12. štev. V Kranju, dne ¡¿0, marca 1914. XV, leto. Političen in gospodarsRi list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo teto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naro<*be brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo m upravništvo je v hiSi itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj »e De pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, is četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila &• plačuje ca petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi ia norice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. 500!-50! Preteklo je dne 18. t. m. 500 let, kar je bil v slovenskem jeziku vmeščen zadnji koroški vojvoda na Gosposvetskem polju. Prav te dni pa listi poročajo, da bode v kratkem za vselej zapustil koroški deželni zbor zadnji slovenski deželni poslanec, ker ne bo več izvoljen. Strahoviti napredek nemštva proti jugu bi moral Slovence prignati do treznosti in do edinosti vsaj v narodnih in kulturnih zadevah. To pa ni mogoče, ker svobodomiselna strast tudi te zadeve izrablja v svoje namene. Zadnjo nedeljo je imela v Ljubljani občni zbor »Slovenska Matica". Praznovalo je to kulturno društvo svojo petdesetletnico. In kako? Ali se je znabiti ta občni zbor hvaležno spomnil slovenskih duhovnov, ki so „ Matico" pomagali ustanoviti in ki so jo z agitacijo in peresom bolj podpirali, kakor vsak drugi stan? Kaj šel Pometli so iz odbora dva duhovna, dr. Debevca in dr. Grudna, ter njuna somišljenika dr. Mantua-nija in dr. Tominška, torej štiri može, ki so proti liberalcem skrajno obzirni, doktorje, ki niso bedaki, štiri profesorje in literate, ki žive le za prosveto naroda. A tudi ti slovslveniki niso našli milosti in so jih pognali za Koblarjem, ker niso — liberalci. Dr. Gruden, ki piše »Zgodovino slovenskega naroda", je bil naprošen od koroških Slovencev, da jim je šel dne 18. t. m. v Celovec predavat o petstoletnici. Govoril je koroškim trpinom pod vtisom petdesetletnice onega kulturnega društva, ki obhaja svoj jubilej s palico. Po poti je: pa lahko čitai »Grazer Tagbiati*, ki v dolgem članku strupeno prijema slovensko duhovščino, da je preveč narodna. Tudi ta moment tedaj pri naprednih narodnjakih ne drži. Njih geslo je: Naj gre vse na dvoje! Koga so pa liberalci potem izvolili, ko so deloma očistili .Matico" klerikalcev? Izvolili so politika dr. Viadimirja Ravniharja, ki ščiti s svojo poslansko imuniteto kot odgovorni urednik v nebo vpijoče laži in umazanosti »Slovenskega Naroda" in »Slov. Doma", potem pesnika »Vo-diške Johance" dr. Laha, popolnega svobodomi-selca dr. Grošlja in dr. Dem. pl. Bleiweisa, ki ni literat. Tako daleč je prišla »Slov. Matica", o kateri je tvezil njen predsednik na občnem zboru, da v drugi polovici stoletfa mora postati bolj ljudska! »Slov. Matica" na ta način pač ne bo postala ljudska, ampak jo hočejo napraviti le za orodje liberalne stranke in v razširjenje svobodne misli porabiti njeno glavnico 200.000 K. Zato je moral zmerni predsednik Fr. Leveč prostor napraviti dr. Ilešiču, ki je ob katoliškem shodu izzival s tem, da nalašč ni dal v .Zvezdi" z Ma-tičine hiše izobesiti nobene eastave. Kaj bodo storili oni naši možje, ki so še v »Matici nem" odboru, ni težko uganiti. Jave! j ne bodo čakali usode gg. Zupana, Svetine in Ražuna pri družbi sv. Cirila in Metoda, da bi zadnji zaprli vrata. Čez 500 let bodo pa Nemci lako pisali, da so Slovenci — bili tudi na Kranjskem. Nekaj poizkusnih vspehov. Na zemljišču deželnega odbora so se priredili v preteklem letu poizkusi z raznimi vrstami krompirja, sladkorne pese in domače detelje iz raznih krajev. Podajamo v sledečem dosežene vspehe v kolikor so zanimivi 2a Javnost. a) Poizkusi s krompirjem in sladkorno peso so imeli predvsem namen pokazati množino pridelka in vsebino škroba v krompirju, od-nosno sladkorja v sladkorni pesi. Vrste krompirja in ž njim doseženi vspehi so razvidni iz sledeče razpredelnice. Vrste krompirja Pridelek v q izrafu-njen na 1 ha Vsebina škroba v I/ /o Opombe Ursus .... 334 176 Jako močne rašče, zdrav in pozno zrel. Magnola . . . 298 163 Podobnih svojstev kot gorenji. Potentat . . . 312 17-9 Občutljiv napram glivič- nim boleznim. Lucys .... 410 17-1 Močno občutljiv napram glivic, boleznim, zgodnji. Topas .... 292 17-3 Močno občutljiv napram gliv. boleznim, zgodnji. Kaiserkrone . . Je že v zemlji skoro ves segnil! Od sladkorne pese so se preskušale s sledečim vspehom tc-le vrste: Vrsta pese Pridelek v q na 1 ha Vsebina v /o korenja listja sladkorja suhe snovi v soku Brabantska bela .... 382 192 183 2010 Imperial (srebrno bela) . 460 134 18-3 2125 Wanzlebenska mala . . 363 182 189 21-15 Villmorinova Izboljšana . { 452 154 18-5 20-85 Opomba: Dne 15. avgusta je toča močno poškodovala pesno listje, kar je vplivalo neugodno na pridelek in tudi na množino sladkorja. Gnojilo se je krompirju, kakor tudi pesi, edino z umetnimi gnojili, in sicer krompirju s 600 kg rudninskega superfosfata, 450 kg kalijeve soli in 130 kg žvepleno-kislega amonijaka na ha. Sladkorni pesi pa, ker je sledila po močno zagnojeni koruzi, se je dodalo samo čilskega solitra, in sicer 400 kg na ha. K temu bi bilo še pripomniti, da ima poizkusno zemljišče samo kakih 30 cm močno, peščeno-humozno obdelovalno plast, katera nižje prehaja v naplavljen prod. Kakor je iz razpredelnic razvidno, so dali, ti, za našo deželo novi industrijski pridelki, prav PODLISTEK. Luterani v Kranju. Spisal A. Koblar. (Dalje.) Luterani so se vtikali v župni cerkvi v Kranju tudi v službo božjo Jako zoprno jim je bilo celo češčenje Matere božje in svetnikov. Zato so našuntali cerkvene služabnike, da naj napravijo upor, kadar bodo litanije. Zanimivo je poročilo vikarja Jurija Wolfa, ki je 1. 1561. p*isal ljubljanskemu škofu Petru o tej zadevi: »Zlo sem hotel z dobroto zmagati, pa se nič ne opravi. Moram naznaniti, kaj luterani počenjajo. Kakor ste ukazali, sem oznanil v cerkvi, da bodo v nedeljo po maši pete litanije. V pridigi sem razložil, zakaj in kako naj svetnike častimo in kakšna razlika je med nami in luterani. Ko sem potem hotel imeti pete litanije, se služabniki niso hoteli nič ganiti. Luteranci so bili namreč naročili učitelju, pevcu, učencem in cerkovniku, da naj nikar ne sodelujejo, kadar se bodo litanije pele. Vzel sem tedaj tablico in sem namesto učencev sam pel litanije s poklicanimi duhovni. Seveda sem bil raditega nevoljen, mestni sodnik se je pa smejal in se je iz duhovnov norčeval. Rokavcu je pa sporočil, da naj le priJe nazaj v Kranj in naj svoje ovčice pase, kakor poprej." Po Rokavčevi smrti so dobili kranjski luterani za predikanta Jerneja Knaffla, ki je pomagal ustanoviti v Kranju luteransko šolo. Katoliška šola je stala na mestu sedanjega župnišča že v začetku 15. stoletja. Ko je tu »na dvorski marki" župnik Koloman sezidal župnišče, se omenja šola, stoječa poleg župne cerkve, v listinah iz let 1424, 1508, 1528 in dalje do 1 1808, ko to jo podrli. Luteranska šola se je pa ustanovila I. 1569. Luteranski učitelj se je imenoval latinski in nemški učitelj (Schulmeister). Predlagal ga je deželnim stanovom mestni svet in je dobival po 24 gld. letne plače iz deželne blaga j niče. Mesto mu je dajalo po 10 gld. na leto, prosto stanovanje in kurjavo ter potrebno vsoto za šolske potrebščine. Z učiteljem so imeli luteranski mestni očetje velik križ. Dne 25. februvarja 1574 so pisali Kranjci deželnemu oskrbniku Josipu baronu z Brda: »Dve leti smo imeli za nemškega učitelja od Vas najetega Jerneja Hassa, ki se je pred dobrimi kvatri vrnil v svojo domovino na Nemško. Obljubil nam je, da pride zopet k nam, pa se noče vrniti. Šole zdaj ni, ker ni učencev. Tudi krščansko (luteransko) petje v cerkvi bo kmalu jenjalo. Da se šola zopet uredi in vzdrži cerkveno petje, smo dobili na svet svojega pastorja Jerneja Knaffla za nemškega učitelja Ivana Daxa, ki Je prej pomagal v cerkvi peti. Nakažite mu plačo letnih 24 renskih." Dne 5. marca 1574 je Knaffel še posebej priporočil deželnim stanovom Daxa za učitelja, češ, da zna muziko, latinsko, računiti in peti Tri dni pozneje so deželni stanovi Daxu nakazali plačo. Leta 1574. je tedaj prepeval psalme v evan-geljski cerkvi v Kranju in poučeval mladino Ivan Dax. Kje je stala ta cerkev, nam ni znano. Po- zneje so se luterani polastili rožnivenške cerkve. Vendar je pa Dax že čez pol leta brez vednosti mestnih očetov popustil službo in odšel v Ljubljano k svojemu svaku, provijantnemu mojstru Tomažu NagUču. V Kranju je ostavii kot namestnika svojega brata, petnajstletnega mladeniča. V luteranski cerkvi je vsled tega nastala zmešnjava pri petju ia šola je začela pehati. Mestni svet je pisal Ivanu Daxu, da naj se vrne v Kranj, a ni dobil odgovora. Najel je tedaj mestni svet za učitelja Gre-gorija Kristanca, inštruktorja sinu strmolskega graščaka Jurija z Brega (Rain). A tudi s tem mestni očetje niso nič opravili. Dne 8. okt. 1576 je mestni sodnik Ivan Juuauer pisal deželnemu tajniku v Ljubljano, da je bil za nemškega učitelja vsprejet kranjski meščan Žiga Wassermann. Zavezal se je bil Wassermann, da bo ostal v službi eno leto, od sv. Jurija do sv. Jurija. Imenoval se je nemški učitelj (Schulhalter), ko je dne 8. oktobra 1. 1576. prosil deželnega tajnika Melhiorja Stoflna, naj izposluje, ker je bil zvest njegov solicitator, da bo dobila njegova žena, ko bo prišla potrebnih rečij nakupovat v Ljubljano, izplačano polletno plačo v znesku 12 gld. Kmalu potem je pa začel nadvojvoda bolj trdo nastopati proti kranjskim Interanom. Mestni sodnik Junauer je dobil 25. oktobra 1577 od nadvojvode Karola ukaz, da naj iz mesta izpodi predikanta Jerneja Knaffla, ki se vtika v župne pravice, in da naj se Kranjci drže svojega pravega župnika, kakor nekdaj njihovi pradedje, ker nimajo pravice izpreminjati vero v mestih niti visoke letine in zadovoljive množine škroba od-nosno sladkorja za industrijske namene. Poizkus je dalje pokazal, da je krompir „Kaiserkrone" vsled prevelike občutljivosti napram glivičnim boleznim (peronospori, gnilobi i. t. d.) nesposoben za naše razmere, ter, da istega iz navedenega vzroka ne kaže dalje pomnoževati. b) Poizkusi zdomačo deteljo imajo namen primerjati medsebojno vrednost laške, štajerske in kranjske domače ali črne detelje in to raditega, ker se semena teh treh vrst pri nas največkrat sejejo. Priredili so se v to svrho na šestih parcelah trije vsporedni poizkusi. Plevela čisto deteljno seme se je vsejalo pod oves, ki se je zelen pokosil. Prva košnja detelje (strnišč-nica) se je sveža stehtala in pridelek po suhi snovi izračunal na dobro posušeno deteljo (s 15% vlage) ter je znašal povprečno: pri kranjski detelji..... 925 q na ha pri štajerski detelji.....74-0 q na ha pri laški detelji......999 q na ha. Detelja je kasneje dala še jedno (tretjo) košnjo, katera se ni tehtala; na oči pa je bil pridelek skoro jednak prvemu. Kakor je iz utežnih vspehov razvidno, pred-njači za sedaj v pridelku laška detelja; treba je pa, predno se izreče sodba za to ali ono vrsto, počakati, kako bodo posamezne vrste prezimile in kakšne košnje bodo dale v tekočem letu. Dalje sta se zasejala še dva poizkusa z neočiščenim deteljnim semenom laške in kranjske proizhodnosti (provenijence), ki naj bi pokazala, kateri plevel je značilen za eno ali drugo vrsto. Žal, da se to vsled nerodnosti koscev, ki so pridelek pokosili prezgodaj in ga potem še iz obeh parcel zmešali, ni moglo dognati. Gnojilo se deteljam ni, ker so prišle za močno zagnojenimi okopavinami. Potrebna semena je oskrbelo kmet. kemično preskuševališče v Ljubljani. Nekaj številk iz gospodarstva. (Konec.) Cene so bile sledeče: Pšenica 50 kg 1. 1864. K 825, 1. 1913. K 1104. Rž 50 kg 1. 1864. K 680., 1. 1913. K 9—. Krompir 50 kg 1. 1864. K 2-—,'T 191SnCS'—i"SvTnjsKa mast 1 kg 1. 1864. K 150, 1. 1913. K 185. Surovo maslo 1 kg 1. 1864. K 188, 1. 1913. K 3'80. Jajca 50 kosov 1. 1854. K 2—, 1. 1913 K 4.—. Goveje meso 1 kg 1. 1864. K 1'—, 1. 1913. K 1-90. Vino 1. 1864. 50 vin., 1. 1913. 80 vin. za liter najceneje vrste. Pivo 1. 1864. 23 vin., 1. 1913. 32 vinarjev za liter. Brez železnic je bilo akcijskih družb 1. 1865. 111 s K 630 miljonov akcijskega kapitala, 1. 1911. pa 736 s 3894 milijoni akcijskega kapitala. meščani, niti deželni stanovi. Meščani so se na vso moč potegnili za Knaffla. Rekli so, da so že 20 let luterani in da jih Knaffel uči že 10 let, jim deli sv. zakramenta (krst in obhajilo), pridiguje in opravlja druge sv. obrede. Potegnili so se 7anj pri nadvojvodi tudi kranjski deželni stanovi z veliko gorečnostjo. Zagovarjali so namreč Knaffla, da ni zapeljivec in krivoverec in da lepo opravlja božjo službo. Rekli so v pismu: »Vitezi, plemstvo in mesta ostanemo pri augsburškem veroizpovedanju in mi in naši potomci ne bomo nikdar od njega odstopili. Dosti že trpimo pred Turki in kugo, vsaj Vi nam prizanesite in pustite v miru naše učitelje." Podpisali in podpečatili so pismo poleg deželnega upravitelja in deželnega oskrbnika še baroni Ahac Thurn, Volk Thurn, Adam Brdski (Eck), Lovrenc Lanthieri, Volk Schnitzenbaum, nadalje Kozma Rauber, Martin G ali, Maksimilijan Lainberg, Baltazar Rasp, Franc Schever, Ivan Gallenberg, M. Bonhomo, Filip Siegersdorf, Gašpar Mauritsch ter ljubljanski župan in sodnik. Nadvojvoda Karol pa ni odnehal in je dne 23. julija 1578 zopet pisal Kranjcem: »Ukazal sem Vam, da izženite predikanta iz mesta; in ljubljanskemu škofu sem naročil, da naj pospeši njegov izgon. Škof Vam je že večkrat pisal, pa ni bil vreden Vašega odgovora. Z vso strogostjo bomo začeli postopati proti Vam, posebno zoper Vašega kolovodjo. Izgubili bodete mestne svoboščine, ako ne izženete predikanta Knaffla in mestnega pisarja Andreja Sonne." (Dalje prih.) Banke so imele v Avstriji 1. 1864. akcijskega kapitala 376 miljonov, 1.1912. pa 1550 miljonov. Hranilne vloge pri avstrijskih hranilnicah so znašale 1. 1863. 2JJ4 miljonov, 1. 1912. pa 6300 miljonov K. Pijančevanje moštva. Poveljništvo kranjskega pešpolka v Celovcu je poslalo župnim uradom sledeči dopis: Žalostno znamenje je, da se demon alkohol z vsemi slabimi posledicami opazuje tudi pri vojakih. Nagnenje do pijančevanja prinesejo ljudje že iz civila k vojakom in večkrat je potrebno, da se moštvo z na|yečjo strogostjo privede k zmernosti. Trajni uspeh v tem oziru se bode šele potem dosegel, če vojaške oblasti delujejo sporazumno s sorodniki vojakov. Moštvo slepari z lažnjivimi izgovori stariše, brate in druge sorodnike za denar, seveda samo zato, da ga potem v gostilnah zapije na nespameten način. Ta pijančevanja so vzrok množeči h se izgredov in dostikrat hudodelstev. Za potrebe vojakov skrbe vojaške oblasti v vsakem oziru; vojaku ne manjka ničesar, godi se mu gmotno zelo dobro. Z izjemo časa manevrov ne potrebuje vojak za noben slučaj denarne podpore, posebno pa ne za vojaške službene reči, na katere se moštvo navadno izgovarja, da si denar prigoljttfa. Naravnost žalostno je, če vojak od starišev, dostikrat težko pridobljene krone izvleče, da jih potem v lahkomiselni družbi zapije. Od vojaških pristojbin si vojak lahko kupi kar potrebuje; za pijančevanje mu seveda nič ne ostane. Ako izostane podpiranje vojakov od strani sorodnikov, se gotovo zmanjša pijančevanje in s tem združeni izgredi, ali pa se vsaj omeji na posamezne slučaje. Da se doseže zaželjeni cilj, prosi polkovno poveljstvo vse častite župnijske urade za krepko podporo. Poučevanje v tem oziru pri nedeljskih pridigah bode gotovo Imelo zaželjeni uspeh. Na ta način se ne podpira samo vojaška vzgoja in disciplina, ampak se tudi vcepi vojaku one lastnosti v dušo in telo, da postane zapus-tivši službo zvest in dober državljan. Za trud se zahvali polkovno poveljstvo že sedaj v imenu najvišje službe vsem župnijskim uradom najtople}«.^ £¿3 DOPISI. Iz Šenčurja. One dni, ko slučajno nisem imel druzega posla; sem pa šel pota merit. Napravi! sem klobaso iz Šenčurja na Tičarja v Voglje, Lokev in nazaj v Šenčur. Znabiti bo še kje drugod koga prijelo, da me bo posnemal. Ljudje radi vedo, koliko metrov je od vasi do vasi, saj pota večkiat premerijo, četudi ne na metre. Jaz sem nameril tako-le: Od cerkve v Šenčurju do križa je 500 m; do konca meje pred gozdičem 1 km; do tja, kjer se Lokev zagleda, 2 km.; do Ticarja 2690 m.; v sredi polja med Tičarjem in Vogljami je 3 km; do tja, kjer se stika lokevska pbt, je 3400 m; do cerkve v Vogljah je pa 3650 m. — Iz Vogelj proti Lokvi (ljudje pravijo: Vokli) je do tja, kjer se odloči pot v župnišče, 100 m; do znamenja 255 m; do prve hiše v Lokvi pri prvi graji je 1 km.; do lokev!janske (voklanske) cerkve je 1380 m. — Od cerkve v Lokvi proti Šenčurju je do gozda, ki se prične na levi strani ceste, 1330 m., do pota, ki drži proti pokopališču, je 2800 m in do cerkve v Šenčurju 3120 metrov. Bled. Pri nas in po Gorjah nekateri hudo zabavljajo zaradi podraženja špirita. Ker se bo zdaj podražilo še vino po gostilnah, ga bodo znabiti krčmarji nekoliko manj potočili. Ako bi res ljudje nehali piti, potem bi seveda krčmarska obrt trpela. Krčmarji se že zdaj pritožujejo, da malo izkupijo. Nekateri možaki in fantje so se res špiritovcu odpovedali. Da bi le kaj časa to držalo! Iz usmiljenja do krčmarjev ni treba začeti piti. Krčmarski stan ni v splošno korist ljudstva, pijančevanje je pa v splošno in veliko škodo. Vsi tisti, ki niso pijanci, pravijo, da je naklada na pijačo najbolj pametna naklada. Šnopsarji imajo pa seveda drugačno mnenje. Dedec, ki je pijanec, se jezi, da se je špirit podražil, žena pa pravi: Bog daj zdravje in dolgo življenje tistim, ki so špirit podražili! V tem slučaju ima žena prav. Ako bi pijančevanje tako šlo naprej, kakor zadnja leta, bi bilo kmalu konec slovenskega naroda. Tisti milijoni, ki jih je doslej naš narod izme-taval za nepotrebno pijačo, se bodo dali po novih nakladah za kaj bolj koristnega porabiti. Ta bo pravi napredek! Gorje-Bled. Dne 15. marca je imelo naše »Kmetijsko društvo" svoj občni zbor. Udeležba je bila prav obilna. — Naša zadruga pod spretnim vodstvom načelnika Janeza Pokljukarja in njegovega namestnika ter obenem poslovodje Jakoba Kunstlja vzorno posluje. Dohodkov je imela v poslovnem letu 1913: 167.311 K; stroškov 166.012 K; torej vsega prometa 333.323 K. Vseh članov je 283. Fond za lastni Dom znaša 11.849 K Že leta 1908. je vpeljala za svoje člane brezplačno cepljenje prešičev proti rdečici. To je bila prav izvrstna misel, zakaj tem potom se je pomembno in uspešno cepljenje hitro razširilo in udomačilo po vsej občini. Sklenilo se je, da bo zadruga zanaprej ob novem letu razdelila med člane del dobička — seveda potom blaga. — Dne 19. marca se je vršil občni zber »Bralnega društva". — Pred žago na Fortuni se je 14. marca vdrl v zemljo nek konj, ker je voda izpodnesla zemljo pod cesto. Konja so rešili. POLITIČNI PREGLED. Državni zbor je odgoden. Ker se Čehi in Nemci niso mogli poravnati in ni nehala ob-strukcija v državnem zboru, je vlada poslance domov poslala in bo zdaj pel § 14. v vseh nujnih potrebah. Vojna z Rusijo. Vse kaže na to, da vojna z Rusijo ni daleč. Cela tropa vjetih vohunov stoji pred avstrijskimi sodišči. Rusija bo po želji carja tako pomnožila armado, da bo znašala v mirovnem Času 1,700.000 vojakov, to je več vojakov, kakor jih imajo Avstrija, Nemčija in Italija skupaj. Stroške za nujno oboroženje vojske bo pa zvišala od 500 na 800 milijonov rubljev. Ruski ministri in zastopniki dume so imeli zadnjo soboto po noči važna posvetovanja. Dunajski diplomati pa dobivajo iz Rusije samo palme miru. V Cirinaiki Lahi še niso ukrotili Arabcev. Dne 11. t. m. je 2000 sovražnikov napadlo Lahe in boj je trajal od dveh do štirih ponoči. Na italijanski strani znašajo izgube 45 mrtvih in 109 ranjenih. Nasprotniki so pa pustili na bojišču 263 trupel. NOVIČAR. Ničesar od dežele! G. Sajovic Janko je na zadnjem shodu v Kranju, katerega je vodil g. Ciril Pire, v predlagani resoluciji rekel, da mesto Kranj od dežele nič ne dobi. Gospoda Pire in Sajovic nista čutila, da ta resolucija obsega grdo nehvaiežnost. Gotovo nista pomislila, da bi kmalu morala svoji štacuni zapreti, ako bi nehali tja zahajati kupci z dežele. Naj le kmečka dekleta eno nedeljo izostanejo, to bo joj! Pa tudi ono, kar zasluži g. Pire pri »Kreditnem društvu", je večinoma kmečki denar. Njuna,le-solucija bi se bila tedaj morala glasiti: „Čast in hvala našim dobrotnikom z dežele, katerih ni tukaj!" Tavčarjeva slovenščina? »Sava4 poroča, da je dr. Tavčar na shodu v Kranju govoril: »Dekan Koblar bi moral poleg trobiti." »V tem slučaju so bila veljavna dva načela." »Nikakor ne gre, da bi kmet živel izključno samo na stroške mestov." »Človek je najbolj srečen, če mora čimprej po lojtri na gavge." — Če je pisatelj dr. Tavčar slovenščino res tako pozabi), kakor poroča »Sava", naj le gre na »gavge" in g. Mtikuseh mu bo »poleg trobil." 180.000 tisoč kron dolga je dovolil deželni odbor mestu Kranju narediti samo za kanale. Zdaj se vidi, čemu je bil shod pri PeterČku. Med meščani se govori, da bi b?lo dobro, če bi se napravil drug shod, kjer bi se pomenili, kako se bodo ti kanali delali in koliko bodo pravzaprav stali. Pomeniti se je pa tudi še več drugih reči. Po toči zvoniti je prepozno! Dvojna sirovost. »Slov. Narod" piše, da je letos »Slov. Matica" izdala knjigo, ki je nekako spričevalo o posirovelosti našega naroda, in da so pisatelji te knjige, nekoliko oblizani od civilizacije, na sirov in primojduševski način dajali duška svojim mislim. — To je res. Ravno tako je tudi resnica, da so »Narodovi" članki z onim načinom v sorodu. Dan poprej je pisal »Narod" o kmečkih puntih in dostavil: »Marsikaterega farja so kmetje ubili kakor psa." To je primojduševski lažnjivo in sirovo. Kmelje v puntih niso ubili nobenega duhovna, pač pa nekaj graščakov, katerih potomci so zavezniki naših naprednjakov. Kako so liberalci znali gospodariti z deželnim denarjem. Ko so bili liberalci gospodarji v kranjskem deželnem zboru, niso imeli nikjer nič pokazati, kar bi bili koristnega stonll v deželi, blagajnico so pa znali dobro posušiti. Kam je šel denar? Tudi za nepotrebne in proti-narodne stvari so izmetavali visoke vsote. V misel naj vzamemo samo to, da so za nemški »Theaterverein" v Ljubljani Nemcem, za kate»e je itak dobro skrbela »Kranjska hranilnica", dajali vsako leto po dvanajst tisoč kron podpore. Poročevalec pri predlogu za to podporo Nemcem je bil nekoč veliki Slovan Ivan Hribar, župan ljubljanski, ki je bil tudi načelnik kluba narodno-naprednih poslancev. Ko sta poslanca Povše in Kalan izrazili željo, da naj se sklepanje o tem predlogu odloži, ker bi bilo želeti skupnega posvetovanja slovenskih poslancev, je rekel Hribar: „Na oni strani, kjer sedi poslanec Kalan, sem gluh." prlioga ..Gorenjcu" itev. 12 U I-1914, Stara zveza. V beli Ljubljani je bila dne 13. t. m. seja trgovske in obrtniške zbornice, v kateri so se vršile tudi volitve predsedstva. Za predsednika je bil z glasovi slovenskih liberalcev in Nemcev izvoljen Ivan Knez. Za podpredsednika je bil pa z istimi glasovi izvoljen Nemec Pammer. To je stara slovensko - nemška zveza. Ravno ta Pammer je tudi občinski svetnik, in govori ondi seveda le nemški in se poteguje za nemške interese. Ako bi bila to resnica, da so slovenski liberalci nezadovoljni, ker so Nemci prišli v občinski ljubljanski svet, tedaj bi pač ti ljudje, ki se včasih imenujejo narodnjake, ne volili za podpredsednika tako važne korporacije, kakor je trgovska zbornica, zagrizenega Nemca Pammerja. Zbornični svetniki Slovenske ljudske stranke so izvoljeni le za preglednike zapisnikov. Še celo »Dan" toži o nemčurski Ljubljani takole: ,0 mesto, ki se prodajaš in boš kmalu propadlo, ako boš našlo kupca. Srce slovenskega naroda je bolno. Železna pest leži nad njim in rana izdajalca še ni zaceljena. Zato hira, hira in je Čimdalje bolj slabotno. Ne veruje več v lastno moč, zato propada." Do mozga gnjila stranka. Dr. Turna v Gorici je bil prej hoeralec in je sedaj postal vodja socijalne demokracije. »Slov. Narod" je začel zdaj dr. Turno sramotiti, pa ne zaradi tega, ker je postal socijalni demokrat, kajti ti so liberalcem prav ljubi, dokler se dajo kakor Kristani vprezati v liberalni jarem, posebno ob času volitev. Dr. Turna je bil le tako predrzen, da je grajal idrijske socijalne demokrate, ki so zadnjič pri ožji volitvi oddali glasove naprednemu kandidatu. Imenoval je tačas napredno stranko do mozga gnjilo stranko. To je pa „Narodovcem" tako zasmrdelo, da so dr. Turno vrgli med klerikalce. Hujšega mu niso znali storiti. Mestno gospodarstvo v Kranju. Kaj se godi, če v zastopu ni opozicije, kaže tale slučaj. Gosp. Ivan Potočnik, posestnik v Kranju, je vložil proti sklepu kranjskega občinskega odbora pritožbo na deželni odbor zaradi tega, ker se je ribolov v Savi po sklepu odbora podaljšal g. Francetu Krennerju brez dražbe za letnih 65 K. V pritožbi se navaja, da ta sklep škoduje občnemu blagru, ker pritožitelj ponuja 1300 kron več; morda bi pa šel ribolov še za veliko večjo vsoto, kakor letnih 200 kron, ako bi se ribolov dal na dražbo. Čujemo, da so gospodje sklep že popravili.Pritožba tudi omenja, da je g. Krennerju na ribolovu ležeče. Zakaj ga je hotel spraviti pod streho skoraj dve leti pred pretekom dosedanje pogodbe, to naj pa uganejo mestni volilci. Čas delanja dolgov mpra nehati... te besede sje .ptovedal dr. Kjtk t. dtžtnftm. žfioro. Pa to pravilo naj bi veljalo za vse javne zastope, občinske na deželi in v mestih, deželne in državne zastope . .. Sicer ni pričakovati, da bi moglo to zmeraj veljati, najmanj v državi, kjer morajo gledati tudi na to, kaj delajo sosednje države. Pa v drugih zastopih naj bi se tega načela poprijeti povsod. Za io je skrajni čas. Sedaj je prišlo v navado, delati vse na ,puf". Če se pripravlja kmet kaj zidati, varčuje in zbira denar, pripravlja prej gradivo, potem se loti dela. Pri javnem denarju pa se ravna čisto drugače. Oblasti sklenejo: tu je potrebna nova šola, pride komisija, zidanje je sklenjeno. Kdaj naj se začne? Takoj, v sredi poletja, ko imajo ljudje največ dela in ni ne vinarja denarja in ne lopate peska. Potem se mora delati drago! Sicer je res, da bi bilo nekam krivično ali morda nemožno, če bi velike reči dovršil samo jeden rod, in je torej prav, da se troški razdele na več let: pa treba se ni zanašati na prihod n j ost, naj stori nekaj tudi sedanjost in preteklost. Zanikam gospodar iako dela, ko napravlja dolgove, in pravi: »Bo vže »ta mladi" plačal." Ta doba delanja dolgov je pritirala javno gospodarstvo tjakaj, da je vse do grla zadolženo. Nedavno je mesto Praga vzelo zopet na posodo 25 milijonov, od katerih bo menda moralo plačati po 7%. To mesto je tako zadolženo, da bo tudi zlata Praga kmalu nehala biti — zlata! Seja cestnega odbora za kranjski okraj. Cestni okrajni ounor kranjski je imel sejo dne 16. t. m. Seje se je udeležil zastopnik deželnega odbora gosp. stavbeni nadsvetnik Klinar in vsi gospodje odborniki. Gosp. nadsvetnik je pojasnil, kakšno naj bo poslovanje cestnega odbora v svrho uprave deželnih cest prve in druge vrste. Prevzel je ta odbor kot zastopnik dežele vse dosedanje okrajne ceste II. vrste v smislu § 4. izvršilne naredbe k novemu cestnemu zakonu. Napravil se je potem dvojni zapisnik, kar so podpisali vsi gospodje odborniki. S tem je dežela prevzela vse okrajne ceste v svojo upravo in seveda tudi njih vzdrževanje s tripetinskim prispevkom. Znižala je tedaj dežela okrajem bremena za ceste in s tem tudi cestne naklade na realne davke. Pretresal se je nadalje račun za leto 1913, ki izkazuje dohodkov K 41760.82 v, izdatkov K 39719.83 v, prebitek 1840.99 K, v hranilnici naloženo 6056 K. Tedaj je gotovine K 7896.99 v. Ker so bili stroški večji, kot zadnje leto, se je povdarjalo, da se je izdalo podpore občini Preddvor v svrho izboljšave ceste skozi Zabije v znesku K 3018.27 v in občini Predoslje 400 K za most na Premskovem. Zgradila sta se dva mosta, v Preddvoru in Predosijib, v lastni režiji in sta stala do 2000 kron. Zvršila so se tudi razna druga izboljšanja pri cestah. Na predlog g. Pirca se je račun odobril in sta se izvolila za preglednika računov gg. Brodar in Fr. Kuralt. Sklene se, da naj skrbi za dobavo gramoza, kakor dosedaj, g. načelnik, ki naj isto brez dražbe po svoji previdnosti oddaja strankam. V zdravstveni zastop kranjskega okraja so bili zadnji ponedeljek soglasno izvoljeni gg.: Marenčič R. iz Kranja; Dolinar iz Smlednika; Zabret I. iz Bobovka; Draksler M. iz Praš; Win-diseher K. iz Kranja; Štular I. iz Bistrice; Šifrer Fr. iz Stražišča; Polak Joža iz Kranja in Mrak Janez iz Čirčič. Za namestnike pa: Rozman Joža, Basaj Jak. in Jenko Valentin. Za državnozborskega kandidata namesto pok. dr. Žitnika je proglašen g. dr. L. Pogačnik, deželni zadružni komisar. Notranjci bi ne mogli izbrati boljšega raoža. Umrl je v Kranju g. Josip Pollak, star 82 let. Bil je veuko let mestni tajnik. N. p. v m. V Naklem pri Kranju se bo ustanovil poštni urad. V Bohinjskem predoru prihaja ob deževju na tračnice silno veliko vode iz gore, v kateri mora biti jezero. Voda teče iz predora kakor potok. Nesreča v predoru. V soboto je v bohinjskem predoru tovorrii vlak težko poškodoval delavca Klemena Strgarja iz Savice. Premeščen j a. G. A. Boc, dosedaj poštar na Bledu, je premeščen in imenovan višjim poštarjem na Voloskem. — Davčni nadupravitelj v Kamniku g. A. Križman je premeščen v Krško. — Davčni praktikant E. Gregorič iz Kranjske Gore v Ljubljano. t Fran Košak, deželni poslanec in posestnik in ¿7 letni župan na Grosupljem, je umrl dne 16. t. m. Bil je veljaven mož, vnet za občni blagor in umen gospodar. Naj mu sveti večna luč! Škof dr. Mahnič je izdal postni pastirski list, v katerem govori o družini, kakor list ljub Jjanskega knezoikofa. V katol. vero je prestopila v Ljubljani učiteljica gdč. Ivana Huber, dosedaj protestantinja. Županov hrbet za vse! V neki občini, kakor poroča »Občinska uprava", je c. k. sodišče zahtevalo, da opravi Županstvo po umrlih tudi mrtvaščine. Je menda res mogoče kaj takega zahtevati." Toda teh »županskih dolžnosti," v prenesenem in neprenešenem delokrogu je pa res vse preveč. Bi bilo tudi potrebno nekoliko revizije, kaj naj vse dela župan. Naše mlekarstvo v škripcih. Uvoz tujega surovega masla v Avstriji silno raste. Leta 1909. je bilo uvoženega 842 tisoč kilogramov, 1910. 1. 1413 tisoč kilogramov, 1. 1911 skoro tri milijone kilogramov, 1. 1912 3783.400 kil in leta 1913. do konca septembra, torej v '/4 leta 5,253.000 kil. Večina tega masla pride iz Danskega. Tuje maslo se tako uvažuje, ker so gospodarske razmere na Danskem mnogo ugodnejše, kakor pri nas, vsled česar tam lahko prodajajo maslo po nižjih cenah, kakor se prodaja domače avstrijsko. Ce se hitro kaj ne ukrene, padle bodo cene mlečnim izdelkom, pa tudi za prešiče-rejo se obeta slaba. Kaj vse plačaj občina. Iz neke občine se je ponesrečil njen domačin v premogovniku na Nemškem. Pohabljen se je vrnil s svojo družino domov. Najel pa je za svojo opravo kar cel vagon, od katerega je bilo plačati samo do Heba, do avstrijske meje, ^93 K 35 h, vožnja iz dolnjega Heba na Dolenjsko še pride zraven. In sedaj se menda vsi ti troški zahtevajo od do-movne občine. »Obč. uprava" je mnenja, da jih občini ni treba plačati. Vlomilec Jereb, ki je bil pred poroto obsojen na 8 let ječe, jo je iz ljubljanske jetnišnice popihal. Napravil se je bolnega, zato so ga dali v »Marodezimmer*. Tam je prepilil omrežje, iz rjuh si je pa napravil vrv in je tako prišel srečno iz tretjega nadstropja na prosto. Toda bil je preveč predrzen. Na Viču je s silo vzel fantu Poglaju obleko, se preoblekel in odšel proti Borovnici. Tam je šel v gostilno, kjer ga je pa nekdo spoznal. Poklicali so hitro orožnika, ki je Jereba spravil zopet na varno. Analfabeti, to so taki, ki ne znajo ne brati ne pisati, se ne bodo smeli naseljevati v Severni Ameriki. Komisija bo vse take poslala nazaj. V Trstu so bili na Revoltelli zopet izgredi laških dijakov proti hrvaškim in slovenskim dijakom. Več laških dijakov so zaprli, ker so z za-kovanimi palicami napadli Slovane. Neki hrvaški dijak je v skrajni sili streljal, da se je ubranil, ker so ga hoteli vreči skozi okno. Zaradi teh nasilnosti se je šel slovenski poslanec Rybaf pritožiti k ministru baronu Heinoldu. Na Južni tečaj povede prihodnjo sredo zvečer ob l/2S. uri v »Ljudskem domu" v Kranju g. dr. Šarabon s skioptičnim predavanjem. Slike bodo velezanimive. Ustanovni občni zbor društva obrnikov v Kranju se je vršil v nedeljo, dne 8. marca 1.1. v zadružni pisarni. Predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Potočnik otvori ob 10 uri občni zbor ter pozdravi v svojem nagovoru navzoče obrtnike. Občnega zbora udeležilo se je od 500 povabljenih obrtnikov do 80. Predsednikom zborovanja bil je izvoljen g. Lovro Rebolj, ki v dolgem govoru razlaga namen društva. Konečno bodri obrtnike, da brez razlike strank pristopijo k temu važnemu obrtnemu društvu. K društvu prijavilo je svoj pristop 51 obrtnikov. Po govoru predsednika preide se k dnevnemu redu. G. Rudolf Jeglič prečita društvena pravila ter razloži nekatere zborovalcem nejasne točke pravil. Isti predlaga tudi, da se volitve izvrše z vzklikom, kateri predlog je bil sprejet. Pri nato sledečih volitvah bil je izvoljen predsednikom društva g. Ivan Potočnik, podpredsednikom pa g. Lovro Rebolj, oba iz Kranja. Odbornikom pa so bili izvoljeni gg. Peter Kobal, Jernej Tomelj, Franc Holzhacker, Ivan Šuštaršič, Josip Zmet, Jernej Ručigaj, Rudolf Florjančič, in Anton Drukar vsi iz Kranja in gg. Franc Bajželj iz Stražišča in Josip Rajgelj iz Orehka. Namestnikom pa se izvolijo gg. Josip Fuso, Rudolf Jeglič, oba iz Kranja, Anton Markelj iz Tržiča, Valentin Ješe iz Srednjega Bitnja in Janez Pelko z Visokega. Gg. Ivan An zel c v Kranju in Andrej Ribič pa se izvolita preglednikom računov. Po izvršenih volitvah zahvali se g. Ivan Potočnik za izvolitev predsednikom ter omenja, da bo storil, kolikor je v njegovi moči, da se bode društvo pod njegovim vodstvom razvilo. Konečno zahvali se še g. Lovro Rebolj za izvolitev podpredsednikom ter omenja,' da bo prva naloga odbora, A&j.PtV j pravi do prihodnjega občnega zbora spremembo 5 pravu, v kdlikdf le rW*^ koristim. Nato zaključi predsednik občni zbor s pozivom na zborovalce, da agiurajo, da pristopi k društvu čim več članov. — V Kranju, dne 13. marca 1914. Predsednik: Ivan Potočnik. Življenje Jezusa Kristusa v kinematografu -Ideal« v Ljubljani, ki se je pričelo predvajati v petek 20. t. m., je doseglo najlepši, najpopolnejši uspeh. Slika je jako fino izvedena in krasno barvana in se ne more primerjati nobeni dosedaj kazanih. Nele po zadržaju marveč tudi po umetniški izvedbi je ta film velikega pomena in bode vsakega zanimal. Film, ki se kaže v Ljubljani, je popolnoma nov in nepokvarjen, zato so slike jnsne, čiste, brez migljanja in tresenja. Predvajanja so mojstrsko spremljevana po prikladni godbi na harmoniju. Kdor hoče res kaj lepega, naj pohiti te dni v Ljubljano. Rojstvo, življenje, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa se bode predvajalo v soboto 18., nedeljo 19. in ponedeljek 20. aprila t. 1. v kinematografu I. Nadišar, hotel »Nova Pošta" v Kranju. — Ta najnovejši ter najlepši popolnoma barvasti umotvor, katerega je izdelala svetovno znana tvrdka Pathe Freres, se nikakor ne da primerjati z dosedanjimi izdelki te vrste. Dolgost tega filma obsega 2090 m in traja vsaka predstava poldrugo uro. Predstave se bodo vršile pri le m sporedu v soboto od pol 2. ure pop. v nedeljo in ponedeljek pa že od 9. ure dopoldne, vsako poldrugo uro, neprenehoma do 9. ure zvečer. Nihče naj ne zamudi te redke prilike in naj si ogleda ta do sedaj največji in najkrasnejši film te vrste. V zadnjem trenotku, ko se zaključuje zbiranje naročil na turške.srečke k prihodnjemu žrebanju dne 1. aprila t. L, pri katerem bo znašal glavni dobitek 400.000 zlatih frankov, moramo žal sporočiti, da se oddajajo turške srečke le še to pot na mesečne obroke po samo 4 krone 75 vinarjev, kajti od 1. aprila t. 1. naprej se bodo mesečni obroki primerno zvišali. Kdor ima torej V zavodih za pljučna zdravljenja Med temi v Davosu Jirosi, Mer anu, Arku It A koi dobro obneslo sredstvo v stolni rabi-SIMNJI "Roche olajša lu odstranjuje obolelosti sopil v primeroma kratkem času. H SIROLINuRoche 5e jako slasten, tek prouaročuloč lu učinkuje sel o ugodno na splošni pocuiek. Izvirni zavoj aK.#.~ 3* dobi v vseh lekarnah. namen, naročiti to izborno srečko pod starimi §ogoji glasom današnjega oglasa .Slovenske traže", na) to stori takoj in opozori na to tudi svoje prijatelje in znance. •Zgodbe sv. pisma*, katere je izdala družba sv. Mohorja, se bodo med ljudmi poizgubile, ako se ne bodo dale vezati. Škoda bi bilo lepe knjige, ki ima trajno vrednost. Neki č. g. župnik je nabral pri Mohorjaiiih svoje župnije veliko izvodov zgodb in jih je poslal naši knjigoveznici, ki jih je trdno in lepo vezala. Za oba zvezka z zlatimi napisi m rdečo obrero se računa le deset kron vez-nine. Knjigoveznica Tiskovnega druStva se naj-topleje priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v lično izvrševanje vseh knjigo-veikih del. RAZNOTEROSTI. Dunaj, 19. marca. Pri volitvah v 3. volilnem razreda so danes krščanski socijalci zmagali celo v 16. okraju, kjer so doslej imeli večino soci-jalni demokrati. Vohuni. V Krakovu je bil obsojen visoko-iolec Jožef Rowinski, ki je vohunil za Rusijo, na 4 leta ječe. Žet&a francoskega finančnega ministra morilka. .List »Figaro" je dolžil francoskega finančnega ministra Caillauxa, da je na nepošten način dobival od bank denar zase in za svojo stranko. Ministrova soproga je pa prišla obiskat ravnatelji tega Usta in ga je ustrelila z revolverjem, da je kmalu potem umrl. Minister je odstopil in njegovo ženo so zaprli. Državne francoske ljudske Sole so popolnoma brezverske. Katoličani so primorani v te šole pošiljati svoje otroke, drugače morajo plačevati velike globe, ali pa iti v ječo. Zoper to krivico so protestirali francoski škofje in zahtevajo, da naj se v deželi svobode pusti katoliškim starišem prostost, da bodo smeli svoje otroke pošiljati v katoliške šole. Steckenpferd milo od Bergmann & Co., Tetscbes ob Eibl je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z odrom na negovanje kože in telesne lepote. Tisoči prizna!nih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko »Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo. Na tedenski semenj v Kranju dne 16. marca je bilo prignanih: domače govedi 161 za pitane vole .... 86 v bosenske . . — ^ za srednje pitane vole 78—80 . hrvaške . . — 3 za aepftane vole . . 74—76 . telet.....4 £ za teleta 98 — K domačih prašičev 31 *i za pitane praiiče , . . 1*18 . hrvaških . . — za prašiče za rejo . . . 0'— . domačih koz — ^ za bosensko goved . . 0.— . dosi&čih ovac — za domače ovce . . . 0— , Za 100 kg: pšenice.....24'- K detelja.....160 K rži......20.— . seno......10-- . ječmen.....19*— , pšenična moka . kg 040 . oves......17*— . kaša......f>32 . koruza.....17— . ješprenj ... . 0 28 . ajda......25— . maslo .... . 3— . proso ..... 21*— . jajce......0.6 . krompir .... 4 — . drva (trda) (klaftra) 20*— . fižol (rdeč) . . . 28— . drva (mehka) . . I0-— . koks......30-— . Godovi prtn. tedna. Nedelja (22) sv. Benvc-nut; ponedeljek (23.) sv. Viktorin; torek (24.) sv. Oabriel; sreda (25.) Oznanenje M. D.; četrtek (26) sv. Emanuel; petek (27) sv. Rupert; sobota (28) sv. Janez Kapistran. Prek licu je m očitanje goljufije, izrečeno proti Antonu Perne, Povlje št. 5 ter obžalujem, da sem ga žalil. Povlje, dne 17. marca 1914. Andrej PerAid, Povlje št. 9. ▼ fientairjn pri Kranju se dobi w najem gostilna na Jani'. Natančneja pojasnila o oddaji daje Hraetliica ii milna t terja. Mnogo izdatneja kot ribje olje je Scottova emulzija iz ribjega olja. Dokaz temu je, da so že v desetletja preizkušeni Scottovi se tavi popolnoma odstranjene vse kvarljivosti ribjega olja, kakor: težka prebava, zopern duh in okus. Scottova emukija je v resnici tako lahko prebavljiva in tečna da se daje lahko najmajšemu v zibelki in se izkaže posebno koristno pri dobivanju zobkov. Vživanje Scottove emulzije za-sigura malemu zemljami močno okostje in razvito telo, najboljše in najpotrebnejše orožje za nadaljni življenski boj in obstanek. Zato ne dajajte otrokom ribjega olja, ampak dajte jim kot smetana sladko Schoilovo emulzijo iz ribjega olja, katera vpliva poleti in pozimi popolnoma jednako na otroka. ar. Cena originalni steklenici j« 1 K ' 60 v. Dobi s« v vseh lekarnah. Kdor posije 50 v t tnamkah na SCOTT A HOVVNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta casopia, dostavi m mu ena posilstev polom lekarne za poizku&njo. PISARNA sa urejevanje splošnih gospodarskih sadev J. Rozman, Kranj. I. Denarni promet: izposiovanje po- sojil v vseh objikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, Industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—25 Za pokrivanje kozolcev se dobijo že narezane deshe M0 in 1*20 m dolge. Po naročilu tudi daljše. Dalje se dobijo laf£ za kozolce in rimelfii za streho po 3/4 cm, 4/4 cm in 4/5 cm močne. Na razpolago vsaka množina. Zabret & Komp.9 Britof pri Kranju B B ä o. B g 0 o- "O ej § i •5 g p ? • I £ -o ' o ** S. ■** 1 i Bi « □ CA D B tf o ta || && O N B -a o