Poštnina plačana v gotovini /-* nn i* Abb. postale I gruppo LGI13 "U til* Leto XXVII. Št. 225 (8013) TRSI, nedelja, Zb. septembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra'l'9'B"v -vasi—Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Sadovi neodvisne socialistične politike Obisk najuglednejše politične osebnosti Sovjetske zveze, generalnega tajnika CK KP SZ Leonida Brežnjeva in njegovi razgovori s Titom so bili, kot smo predvidevaj! že včeraj pred objavo skupnega poročila, zelo uspešni: če se bosta tokrat obe strani držali dogovorjenih načel, bo obisk prav gotovo prispeval k nemotenemu vsestranskemu razvoju odnosov med obema državama. Jugoslovansko - sovjetski od -nosi so bili po žalostni, za u-gled Sovjetske zveze in tudi za stvari socializma škodljivi večletni informbirojevski gonji, 1955. leta s podpisom beograjske deklaracije ponovno normalizirani. S to deklaracijo, v kateri so bila izražena načela medsebojnega sodelovanja, kar sta tokrat s skupno izjavo Tito in Brežnjev ponovno potrdila, so bile postavljene osnove za vsestranski razvoj sodelovanja med obema državama. Jugoslavija se je dosledno držala sporazumno določenih načel in ne nosi nobene odgovornosti, da se odnosi med obema državama in partijama po 1955. letu niso ta -ko razvijali, kot je bilo pričakovati. Medsebojne odnose je po 1955. letu posebno skar lila izjava, sprejeta na posvetovanju zastopnikov 81 delavskih in komunističnih partij novembra 1960. leta v Moskvi (Zveza komunistov Jugoslavije se posvetovanja ni udeležila), ki napada ZKJ in Jugoslavijo, ter intervencija čet varšavskega pakta na Češkoslovaškem (1968. leta), s katero je Sovjetska zveza prekršila načela beograjske deklaracije, kjer je jasno rečeno, da morajo države v medsebojnih odnosih spoštovati načela suverenosti, neodvisnosti, teritorialne integritete, nevmešavanja v notranje zadeve drugih In pravico vsakega naroda, da samostojno odloča o notranjem družbenopolitičnem sdstemu. Zaradi grenkih izkušenj, ki jih je imela Jugoslavija v razvoju odnosov s Sovjetsko zvezo po normalizaciji 1955. leta, so bili njeni zastopniki v vseh razgovorih z zastopniki Sovjetske zveze zelo rezervirani. Vedno in ob vsaiki priliki pa je jugoslovanska stran, (in posebno Tito), poudarila, da jugoslovanski narodi in vlada žele prijateljske vsestranske in trajno trdne odnose s Sovjetsko zvezo, ki pa so mogoči samo ob doslednem spoštovanju sporazumno sprejetih načel. Med sedanjim drugim neuradnim obiskom Brežnjeva v Jugoslaviji so bila razčiščena mnoga vprašanja, ki so v zadnjih letih negativno vplivala na medsebojne odnose; določena je bila pot nadaljnjega sodelovanja ter sklenjeno, da v bodoče ne bodo dovolili ničesar, kar bi lahko skalilo medsebojne odnose. Dobri poznavalci razvoja mednarodnih dogodkov zadnja leta verjamejo, da je vlada Sovjetske zveze tokrat iskreno zainteresirana za razvoj odnosov z Jugoslavijo v doslednem spoštovanju načel beograjske deklaracije, ki so bila s skupno izjavo Tito-Brežnjev ponovno potrjena kot osnovna načela, ki se morajo po izjavi Brežnjeva čimpopolneje in čim širše izvajati. Eden od razlogov, da je sovjetska vlada med drugim posebno zainteresirana za čim boljše odnose z Jugoslavijo, je, po mišljenju mnogih, prav dejstvo, da Jugoslavija kot socialistična in neuvrščena država s svojo neodvisno in dosledno politiko miroljubne koeksistence uživa velik ugled in vpliv med neuvrščenimi državami, ki že danes tvorijo večino v svetovni organizaciji. Sovjetska zveza je med drugim prav zaradi svojega odnosa do Jugoslavije in še posebno po intervenciji na češkoslovaškem izgubila na ugledu med neuvrščenimi državami, med katerimi nasprotno raste vpliv LR Kitajske, katere odgovorni voditelji so javno izjavili, da si Kitajska ne lasti vloge ((veli- ke sile«, to je da nima niti želje, niti namere po dominaciji nad drugimi malimi in srednjimi državami in se na noben način ne želi vmešavati njihove notranje zadeve. Z včeraj podpisano izjavo Tito - Brežnjev, o kateri posebno poročamo in v kateri potrjeno, da so bile osnove medsebojnega sodelovanja postavljene z beograjsko deklaracijo 1955. leta, moskovsko izjavo iz 1956. leta in skupno sovjetsko - jugoslovansko izjavo iz leta 1965, ter da so najodgovornejši zastopniki obeh držav odločni, da v bodoče preprečijo, kar bi lahko škodovalo medsebojnim odnosom, so bili ustvarjeni pogoji za zagotovitev prijateljskega vsestranskega sodelovanja in trajno trdnih odnosov, za kar se Jugoslavija vedno zavzemala. Zato je obisk Brežnjeva ne samo velik dogodek v sov-, etsko - jugoslovanskih odnosih, velik prispevek k utrdit-sodelovanja med obema državama, stvari miru in socializma, temveč istočasno zasluženo priznanje in nagrada dosledni jugoslovanski politiki. BOŽO BOŽIČ lllMliiiiliiiiiiiiliilillllililllliiililiMiiililiiiilliiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnill LEONID BREŽNJEV ZAKLJUČIL OBISK V BEOGRADU IN ODPOTOVAL V BUDIMPEŠTO Odstranjene ovire za nadaljnji razvoj sodelovanja med SZ in SFRJ na osnovi načel miroljubnega sožitja Potrjena veljavnost beograjske in moskovske deklaracije - «Metode graditve socializma so stvar posameznega naroda in delavskega razreda vsake države» (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je danes dopoldne ob 11. odpotoval s svojimi sodelavci z letalom iz Beograda v Budimpešto, od koder bo jutri popoldne prispel v Sofijo. Pred odhodom sta Tito in Brežnjev, ki sta se zjutraj vrnila iz Karadžordževa, v Belem dvoru podpisala dva dokumenta, poročilo o bivanju Brežnjeva v Jugoslaviji in skupno izjavo o razgovorih, ki sta bili nocoj istočasno objavljeni v Beogradu in Moskvi. V včerajšnjih sklepih razgovo- rov v Karadžordževu, katerih so se udeležili tudi sodelavci Tita in Brežnjeva, so se pomenili o konkretnih ukrepih za nadaljnji napredek jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, posebno na področju gospodarskih odnosov, in o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Po končanem razgovoru je Tito v Karadžordževu v čast svojega gosta priredil poslovilno večerjo, med katero sta Tito in Brežnjev izmenjala priložnostni zdravici.. Poslovilo predsednika Tita in ostalih najvišijh jugoslovanskih državnikov in političnih voditeljev (Kardelja, Todoroviča, Crvenkov-skega, Bijediča, Gligorova, Dolanca, Tepavca, Koče Popoviča) od visokega gosta na beograjskem MED POLICIJO IN DEMONSTRANTI Siloviti spopadi v središču Saj gona Kolaboraciouistični predsednik poziva k miru - Novi uspehi partizanov v Kambodži SAJGON, 25. — En teden pred predsedniškimi volitvami v Južnem Vietnamu je danes kolabora-eionistični predsednik Van Thieu pozval prebivalstvo, naj ne verjame govoricam o državnem udaru ter naj ne sodeluje pri demonstracijah, ki so v zadnjih tednih vzvalovile življenje v Saj-gonu. Thieu je potrdil, da misli izpeljati volitve do konca ter zavrnil zahtevo senata, po kateri naj bi volitve odpovedali, ker bi povzročile popoln kaos. Thieujevi pozivi pa niso kaj dosti pomagali: čim je kolaboracionistom predsednik zaključil svoj govor, ki ga je oddajal saj-gonski radio, so po mestnih ulicah ponovno izbruhnili siloviti spopadi med policijo in demonstranti, med katerimi so prevladovali študentje. Demonstranti so zažgali tri ameriška vojaška vozila in dva džipa sajgonske policije. Nekaj stotin študentov je nato blokiralo oba konca ulice, kjer so vozila gorela, ter tako preprečili poseg gasilcev. Policija je nastopila z izredno krutostjo, dokler se demonstranti niso razbežali ter se povečini zabarikadirali v notranjost sajgonske univerze, ki jo vojska in policija že tri dni oblegata. Močno zastražena je tudi predsedniška palača, pred katero je videti vojake v popolni vojni opremi. Drugo demonstracijo so priredili danes veterani, ki so se zbrali pred stanovanjem bivšega predsednika generala Van Minha. Od generala, ki je moral zaradi Thieujevih manevrov umakniti svojo kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, so veterani zahtevali, naj sproži konkretne pobude, da bi preprečil volitve. V samem središču Sajgona pa je prišlo danes do poskusa samo-sežiga, katerega protagonist pa ni bil, kot v preteklosti, kak budistični duhovnik, pač pa ameriški državljan, povratnik iz Vietnama, 24-letni Raymond Dennis Crombie. Mladenič, ki je bil ranjen v Vietnamu leta 1968 in ki je sedaj brezposeln, je pripravil svoj poskus, ki ga je policija pravočasno preprečila, da bi opozoril svetovno javnost na trpljenje vietnamskega ljudstva. Eden od Crombijevih bratov je bil pred kratkim v Vietnamu ubit, drugi pa je sedaj v operativni coni. Ameriško letalstvo je včeraj in danes ponovno napadlo severno-vietnasko ozemlje. V Kambodži so partizanske enote preteklo noč napadle gradišče ogromnega jeza pri Prek Thnotu ter uničila ves material ter tamkajšnje rezervoarije petroleja. Podatki o človeških izgubah niso še znani. Jez, ki so ga začeli graditi že pred leti, bi moral do- bavljati vodo celotnemu južnemu delu Kambodže. Kamboški partizani so napadli tudi skladišča goriva v vladnem oporišču Neak Luong na reki Mikong ter jih po-Luong na reki Mekong ter jih povsem uničili. BEOGRAD, 25. - Predsednik republike maršal Tito je papežu Pavlu VI. ob njegovem rojstnem dnevu poslal brzojavko najtoplejše čestitke in iskrane želje za dobro zdravje in uspeh v njegovih plemenitih naporih za napredek in mir na svetu. letališču, kjer so mu, podobno kot ob prihodu, izkazali najvišje časti, je bilo toplo in prisrčno. Neposredno pred odhodom je Tito v svojem govoru izjavil, da so bili razgovori o dvostranskih odnosih in zunanjepolitičnih vprašanjih, ki so potekali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja, zelo vsebinski in da bo obisk Brežnjeva v Jugoslaviji velike važnosti za nadaljni razvoj prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Tito je ugotovil, da so v razgovorih razčistili mnogo stvari, ki so se tekom let nakopičile, da je bila začrtana pot nadaljnega sodelovanja in sklenjeno, da v medsebojnih odnosih ne bodo v bodoče dopustili stvari, ki bi lahko škodovale obema državama. Po besedah Tita, je bilo v razgovorih doseženo soglasje o tem, kaj je potrebno storiti, da bi obe državi čim več prispevali ne samo k razvoju boljših prijateljskih medsebojnih odnosov, temveč tudi zmagi miru na svetu. Brežnjev je izjavil, da se popolnoma strinja z vsem, kar je rekel Tito, ter poudaril, da so v razgovorih določili pota nadaljnje krepitve prijateljstva in sodelovanja med obema partijama in državama. V sklepnem dokumentu, ki smo ga podpisali ,je poudaril Brežnjev, so vsebovana načela, ki »tvorijo trdno osnovo sovjetsko - jugoslovanskih odno-sov», določene so realne perspektive nadaljnjega razvoja sodelovanja na vseh področjih. Brežnjev se je toplo zahvalil Titu in njegovim tovarišem za gostoljubnost in zaželel Titu in narodom Jugoslavije nove uspehe v borbi za mir in socializem. Podobno kot Tito, je tudi Brežnjev zaključil svoj govor z »nasvidenje*. V sporočilu o bivanju glavnega tajnika KP Sovjetske zveze Brežnjeva se poudarja, da so razgovori potekali v duhu prijateljstva, tovariške odkritosti in medsebojnega razumevanja, da so iz- menjali informacije o poteku so cialistične in komunistične graditve v obeh državah, preučili številna vprašanja, ki se tičejo jugoslovansko - sovjetskih odnosov, poglobitve političnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama in stikov med obema partijama. Izražena je bila obojestranska želja po nadaljnji širitvi in krepitvi jugoslovansko -sovjetskega prijateljstva in sodelovanja v interesu obeh narodov, miru in socializma, in izmenjali misli o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Obe strani soglašata, se poudarja v poročilu, da je bil obisk koristen in da bo prispeval k uspešnemu razvoju prijateljskih odnosov in plodnega sodelovanja med ZKJ in KP Sovjetske zveze ter med obema državama. Predsednik Jugoslavije je z zadovoljstvom sprejel vabilo Brežnje va, da obišče Sovjetsko zvezo. Datum obiska bo sporazumno določen. Skupna izjava Tita in Brežnjeva V posebni jugoslovansko-sovjet-ski izjavi, ki sta jo podpisala Tito in Brežnjev, 'se posebno poudarja, da »razvoj vsestranskih jugoslovansko - sovjetskih odnosov temelji na načelih, prikazanih v beograjski deklaraciji 1955, moskovski izjavi in deklaraciji 1956 in skupni jugoslovansko - sovjetski izjavi 1965». «Obe strani menita, da ie neob-hodno potrebno na teh osnovah nadalje razvijati prijateljsko sodelovanje med ZKJ in KP Sovjetske z veze...» «in utrjevati zaupanje. ki mora označevati medsebojne odnose med obema partijama in obema suverenima državama*. V skupni izjavi ni rečeno, da se sodelovanje na načelih beograjske deklaracije mora razvijati »v sodobnih pogojih*, kot je to omenil Brežnjev v svoji zdravici, in kar je povzročilo v tujih časnikarskih krogih raznovrstne komentarje in razna ugibanja, češ da Brežnjev postavlja nekakšne pogoje. Tito in Brežnjev sta ugotovila, da obstajajo dobre osnove za nadaljnji razvoj jugoslovansko - sovjetskih odnosov in za poglobitev sodelovanja med obema državama in partijama v interesu graditve socializma, komunizma, mednarodne varnosti in krepitve borbe za svobodo in mir ter neodvisnost vseh narodov. Nauk Marxa, Engelsa in Lenina, je po mišljenju voditeljev obeh partij nenadomestljiva osnova za graditev socialistične družbe, toda ta nauk se ustvarjalno uporablja in razvija v skladu s posebnostmi vsake dežele. Prav tako so metode graditve socializma stvar naroda in delavskega razreda vsake posamezne države. Tito in Brežnjev sta se sporazumela. da ie potrebno vzpodbujati pogostejša srečan ja.' izmenjavo mišljeni med obema partijama na raznih stopnjah, razširjati izmenjave partijskih delegacij, vzpodbujati vsestranski razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na političnem in ' X Ir Brežnjev in Tito podpisujeta uradno poročilo političnih pogovorov in skupno izjavo ob zaključku sovjetsko - jugoslovanskih (Telefoto ANSA - TANJUG) POROČILO FOSLflNIM Nfl ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA KP Odločen zagovor dosedanje demokristjanske politike v okviru levosredinske koalicije Poziv na enotnost in tesnejše sodelovanje - Obsodba naprednejših ravnovesij»in polemike med vladnimi strankami RIM, 25. — Ob navzočnosti vseh voditeljev Kričanske demokracije se je danes dopoldne začelo v Rimu zasedanje vsedržavnega sveta Kričanske demokracije. Po lani prečital dolgo poročilo, v državi in politično linijo stranke. Najprej je Forlani dejal, da bi moralo zasedanje biti takoj po upravnih volitvah 13. junija, da pa je rilo odloženo zaradi znanih obveznosti parlamenta. Tajnik KD je nato poudaril, da si je Kričanska demokracija takoj po upravnih volitvah predvsem prizadevala, da brani vlado pred polemikami in spori, ki skoraj vedno nastanejo takoj po volitvah. Pri tem je dejal, da je in je bila prva skrb Kričanske demokracije poiskati vzroke in možnosti za močnejio in trdnejšo povezavo vladne večine, za izboljšanje sodelovanja s socialdemokracijo, socialistično in republikansko stranko. Nato je Forlani prešel na analizo notranjega političnega položaja in ugotovil, da sedanji resni položaj opravičuje zaskrbljenost Krščanske demokracije. Pri tem je izrazil Colombovi vladi vso podporo sedanjega strankinega vodstva. Demokristjanski tajnik je naglasil, da za premostitev nevarnosti sedanjega položaja je potrebna enotnost in trdnost vlade, če se hoče ohraniti Italiji aktivna vloga sodelovanja prinapredku Ev- običajnih formalnosti je tajnik For-katerem je obrazložil položaj rope in v mednarodnem okviru, ki vsebuje nove elemente in pospeške na poti preobraževalnih in nepričakovanih procesov razvoja. Forlani je v svojem poročilu dal še poseben poudarek enotnosti in sodelovanju med strankami leve sredine. Naglasil je, da ima Krščanska demokracija mnogo razlogov, da vztrajno poudarja potrebo po politiki sodelovanja v vladi s strankami leve sredine. Pri tem je dejal, da je iskanje novih naprednejših ravnovesij, nenehna polemika, sklicevanje na domnevno nujnost, pri opravičevanju sedanje vladne oblike škodujejo verovanju v katerokoli politično strategijo in omejujejo sodelovanje na ozka politična vprašanja. Vse to škoduje uveljavitvi ugledne in močne politične linije, ki bi bila zmožna pospešiti razvoj družbe in premagati nazadnjaške sile, ki ogrožajo demokratično ravnovesje. Glede napredovanja desnice na junijskih volitvah je demokristjanski tajnik izjavil, da je bil ta pojav tudi del težav, ki so nastale pri iskanju splošnega razčiščevanja med strankami, ki se- stavljajo vladno večino. Da je na volitvah najdražje plačala najmočnejša stranka, je treba to pripisati njeni največji odgovornosti za ohranitev veljavnosti oblike leve sredine in splošnega političnega Tajnik KD Arnaldo Forlani ravnovesja. Forlani je naglasil, da obstaja danes drugačna skrajna desnica, bolj nevarna, ki bo skušala dobljene glasove trdno privezati napadalnemu načrtu proti demokratičnim institucijam. Razumljivo je torej, je dejal Forlani, da je »odvisno predvsem od nas, od naše moči, naše enotnosti in naše doslednosti, da premagamo tudi to nevarnost*. Forlani je nato zavrnil vse obtožbe proti Krščanski demokraciji, da nasprotuje socialnim reformam in označil to polemiko in polemiko, da je Krščanska demokracija vodila desničarsko volilno kampanjo, za neresno. Po njegovih trditvah nobena socialna reforma ne bi bila odobrena brez Krščanske demokracije in vse dosedanje 25-letne pridobitve neoporečno nosijo njen podpis. V svojem poročilu je demokristjanski tajnik zagovarjal na daljnji razvoj v okviru pluralistične družbene ureditve, ki naj utrdi vezi med ljudskimi množicami, srednjim slojem in proizvajalnimi silami v državi. V tej zvezi je polemiziral s komunistično partijo, jo obtožil, »da ni dosledna in da je žrtev svoje dvoj ne politike*, češ da išče širša socialna zavezništva s srednjim slojem in proizvajalno boržua- ziijo, po drugi strani pa drži še vedno pri življenju frontistično perspektivo. Tudi ob tej priložnosti je Forlani pozval ostale stranke večine na čim večjo doslednost na področju krajevnih ustanov. Forlani je poudaril, da je doslej Krščanska demokracija vložila vse napore za ohranitev sodelovanja med silami leve sredine. Zato je pozval zlasti socia listično stranko in ostale sile, ki sodelujejo v vladi, naj storijo več v tem pogledu. V tej zvezi je demokristjanski tajnik govoril tudi o zakonski razvezi in dejal, da je polemika okrog referenduma «krivična in neopravičljiva*. Poudaril je, da KD noče verske in nobene druge vojne. »Smo bili in smo samo proti zakonu Baslini - Fortuna*. Zadnji del svojega poročila je Forlani posvetil notranjim odnosom v stranki in odločno zagovarjal svoj predlog, o katerem o-do razpravljali na zasedanju, o spremembi volilnega sistema v stranki pri izvolitvi pokrajinskih in deželnih vodstev ter članov glavnega sveta. Forlani predlaga, da se sedanji proporcional ni sistem ukine in uvede tako imenovani »kvorum* minimalnega števila glasov za izvolitev predstavnikov v strankine organe. gospodarskem področju, na področju znanosti in tehnike ter kulture. Izjava posebno ooudaria potrebo poglobitve znanstveno - tehničnega sodelovanja in hitrejšega razvoja in razširitve gospodarskega sodelovanja. ZKJ KP SZ poudarjata pomen nadaljnjega razvoja stikov na osnovah reciprocitete na področju tiska, radia, televizije, kulture in u-metnosti. razširitve neposrednih stikov med delovnimi ljudmi, razvijanja sodelovanja sindikalnih, mladinskih, ženskih, turističnih, športnih in drugih množičnih organizacij. ZKJ in KP Sovjetske zveze dajeta velik pomen razvoju vsestranske povezave komunističnih in delavskih partij z narodnoosvobodilnimi gibanji in z vsemi naprednimi silami. Sovjetska zveza, je še rečeno v izjavi, podpira protiimperialistična usmerjanja politike neuvrščenih držav in v zvezi s tem pozitivno ocenjuje njihovo vlogo v utrjevanju miru in mednarodnega sodelovanja ter v borbi proti kolonialističnim in neokolonialističnim silam za neodvisnost in socialni napredek. Obe državi in partiji se zavzemata za razvoj širokega in enakopravnega sodelovanja med državami in narodi za uveljavitev načel miroljubne koeksistence in sta kot evropski državi življenjsko zainteresirani za utrditev trajnega miru in vzpostavitev trdnega sistema varnosti v Evropi. Poleg pogodb med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Poljsko in Za* hodno Nemčijo in sporazuma • zahodnem Berlinu, bi po misijo* nju voditeljev obeh držav, k po* miritvi stanja v Evropi prispevala splošna evropska konferenca o sodelovanju in varnosti. Jugoslavija in Sovjetska zveza ata za utrditev miru in varnosti pa Balkanu in sodita, da bi pre- & orožja. Izjava obsoja napadalno politiko ZDA in njihovih zaveznikov v Indokini, izraža podporo junaški borbi vietnamskega ljudstva in borbi arabskih narodov za likvidacijo posledic izraelske agresije. Jugoslavija in Sovjetska zveza se zavzemata za povečanje vloge OZN in za uveljavitev zakonitih pravic LR Kitajske v svetovni organizaciji. Jugoslavija in Sovjetska zveza nadalje sodita, da ie dozorelo vprašanje zmanjšanja o-boroženih sil in oborožitve v Evropi in da bi bilo koristno sklicanje konference petih jedrskih držav ter se zavzemata za sklicanje svetovne konference o razorožitvi. Jugoslavija in Sovjetska zveza zahtevata likvidacijo vseh ostankov kolonializma in izražata odločno podporo narodom Aziie, Afrike in Latinske Amerike, ki branijo svojo svobodo in neodvisnost v borbi proti silam imperializma in neokolonializma. Na kraju izjave Tito in Brežnjev izražata globoko prepričanje, da razvoj vsestranskega sodelovanja med obema partijama in državama ustreza bistvenim interesom narodov obeh držav ZKJ in KP SZ bosta storili vse da bi se prijateljstvo med narodi obeh držav, ki se ie prekalilo v skupni junaški borbi proti fašističnim zavojevalcem, nenehoma utrjevalo in bilo aktiven dejavnik v borbi Jugoslavije in Sovjetske zveze za mir in socializem. B. B. ?i važen element bil proglasitev 3alkana za cono brez jedrskega Nove teorije o dogodkih na Kitajskem HONG KONG, 25. — Maocetun-gova starost naj bi bila eden glavnih vzrokov nepričakovane odpovedi velike parade 1. oktobra v Pekingu. To je nova teorija, ki se je pojavila danes v »obveščenih krogih* v Hong Kongu. Tu namreč pravijo, da bi prisotnost na paradi, ki traja več ur, pomenila prevelik trud za kitajskega predsednika, ki menda potrebuje stalno pomoč bolničarke. K temu je treba dodati — kot pravijo v istih krogih — da so začeli v zadnjih časih na Kitajskem postopno odpravljati tako imenovan »kult osebnosti*, in to na izrecno željo samega Maoce-tunga. Diplomatski urednik ameriškega televizijskega omrežja CBS pa je danes podprl tezo, 1» kateri naj bi v kitajskem vodstvu nastal hud politični spot. PrKoSSnffiSBk NA POBUDO ENOTNEGA ODBORA PROTI FAŠIZMU IN REPRESIJI V nedeljo, 3. oktobra, na Trgu Goldoni enotna protifašistična manifestacija Odbor se ogorčeno pridružuje protestom proti najavljenemu zborovanju fašističnega prvaka Almiranteja v Trstu in poziva oblasti, da fašistično provokacijo prepovejo Najavljeno zborovanje fašistične- nam in k mobilizaciji vseh v pod- I didaktične habilitacije. Te izpite je ga prvaka Almiranteja v Trstu, ki naj bi bilo 3. oktoora, je zelo ogorčilo italijansko in slovensko antifašistično in demokratično prebivalstvo Trsta, ki nikakor ne more sprejeti fašistične provokacije v mestu, ki hoče živeti v medsebojnem spoštovanju prebivalcev italijanske in slovenske narodnosti in v ozračju obojestransko plodnega in koristnega sodelovanja ob meji. Protestom demokratičnih strank se je pridružil tudi Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju, ki v svoji izjavi izraža »ogorčenje vseh italijanskih in slovenskih demokratov proti prisotnosti v našem me stu, odlikovanem z »zlato kolajno za odporništvo* fašista Almiranteja, člana vlade salojske republike. ki je k vojnim zločinom, katere so zagrešile »črne brigade* dodal še sramoto, ko je prodal Trst in Primorsko nacistični Nemčiji »Že dolgo časa — je rečeno v izjavi odbora — pomeni prihod fašističnih predstavnikov in njihovih spremljevalcev — fašističnih škva-der na javne manifestacije, kot jo prireja MSI v Trstu, za naše mesto povratek v ozračje nasilja, s katerim bi želeli fašisti vzbuditi sovraštvo med prebivalci italijanskega in slovenskega jezika in zaustaviti razvoj boja za reforme. Te manifestacije nasilja, ki imajo vedno značaj šovinizma in histeričnega nacionalizma, postajajo še posebno resne v mestu kot je Trst, ki lahko samo v demokratičnem razvoju uresniči svojo naravno funkcijo stičišča in bratstva med narodi.* Odbor zaradi tega zahteva, da »občinske in prefektume oblasti odrečejo dovoljenje za izvedbo fašistične manifestacije 3. oktobra in poziva javne oblasti, da izrazijo svoj pristop k pobudi Odbora ter poziva vse prebivalstvo k budnosti proti škvadrističnim naka- bo v nedeljo, 3. oktobra ob 10. uri na Trgu Goldoni. poro antifašistični manifestaciji, ki | namreč pristojna oblast razpisala predvsem zaradi tega, ker je hotela dokončno urediti položaj slovenskih profesorjev ter s tem odpraviti dolgoletne krivice. Vloga sindikata glede habilitacij Na zadnji seji skrčenega izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bila posvečena delovanju nekaterih komisij, je bil govor tudi o nedavnih habilitacijah za profesorje na slovenskih srednjih šolah v Trstu in v Gorici Med drugim so se na seji seznanili s pismom Sindikata slovenske šole na pristojno ministrstvo in druge urade ter podprli stališče, da zavrnjenim profesorjem omogočijo opraviti izpit iz Knjigarne odprte tudi ob ponedeljkih Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo vse knjigarne v Trstu v začetku šolskega leta odprte tudi ob ponedeljkih dopoldne. Medtem ko so knjigarne in papirnice praviloma zaprte ob ponedeljkih dopoldne zaradi tedenskega počitka, bodo jutri, 4. in 11. oktobra dopoldne poslovale, da bi olajšale nakup šolskih knjig in drugih potrebščin. Na tržaški trgovinski zbornici se je včeraj zaključil študijski del XVII. mednarodnega kongresa o zgodovini arhitekture, ki ga je organiziral študijski center za zgodovino arhitekture v Rimu. Kongres se je začel preteklo nedeljo v Gradežu, med svojim bivanjem v naši deželi pa so si kongresdsti ogledali Oglej, Videm, Palmanovo, Čedad, Humin, Pušjo ves in Trst ter njihove arhitektonske in umetniške zanimivosti, Danes odpotuje- Pulja in Pirana. Izlet se bo zaključil jutri zvečer v našem mestu. Na sliki: pogled v dvorano trgovinske zbornice med zaključnim zasedanjem. OPOZORILO Od danes opolnoči je ponovno vstopila v veljavo sončna ura. če še niste, pomaknita kazalce na urah za eno uro nazaj. jo na skupen ogled Kopra, Poreča, »iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiniHiimiiiiiiii«iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiii„l|l,llll|lll||lllIliIlllllllllllllllll|I111Illllllll|1|11|||I|1111111111111(1|llllllllllllll||I1|111|I1|1(||1||1|llllIII(111|1111|l|11|11|1||llI111||| V KONFERENČNI DVORANI TRŽAŠKE BOLNIŠNICE 25. kongres o oživljanju in o umetnem hranjenju Kongresa, ki se zaključi danes, se udeležuje tu. di oče moderne anasteziologije, Anglež Mclntosh V konferenčni dvorani tržaške bolnišnice se je začel 25. kongres o oživljanju in o umetnem hranjenju, ki ga je organiziralo študijsko središče za proučevanje hi-dro-elektrolitičnega in metaboličnega ravnovesja pod vodstvom prof Zaffirija, primarija v tržaški bol nišnici. Prisotni so bili nekateri izmed najbolj znanih anesteziologov iz I-talije ter nekateri iz tujine. Naj omenimo prof. Roberta Mclntosha, očeta modeme anesteziologije, ki mu je dežela Furlanija-Julijska krajina podelila zlato kolajno za ........... NA POBUDO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ANKETI MED OBRTNIKI SE OBETA LEP USPEH Kdor že ni oddal vprašalne pole, na| pohiti Pomembni zlasti odgovori na zadnje vpražanje Anketa, ki jo je sprožil odsek za obrtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju, da bi zbral podatke o razsežnostih in problemih domačih obrtnikov, je v polnem teku. Odgovori na postavljena vprašanja redno prihajajo, odziv pri obrtnikih pa je razveseljivo dober. Kakor znatno, polaga združenje največ važnosti na zadnje vprašanje na popisni poli, namreč na vprašanje, ki zadeva posebne probleme, ki naj bi jih skušali rešiti z združenimi močmi v korist vseh slovenskih obrtnikov z našega področja. Kdor še ni izpolnil in odposlal anketne pole, naj pohiti in naj odgovori čim bolj izčrpno na postavljena vprašanja, predvsem pa na zadnje. Prav od obilice podatkov pod to rubriko bo namreč odvisno, v kolikšni meri bo uspela pobuda Slovenskega gospodarskega združenja. V zvezi z dopisom, da je združenje na razpolago vsem, ki bi se želeli poslužiti prispevkov iz javnih sredstev, naj poudarimo, da je za prispevke med našimi obrtniki še vedno premalo zanimanja. Sestanek sveta Slovenske skupnosti V petek 24. t. m. se je sestal pod predsedstvom dr. H are ja svet Slovenske skupnosti in obravnaval vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v zamejstvu. Po uvodnih besedah predsednika dr. Hareja ter po poročilu tajnika dr. Stoke, ki' je podrobneje poročal o obisku Slovenske skupnosti pri SZDL v Ljubljani, ter o skupnih naporih v zamejstvu za e-notno stališče glede bližnjega ljudskega štetja in sestave delegacije, ki se 1» sestala s predsednikom vlade Colotnbom, se je razvila živahna diskusija. Svet je odobril politične korake izvršnega odbora in se dlje ustavil pri pomembnosti otrska Slovenske skupnosti v Ljubljani. Izrazil je željo o nadaljnjem poglabljanju načetih razgovorov in stikov ob upoštevanju stvamosii v matični domovini in v zamejstvu samem. Svet je prav tako z zadovoljstvom vzel na znanje trud, ki ga je Slovenska skupnost vložila pri iskanju skupnih poti in skupnega sodelovanja z ostalin*! komponentami politične in kulturne sestav slovenskega zamejstva. Svet je nato vzel v podroben pretres zakonski osnutek, kr ga j« Slovenska skupnost sestavljala skupaj s SDZ i/. Carice in SDZ iz Trsta, in vnesel v ošnvtek še nekate •« dopolnila, ki jih bo nato proučila še posebna komisija v okviru Slo-v.-nske skupnosti. Svet jo ob koficu sklenil tudi poz*at.i - se politične in kulturne predstavnike slovenske narodnostne skupno.*!, da bi iz zekonsJrfh predlogov KPT PSI. SS In SDZ. osnutka SKGz, t»- možnih drugih, se- stavili enotno zakonsko besedilo, ki bi ga tako vsi zamejski Slovenci enotno in odločno podprli in o-mogočlli njegovo čimprejšnje izglasovanje v parlamentu. Naša «Antigona» na ljubljanski TV V začetku tega meseca, kakor smo te poročali, je posnela ekipa Radiotelevizije Ljubljana v Kulturnem domu v Trstu za svoj TV program tri dela iz lanskega repertoarja Slovenskega gledališča. Prvo izmed njih bo na sporedu te v sredo 29. t. m. ob 20.45: Dominil: Smole ANTIGONA S tem delom je Slovensko gledališče doseglo izjemen uspeh tako doma in na svojih gostovanjih po Sloveniji, kakor tudi na skupni jugoslovanski turneji z italijanskim Teatro Stabile. Po mnenju kritike sodi triaška predstava med najlepše gledališke uprizoritve v zadnjem času. V tej pesnitvi o iskanju višje človečnosti bomo na malem ekranu videli Miro Sardočevo kot Ismeno, Antona Petjeja kot Kreona, Jožka Luketa kot Teiresiasa, z njimi pa nastopajo še Silvij Kobal, Livij Bogateč, Alojz Milič, Stane Raztresen ter zbor, ki ga sestavljajo B. Bratuieva, M. Can-cianijeva, M. Caharijeva, N. Jankovičeva, L. Kozlovičeva, M. Lam-petova in M. Oficijeva. Sceno je pripravil Klavdij Palčič, kostume Marija Vidauova, glasbo Aleksander Vodopivec. Delo je na odru retisiral Mile Korun, za televizijski prenos pa je poskrbela Marija Semetova. njegove številne znanstvene zasluge katere si je pridobil v desetletjih trdega in plodnega dela. Sir Robert Mclntosh je v svojem kratkem govoru dejal, da je zelo zadovoljen zaradi povabila, naj pride v Trst in povedal, da so se anesteziologija ter razne tehnike umetnega hranjenja, ki sta sedaj nerazdružljiva pojma, po drugi svetovni vojni zelo razvile. Kot zanimivost je omenil dejstvo, da je v Evropi pred vojno bil en sam specialist v anesteziologiji ter da so prihajali zdravniki na nekajdnevni tečaj na oxfordsko univerzo, da bi se seznanili z osnovami te vede. Od takrat so anesteziologija, tehnike oživljanja ter tehnike umetnega hranjenja zelo napredovale. Ta kongres bo, po njegovem mnenju, pomemben tudi zato, ker bo pokazal, na kateri stopnji razvoja je Italija v tem trenutku. Uradno je odprl zasedanje kon-gresistov deželni odbornik za higieno in zdravstvo odv. Devetag, nakar so se začeli referati. Naj omenimo referate prof. Hu-guenarda, ki je prvi poročal o vprašanjih, ki se porajajo pri daljšem umetnem hranjenju, ter druge zanimive posege o tem argumentu. Kongres se bo končal danes, ko bodo na sporedu še referati Tržačana Agolinija, Ruggerinija iz Piacenze, Picarda iz Chartresa, Bar-bierija iz M6dene ter drugih. Zaključna svečanost bo ob 13. v bolnišnici. Občinska ustanova ACEGAT sporoča, da bodo dne 28. septembra zaradi polpraznika uradi odprti od 7.30 do 10.30. V OKVIRU «TRZASKEGA GLASBENEGA OKTOBRA* Ljubljanska filharmonija nastopi 4. oktobra v Verdija Orkester in zbor bo dirigiral Oskar Danon - Sledi gostovanji sovjetskega baleta «Beriozka» in orkestra iz Dresdna V gledališču Verdi bodo v okviru »tržaškega glasbenega oktobra* tri pomembna mednarodna gostovanja. Predvsem moramo z veseljem in zadoščenjem zabeležiti, da bosta v ponedeljek, 4. oktobra gostovala v tržaškem opernem gledališču orkester in zbor Ljubljanske filharmonije pod vodstvom u-metniškega vodje filharmonije dirigenta Oskarja Danona. Ljubljanski filharmoniki bodo izvajali Mo zartov »Requiem», ki v Trstu žt dolgo let ni bil na sporedu in pri katerem bo kot solist sodeloval svetovno znani tenorist Anton Dermota, ter še dve deli slovenskih avtorjev, * Osterčev »Movimento simfonico* in Ramovšev »Koncert za violino, violo in orkester*. Ljubljanska filharmonija je že nastopila letošnjo zimo v gledališču Rossetti za tržaško Koncertno društvo z dirigentom Samom Hubadom, dirigent Oskar Danon pa je v prejšnji operni sezoni dirigiral v gledališču Verdi Moeurgske-ga opero »Hovanščina.* Tbžaško glasbeno občinstvo je torej že seznanjeno' ž velikimi umetniškimi sposobnostmi ljubljanske filharmonije in dirigenta Danona in bo zato zanj predstavljalo tudi tokratno gostovanje velik in pomemben kulturni dogodek. Obenem pa se seveda to gostovanje vključuje tudi v medsebojno kulturno izmenjavanje, ki se v zadnjih letih tako plodno in obetajoče razvija. Naslednja dva pomembna dogodka v gledališču Verdi v oktobru bosta gostovanje slovitega sovjetskega folklornega baleta »Berioz-ka» in filharmoničnega orkestra iz Dresdena, ki bo v Trstu začel svojo turnejo po Italiji. Balet »Berioz-ka» bo nastopil 8., 9. in 10. okto- iiiiiiiiiiiimiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiimiiiumiiiiiiiifmiuniiMiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiii PRVE DNI PRIHODNJEGA MESECA NOVA TRAJEKTNA ZVEZA MED TRSTOM IN PIREJEM Na progi bosta pluli ladji cCorriere dell’E$t» in «Corriere del Sud» z matično luko v Trstu - Vožnja v eno smer bo trajala dva dni Pomorska družba »Traghetti del-1’Adriatico*, pri kateri sodelujejo deželna finančna družba Friulia, družba SES in zavarovalnica Assi-curazioni Generali, bo v kratkem uvedla redno tedensko zvezo med našim pristaniščem, Severno Afriko in Grčijo. Na novo progo bodo postavili dve sodobni trajektni ladji s tonažo 4.000 ton, ki so ju pred nekaj meseci zgradili v obratu «1-talcc tieri* v Livornu. Gre za enoti roll-on/roll-off »Cor-riere delTEst* in »Corriere del Sud», ki zmoreta hitrost 18 vozlov. Ladji sta opremljeni s pogonskim strojem fiat in bosta imeli Trst za matično luko. Prva ladja bo odplula na pot 6. oktobra iz Genove v Marseille, Trk polis, Bengasi, Pirej in Trst; druga ladja pa bo 7. oktobra odplula iz Trsta v nasprotno smer. Nova proga je zbudila veliko zanimanje v poslovnih krogih Srednje Evrope, kjer naglašajo zlasti možnost hitre dostave blaga. Trajektni ladji bosta lahko sprejemali blago v kontejnerjih, tovornjake, tekoče tovore in razna vozila. Blago, natovorjeno v Trstu, bo prispelo v Pirej v pičlih dveh dneh. Povratna vožnja bo trajala prav toliko. bra, filharmonični orkester iz Dresdena pa 16. .oktobra. Na sporedu bo imel poleg Bachove suite tudi Brucknerjevo 7. simfonijo, ki je doslej v Trstu še nikoli niso izvajali. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je včeraj sprejel predstavnike novega Konzorcija za pridobivanje turistične klientele, ki jih je vodil predsednik R. Gen-lilli. Dulci je izrazil svoje zadovoljstvo spričo nove pobude, h kateri so pristopili številni trgovci, gostinci in obrtniki z našega področja ter izrazil prepričanje, da bo konzorcij ugodno vplival na gospodarski razvoj mesta. Danes se v Dolini poročita EGIDIJ PEČAR in NADJA SMOTLAK Obilo sreče v novem življenju jima želijo pevci pd.- tValentin Vodnik». VABILO ZVEZA PARTIZANOV z Opčin vabi na sestanek vse bivše partizane in aktiviste, ki bo dne 30. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red; odkritje spomenika in razno. V KLUBU V »GREGORČIČEVI DVORANI* IJU^KG P65MI ki Uh je skladatelj IVAN GRBEC zbiral 50 let po vsej Primorski in ki jih je za tisk pripravil PAVLE MERKU', so pravkar izšle. Ob tem dogodku bo o slovenski ljudski pesmi na Primorskem in o knjiai sami spregovoril znani etnolog, sodelavec SAZU. MILKO MATIČE TOV. V torek, 28. septembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. ...................................................................................................................................................mi 4.000 > 3.000 > Ur (preskrbljen prevoz) » * (za katerokoU vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem. h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure, tel. 734265 - 734269. Danes, 26. septembra ob 15. uri bo V TREBČAH PROSLAVA 25-LETN1CE odkritja spomenika padlim za svobodo Sodelujejo pevska zbora »Vasi Uj Mirk* s Proseka-Kontovela in «Primorec» iz Trebč, mešani in moški zbor p. d. »Venček* iz Dutovelj ter godba na pihala iz Divače, Pridvora pri Kopru in «Parma» iz Trebč. Sodelujejo tudi člani Slovenskega gledališča. Ob 11. uri bo pevski zbor «Primorec» zapel žalostinko, kateri ba sledilo polaganje cvetja na pokopališču. Prirejajo: sekcija ANPI, sekcija KPI, ŠD »Primorec* in PD »Primorec* iz Trebč. Razstave V galeriji »Loža* v Kopru je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih Ukovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo za Ukovno umetnost v Ljubljani. V dvorani Russo galerije Rossonl razstavlja do 30. t. m. tržaški slikar Mario Rebez svoja dela s pokrajinskimi motivi Krasa, Cadore in Kar-nije. V galeriji «11 Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V galeriji »Tergeste* razstavlja do L oktobra tržaška slikarka Alba Hre lia. pretežno kiaške in istrske pejsaže V galerijah Mignon In Rossoni na Korzu Ualia razstavlja do 30. t. m. svoje akvarele Carlo Mazzoleni. V galeriji »Cartesius* je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Righija. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v Skednju, škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra. SLIKARSKI EX TEMPORE pri Piščancih (nad Rojanom), ki ga organizira KASTA dne 10. oktobra za kategoriji diletantov tn profesionistov. Pokali, diplomi. Nagrajena dela bodo razstavljena. Ljudska prosveta PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* SV. IVAN prireja glasbeni tečaj za klavir, violino, harmoniko in kitaro pod vodstvom prof. Elijane Zajec ln prof. Oskarja Kjudra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dalje. Pojasnila ln vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 19. do 20.30. Mali oglasi Hišno pomočnico ob delavnikih 3 ure predpoldne išče družina na UUci Rossetti. Telefon 722-719. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole »I. CANKAR* sporoča, da bo začetna šolska maša v petek 1. oktobra 197i, ob 9. uri v Marijinem domu — Ul. Risorta 3. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. V kapelo bodo šli v spremstvu gg. profesorjev. Rav. Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 8.30 v cerkvi na Proseku: za dijake iz Sv. Križa bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi v Sv. Križu. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča. da bo začetna šolska maša v petek 1. oktobra 1971. ob 9. uri v Marijinem domu — Ul. Risorta 3. Pred mašo (ob 8.30) naj pri,dejo dijaki v šolo. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom »Žiga Zois* ,r, Trst, sporoča, da bo začetek šolskega leta 1971—72 v petek. 1. oktobra 1971 s šolsko mašo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8. uri. Ravnateljstvo Državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra 1971 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu »France Prešeren*, sporoča, da bo začetna šolska maša v petek. 1. oktobra 1971, ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo Državne srednje šole »S. Gregorčič* v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v petek 1. oktobra 1971 ob 9.30 v dolinski župni cerkvi. Po maši gredo učenci v šolo po prva navodila. Nazlonale 14.30 »Love story», Ali MacGravv, Ryan ONeal. Techni-color. Ecnice 14.30 «11 Vichingo venuto dal sud*. Lando Buzzanca, Pamela Tif-fin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 13.50, zadnja ob 22.20 «11 De-cameron*. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «11 merlo maschio*. Lando Buzzanca, Laura Antonelli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30 «Love story», Ali MacGravv, Ryan 0’Neal. Techni-color. Ritz 15.30 «11 grande Jake*, John Wayne, Richard Boone, Mauren 0'Hara. Alabarda 15.00 «All’ovest di Sacra-mento*. Technicolor. Filodrammatico 15.00 »Tropis, uomo o scimmia?* Technicolor. Burt Rey-nolds. Aurora 15.30 «Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica*. Franco Nero. Technicolor. Impero 16.00 «Bubu», Massimo Ra-nieri, Ottavia Piccolo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.00, 19.00, 22.00 «Per gra-zia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor. Capitol 15.30 «Le pecorelle del re-verendo*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 Zadnji dan »Branca-leone alle crociate*. Vittorio Gasš-man. Technicolor. Vittorio Vencto 14.30 «11 gufo e la gattina*. Barbra Stresan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Idenle 15.00 «La grande fuga*, Stewe McQueen, Charles Brovvns, James Cobur. Technicolor. Astra 15.00 «Vamos a matar compa-neros*. Technicolor. Abbazia 14.30 «Le coppie*. Alberto Sordi, Monica Vitti. Technicolor. SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure. Sledi skupni (zlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki ho pripeljal neplanince, ki so opravili Izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in i Čedada. Cena 1500 lir (člani). 1800 lir (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, sgmo vključno do 29. t. m. Barkovljanska mladina vabi na OKTOBRSKA PRAZNOVANJE ki bo v nedeljo 3. oktobra 1970 Spored: ob 8. uri Rožen venska procesija z udeležbo narodnih noš; ob 16. uri v prostorih PD Bar-kovlje koncert domače godbe. Sledila bo značilna barkovljanska večerja s' plesom ob zvokih ansambla »The Lords*. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil brat in stric Silvester Kuret (ČUFEN) iz Ricmanj Pogreb bo v ponedeljek ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče. Žalujoči: brat in sestre z družinami Ricmanje, 26. septembra 1971. Z A H V A L a Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta Angela Santija se toplo zativaljujeinu. Posebna za hvala darovalcem cvetja in vsem, 'ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Plerina in sin Branko Dolina, 26. septembra 1971, Darovi in prispevki iUTHOSNi — mehanična delavni, ca Samarlttant iu Mlceo ln prodaja Dadumeatotb delov m Hittmeyei 4/a IMAlb HESEN namen, da si po. Iščete ŽIVLJENJSKEGA UKtIOA/Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine/ Se želite izogniti evanturain neresnic m Izkoriščanju neugledne mn spoznavanju na cestah ln po i» kallh? Pišite nam ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti >u oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSKEIJOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie leršnlkovD g» a GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL razpisuje mesto gostilničarja, ki bi moral nastopiti 30. oktobra 1971. Pismene ponudbe pošljite na odbor društva Kontovel St. 152. KUPIM PREDVOJNE otroške ča sopise: TOPOUNO. AVVENTUROSO. AUDACE in druge tistega časa. Boi lini Via Losanna 16, Milano. Za šolo - spomenik NOB v Cerknem darujejo Kmečka zadruga Trst 50 tisoč lir, Josip Terčon 5000 lir, Jože Skerk 20.000 lir, Frane Tončič 30 tisoč lir, Aljoša Logar 20.000, M.B. 20.000 lir, Alojz Tul 900 Ur. V spomin Jožeta Antonaca darujeta Rafael ln Mila Perko 3000 lir za ŠD Polet. V spomin pokojne tete Marije Kralj darujeta Marica in Danica 8000 lir za spomenik padlim na Proseku. Alojz Ferluga daruje za šolo - spomenik v Cerknem 10.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Viktorja Breclja daruje družina Marije Brecelj 3000 lir za Dijaško matico. M. S, daruje 10.000 lir za spomenik padlim iz Skednja in 3.000 Ur za P.d. »Ivan Grbec*. Mojca šiškovič daruje namesto »konfetov* 10.000 Ur za P.d. «Ivan Grbec*. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvoval in spremili na zadnji poti našegi dragega Antona Košuto se iskreno zativaljujeino. ■ Žalujoče družine: Bandel, Košuta in Slergonšek Sv. Križ. 26. septembra 1971. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spP mili na zadnji poti našega Alberta Lorenzija Posebna zahvala številnim darova cem cvetja in gospodu župniku A bertu Miklavcu. Družine Lorenzi, Benci In Cunja Trst, 26. septembra 1971 25. L m. je preminil naš dragi STELLI0 GI0VAKNINI star 18 let Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 27. t. m. ob 15.45 Iz mrtva-imce glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo starši, sestra, nono, strici, tete, nečaki ... , , m „ to drugi sorodniki Obč. pogrebni zavod T. F., tel. 38-608 ____________________________y Dokument tržaškega pokrajinskega vodstva PSDI o izjavi posl. M. Ferrija glede ureditve meje med SFRJ in Italijo Kot smo v preteklih dneh že obširno poročali, je izjava poslanca M. Ferrija, vsedržavnega tajnika PSDI, med njegovim letošnjim septembrskim obiskom Trsta naletela na hud odpor, ital. desničarskih krogov. Nato je tudi tržajško pokrajinsko vodstvo PSDI dne 17. septembra o tej izjavi odobrilo poseben dokument. katerega vsebino smo prejšnjo nedeljo na kratko povzeli in jo objavili na 11. strani našega dnevnika. Spričo nedvomne važnosti načetega vprašanja, menimo, da je potrebno naše bralce seznaniti s celotnim besedilom omenjenega dokumenta, ki ga objavljamo s pripombo, da je del «ar-gumentacije». ki ga dokument vsebuje, v ostrem nasprotju s stališči, ki jih zavzema že vsa leta svojega obstoja naš dnevnik. Zato poudarjamo, da objavljamo spodnje celotno besedilo izjave PSDI zgolj kot dokument z namenom, da bi bila naša javnost s stališčem PSDI čim bolj objektivno seznanjena, nikakor pa z namenom, da bi s tem to stališče popularizirali. Pokrajinsko vodstvo PSDI je 17. septembra 1971 soglas. no odobrilo naslednji dokument: Načelo, ki ga ie izrazil vsedržavni tajnik PSDI posl. Mauro Ferri, da hi dosegli stalne in zakonito določene meje z Jugoslavijo, je naletelo na soglasje socialnih demokratov tržaške federacije. To načelo ne pomeni, kakor je sicer poudaril Ferri. enostavnega odstopa italijanskih suverenih pravic, pač pa, tu pri nas, življenjski interes Trsta in, v mednarodnem merilu, celotno evropsko gledanje, s katerim Italija soglaša in je pri njem soudeležena, pri čemer prednjači nemška socialdemokracija. Socialdemokratski kancler Brandt se namreč ni obotavljal, čeprav z globoko grenkobo, realistično sprejeti na znanje dejansko stanje, ki izhaja iz izgubljene vojne, in se je zaradi tega odpovedal nemškim zahtevam po mejah, ki se ne daio obnoviti v perspektivah miru. PSDI se zaradi tega čuti obvezana podpirati linijo, ki jo ie nazna-čil Ferri, ki je končno linija celotne evropske socialne demokracije, zavedajoč se. da gre za zgodovinsko priložnost, pri kaiteri mora, spriče obstoječih pogojev za mirno ureditev meja z Jugoslavijo, prevladati razum nad neracionalnostjo plemenitih čustev, ki neposredno zadevajo številne člane in simpatizerje PSDI. PSDI meni poleg tega, da pogumen in iskren sprejem na znanje neoporečne stvarnosti, najsi bo ta še tako boleča, nameni poleg moralne dolžnosti tudi znak globokega spoštovanja do javnega mnenja, ki je naveličano in dezorientirano zaradi določenega političnega izrazoslovja, katerega namen je povzročati dvoumnosti namesto jasnih in doslednih političnih linij. Tržačani in vsi drugi Italijani potrebujejo jasnosti, še posebno, ko gre za težavne probleme, ki jih ni mogoče rešiti na podlagi bednih volilnih računov. Zaradi tega so socialni demokrati mnenja, da je soočenje tez posl. Ferrija ter pokrajinske in deželne PSDI, ki se z njimi strinja, mogoče in potrebno na ravni dialektike strank in ne s nismimi časopisom. Dialektika in soočenje, kateremu so se stranke izognilo, z izjemo MSI, s katero PSDI odklanja dialog, poudarjajoč. da fašisti in njihovi medli nasledniki nimajo pravice govoriti o bolestnem problemu naših sedanjih meja, ker nosijo zanje izkliuč-no oni zgodovinsko odgovornost. Torej za razliko od drugih strank, ki do sedaj niso šle dlje od dlakocepskih in votlih »razločevanj* iz čistih krajevnih volilnih računov, se je PSDI javno odločila za temeljito politično izbiro, ki jo narekujejo naslednji razlogi in dognanja: 1. O sedanji demarkacijski črti prav gotovo ne bo načela razprave nobena od dveh strani, dokler bo Jugoslavija vztrajala pri svoji politiki nacionalne avtonomije pvti ruskemu imperializmu in pri postopnem približevanju humanemu in demokratičnemu socializmu. Toda gospodarska in politična prihodnost Trsta bi se utegnila znova vzeti v pretres, če bi se vedno bolj podtalni in odkriti ruski pritisk na Balkanu končal z nacionalnim razkrojem Jugoslavije z vsiljen jem fi-losovjetskih vlad ali pa, v naislab-šem primeru, s pravo in vazno po češkoslovaškem vzorcu ob doslednem izvajanju teorij Brežnjeva o ♦omejeni suverenosti*. 2. Podpirati italijansko politiko o-zemel.jskih zahtev v coni B pomeni držati odprto tudi vprašanje italijanske suverenosti nad cono A in torej nad Trstom. Nihče naj si ne dela utvar, da bi se sedanje stanje kulturne in gospodarske izmenjave ter odprtih meja ohranilo tako v primeru, da bi Jugoslavija znova prešla na moskovski, tir. V takem primeru bi se na našjh metih razprostrla nova železna zavesa. kar bi imelo za posledico zadušitev Trsta in njegovega gospodarstva. To bi se zgodilo, ne da bi niti dobili v zameno mednarodno priznano državno mejo. kakor želi Ferri in s Ferri jem PSDI. Spomenica o soglasju, ki je naš parlament ni nikoli ratificiral, predstavlja namreč samo nestalen in nikakor obvezujoč sporazum, ki so ga zajamčile ZDA, Velika Britanija in Francija, a ne Sovjetska zveza. Za Sovjetsko zvezo je še vedno ve ljavno. kar določa mirovna pogodba. katere juridični obstoj se prav gotovo ne more oporekati in ki določa mesto Trst za prestolnico Svobodnega ozemlja. 3. Teza o še vedno veljavni ita lijanski suverenosti nad cono B se teoretično lahko tudi vzdržuje na ravni golega pravnega formalizma. Taka razpravljanja, pa naj bodo še tako upoštevanja vredna, ne spreminjajo stvarnosti, ki je iuridična, toda predvsem politična in se zaradi tega ne da znova pripeljati na raven akademskih razlag. 4. Desničarski skrajneži, soglasno z nekaterimi združenji (katerim ni PSDI nikoli priznala in tudi sedaj ne priznava izključnega zastopanja koristi vseh tistih, ki so izbrali žalostno pot odhoda) v bistvu zagovarjajo politiko zahtev po coni B, toda se skrbno izogibajo pojasnil, kako in za kakšno ceno mislijo, da bi menjali več kot petindvajsetletno dejansko stanje. Morda za ceno politično-nacionalne-ga razkroja Jugoslavije ali vojne? 5. Neresnično je, da PSDI predlaga danes, naj bi se odpovedali ozemlju cone B, nad katerim Italija dejansko ne izvaja več svoje suverenosti že od leta 1945. Res pa je po mnenju Ferrija in PSDI, da mora Italija voditi v svojem interesu in še posebno v interesu Trsta politiko širokega odpiranja na Balkan, kjer bi naše mesto moglo imeti tisto posredovalno vlogo, ki mu jo njegov zemljepisni položaj določa. V dejansko italijansko in zahodno korist, predvsem pa v tukajšnjo korist je namreč, da se sedanje stanje na Balkanu, kjer se ustvarja blok držav (Jugoslavija in Romunija) v protisovjetski funkciji ne menja v korist ruskega ekspanzionizma. Ruski pritisk na Balkanu in proti vročim morjem je stvarno dejstvo, ki zadeva in skrbi Zahod in v prvi vrsti Trst. To dejstvo se ne more prezreti ali podrejati obmejnim sporom. 6. Ko PSDI zagovarja politiko stalnih in vzajemno priznanih meja na podlagi dvostranskih in mednarodnih odnosov, ravna iz jasnih idealnih in priložnostnih razlogov, ki ustrezajo nacionalnim in zahodnim interesom. Idealnih, ker se PSDI bori za združeno Evropo, ki naj se začne končno zavedati svoje moči in teže, ki jo lahko ima v svetu; priložnostnih, ker je ohranitev sedanjega stanja na Balkanu v posebnem interesu atlantskega zavezništva, in torej v našem. PSDI hoče zaradi tega odprte in s priznanjem vseh zajamčene meje, ki naj ne pomenijo pregrad, razen proti sovjetskemu imperializmu in njegovim «teorijam» o suverenosti drugih, ki jih je že izvedel z brutalno odločnostjo na Madžarskem, Poljskem in češkoslovaškem. Sedanji napori socialne demokracije težijo po premaganju krajevnih razpoloženj, ki jih ona razume in jih sodoživlja, v imenu Evrope, proste komunističnih hipotek. Samo s tega vidika se po njenem mnenju lahko govori o prihodnosti za Trst in njegovo pokrajino, ki je -italijanski in zahodni, toda odprt na Zahod kakor tudi na Vzhod ter naraven posrednik različnih narodov in kultur. Njegova zgodovinska funkcija je ta in nobena druga. Zato jo je treba uokviriti v iskreno politiko miru in sodelovanja s sosedi, brez katere ni moč stvarno misliti na gospodarsko in kulturno važen Trst. 7. Rešitev mejnih vprašanj, kadar obstajajo, kakor v resnici obstajajo politični pogoji za mirna Dogajanja na podlagi popolne enakosti in vzajemnega spoštovanja, je velik korak naprej v uvedbi tesnejših vezi med narodi v okviru svobodne, združene in demokratične Evrope. To je neovrgljivo načelo celotne socialdemokratske povojne politike. V krajevnem merilu vključuje to za prihodnost možnost, da se doseže močnejša, širša in bistvenejša zaščha nravne italijanske manjšine, kjerkoli ta je. torej ne samo na ozemlju, ki ga ome'uje demarkacijska črta cone B. In to brez izključitve, namreč željo morebitnih mejnih popravkov, da bi sedanje ozemeljsko stanje našega mesta bilo manj nestalno. 8. Dejstvo je, da se je v parlamentu samo en glas, in sicer glas MSI, odzval protestom tržaškega fašizma in zapoznelih naslednikov neke vrste neracionalnega in anahronističnega nacionalizma. Veliki nacionalni tisk je do sedaj prezrl ta problem. Prepuščamo to v premislek Tržačanom in istrskim beguncem. Mi nočemo gojiti nikoli ugaslih utvar beguncev z obljubami o povratkih, ki so nemogoči brez poprejšnjega sprejema katastrofalnih domnev. Napad desnice na teze PSDI, ki je bil sicer predviden in pričakovan, nikakor ne teži za tem, da bi postavljal ozemeljske zahteve, ki naj služijo samo za pridobivanje glasov naivnežev, temveč ima jasne notranjepolitične smotre, sovražne socialni demokraciji in politiki leve sredine, v kateri predstavlja socialno napredno silo in hkrati največje jamstvo za obram-1» demokratičnih ustanov. Hočejo namreč ustvariti za desničarske totalitarne avanture idealno osnovo z občutljivimi, nostalgičnimi, čustvenimi in človeškimi oporami, ki so vredne največjega spoštovanja. Tržaški demokrati in stranke, ki jih zastopajo, morajo razmisliti, presoditi in se izreči o tem problemu, ki ne dopušča krivde molka, temveč nalaga jasen prevzem odgovornosti pred zgodovino. Ni čas, da bi se izgovarjali s škodljivim češ, »kdo te je k temu prisilil?* Vprašanje je bilo postavljeno in terja nedvoumne odgovore. Nekakšna «pisma» tisku ali domišljavost, da se govori v imenu kakega celotnega mesta, prav gotovo ne delajo zgodovine in je niti ne morejo ustaviti. Zaradi tega ni PSDI do sedaj posegla v umetno sproženo polemiko zavedajoč se, da se ta pogostoma konča, po logiki sile in ne razuma, v korist tistega, ki jo je hotel, spodbujal in vodil na instrumentalno moč nejših pozicijah. PSDI opozarja s tem dokumentom svoje člane in volivce ter meščane na argument, o katerem naj se razmisli in razpravlja in ki se ne more likvidirati s štirimi nacionalističnimi bahaši, in od katerega so konec koncev odvisna vsa jamstva za miren gospodarski, kulturni in socialni razvoj Trsta in njegove pokrajine. Po preteh-tanju vseh mogočih razpletov in posledic PSDI meni, da je javno mnenje sedaj dovolj zrelo, da ga lahko postavi pred golo stvarnost, naj bo prebujenje po dolgih sanjah o povratku na zgubljeno zemljo še tako trdo. PSDI je zavzemala v odločilnih časih nedvoumna stališča o obrambi italijanstva Istre in Trsta. Pet petletij zgodovine pa nas je naučilo, da ni moč braniti tega, česar materialno ne posedujemo, ne da bi se dali potegniti v vrtinec revanšizma in torej konec koncev v vojno. Pokrajinsko vodstvo tržaške federacije zaradi tega pooblašča pokrajinsko tajništvo, naj vodi to bitko za mir, varnost in napredek med narodi s pogledom, uprtim v razumevanje velikih mednarodnih in evropskih problemov, pri katerih je Trst imel in še vedno ima svojo posebno vlogo prednje straže Zahoda. Meščani-volivci naj izbirajo med stvarnostjo in sanjami, med razumom in čustvenimi utvarami, ki jih na široko izkorišča skrajna desnica, ki ji ni dovolj, da je v enem dvajsetletju nerazumno zapravila vse imetje v zemlji in prestižu, ki so ga preporod in demokratične vlade zbrale na teh vzhodnih področjih, marveč še vedno hoče avanture in vojne. Vsi tisti Istrani, ki so morali plačati napake fašizma in so zapustili svojo zemljo, da bi ostali Italijani, so v stanju duševne razklanosti. Gre za izbire, ki so težke za vse, in torej tudi za stranko, ki je vedno sodoživljala hrar penenje, upanje in trpljenje ljudi, ki so v veliki meri prispevali k moči PSDI kot volivci in člani. Toda gre za neodložljive izbire za vsakogar, ki mu je res pri srcu prihodnost zahodne Evrope in omike, ki jo predstavlja proti totalitarnim hipotekam, ki od blizu pritiskajo na nas. ZAHVALA TOBAKARNA SEDMAK PROSEK se najtopleje zahvaljuje vsem svojim prijateljem in odjemalcem, ki so poslali voščila in cvetje ob otvoritvi novega poslovnega prostora in se še nadalje priporoča. POSPEŠENE PRIPRAVE ZA ODKRITJE PRIHODNJO POMLAD SPOMENIK IZ KRAŠKEGA KAMNA PADLIM ZA SVOBODO NA PROSEKU Občina in uprava za spomeniško varstvo sta že izdali potrebno dovoljenje Načrt za spomenik je izdelal arh. Dario Jagodic - Nabiralna akcija se nadaljuje MiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiMiuiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiNiiiiimiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu MEDTEM KO SE TOLIKO GOVORI O ZAŠČITI KRASA... Upravičene pritožbe Bazovcev zaradi umazanije v vaškem kolu DANES V BOLJUNCU Praznik grozdja v dolini Glinščice Popoldne otvoritev novega športnega igrišča Tudi to leto bo dolinska občina s sodelovanjem tržaške pokrajinske ustanove za turizem priredila že tradicionalni «Praznik grozdja v dolini Glinščice*, ki je letos že 16. po vrsti in bo danes, v nedeljo 26. septembra, na glavnem trgu v Boljuncu. Od 11. ure dalje bo deloval kiosk, kjer si bodo izletniki in obiskovalci lahko kupili izbrano namizno grozdje po 100 lir zavojček. V prodaji bo tudi letošnje sladko vino. Popoldne, s pričetkom ob 14.30, bo na programu zborovsko - folkloristična prireditev. Letos bodo nastopali: pihalna godba iz Doline, pevski zbor «F. Prešeren* iz Boljunca, folklorna skupina iz Kranja «Sava» istoimenske tovarne gum, ki je imela pred kratkim vrsto nastopov po raznih krajih Italije, ter folklorna skupina »Santa Gorizia* iz Gorice, ki ima za seboj številne uspešne mednarodne nastope. Dopoldne bo v prisotnosti krajevnih in mestnih oblasti svečana o-tvoritev novega športnega igrišča. Sledilo bo prijateljsko nogometno srečanje med domačo enajsterico «Breg» in ekipo iz Kočevja, t. j. mesta, s katerim se bo dolinska občina uradno pobratila naslednjo Maketa spomenika NOB na Proseku, delo arh. Daria Jagodica soboto, 2. oktobra 1971. ■HiHnnmmiiiMminniimn»ni»niiiiiiiiiiminnmiiwnimwnnnnnnMH»»int»imH»nitnniimnMHiHMi Slika, ki jo v teli dneh nudi bazovski »kal* V Bazovico prihaja zlasti ob nedeljah mnogo gostov in tujih turistov, saj je naša vas zelo znana po svoji lepi legi in dobrih gostinskih lokalih. Skozi vas vodijo tudi nekatere glavne ceste proti Jugoslaviji in kraška magistrala. Zlasti v poletnem času so lokali natrpani z gosti, ki se po kosilu radi sprehodilo po bližnji okolici. Toda tukaj se začenja druga, bolj žalostna plat naše vasi. S snago se namreč na moremo kaj prida pohvaliti in tudi ne z nekaterimi potmi. Kot ki pelje pod «pilj» do gostilne Križmančič je na primer tako razorana. da ne moreš po njej niti peš. Potrebna bi bila nujnega popravila, če ne zaradi drugega tudi zato, ker so tam že zgradili vrsto lepih hiš in kot kaže bodo zgradili še nove. Ko se sprehodiš proti obmejnemu bloku pri Lipici je na levi strani ceste nasproti gostilne Leban napajališče za živino, po domače «kal». Ta kar ie res prava sramota za vas. Vode v njem skoraj ni, ker .je poln blata, starih avtomobilskih gum, drugih odpadkov, papirja in celo crknjenih živali. Pravo pravcato leglo komarjev, muh in vseh vrst mrčesa. Iz kala se širi tudi neprijeten smrad. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Letos ie bila zlasti na Krgsu velika suša. tako da so po nekaterih vaseh imeli velike težave i vodo za živino. To smo zelo občutili tudi pri nas. saj imamo v Bazovici okrog 200 glav živine. Tudi zaradi tega bi bilo potrebno, da bi občinska uprava dala ta kal očistiti in ga urediti, kakor zahtevajo današnji časi. Naprej proti Lipici je prav tako na levi strani ceste še en kal »pri Močilih*, kjer je prav tako polno smeti in odpadkov in kjer se prav tako razširja smrad. Tudi tega bi bilo treba očistiti, saj je cesta proti Lipici ena najlepših kraških sprehajališč. Kakšen vtis morajo imeti ljudje, ki hodijo tam mimo v Jugoslavijo? Toliko se govori in piše o zaščiti našega Krasa in razvoju turizma, toda naredi se le malo v ta namen. Upamo da bo ta naša javna pritožba prišla do ušes odgovornih pri občini in tudi kaj zalegla. i. e. jHdma ulednidtuu gradništvo zelo težko obdeluje, in da je od Barkovelj do Nabrežine vedno več zapuščenih vinogradov. Obdelani vinogradi so le še blizu vasi, ali kamor je dostop do njih mogoč po cestah. Toda v kakšnem stanju so te naše ceste, ki peljejo v vinograde? Zakaj se ne bi odgovorni predstavniki na lastne oči prepričali, kako in s kakšnimi težavami obdelujemo naše vinograde? Ne zahtevamo mnogo, toda vsaj glavne ceste naj bi bile prevozne. Kot lastnik in vinogradnik na proseškem področju vam bom navedel nekaj primerov. Pred lfl leti je bila cesta, ki pelje v «Mačkune» prevozna do »žlahtnega boršta*, danes ni mogoče po njej niti peš. Isto velja za cesto, ki pelje v »Podstrane*. še lansko leto smo s težavo zapeljali traktor ali voz, letos bo to nemogoče zaradi ve- likih lukenj in zaraščene ceste. Ko gre kmet s Proseka v svoj vinograd, proti Miramaru ali proti Mač-kunu ali Podstranom, to se pravi dva, tri ali celo več km daleč od vasi, in se mora plaziti po neznosnih cestah, stopnicah in stezah, ni prav nič čudnega, če se naveliča in vse skupaj zapusti. Kaj pomagajo obljube »bomo napravili nove ceste!* Za enkrat bi bile našim vinogradnikom v veliko pomoč popravljene »stare ceste*. Verjetno je odgovornim znano, da je trgatev pred vrati in bi bil skrajni čas nekaj ukreniti. Da bomo lahko pripeljali domov svoj zasluženi pridelek naj poskrbijo, da bodo vsaj pravočasno posipane nemogoče stare luknje na omenjenih cestah! S spoštovanjem Srečko Sedmak Tudi na Proseku bodo vaščani postavili spomenik svojim padlim v narodnoosvobodilni vojni. Spomenik, za katerega je izdelal načrt arh. Darij Jagodic, bo stal na koncu vasi, ob cesti Prosek - Nabrežina, na križišču, kjer se odcepita od glavne ceste bližnjica proti Kontovelu in pot v sončni breg nad Miramarom. Blizu je vaško pokopališče, kakor tudi kraj, kjer so nacisti zgradili krematorij, katerega pa niso utegnili uporabljati. Izbira kraja, to je »Pri pilju*. je torej najbolj primerna. Zemljišče je jusarsko in tržaška občina je že izdala potrebno dovoljenje. Po pregledu načrta je dala ustrezno dovoljenje tudi višja uprava za spomeniško varstvo. Spomenik bo ves iz kraškega kamna in bo predstavljal simbol OF (višina 4.5 m), zraven pa bo kamnit blok (dolžina 3,5 m), na katerem bo napis. O besedilu napisa in o programu prireditev ob odkritju spomenika se bodo na Proseku še dogovorili, skoraj gotovo pa je, da bodo spomenik odkrili prihodnjo pomlad. Do takrat bo vse nared, saj je stvar že dobro stekla. Pobuda za postavitev spomenika padlim na Proseku je stara, prve prispevke so začeli zbirati že leta 1963, potem se je vse nekoliko zavleklo in spet zaživelo. Drugače ni moglo biti, saj .je Prosek mnogo prispeval in žrtvoval v narodnoosvobodilni vojni Priprave so zdaj v polnem teku, nabiralna akcija se nadaljuje. Do sedaj so nabrali 1,520.000 lir, ki so vložene v banki. Pripravljalni odbor, kateremu predseduje Josip Ferfolja, se je sestal v četrtek zvečer skupno z arh. Jagodicem. Pomenili so se o dosedanjem delu in nadaljnji akciji ter o pripravah in potrebnem sodelovanju vseh vaščanov, zlasti bivših borcev, svojcev padlih, internirancev in aktivistov, da bo spomenik odkrit prihodnjo pomlad. Zadnja pot ricmanjskega rojaka Mirka Komarja Pokojnik je bil po osvoboditvi prvi predsednik domačega prosvetnega društva V sredo. 15. septembra je dolg žalni sprevod spremil na njegovi zadnji poti pokojnega Mirka Komarja, ricmanjskega rojaka, ki se je pred leti preselil v novo hišo med Demjom in Logom, na svojo rojstno vas pa je bil vedno navezan z vsem srcem. Na pogrebu je igrala občinska godba, žalostinke pa .je zapel pevski zbor p d. »Sla-cev*. Ob odprtem grobu ie v imenu prosvetnega društva »Slavec* spregovoril Erminij Kuret, ki je pripomnil. da je bil pokojni Mirko po osvoboditvi predsednik prosvetnega društva, da si ie močno prizadeval za ohranitev kulturnih tradidi in razvoj prosvetne dejavnosti, da ie bil razgledan človek in da je zelo rad bral knjige in časopise, dokler mu ni opešal vid. Rodil se je 7.8.1901 kot zadnji sin v številni kmečki družini. Bil je nadarien in zelo marljiv, zato sa ga poslali v nemško pripravnico (takrat nismo imeli v Trstu slovenske gimnaziie), toda vojna je prekrižala vse njegove načrte in nade. da bi se nadalje šolal, kar si ie vroče želel. Ko je odslužil vojaški rok. se ie zaposlil v čistilnici «Standard», kjer je delal do upokojitve Bil je zelo delaven in navezan na svoj podedovani košček zemlie. Zgradil si ie čedno hišo, posadi) trte in uredil vinograd kot vrt. ki ga je z vso ljubeznijo obdeloval v prostih urah. Ko so mu pred leti hoteli razi a- aiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMtiitiiiiiiiiiiiiiiiHuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiitiii Umrl je «veliki oče» Milan Guštin iz Repna Po hudi bolezni, za katero ni še zdravila, je prejšnjo soboto umrl Milan Guštin iz Repna, znan zlasti kot «veliki oče* na Kraški ohceti. Od vsega začetka, z vso vnemo in s prirojenim humoriem ie namreč sodeloval pri Kraški ohceti ir. Kraškem tednu, potem pri prosvetnem društvu «Kraški dom*, dokler ga j ni bolezen privezala na posteljo. Na lanskih upravnih volitvah ie bil izvoljen za občinskega svetovalca (LSS), toda le enkrat ali dvakrat uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu) Zlata poroka zakoncev Leban v Slivnem Ceste v vinograde so v obupnem stanju Spoštovano uredništvo! Mislim, da ne bi bilo potrebno ponavljati. da se v naših krajih vino- Včeraj, 25.9. je v Slivnem praznoval zakonski par Leban 50-letnico dneva, ko sta si dva značaja, enaka do podrobnosti, zaobljubila dosmrtno skupno pot. rZlati ženin*, Štefan Leban, je privekal v takratno siromašno Slivno 28.9.1897, v dobi, ko se je ta del Krasa začel zavedati svojega bogastva, podzemeljskih žil lepega kamna. Pod rojstno streho mu je drugovalo še 8 lačnih ust, katerim je bila glavna hrana krompir in zelje, za priboljšek pa dmjule in robidnice. V nabrežinskih kamnolomih, kjer se je izuril v kamnoseškem poklicu, so delodajalci marljivega in bistrega fanta zelo cenili, čeprav je imel Štefan že mapako*. da je rad klesal tudi značaje okrog sebe. Krepak revolucionarni duh ga je spremljal do današnjih dni, niti na procesu pred Posebnim tribunalom, ki mu je naprtil 5 in pol let internacije v Aleksandriji, ni ta zavedni proletarec klonil. Ob neki amnestiji mu je fašizem milostno «odpustil* dve leti prisilnega bivanja, ki je Štefanu še bolj utrdilo njegovo napredno prepričanje. Za časa nemške okupacije je moral okusiti še «dobrote» nacističnega lagerja, odkoder se je vrnil še bolj žilav v sicer nad vse žalostno okolje. V osvobodilnem boju našega naroda sta dala svoje - življenje dva sinova, nadebudna mladeniča Maks in Milan. Vsemu navkljub se je Štefan zagrizeno oprijel svojih mladostnih teženj ter je s plodnim delovanjem in prepričljivo besedo pomagal ustvarjati napredno mišljenje v svojem okolišu. In kaj naj povem o njegovi zvesti družici Rozaliji roj. Kralj, ki je 28.9.1900 začela v Slivnem svojo življenjsko pot. Razen zlate poroke obhajata slavljenca čez nekaj dni tudi obletnico rojstva. Jubilantka mi je v svoji skromnosti zabičeva-la naj se ne razpišem na široko o njenem življenju, a je nemogoče preskočiti vsega, kar je ta zavedna ženica pretrpela v zakonu s svojim Štefanom. Njegova internacija, šikaniranja črnih oblasti, posebno pa izguba dveh sinov, je stoično prenesla; nesreče so jo potrle a ne strle. Konec druge vojne jo najde kot vneto aktivistko, kateri je razdrapano življenje izklesalo njene napredne smernice. Pridna kot čebelica je v trdno oporo hiši, ki je vedno odprta vsem dobromislečim ljudem, še vedno rada pokramlja o tedanji okrutni dobi, enako so ji mri srcu dogodki današnjih dni, ki jih črpa iz naročenega naprednega časopisja. Na željo slavljenke prekinjam opisom življenja te vzgledne zakonske dvojice; sorodniki, prijatelji in znanci z obeh strani slovenskega ozemlja, voščijo jubilantoma, da bi v zdravju in zadovoljstvu doživela še najmanj diamantno poroko! Uredništvo Primorskega dnevnika jima želi, da bi še dolgo vrsto let prebirala svoj priljubljeni časopis. Voziti res je lažje v dvoje — preko klancev in težav! Naj Vaju spremljajo še želje moje: Da par bi Lebanov bil zdravi Prijatelj ie lahko prišel na sejo občinskega sveta. Bil je zelo družaben, šaljiv ter vedrega značaja in je rad pripovedoval stare domače zgodbe in dogodivščine. Pokojni Milan ie bil po rodu s Cola, kjer se .ie rodil 5. maja 1920, v prvih letih po vojni pa se je preselil v Repen na dom svoje žene. Ko .je služil vojaški rok. začela se je že druga svetovna vojna, ie pogostoma, kar brez dovoljenja, prišel domov na kratek obisk. In tako se ie zgodilo, da ga ie vojaško sodišče leta 1941 obsodilo na dve leti in pol zapora na Gaeti zaradi dezerterstva. Po kapitulaciji fašistične Italije ni bilo mogoče zbežati iz vojaške ječe na Gaeti. ker so jo takoj zasedli Nemci in vse jetnike odpeljali v koncentracijska taborišča. Tako se ie Milan nekega grdega dne znašel v taborišču Dachau, kjer ie moral ostati do konca vojne. Imel je precej sreče, da se je lahko vrnil domov. Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni domačini, znanci in prijatelji, ob odprtem grobu pa se je od pokojnega Milana poslovil v imenu občinske uprave župan Mihael Guštin. Naj mu bo lahko domača zemlja. Svojcem in sorodnikom izražamo globoko sožalje. stiti zemljo za industrijsko pristanišče (naselje S. Sergio), krivično in po smešno nizki cera. se ie odločno uprl in branil svoj vinograd-vrt. Slaba bi predla tedai izvedencem Ustanove za industrijsko pristanišče. če bi stopili na njegovo zemljo. Uspelo je njemu in njegovim sosedom. Vladni generalni komisar je namreč preklical razlastitvene dekrete. Potem je Mirko še z večjo vnemo negoval svoie trte. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem in sorodnikom izražamo globoko sožalje. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ za novega gostilničarja. Prošnje vložiti do 10. oktobra t.l. SEBOELEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL I rst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje In znance naprošamo da nas obiščejo Dragoceno! Faksimilirana izdaja prvega slovenskega tržaškega časopisa iz 1. 1849 SLAVJANSKI RODOLJUB (Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga druživa v Terstu) Uredil Stanislav Renko Sodelovala Samo Pahor in Ive Mihovilovič ti&ailea I'r*t — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-7D2 NEDELJA, 26. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA TRST A 8.15. 10.15, 13.15. 14.15. 17.15, 2015 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 0.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro: 10.00 Melacrinov godal- ni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Dram. zgodba; »Paglavci pastirci*; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Bertolazzijeva drama: »Dedič*; 16.35 Parada orkestrov; 18.00 Podobe in glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba: 20.00 šport; 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi; 20.45 Ljubezenska lirika (M. Košuta); 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba: TRST 8.30 Poljedelska oddaja; 9.00 Glasba za orkester; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi: 12.10 Plošče. KOPER 6.30. 7.00. 12.30. 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 13.40 Ansambel lahke glasbe; 14.00 Šport; 14.05 Orkestri; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Nedeljsko srečanje: 15.05 Glasba po željah; 16.00 Iz življenja voznikov avtobusov; 16.20 Poje ženski zbor iz Postojne; 17.00 Prenos RL; 18.45 Nedeljski šport; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Poljedelska oddaja; 9.10 Katoliški svet; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 12.30 »Hit parade*; 13.15 Glasbena oddaja; 14.10 It. zibaldone; 15.10 Spored z E. Mcntesanom; 15.45 Popoldan z Mino; 17.20 Glasbena oddaja; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Operetni odlomki; 20.25 Variete z G. Bramierijem; 21.20 Koncert tria »Trieste*; 21.55 Radijska nad.; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18 30, 22.00 Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 »Otto pi-ste»; 12.30 Spored s F. Valerije-vo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »A1-to gradimento*; 14.30 Ansambli; 15.00 »La Corrida*; 15.40 Popev- ke pod senčnikom; 17.30 Glasba in šport; 18.40 »Interfonico*; 20.10 »Supersonic*; 21.30 Ame- riški kralji 19. stoletja; 22.00 Plošče; 22.40 Stare pesmi; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert organista F. Vignanel-lija; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 Brahmsove skladbe za klavir; 13.00 Medigra; 13.40 Mozartova opera; 15.30 Rad. komedija »Zbudi se in poj*; 17.30 Plošče; 18.45 Odprta stran; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.48 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli: 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 14.30 Humoreska tedna; 0’Hen-ry: Zelena vrata; 14.50 Kitara v ritmu; 15.05 Z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Nedeljsko športno popoldne; 17.30 Radijska igra; 18.17 Melodije za razvedrilo; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.15 Poljedelska oddaja; 16.00 športno popoldne; 18.00 TV za otroke; 19.10 Prenos nog. tekme; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-film z A. Magnanijevo »La Sciantosa*; 22.30 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 17.45 TV priredba Deleddinega romana; «Marianna Sirca*; 21.00 Dnevnik; 21.15 Neapelj včeraj in danes: 22.25 TV-film: »Gli inna-morati di Lena*. KOPRSKA BARVNA TV 18.45 Prenos vaterpolo tekme Jugoslavija — Italija; 19.45 Risanke; 20.00 Lutkovna igra: »Babičino hlipanje*; 20.30 Celovečerni film. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamas-simov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. koncert; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.40 Poje zbor Illersberg; 20.00 Šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.20 Nepozabne melodije; 21.45 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Jazz; 15.30 Folklorno gradivo; 16.00 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30. 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Long-play ciub; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Poje sopranistka Ljubica Berce-Košuta; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Glasbeni klasiki; 18.00 Albanska poezija; 18.15 Plošče; 19.00 Ansambel The Family Dog; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Komami koncert; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje sopranistka L. Priče; 12.10 Plošče; 13.15 »Hit parade*; 14.10 It. zibaldone; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Če bi bil...; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Zabavni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska prir. Deleddinega dela »Bršljan*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.35 »Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Zbori; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 19.02 Evropske prestolnice; Rim; 20.10 Glasba po željah; 21.30 Kvizi narobe; 22.00 Mladi izvajalci; 22.40 Radijska priredba: «Yvette» (Guy de Maupassant); 23.05 Lahka giasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Borodinova simfonija; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 17.35 Jazz danes; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Melodrama v diskoteki; 20.15 Rossinijeve skladbe; 20.30 Koncert nagrajencev konkurza za dirigente »Herbert von Karajan*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pesmice za najmlajše; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Lucijana M. Škerjanca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz partitur Marjana Vodopivca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 Poje moški zbor iz Domberga p.v. Jožeta Hareja; 16.00 «Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Les Baxter; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne: 18.35 Pianist Borut Lesjak: 18.45 Kulturni poletni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta; 20.00 Verdi: iz opere »Rigoletto*; 20.55 Od melodije do melodije; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke — »Burchiel-lo e Naso di Paitata*. (18.45) Podobe iz sveta, (19.15) «Janezek in čudodelni Alverman*; 19.45 Šport ni dnevnik in kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Film z M. Monroevo: »Čudovit plen*; 22.50 Filmske novosti; 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1971; 22.10 Revija zborov: zbor sovjetske rdeče armade. KOPRSKA BARVNA TV 18.45 Prenos vaterpolo tekme Jugoslavija: SZ; 20.00 Otroški kotiček' film »Hansel und Gretel*; 20.30 Glasbeni spored; 21.20 Dokumentarec: »Kolo*. PREDAVANJE 0 GORIŠKI FRONTI JESENI 1943 Iz sodelovanja s slovensko Osvobodilno fronto so nastale prve italijanske partizanske enote Spopad z Nemci na gor iškem kolodvoru 12. sept. 1943 - Govornik Vincenzo Marini-Banfi prikaza! fašistično zatiranje Slovencev - Fašisti so na predavanju izzivati razbiti partizansko obrambo. V naslednjih dneh pa so trajali srditi boji med slovenskimi partizani in Nemci v neposredni okolici Gorice. V slovenskem zgodovinopisju so ti boji znani pod nazivom »goriškal fronta*. Spopad pri goriškem kolodvoru p; je prvi v katerem so sodeloval partizani italijanske narodnosti. Svoje poročilo je Banfi zaključil s kroniko zbiranja furlanskih ii italijanskih partizanov v meseci po tem spopadu. DOVOLJ JE FAŠIZMA! Spopad med italijanskimi partizani in nemškimi edinicami na goriškem kolodvoru 12. septembra 1943 je bil prvi v katerem so bili udeleženi partizani italijanske narodnosti. V italijanskem partizanskem zgodovinopisju je ta dogodek označen kot »prima battaglia partigia-na dTtalia*. Da je do ustanovitve italijanske partizanske edinice prišlo že nekaj dni po 8. septembru gre zasluga predvsem slovenskemu odporniškemu gibanju, ki je bilo na Goriškem in na Primorskem zelo razgibano že precej časa pred sklenitvijo premirja med Badoglie-vo vlado in zahodnimi zavezniki. To dejstvo je v celoti izzvenelo na predavanju o goriški fronti, ki ga je priredil krožek za svobodo kulture v sodelovanju s partizanskimi organizacijami ANPI in API ter nekaterimi drugimi kulturnimi krožki. Predavanje je bilo v nabito polni dvorani goriškega pokrajinskega sveta. Prisotni so bili številni slovenski in italijanski partizanski h >rd ter zastopniki ustanov, združenj, krožkov. Omenimo partizanskega komandanta posl. Lizze-ra, zastopnike ANPI med katerimi je bil tudi Ladi Dornik doberdob-skega podžupana Karla Černiča, jugoslovanskega konzula v Trstu Draga Žvaba, podpredsednika pokrajine Waltritscha, zastopnika API Fan-tinija. Uvodno besedo je imela predsednica krožka za svobodo kulture prof. Jolanda Peilegrini. 0-menila je, da je ta krožek že v letu 1961 priredil nekaj predavanj o tukajšnjem odporniškem gibanju v sodelovanju s tržaškim inštitutom za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja. Povedala je tudi, da je mnogo stvari o partizanskem gibanju v Gorici še neraziskanih in nejasnih, zaradi tega bi bilo potrebno zbi-anje dokumentarnega gradiva. To naj bi bila naloga krajevnih uprav, ki bi morale finančno podpreti takšno iniciativo. Vincenzo Marini - Banfi, bivši partizanski poveljnik, je bil glavni govornik. Omenil je, da je bilo slovensko prebivalstvo Primorske dosledno protifašistično in da so tu že v času med dvema vojnama delovale protifašistične skupine, med katerimi samd slovenske kot TIGR ald narodnostno mešane v okviru Komunistične partije. Fašistično strahovlado smo pri nas občutili huje kot v drugih predelih Italije. Ena dvajsetina vseh obsojenih pred posebnim fašističnim sodiščem je bila doma iz takratne goriške pokrajine, ena petina pa iz naše dežele. Posebno sodišče je na smrt obsodilo 38 ljudi: devet jih je bilo z Goriškega. Nešteto je bilo število konfinirancev, še večje število poslanih v posebne bataljone. Odpor proti fašizmu se je povečal po priključitvi tako imenovane ljubljanske pokrajine. Borba slovenskih partizanov, ki so se pri nas pojavljali že v letu 1942, je dobila prijatelje in zaveznike v tu živečih Italijanih, saj so ti živeli s Slovenci ramo ob rami v tovarnah, na železnici, v uradih, v mestih in na vaseh. Govornik je omenil samomor ločniškega delavca Alberta Vianija 11. oktobra 1942 v vojašnici fašistične milice na Korzu, samomor števerjanskega rojaka Komica v poslopju goriške kvesture. Znani Mus solinijev govor na Trgu Battisti v Gorici je pomenil preokret v fašističnem divjanju. Govornik je o-menil vrline dr. Aleša Beblerja, Antona Veluščka - Matevža, ustanovitev prvih samostojnih italijanskih protifašističnih skupin v Gorici, ki so delale sporazumno z Osvobodil no fronto, ki je takrat že uspešno delovala v Gorici in v okolici. Italijanski delavci iz Gorice, Tržiča in Krmina so bili zaradi vsakdanjih stikov s slovenskim partizanskim gibanjem pripravljeni na 8. september. V tržišči ladjedelnici je moralo vodstvo takoj po 25. juliju odpustiti fašistične špijone iz tovarne. Delavci so s kamioni ladjedelnice prepeljali na Vogrsko stotine pušk, strojnic in drugega orožja. Takoj po 8. septembru so se delavci oborožili in ustanovili prve partizanske edinice sestavljene iz italijanskih ljudi. Ti so se že 12. septembra popoldne, bila je nedelja, spoprijeli pri goriškem kolodvoru z nemškimi tanki in pehoto, Id so hoteli v mesto. Bitka je trajala nekaj ur, nato je Nemcem uspelo 120.15 nastopi v kinodvorani »Sočaš Na petkovem predavanju o troriški fronti je prišlo do nesramnega fašističnega izpada in le hladnokrvnosti številnih prisotnih se lahko goriški fašistični prvak dr. Coana zahvali, da je lahko odšel iz dvorane pokrajinskega sveta cel. Po nastopu številnih prisotnih. o katerih poročamo drugje .je dr. Coana zaprosil za besedo. Ne razumemo zakai mu je prof. Pellegrinijeva sploh dovolila, da je spregovoril. Po prvih, navidezno mirnih besedah, jz katerih pa je bila že razvidna provokacija, je fašistični občinski svetovalec dejal, da moramo počastiti »junaške padle salojske republike*. Protifašisti, bivši partizani so se zagnali proti fašističnemu provokatorju in le hladnokrvnost starejših ljudi ga .je rešila linčanja. V dvorani pa so bili še drugi goriški fašistični pobalini, ki so hoteli fašističnemu pritepencu na pomoč. Policija ie nato Coano in njegove pajdaše odstranila iz dvorane. Nesramnost skupinice fana-tiziramih goriških fašistov ne pozna meja! S svojim nastopanjem se hočejo ovekovečiti, misleč da bodo za seboj potegnili goriško prebivalstvo. Od nočnih napisnih akcij (prejšnjo soboto ponoči so pomazali hiše nekaterih socialističnih prvakov v Gorici) so prešli na odkrito provokacijo. Pravijo da ni zakonov, g pomočjo katerih bi te ljudi lahko obsodili. Za zaušnico pa ni potreben noben zakon! V debato so posegli številni prisotni. Daljše poročilo je imel partizanski poveljnik, Krminčan Padoan-Vanni, podrobno analizo takratnega dogajanja v Gorici pa nam je podal Silvino Poletto. Govoril nam je o takratnem vzdušju v goriških tovarnah, o odhodu delavcev iz naše pokrajine na delo v Nemčijo, o raznih skupinah, Ki so že takrat delovale proti fašistični oblasti. V debato so posegli še dr. Cian, Pontini, Dellago, Waltritsch, Fantini, posl. Lizzero. Nato je prišlo do fašistične provokacije o kateri pišemo na drugem mestu, debato je zaključil prof. Teodoro Sala iz Trsta, ki je izrazil željo po zbiranju dokumentarnega gradiva o partizanskem gibanju v Gorici. OBČINSKI ODBOR V GORICI V kratkem bodo razširili podvoz v Ulici Aquileia Predujem zu nakup šolskih knjig in prevoz slovenskih otrok v Podgan Petekli petek je bila na goriškem županstvu seja občinskega odbora. Župan Martina je sporočil odbornikom, da bodo v nekaj dneh končno začeli z deli za razširjenje železniškega podvoza v Ul. Apuilea. Na predlog odbornika Moiseja so obravnavali tudi šolske probleme: med drugim o predujmu za nakup šolskih knjig za dijake srednje šole v pričakovanju zadevnega deželnega prispevka, o prevozu o-trok iz Ločnika in Majnice v slovenski otroški vrtec in slovensko osnovno šolo itd. Odbornik za finance De Simone je predložil v odobritev razne stroške. Dalje so odobrili nekatere izdatke pri službi za pobiranje smeti ter nekatere primere davkov na povečano vrednost stavb- nih parcel. Odbornik Paulin je predlagal začasno namestitev nekaterih občinskih uslužbencev, med katerimi je tudi 7 novih mestnih stražnikov. Imenovali so tudi ocenjevalno komisijo za namestitev dveh bolničark pri občinski upravi. Odbor bo imel svojo ponovno sejo v ponedeljek zvečer. Začetek šolskega leta V petek 1. oktobra se bo na tisoče učencev in dijakov zbralo pred svojimi šolami za začetek novega šolskega leta. Kot običajno ga bodo začeli s šolsko mašo, ki bo za slovenske dijake ob 10. uri v stolnici. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinmiuiiHii OGLED NAPRAV OBČINSKIH PODJETIJ Cei dobri dve leti naj bi se Gorica osamosvojila glede preskrbe vode Gradnja 14 vodnjakov, zbiralnega bazena na Mochettl ter rezervoarja na Kalvariji - Skoraj milijarda stroškov • Porast potrošnjo metana narekuje znižanje prodajne cene za gospodinjstvo Pretekli petek popoldne je upravni odbor goriških občinskih podjetij povabil občinske svetovalce in predstavnike tiska na ogled njegovih naprav, ki že delujejo ali so v gradnji, zlasti glede gradnje novega vodovoda na Mocchetti in tamkajšnjih razdelilnih naprav za metan. Ob določeni uri so se zbrali na sedežu podjetja v Ul. IX. agosto skoraj polnoštevilno občinski svetovalci z županom na čelu ter predstavniki krajevnega tiska in še nekateri drugi povabljenci. Najprej so si na dvorišču ogledali novo avtomatično dvigalo, montirano na manjšem tovornjaku vrste leoncino, ki bo koristno služilo pri popravilih na napeljavah skoro do višine 15 metrov. Izdelano je po a-meriškem patentu ter stane 12 milijonov lir in je sedaj v preizkušnji. Njegovo delovanje je razložil inž. Rigonat, ki je nato obiskovalce popeljal na ogled v strojno dvorano, kjer imajo tri agregate za proizvodnjo elektrike, s katerimi lahko skupino proizvajajo okrog 2000 kWh mitiiiiiMUfniiMiiimiiiiiiiiMmimiiimiiiiMimiiiiiiiiniiiiiuiimiimMimiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiui VESTI IZ ŠTANDREŽA Pevci se pripravljajo na novo delovno sezono Na zborovanju v četrtek zvečer bodo sprejeli tudi nove člane in izdelali program Kot smo te preteklo nedeljo na kratko poročali, bo v četrtek 30. t. m. na sedežu društva v Stan-dreiu ob 20.30 zborovanje članov pevskega društva »O. Župančič» in njegovih prijateljev. Ob tej priložnosti bodo pregledali dosedanje delo odbora, ki je bilo vsekakor u-spešno ter se pogovorili o njegovem bodočem delu. Ker je to uvodno razgovorjanje pred začetkom nove jesensko-zimske sezone, so najavili svojo prisotnost ne samo zborovodja Ciril Silič, ampak tudi društveni odborniki, ki niso pevci, ter drugi, ki so kakor koli zainteresirani pri izdelavi programa za bodoče aelo pevskega zbora in za njegov nadaljnji razvoj. Zlasti polagajo veliko važnost pridobivanju novih pevcev, saj je ne samo od kvalitete, ampak tudi od številne moči pevskega zbora odvisen nadaljnji uspeh. Zato vabi odbor in društvo naj pridejo na sestanek vsi tisti, ki jim je pri srcu napredek zbora in društva »O. Župančič» na splošno, ker je z njihovim napredkom povezan tudi sloves in ponos Štandreža. Orkester iz Vidma iutri v Novi Gorici Jutri, v ponedeljek zvečer ob JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 26. - IX. DO 2. - X. -1971 NEDELJA, 26. septembra 9.35 Po domače z ansamblom Dorka Skobemeta in Jurijem Rejo; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Prijatelj Ben, Svet, v katerem živimo; 11.40 Mestece Peyton; 13.35 Alpinizem na Gronlandu; 14.15 Mednarodne motorne dirke v Zenici; 15.45 Boks Monzon: Griffith; 17.10 Priznanje slabemu človeku — film; 18.45 Vaterpolo Jugoslavija:Italija; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Humoristična oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 27. septembra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Literatura, Obiranje in predelava sadja, Simetrala; 10.30 Nemščina' 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Voda; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina: 16.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.45 Drejček in trije mar-sovčki — 10. oddaja; 18.05 Risanka; 18.25 Obzornik; 18.45 Vater- polo Jugoslavija : SZ; 20.00 TV Dnevnik; 20.50 Andreevski: Nekoč te moram čakati — drama; 21.45 Kulturne diagonale; 22.25 Poročila. TOREK, 28. septembra 9.35 TV v šoli: TV vrtec. Jezikovni quiz, Moja domovina; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Spoznavanje prirode in družbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 Prijatelj Ben — serijski film; 18.15 Obzornik; 18.30 Stare krčme: Pri Žabarju; 19.05 Naše in tuje mineralne vode; 19.30 Nega obraza; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Teta Žita — francoski film; 22.10 Likovni nokturno: Svetovna razstava naivcev; 22.25 Poročila. SREDA, 29. septembra 8.15 TV v šoli: Predor skozi Učko, Moja domovina, Humanizem in renesansa v Dubrovniku, Izdelava stekla, Sodobne teme. Obiranje in predelava sadja. Simetrija, Dela J. Cazija; 17.40 Erazem in potepuh — 4. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Prijatelji glasbe; 19.05 Od filma do filma; 19.23 Rezerviran čas; 20.00 TV dnevnik; 20.50 Nocoj v gledališču: D. Smole: ANTIGONA -predstava SG Trst; 22.50 Poročila; 22.55 Nogomet Hajduk:Valencia — posnetek. ČETRTEK, 30. septembra 9.35 TV v šoli: Jabolko, V. Višinski, Keramična industrija; 20.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; Voda: 17.10 Včeraj je bilo drugače; 17.30 Obzornik; 17.45 Svet, v katerem živimo; 18.15 Vse življenje v letu dni; 18.45 Vaterpolo Jugoslavija. Madžarska; 20.00 TV dnevnik; 20.35 XXI. stoletje; 21.25 Mau passantove novele; 21.50 Poročila. PETEK, 1. oktobra 9.30 TV v šoli: TV vrtec, Igre na cesti. Govorno sporazumeva- nje, Od Altaja do Severnega ledenega morja, Reportaža o šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.40 Šah Fisher:Petrosjan; 17.25 Pogo-din: Plenk-plenk — otroška igra; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbeni dnevni''-; 19.00 Mestece Peyton — serijski film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena: Greta Gorbo v filmu »Grand Hotel*; 22.20 Kar bo, pa bo — quiz TV Beograd; 23.30 Poročila. SOBOTA, 2. oktobra 9.35 TV v šoli: Sodobne teme, Dubrovniške poletne prireditve. Aktualnosti; 14.00 Državno prvenstvo v tenisu; 15.15 Ekipno atletsko prvenstvo Jugoslavije; 17.50 Ptujski festival — I. del; iJ.Zd Obzornik, 18.35 Nicholas Nickleby — serijski film; 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Gala Montreuxa» — zabavnoglasbena oddaja; 21.30 Variacije za kajak; 22.00 Nikoli grde besede; 22.40 Poročila. v Novi Gorici orkester »Tita Mar-zuttind* iz Vidma, ki je že z u-spehom nastopil v Ljubljani. Spored obsega klasična dela Haydna, Schumana, Cherubini.ia, ter vrsto španskih, madžarskih in drugih folklornih motivov. Orkester ima 44 instrumentalistov; v njem prevladujejo kitare, mandoline, kontrabasi in drugi instrumenti. Dirigent je Angelo Prenno. Danes na Vrhu odprtje šole Na Vrhu sv. Mihaela bodo imeli danes zjutraj prijetno domačo slovesnost. Ob 11. uri bodo. ob prisotnosti krajevnih in pokrajinskih o-blasti odprli prenovljeno poslonie domače osnovne šole. Stavbo so popravljali leto dni. sovodeniska občina je za popravila porabila nad deset milijonov lir. energije, kar predstavlja nad 20 od sto goriških potreb. Ti agregati lahko služijo kot rezerva in v dopolnilo. kadar ne zadostuje tok, ki ga dobavlja ENEL. Poprečna mestna potrošnja elektrike znaša po 9000 kWh dnevno. Po tem uvodu so se gostje odpeljali z mestnim avtobusom v Ločnik in nato na Mocchetto, kjer so naprave za metan in za vodne črpalke. Mestna občina ima na tem kraju, med cesto proti Gradiški in namakalnim kanalom rezerviranega kar 25 ha zemljišča. Na tem so te zg-adili . črpalnih vodnjakov, drugih 7 pa jih je v gradnji ali v načrtu. Ti vodnjaki segajo s svojimi črpalnimi napravami v globino do 42 metrov, čeprav je stalna podtalna voda že pri 9 metrih globine. Imajo kapaciteto do 4« litrov na sekundo za vodnjak, vendar so računali za redno proizvodnjo po 25 lirov na sekundo za vsakega. Tako bo zajamčena dobava vode po 300 L na sekundo, kolikor znašajo sedaj maksimalne potrebe goriške občine, v čemer je všteta tudi vo da za namakanje in industrijske potrebe. Poleg tega bosta še dva vodnjaka za rezervo. Kakor napredujejo gradnje je inž. Rigonat zagotovil, da bodo leta 1972 še delno odvisi od dobave vode z Mrzleka, konec leta 1973 pa se bodo lahko popolnoma osamosvojili ter omogočili vso redno dobavo iz novega vodovoda. Inž. Rigonat je nadalje zagotovil, da so preizkušnje ugotovile povsem čisto in zdravo pitno vodo, ki je ne bo treba niti klorizirati razen v izrednih primerih. Vodo iz vodnjakov bodo nato odvajali v bližnji zbiralnik, ki je še v gradnji ter bo imel bazen s kapaciteto 7000 hi, nad bazenom pa v dveh etažah vse potrebne naprave za čiščenje in drugo. Od tu bodo po ceveh s premerom 600 mm ipravljali vodo do rezervoarja na pobočju Kalvarije, ki ga bodo zgradili v višini 135 m (vrh Kalvarije dosega 240 m) ali za 10 metrov viš-ie kot znaša višina sedanjega zbiralnika na Gradu, kamor bodo s Kalvarije speljali preko mostička v Stražicah vodo in vod tam v razdelimo mrežo po mestu. Ta dela bodo, vsaj tako računajo, dokončali še pred koncem leta 1973. Kar zadeva dosedanja dokončana dela, ona v gradnji ali v načrtu za vse tri sekcije, se pravi dobavo e-lektrike, metana in vode, bodo občinska podjetja ali preko njih goriška občinska uprava, potrošili skupno 1884 milijonov lir. Od tega Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 22. do 25. septembra se Je v Gorici rodilo 18 otrok, umrle so 4 osebe, poročilo se je 18 parov in 9 so jih oklicali. ROJSTVA: Denis Pedranzini, Davide Loria, Francesca Coceani, Monica Devetak, Carlo Bavčar, Stefane Bavčar, Monica Roeolen, Cri-stian Morsut, Gaetano Rampulla, Fabio Bonetta, Emiliano Selva, Ric-cardo Melandrini, VValter Gravner, Erika Montina, Anna Rita Cariet, Katja Gruden, Milena Andrian, Raf-faela Visintin, Roberto Fantini, Katja Živec, Annalisa Visintin, Tul-lio Cicinelli. SMRTI; gospodinja 85-letna Rosa Pojon por. Lavagno, uradnik 61-let-ni Bruno Postir, upokojenka 79-let-na Maria Piculin vd. Leharnar, invalid 86-letni Pietro Polioni, kolon 64-letni Avgusto Bastiani, upokojenka 74-letna Alma Simonetti vd. Sus-mel, upokojenec 67-letni Giobatta Spizzo. POROKE: podčastnik Pietro Grandi in prodajalka Mariassunta Plz-zol; trgovec Giampiero Massi in študentka Nadia Zaninelli; tehnik Claudio Di Camillo in uradnica Miranda Birsa: šofer Radivoj Jug in prodajalka Marisa Iaculla; kemik Giorgio Barbina in kemičarka Maria Giorgina Taccheo; pristaniščnik Silvano Puntin in bolničarka Bru- na Gorjup; šolski sluga Luciano Colja in frizerka Flavia Battello: mestni stražnik Antonio Mirabella in uradnica Filomena Prodno; u-radnik Renato Collotti in študentka Loredana Morsutti; skladiščnik Lui-gi Kosmač in delavka Laura Comel; uradnik Giampaolo Silvestri in specialna delavka Mirella Colotti; šofer Armando Battistin in uradnica Filomena Giglio; delavec Galliano Selva in otroška vrtnarica Rita Mi-gliacdo; šofer Gino Milani in pre-dilka Rina Pozzar; elektrodnženir Giorgio Padovan in vrtnarica Silvia Lebani; električar Walter Picot-ti in prodajalka Renata Prevedel; študent Gino Filiput in študentka Germana Sione; mestni stražnik Se-rafino Di Malo in otroška vrtnarica Irinea Fiorin. OKLICI: uradnik Sergio Bagni in profesorica Giovanna Bressan; orožnik Giacomo Fiori in gospodinja Maddalena Pinna; industrijalec Um-berto Trabattoni in študentka Anna Chiara Grignolo; mehanik Vojko Makovec in gospodinja Renata Pau-letig; delavec Marjan Devetak in delavka Delia Bernardis; študent Giovanni Spanghero in računovodkinja Mariagrazia Gregori; orožnik Er cole Guadagnini in delavka Ivana Moretta; podčastnik Antonio Piz-zileo in prodajalka Laura Pesarino: bolničar Nevio Beltrame in bolničarka Rosa Concing, je določenih za vodovod približno 944 milijonov lir. Od te vsote so že porabili 261 milijonov prvega o-broka, v naslednjih dveh letih pa bodo potrošili še preostalih 68:) milijonov, če bo to zadostovalo. Župan Martina je s tem v zvezi omenil tudi potrebo, da bi večj. del površine 25 ha, ki bo ostal površinko skoro neizrabljen, upora bili za športne potreoe in za park ter nasadili drevesa, ki bodo čistiia ozračje ter vplivala na vso bližnjo okolico. Po ogledu vseh nap-av, o napra vah za metan bomo poročali pozne je, so se gostje vrnili na sedež občinskih podjetij v Gorico, kjer so inž. Rigonat in drugi predstavniki podjetja odgovarjali tudi na nekate ra vprašanja novinarjev. Predstavnik Primorskega dnevnika Ivo Ma finčič je hotei vedeti, če bo voda iz novega vodovoda enakovredna oni z Mrzleka in zagotovili so mu. da je analiza ugotovila njeno popolno čistočo. Ob majhni zakuski se je pred sednik upravnega odbora podjetij dr. Marino Mann (prisoten je bii tudi odbornik dr. Stefan Bukovec) zahvalil občinskim predstavnikom za udeležbo In se jim priporočal za nadaljnjo podporo pri izvajanju teh načrtovanih del. Odgovoril je župan Martina, ki je pohvalil vodstvo in vse usluž-iience podjetja ter zagotovil vso oo-moč občinske uprave za zagotovitev dobre preskrbe mesta z vodo, elektriko in metanom za zasebne in zs potrebe industrije. Kar se metana tiče je bil govor tudi o tem, da je njegova uporaba v zadnjem letu precej porasla in da bo treba misiiti tudi na mož nost njegove pocenitve pri nadrobni prodaji za potrebe gospodinjstva. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol naj se zberejo na ta dan ob 9-30 na šoli v Ul. Croce, dijaki nižje srednje šole pa ob 9. uri na šolskem dvorišču v Ul. Randaccio, od koder bodo šli skupaj s profesorji v stolnico. (—) Na Vrhu so se v petek zvečer zbrali domačini, ki so se pred petnajstimi dnevi udeležili avtomobilske avtotekme dveh Sovodenj-Vrhovci so ob tisti priliki odnesli kar tri pokale. Ker se je to pri' pet;lo prvič so ta dogodek v petek zvečer praznovali v domači gostilni. CORSO 15.00: «11 gatto a nove code», J. Franciskus in C. Spaak; kine-maskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODEKNISSIMO 15.15: »Sel gib ca-davere amigo... ti cerca Garringo*. F. Sancho in R. Harrison; italijanski kinemaskopski film v barvah. VERDI 15.15-22.00: «11 furto i la anima del commercio?!*, A. No-schese in E. Montesano. Ital. ki-nerr.askop v barvah. CENTRALE 15.00: »Tarzan nella giun-gla dei ribelli*, R. Ely in S. Jaffel kinemaskopski film v barvah. VITTOR1A 15.30: »Soldata blu», C. Bergen in P. Strauss. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. /rži 6 AZZURRO 14.00: «11 romanzo di un ladro di cavaili*. Yul Brynner in J. Birkm. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 14.00: »Le confessioni d* un commissario di polizia al pro-curatore delia repubblica*. Franco Nero. Barvni film. PRINCIPE 14.00: «Lawrence d’Ara-bia*. Peter 0’Toole in Anthony Quinn. Kinemaskopski film v barvah. SAN MICHELE 14.30: «11 dito pl* veloce del West». G. Garner in W Brennon. Kinemaskopski film v barvah. (.uriva SOČA (N. Gorica): »Človek iz Ari- zone*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Peklenska steza Indianapolisa*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. KANAL: »Tolpa nasilnežev*, japonski barvni film — ob 17. in 20. ŠEMPAS: »Ljubim te, ljubim te*, frarj epski barvni film — ob 17- in 20. DESKLE: »Elmer Gantry», ameriški barvni film — ob 17. in 20. PRVAČINA: »Kaktusov cvet*, ameriški barvni film — ob 17. in 20. RENČE: »Gotovo, celo verjetno*, i' taliianski barvni film — ob 17- in 20. DEŽURNI LEKARNI v Gutiiri Danes ves dan in ponoči Je v Go rici odprta lekarna ALESAN1. Ul-Carducci 12. tel. 2268. V TRŽIČU CENTRALE: dr. Fitz in Enneri, Trg Republike 26 - tel. 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna SUSMEL. Ul. XXIV Maggio. Slovensko feilališie v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v (iorici Po lanskem vehkem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG. dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in w Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave Izven abonmaja. Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, Williams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4- Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JASE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia delTArte Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca; DOM BERNARDE ALBE (žaloigra -gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama - gostovanje MGL) Vrste abonmajev In cene: RED A (mesto) 4.000 lir RED B (okolica) 4 000 » MLADINSKI 1.500 » DRUŽINSKI 1.500 » Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti. Ul. Mamell 8 teL 5265 in na sedežu SPZ. Ul. Malta 2, tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev. Cenjeni abonenti si lahko rezervirajo sedeže za obe dvorani I trgovine čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Mano 9 Palača INPS Via UL Agosto 1 Velika izhtra čevljev m torbic po konkurenčnih cenah I KULTURA DANES V VIŠNJEVIKU V BRDIH Plošča v spomin Andreju Žnidarčiču V Kobaridu je bil predhodnik Simonu Gregorčiču - Najpomembnejši narodni delavec v Brdih - Opozarjal je na usodo Beneške Slovenije Goriška Brda, ta žlahtni del slovenske zemlje, ki se onstran Soče koplje v milem objemu sredozemskih sapic, ti vinski griči, ki se v jesenskem razkošju bleščijo za Korado in Sabotinom, vabijo Sl. vence od blizu in daleč, da pridejo (kakor pravi vabilo prireditelja; *na slovesno odkritje spominske plošče go-riškemu rojaku, prosvetnemu delavcu, ustanovitelju narodnoobrambnega društva »Slovenski jez» v Višnje-viku, borcu za pravice in napredek goriških Slovencev, posebno pa za kulturni in narodni vzpon goriških Brd, dolgoletnemu vikarju v Grad-nem Andreju Žnidarčiču (18331913), ki bo v nedeljo, dne 26. septembra ob 15. uri v Višnjeviku v Brdih*. Prizadevni, živahno in neutrudno delujoči Klub starih goriških študentov, ki ga vodi še čili in domiselni 83-letni France Gorkič iz Vrtojbe, bo s sodelovanjem briških rojakov tcrej spet priredil pomembno politično in kulturno zgodovinsko slavnost, ki bo že druga v tem letu. Naj na tem rhestu vsaj naštejemo spominske plošče, ki jih je ta klub sam ali v sodelovanju z drugimi že odkril v zadnjih šestih letih: Andreju Gabrščku v Kobaridu in Antonu Gregorčiču na Vršnem (1955), Vinku Vodopivcu v Kromberku (spomenik) in v Ročinju (plošča, 1966, 1968), Ivanu Preglju na Mostu na Soči (1967), Ivu Šorliju v Podmel-cu (1968), čitalnici v Vrtojbi ob njeni stoletnici (1969), Ivanu Laharju na šentviški gori (1969), Dragu Ma rušiču v Opatjem selu (19j9), Stanislavu škrabcu na Kostanjevici pri Gorici (1970) in Ernestu Klavžarju v Vipavi (1971); razen tega pa so klubovci leta 1967 poskrbeli za ureditev groba in spomenika Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu, naslednje leto (1968) pa uspesno izvedli akcijo za odkup in ureditev groba Karla Lavriča na goriškem pokopališču, nagrobni spomenik se postavili tudi Andreju Gabrščku na viškem pokopališču v Ljubljani (1970). Na Žnidarčičevi proslavi v Višnjeviku bo imel slavnostni govor ravnatelj Goriškega muzeja prof. Branko Marušič, prireditelji iz omenjenega kluba pa so poskrbeli tudi za ostali slavnostni spored, v katerem se bo med drugim predstavil z nekaj izbranimi pesmimi priznani »Briški oktet». Andrej Žnidarčič je bil nesebičen narodni delavec, mož širokih pogledov, duhovska suknja ga ni ovirala, da ne bi dal polnega poleta s\ojim narodnobudnim in narodnoobrambnim načrtom, ki se jim je z uspehom predajal. B. Marušič ga utemeljeno primerja s Korošcema Matijo Majar-Ziljskim in Andrejem Einspielerjem, ki sta prav tako kot Žnidarčič delovala na ogroženem delu narodnega ozemlja in najbrž prav zaradi tega znala bolj kot drugi bistro gledati daleč v prihodnost. Žnidarčič se je rodil 2. 12. 1855 na Gradišču nad Prvačino, umrl pa je kot upokojen duhovnik v Šempetru pri Gorici 31. 7. 1913; sna izmed šempetrskih ulic se imenuje po njem. Kot duhovnik je služboval v Srpenici in Kobaridu ter na Ponikvah in Banjšicah, nazadnje pa v Grad-nem v Brdih, kjer je opravlia! svoj poklic največ časa (1880-1908). Že v Srpenici, kamor je bil prišel leta 1861, je postavil zasilno o-snovno šolo, skrb za šolo pa je imel tudi pozneje ves čas svojega javnega delovanja. Zavedal se je nevarnosti, ki je pretila našemu rodu na zahodu, in je nanjo opozarjal; kulturno in narodno je preoral briško zemljo in ustanovitev društva »Slovenski jez» v Višnjeviku (leta 1882) je bil eden izmed njegovih velikih delovnih uspehov. Društvu je napisal himno, ki jo je uglasb'1 kobari- ški rojak Hrabroslav Volarič. Dve vrstici te himne se glasita; Edinost bodi Bricem trdna vez, zato postavljamo »Slovenski jez». Kako samostojen, politično moder, izviren in spontan je bil v delu za narod, kulturo in napredek vseskozi v svojem delovanju, lepo kažejo naslednja dejstva: 1. bil je prvi med Slovenci, ki je večkrat pisal časopis ! ne članke o položaju beneških roja-kov, »izmed Slovencev najbolj po | zabljenih, najbolj zapuščenih, Ki že na pol tičijo v žrelu neprijaznega i talijanizma...; 2. kot edini slovenski goriški duhovnik je bil med podpisniki vabila za šempaski tabor leta 1868; 3. njegovo društvo »Slovenski jez» je prvo dalo priznan ie ter izrazilo občudovanje in sočutje po krivici napadenemu »Goriškemu slavčku*. Andrej Žnidarčič zasluži, da se ga spominjajo današnji njegovi rojaki na zahodu. Hvale vredna pobuda Kluba starih goriških študentov bo gotovo nagrajena tudi z velikim obiskom na slavju v prijaznih goriških Brdih. Tomaž Pavlič SREČANJA Z NENAVADNIM PISCEM FRANJOM NOVAKOM Mojster turistične publicistike in ljubitelj slovenske krajine Zadnja njegova knjiga «Klic gora» (1970) na izviren način opisuje dogodivščine dveh mladih planincev na ^slovenski transverzali Mladi literati, ki so brali svoja dela na otvoritvi razstave »Grupe U» v Kraiki galeriji na temo »V začetku je bil Kras* Kličejo nas gore, ki na njih vrhovih in pod njimi po slemenih, zelenicah, ravnah, rebernicah, lazih, košenicah razveseljujemo oko in razvedrimo našega duha, v svetu pod Triglavom, v najlepšem zaslonu slovenske zemlje. Kličejo nas temni gozdovi, ki v njih lesovih prisluhnemo šumečim pesmim smrek, jelk, borov, jutranjim in večernim spevom žvrgolečih ptic, begu splašenih srn. Kličejo nas reke, jezera, slapovi, ki v njih tokovih, modrinah, mavricah se prelivajo naša čustva kot trenutki v brzem utripu srca. Mojstri čopičev, barv, mojstri peresa upodabljajo neskaljeno lepoto prirode. Vendar so še drugi mojstri, ki v vseh prirodnih pojavih, v pestrih obrisih, v plastičnih prikazih znajo zajeti podobo slovenske krajine z domačo, toplo besedo. V vrsti teh mojstrov se je visoko postavil na podravskem obzorju med Pohorjem, Kozjakom, Slovenskimi goricami, Halozami, v zelenem Mariboru TEMA ZA I. KONFERENCO ZKPO SLOVENIJE PROSVETNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENSKIH IZSELJENCEV PO SVETU Najboljše so organizirani v ZDA in v Argentini - Več kot 1100 organizacij in društev z več kot 200 tisoč člani vseh generacij V sredo, 29. in v četrtek 30. t. m. bo v Celju I. konferenca Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije. Dnevni red konference predvideva po uvodu sprejem pravilnika o delu konference same, volitve organov konference, uvodni referat, razpravo, sprejem sprememb in dopolnitev statuta ZKPOS, razrešnico dosedanjemu vodstvu, predlog kandidatne liste, volitve in sprejem zaključnih sklepov. Med gradivom, ki ga je Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije razposlala že vnaprej svojim članicam in tisku, je posebno zanimiv predlog republiškega sekretariata za prosveto in kulturo o »usmeritvi srednjeročnega razvoja kulture v SR Sloveniji za razdobje 1971—1975». Predlog po uvodu in temeljnih izhodiščih, kot sta družbeno-poli-tične in družbeno-ekonomske o-snove, podrobno razčlenjuje zamišljeni razvoj v posameznih kulturnih dejavnostih (knjižnice, gledališča, koncertna dejavnost, muzeji in galerije, varstvo kulturnih spomenikov, založništvo, kinematografija, radio in televizija, stiku s kulturami drugih narodov). Precej izčrpno je poročilo o delovanju ZKPO Slovenije po zadnjem kongresu, ki vsebuje tudi stike ZKPO s prosvetnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu. Posebno poročilo pa je namenjeno pregledu kulturne dejavnosti Slovencev, ki živijo zunaj SR Slovenije v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v izseljenstvu in v drugih jugoslovanskih republikah, posebej pa še o kulturni dejavnosti med slovenskimi delavci v tujini. Za naše čitatelje bo gotovo zanimiv in v glavnem tudi nov Ijenju slovenskih izseljencev predvsem v ZDA, v Kanadi, v Južni Ameriki, v Avstraliji in še v nekaterih zahodnoevropskih državah, zato ga tudi objavljamo v celoti: Slovenski izseljenci so oganizi-rani v več kot 1100 organizacijah in društvih z več kot 200 tisoč člani vseh generacij. Vsaj polovica teh organizacij in društev ima ali išče stike z domovino. Izseljenci aktivno delujejo v več kot 50 pevskih zborih, 40 dramskih in folklornih skupinah in 50 zabavnih ansamblih. Naši izseljenci s svojo aktivnostjo v društvih prispevajo pomemben delež pri ohranjanju in širjenju slovenske kulture med izseljenci pa tudi med drugimi narodi. V izseljenstvu deluje 17 slovenskih šol, izhajata 2 dnevnika, 13 štirinajstdnevnikov in 21 mesečnih publikacij itd. Zanimiv je podatek, da so izseljenci po vojni izdali okrog 1400 knjig. # * # Kulturno središče Slovencev v Ameriki je nedvomno Cleveland (država Ohio), kjer imajo posamezni predeli mesta celo imena slovenskih krajev. Ribnica, Žužemberk. V Clevelandu je 80 podružnic slovenskih podpornih organizacij, okrog 30 samostojnih društev, sedež Ameriške dobrodelne zveze, Progresivnih Slovenk Amerike; tam izhajajo slovenski listi (med njimi z izrazito protijugoslovansko usmeritvijo list Ameriška domovina), organizirane so slovenske šole, narodni domovi (9 samo v Clevelandu); knjižnice, tiskarne in denarni zavodi. Poglejmo, koliko je v posameznih ameriških državah slovenskih društev: Pennsylvania (259), Ohio (188), Illinois (105), Minne- sota (81), Colorado (80), Wiscon-sin (54), Michigan (32), Montana (25), New York (22), zahodna Virginija (21), Indiana (19), Kan-sans (19), Washington (16) itd. Ameriški Slovenci so v preteklosti (od 1891. leta dalje) izdajali okrog 95 slovenskih listov in revij; enajst listov izhaja še danes. Pomembne organizacije ameriških Slovencev so »podporne jed-note» in zveze (nadomeščajo obvezno socialno zavarovanje ob nezgodah in bolezenskih primerih idr.). Vsaka organizacija ima oddelek za odrasle in za mladino. Jednote in zveze so se razvile iz krajevnih društev. Krajevna društva prirejajo sestanke, predavanja, skrbijo za razvedrilo itd. Jednote razpolagajo s precejšnjim premoženjem, zato tudi gradijo nove domove in rekreacijske centre. Med slovenskimi šolami v izseljenstvu naj omenimo le pet vidnejših v ZDA: slovenska šola pri krožku št. 3 Slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu (ustanovljena leta 1965), slovenske šole pri Sv. Vidu v Clevelandu, v Collingvvoodu, v Chicagu in v Samsuli. Slovenski narodni domovi so po vseh večjih slovenskih naselbinah v Ameriki. V večini primerov danes domovi niso več žarišča slovenske kulture, kot so to bili še pred II. svetovno vojno. Vse pa kaže, da se bo najmlajša generacija slovenskih potomcev spet vračala v slovenske domove. Najštevilnejši domovi so v Clevelandu, nato v Chicagu, Wankegamu, La Sallu in drugod. Slovenski pevski zbori so delovali zlasti v obdobju med obema vojnama. Samo v Clevelandu jih je bilo okrog 41, leta 1967 pa samo 14. Poleg pevskih zbo- pregled o kultumo-prosvetnem živ- Gilles Perrault: «RDEČI ORKESTER» Knjiga o delovanju sovjetske obveščevalne službe v zahodni Evropi med drugo svetovno vojno Že nekaj časa napovedana knjiga francoskega publicista Gillesa Perraulta Rdeči orkester je v slovenskem prevodu Staneta Ivanca pravkar izšla pri založbi Mladinska knjiga. S tem smo tudi na slovenski knjižni trg dobili knjigo, ki je najbrž edinstvena na svetovnem knjižnem trgu: razkriva nam delovanje sovjetske obveščevalne službe v zahodni Evropi v času druge svetovne vojne. Avtor jo je pisal nekaj let. Dostopni so mu bili najrazličnejši spomini, odprti so mu bili arhivi nemškega gestapa in Abvvehra, sam se je pogovarjal s protagonisti dogajanj. Tako je nastala knjiga, ki obravnava izjemno temo, ki pa je tudi po svoji vsebini izjemno zanimiva. Nobenega dvoma ni, da bo pritegnila tudi pozornost slovenskih bralcev, zlasti tistih, ki so jim všeč pripovedi o zakulisnem dogajanju in o vohunstvu nasploh. Zlasti še, ker knjiga Rdeči orkester predstavlja veliko odkritje. Ni dolgo tega, kar smo poročali o knjigi Vojna je bila dobljena v Švici, ki prav tako razkriva obveščevalno službo v korist Sovjetske zveze. Toda tam je šlo za poročila, ki jih je vodja obveščevalne službe dobival v Švici preko radijskih oddajnikov nemške vojske, čeprav je bila tudi tista knjiga zanimiva, se ne more primerjati s knjigo, ki jo imamo sedaj pred sabo. Dogodki, ki jih o-pisuje Gilles Perrault so namreč včasih tako izjemni, tako neverjet- I neverjetno sposobnostjo organiziral več sto članov obsegajočo obveščevalno mrežo, ki je Nemcem zadala velike udarce. Trepper je Sovjetom več mesecev vnaprej napovedal nemški napad, pa čeprav mu Stalin ni verjel. Obveščal lin je potem o vojnih operacijah, o premikih čet, skratka o vsem, kar je bilo pomembno za uspesno vojno, saj so Trepperjevi viri vodili v nemške štabe, v policijski aparat in med same nacistične veljake. Bil je tudi vnaprej obveščen o u-krepih nemških policajev v Parizu in je zato znal spretno voditi celotno mrežo. Seveda je Gestapo nastopil proti obveščevalni mreži z vso odločnostjo in s tehničnimi pripomočki mu je uspelo odkriti oddajnike. Nemci so odkrili organizacijo v Parizu, odkrili so jo na Nizozemskem, v Berlinu in pobili veliko članov Rdečega orkestra Toda celotne mreže niso t i zdrli nikoli. Posrečilo se jim ie tudi ujeti samega Trepperja, toda znal jih je spretno speljati na led. Uporabili so ga, da bi preko njega in njegove oddajniške mreže z lažnimi vestmi obveščali Moskvo. Zato so morali pred ostalimi člani obveščevalne mreže igrati, da je Trepper še na svobodi. Vozili so ga pod skritim nadzorstvom po Parizu in ob eni takih prilik jim je Trepper ušel. Skrival se je v Parizu do prihoda zaveznikov, potem pa so ga s posebnim letalom ni, da se lahko upravičeno samo sprašujemo ali se je kaj takega res moglo dogajati. Rdeči orkester, tako so Nemci označevali veliko skupino ljudi, ki so sestavljali sovjetsko obveščevalno službo v zahodni Evropi, v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Švici. Ta izredno široko razpredena mreža obveščevalcev je bila sestavljena iz zavednih komunistov, pripadnikov najrazličnejših poklicev. V njej je bilo nekaj poklicnih agentov, obveščevalcev, ki so jih Sovjeti že pred drugo svetovno vojno spretno namestili po glavnih mestih Evrope. Sestavljali pa so jo tudi zavedni rodoljubi, ki so s tem hoteli doprinesti svoj delež k zmagi nad nacizmom. V njej so bili tudi sorazme^oma številni nemški člani, med njimi tudi oficirji, policisti, nekdanji nasprotniki Hitlerja. Skratka, to je bila izredno spretno in široko razpredena mreža, ki Je imela odlične vire informacij in ki je najbolj pristne informacije takoj pošiljala v moskovski center. Vso obveščevalno službo je vodil poljski Žid Leopold Trepper, ki se je udejstvoval najprej v Franciji, nato v Izraelu, slednjič pa so ga Sovjeti po šolanju v Moskvi poslali v Pari* za vodjo obveščevalne službe za vso zahodno Evropo. Trepper je kot Veliki poglavar uspešno deloval pod nemško okupacijo in z odpeljali v Moskvo. Čeprav je bil po činu general sovjetske armade so ga Sovjeti takoj zaprli m ga deset let imeli zaprtega v Lubi-janki. Danes živi v Varšavi Pisatelj knjige, francoski publicist Gilles Perrault. je uspel na podlagi številnih virov in osebnih pogovorov z udeleženci, ki so še ostali živi na obeh straneh, napisati knjigo, ki je seveda izjemno zanimivo pričevanje o obveščevalni službi in o dogajanjih meo vojno. Napisana je morda malce razvlečeno in je precej obširna Tudi to. da avtor preskakuje v pripovedi iz vojnega časa v sedanjost in obenem pripoveduje tudi svoje vtise iz sedanjega časa, malce mo ti. Vprašanje je tudi, feol^o je vse. kar je v knjigi prikazano, res bilo tako. Toda cetuui nekatere prikaze dogodkov sprejemamo lahko z določeno skepso, čeprav dvomimo v objektivnost nekdanjih esesovskih policajev in gestapovcev ter spregledamo določene pro tisovjetske tendence, je knjiga vseeno pravo odkritje. Pove nam toliko o usodah ljudi, o neverjetnih igrah, spletkah, zapletih in razple tih na nemški in drugi strani, da jo preberemo kot najbolj .rapet kriminalni roman. Ni torej nobenega dvoma, da je to ero najbolj zanimivih del. ki pripoveduje o obveščevalni službi v zaunji vojni in da bo zato knjiga tudi pri nas deležna pozornosti. SL Ru. rov so delovale še manjše vokalne skupine. Tudi dramske skupine so bile najštevilnejše v Clevelandu (7), veliko jih je prenehalo delati. Nedvomno igrajo svojevrstno vlogo med ameriškimi Slovenci tudi zabavni ansambli. Med vojnama je delovalo 17 godb, danes pa so priljubljeni zlasti zabavni ansambli. Na koncu naj omenimo še nekaj dejavnosti v okviru posebnih organizacij, kot so: klubi slovenskih upokojencev in zavetišča za ostarele. Samo v Clevelandu imajo 5 klubov z okrog 1200 člani. Prirejajo predavanja, izlete, obiskujejo razstave itd. • • • Podobno kot Slovenci v ZDA so se organizacijsko povezovali tudi naši izseljenci v Kanadi. Vseh društev je bilo okrog 40, danes pa jih je nekoliko manj. Središčno vlogo imajo društva in njihovi odseki v Torontu, nato v Windsoru, Ontariu, Vancouvru in Montrealu. Dejavnosti kanadskih društev se ne razlikujejo od tistih v ZDA. V Kanadi so slovenske šole v Torontu, Montrealu, Sudburyu, Hamiltonu, Winnipegu, Londonu. • « « V Južni Ameriki so Slovenci zlasti v treh državah: v Argentini, Braziliji in Urugvaju (največ jih je v Buenos Airesu, v Sao Paulu in Montevideu). Povečini so slovenska društva z različnimi kulturnimi dejavnostmi cvetela med obema vojnama, medtem ko delujejo danes še 4 društva v Argentini, 4 v Urugvaju in eno v Braziliji. Kulturno-prosvetna dejavnost je še prav posebej živahna v Buenos Airesu. Poleg pevskih zborov (mladinskih in odraslih) deluje še slovensko gledališče in več manjših dramskih skupin. Razvita je tudi založniška dejavnost (listi, revije, knjige). Za ohranjevanje materinega jezika so poskrbeli z osnovnošolskimi tečaji (leta 1967 je obiskovalo tečaj več kot 700 otrok). Omeniti moramo, da je bil odnos južnoameriških Slovencev do domovine povečini odklonilen, da pa v zadnjih nekaj letih mlade generacije preraščajo politično nestrpnost. V Urugvaju je aktivno zlasti Prvo slovensko prekmursko društvo v Montevideu (ima folklorno skupino, godbo, knjižnico). Leta 1967 so pri nas študirali 4 mladi izseljenci iz Urugvaja. V Sao Paulu je bilo ustanovljeno med obema vojnama društvo »Slovenski dom». * * # Strnjena naselja Slovencev so v Melbournu in Sydneyu in njeni okolici, raztreseni pa so po vsej Avstraliji. Delujejo v glavnem v 4 društvih, njihove dejavnosti pa so: pevski zbori, orkestri, slovenske šole in založništvo. « • • Po obsegu kulturne dejavnosti so daleč pred drugimi Slovenci v Franciji, Nizozemski in Belgiji. V Franciji živijo v posameznih rudarskih predelih in v Parizu. Društva in podporne organizacije gojijo pevsko, foklorno, dramsko, godbeno, založniško in rekreativno dejavnost. V Belgiji deluje okrog 10 društev, na Nizozemskem pa 4. Slovenski izseljenci v ZR Nemčiji so zlastj v rudarskih predelih (Porurje, (Vestfalija). Izseljenci v Švici in na Švedskem so se deloma priključili sedaj delujočim jugoslovanskim klubom. Poudarek je na športnem in rekreacijskih prireditvah, skr bijo pa tudi za knjižnice, ki jim jih je pomagala dopolniti Sloven ska izseljenska matica. turistično-literami publicist Franjo Novak. Nad petdeset let razdaja svoje talente Franjo Novak se je vsega razdal turistični dejavnosti, izdal je lepo število potopisnih, literarnih črtic, turističnih vodnikov, iz domišljije zajetih fabul. V desetih letih svoje strokovne zaposlitve v Rogaški Slatini tam okrog 1920 je že prodrl v bistvo svojega poslanstva. V besedi in sliki nam je predstavil Rogaško Slatino, svetovno zdravilišče, toda na njemu svojstven način, da je ob poznavanju gostov in drugih okoliščin opisal njih zgodbe, potovanja, zdravljenja, vse to povezal v pripovedno fabulo, literarno beletristično obdelano, mikavno orisano z naslovom »Jovo Omišanim u Rogaškoj Slatini (Zagreb 1927;», v Kateri je že nakazal družbene socialne spremembe. Iz zdravilišča je presedlal na turističnega konjička. V Mariboru se je kmalu znašel v pisarnah turističnih ustanov. S pok. prof. Fr. Mišičem je ustanovil revijo za propagando in gospodarstvo — »Jugoslovanski biseri*, slikovito opremljeno, med vojno zatrto. Po vojni pa je v Novaku spet zavrelo. Priklical je v novi čas »turistično-gospodarski informativni zhomik», ki ga izdaja Turistično društvo Lovrenc na Pohorju pod knjižnim naslovom Po Jugoslaviji. Od zbornikov omenjamo »Turizem na Pohorju 1967», pestro opisan in ilustriran, uredil Fr. Novak s sodelavci — »Po Jugoslaviji 1968-1969», vodič, zajetna knjiga, spisal in uredil Fr. Novak — Klic gora 1970» s črtico-fabulo »Klic go-ra» — presenetljive dogodivščine dveh mladih planincev po slovenski transverzali in z opisom planinskih postojank (knjiga je namreč posvečena 75-letnici Slovenskega planinskega društva, danes Planinske zveze Slovenije), spisal in uredil Fr. Novak. — Njegove vrline v podajanju predmeta so časopisi s priznanjem ocenili, to je prispevke kot potopisno zvrst književnosti, tudi Primorski dnevnik (29. 9. 1969) je potrdil, da »Novakova metoda je nedvomno nova zvrst turistične publicistike.* Pojd’mo na štajersko Novakovi zgovorni spisi so nas vodili k Dravi, a preden smo se dvignili v višave, smo mimogrede v Mariboru obiskali tistega publicista-novatorja, res Novaka, avtorja vo- dičev, zbornikov, fabul, burlesk, da ga vendar kaj pobaramo. »Prijatelj, zdaj pa te imamo. Veš, kadar listamo po tvojih pismenih staro- in novorojencih in se čudimo skrbnemu, tako podrobnemu sestavljanju in razvrščanju gradiva v sklenjene pripovedne enote — sestavke, se le sprašujemo, od kod v tebi tako nemirni nagibi, sile, naravnost izbruhi ob nenehnem snovanju in obdelovanju sicer zabavnih dogodivščin kot so v prirodi.* »V Rogaški Slatini sem se prerodil v novega človeka, ko sem spoznal, da so mineralni vrelci potrebni tudi malemu človeku. Hotel sem vsem slojem približati Rogaško Slatino, še posebej delovnim ljudem, zraven u-pokojencem in ne le petičnim izbrancem. Prevzel me je, da se tako izrazim, socialni humanizem. Sem pa pozneje zamenjal umetničeno ro-gaškoslalinsko lepoto s prirodno. Presedlal sem k turizmu. Pričel sem z onisovaniem krajev, vendar Franjo Novak ne v starem klasičnem stilu z golim naštevanjem krajev, gostišč, jezer, vrhov, kilometrov, številk. Ne tako po zastareli šabloni. Svoje potnike, turiste, svoje junake, jih vodim spremljam sam, razume se v spisih, z njimi sodoživljam, da jih pozanimam o kulturnih, zgodovinskih, prirodnih in drugih posebnostih na kraju samem, zraven z občutjem varstva narave, s poplemenitenjem vsega, kar nas obdaja, pa še z raz- NOVA KNJIGA PESMI CIRILA ZLOBCA ČUDOVITA PUSTOLOVŠČINA Spremno besedo je napisal Mitja Mejak Izdala Državna založba Slovenije uril Zlooec Pred seboj imamo novo knjigo pesmi enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov Cirila Zlobca, knjigo z naslovom čudovita pustolovščina. Izdala jo je Državna založba Slovenije, opremil Janez Boljka, uredil avtor sam, spremno besedo pa je knjigi na pot napisal Mitja Mejak. Ciril Zlobec je tako znano ime med slovenskimi pesniki in sploh v slovenskem literarnem svetu, da pesnika, pisatelja, publicista in prevajalca, da ne dodamo še kulturnega urednika, res ni treba predstavljati. Zadošča naj, da naštejemo samo njegova dva romana »Moška leta našega otroštva* ter »Moj brat svetnik*, pa nič manj kot sedem knjig pesmi (Pesmi štirih, Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Ljubav, Bele zastave, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni) pa si lahko predstavljamo pomen in veličino Cirila Zlobca kot umetniškega ustvarjalca. Tem pesniškim zbirkam, petim zbirkam originalnih pesmi, se torej zdaj pridružuje še nova. Njen naslov »čudovita pu-stolovščina» kaže. da je pesnik o-bmjen nazaj, da prikazuje v tej knjigi svojo pesniško žetev. Toda že če polistamo po knjigi se vendarle prepričamo, da ta ugotovitev ni povsem točna. Res je, da je »Čudovita pusto-lovščina» knjiga pesmi, ki jih že poznamo. Pesnik sam je za to zbirko izbral pesmi iz vseh svojih dosedanjih zbirk ter jih razporedil na dva cikla. Prvemu je dal naslov: »Ljubezenske pesmi* drugemu pa: »in ostale pesmi». S tem je avtor že sam dal značaj notranji ureditvi svoje zbirke. Toda pesniška žetev Cirila Zlobca je zelo bogata, njegova lirika pa tudi ni tako enostavna, da bi ia dva naslova lahko dajala oznako celotni zbirki. Slovenski prijatelj poezije, ki bo jemal v roke to knjižico pesmi, bo lahko iz Mejakove spremne besede spoznal Zlobčev pesniški razvoj in osnovne motive njegovih pesmi, ki jih nekako na splošno ka-rakterizirajo tudi naslovi pesniških zbirk: Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Jeza in ljubezen, torej mladost, ljubezen, ljubezenska sreča, zunanji svet. Kdor bo skrb-neje prebiral to knjigo Zlobčeve lirike in kdor bo ob njej pregledal dosedanjo pesnikovo lirično žetev, pa bo ugotovil, da ima ta knjiga štiri nove pesmi. Kontrapunkt revolucije, Navaden dan: 9. 8. 1970, Jaz. jezdec in konj, Vse poti so past, so naslovi novih pesmi. Prav te pesmi pa kažejo, da ne gre zgolj za retrospektivo, temveč vendarle za živo zbirko pesmi. Nakazujejo pa tudi na pesnikovo naslednje obdobje, na novo zvrst Zlobčeve lirike: revolucijo. Revolucija je torej nova zvrst Zlobčevega pesniškega razmišljanja, nova pobuda pesnikove ustvarjalnosti, ki bo seveda v prihodnjih pesmih verjetno dobila popolnejšo in globljb podobo. Veseli smo nove pesniške zbirke Cirila Zlobca. Veseli še posebno zato, ker so vse zbirke njegove lirike, razen zadnje, tudi razprodane. To pa pomeni, da ljudje pesmi tudi bero, da jih imajo naši ljudje radi. Seveda če so pesmi res pesmi. Zlobčeve pesmi pa so tisto, kar si pod pojmom pesmi predstavljamo, pa čeprav jim je pesnik vendarle dal neko novo, modernejšo formo. Zato se tudi za novo knjigo ni bati: naši ljudje bodo radi posegali tudi po tej pesniški zbirki. Cirilu Zlobcu torej čestitamo Ne samo za novo pesniško zbirko, temveč tudi za uspeh, za titulo najbolj branega sodobnega slovenskega poeta. Sl. Ru. veseljevanjem sopotnikov, dovzetnih za zabavne dogodivščine na potu, ki jih vpletam v pripovedovanje. No, kaj pravite k temu?* »Da smo veseli tvojih prijetnih prispevkov, poučnih in zabavnih, ki jih je že velika zbirka. Lepo znaš povedati in pisati — Franjo Novak. Od kod pravzaprav si ti slavni rojak? »Prav iz okolice Rogaške Slatine, ki me je zvodila k sebi, potem me poslala na pot, po kateri se še danes motovilim — večni popotnik,* »Čestitamo za tvojih petdeset, se reče delovnih let, za starostne ne vprašamo, raje si natočimo, oprosti, ne iz tvojih rogaških, slatinskih, kislih vrelcev, pač pa iz obokanih kleti Slovenskih goric, Brd, Vipave, Krasa... Na slovensko zdravje!* Pa nas je nenadoma vzdignilo, zahotelo se nam je pohorskih vrhov, pohorskega gozda, se poglobiti v njegovo staro, staro šumečo pesem, hoditi, hoditi skoz njegov molk, ki ga pretržejo le šumiki, žuboreči potočki, se povzpeti na oble, črne, jezerske, klopne in še druge vrhe, čez rogle, male in velike kope, se razgledati na vse štiri vetrove, »v čaru in žaru šumovitega Pohorja* — kakor je naslovil svojo dragoceno knjigo učeni dr. Fr. Mišič — in se zlekniti na mahovite trate, se predati soncu, viharju, gromu in blisku, komur koli že, kakor je še živeči pesnik Pohorskih poti, Janko Glazer iz Ruš, zahrepenel, da bi rad šel čez pohorske trate, kadar po arniki bridki dišijo. Tam bi med bujno zelenje se ulegel in bi vse žalostne misli izpregel in bi jim rekel: Adi jo! Ali ste Pohorje že doživeli? Ali ste se samo ustavljali pri kočah, domovih, ki jih je na vzhodnem ali Mariborskem ali Hoškem Pohorju kar preveč, za celo naselje (naravno, ker je pohorska vzpenjača blizu). Postavili so si tu svoje postojanke — okrevališča, počitniške domove, vikend hišice, železničarji, poštarji, industrije! — to so tekstilci, metalovci, električarji, ki sicer sprejemajo tudi goste. Vendar nad vsemi je le ena Mariborska koča, ki je ohranila pristno planinsko domačnost. Trumam nedeljskih izletnikov, pojočih, svirajočih. razgrajajočih, se izognemo in jo preko Ruške koče tudi še pohorsko domače, pri znamenitem Arehu, mimo mične cerkvice kralja Henrika na jasi, s smrekami ovenčani, mahnemo proti za-padnemu soncu, se medpotoma pokrepčamo v kočah na Klopnem vrhu, na Pesku, na Rogli, prikličemo iz jezerca na Planinki razjarjenega jezemika — Pozejdona, kosmatega divjega povodnega moža, ga ujezimo. da nam potem pošlje vse grome in vse strele za nami, nazadnje pa se le ustavimo in odpočijemo pri Ribniški koči, resnično lepi, sodobni planinski postojanki, visoko dostojanstveni, gospodujoči v veličastnem miru. V letu je tu shajanje letoviških zadovoljnih gostov, v zimi randevu razgibanih smučarjev, belih letečih ptic po snežnih poljanah. Pohorska zima je kakor pravljica, trdovratna do pozne pomladi. Od Ribniške koče smo se čez obe konj prekobalili v dolino. Prehodili smo nad 50 km dolgo pohorsko višavje. ogromni hrbet ali gmoto med Dravsko in Mislinjsko dolino, med Marihn-nm in Slovenjim Gradcem. Zavledalj smo se »v lik in mik ze-lenera Pohorja* (druga knjiga prof. Fr. Mišiča). Kam zdaj? Na bližnji Kozjak (tudi "s-van Kobansko). onstran Drave? To svojevrstno obmejno ozemlje proti Avstriji je vredno premeriti, oodoživeti njegove tipične ljudi v hribovskih naseljih še z bogato duhovno ljudsko kulturo in ga doieti z občutjem l,judi od juga. Ko bo umetnica jesen, pa še kmalu, zamahnila svoj pestri čopič, razlila svoia lepotila in obarvala pohorske hoste, kozjaška slemena v žuti škr-lat — pojdite in poglejte. Ludvik Zorzut revije IDRIJSKI RAZGLEDI 2 — 1971 Zadnja številka »Idrijskih razgledov* je — kot vse ostale — posvečena skoraj izključno problemom I-drije in njene okolice z aeluo izjemo Krallovega nadaljevanja o partizanskem tiskarstvu na Primorskem. Lado Božič piše o »idrijski realki pod lastno streho*, zelo zanimiv je prispevek Staneta Peterlina o »predlogu za ureditev muzeja v naravi ob Divjem jezeru pri Idriji*, Slavica PavUč piše o »ustanovitvi šole v Črnem vrhu*, inž. Jože Car o temi »Temeljno delo o geološki zgradbi idrijsko-žirovskega ozemlja*, Stanko Majnik o »razvoju nogometa v Idriji*, Janez Jeram o »aprilu 1941 na Cerkljanskem*. Vinko Cuderman o »perspektivah idrijske kulture v luči finančnih (ne)možnosti*, ponovno Lado Božič o »obisku pri idrijskih rojakih*, Jože Felc o »Dramatičnem društvu v Idriji — Irwin Shaw: «Blage duše* in Silvo Kovač o »šahovski kroniki sezone J970-71*. Kot običajno je na zadnjih straneh seznam umrlih. Na naslovni strani je redka slika salonskega orkestra realčanov - razglednica, poslana 1917 s pojasnilom o usodi posameznikov*. številko človek z zanimanjem prebere. Primorski tihevmfc SREČANJE STROKOVNJAKOV V OKVIRU ;, ’ • M* Ul "A 48 m 49' fr t - -\ 50 51 52 1 i55 54 J S 55 ri- r* H 57 — :r _ —... J i Kako lepi kaktusi... 1500 raznih vrst breskovih nasadov. »Vam delaje škodo fazani? Vam plačajo odškodnino?* »Fazani napadejo samo prve vrste. Škodo nam poravna lovska družina. Turisti, ki gredo tod mimo, vedno bolj kupujejo breskve.* «Breskve so delikatne, dosti skrbi zahtevajo.* «Res je, toda že v prvih letih se krijejo stroški za nasad.* .• -'»s; V Umagu so leta 1950 zgradili veliko klet (kapaciteta 450 vagonov), zdaj pa jo bodo razširili in še bolj modernizirali. Po ogledu kleti smo na terasi' napili na zdravje in srečo vsem, ki .delajo in skrbijo za dobro kapljico, po kosilu pa nadaljevali pot proti Pulju. Pred Novim gradom nas je ustavila snemalna ekipa RTV — Zagreb in fotoreporter Istrskega lista iz Pulja, da bi napravili posnetke o ogledu vinogradov. V Poreču smo se ustavili nekaj ur ter si ogledali mesto ter znamenito baziliko. V Pulju smo večerjali in prenočevali. Po večerji in pred odhodom smo si ogledali pristanišče in areno, nato pa krenili proti Kvameru — Raša, Labin, Plomin — okrepčilo v restavraciji nad morjem, lep razgled na otoke, nato v srce Istre — Pičan in Pazin. Kakšna razlika med plodno pokrajino tam pri Umagu in temi golimi griči. Malo lepše je okrog Pazi- na, kjer smo si najprej ogledali stari grad in muzej. Lep razgled na Pazin se nudi gostom iz motela «Lo-vac», kjer smo imeli odlično kosilo. Tu je tržaške goste pozdravil v imenu občine predsednik pazinske občinske skupnosti Drago Čendak, po ko- ■ _____________ A’ BUBNie j, (Nadaljevanje na 8. strani VODORAVNO: 1. naočarka, C. ožji sorodnik, 10. popularni francoski filmski igralec (Jean), 11. pamet, 13. sodobni slovenski pesnik in prevajalec (Janez), 14. orjak, hrust, 16. avtomobilska oznaka Libanona, 17. znameniti nemški kemik (Justus, 1803-1873), 19. angleško svetlo pivo, 20. ime izraelskega zunanjega ministra Ebana, 22. kovaška naprava za razpihovanje ognja, 23. zažigalna vrvica, 25. merska enota za zlato in dragulje, 28. krsta, 30. kemični znak za aluminij, 31. izdelovalec preparatov, 34. avtomobilska oznaka Sombora, 36. eden izmed prvih ameriških kozmonavtov (John), 37. ameriški dramatiK (Clif-ford), 40. del pristanišča, 42. kretnja, 44. znoj. 45. krilo rimske legije, 46. enota iz desetih delov, 49. oziralni zaimek, 50. srednjeveški konjenik z oklepom, 53. pas ozvezdij na nebu, katerem imajo nekatera ozvezdja živalska imena, 55. ostanek kart po razdelitvi igralcem, 56. krvnik, 57. ugledni ameriški štirinajstdnevnik, 58. italijansko pristanišče v Jadranskem morju. NAVPIČNO: 1. mongolski vladarski naslov, 2. površinska mera, 3. italijanska luka v Jadranu, 4. enakomerno gibanje, 5. igralna karta, 6. obala, 7. oranje, zorana zemlja, 8. skupno ime za tri najvišja božanstva v nordijski mitologiji, 9. žolni podobna južnoameriška ptica, 10. znamenita av- stralska sopranistka (Nellie, 1859-1931), 12. omet, 13. sodobni slovenski dramatik (Ivan), 14. jermen na čeladi, 15. odlična ameriška filmska i-gralka (Patricia), 18. francoski pesnik, romantik (Pierre-Jean de, 1780-1857), 21. francoski surrealistični slikar nemškega rodu (Hans), 23. dvanajst mesecev, 24. prolog, 26. ladja Argonavtov, 27. legendami švicarski borec za svobodo (Wilhelm), 29. avtomobilska oznaka Karlovca, 32. avtomobilska oznaka Peruja, 33. de! živalskega telesa, 34. škrat, spaček, 35. zrast kristalov jajčaste oblike, ikrnik, 38. madžarsko mesto, po katerem je dobilo ime vino tokajec, 39. spoj, kontakt, 41. francoski revolucionar, ki ga je ubila Charlotte Cor-day, 43. orientalska pokrita tržnica, 46. slavnostni obed, 47. era, epoha, 48 bivša britanska kolonialna posest v južni Arabiji, 51. ločilni veznik, 52. brkata riba, 54. veletok centralne Azije, 56. ozek konec polotoka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Split — avtobus, 2. trava — gramofon, 3. radost — A-lan — La, 4. Ugo — mentor — mit, 5- Pa — Sato — nakana, 6. Menart — oral, 7. Stan — Damask, 8. Poljak — tona — C(laudia) C(ardinale), 9. Aka — Rimini — Zei, 10. as — lira — defekt, 11. Kitajska — notar, 12. novator — Enare. Veljaven od 26. septembra do 2. oktobra 1971 telji ne delu ali Skupina izletnikov na dvorišču grada v Pazinu. OVEN (od 21.3. do 20. 4.) V tem tednu boste precej slabe volje, končno pa boste imeli uspeh v ljubezenskih zadevah. Tudi s prija-bo nobenih sporov. Na v poslovnih zadevah boste lahko napravili korak naprej. Teden je tudi ugoden za ureditev gospodarskih zadev. Pazite na prehlade. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Ne boste popolnoma gotovi glede svojih čustev in niti čustev o-sebe, s katero živite. Gre pa Ie za začasne nesporazume. V odnosih s prijatelji bo nastal kočljiv položaj. Pojdite čimveč v družbo. Na delu vse dobro. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) čustva se bodo ustalila in z ljubljeno osebo bo vladalo popolno soglasje. Sreč na bodo tudi nova srečanja za osebe, ki so še same. S sorodniki in starimi prijatelji bodo nastali mali spori. Odpirajo se vam nove možnosti pri vašem poklicu. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22. 7.) čustveni položaj je pod zapletenim vplivom zvezd in bo zato prišlo do nihanj _ v razpoloženju. Skušajte se približati osebi, ki vas ima rada. Imeli boste precej uspeha z novimi stiki, s katerimi boste u-trdili svoj položaj na delu. ©I M: LEV (od 23.7. do 22. 8.) Z ljubljeno osebo ■ boste končno lahko po-I ravnali spore in pojasnili nesporazume; samo ne bodite preveč zamerljivi. Zadovoljni boste s stanovanjem v katero se boste preselili. Na delu pojde vse gladko. S sodelavci pa bodite bolj prisrčni in odkriti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z osebo, ki i jo ljubite, boste lahko I potovali ali delali izlete, ali pa pripravili sprejeme ter ustvarili zelo prisrčno vzdušje. V družini bo vladalo popolno razumevanje. Uresničili boste kakšen načrt v stanovanju. Na delu ne bodite preveč zahtevni. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Imeli boste obilo zadoščenja, 1 če boste pokazali dovolj razumevanja za o-sebo, ki vas ima rada in vas spoštuje. S prijatelji boste izmenjali koristne misli. Upoštevajte njihove nasvete, saj bodo nepristranski. Pojdite čimveč v naravo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Je to čas v katerem boste i-meli velik vpliv na o-sebo. ki jo imate radi. V družini in med prijatelji bo vladalo popolno soglasje. Vaše predloge bodo radi sprejemali. zlasti če pojde za potovanja, obiske in sprejeme. STRELEC (od 21.11. do 20. 12.) Lahko pripravite načrte za potovanja z ljubljeno o-sebo. Dobro se pripravite na svoje čustvene sestanke. Prejeli boste ugodne novice ali obiske od daleč. S prijatelji boste navezali še boljše stike in spoznali boste nove ljudi. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Sedaj boste končno preboleli razočaranja in tesnobo. O-krog sebe boste tudi ustvarili vzdušje zanimanja, polno očarljivosti in romantike. Teden je primeren za sestanke s prijatelji in znanci. Imeli boste tudi zadoščenje v zvezi s stanovanjem. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsa čustvena vprašanja se bodo ugodno rešila in prav bi bilo, da izkoristite ta trenutek za utrditev ljubezenskih odnosov. Sprli se boste z nekim prijateljem, pri čemer bo krivda na njegovi strani. Zdravje bo zelo dobro. RIBI (od 20. 2. do 2(1. 3.) čustveno razu-, mevanje je odvisno sa-I mo od vašega obnašanja. Ugodni vplivi bodo olajšali in poglobili stike med zaljubljenci. Z novimi prijatelji ne bodite takoj preveč zaupljivi. Na delu boste napredovali toda nabrali si boste sovražnikov. © _____ TONE SV ETINA 194. V K AN A DRUGA KNJIGA «Za vse, kar je bilo, Pevvalek, sva tudi midva zaslužila cigaro, kajneda? Pa prižgiva!« Iz gozda so se valile nove kolone razbite vojske z ranjenci. Na Bohinjski Beli — pri kasarni — pa se je oglasila artilerija. Granate so tolkle prek njih in eksplodirale daleč v gozdu. Ker Je major Helm ostal s svojimi še na Jelovici, Je major Wolf poslal nazaj z vsemi zdravniki še poročnika Hartwicka in vodnika Pesjaka, ki je pokorno salutiral, za prvim ovinkom po tiho preklel pol sveta in še Wolfa. Wolf, Pevvalek in dva spremljevalca so se po bližnjicah spustili do kasarn, kjer je Wolf dobil avtomobil, da jih je potegnil na poveljstvo. Tam je zvedel, da so zgodaj zjutraj krenile proti diviziji nove enote. Telefonično je poklical generala, toda ni ga bilo v štabu. To mu je bilo še bolj prav, saj bo laže govoril, ko bo bolje poznal položaj. Mračilo se Je in bojni hrum boja na Jelovici je potihnil. Wolf se je najedel in pošteno odžejal, potem se je skozi park zavlekel v vilo, kjer je stanoval .Svojo bojno opremo in obleko je zmetal v kot in se zavalil v posteljo. Komaj je zatisnil oči, že ga je zbudilo rahlo trkanje. Nevoljno je vstal, ker je mislil, da ga spet kam kličejo. Pred vrati je stala Gretchen, v dežnem plašču in malce bleda v obraz. ((Oprostite, zvedela sem, da ste se vrnili, pa me zanima, kaj je z mojim možem.« «Vstopite no,» jo je povabil Wolf in utrujene oči so se mu sveže zalesketale. «Iskal sem vas, pa vas nisem našel. Vaš mož je ostal z enoto policije na Jelovici, mi pa smo privlekli v dolino mrtve in ranjene. Jutri se bomo vrnili, da bandite dotolčemo.« «Mislila sem že, da se mu je zgodilo kaj hudega.« «Njemu?» se je zakrohotal Wolf. «Občudoval sem njegov pogum... Bilo je nekaj izrednega, doživetje, ki ga človek ne pozabi, čudovit gozdni boj,« je živahno pripovedoval. Gretchen je nemo poslušala. ((Sedite, da mi ne boste odnesli spanja.« Objel jo je okoii bokov in jo posadil na posteljo. Občudujoče jo je gledal, kar je takoj opazila. ((Očarljivi ste, Gretchen, nekaj vražje privlačnega imate v izrazu, česar še nisem opazil pri nobeni ženski, nekaj skrivnostnega... Ne znam si razlagati, zakaj me tako vznemirjate.« «Tudi vi ste drugačni. Dišite po gozdu in po nevarnostih. Tudi oči vam drugače žarijo.« «Ne veste, kako se počutim. Bližina smrti me je prerodila. Velika nevarnost in tveganje me naravnost pomlajata. Tako se počutim kot dvajsetleten deček.« »Povejte mi po pravici, kako se Je izkazal Kurt.« «Saj vam pravim, da imenitno... Končno je videl zbliza, kakšna je partizanska vojska.« ((Nazadnje vam bom še hvaležna, da ste ga zvabili s seboj. Obotavljal se je, prav nič mu ni dišalo. Toda vedel je, da bi ga jaz globoko zaničevala, če bi se zbal.« ((Prepričan sem, da pojde z nami, če bo tako naneslo.« «Ne vabite ga več, če se ne bo sam ponudil. Na vas je postal bolestno ljubosumen. Jaz ga pa še podžigam in uživam, ko se grize.« ((Prosim vas, Gretchen, ne podžigajte mu te neumne strasti. Več mi lahko škodite kot koristite, česar pa gotovo ne želite.« ((Seveda ne, Helmut. Bolna sem bila od hrepenenja po vas, komaj sem čakala, da sva spet sama. Ne veste, kako je hudo... Odkar je zaslutil, da se ogrevam za vas, me prav znanstveno nadzoruje, preskuša in proučuje. To Je neznosno...« «Ne samo vas, tudi mene. Dobre zveze ima in čas, jaz pa ne utegnem tuhtati, kje mi bo nastavil mino. Njegova psihološka vojna proti meni me utruja in ovira pri delu.« Gretchen se je nasmehnila in ga pogladila po čelu — tam se je vlekla praska, ki mu jo je napravila suha vela ko je bežal. «Ne bojim se za vas. Vi ste človek mojih sanj, ki zna premagati vse težkoče.« ('Ne glejte name tako romantično in ne idealizirajte me da se ne bom prevzel,« je odvrnil. Objel jo je okoli pasu in jo prevrnil na posteljo. Strastno se je privila k njemu hi ga tesno prižela k sebi — komaj je verjel, da je to taista ženska, s katero se je dolgočasil pred nekaj tedni. Prevzelo ga je omamno poželenje. Občutek previdnosti pa ga ni zapustil. Osvobodil se je njenih objemov in se skoraj odtrgal od njenih ust. Vprašal jo je, kot bi jo zasliševal: «Ali ste komu povedali, kam greste?« «Ne.» «Ali vas je kdo videl, ko ste šli k meni?« «Nihče.» ((Imate izgovor, če bi vas morda kdo vprašal, kjer ste bili?« «Tudi to, dragi Helmut.« Wolf je zadovoljno pokimal. «Dobro.» Vstal je, stopil k vratom, jih zaklenil in zagrnil luč Se sveži vtisi sivine, smrti in prepadov, dvomov in bolečin ter studa nad življenjem so se pomešali z valovi omamne sle po življenju, ki mu jo je zbudilo voljno telo mlade, nepo-tešene ženske, čutil je, da se mu predaja z vsem ognjem, brez sramu in predsodkov. Njeni prvobitni impulzi so sprostili v njem strast, ki je zdramila vse mo«, ki so mu preostale. Potrudil se je in vzdržal, dokler ni vsa drhtela in trepetala pod njim in jecljala nerazumljive besede ugodja, od katerih je razumel samo svoje ime. Ko sta umirjena obležala, se je v Wolfu predramil občutek nevarnosti: morda se je medtem njen mož vrnil ona pa je še vsa v blaženih sanjah in brez skrbi... Tesno 'se je privijala k njemu in govorila: «Rada bi bila vaša žena, Helmut. Oh, kako si to želim « in uiojstrsko zapletati položaj, ki je že tako in tako dovolj obupen,« je pomislil Wolf in prisluhnil nie mm razlogom. J ((Midva s Kurtom se ne ujemava, kar je slabo za oba. V ste “J snel1 mreno z oči, zdaj pa je čas, da jo jaz snamem njemu. Dovolj dolgo sem bila slepa. Zaljubila sem se v vas, tako da pričenjam sovražiti moža w prenašam ob sebi. Zdaj jaz proučujem njega, kot je on mene. Neusmiljena bom!» (n rvnv»°k?’ kateri je ležaIa n-iena Slava. jo je privil k sebi in pokazal, kako so mu všeč njene besede. In ko se je izpovedala, je otožno dejal: J *** Sem,f VaŠih besedah- Vse je lepo. Toda vojna je najslabša priložnost za razreševanje takih delikatnih od-nosov. če vse to poveste možu, se lahko zgodi, da me čez mesec dna ne bo več med živimi« , se n° mudi- če se lahko zanesem na vas, bova rešila zadevo po vojni. Edinka sem. Veliko premoženje imam. Pustili boste policijo in se posvetili stvarem, ki bodo nama obema v korist in srečo.« «Vaš mož je mlad, nadobuden strankin človek. Veliko -uaml Vldite’ da ga ščitiJ°' P^en bo vojne konec, bo po kovmk, po vojni general. Prav gotovo se bo vrinil med elito ki bo vladala državi. Kaj pa bo z menoj, draga moja, če bom ostal živ? Jaz sem individualist. Trpijo me samo zato, ker me potrebujejo, ker jim dosti koristim. Na pol sem že .amortiziran’, preveč vem o velikih lumparijah, da bi bil lahko zanesljiv. Med prvimi bom odletel. Dobro veste da si vaš mož želi, da bi bilo moje truplo prva stopnica na njegovi poti navzgor, k činu majorja. Mene drži pokonci samo osebna naklonjenost generala, pa še ta samo zato, ker me mož potrebuje za uresničitev svojih skritih ciljev» Gretchen ga je objela pritisnila k sebi in nežno poljubila. ((Helmut ne bodite črnogledi. Dajte mi upanje. Jaz hočem moža, ki bo resnično moj in jaz njegova. Ne veste, im>is PORT ŠPORT ŠPORT NA LESTVICAH NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE Sonja Miličeva od zgoniškega Krasa letos peta najboljša igralka v Italiji Boria Košuta nazadoval v 2. kategorijo . Slovenski igralci so kot celota napredovali Sonja Miličeva od zgoniškega Krasa te je uvrstila na lestvicah Italijanke namiznoteniške zveze v kategorijo najboljših igralk v Italiji. Italijanska namiznoteniška zveza jo objavila lestvice namiznoteniških 'Bralcev, ki so za slovenske tekmo telce letos izrednega pomena. Naj-' Večji napredek je zabeležila seveda Sonja Miličeva, ki je kar preskočila drugo kategorijo in se tako uvrstila v zelo ozek krog prvokategornic, te čeprav le na konec, j Sonja je tako peta najboljša igralka v Italiji. i Pred seboj ima le Santifallerjevo « Bočna, Milančankc Vigottinijevo ter sestri Marcane iz Turina, ki fta poleg nje še edini obetajoči 'Bralki. Tudi pri moških je prišlo do precejšnjih sprememb. Najvažnejša je Botovo ta, da je Boris Košuta izpadel iz prve v drugo kategorijo, in je tako enajsti igralec v Italiji. Njegovo sedmo mesto je zasedel Tr tečan Peterlini, ki je glede na svoje mladost (17 let) dosegel res izreden usDeh. Priobčujemo seznam vseh sloven 5kih igralcev in njihov položaj na jestvici. Za primerjavo je v oklepaju tanski položaj: MOŠKI: Košuta Boris Bole Edi Ukmar Peter Kabjan Just Battonar Frank pernic Lucijan Komel Igor Badovič Nevo II. /0-2. n./4. III. /2. III./2. III./3. III./4. III./4. m/4. (I./7.) (II./3.) (IU./1.) (nua,) (lft./4.) (in./6.) (III./5.) (III./5.) ŽENSKE: Milič Sonja Kobal Darja Devetak Mirjam Širca Vilma Dornik Neda Prinčič Darja Prinčič Nevia I./5. IH./4. m./4. III./4. m./5. m./5. 1II./5. (m./i.) (in./4.) (IU./3.) (m./4.) (III./4 ) (m./5.) (III./4.) v prejš- Na lestvicah igralcev, ki nji sezoni niso nastopili, sta še Košuta Edi (II./4.) in Tavčar Adrijan (m./3.). Po teh lestvicah lahko rečemo, da smo pri moških zabeležili precejšen napredek. Nazadovanje Košute je treba pripisati njegovi slabi uvrstitvi na državnem prvenstvu, nazadovanje Boleta dejstvu, da je v vsej sezoni odigral le tri tekme, nazadovanje Ukmarja pa predvsem njegovim šolskim obveznostim, ki so mu preprečile nastop na državnem prvenstvu. Vendar pa se nam zdi, da je uvrstitev Ukmarja skupno s Fabjanom, Kochom, Cespo in Birso nekoliko nerealna, saj je v prejšnji sezoni Nabrežinec s precejšnjo lahkoto odpravil vse te nasprotnike. Pri ženskah smo zabeležili, če izvzamemo Miličevo, mrtvo sezono. Stabilizacija Krasa in nazadovanje Doma pričata o tem. Prav po zad njih športnih igrah pa lahko rečemo, da nam K"as s svojimi nara-ščajnicami za letos pripravlja prijetno presenečenje. S. J. Na mednarodnem moškem košarkarskem turnirju v Ischii so v prvem dnevu dosegli ta izida: Simmenthal — Eldorado 74:62 (39:24) Partenope — Lokomotiva (Zagreb) 62:58 (33:24) Olimpijski stadion Makomanai v Sapporu na Japonskem, kjer bodo — poleg umetnostnega drsanja — opravili tudi otvoritveno in zaključno olimpijsko slovesnost prihodnjih zimskih olimpijskih iger PREDOLIMPIJSKE VESTI V Sapporu je že vse pripravljeno na prihodnje zimske olimpijske igre Čez dva meseca se bodo že začela l sprejme v začetku februarja nekaj tekmovanja v zimskih športih, med tisoč športnikov in časnikarjev ter zimo pa bodo na vrsti tudi olimpij- na tisoče domačih in tujih obisko-ske igre v cjaljnem japonskem me-1 valcev. stu Sapporo, ki se s svojim slove-J Neverjetno mnogo so Japonci in-som še ne more kosati z evropski- vestirali v svoje druge olimpijske mi smučarskimi centri v Švici in Avstriji, a je že pripravljeno, da 1. kolo BARI - REGGIANA Branzoni CATANIA - AREZZO Porcelii FOGGIA — SORRENTO Monforte GENOA - CESENA Mascali LAZIO - BRESCIA Panzino LIVORNO - COMO Vannucchi MODENA — TERNANA Lazzaroni PERUGIA - NOVARA Menegali REGGINA - PALERMO Motta TARANTO — MONZA Ciacci 3. kolo ALESSANDRIA - SEREGNO Prati LECCO - DERTHONA Benedetti PIACENZA - UDINESE Menicucci PRO PATRIA — BELLUNO Sancini PRO VERCELLI — CREMONESE Lanzetti ROVERETO — IMPERIA Mascia SAVONA - PADOVA Chiapponi SOLBIATESE — TRENTO Turiano TREVISO - VENEZIA Lenardon VERBANIA - LEGNANO Perissinotto igre. Na turistično malo razvitem otoku Hokaido so zgradili čudovite športne naprave m stadione ter uredili v slabih naravnih pogojih (nizki hribi) tudi primerne proge za aipske smučarje. Zanimivo je, da bodo morali organizatorji po koncu iger nekaj športnih objektov celo podreti, ker sodijo nekateri predeli v strogo zaščiten naravni park. Po zmogljivosti bo največji objekt stadion Makomanai. Na njem bodo otvoritvena svečanost in tekmovanja v hitrostnem drsanju. Stadion bo imel tri po 5 metrov široke steze. Notranja bo za ogrevanje, dve zunanji pa za tekmovanja. Prvovrstno ledeno ploskev bo zagotavljalo kar 67 kilometrov cevi z notranjim premerom 32 milimetrov, ki bodo sestavljale gosto mrežo sistema za zmrzovanje. Stadion bo lahko sprejel 50.000 gledalcev. Zelo blizu tega stadiona je tudi istoimenska pokrita športna dvorana za 12.000 gledalcev. V njej bodo tekmovanja v hokeju na ledu in v umetnostnem (risanju ter zaključna svečanost. Dvorana je zgrajena po najmodernejših načelih, ni pa zaradi tega zgubila značilnega japonskega sloga. • # • 1 Cene vstopnic za zimske igre v Sapporu ne bodo pretirano visoke. Izrazito »olimpijske* bodo cene samo za otvoritveno in zaključno svečanost. Najboljše bodo veljaie nekaj nad 10.000 lir, na razpolago pa bodo tudi take za samo 850 lir. «SIane» bodo tudi vstopnice za u-mehnostno drsanje in smučarske skoke (do 7.000 lir), za druge panoge pa se bodo najvišje cene sukale med 3500 in 1700 lirami. Za vse panoge, kjer ne bo na razpolago tribun, pa bodo prodajali tudi vstopnice po samo 170 lir! KB ODBOJKA V ponedeljek so se vrnile odbojkarice Sokola, ki so bile na desetdnevnem tečaju na Reki. Tečaj, ki ga je vodil pomožni trener jugo slovanske državne reprezentance in trener Partizana Zvonko Bujanič, se je zaključil s turnirjem, na ka terem so nastopile tri ekipe Partizana in seveda Sokol. Nabrežinke so zaigrale zelo zadovoljivo in so v vseh treh tekmah zmagale Med teča jem samim pa so odigrale tudi prijateljsko tekmo proti prvi ekipi Partizana (v kateri sta manjkali le Hreljačeva in Pesaresijeva, ki nastopata v državni reprezentanci) in so tekmo zgubile z 2:0, vendar z zelo tesnim izidom v setih (15:13, 15:13). Tečaj ie sodil v ok vir priprav za B ligo. S. J. Danes dopoldne v Dolini odprtje novega športnega igrišča Danes zjutraj bodo svečano predali v uporabo dolinskim športnikom nov športni objekt, ki so ga v tej občini zelo potrebovali, nogometno igrišče. Otvoritvena slovesnost ho oh 9.30, uro kasneje pa se bosta v prijateljski tekmi pomerili med seboj nogometni enajsterici Brega in Kočevja, kot predstavnika obeh pobratenih krajev. Novi športni objekt bo, ko bo dokončan, veljal približno 200 milijonov lir. V sklopu tega objekta bosta poleg nogometnega igrišča in slačilnic tudi telovadnica ter večji parkirni prostor. Telovadnico so že začeli graditi in jo bodo predali v uporabo verjetno prihodnje leto. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 1971 KOŠARKA 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet B — RMV (mladinci) 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Cenkar — Polet B (ženske) * * * 16.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet A — Cankar (ženske) .* * *. NOGOMET TROFEJA ZARJE 15.00 v Bazovici Zarje — Ponziana (za 3. mesto) PRIJATELJSKO SREČANJE 10.30 v Dolini Breg — Kočevje MLADINCI 9.00 v Križu Primorje — CRDA * * * 13.00 v Trstu, Sv. Alojzij Fortitudo — Gaja * * * 10.00 v Štandrežu Juventina — Sudeti OBVESTILO SO Brega obvešča vse člane In tiste, ki bi želeli postati člani šahovskega odseka, da tabko trenirajo vsak torek in petek v društvenih prostorih v Boljuncu od 20.30 dalje. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo danes, 26. t. m. v Glinščici PLEZALNI TEČAJ katerega bo vodil alpinist Istok Furlan. Tečaj bo za začetnike in tudi za bolj izurjene plezalce. Zbirališče pri zavetišču Premu-da ob 9. uri zjutraj. Odhod avtobusa Iz Trsta, s Trga Stare mitnice ob 8. uri. GOSTILNA «PRI TINETU» Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 13-588 ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA A SPLOŠNA PLOVBA vsv piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp I Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINUA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLU2BA - SIMEX Ljubljane - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino ln za stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v Inozemstvu (ff sMm Hotel GOLF 2 Hotel £ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku L K V lev li|,h|iina VOŠNJAKOVA I TELEF 310 555 Telegram LEVHOTEI Telez 31350 KATEGORIJA »At Sodobno opremljene sooe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Oan-clng kavama Zahavm ir artistični program mesna glasba Aperitiv Dai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne tvorane Čitalnica Frizerski saion Menjalnica Taksi aiužbe Lasten parkiral prostor Prtstajallšče za nelUopti je • Boksi za pse H'a dlinica za rUvtačtno. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO to VABIMO VAS v naš novi hotel < J A M A i GOSTIŠČE 'ODDIH* Plošča »oddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER bacgarA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprto vse leto HOTEL RIVIERApopiopož Moderne soba, moderna kuhinja, «GIRl BAR. t modernim programom odprt vso noč PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB 182 LEŽIŠČ :: MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah RESTAVRACIJA UPA Šempeter pr! Nov! Gorici una vedno na razpolago izbrane |edi < domačinu specialitetami pristen k raški pršut m salame ter izbrana domača vipavska in briška rtna SPREJEMAJO SE NAROČUJ) ZA SKUPINSKA SIJKVNOSTNA KOSTtJt kako zoprna mi je politika, če se bo res zgodilo, kar ste našteli, bodočnost popolnoma ustreza najinim skupnim oiljem.» Wolfa je tako vznemirila temna slutnja glede prihodnosti, da se ni maral več pogovarjati o njej. Čvrsto je objel žensko in ji povsem pritrdil. Ta večer je njena želja postala njun skupni skrivni cilj. De ne bi v hotelu zbudila pozornosti, Je kmalu odšla. Skozi okno je gledal za njo, kako je stopala mirno cestnih svetilk in se pogrezala v temo. «Kdo ve, kako se bo to končalo,» je pomislil. «Slabše, kot se je začelo, se nikakor ne sme. Prekleto prav je imel stotnik Kniecke, ko je dejal, da je ženska nekaj najbolj bedastega pod soncem in da je vsa njena pamet med nogami.» Dolgo se že nista videla in stožilo se mu je po njem. Kaj neki le počenja v zavrženem idrijskem kotlu? Vrgel se je na posteljo in zaspal kot ubit. 11 Preden so se premaknili na nove položaje, so na Selški planini pokopali sedemnajst borcev, na Rovtarici pa devet. Z nočjo je divizija izgubila stike s sovražnikom. Nemce so pustili trohneti v gozdu kot plen pticam in zverem, ker tudi Nemci niso nikoli pokopavali ubitih partizanov. Kolona s težkimi ranjenci se je napotila v najbolj odljudne predele gozda, kjer ni bilo ne poti ne steza — proti bolnišnici v Bohinjki pod Ratitovcem. Vsi lažji ranjenci pa so ostali pri bojnih enotah. To noč je štab divizije z generalom Novljanom na čelu proučil položaj. Možnosti za manevriranje z divizijo so bile skrajno otežkočene in omejene na ozek prostor. Nemci so vdrli v gozd in postavili zasede povsod tam, kjer so pričakovali, da se bo skušala divizija prebiti. Imeli so idealno priložnost, da na ozkem prostoru divizijo vsaj razbijejo, če že ne uničijo. Tako sta štabu divizije preostali dve možnosti: z izčrpano in lačno vojsko prebiti se čez dva tisoč metrov visoke mejne gore na Tolminsko ali pa nazaj čez Soro na Cerkljansko. Odločili so se za drugo možnost, čeprav so predvidevali ob reki spopad. še ponoči je poslal divizijski štab na pot bataljon Prešernove brigade, da bi z zasedami zaščitil divizijske enote na obodu obroča v gorovju Ratitovca, od koder bi divizija ze-čela preboj. V prvem svitu so krenile po skrivnih stezah tudi kolone drugih brigad in bataljonov, Vojkova brigada pa je varovala bok umikajoči se divizijski koloni. Nemci so zgodaj zjutraj udarili na partizanske položaje prejšnjega dne, seveda v prazno. Kot vedno so jim bile partizanske enote izginile izpred oči. Blisk in Tomo sta ostala pri Vojkovi brigadi. Jezila sta se: če se včeraj ne bi bili zakasnili nekaj minut, bi bili lahko presekali Nemcem umik in jih obkolili. Blisk je prišel v brigado, ker je zvedel od gorenjskih vosovcev za vrinjenega agenta. Prestregli so bili pošto, namenjeno Nemoem. Navsezgodaj zjutraj je udarila na položaje brigade močna sovražna enota, ki je iskala divizijsko glavnino. Napad Je bil tako nenaden, da Blisk, Tomo in obveščevalci Vojkove brigade niso mogli osumljenca zaslišati do konca. Na srečo je pod težo dokazov priznal, da že nekaj mesecev služi Nemcem, in bataljonsko sodišče ga je obsodilo na smrt. Ustrelili so ga tik za prednjimi položaji. Boroi zaščitne čete so ga komaj slekli in sezuli ter si razdelili njegove stvari — prek glav so jim že pivkaie svinčenke. Vključili so se v obrambo bataljona, ki ga je vodil bri-gadnl komandant Rudar. Skušali so zamašiti vrzel, ki jo je napravil nemški klin. Kmalu so sl stali nasproti z nemškimi strelci. Strnili so obrambo in zaustavili napad, ki bi diviziji lahko ogrozil umik in priprave za preboj. «Le kaj čakamo na tej prekleti Jelovici ,ko je bila akcija izdana!» se je jezil Poljak, ki ni mogel pozabiti, da so jih Nemci pri vseh utrdbah čakali pripravljeni. Blisk je bil prav tako nevoljen. Munlcija mu je kopnela. Tudi njemu je prese- dalo vrtenje v krogu. V ostrih borbah zadnjih dni se Je njegovo iskanje tistih, ki so izdali akcijo, izjalovilo. V brigadah je popisal tiste, ki so jih Nemci ujeli, ter pobegle in pogrešane. Nekaj se jih je razteplo na domove in po gozdu, prišlo pa je tudi nekaj novih. Zjutraj je bil zapustil Melito. Dekle je dobro prenašalo mraz in pohode. V četi so jo pohvalili in ni se bal zanjo, ker je znala tudi že dobro streljati. S Primožem je govoril, preden so ga odnesli v bolnišnico. Ano je izročil v varstvo Vojku in Pajku. Ves čas bojev na Jelovici se ni nihče poskušal približati Ani z namenom, da bi jo ugrabil. Blisk je bil pripričan, da se bo prej ali slej oglasil agent Alfa sam ali kdo od njegovih. Ana Je sprva izgubljala živce, potem pa se je umirila in vdala v usodo. Blisk je naročil, naj skrbno opazujejo Naca in Gorazda. Prepričan je bil, da bo tok dogodkov razjasnil tudi to uganko: če sta agenta oba ali nobeden ali samo eden. Iz nemških zaporov in vojske vstopa v partizane mnogo ljudi. Seveda vsi niso sovražniki. Ko je nemški pritisk zaradi močnega in organiziranega partizanskega odpora popustil, se je Blisk o teh stvareh menil s Poljakom, ki ga je bil komaj zadržal, da ni s Tušarjem udaril skozi nemške vrste. Blisk je zaskrbljeno gledal nanj. V zadnjem času je Tomo shujšal in njegove oči so se še globlje udrle. Maščevalna sla pa se je v njem tako razplamtela, da je bilo Bliska kar strah. Bil je povsod tam, kjer je bilo najbolj nevarno, kot bi iskal smrt. Postajal Je nemiren, kot bi ga dajala vročica. Ko so se med debli prikazali Nemci — zdaj bolj iz dar ljave — sta samo gledala, prepričana, da je njihov namen zadržati enoto na mestu, medtem ko bd oni prodirali naprej na bokih, kjer ni bilo odpora. In imela sta prav. Nekje precej daleč zadaj je nekajkrat votlo zagrmelo. (i Minometa!)) Pritisnila sta glave k tlom. Nad vrhovi smrek Je ostro švistnila mina in udarila v drevje. «Hudiči! Kar po položajih sekajo,« je zarobantil Tomo. Težke mine so eksplodirale že med drevjem, še preden so dosegle tla. Z neba so se žvižgaje usipali jekleni drobci in trosili po položaju strah in smrt. Borci so se ozirali na vse strani Tudi Poljak in Blisk sta menila ,da bi bilo najbolje umakniti se. Pod zaščito minometov so se jtm Nemci bližali od drevesa do drevesa. Mitraljezi so spet zarohneli. Brigadni komandant Rudar je uganil nemško nakano in sklenil poslati na ogroženo mesto rezervno četo. Blisk in Poljak sta ga zagledala, kako se je s kurirjem bližal med vrtinci pokov, ne da bi se pazil. Bil je že blizu njiju, ko je z Jedkim pokom usekala skoraj tik njega mina. Visok, tragično zravnan je izginil v slepečem ognju in oblaku dima. Potem sta slišala samo še krik ranjenega kurirja, ki je obležal med okleščenimi smrekami. V nekaj skokih sta bila pri Rudarju. S komolcem se Je naslanjal na korenino, s prosto roko pa se je krčevito držal za prsi in ju stekleno gledal. Tomu, s katerim sta si bila prijatelja, so se zameglile oči, še preden pa se je sklonil nadenj, mu je iz ust privrela kri in se razlila po bradi. Zavzdihnil je ln omahnil na tla, posuta z igličevjem. Mrtvega komandanta ln ranjenega kurirja so naložili na nosila. Poveljevanje na tem odseku je prevzel komandant bataljona. Blisk in Tomo sta mu pomagala. Niso še natovorili na nosila vseh ranjencev, ko so Nemci spet napadli .Med siva smrekova debla je šinilo nekaj barvnih raket. Mine so nehale padati, napadla pa je pehota s peklenskim strojničnim ognjem in avtomatskim orožjem. Pred očitno premočjo so se partizani sprva postopoma, potem pa naglo umikali Po vsem gazdu je bobnelo in hohnjavo odmevalo. Tudi na obodu v smeri, kjer se je zbirala divizija za preboj, so tolkle mine in sekali mitraljezi. V tej oglušujoči, turobni simfoniji je bilo moč sklepati samo po streljanju in odmevih, kje Je sovražnik in kje je še kaj varnega prostora. " (Nadaljevanje slediJ Uradniitvo Podružnic« Uprav« TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. /SFRJ „n« Poštni 1'~ dinaf’ mesein* 14~ <*". letna 140— din] Poštni tekoč, račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 8 Tekoč račun pri Narodni bank! v L|ub|Janl 301-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. teiefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. .Mali ofll»»'‘ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicltš llaMana*- 26. septembra 1971 TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V ŠKEDENJSKEM DRUŠTVU