ vo. Ker je proga potekala po gozdnih poteh in so se križale različne smučine, so nekateri zašli po krajši ali daljši progi, temu primerni so bili tudi rezultati. Zaradi tega smo kasnejše dobitnike priznanj raje izžrebali. Rezultat tekmovanja pa je bil: 50 udeležencev se je seznanilo z užitki teka na smučeh, večina celo prvič in vsakdo je zatrjeval, da se bo začel ukvarjati tudi s to zvrstjo smučanja. Višek nedeljskega dne pa je bila nogometna tekma na snegu med ekipama poročenih in samskih udeležencev. Kdor še ni doživel čara takšne tekme, si je ne more predstavljati; Teči po pol metra debeli snežni o-deji v bundi in ostali zimski opremi ter pri tem še igrati nogomet, je napor posebne vrste. Rezultat tekme ni bil bistvenega pomena (4:4) pomembnejši so bili pravi hokejski bodič-ki in' parade vratarjev, ki sta se brez bojazni pred poškodbo poganjala tudi za nedosegljivimi žogami. Manjkal ni tudi pretep med najbolj vročimi, ki pa se 'je končal s kaznijo »5 minut na hladno«. Razdelitev priznanj, žrebanje nagrad, katere smo sami kupili, ter prijetna glasba, so zaj domov smo se odpravili zopet zvečer in pot domov je razen 4-urnega postanka in popolnega pretresa na carini minila v prisrčnem vzdušju. Vsakdo je komaj čakal, da pride domov in da se bo najedel prave domače štajerske juhe. Se nekaj zanimivosti: življenje na Poljskem je približno enako kot pri nas, vendar jih sedaj daje politična neenotnost, kar se odraža v celotnem gospodarstvu. Naš dinar je pri njih vredna in iskana valuta! Ljudje so nas kar na cesti ustavljali in želeli menjati denar. Blago v trgovinah je za naš žep zelo poceni, le s to napako, da ga ne smeš nesti ven iz države. Smučanje — žičnice so za naše pojme smešno poceni. Smučišča niso preveč zasedena, občuti pa se pomanjkanje reda in smučarska disciplina. In če še podam kratko o-ceno: Bilo je lepo, lahko bi bilo še lepše (če ne bi bilo organizacijskih cvetk). Menim, da je koristno še dalje navezovati stike za takšne ali podobne oblike oddiha. Marsikdo se bo strinjal z mano, če rečem, do. si še želimo dopustov v naši delovni organizaciji. Emil Gregorič Pozornost, ki je več kot pozornost V torek, dne 27. januarja je praznoval svoj 53. rojstni dan naš sodelavec iz splošne službe tovariš Anton PUSTEK ali vsem nam bolje znan kot »stric Tonček«. Sodelavci iz upravne zgradbe so mu ob njegovem življenjskem jubileju, kakor tudi za njegovo vestno opravljanje vsakodnevnih zunanjih kurirskih del podarili — upoštevajoč energetsko krizo današnjega časa, novo dvokolo. To naj bi nadomestilo tistega, ki so mu ga pred časom izmaknili nepridipravi. K njegovemu življenjskemu jubileju mu še enkrat iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Pravilno geslo: SREČNO V NOVO LETO. Nagrajenci: 1. nagrada 300 din — ERNA TOMINC, TOZD KOTLI; 2. nagrada 200 din — MIHAELA BUKOVŠEK, TOZD KOTLI; 3. nagrada 150 din — LUDVIK NUNČIČ, TOZD EMOKONTEJNER; 4. nagrada 100 din — SONJA ZGONC-KLENOV-ŠEK, DSSS. NOVO PRIZNANJE Gasilsko društvo Vojnik je ob 100-letnici svojega obstoja podarilo naši DO posebno priznanje za dolgoletno vsesplošno pomoč temu kolektivu. &W4 A GASILSKO DRUŠTVO VOJNIK podeijdje ob lOCMetnkrt svojega ni h : mm sMe? csijs m mok.A zahyato za vsestransko ¡nhuví «*&$*«* \xzxJ ñr ‘XfZ* SPOROČILA SODELAVCEM Ob odhodu v pokoj se min za 40-letno delo v zahvaljujem sodelavcem za EMO. izkazano pozornost in za Vsem sodelavcem želim darilo, ki mi bo lep spo- medsebojno razumevanje in mnogo delovnih uspe--------------------------- hov. OBVESTILO Obveščamo vse člane našega delovnega kolektiva kakor tudi naše upokojence, da deluje za dodeljevanje sanitarnih izdelkov nova komisija v sestavi: Milan Kavčič, Ferdo Šibanc in Edvard čoklič. Seznam izdelkov, ki jih lahko naročijo: Ekonom lonec 51 — kvaliteta II in III a Ekonom lonec 71 — kvaliteta II in III a Alu pekač 22 cm — kvaliteta II in III a Kopalna kad — kvaliteta II in III a Snaga karate 401 — kvaliteta II in III a. Snaga kante 801 — kvaliteta II in III a Pocinkana vedra — ¡kvaliteta II in III a Stenski umivalniki — kvaliteta II in III a Vse navedene izdelke lahko interesenti naročijo pri predsedniku komisije tov. Ediju čokliču v alu oddelku TOZD POSODA str. m. 2235. Pismena vloga oziroma naročilo naj vsebuje poleg naziva želenega artikla še kvaliteto (II ali III a), ime in priimek naročnika, stroškovno mesto, kjer dela in datum oddaje naročila. Komisija, ki se sestaja enkrat mesečno, pregleda vsa do takrat zbrana naročila in izdela tabelo z vrstnim redom naročnikov oziroma sporočilom, kdaj je možno naročene izdelke prevzeti v industrij ski prodaj alni. Tabele z izdelki za prodajo z datumom izdo-bave so izobešene v vsakem TOZD oz. obratu, hkrati pa so z njihovo vsebino seznanjene tudi poenterke, ki so dolžne o izdobavi seznaniti posameznike oz. delavce iz svoje delovne sredine, da je njihovo naročilo na seznamu. , Naročniki sanitarnih izdelkov morajo le-te v roku 14 dni od objave na seznamu prevzeti .v industrijski prodajalni EMO na Mariborski cesri poleg samopostrežne trgovine. V kolikor le-tega ne bodo storili se izdelki prodajo drugim kupcem. Predsednik komisije Edvard ČOKLIČ ZAHVALA Ob boleči izgube drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD Orodjarna za izrečeno sožalje ter denar, namenjen za venec. Žalujoča hčerka Marica Kač ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta ŠTEFANA GOLOBA se iskreno zahvaljujem sodelavkam ¡in sodelavcem TOZD Posoda — skladišče, za denarno pomoč in venec, za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerki Fanika Miletič in Marjana Lichtenegger ZAHVALA r Ob boleči izgubi našega dragega očeta ANTONA REBEKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje in energetika, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti kakor tudi za podarjene vence. Zahvala tudi OO sindikata in godbi na pihala DO EMO Celje. Žalujoči sin Jože Rebek Franc Rojnik TOZD Vzdrževanje Svojim sodelavkam in ostalim v obratu emaj tirnice se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Ob tej priliki želim vsem sodelavcem in sodelavkam mnogo osebne sreče in zadovoljstva. Vida Košak Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. TAKO, ZA DANES BO DOVOLJ! NORMA JE DOSEŽENA MODRE IN MANJ MODRE ..Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja. Če bi žene vedele, kaj si. mislijo tajnice o njihovih možeh, bi imele eno skrb manj. Kar kupi en neumni, to sto pametnih ne more prodati. Ni važno kaj prosiš, temveč kako prosiš. Ženske so kot prevodi: lepe niso zveste, zveste niso lepe. Če naletiš na pot brez ovir, tedaj bržkone ne pelje nikamor. Lačen misli, da se ne bo nikoli nasitil, a siti, da ne bo nikoli lačen. Naš humor »V katerem delu moje • Direktor TOZD pride na privatni obisk k enemu drame se, je publika naj- izmed svojih delavcev. Da bi oče naredil vtis, da tudi bolj zabavala?« sina tako vzgaja, da bo delal v EMO, reče svojemu »Kot sem lahko opazil, sinu: so bili najbolj zadovoljni »Lukec, ko boš velik boš tudi ti hodil na šilit v v odmoru in na koncu ...« tovarno?« , * * * a Lukec na to odločno odgovori: TT , „ ' „ -•! »A potem pa bom jaz tudi lahko hodil mod šihtom »Hvaležen sem vam, kei ■ ledat £omov televizijo kot ti?« - • ■ ste edini ostali do konca 6 J mojega govora.« _ % »Ne zahvaljujte se mi,«" odgovori samotni poslušalec. »Sem namreč naslednji govornik.« Po opravljenem prevozu zapušča šofer s tovornjakom našo.DO..Pri izhodu ga vpraša vratar: »Kaj pa vi vozite?« »Nič, samo noter sem pripeljal robo.« ■ »Kaj pa ta kolobar žice?« »O, hudiča! Že spet se z mano zafrkavajo.« • PovtBAL T! SOM PlAČO, SUŠIM M V ZADNJEM ČASU DELAŠ KOT KONJ J ÍRCZ S&re Nekateri ljudje so slabši kot toaletni papir — niso niti za enkratno uporabo. Maska pade, a človek ostane. trgovina ponosim UASF/K »Vili, kaj pa ti danes delaš?« »Jaz prav nič.« »Kaj pa potem dela Slavko?« »Ta pa meni pomaga.« * * ^ Obratovodja ima na razgovoru svojega delavca: »Vinko, včeraj si se ga med šihtom tako napil, da ob koncu dela nisi mogel domov, ampak si kar do večera v garderobi spal.« Vinko pa odvrne korajž-. no: »Ja mi pa potem pišite pet nadur!« * * * Vratar lovi delavca, ki je ušel čez ograjo in vpije: »Stoj!« Bežeči pa mu odgovori: »Ti stoj, ker te nobeden ne lovi!« * * * »Zakaj te ni bilo na zadnji sestanek?« »Če bi vedel, da je zadnji, bi zagotovo prišel in to z godbo!« RADOVEDNOST fM< MAtevtč) Dopisujte v naše glasilo SmcjiKec.