Štev 84. ¥ Ljubljani, 22. avgusta 1919. Leto IL Demokratska vlada. V Beogradu se je zadnji teden izvršila velika politična izprememba. Vlada, v kateri so sedeli zastopniki malone vseh parlamentarnih strank, je odstopila in sestavljeno je popolnoma novo ministrstvo, v katerem so samo demokratje in socijalisti- Dosedaj je vodil državo ministrski predsednik P r o t i č, ki pa zanjo ni bil prevelika sreča- Mesto zadovoljstva, smo videli, da se med ljudstvom širi nezadovoljstvo. Mesto, da bi se država težkih porodnih bolečin kar najbolj hitreje otresla ter skušala priti v normalne razmere, smo videli, da državna oblast ni kos težki nalogi in da je za razvoj — zlasti gospodarskih razmer v državi pravzaprav ovira. Posebno veliko zmed je napravila dosedanja vlada z nesmiselnimi odredbami radi uvoza in izvoza, s pobiranjem visoke carine in s tem, da je hotel finančni minister N i n č i č rešiti valutno vprašanje tako, da bi se dobilo za krono le 10—20 vinarjev- Ministru za prehrano dr. Korošcu je narod zameril, ker ni skrbel, da bi ljudje dobili zadostno množino sladkorja in drugih vsakdanjih potrebščin- Nočemo še naprej naštevati slabosti stare vlade- Vsakdo jih je več ali manj čutil na svoji koži. Ena stvar pa naj bo pribita. Državni voz je prišel po zaslugi Protičeve. vlade v blato, ki je bilo tako veliko, da je bilo treba skoraj tri tedne, predno se je dobila nova vprega, ki naj ga potegne na suho- Tri tedne so se namreč vršila v Beogradu pogajanja za prevzetje vlade, tri tedne so se iskali državniki, ki bi imeli dovolj ljubezni do države in naroda, da prihite na pomoč, ko je nesreča velika ter postavijo brez ozira na svoje osebne koristi svoje najboljše moči domovini v prospeh. Povabljen je bil vsakdo- Najpreje se je hotelo, da bi se z združenimi močmi udeležile re-švalnega dela vse stranke v parlamentu-Cimdalje bolj pa je bilo jasno, da nekaterim strankam ni za državo, ne za narod, marveč le za strankanske koristi in osebne ozire njihovih voditeljev. Na vsezadnje je prišlo tako daleč, da so zapustile, domovino v najtežjem času srbijanska radikalna stranka, hrvatska starce vičanska stranka in SLS ter da so morali demokratje, socijalisti, Črnogorci in še nekatere druge manjše parlamentarne skupine same sestaviti vlado. Ti narodni deserterji so se zbali velikega, napornega dela, ali pa so sprevideli, da so zanj nesposobni- Morda je tudi, da se je pri njih uresničil pregovor, ki pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Zakaj večkrat se je slišalo, da hočejo gorej imenovane stranke iztisniti iz vlade demokrate ter vladati brez njih in proti njim- Naj bo že kakor hoče- Zmagala je državna korist., nakrmilo so prišle stranke, ki imajo pred očmi le korist širokih plasti naroda, kmeta, obrtnika in delavca, izven vlade pa so ostale stranke, zasledujoče le svoje strankarske in osebne koristi, ki leže izven naroda. V bel-grajski vladi tudi ni več zastopana SLS, ki je v zadnjem času začela zopet kazati svojo roge in se spušča zopet na pota, po katerih je hodil dr. Susteršič- Izprememba v ministrstvu bo izzvala sama od sebe izpremembo v deželni vladi ljubljanski. Cisto naravno je, da ne more v ljubljanski vladi sedeti stranka, ki dela v Beogradu opozicijo- Tudi pokrajinske vlade morajo biti v rokah tistih, ki so prevzeli z vstopom v ministrstvo vso odgovornost za državne posle- Kako se bo stvar v Ljubljani rešila, še ni jasno. Naj pa pride kar hoče, gotovo je, da bo demokratska vlada pokazala kako se vlada pravično, pošteno in pametno- Brez ozira na strankarske koristi bo posvečala vso pozornost, posebno gospodarskim vprašanjem in skušala bo izvesti vse, kar bo prineslo ljudstvu zadovoljstvo. Za vsako ceno se mora odpraviti pomanjkanje najnujnejših stvari in to n& samo v mestih, marveč tudi na kmetih. Sol, sladkor, petrolej, obutev in obleka so poleg gospodarskih potrebščin stvari, brez katerih letošnjo zimo ne smemo več ostati- Iztrebiti treba verižnike, ki delajo kupčije na račun ljudstva- Odpraviti treba nedostatke pri razdeljevanju tobaka, pri oddaji usnja in drugih potrebščinah. Protek-cije, kakršno je n- pr. užival od dosedanje vlade vojni milijonar Pollak, se morajo brez odloga odpraviti. Nova vlada pa bo morala misliti tudi na nujne kmetijsko-go-spodarske potrebe, na uvoz in izdelavo umetnih gnojil, na pridobitev močnih krmil ter znižanje cen zanje. Čudežev seveda nova vlada ne bo mogla delati, ali pri vsaki stvari moramo videti vsaj dobro voljo in najboljšo zmožnost- Demokratsko vlado pozdravljajo vsi oni, ki so bili pred vojno in med vojno obsojeni biti brez političnih pravic, povsod zasledovani, izročeni nasilju, strahovanju in krivicam, demokratsko vlado pa lahko pozdravljajo tudi vse one množice, ki so bile dosedaj prisiljene proti svojemu prepričanju tlačaniti strahovalcem. Sedaj prihaja čas, ko bomo imeli dejansko vsi enake pravice in enake dolžnosti. Razpad, ki se je začel rta Slovenskem s padcem dr- Š u s t e r š i č a se nadaljuje. Ljudstvo, naš kmet, naš obrtnik in naš delavec prihajajo do moči in besede- Strahovlada posameznih oseb, posameznih stanov nad drugimi propada, mesto nje pa nastopa čista politična svoboda, ki je predpogoj, da se razvijejo v vseh stanovih našega naroda vsi talenti ter uveljavijo pravi kulturni, politični in gospodarski nazori- Prekmurje je naše! Kratka uradna poročila prejšnjega tedna so nam javila, da so Prekmurje zasedle naše čete, da so s tem te lepe, dosedaj madžarske pokrajine, združene v naši kraljevini Jugoslaviji. Ta dogodek je za nas in za našo državo največje zgodovinske važnosti. Saj je sedaj prvič, da smo združeni z ogrskimi rodnimi brati, ki so nad 1000 let, t. j. od prihoda Slovencev v Panonijo živeli pod tujo, sovražno oblastjo. Le prirojeni slovenski žilavosti se imamo zahvaliti, da nismo našli le grobove, temveč žive, našo materinščino govoreče rojake. Najprej si moramo biti na jasnem, 1 aj je Prekmurje. Tako nazivamo na naši s' a-ni vse pokrajine na levem bregu Mure od reke Rabe na severu, do rečice Krke na vzhodu ter do kolena Mure na jugu, kjer prehaja Prekmurje v hrvatsko Medjimurje, t. j. pokrajino med Muro in Dravo. Svet na Prekmurskem je podoben svetu na štajerski strani od Radgone do Ljutomera t. j. najprej rodovitni ravan, zadi proti severu in vzhodu pa vinogradni griči, končno pa gozdovi. Celo Prekmurje je razdeljeno v dve veliki županiji (komitat) namreč Zaladska (Zala) na jugu in Železna (Vaš) na severu- Glavni kraji v Zaladski županiji so Dol-Lendava (mestece s 3000 prebivalci), Crešov-ci (kjer je izdajal župnik Klekl prvi slovenski! časopis »Novine«), Beltinci, Turnišče in Bo-gojina- Glavno slovensko mestece v Železni županiji je Murska Sobota (Mura Szombat), ki šteje blizu 3000 prebivalcev. Soboto je smatrati za pravo središče prekmurskih Slovencev. Od tu gre krajevna železnica preko celega Prekmurja proti severu do Kerme-tincev (Kormend), kjer se spoji z železnico, ki pelje iz Gradca mimo Monoštra (Sv. Got-hard) ob Rabi do Sobotišča (Szombathely). Tu je sedež škofijstva za Prekmurje. Drugi večji kraji t. j. sedeži župnij so Sv. Benedikt, Martijanci, Tišina itd. Slovenski živelj pa sega tudi še v sosednjo Šomodsko županijo ter skoraj do Blatnega jezera. Po veri so slov. Prekmurci katoličani in protestanti, toda verska razlika ne pride v poštev. Protestanti, zahajajo redno k maši in pridigi v katoliško cerkev, ako nimajo v kraju svoje cerkve. Naj bi naša nova uprava pazila, da se ta lepa verska strpljivost ne krši. Glede šolstva so bili prekmurski Slovenci zelo zanemarjeni. Imeli so sicer nad 20 župnih in nad 10 vaških in več verskih (protestantov.) šol, toda v vseh je bil pouk madžarski. Pri obnovitvi šol bo treba vsaj prve čase gledati, da dobe učne moči iz sosednjih štajerskih krajev, kjer učitelji razumejo prekmursko narečje. Kako smo zasedli Prekmurje? O tem se glasi zadnje uradno poročilo: Naša sicer tako tiha in molčeča Radgona je dne 10. avgusta popoldne nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali trdi koraki 36. (karlovskega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka. Sledil je dravski konjeniški polk in dolga vrsta artiljerije: najprej dve brdski bateriji drinskega polka, druga in tretja havbična in 1. mariborska poljska baterija. Potem so se pojavili naši izborni tele-ionisti brzojavnega bataljona, tren saniteta itd. Po zaslugi naših nadvse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komaj 24 urah zbrala tukaj vsa vojska. Dne 10- avgusta zvečer je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrelo in vršelo kakor v čebelnjaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Radgonci spat, toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske ni bilo več v mestu. Bila je že daleč v Prekmurju, čigar prebivalstvo nas je pričakovalo tako željno, in kamor je vleklo srce vsakega vojaka z nepremagljivo silo. 2e na na vse zgodaj so poleteli čili konji dravskih dragoncev v prekmurska polja in po komaj peturnem pohodu ob polu enajstih so zaplapolale v solncu svobode prve slov. zastave, na lepem slov. Prekmurju. 36. in 37. polk sta izvršila forsirane 30 do 40 klm. dolge marše v redu, ki zbuja občudovanje. Drin. brdski bateriji sta takoj po izkrcanju iz vagonov nastopili in verno spremljevali svoje druge od pehote. Še enkrat so se bratsko pozdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamor jih je pozvala domovina! Prekmurci so sprejeli svoje brate osvoboditelje z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše vojake. Ob polu enajstih je dospel general Smiljanič v Mursko Soboto, kjer je pozdravil čete, okoli katerih se je zbrala ogromna množica sveta. Potem se je peljal preko vasi Mačkovec, Boreče v Lendavo, povsod povprašajoč po potrebah in željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpelo vsled nasilja boljševiške vlade. Bolješeviki so Prekmurcem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekvirjranja, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačevali z »belimi kronami«, za katere se ni mogla, kakor pravijo ljudje, kupiti niti igla. Prekmurci trpe veliko pomanjkanje ,solL, sladkorja, obleke, obutve in tobaka. General jim je obljubil, da jim bodo naše oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč. Brzojavka regentu. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je ob priljki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Beograd nastopno brzojavko: Naše hrabre čete so tekom včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljene po tamkajšnjem slovenskem prebivalstvu. Ob tem zgodovinskem trenotku, ko so bili naši prekmurski bratje rešeni iz tisočletnega robstva, poklanjamo Vašemu kraljevemu Visočanstvu izraz verne vdanosti in najgloblje hvaležnosti celokupnega slovenskega naroda. Ljubljana, dne 12. avgusta. 1919. Jugoslovanska vlada. Naša vojska je zavzela celo Prekmurje v mejah, ki so bile določene od pariške konference. Postavljena je naša vlada. V Prekmurju vlada popolen mir jn red. Železniški promet Čakoveč - Mursko Središče - Spodnja Lendova je vspostavljen. Toliko časa, dokler se ne reši vprašanje denarja, ki ga je velika množina ponarejenega, ni dovoljeno nikomur v Prekmurje. Naša meja v Prekmurja. Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je de-finitivno priznala konferenca in ki je bilo te dni zasedeno od naših čet, je obseženo v sledečih mejah: (karta 1 : 200000 srpsko izda-nje): Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, 187, potok Kebele do sela Pordasinci, kota 295, 255, 291, 319, 365 (Katerina), 404 (Srečni), točka na 2 km vzhodno od Sela Tauke, kjer se bodo stikale meje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije; od te točke proti zapadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in Gedoutvar (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Madžarsko; potem sledi tej črti na jug do demarkacijske črte proti Štajerski. Oklic civilnega komisarja dr- Lajnšiča. Civilni komisar za Prekmurje dr- Lajn-šič je izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik jugoslovanske vlade naznanjam ljubim Prekmurcem 1- da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije na podlagi odločbe pariške mirovne konference, t. j-stalno večno jugoslovansko ozemlje, del Slovenije- Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, po rodu Slovenci- Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešen© brate obdrži pod svojim krilom- Naše junaško vojaštvo bo ohranilo, kar je našega- Tistim, ki golčijo, da je ta rešitev še nestalna in samo začasna, se nasmejte in opomnite jih, da naj ne širijo laži in nezaupanja- Rešenje je dovršeno. 2. Kdor ima proti komu kakšen srd, naj mu odpusti, izlepa naj sovražnike naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini in sebi, kakor z ovadbami in obsodbami- Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega ravnanja še norčujejo, in ki so nehvalni in nezadovoljni- 3- Proti svoji domovini in lastnim bratom greše tisti, ki samo iz dobičkaželjnosti spravljajo zrnje preko meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, tarejo siromaka in povzročajo pomanjkanje ter spravljajo svoje trpeče brate v nevoljo- Kdor se upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznu-jočo pravdo. 4- Vsak, ki ima kakšen posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v go-stilnici »Pri solncu« pri Voglar ju)- Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje dr- Lajnšič. Ljudski tabor v Sinči vasi. Na praznik 15- t- m- se je vršil v Sinči vasi pri Velikovcu največji ljudski shod, kar jih je kedaj videla Koroška- Zbralo se je do 8000 oseb, največ iz Koroške same. a častno ste bili zastopani tudi Štajerska (posebno Maribor) in Kranjska (posebno Ljubljana in Kranj). Najprej je imel slovesno mašo na prostem ljubljanski knez in škof dr- A. B. J e g-1 i č- Po maši je otvoril tabor s krasnim nagovorom general Maister- Za njim so govorili ljubljanski škof dr- Jeglič, ljubljanski podžuparf dr- Triller, zastopnik koroških Slovencev Grafenauer, voditeljica slov. ženstva na Koroškem dr. Piskerni-k o v a, koroški rojak dr. Ravnik, goriški Slovenec Pavlica in kapetan Dolar-Vsem govornikom je ljudstvo burno pritrjevalo ter slovesno prisegalo neomajno zvestobo Jugoslaviji- — Popoldne so prišli na vrsto razni ljudski govorniki, kakor urednik Ž e b o t iz Maribora, gdč- S t u p i c a, dr-Kotnik, Andr- O s e t, kapetan S a n c i n, inž. Ante R u ž i č, Mih. Verovšek, Drag, C e 1 i k, J u r m a n i- dr- Ljudska veselica se je razvila po celem obširnem gaju Dobrava- Sodelovala je vojaška godba, povsod so nastopali pevski zbori, za prehrano je izborno skrbelo vojaško poveljstvo- Tabor se je izvršil v najlepšem redu ter je ostavil sijajno narodno navdušenje-Sprejete so bile sledeče resolucije: Mirovna konferenca v Parizu je pri določanju naših mej nas koroške Slovence nepričakovano udarila s težkim udarcem. Zato je Narodni svet za Koroško kot prosto izvoljeni in priznani reprezentant vseh koroških Slovencev sklical na dan 15. avgusta 1919 v Sinčovas na Koroškem velik tabor, kjer dvigamo koroški Slovenci, zbrani v tisočglavi množici, v pričo zastopnikov in vseh delov osvobojene Slovenije svoj glas k sledeči resoluciji: 1. Najostreje protestiramo, da je mirovna konferenca vsled nepoznanja naših razmer ali pa pod pritiskom naših sovražnikov vzela za podlago svojim odločitvam avstrijsko uradno ljudsko štetje, ki je bilo povsod v škodo Slovanom potvorjeno, nikjer pa tako krivično, kakor ravno na Koroškem- Odločno ugovarjamo, da se nam velik del slovenskega ozemlja tako Ziljska in Kanalska dolina krat-komalo iztrga in da se nam hoče tudi ostali del, ki je vzlic stoletnemu, sistematičnemu Povest o krutem graščaku in lesenih svetcih. (Napisal K o z m a-) Na griču je stala cerkvica- Kot srebrna krona so se bliščali njeni beli zidovi iz zelenja- Po pobočjih so se spenjali vinogradi, iz zelenih trt so se dvigale male, bele hišice. V teh ljubkih kočah je domovalo gorje. Kruto sta vihtela graščak in njegov oskrbnik svoje biče nad kmeti- Zaklel je kmet, obup se mu je vsilil v srce; pa so za-doneli iz cerkve čisti glasovi zvonov, kot rajska pesem so pohiteli po dolinah in gričih in napolnjevali vzduh s tajinstvenim mirom. Posluhnil je kmet, omamljala ga je ta opojna pesem in ladek en o miru mu je pregnal iz srca kruto resnico-(. Gori v cerkvici pa so stali svetci- Iz lipovega lesa jih je bil izrezljal umetnik, s pestrimi barvami jih je prebarval- Dokaj let so že stali tu: sv- Jožef z lilijo, sv. Urban z grozdom in sv. Florijan z golido; na drugi strani pa sv- Neža, sv. Miklavž in sv- Katarina- Vzljubili so jih kmatje- Oni so jim bili tolažniki v težkih urah, varovali so jim hišo in vinograd. V nedeljo po maši, ko je govoril grajski kaplan svojo nemško, nerazumljivo pridigo, so obviseli vsi pogledi na svetnikih- Kot stari dobri prijatelji so se zdeli kmetom. Pomenili so se ž njimi s pogledi, brez besed in jim potožili svojo bol. Zdelo se jim je, da jih svetci razumejo, da kimajo s starimi obrazi in jih tolažijo. Veselili so se nedelje, da se lahko pomenijo ž njimi- Toda grajski kaplan je zapazil nepazljivost kmetov pri pridigah- Razjezilo ga je to, kajti bil je pobožen mož, in ni mislil, da ga kmetje ne razumejo. Stopil je h graščaku in mu namignil, da stori dobro, če da odstraniti svetnike, češ, da motijo pobožnost vernikov pri službi božji. Graščak mu je verjel in naročil je slikarja- Nekega lepega dne se je raznesla po goricah vest, da so prišli v cerkev barvarji, da prebarvajo celo cerkev in da da graščak odstraniti svetce. Kakor na perotih je pohitela ta novica med ljudi; popustil je kmet plug, viničar trto, pastir živino in odhiteli so v vas, saj je šlo za njihove ljubljene svetce- H kratu so bili zbrani vaščani. Razhujeni so se pregovarjali kmetje, žene so jokale, otroci se plašno stiskali za krila materin odšli so stari Golobov oče in še dva druga, da poprosijo graščaka za svetnike-Počasi z vpognjenimi hrbti so hodili po rebri proti cerkvici- Na vrhu pred cerkvijo je stal graščak in ogledoval delo. Pred njim na kupu so ležali leseni svetniki- Ponižno, s klobuki v rokah, so se mu približali kmetje. In povzdignil je stari Golob svoj tresoči se glas in zaprosil graščaka za svetnike- Govoril je o ljubezni kmetov do svetnikov, in o njihovi dobfoti in moči- Graščak ga je pustil ižgovoriti, nato pa se je surovo nasmejal- Opsoval je kmete brezverce, češ, da hodijo iskat v cerkev le lepih podob- Nato pa je stopil h kupu svet-cev, pobral na tleh ležečo sekiro in razcepil sv- Urbana na dvoje. Kmetje so onemeli obstali- Prestrašeno so buljili v svetce in graščaka. Ta je potegnil bič izza pasu in stopil h kmetom. »Kaj še iščete tu,« je zakričal osorno, »poberite se!« In rogaje je še dostavil: »Ko boste videli pred cerkvijo kres, vedite, da gore vaši svetniki.« Kmetje so se obrnili- Tiho kot so prišli, so zopet odšli. Le stari Golob je še pogledal po svetnikih in solza je zdrknila po starem, gubastem obrazu- Ko se je stemnilo, je zagorel na griču kres- Potok solza se je udri kmetom po licih — goreli so svetniki. ponemčevanju še vedno ohranil pristno slovenski značaj, prisoditi šele potom plebiscita, ki je za nas ravno tako krivičen, kakor bi bil krivičen za Alzacijo in Loreno, ali pa, če se je. že za sporno ozemlje plebiscit uveljavil, kakor bi bil pravičen za našo Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo- 2- Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot bistveno enak del ostalih Slovencev, s katerimi hočemo združeno deliti vsako usodo- 3- Svečano proglašamo svojo nevpoglji-vo voljo, da ne maramo priti ne pod Nemško Avstrijo, ne pod Italijo, ne pod Nemčijo, temveč edino pod našo, od nas in1 vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo, kjer bo združen ves naš troimeni narod. Dopisi. Cerklje pri Kranju- Iz polpreteklih dni navajamo nekaj pomembnejših nezgod- Leta 1855. je po cekljanski občini razsajala strašna kuga- Ta nepovabljeni gost je začel svoj posel meseca julija, potrkal je skoro na sleherna vrata in odvzel seboj gospodarja ali gospodinjo ali pa celo oboje; svoj posel je dovršil koncem septembra. Najsrditeje je gospodaril po Sp- Brniku, kjer so si morali vsled tega zgraditi svoje pokopališče. Vsako bolezen provzroči prav majhna, s prostim očesom nevidna glivica ali bacil, ki se v človeku ali živali strašno hitro razmnožuje-Kužne bacile človek izločuje z blatom- Ker so naša gnojišča navadno na prostem, spere dežnica bacile iz blata v tekočo vodo, kdor jih Zavžije — je zgubljen- Naše vode teko od vasi do vasi in spirajo od kraja do kraja samo nesnago, ženske jih zabelijo z mastnim perilnim znojem in otroškimi barvili, v njih se čedijo čreva, a večkrat najde tudi kaka mrhovina v njih svoje poslednje zavetišče; mi se pa ponižno tolažimo, da se voda ščisti na petem kamnu- Mislite res, da voda žre bacile? Nasprotno — razmnožuje jih! Vzgled ravno ona kuga! Na prigovarjanje razsodnih mož so v letu 1900- ljudje uvideli, da taka svinjarija res ni užitna in sklenili so si napraviti vodovod, ki je bil izpeljan iz Reke. G- Hribar je kot tedanji poslanec preskrbe! državne podpore v znesku 74 tisočev kron. Vsi načrti so bili izgotovljeni, samo prijeti bi bilo treba in zavezati se za nekaj dni tlake. Pa glej! Znašel se je v Cerkljah mož, ki je mislil, da bode njegova stranka propadla, če ljudstvu pomore gospod, ki je pristaš nasprotne stranke. In začel je »liberalno« gonjo, hujskal, rotil gorjance, češ, da ne bodo nič imeli od vodovoda itd- Mož je dosegel, V nedeljo je bila cerkev nabito polna-Prav spredaj v prvi, z baržunom prevlečeni klopi pa sta sedela graščak in njegova gospa- Bledo je bilo gospejino obličje, nemirno so begale lepe oči po belih cerkvenih stenah. Tudi njej je bila cerkev brez svetcev prazna, tudi ona jih je bila vzljubila- Kaplan je pričel govoriti, prvič v slovenskem jeziku. Trdo, nevajeno je izgovarjal naše mehke besede, in trdo so zadonele kmetom v uho- Pričel je hvaliti graščakovo do-brotljivost, pobožnost- Tedaj pa se je dvignil stari Golob. S ponosno dvignjeno glavo, kot da bi bil mladenič, se je dvignil in odkorakal iz cerkve-Tišina je zavladala v cerkvi, le koraki njegovih podkovanih škornjev so odmevali od belih sten- In ti koraki niso ostali edini; pridružilo se jim je sto drugih in hkrati je bila cerkev prazna. Graščak je obledel, temne, košate obrvi so se naježile, gospa pa je zacvela kot roža-Globoko se je nagnila nad klop, da ne bi videl graščak solze, ki se ji je bila prikradla v oko. * Hujše sta vihtela graščak in oskrbnik biče nad »upornimi« kmeti, oblastno se je kar je hotel- Vodovod je propadel, ker so bili in so nekateri še danes mnenja, da je s a m o ono prav, kar reče Slovenska Ljudska stranka ali sedanji izrastek Kmečka Zveza in nje voditelji- Ce bi mi in naši nasvetovali še tolikaj dobrega, se mora pobiti, ker ni izšlo iz njih vrste- Kaj smo res tako »neumni, nevešči ali hudobni?« Ona strašna kuga in odploveni tisočaki, naj vam odpro oči, da razmišljate in ne zvonite po toči! Sicer se pa le nalivajmo s »čedno« vodo, ki je rešila čast SLS- — T o č a. 21- julija 1880. je strašna toča, debela kot kurja jajca potolkla vse cerkljansko polje, 23- junija 1881. je končala vse pridelke na Štefanji gori, 28- junija 1889- je pobila v Cerkljah, Gradu, Dvorjah, Stiski vasi in Štefanji gori- Zadnjo nedeljo 3- avgusta 1919. je Davovšeku tako oklestila po njivah, da je kar razorala vso prst- Zavarujmo svoje njive proti toči! Plačevati je treba prav male pristojbine. — Ogenj- Dvajset let je, kar so ustanovili v Cerkljah gasilno društvo, ki smo mu leto pozneje sezidali lasten dom. Pred tem je ogenj grozovito gospodaril po občini- V Cerkljah je 25- julija 18S1-vpepelil pol rasi. Pogorela so 38 posestnikom vsa njih poslopja 127 na številu- 14. aprila 1884- je ogenj vpepelil 5 hiš in druga gospodarska poslopja- Zgorelo je tudi 24 prašičev in 4 goveje živine. 22. maja 1886- je gorelo pri Škurtu, 20- decembra 1890- je zgorel stari Tolmajnar- Druge vasi — prihodnjič! J. L- Iz Preddvora nad Kranjem. Pri nas pase ovčice že dolgo let znani župnik Lak-inayer, ki je skoz in skoz zagrizen nemšku-tar, strasten pristaš razuzdanih krvolokov Habsburžanov. V nove jugoslovanske razmere se nikakor ne more uživeti. Kakšen patrijot da je ta možakar, pokazal1 je ob priliki praznovanja rojstnega dne kralja Petra. Zastav ni imel nobenih za ta dan, pač pa jih je pokazal prejšnje čase vedno Šušteršiču. Dobro se tudi vsi župljani še spominjajo maj-niške deklaracije. On in njegov sosed župnik Janez Mikš na Trstenjaku sta razgrajala na leči in rotila vernike, da se ne sme nobeden podpisati za Jugoslavijo in da kdor to stori, je sramota zanj in je sovražnik katoliške cerkve. Kakor gode g. Lakmayer, tako mora seveda plesati g. nadučitelj Mihelič in kaplan. Kako gori srce Lakmayerju za blaženo nemščino, je tudi dejstvo, da je devicam v Marijini družbi v času vojne naročil knjige za pouk nemščine in poveril celo zadevo Mili eliču in kaplanu. Župnik je devicam razlagal, da je nemščina zelo koristna za mlade punce, da se bodo vendar vsaj mogle meniti z nemškimi vojaki iz »Reicha«, ki so bili ta čas nastanjeni v Preddvoru in okolici. Šlo se je to- razširjalo gorje po malih, belih kočah- Ni bilo več svetnikov v cerkvici, da bi tolažili kmete, nikogar ni bilo, ki bi mu potožili svojo bol, in vendar so pretrpeli- Graščak pa je čital v vsakem obličju nemo grožnjo: »Svetniki se maščujejo . • •« * Bila j© temna, viharna noč. Bliski so razsvetljevali s svojo bledo svetlobo zemljo in grom je pretresal ozračje, da so šklepetale šipe grajskih oken- Kot blodni duhovi so se podili v vetru temni oblaki, silna burja je upogibala visoke smreke, da so pokala debela debla. Graščak je sedel v svoji sobi- Slaba luč sveč je trepetala po velikem prostoru- Graščaku pa se je vsilila misel na svetce- »Proč z vami«, je zamrmral, toda trdovratni svetci so lezli od vseh strani in se kopičili v njegovih možganih- In tam po kotih so se že pojavljale te njemu dobro znane pošasti. S svojimi ostudnimi, spačenimi obrazi so buljili vanj. Graščak si je pokril oči z rokami, da jih ne bi videl; toda čutil je njihovo bližino, čutil je, kako se mu bližajo z neslišnimi koraki, kako iztezajo svoje suhe, ožgane roke po rej zgol za intimne ljubezenske afere naših preprostih slovenskih deklet s privandranimi Nemci. Sadovi te blažene nemščine so se tudi kmalu pokazali v obliki malčkov, ki danes nimajo očetov. To je bil torej blagoslov Lak-mayerjeve nemščine v preddvorski župniji. Zdaj pa pride še Lakmayerjev nauk o morali. Pri shodih in različnih ceremonijah Marijine kongregacije dopoveduje mladim nedoraslim, 121etnim punčkam in tudi starejšim razne sto-rije čisto seksualne vsebine, tako da_cel&j$Ja-rejše, izkušene device, sramežljivo pobešajo oči in cukajo v zadregi druga drugo za predpasnik. Pritoževale so še celo omožene ženske, češ, da jim take stvari kvasi o spolnem zakonskem obnašanju, da jih je sram misliti na to. Starši otrok se pritožujejo nad tem početjem'župnika, da bo sploh vso mladino po-liujšal. Fajmošter oddaja tudi aprovizacijsko blago. Posebno- hudo piko ima na fante iz Bele, ker se mu zde preveč narodno zavedni. Teh fantov je spravil vsled denuncijacije po orožnikih že veliko pred sodišče, seveda ni opravil nič. Posebno hudo mu ležita v želodcu godca France in Zorž z Bele, ker jima je nevoščljiv tistih prisluženih kronic. Pozabiti tudi ne smemo na našega Koširjevega analfabeta Jurčeta, ki že sedi precej let na potrpežljivem stolčku preddvorskega županstva. Vse županske posle mu vodi njegova hčerka in tudi mati včasih zagrabijo za pero. Finančni oddelek tega slavnega analfabetske-ga županstva vodi seveda gosp. župnik. Ta zna vsekako bolj računati, kakor pa Jurče, ki še držala ne zna v roko prijeti. Bilo bi še veliko govoriti o tej slavni preddvorski župa-niji, pa za enkrat zadostuje. Ob priliki mogoče spregovorimo tudi nekoliko o javni tajnosti fajmoštrove »šparkase«. Gradiva imamo dovolj in dokazov tudi za vse. Lakmay-erju pa svetujemo, naj pobere šila in kopita in naj se preseli tja v lačenbergarsko Nemško Avstrijo. Zupljani, pri prihodnjih občinskih volitvah, spodnesite stolček Jurčetu in pero fajmoštru iz rok. Naprednjaki, zganite se in ne dajte se begati od fajmoštrovih koštru-nov. Župnik bode seveda nesel svojo umazano nemčursko srajco hitro prat pericam pri »Domoljubu«, pa to mu nič ne hasni. Njegov sovražnik nadučitelj - begunec je pa ž£ odšel na Koroško, seveda na župnikov ukaz ne. Opraviti ima torej zdaj edino le s Primožem Raca, katerega imenuje gosp. župnik v »Domoljubu« z dne 24. julija 1919, št. 30. Iz Poljanske doline. (Le po njih.) Živimo v dobi splošno neznosne draginje, zabavljanja čez razne navijalce cen, verižni-ke, vojne dobičkarje, raznovrstne oderuhe, sleparje, goljufe in vse druge enakega in po- njem- Z divjim krikom je planil kvišku in sunkoma izdrl meč. Sveča je padla na tla in ugasnila- V beli svetlobi bliskov so zarajale pošasti krog grofa divji ples in se mu rogale v obraz- Graščak je zamahnil z mečem, toda pošasti so se odmaknile proti durim. »Stojte, stojte«, je zarjul graščak, »pobijem vas-« Pošasti pa so se režale in se odmi-kale- »Stojte, stojte«, je ponovil graščak obupano, ko da bi bile pošasti tatovi, ki so mu odnesli dušo. Pa pošasti so bile neizprosne. Vedno bolj so izginjevale v temi- Z dvignjenim mečem se je pognal graščak za njimi in zatonil v noči. * Drugi dan so ga potegnili kmetje mrtvega iz graščinskega ribnika- Niso bili začudeni, ne iznenadeni; na vseh ustih je visela le ena beseda: »Svetci so se maščevali-« In prišla je k truplu gospa- Bledo je bilo njeno lice, ni ena solza ni porosila oko- Pokopali so ga, brez hrušča, brez duhovna. Odslej se je pričelo drugačno življenje. Lepo je ravnala gospa s kmeti, bila jim je mati — dobra skrbna mati- dobnega imena. Res, življenje onega, ki živi le na kupilu živil1 kakor obrtnika, manjšega, delavca, dninarja, malega posestnika, kočarja in novohišarja ter uradnika katerekoli vrste, je neznosno. Ni čuda, če se sliši vsevprek zabavljanje po cesti, na trgu, v gostilni, po železnicah čez draginjo in še bolj čez one, ki so pravi povzročitelji draginje. Tudi glasilo Kmetske zveze, ki pa ni nič drugega kot privesek SLS v drugem, kmeta vabečim vabilu pod okrilje le te. »Domoljub« se je spravil v zadnji številki v članku »V boj proti oderuštvu!« na vse zgoraj bodi si s tem ali onim imenom označene. V tej zadevi bi dali »Domoljubu« vse prav. Pred celim svetom bi radi priznali njega hvalevredno borbo za pravično stvar, ko bi bila ta res iskrena in ne pristranska. In to nam daje povod, da se nekoliko popečamo z navedenim člankom. Članek ima, pred vsem namen kmetu, delavcu itd. vcepiti prepričanje, da je vse oderuhe iskati v JDS stranki. To stranko, nje naprave kakor banke izrecno s posebnim, naglasom imenuje s pri-stavkom JDS ali liberalna podjetja. Dalje seveda ne more, da bi se ne obregnil ob podpredsednika pokrajinske vlade dr. Žerjava, češ tudi ta spada med oderuhe. Počasi prijatelji! Oderuhov, navijalcev cen, kakor raznih verižnikov mrgoli v vseh strankah, nič manj v SLS kakor tudi med osnujočo se Kmetsko zvezo. In tem pijavkam, tem vojnim dobičakarjem je napovedati najostrejši boj. Tu ne sme biti nobene razlike kakor pravi v zadnji »Domovini« župnik A. Kalan. Bremena in razne davke ter druge vsakovrstne državne in drugačne naklade naj nosijo v prvi vrsti ti, ki so med vojno obogateli, to so vojni dobičakarji po sorazmerju dobička čim več tem več. Nikakor ni prezreti raznih bank, trgovcev prekupčevalcev JDS stranke. Rav-notako se pa ne sme v nemar pustiti večkratnih milijonarjev SLS stranke, ki so bili pred vojno večmilijonski dolžniki, a jih je vojna in oderuštvo pošteno podprla. Za vse jedna-ka pravica. Nobenega obzira na bogataše, ki ki so si nakuplii lepa posestva, pa še lepše vile na raznih letoviščih, darovali različne, dragocene okraske kakor lestence raznim cerkvam. Kar po njih! Prezreti ni podjetij kakor unovčevalnice za živino. Gospodje pri teh so si nabrali lepo premoženje kakor tudi razni dobavitelji živine po deželi. Tudi tem ni šlo slabo in so danes ponosni na svoje imetje, ki je bilo pred vojno do grla zadolženo. Vsi ti možje so v veliki množini pripadali prosluli dr. Šusteršičevi stranki, a so danes najvnetejši pristaši Kmetske zveze. Dalje se ne sme pozabiti raznih aprovizacij bodi si v mestih, kakor na kmetih, ki so bile večinoma v rokah županov, največjih obo-ževateljev klerikalne stranke. Tudi ti, če ne vsi, a veliko, jih je delalo prav lepe kupčije, z blagom, namenjenim ubožnemu ljudstvu. Vse te je brezobzirno zagrabiti, kakor vse druge, pa bodi kmet ali! obrtnik, ki je za časa vojne in še po vojni čez mero, na ne razumljiv način obogatel, povzročal draginjo, kar je in še tlači revnejše ljudstvo. Poglejte naokrog po raznih denarnih zavodih, hranilnicah, pa tudi v zemljiško knjigo, tu se lahko prepričate in jih dobite vse one, ki jih je vojna obogatela. Dosti, tudi veliko kmetov, po deželi je teh največ, ki kažejo v svoji bilanci krasne napredke. Prej zadolženi, so danes brez dolga in še imajo denar. In tako bi lahko še nadalje navajali srečne take, ljudi iz vseh strank. Nikakor nočemo imenovati ali očitati temu kakor drugemu brez razlike stanu, če si je po svojem trudu pridobil nekoliko premoženja. Vemo, trgovina je trgovina. Ta je bolj, oni manj srečen. To je bilo tudi pred vojsko, je bilo in bo. Vse hrepeni po bogastvu, posamezniki kakor tudi stranke, saj od tega je zavisna njih moč in odporna sila. In če danes piše »Domoljub« o liberalnih oderuhih, njih podjetjih, in na, se že imenujejejo Impex ali Imfex, ni to nič druzega kakor vodo zvračati na svoj mlin. Našo stranko kazati kmetu kot stranko oderuhov, katerih, če še več ne, mrgoli v SLS straki. Tedaj se to pravi nevedne ljudi zavajati v sovraštvo do sorojaka. Tako početje se imenuje s tujo besedo demagoštvo, ti ne znači kaj lepega, in ki je nekak znak cerkvenih strank. In tako početje tudi obsoja kakor že omenjeno v zadnji »Domovini« župnik Kalan. Vzgojimo narod v narod poštenjakov in s tem najbolje služimo naši novi domovini Jugoslaviji. Napovejmo boj vsakemu oderuštvu brez ozira na osebo, stan in stranko. Priznajmo odkrito. Odiralo se je in se odira strahovito in med oderuhi ni izvzet kmet. Tudi ta je med vojsko odiral brezsrčno, pretiraval in navijal cene brez usmiljenja. Seveda kot povsod, so bile tudi tu častne izjeme. Sploh pa teh razmer ni bil in ni kriv ne trgovec, ne kmetič, ampak vojska sama kot taka in nje povzročitelji, ki jih je bolj iskati med stranko SLS, kakor pa v naši stranki. No, odpravimo to grdo razvado med našim narodom. Napovejmo največji boj vsem oderuhom, in naj stoje ti tudi na čelu strank ali so predsedniki in podpredsedniki te ali druge vlade. Domovina je v sili in težavah, dajo naj tisti, ki jih je vojska obogatela po razmerju njih dobička, a tu ne sme biti nobene razlike. Jednake pravice, jed. dolžnosti! Krka- Preteklo nedeljo po prvi maši je bilo pri nas »predavanje« o kmečki zvezi-Lepo bi bilo, ko bi se take prireditve nemoteno vršile, toda če pride, kakor pri nas, do ugovorov in nastopov, nikakor ne zadene krivda predsednika nasprotne organizacije, kakor so se izrazili nekateri zborovalci. Da se izvrši zborovanje v redu, mora biti v prvi vrsti skrb prirediteljev samih. Ti so seveda verjeli »Domoljubu«, da je na Krki vse za K- Z- in priredili shod pred pragom najbolj »liberalne« gostilne. Kdo more prepovedati posestniku, da bi se ne oglasil, če mu kdo nekaj pripoveduje, kar temu ne ugaja? Sploh pa so bili zelo glasni tudi možje, ki niso včlanjeni v naši organizaciji. Prireditelji so hoteli, da bi bil shod dobro obiskan, in ravno to mu je bilo na kvar- Ako bi se bil vršil na farovškem vrtu ali vsaj pred župniščem, bi bilo lahko drugače- — Kar je pa glavno, govornik iz Ljubljane naj ne misli, da ima same tepce pred seboj, kadar je javen shod. Prav je, da ožigosa vojne dobičkarje, (škoda, da nas ni posetil veliki organizator K. Z- g-Jevnikar!) toda mi prav dobro vemo, da so bila raznim pristašem SLS dobra vsa, sredstva, da so si nakopičili kar največ premoženja. Čemu se dotika v svojem govoru agrarne reforme? Za čisto agrarno reformo morejo biti le oni, ki pri tem ničesar ne izgube, kar pa gotovo niso- snovatelij K- Z. duhovniki — zlasti višji in samostani- In prvi časopis, ki je povzdignil glas, da od agrarne reforme kmet ne bo imel koristi, je bil »Domoljub«. Govornik se je skopal tudi nad šolo. Sedaj se nauče otroci v osmih letih komaj toliko, da znajo napisati svoje ime- Kmetje pa morajo zahtevati, da dobijo otroci pred vsem veselje do kmetskega stanu- (Kako se to doseže, seveda ni povedal, ker ne ve.) Tako je gladil pot resoluciji, da naj .imajo oblast nad šolo krajni šolski sveti, to je župniki. A Krčanom bi bil mnogo bolje ustegel, če bi bil zahteval za cerkvene ključarje oblast, da bi lahko odločali v stvareh, ki se tičejo njihovega žepa- O šoli se bo pa učiteljstvo že samo pogovorilo s starši brez doktorja iz Ljubljane-Mlad fant nam pride ponavljat-stare litanije o razporoki. Vsi smo* za to, da ostane stari zakon v veljavi in bomo isto zahtevali tudi od svojih zastopnikov, a Krčanje bomo živeli s svojimi ženami, kakor smo doslej, čeprav pride od države deset dovoljenj za razporoko. O tem naj se prepirajo doktorji v Ljubljani, če se jim ljubi- Minili so tisti časi, ko je govornik lahko nemoteno ščuval ljudi z nasprotnim časopisom v roki in prebral iz njega kak stavek, češ, le poglejte, kako vas ime- nuje ta list- Iz Članka »Naš dom« v zadnji številki našega lista je iztrgal besede: Kaj pa smo mi pravzaprav? Del premagane dr-hali . . • Torej drhal imenuje ta list slovenske kmete • • . Da ljudje niso molčali k takemu demagoštvu, je jasno. — Nič ne rečemo, gospodu doktorju je jezik gladko tekel, zdelo se je, da zna na pamet vse »Domoljubove« članke- A ker je bil vedno prekinjen z ugovori in medklici, se je kmalu naveličal in pričel zabavljati »surovosti in nedostojnosti« nasprotnikov, toda slišali so ga le še nekateri, ker se je med tem vnela v posameznih gručah živahna debata. Zato je končal svoj govor in šel sam med zborovalce, kjer se je debatiralo še precej časa- — Seveda je neprijetno za zborovalce, če jih nasprotniki motijo, zato naj bodo prihodnjič bolj previdni in zborujejo na kraju, kjer bodo' sami med seboj. Za svoj stan nedostojno pa se je obnašal naš g- kaplan, ki je skušal s svojim strupenim jezikom izzvati nemire, kar se mu ni posrečilo, ker so njegovi nasprotniki do-stonejši nego on- A toliko manire se bo moral že naučiti, če misli kaj časa ostati pri nas, da ne bo obkladal starih mož, ki drugače mislijo nego on, z »osli«- On kot olikan mož ne sme pričakovati, da bodo priprosti ljudje proti njemu vedno »nobel«, zgodi se lahko, da mu da kdo ob priliki na njegove besede pravilen odgovor. — Na zadnji dopis v »Domoljubu« to-le: Ker se dopisnik iz Št-Vida po vsej priliki dobro razume na »meše-tarstvo« — celo na pokvarjeno — naj primerja dopise s Krke in svoje, pa bo videl, če ima sploh kaj čuta za pravilno pisanje, čegavi dopisi bolj spadajo k tej spoštovani stroki. Naš dopisnik je ožigosal dobičkarsko delovanje nasprotnikovo brez samohvale, on pa skuša po svojih skromnih močeh blatiti nasprotnika in kuje sebe in svoje delovanje v zvezde- To menda zadostuje vsakemu pametnemu človeku. Trgovina in industrija. Ameriški materijal za naše železnice- Naša država se pogaja z velikimi ameriškimi podjetji o nabavi železniškega materijala za popravo železnic, postaj, delavnic itd. Promet po Donavi je zopet upeljan, ker je antantna komisija dala odstraniti vse mine, ki jih je bila položila madžarska rdeča garda- Vloge pri dunajski poštni hranilnici se rešijo na ta način, da se odstopijo finančni blagajni v Ljubljani. To se izvrši na ta način, da se piše Poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljano, naj se prenese denar na račun finančne blagajne v Ljubljani, zraven se pošlje zadnji računski izpisek dunajske poštne hranilnice in še neporabljene čeke- En ček mora biti pravilno podpisan. Denar se bo potem izplačal ali osebno pri finančni blagajni v Ljubljani ali pa se nakaže po pošti- Za lastnike hranilnih knjižic pri dunajski poštni hranilnici izda v kratkem poverjeništvo za finance posebne odredbe, ki jih sporočimo. Jugoslavija preživlja sosednje države-Znano je, da dobivajo Nemci največ živil iz naše države. Nedavno so dobili tudi Romuni iz Jugoslavije več sto vagonov koruze- Te dni pa je prišla v Beograd deputacija ogrske vlade iz Szegedina ter prosila za razna živila. Več premoga! V ministrstvu se je sestavila posebna komisija za preskrbo s potrebnim premogom- Dnevno bo treba pridelati 900 vagonov več premoga kot sedaj. Kmalu dobimo naš drobiž nazaj- Generalni guverner v Trstu je dal razglasiti, da se mora v 14 dneh zamenjati ves avstrijski kovani drobiž za italijanski denar. Po tem roku bo drobiž ob vso veljavo- Za naše gospodarske razmere se zanimajo. V Beograd so prispeli odposlanci avstrijske vlade zaradi trgovskih pogajanj z našo vlado- V iste namene je prišel v Zagreb grški poslanik Mauridis. Za sladkor kaže dobro- Na češkem kaže letina za sladkorno peso prav dobro. Ako bo pravočasno premog na razpolago, se sme računati na 7 milijonov stotov izčiščenega sladkorja, od katerega se bodete izvozili dve tretjini- Telefonska zveza med Beogradom, Sarajevom, Zagrebom in Ljubljano se uredi v najkrajšem času. Brezžične postaje bodo spre-jmale vesti iz vse Evrope in jih oddajale centralam- Politične vesti. Sestava-nove vlade. Sestava nove vlade se je poverila demokratom, oziroma njega članu Davido-viču- Ta se je cele tedne prizadeval, da bi sestavil takozvano koncentristično ministrstvo, t. j. da bi bile v njem zastopane vse parlamentarne stranke. Njegova pogajanja pa so naletela na odločen odpor- Radikalci so vsako sporazumno delo odločno odklonili-Nato se je Davidovič pogajal z Jugoslovanskim klubom (v katerem so naši klerikalni poslanci) in z Narodnim klubom (vodja Laginja)- Tudi poslanci teh dveh klubov so izjavili, da ne marajo za skupno delovanje- Končno se je posrečil sporazum med jugoslov- demokrati in socijalisti. Ta skupina šteje 149 poslancev, torej absolutno večino (114 demokratov, 13 socijalistov, 11 Črnogorcev, 6 neodvisnih demokratov in 5 Bunjevcev (Hrvati iz bivše Ogrske). Novo ministrstvo se je sestavilo sledeče: predsedstvo: Davidovič (Demokratska zajednica); zunanje zadeve: Trumbič (izven strank); vojna Hadžič (general, izven strank); finance: V e 1 j k o v i č (Dem. zajednica); notranje zadeve: Svetozar Pribičevič (Demokratska zajednica); pravda in konstituanta: Timotijevič (Demokratska zajednica); trgovina in industrija: K r a m e r (Dem- zajednica) ; promet: Draškovič (Demokratska zajednica) ; zgradbe: V u 1 o v i 6 (Dem- zajednica); prosveta: Marink ovič (Dem- zajednica); verstvo: Alaupovič (Dem- zajednica); agrarna reforma in poljedelstvo: Poljak (Demokratska zajednica); pošta in brzojav: Lukinič (Dem. zajednica) ; prehrana in obnova: Bukšeg (socijalni demokrat) ; socijalna politika: K o r a č (socijalni demokrat) ; šume in rude: Kristan (socijalni demokrat)- Načrti nove vlade. Novo ministrstvo je potrjeno ter se bo bo v soboto predstavilo parlamentu- Program nove vlade so vsestranske gospodarske preosnove- Predvsem se mora čimpreje spraviti iz prometa avstrijska krona, četudi zaenkrat še ni mogoče končno urediti našo valuto- Velike preosnove se izvedejo glede carine, ki bo ščitila industrijske izdelke, a za proizvajanje ljudskih potrebščin, kakor za obleko, perilo, stroje itd- pa se carina sploh odpravi- S tem bodo takoj morale cene močno pasti- Z državnimi sredstvi ali vsaj pod državno kontrolo se namerava uvažati v našo državo blago, ki ga rar bi kmet, obrtnik, delavec in uradnik, t. j. preprosta obleka, perilo in obuvalo- Skrbelo se bo, da bodo nepremožni sloji dobivali take stvari za jako nizke cene- Tudi glede prehrane se nam obetajo boljši časi- Vlada hoče zagotoviti uvoz zadostne množine sladkorja, petroleja in soli. Da se vse to res uresniči, je treba, da novo vlado podpirajo vse parlamentarne stranke. Naše novo ministrstvo je imelo prvo sejo dne 18- t. m. ter se pečalo predvsem z valuto- Ministrstvo smatra ureditev denarne- ga vprašanja za najvažneje, kjer se je že itak preveč zamudilo. V najkrajšem času se skliče v ta namen anketa finančnikov in ban-kovnikov v Zagreb- Narodnemu predstavništvu se nova vlada predstavi jutri v soboto ob priliki prve seje. Naša kraljevina se veča. V Parizu so prisodili naši kraljevini SHS celo B a č k o in veliki del Baranje z mestom Pečuhom vred. Tudi v Gorenjem B a n a t u so zasedle srbske čete z dovoljenjem vrhovnega sveta še nadaljne občine: Mali Zombor, Dasko in Sirinj- (B a č k a t. j- ogrska velika županija Bacs-Bodrog, leži med Donavo in Tiso, meri nad 11-000 štirjaških kilometrov in šteje okrog 800.000 prebivalcev, i. s- 70% Srbov, ostali so Slovaki, Rusini, Madžari, Nemci in Židje. Bačka je izredno bogata ravnina- — Velika županija B a r a n j a je med Donavo in Dravo, meri 5133 km3 in šteje čez 350-000 prebivalcev, med temi 65% Srbov in Hrvatov, ostali so'Nemci in Madžari- Ondotni Hrvatje so se dosedaj imenovali Bunjevci in Šokci. Glavno mesto Baranje je Pečuh. V bližini je velik premogovnik, ki daje dnevno nad 300 vagonov dobrega premi ;a- Baranja slovi po živinoreji in vinarstvu. Naše je tudi mesto Baja-) Naša stalna vojska- Mirovno stanje Daše vojske je določeno na 40-000 vojakov brea orožnikov, carinskih stražnikov in obmejnih straž- Kje tiči mirovna konferenca? G pariški mirovni konferenci že nekaj časa ni glasu. Razprave so obtičale zaradi Tracije- To pokrajino so Amerikanci sklenili prepustiti Bolgariji, ne pa Grški. Zaradi tega je nastala huda kriza, kakor poprej zaradi Reke. Ako ameriški delegatje ne odnehajo, ne bo mogoče skleniti miru ne z Bolgarijo ao s Turčijo- Kedaj bomo na jasnem zaradi mej? Vrhovni svet v Parizu je sklenil, da ee mora vse ljudsko glasovanje izvršiti do 1- aprila 1920. Do takrat morajo biti končnoveljavno določene vse meje- Kaj nameravajo Italijani s Slovenci in Hrvati? Italijansko časopisje zahteva, da morajo ostati zasedene pokrajine vsaj 2fi let pod vojaško upravo. Slovenci in Hrvatje naj se razdele v štiri pokrajine, da se prepreči vsar ko pripravljanje za odpor preti Jtattjv Prva pokrajina naj bi obsegala ozemlje gorn. Soče (gorski svet) s trbiškim okrajem- Druga pokrajina bi bila v Gorici z Idrijo in Logatcem-K tržaški pokrajini naj bi spadal svet čez Oglej ter Kras s Postojno in Logatcem. Iz Istre, otokov in Reke naj bi se napravila četrta pokrajina- Avstrijci zasedejo zapadno Ogrsko- Da prepreči koridor, t- j. zvezo med Cehoslova-' ško in Jugoslavijo, je sklenila Avstrija takoj vojaško zasesti one dele Ogrske, ki meje med našim Prekmurjem in Cehoslovaško. Avstrijska republika- Tako je uradni naslov za sosednjo državo. Vrhovni zavezniški svet je namreč sklenil, da se je držati naziva-nja »Avstrijska republika«, ne pa, »Nemška Avstrija«- Nova ustava v NemS jli a n n M p [H p p P P M p p M K p p a MT Izvrstne Naročajte in širite ki stane letno 12 K, polletno 6 K, mesečno 1 K, prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti pDŽam, Dlomskl fatalni In na žtoljenie. Banka »Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'/4 milijarde zavarovanih vrednosti. Mili zastop banke Javije" v Ljubljani. priporoča tvrdka Franc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta št. 1. po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmance, neveste, krste,godove itd. velika izbira. Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih B Vljudno vabi In se priporoča Tvrdka F. Čuden Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada................ 2,500.000 MT Sprejema vloge vsak delavnik. Sa varčevanje Ima vpeljana Učn® dOISSat® hranilnike. Hranilnica J® pupllarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proli nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. Krma in Mastin. Ce žlvtna krmo lažje In 3o zadnjega pre-fnvf in popolnoma Izkoristi, da m n« koncu nič ne Izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast. meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M a-811 n. Ob pomanjkanja krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin Je dobil najvišje kolajne na razstavah ▼ Londona, v Parizu, v Rima ln na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastta, k< ga takral p< izkusijo, ga ponovno ra-bfjf. 5 za rojev prafcta M as tla zadostuje za G Liesec ev za enega prašiča ali vola. Oiasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec tn konzumna društva. Ako se pri vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi potem naj se naroči po poštni dopisnici v tzdelovalnlci Ma-stlna, to le lekarnar Tr o Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastlna za 17*50 K poštnine prosto na dom. Od tam se ooštfe Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta;. f podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Delnima prid: X 30,000,000. \&\\M Ufllllitl P001I9 L]0DI]3D2. Imm: elros . K Centrala" TRST. — PoBružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, JKletkovic, Opatija, Split, Šibenik, ZaBer, Ekspozitura Kranj. Sprejema: Vloge na knjliloe. Vloge na tekofti ln ilro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.— Rentni davek plača banka h svojega. Kupnje ln prodajaš Devize, valute, vrednostne papirje itd. E3kontlras Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdajaš teke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme s na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemaš Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon it. 257.