® TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVII Julij 1974 Analiza polletnih rezultatov Ko analiziramo uspehe preteklega polletnega poslovnega obdobja, bi lahko izhajali iz dveh vrst kazalcev, ki so za vpogled o realiziranih načrtovanih nalogah, gospodar-sko-ekonomskem stanju organizacije združenega dela in primerljivost s preteklimi obdobji najprimernejši. Kot prvo naj navedemo splošne osnovne kazalce uspešnosti poslovanja, ki zadoščajo predvsem trem interesom: tehničnemu, splošno ekonomskemu in finančnemu. Splošni osnovni kazalci, ki naj bi najbolj zanimali zaposlene v strokovnih službah tehničnega značaja so: količinski in vrednostni kazalci celotnega obsega dokončane in realizirane proizvodnje, proizvodnost dela t. j. razmerje med ostvarjenim dohodkom in vloženim delom, ter opremljenost dela, ki prikazuje kakšna so naša delovna sredstva in njihova energetska opremljenost. Splošno-ekonomski kazalci nam prikazujejo ekonomičnost poslovanja, ki jo izražamo običajno z razmerjem med proizvedenim ali realiziranim obsegom poslovanja, in količino vseh vloženih proizvodnih faktorjev. Drugi splošno-ekonomski kazalec pa nam v obliki stopnje dohodka prikazuje razmerje med dohodkom, ki smo ga ustvarili na vsakih 100 din povprečno vloženih ali porabljenih sredstev, ali pa celotnim dohodkom. Tretji interes, t. j. finančni, pa je zanimiv glede na hitrost obračanja sredstev, individualno rentabilnost organizacije združenega dela in družbeno rentabilnost organizacije združenega dela. Druga vrsta kazalcev, pa je značilna za takoimenovano področje finančne analize poslovanja, ker zajema kazalce likvidnosti in finančne stabilnosti organizacije združenega dela. Taka analiza bi se morala redno opravljati mesečno na podlagi ažurnih bilanc stanja in uspeha. Mesečna ažurnost je pri tem minimalni pogoj, ki se sme in mora danes zahtevati od vsake povprečno organizirane delovne organizacije. Ob tem je treba pripomniti, da je vsaka poslovna politika in njeno vodenje v veliki meri odvisna ravno od pravočasnih in temeljito pretehtanih podatkov in kazalcev iz takih analiz. Od teh kazalcev naj navedemo le nekaj najznačilnejših: koeficienti vezave sredstev, vezava terjatev, prodaja proizvodov na 1 din lastnih virov obratnih sredstev; zalo- ge blagovnih obratnih sredstev na 1 din dolgoročnih virov obratnih sredstev, stopnja dohodka (na vsakih 100 din povprečno vloženih obratnih sredstev), koeficient intenzivnosti sredstev (povprečno vložena skupna sredstva po nabavni vrednosti na 1 din skupne proizvodnje). Da bi lahko vse te kazalce izračunavali in uporabljali pri analiziranju preteklega poslovanja, ali pri načrtovanju bodočih nalog, ter pri poslovnih odločitvah vseh vrst, je nujno, da so vsi razpoložljivi osnovni viri podatkov t. j. dokumentacija, izračuni, pregledi itd., čim bolj ažurni in zanesljivi. Ob letošnjih polletnih poslovnih dosežkih bomo za primerjavo z lanskim istim obdobjem uporabili le nekatere navedene kazalce, ter jih skušali utemeljiti. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil vrednostno ostvarjen v višini 106,2 %, pri čemer je znašala proizvodnja preje 100,9 %, proizvodnja tkanin 108,6 % in proizvodnja pletenin 77,7 %. Proizvodni načrt je bil po količinskem obsegu ostvarjen ugodnejše od vrednostnega. V primerjavi z lanskimi količinskimi podatki o proizvodnji preje in tkanin pa ugotavljamo skoraj enak obseg. Pri proizvodnji pletenin je nastopila sprememba v kvalitetni strukturi napram lanskemu letu, ko smo proizvajali samo surove pletenine, letos pa oplemenitene, ki so za tri in polkrat večje. Tehnična kvaliteta tkanin je napram lani slabša za 2,1 kar je posledica razširitve vzorčnih variant, zahtevnejših vzorcev in ostrejših kvalitetnih norm. Količinski obseg prodanega blaga je za več kot 6 % boljši od lanskega prvega polletja in za skoraj 10 % večji od letos proizvedenih tkanin in pletenin. To je ugodno prispevalo k nadaljnjemu znižanju zalog gotovih izdelkov. Vrednostni obseg prodaje se je ugodno povečal predvsem na račun boljšega proizvodnega asortimenta, ki je upošteval zahteve tržišča tako glede kakovosti in uporabnosti blaga, pa tudi razširitve na druga potrošna področja (avtomobilska in lesna industrija. dekorativno področje). Izvozili smo 2,3 milijone metrov tkanin, t. j. več kot 15 % od celotne prodaje, kar nam je dalo devizni iztržek v skoraj izključno konvertibilnih valutah v vrednosti 1.580.000 dolarjev. Devizna cena za 1 izvoženi meter blaga se je napram lani izboljšala za 45 %. Delovno proizvodna storilnost se je napram lani ugodno izboljšala (indeks 105), kar je opravičljivo glede na boljši asortiment preje in tkanin ter večje udeležbe oplemenitenih pletenin. Gospodarska storilnost t. j. ostvarjeni dohodek na izvršeno efektivno uro zaznamuje napram lani indeks 145, na povprečno zaposlenega pa indeks 143. Ekonomičnost poslovanja je v primerjavi z lanskim letom nazadovala (indeks 90), kar je opravičljivo s tem, da so se samo vkalkulirani realizirani skupni stroški napram lani zvišali za 58 %, da pri tem ne upoštevamo še vseh ostalih vplivov. Stopnje doseženega dohodka ostvarjenega v prvem polletju letos so naslednje: na 100 din porabljenih skupnih skupnih sredstev je 57 dinarjev dohodka, na 10 din porabljenih skupnih sredstev je 64 din dohodka, na 100 din celotnega dohodka je 39 din dohodka. Količnik obračanja obratnih sredstev glede na razpo- St.7 ložljiva obratna sredstva je 2,41 (indeks 74/73 je 141) glede na vložena obratna sredstva pa 2,09 (indeks 74/73 je 17). Družbena rentabilnost pa se je napram lani izboljšala za 26 %. Iz navedenih kazalcev je moč dobiti pregled nad nekaterimi gibanji in dosežki, ki so z vsemi ostalimi elementi poslovanja vplivali na oblikovanje in višino finančnega rezultata ter njegovo razdelitev. če ostvarjeni finančni rezultat in njegovo razdelitev za prvo polletje 1974 primerjamo z istim obdobjem lanskega leta, ugotovimo, da smo z njim dosegli kritje za 55 % višjih materialnih stroškov, za več kot 18 % povečanih osebnih dohodkov na povprečno zaposlenega, ter za približno 65 °/o večjega ostanka dohodka za sklade. Navedeni rezultati so lahko vzpodbuda, da pri obstoječih okolnostih z vestnim in kakovostnim delom ter čutom za odgovornost in solidarnost dosežemo še boljše uspehe. EVA Otvoritev informativno - prodajnega centra Na občinski praznik 1. avgusta smo v levem traktu hotela Creina v Kranju odprli INFORMATIVNO-PRODAJNI CENTER. Namen centra ni samo v prodaji tkanin TEKSTILINDUSA, temveč tudi seznanjati potrošnike s širokim proizvodnim programom in novimi namembnostmi naših tkanin. V centru bodo svetovalci za modo oblačenja in notranjo opremo dajali informacije potrošnikom o uporabnosti in namembnosti naših tkanin. Organizirane pa bodo tudi stalne razstave končnih izdelkov naših tkanin — od modelov za ženske obleke, zidnih tapet, zaves, posteljnine in robcev. Reportažo o otvoritvi bomo objavili v naslednji številki. S. Jakopin Z našimi tkaninami opremljene INV prikolice Mnogi se sprašujejo, zakaj stoji na našem dvorišču IMV prikolica. Stvar je čisto preprosta: V zadnjem času mnogo sodelujemo s tovarno avtomobilov iz Novega mesta, saj veliko število njihovih prikolic, opremljenih z našim blagom, potuje po naših cestah; pa ne samo naših, tudi švedskih, francoskih, nemških in drugih. Ker pa je treba izbrati in prilagoditi za tak ambient posebne vzorce, so nam za nekaj časa »posodili« prikolico. Ceneje je namreč, če se za vzorec, ki je še na papirju, ugotovi ali je primeren za prikolico ali ne, kot o tem razmišljati šele po tem, ko je že potiskan na blagu. Prikazali pa bomo tudi, da naši artikli niso primerni samo za tapetniško blago in zavese, pač pa lahko opremimo prikolico tudi s posteljnino in prevlekami v spalnem delu, kuhinjski del pa od prtov, servietov, predpasnikov in vse tja dò kuhinjski krp. Marička V tkalnici I. Obravnavamo — sprejemamo — sklepamo dohodka 26.714,49 din. Iz poslovnega poročila je razvidno, da se je število kosil, malic in večerij znižalo, na kar je vplivala predvsem podražitev Pod zadnjo točko so obravnavali predlog za povišanje stanarin v delavskem domu. Predlog predvideva povišanje stanarin za približno 125 %. TOZD PREDILNICA Na 15. seji je delavski svet obravnaval proizvodno problematiko, pri čemer je največji problem zadostno oskrbovanje podjetja s prejo. Te težave se bodo še vnaprej reševale s proizvodnjo ob prostih sobotah. Sklenili so, da se za mesec junij izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,94. Potrdili so plan investicijskega vzdrževanja za stavbe v obratu I in II za letošnje leto v predvidenem znesku 635.500 din. Prav tako so potrdili tudi plan finačnih sredstev za redne remonte in plan delovnih priprav za nadomestilo iztrošenih. Enako so potrdili tudi plan za izpopolnitev strojne opreme v de. lavnicah vzdrževalno energetske službe. Sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, kot je bil predložen. Za podpis samoupravnega sporazuma so pooblastili Petra Tulipana, vodjo nabav, oddelka. Določili so tudi delegate za zbor delegatov panoge tekstilna industrija. Sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju Elektro Kranj. Za podpis navedenih samoupravnih sporazumov so pooblastili tovariša Zvoneta Černe, tehničnega direktorja. Določili so tudi delegate za konferenco delegatov TOZD oziroma organizacij združenega dela, ki so odjemalci električne energije na visoki napetosti. Sklepali so tudi o predlogu odbora za nagrajevanje, ki je predlagal povišanje ocenitev za štiri delovna mesta. Na 16. seji je delavski svet razpravljal o predlogu za solidarnostno akcijo za Kozjansko. Sklenili so, da bodo namenili enodnevni zaslužek in sicer z delom na prosto soboto dne 28. septembra. Predvideni zaslužek naj se že predčasno aktivira na račun prizadetim od potresa. Sprejeli so tudi sklep, da za pö-trditev tega predloga ni potrebno sklicati zbora delov- nih ljudi, ker bodo vsi delavci soglašali za solidarnostno akcijo. TOZD TKALNICA Tudi v tej temeljni organizaciji so obravnavali in potrdili samoupravne sporazume, einalko kot TOZD Predilnica. Potrdili so tudi finančni plan investicijskih del za leto 1974, kot je bil predložen s strani delavskega sveta podjetja. Delavski svet je soglasno potrdil predlog solidarnostne akcije za Kozjansko in sicer tako, da bodo delali na prosto soboto 28. septembra. Tudi tu so bili soglasni, da v zvezi s tem sklepom ni potrebno sklicevati zbora delovnih ljudi. Delovna enota tkalnica I Na podlagi rezultatov in ustvarjene proizvodnje so sklenili, da se za mesec junij izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,72. Na 9. seji delavskega sveta so pregledali tudi izpolnitev plana v juniju in njegovo problematiko. Ugotovili so, da so bili rezultati v primerjavi z mesecem majem nekoliko slabši in sprejeli več ukrepov za izboljšanje stanja. Sprejeli so tudi proizvodni plan za mesec julij. Delovna enota tkalnica II Na 8. seji so odločali o pritožbah dveh delavcev zoper sklep o prenehanju lastnosti delavca. Pregledali so proizvodne rezultate za mesec maj in sklenili, da se izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 3,30. TOZD PLEMENITILNICA Na 8. seji so razpravljali o predlogu reorganizacije kapacitet in investicijah v TOZD tkalnico, predlogu investicij v predilniške kapacitete, predlogu stanovanjskega kre- dita in najetju stanovanjskega kredita, predlogu za odobritev posojila federaciji, o vlogi TOZD prehrane in oddiha za dodelitev sredstev itd. Vse navedene predloge so potrdili, kot so bili predloženi. Obravnavali so tudi predlog ukrepov organizacije ZB v zvezi z zaostritvijo delovne discipline in ga razen druge točke potrdili, kot je bil predložen. Na predlog odbora za koordinacijo nagrajevanja so sklenili, da se sindikalni organizaciji podjetja dodeli 750.000 din dotacije. Delovna enota plemenitilnica I Na 7. seji so pregledali izpolnitev plana v juniju in na podlagi tega sklenili, da se izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 4,06. Pregledali so tudi planske naloge za mesec julij, pri čemer so izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja nekaterih barv in kemikalij. Delovna enota plemenitilnica II Na 8. seji so obravnavali rezultate dosežene proizvodnje v juniju in se na podlagi tega odločili, da izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 3,96. Delovna enota gravura Na 9. seji so se odločili, da bodo na podlagi proizvodnih rezultatov izplačali za mesec junij osebne dohodke z vrednostjo točke 4,08. V celoti so potrdili tudi predlog odbora za osebne dohodke, kot je bil predložen. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Na 11. seji so sklepali o vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov v juniju, ki na podlagi razpoložljivih sredstev znaša 4,61. Nadalje so obravnavali sklepe 8. seje delavskega sveta podjetja in jih potrdili, kot so bili predloženi. Člani delavskega sveta so dali soglasje k reorganizaciji in odobritvi investicij TOZD tkalnice, pristopu k samoupravni skupnosti za železniški in luški promet, k izvolitvi delegatov za novi organ gospodarske zbornice SRS in pristopu k samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva in sklepu o ustanovitvi interesne skupnosti za Gorenjsko. TOZD PREHRANA IN ODDIH Obravnavali in potrdili so poslovno poročilo za I. polletje 1974. Poslovanje je bilo pozitivno in izkazuje ostanek obrokov, pa tudi znižanje števila zaposlenih v podjetju. Sklenili so, da bo treba vsa prizadevanja usmeriti za dobro in ceneno hrano v zadovoljstvo gostov, katerih število se mora povečati. Obravnavali in potrdili so tudi plan investicijskega vzdrževanje za leto 1974, plan finančnih sredstev za redne remonte delovnih in energetskih naprav, plan delovnih priprav za nadomestilo iztrošenih in plan za izpopolnitev strojne opreme v delavnicah vzdrževalno energetske službe. Nujno povišanje narekujejo predvsem povečani stroški za ogrevanje in os. doh. zaposlenih. Povišane stanarine bodo občutno vplivale na življenjski standard stanujočih v delavskem domu, zato bodo morali samoupravni organi podjetja, ki bodo dokončno sklepali o predlogu, temeljito pretehtati vse možnosti, ki bi omilile to povišanje, bodisi tudi obliko regresiranja stanarin. Predlog povišanih stanarin bo obravnaval še DS podjetja in TOZD ter oddelek za gospodarstvo pri SO Kranj. R. S. Kuhinja v delavskem domu V predilnici Prosto mesto za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1974/75 naslednje število vajencev: Poklic Prostih mest ključavničar 5 obratni električar 2 mizar 3 vodovodni inštalater 1 strugar 2 rezkalec 2 graver 1 klepar 2 Skupaj: 18 Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk je teoretičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju in praktičen v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — da zdravstveno stanje odgovarja zahtevam poklica. Interesenti se lahko zglasijo v kadrovskem sektorju vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. Voinosi kol integralni del naše proizvodnje Spet pripravljamo poročilo o nezgodah za prvo polovico letošnjega leta. Pri tem opažamo, da njegova vsebina ne bo bistveno drugačna, kakor v dosedanjih poročilih. Vrstijo se poškodbe zaradi istih vzrokov: — zaradi nepoznavanja varnostnih predpisov in navodil — nepoznavanja ključnih točk varstva dela — nediscipline — lahkomiselnosti in malomarnosti — neprevidnosti — preutrujenosti itd. Mislim, da bo zato prav, če znova osvežimo nekatere osnovne lastnosti varstva kot celote. Mogoče se bomo potem bolj resno zavedali, kako velikega pomena je zares varno delo. nih mestih? Samo takrat, ko je: — strokovno usposobljen za dotično opravilo — umsko in telesno zmožen za določeno delo — opravil preizkus znanja o varstvu pri delu in dokazal polno odgovornost do dela, to je, da se zna dela lotiti premišljeno, resno, zbrano in da se zna podrediti varnostnim in drugim navodilom odgovorne osebe. Delavec mora posvetiti tudi vso pozornost tehničnim varnostnim napravam, ki so izdelane ali nameščene zato, da preprečijo ali pa vsaj zmanjšajo nevarnost. Te naprave je treba vzdrževati prav tako kot same stroje. Po popravilu ali vzdrževanju stroja morajo biti varovalne naprave ponovno postavljene na Pred dvemi leti se je na prstaničnih strojili v predilnici zgodila težja obratna nesreča. Še isto leto je bila v podjetju izdelana varnostna naprava za navijanje in spuščanje vzmeti pri Hispano prstančnih strojih. Načrte za napravo sta izdelala Nande Hafnar iz VEO in Jernej Bergant iz predilnice. Ker bo govora o nezgodah, bo prav prišla definicija le-teh: za nezgodo pri delu vel j a vsalka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oz. dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovani svojstvo zavarovanca. (Brati take difinicije, pravila in zahteve za marsikoga ni najbolj zanimivo, vendar je za vsakogar, ne samo za tiste v primeru nezgode, pomembno, da je temljito seznanjen z vsem, kar pogojuje varno delo.) Poškodb bo manj, če bo delavec pravočasno opozorjen na nevarnosti in ogroženosti, če bo vodja dela skrbel za neoporečnost strojev, orodja in opreme in če bo stalno nadzoroval varnost delovnega procesa in tistih, ki v njem delajo. Najmanj bo nezgod takrat, ko bo delavec strokovno dobro pripravljen in discipliniran. Kdaj je delavec sposoben delati pri nevarnejših delih oziroma na ogroženih delov- prejšnja mesta. Pri strojih, mehaničnih napravah, instalacijah itd. dosežemo varnost z uporabo okrovov, ograj in podobnih pripomočkov s tem, da preprečimo neposreden dotik z roko ali z drugimi deli telesa. Nekatere stroje pleskajo na določenih mestih z varnostnimi barvami, nanje nameščajo posebna opozorila ali varnostna navodila; varnost pri delu pa se izboljša tudi s tem, da delavec uporablja posebna varovalna sredstva in se na ta način izogne nezgodi ali poškodbi. Povzetek nekaterih bistvenih določil iz naše varnostne zakonodaje bo koristen, ker navaja temeljne pravice in dolžnosti delovnega človeka v delovni organizaciji. Delavec ima pravico: — da je delovni postopek organiziran tako, da more s potrebno sposobnostjo pri normalni pazljivosti delati brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje — da se uporabijo na njegovem mestu vsi ukrepi, ki vplivajo na ustvarjanje varnih pogojev dela — da so delovni prostori in mesta, kot tudi stroji ter druga delovna sredstva urejena v skladu z zahtevami varstva — do ustreznih sredstev in opreme za osebno varnost, ki so predpisana za določeno delo ali delovno mesto — odklonitve dela na svojem delovnem mestu, če bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje in če v obljubljenem roku organizacija ni odpravila pomanjkljivosti — do specialnega pregleda pred nastopom dela, med delom pa do periodičnih pregledov za delovna mesta ali dela s posebnimi pogoji — do izčrpne poučitve o nevarnostih dela in delovnega mesta —- do strokovnega znanja o delih in mestih, kjer so večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare ter o posebnih zahtevah za izvršitev del na takšnih nevarnih delovnih mestih — da mu delovna organizacija in odgovorni vodja dela med zaposlitvijo omogočata izpopolnjevanje o varstvu in njegovem delovnem mestu, t. j., da ga teoretično in praktično poučita o grozečih nevarnostih, o najprimernejšem načinu dela, ki zagotavlja varnost ter o varstvenih ukrepih, po katerih se mora ravnati, kakor tudi o okoliščinah, ki take varnostne ukrepe terjajo — do strokovne prve pomoči in do organiziranega reševanja za primer nesreče ali telesne poškodbe. Naslednje dolžnosti glede varstva pri delu mora vsak brezpogojno upoštevati: — pred razporeditvijo na delovno mesto se mora seznaniti s predpisi in varstvenimi ukrepi z delom, ki naj ga opravlja, kot tudi z organiziranjem, izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu — svoje delo mora opravljati pazljivo, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenje in zdravje drugih članov skupnosti — pri delu mora uporabljati tehnična varovalna sredstva, varnostne naprave in sredstva za osebno varnost — neposrednemu vodji dela mora takoj naznaniti vsako opaženo pomanjkljivost, napako, okvaro ali kak drug pojav, ki lahko ogroža varnost — pred in med delom ne sme uživati alkoholnih pijač in narkotikov, ki bi ga lahko onesposobili za normalno delo — svojega neposrednega vodjo mora opozoriti oz. prositi za začasno prenehanje dela, če se zaradi trenutnega zdravstvenega stanja ne čuti dovolj sposobnega za varno opravljanje svojega dela — med zaposlitvijo mora nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje in dokazati, da je sposoben za varno opravljanje dela — takoj mora zapustiti delovno mesto, če mu vodja delo prepove zaradi neupošte. vanja varnostnih predpisov ali neuporabljanja osebnih varovalnih sredstev — prijaviti mora vsako nezgodo ali poškodbo, ki se je pripetila na delovnem mestu. Odgovornost delavcev: — Vsakdo je na svojem delovnem mestu odgovoren, če opušča in ne izvaja varnost- nih ukrepov in se ne ravna po varnostnih predpisih — delavec, ki huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih, kljub opozorilu tistega, ki vodi delo ali druge pooblaščene osebe, grobo krši delovno disciplino. Posledica je lahko izključitev iz delovne skupnosti — povzročitelj nezgode je odgovoren za materialno škodo — neizvajanje varnostnih ukrepov in neupoštevanje varnostnih predpisov pomeni hudo kršitev delovnih dolžnosti. Nezgode pri delu in poškodbe v zvezi s tem, so ved- no posledica napak (največkrat napačnega ravnanja), ki imajo svoj izvor v pomanjkljivem znanju, površnosti, malomarnosti in nediscipliniranosti. Slab izgovor ima delavec, ki povzroči nezgodo in se izgovarja na že prej storjene nepravilnosti pri delu, češ, da se mu takrat ni nič zgodilo. Zato pa je kasneje napačno ravnanje plačal z bolečino! Z razvojem tehnike so se možnosti za nastanek nezgod še znatno povečale. Njene posledice in zakonitosti moramo poznati, da ne bomo nekoč sami postali njene žrtve. Štefan Remic Osebni dohodek -junij 1974 Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju za mesec junij je znašal 2.545,96 dinarjev. Osebni dohodek po delovnih enotah pa je bil naslednji: Delovna enota Izplačani OD predilnica 2.280,26 din tkalnica I 2.301,89 din tkalnica II 2.311,83 din plemenitilnica I 2.471,62 din plemenitilnica II 2.419,12 din gravura 2.832,37 din skupne službe 3.024,19 din J. š. Zanimivo NADALJNJI RAZVOJ CEN BOMBAŽA, ki so leta 1973 doživele na svetovnem trgu neverjeten dvig, bo odvisen od predvidenih rezultatov žetve v ZDA v prihajajoči sezoni 1974/75. Po prvih povpraševanjih imajo ameriški pridelovalci bombaža namen razširiti pridelovalne površine za 17 % na 14,5 milijonov akrov. Kot piše HWWA insti- tut za raziskavo gospodarstva v analizi svetovnega bombažnega tržišča, bi se pri normalnih vremenskih razmerah kot posledica te razširitve precej zvišala ponudba bombaža za izvoz. Svetovna poraba bombaža naj bi v letu 1974/75 tako narasla, tako kot je povprečno v zadnjih letih — za okroglo 1 milijon bal — tako, da ne izključujejo možnosti padca cen v tem letu. Textilbetrieb 4/74 Ameriško mednarodna razstava tekstilnih strojev 1973 Ameriška mednarodna razstava tekstilnih strojev 1973, ki se je vršila od 25. 10. do 2. 11. 1973, je obiskovalcem z vsega sveta nudila presenetljive strojne novosti in izpopolnitve. Celo izkušeni obiskovalci razstav so označili to prireditev kot eno najbolj zanimivih te vrste, kar jih je kdaj bilo. Medtem ko so bile vsakokratne evropske ITMA razstave, znameniti »mejni kamni razvoja tekstilnih strojev in tehničnih postopkov«, pripisujejo zdaj tudi ATME enak pomen karakteriziranja svojega obdobja. To dejstvo se med drugim odraža tudi v tem, da v poročilih in referatih vse pogosteje navajajo prav to razstavo. Zanimivi so podatki o tej razstavi: 354 razstavljalcev razstavlja na 40.000 m2 površine. Del razstavljalcev ima svoje prostore v posebej za to zgrajenih paviljonih, nekaterih prijavljencev pa niso mogli sprejeti. Od 354 razstavljalcev je bilo 56 % ameriških tvrdk, ostalih 44 % so tvorili razstavi j alci iz 17 dežel, med katerimi so bili v večini nemški proizvajalci tekstilnih strojev. Po strokah so se razstav-1 j alci delili takole: Stroji za predenje, sukanje, navijanje — 119 razstavljalcev Stroji za tkanje ter pripravo pred tkanjem — 33 razstavljalcev Stroji za pletenje in stiskanje — 29 razstavljalcev (Nadaljevanje na 6. strani) Minimalni življenski stroški v juniju 1974 O problemih ugotavljanja življenjskega minimuma je razpravljalo predsedstvo republiškega sveta ZSS že 14. julija 1972 (glej Interno informacijo RS ZSS 7/8-1972). Takrat je bilo sklenjeno, da se v sindikatih pripravi začasna lista osnovnih življenjskih potrebščin za 4-člansko delaivsko družino z dvema otrokoma (7—9 in 13—15 let), ki naj omogoča vsaj približ- no oceno stroškov za kritje življenjskega minimuma, dokler ne bo v republiki izoblikovana ustreznejša metoda. Nekatere teoretične in praktične probleme, ki se pojavljajo pri izračunu življenjskega minimuma, smo osvetlili v Internih informacijah 28/4 in 9/6-1971, nekaj konkretnih osnov za izračun mi-nimanlih stroškov za živila izbrane 4-članske delavske družine pa smo objavili v Interini informaciji 7/8-1972. To je v glavnem vse, kar je bilo doslej storjenega v sindikatih za sestavo »potrošniškega ko. ša« za 4-člansko delavsko družino. Pri tem smo uporabljali predvsem strokovne izračune, ki so jih za naše potrebe izdelali strokovnjaki za higieno prehrane pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo. Tabela o minimalnih potrebah posamičnih živil je bila zadnič verificirana 14/11 -1973 in je ostala taka, kot je objavljena 7/8-1972. Na tej osnovi smo doslej že nekajkrat skušali v sindikatih ocenjevati poprečne minimalne življenjske stroške za 4-člausko delavsko družino z nizkimi dohodki. Iz vsakokratnih cen posameznih živil v omenjeni listi smo izraču- nali poprečne stroške za hrano te družine v izbranem mesecu. Ob predpostavki, da te družine porabijo za hrano 50 odstotkov celokupnih izdatkov za osebno porabo, smo ocenili vsakokratne minimalne življenjske stroške te družine. Zadnji tak izračun za junij 1972 smo objavili v Interri informaciji 7/8-1972, danes pa objavljamo izračune za nekaj nadaljnjih obdobij: Minimalni življenjski stroški za prehrano 4-članske delavske družine z 2 otrokoma (po teoretični listi 34 živil) Skupine živil oktober 1971 oktober 1972 marec 1973 april 1973 junij 1974 Indeks junij 1974 april 1973 din % din % din % din % din °/o Vrtnine 142,22 17,5 195,20 19,7 272,62 22,6 312,14 23,8 385,40 25,8 123,5 Sadje 75,40 9,3 93,76 9,4 165,05 13,6 189,26 14,5 169,08 11,3 89,3 Meso, mesni izdelki, jajca 237,73 29,3 272,04 27,4 272,11 22,5 303,48 23,2 360,82 24,1 118,9 Izdelki iz žit 118,20 14,6 125,35 12,6 144,09 11,9 144,09 11,0 154,73 10,3 107,4 Maščobe 40,42 5,0 53,69 5,4 53,78 4,4 53,75 4,1 59,74 4,0 111,1 Mleko in izdelki 128,64 15,9 172,63 17,4 219,08 18,1 218,92 16,7 277,53 18,6 126,8 Sladkor 29,50 3,6 32,77 3,3 32,77 2,7 32,77 2,5 41,75 2,8 127,4 Sol, kis, začimbe1 21,01 2,6 25,21 2,5 27,00 2,2 29,52 2,3 27,66 1,9 93,7 Brezalkoholne pijače1 17,63 2,2 22,91 2,3 24,10 2,0 24,80 1,9 18,08 1,9 72,9 Hrana skupaj2 810,75 100,0 993,56 100,0 1.210,60 100,0 1.308,73 100,0 1.494,79 100,0 114,2 1 Obe postavki sta dodani listi 34 živil v znesku 10 % celokupnih stroškov za hrano 4-članskih delavskih družin po uradni anketi zavoda SRS za statistiko v preteklem letu (za kategorije z nizkimi dohodki). 2 V stroških hrane niso zajeti izdatki za kurjavo za pripravo hrane. Pri najbolj aktualnih podatkih, to je pri stroških za junij 1974, vidimo zmanjano vrednost izdatkov za sadje ter za začimbe in pijače. Raz. log je letošnja nižja cena ja. bolk in pa manjša poraba začimb in sadnih sokov po anketi 1973 v kategoriji do 3000 dinarjev mesečnega družinskega dohodka, čeprav so cene začimb in sokov porast, le. Po obrazloženi metodologiji (izdatki za hrano so 50 % od skupnih izdatkov za osebno porabo) bi bil ocenjeni življenjski minimum za izbrano 4-članSko delavsko družino v Sloveniji v juniju 1974 pri-blino 2990 dinarjev. Kako lahiko taka družina pokriva navedeni minimum svojih potreb? Vzeli bomo primer, ko je v družini zaposlen eden, in primer, ko sta zaposlena dva člana. (Pri- najnižji OD otroški dod. za prvega otroka otroški dod. za drugega otr. skupaj doh. iz del. razmerja Vidimo torej, da je problematična predvsem družina, kjer je samo eden zaposlen, ker mora kriti primanjkljaj pominjamo, da je bilo po lanski anketi med 4-članskimi delavskimi družinami pri kategorijah z nizkimi družinskimi dohodki zaposlenih v poprečju 1,7 članov). V obeh primerih jemljemo skrajni primer, ko je zaslužek od dela enak naj nižjemu osebnemu dohodku, kakor ga določa sindikalna list, tj. 1345 din (60 % od poprenčega OD v republiki v letu 1973). V obeh primerih, tj. pri enem ali dveh zaposlenih, je družina upravičena na otroški dodatek za oba otroka, in to v najvišjem znesku, ker obakrat ne dosega najnižjega cenzusa za pravico do otroškega dodatka, tj. 700 dinarjev mesečno na družinskega člana. Pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov bi bilo naslednje: 160 din 160 din 240 din 240 din 1745 din 3090 din 1245 dinarjev, bodisi z dodatnim delom, dohodki od last. nega vrta, darili in podobno, ali pa mora edini hranilec take družine zaslužiti z rednim delom vsaj 2590 dinarjev mesečno. Po najnovejših statističnih podatkih je med vsemi zaposlenimi v Sloveniji že 43 % žensk, po čemer smo pri vrhu svetovne lestvice (ob Japonski in Švedski. Izgloda torej, da postaja zaposlitev Področje otroškega varstva bo tudi vnaprej terjalo še veliko družbenih naporov. žene v družinah z nizkimi dohodki pri nas že nujnost. Ob tem se seveda takoj vprašamo, kako je z urejenostjo otroškega varstva, podaljšanega bivanja v šoli in šolske ter družbene prehrane. Vemo, da prav na teh področjih nimamo zadostnih in dovolj cenenih kapacitet in bo treba tu še veliko družbenih naporov, kar v sindikatih zavzeto poudarjamo. S temi problemi je povezano tudi vprašanje družbeno sprdjemlljivega naj nižjega OD. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju Slovenije za leto 1974 (Uradni list SRS 45-374/73) določa, naj republiški svet sindikatov, republiški sekretariat za delo, zavod SRS za planiranje in republiški zavod za statistiko na podlagi strokovnih analiz izdelajo »potrošno košarico« minimalnih družbeno prizna- Spoštovani sodelavci! Zelo rad bi bil seznanjen z novicami v našem podjetju. Prosim vas, če bi mi lahko pošiljali Tekstilca. Lep pozdrav vsem skupaj v kolek- nih življenjskih potrebščin, ki so podlaga za dogovarjanje o naj nižjih osebnih dohodkih. To pomeni, da je naloga, ki smo jo sprejeli v sindilka. tih že leta 1972, spoznana za družbeno nujno in se je bo treba lotiti na podlagi strokovnih analiz in ob sodelovanju za to strokovno usposobljenih republiških institucij. B.C. tivù, bivše sodelavce pa prosim, če mi kaj pišejo. Panič Dušan V. P. 2223/5 37002 Kruševac 1 zaposlen 2 zaposlena 1345 din 2690 din minimalni življenjski stroški 2990 din 2990 din razlika — 1245 din + 100 din Pozdravi vojaka Dvoboj v malem nogometu Tkalski mojstri : podmojstri I. izmene Obe ekipi Predaja zastavic V počastitev praznikov — dneva borcev in dneva vstaje — je bila tudi letošnjo leto odigrana nogometna tekma med tkalskimi mojstri in podmojstri. Tekma je bila odigrana v soboto, 13. julija ob 8. uri dopoldne. Prav škoda, da je bilo na igrišču tako malo navijačev oziroma gledalcev, saj je bila celotna tekma vseskozi napeta in zanimiva. Tekmo je odlično sodil Boris So- klič. Zmagali so podmojstri z rezultatom 3:2. Odločujoči gol so zabili v zadnji minuti. Pripomniti moram, da je bila porazu mojstrov kriva le slaba obramba. V prvem delu igre so bili podmojstri neko liko boljši, v drugem polčasu pa so se bolj izkazali mojstri. Strelci golov so bili — mojstri: Vojičič in Kopač vsak po enega; podmojstri: Selene dva in Kuralt enega. Mojstri so izvajali dva prosta strela, vendar pa je vratar obadva ubranil. Mojstri so poslali 6 udarcev na gol, 5 pa podmojstri, medtem ko so dali mimo gola mojstri 5 udarcev, podmojstri pa 8. Rumeni karton sta prejeta iz vsake ekipe po en igralec, izključitve pa ni bilo nobene. Naj ne bo odveč, če na koncu zapišemo, da si takih srečanj želimo tudi v bodoče. 1.3. Razpored tekem v malem nogometu v okviru Vlil. letnih športnih iger Obss Kranj V času od 26. avgusta do 16. septembra bodo izvedena tekmovanja v malem nogometu v okviru VIII. letnih športnih iger. Naše podjetje je letos zastopano v dveh postavah A in B. V preteklem letu smo odnesli prvo mesto, zato bodo letos tekmovanja še posebno zanimiva, da bomo ubranili lanskoletni naslov. Pozivamo vse ljubitelje nogometa, da si po spodnjem razporedu ogledajo predfinal-na tekmovanja. Ponedeljek, 26. 8.1974 ob 16.15 Tekstilindus A : PTT ob 17.00 Tekstilindus B : Merkur Sreda, 28. 8.1974 (igrišče B) ob 17.45 Tekstilindus A : Sava B ob 17.45 Tekstilindus B : Sava C Ponedeljek, 2. 9. 1974 ob 15.30 Tekstilindus B : Kom. servis Sreda, 4. 9.1974 ob 15.30 Tekstilindus A : Projekt ob 1/.00 Tekstilindus B : Iskra B Petek, 6.9.1974 ob 16.15 Tekstilindus A : Creina Ponedeljek, 9. 9.1974 ob 16.15 Tekstilindus A : Servis Gorenje ob 17.00 Tekstilindus B : Planika Od srede, 11. 9. 1974, do ponedeljka, 16. 9. 1974, pa bodo izvedena finalna tekmovanja, v katerih se bodo pomerili prvaki posameznih skupin. A. O. Razglasitev rezultatov Občinsko V času od 5. junija do 3. julija je bilo v okviru letnih športnih iger ObSS Kranj izvedeno prvenstvo v balinanju. Sodelovalo je 12 ekip s ca. 80 nastopajočimi. Odigranih je bilo skupno 51 srečanj, ki so trajala skupaj 92 ur. Kot vsako leto je tudi letos sodelovala naša ekipa v postavi: Škrab, Paulin, Ramovž, Hilčer, Lebar, Zakojič. Celotno tekmovanje je bilo dobro organizirano, tudi borbenost posameznih ekip je bila velika, tako da je v taki konkurenci naša ekipa zasedla so- TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421-1/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI prvenstvo v balinanju lidno 3. mesto. Lahko bi se nekaterih težav z zamenjavo plasirali višje, če ne bi imeli izmen. Vrstni red ekip Zmag Punt razlika 1. Projekt 8 102:39 2. Iskra 8 101:46 3. Tekstilindus 7 105:61 4. Sava 6 88:60 5. Cestno podjetje 5 88:72 6. Komunalni servis 3 51:86 7. Merkur 3 51:90 8. UJV 2 80:109 9. Planika 2 34:82 10. PTT 1 43:100 Ekipi Elektro Kranj in Tekstilni center Kranj sta med tekmovanjem odstopili. Opomba: V rubriki punt razlika pomeni prva številka dam punti, druga pa prejeti punti. A. O. Zahvali Ob smrti dragega moža in očka FELIKSA KOROŠEC se iskreno zaikvaljujem sodelavcem gravure, sindikalni or. ganizaciji in navijalnici tkalnice obrata I za venec, finančno pomoč, za izrečeno sožalje in po&premitev na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sinova Damijan in Petrček Ob odhodu v pokoj se naj-iskreneje zahvaljujem za poklonjena darila uslužbencem kadrovskega sektorja in DEPO ter sodelavcem Delavskega doma. Zahvaljujem se za izrečene poslovilne besede direktorju kadrovskega sektorja tov. Rojinu in vodji TOZD PO tov. Koporcu. Vse lepo pozdravljam in želim veliko delovnih uspehov. Matevž Čarman Nagradno križanka Nagrade: 1. 40 din 2. 30 din 3. 20 din Rešitve oddajte najkasneje do 20. 8. 1974 v uredniške skrinjice pri vratarju, ali pa jih pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca. Ameriška... (Nadaljevanje s 3. strani) Stroji za barvanje, tiskanje, plemenitenje — 115 raz-stavljalcev Stroji za razne druge vrste — 58 razstavljalcev. Iz kataloga ATME lahko razberemo, kako veliko je že število evropskih firm, ki imajo v ZDA svoje podružnice, ali pa imajo s tradicionalnimi ameriškimi firmami licenčne pogodbe, ali pa sodelujejo na kak drug način. Število obiskovalcev je s 34.000 gosti doseglo rekordno številko. Kakih 29.000 obiskovalcev je prišlo iz ZDA, 1734 iz Evrope, 1336 iz Latinske Amerike, 1135 iz Azije, 850 iz Kanade, 47 iz Oceanije, 63 iz dežel vzhodnega bloka in 34 iz Afrike. K temu je treba prišteti še 5000 oseb, ki so zastopale firme na razstavnih prostorih. Splošno so pozdravili sklep, da so med osem razstavnih dni vnesli prosto nedeljo za počivanje. Razveseljivo za ITC i ITS je bilo dejstvo, da je 320 oseb, ki so se udeležile posebnega poleta, navdušeno pohvalilo za lep sprejem pri družinah, kjer so privatno stanovali. Posebno hvaležni so bili lastnikom stanovanj, ki so svoje goste vozili s svojimi avtomobili na razstavni prostor in tako delno omilili pomanjkanje razpoložljivih taksijev. Atrakcije razstave niso prikazovale le novih iznajdb za povečano storilnost in produktivnost v sedanjosti, ampak so pokazale tudi tendence za prihodnost. Predvsem pa je bilo videti, da razvoj na vseh področjih izdelave tekstilnih strojev ne stagnira, temveč dobiva vedno nove impulze. Pri tem ta napredek ne gre le z majhnimi koraki, na posameznih področjih je bila storilnost dvakratna ali celo večkratna. V klasičnih predilnicah so se z velikim uspehom nadalje avtomatizirali. Poleg različnih izpopolnjenih »Dofferk«, so tri tvrdke pokazale naprave za avtomatično preprečevanje trganja vlaken na okroglih tkalskih strojih in na s‘?- '-a OE. Poseben poudarek je veljal izboljšavam okolja, posebno odstranjevanju prahu in hrupa. Za predilni postopek OE so prikazali osupljivo velik na- predek. Pri tej, pravzaprav še zelo mladi tehniki so se pokazale popolnoma nove perspektive, pri katerih se tako imenovane teorije zvočnega zidu (od približno 60.000 obratov za delovanje turbine) spremenijo tako, da ima prva konstrukcija že 90.000 obratov. Podobno je s prakticirano hitrostjo izdelovanja in s povečanjem obsega številk preje. V sukalnici se izboljšava v konstrukciji detajlov prepleta z novo vsestransko uporabnostjo, tako, da se npr. pri izdelavi preje za avtomobilske plašče kaže velik napredek v produktivnosti. Pri su-kalnih strojih z dvojnim zasukom se uporablja več »Doffer« in naprav za aviviranje. Pri teksturiranju se tehnika sukanja deli na uporabo agregatov s številom obratov do 1 milijona in na frikcijske agregate z možnostjo obratov preje na več milijonov na minuto. Poleg običajnih postopkov z navideznim zasukom ima precejšen napredek tudi postopek za raztezno tekstu-riranje. Za križno navijanje je več podjetij ponudilo avtomatično pripravo cevk in avtomat- sko snemanje kopsa. Več podjetij je prilagodilo svoje stroje naraščajočemu številu OE navitkov. Elektronski računalniki, ki so jih namestili za nadzorovanje in vodenje križnih navij alnih avtomatov, se zdaj uporabljajo tudi za nadzor sukalnih strojev vseh vrst. V škrobilnici so bili na ponudbo stroji z 32 cilindri in z do 4 škrobilnimi kopelmi z zvečano širino. Medtem ko so bili izdelani novi modeli tudi za tkalske stroje običajne konstrukcije (s tkalskimi ščitniki) in so pokazali doslej poznane stroje brez ščitnikov z velikimi širinami in višjim številom obratov, se je zanimanje strokovnjakov usmerilo posebno na stroje s tehniko z valovitim zevom. S to tehniko se podvoji ali potroji storilnost vnašanja votka, respektive presegajo 2000 metrov na minuto. Opaziti je bilo tudi, da so bili tkalski stroji s šobami na hidravlični pogon (tkalski stroji z vodnimi šobami), posebno številno zastopani. Vnašanje votka s projektilom je prevzelo zdaj že veliko. uorKetij. Pletilne in trikotažne stroje je razstavljalo 29 podjetij, vendar so bile to večinoma konstrukcije, ki so že poznane iz razstave Knitting Ari (30. 4. do 4. 5. 1973). Na področju barvanja (tiskanja) in plemenitenja tkanin je veliko število razstavljalcev pokazalo precejšen razvoj, pri katerem je šlo v večini primerov za posamezne delovne faze in njihovo združitev v kontinuirane procese. Kako zelo je ta avtomatizacija odvisna istočasno od laboratorijske tehnike, dokazuje cela vrsta razstavljenih eksponatov. Problem vode in odpadne vode se kaže v najrazličnejših oblikah pri mnogih konstrukcijah. (Iz Tekstilca XVII. 7-8/1974) ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem odboru sindikata Predilnice, ki so me v času moje bolezni obiska!! in mi prinesli darila. Obenem se tudi zahvaljujem mojim sodelavkam, k; so si vzele urico časa in me obiskovale na domu. Lep pozdrav in najlepša hvala vsem ‘v Predilnici hvaležna Justa Rakar