/8*?. 43 Z

i'  i<A7a ^

4Z46> /  J 'uL

V’ LJUBLJANI 1851.
Natijnil Joshef Blasnik.

KER t SHAN t SKI KATOL.SHKI

N A

nar

• V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht
Gofpod Gofpod
ANTON ALOJS,
Ljubljanfki fhkof, 8ga veliziga travna l83o,
dovolili.

DRUSIGA NATI,SA.

Na prodaj per
ADAM HENR. HONU,
bukvovesu in kupzhevavzu f’ popirjcm.

En Gofpod je, ena vera, en ker Ji. En Bog
injOzha je v Jih, Meri je zhes vje, in po
in v ’ naj v jih.  Efes. 4, 5 — 6.

K A S A L O.

Od kerfhanfkiga nauka fploh . .

Od vere..

Pervi zlilen vere, od Boga ftvarnika

lil

JStran

i

*


i {

•Vi-

■ r

S it* V; .

*io

.’.■{.*■£■

' ’ \ O E
i:

•*’ *' %  5'

■: ‘ 1

,

.

. ..



. , V - fV> t't,

■» • « . • • • *•*»'• *
*■ ‘ - . * .. •- ' -v- ’ : ;

,  . : :vv  iir.

, ■ ' >' '• :J. ■  . . i ■ *  «. • ” ' -

.

Ati • ;  Mf> \ ■.

, v  .....

, , , , . {.nod:. r

-,c

'sO

• ; .E ■

. JI : £

E,--. i



• • . * ■

* • * J ■ . ' M  _ v i ti i i 1  j

> • • * '-.Oti i

. ’ . , : ' !.i .

-

I

Od kerfhanfkiga nauka fploh.

Kaj naf uzhi kerfhanfki nauk ?

fikerfhanfki nauk naf uzhf Boga fposnati, in
mu tako flushiti, de fe f’ pomozhjo gnade hoshje
svelizhamo.

Ali nam je slo potrebno vediti kerfhanfki
nauk ?

Slo nam je potrebno vediti kerfhanfki na¬
uk, ker je Bog sato Kvaril zhloveka, de bi ga
fposnal, mu flushil, in fe svelizhal; kar mu pa
ni mogozhe, zbe ne ve Jesufovih naukov.

Kako pa svemo. kaj je Jesuf uzhil?

Svemo, zhe v’ zerkvi poflufhamo boshje
namellnike, ki nam Jesufove nauke osnanujejo,
in zhe verno beremo bukve, ki fo Jesufovi na¬
uki v’ njih fpifani. „Vera je is poflufhanja.’ 4
Rimi. 10, 17. „Namefti Kriftufa fmo ^oflani,
kakor bi Bog fkosi naf opominjal. 44  2 Kor. 5 , 20.

Koliko poglavitnih delov ima kerfhanfki nauk?

Kerfhanfki nauk ima pet poglavitnih de¬
lov: vero, upanje, ljubesen, fvete sakramenle
in kerfhanfko pravizo.

I

Pervi del.

Od kerfhanfke katolfhke vere.

Kaj je vera 'katoljhkiga krijtjana P

era katolfhkiga kriftjana je dar boshji, zhes-
natorna luzh, od Boga mu vlita zhednoft, fko-
si ktero vfe sa ref ima in terdi, kar je Bog ra-
sodel, in kar katolfhka zerkev sappve verovati,
naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne.

Saka j pravimo, de vera je dar boshji?

Sato, ker noben zblovek ni bil vreden da¬
ru vere, in bi je f’ fvojimi deli nikoli ne bil
saflushil, ako bi mu je Bo'g is fvoje milofti ne
bil dal. To naf uzhi Jesuf rekozh: „Nihzhe

ne more k’ meni priti, ako ga Ozhe ne vlezhe,
kteri me je poklal.“ Jan. 6, 44* ,,'Sakaj is mi¬
lofti fte, svelizhani poftali fkosi vero, in to ne
is febe, sakaj bosliji dar je to J’' Efesh. 2 , 8.

Sakaj pravimo , de je vera zhesnatorna luzh?

Sato, ker fkosi njo fposnamo k’ svelizha-
nju potrebne refnize, kterih bi f’ fvojo pame¬
tjo ne bili nikoli fposnali.

Nafha pamet po fvoji natori ni vligavedo-
zha, lo je le fam Bog, in fkosi poverbahi greh
je tako otemnela, de le nektere refnize, in fhe
teh prav ne fposna. t 5 kosi f. vero fhe le
prav fposnamo Boga in njegove popolnaraafti,
dolshnofti do njega, dolshnofti do febe, do
blishnjiga in do drugih ftvari; fkosi njo fpošna-
mo boshjo previdno!!, ktera zeli fvet, in per-
godbe ljudi vlada, (visha), refnizo od vezhniga
svelizhanja pravizhnih v’ nebelih, in vezhniga
pogubljenja grefhnikov v peklu, neiimerjozh-
nofl; zhlovefhke dufhe, in fkosi njo svemo po¬
trebne perpomozhke k’ svelizhanju i. t. d. Teh
refniz bi ne bili nikoli fposnali, ako bi jih Bog
nam ne bil rasodel, nafhiga uma ne bil ras-'
fvetlil, in nafhih ferz • f’ Tvojo gnado k’ vero¬
vanju perpravnih ftoril. Torej pravi prerok
Isajia. „Ljudflvo, ktero je v’ temi hodilo, je
veliko fvetlobo vidilo, prebivajozhim v’ desheli
fmertne Tenze je luzh safjala . 44  Isa. o, 2. To
je, ljudem, ki To bili v’ nevednofti, v’ neveri,

Te je Jesuf nebefbka luzh perkasal, in jim fko¬
si osnanovanje fvete vere pamet 'rasfveflil, de ..
fposnajo, kaj jim je verovati in ftoriti, de vezh-
110 shivljenje dofeshejo.

Sahaj pravimo, de vera je od JBoga krijtja-
nu vlita zhednojt?

Sato, ker pofvezhujozha gnada boshja, ki
jo je kriftjan she per f, kerftu sadobil, zhlo-
vefhko voljo perpravno flori, de vfe to sa ref
ima in terdi, kar je Bog rasodel in obljubil; de
vefelje do teh refniz sadobi, in s’ njeno po-

4

mozhjo po refnizah fvete vere shivi, in fe vezh-
niga shivljenja vredniga flori.

Kaj je po kerjhaafko haloljhko verovati?

Je vfe sa ref imeti in terditi, kar je Bog
rasodel, in kar zerkev verovati ukasuje, naj bo
v’ fvetim pifmu sapifano ali ne.

Sahaj moremo vje ierdno verovati , har je
Bog rasodel?

Sato, ker je Bog vezhna refniza in mo-
droft, ki ne more golufati, ne golufan biti.
Torej ne dajmo fe v’ veri nizh premotiti, in
raji martre in fmert terpimo, kakor de bi ka¬
ko refnizo fvete vere savergli, S. Pavel pravi:
„Nekteri fo, kteri vaf motjo, in hozhejo pre-
verniti evangeli Kriftufov. Ali defiravno bi mi,
ali angel is nebef vam kaj osnanoval rasun te¬
ga, kar fmo vam osnanovali, naj bo preklet/ 4
Galazh, 1 , 8. j,Naj ne bomo vezh (ko) otrozi
omahljivi, de naf ne bo gonil fem ter tje vfak
veter uka po zhlovefhki hudobii, po svitofti,
f’ klero naf hozhejo v’ smoto saplefti.“ Efesh.
4j 14-

Apoftelni in marierniki nam dajo nar lep-
fhi sglede terdnofli v’ veri. 4 Sovrashniki vere
lo jih nar gerfhi in hujfhi , ko fo mogli, mar-
trali, jih na kole raspenjali, po shivinfko gaj-
shlali, f’ fkirami fekali, s’ rasbeljenim shelesam
shgali, na sherjavzi pekli, s’ gorezhimi rezhmi
namasali in take sashgali, f’ shagami shagali,
v’ vrelim olji kuhali, s’ kamni pobijali, s’ kol-
mi do fmerti tepli, flreljali, divjim sverinam

sa jed metali i. t. d. pa vender Te nifo dali v’
veri premotiti, veliko bolj fo fe vefelili, in sa
slo frezhne fhteli, de fo imeli perloshnoft sa Je-
sufa terpeti. Heb. 11. j

Sakaj fmo dolshni vfe verovatikar nam
katolfhka zerkev verovati ukasuje?

Sato, kec fp ona nikoli ne smoti v’ refni-
zah fvete vere , ko je Iteber in terdnoft refnize,
in ko je Jčsuf pred vfo smolo varuje. ,,Pole
jeft lim s’ vami vfe dni do konzhanja fvela.* 4
Mat. 28, 20.

Ali je katolfhka vera k ’ svelizhanjupotrebna? ■

Katolfhka vera je vfakimu zbloveku k’ fve-
lizbanju potrebna, - ker bres vere ne' more no¬
beden Bogu dopalli, torej tudi ne svelizhan biti.
,,En Gofpod je, ena vera, en kerft.“ Efesh.
4 , 5 . ,,Kadar fe bo pokasal Gofpod Jesuf od

neba s’, angeli fvoje rnozhi, v’ plemenu ognja,
kteri fe mafhuje nad njimj, kteri Boga ne po-
snajo, in kteri nifo pokorni evangelju Gofpoda
nafhiga, Jesufa Kriftufa, ti bodo v’ pogubljenji
vezhno lerpljenje prejeli od oblizhja Gofpodo-
viga,“ II. Tefalonizh. 1, 7 -— g. .

Je li’ svelizhanju sadojii, de katolfhki kri-
Jijan le v' ferzu veruje , kar je Bog rasodel?

To fhe ni sadofti, on more ludi:

1) Svojo vero v’ delih kasati:

„Kaj pomaga moji bratje, ako kdo pravi,
de ima vero, zhe pa del nima, ga bo mar sa-

6

mogla vera svelizhati.” Jak. 2, 14. „Kakor je

telo bres dufhe mertvo, tako je tudi vera bres
del mertva.“ Jak. 2, 2 6 .

2) Kar v’ ferzu veruje, kadar je savoljo *
zhalli boshje in sveiizhanja blishnjiga treba, tu¬
di s’ uftmi ozhitno prizhati.

„Kterikoli me bo fposnal pred ljudmi, ga
bom tudi jeft fposnal pred Tvojim Ozhetam,
kteri je v’ nebelih. 44  Mat. 10, .32. „Ako bofh
f’ Tvojimi uftmi fkasal vero na Gofpoda Jesufa
in v’ Tvojim ferzu veroval, de je Bog njega od
mertvih obudil, bofh svelizhan. Sakaj f’ fer-
zam fe veruje k’ pravizhnofti, s’ uftmi pa fe
vera kashe k’ sTelizhanju. 44  Rim. 10, 9. 10.

Ko je S. Pavl v’ jezhi sapert bil, fe mu je
po nozhi Gofpod perkasal, in mu je rekel:
4 Stanoviten bodi, kakor fi od mene v’ Jerusale-
mu prizheval, tako morefh tudi v’ Rimu pri-
zlievati. 44  Apoft. djan. 23, 12.

Kdaj more krijijan od vere s ’ njimi jpri-
zhevaii?

1) Kadar je od oblaftnikov savoljo vere
vprafhan. 1) Kader flifhi soper vei-o govoriti,
in fhe fofebno takrat, zhe previdi, de ho kdo
s’ njegovim molzhanjem v’ smoli poterjen.

r Smemo kterikral vero satajiti ?

Nobenkrat je ne fmemo satajiti, temuzh
raji moremo umreti, kakor pa vero satajiti.

Jesuf pravi: „Kdor me bo pred ljudmi

satajil. tega bom tudi jeft satajil pred Ozhetam.
kteri je v’ nebelih, 1 " Mat. 10, 33. Kdor fe bo

n

mene jn mojih beledi framoval, tega Je bo
t Sin zhlovekov framoval, kadar bo prifhel v’
fvoji, Ozhetovi in fvetih angelov zhalli. Luk.
9, 26.

I Je dolslmoji v' veri rafti , in jo v' Jebi Vi¬

lerjev ali?

Dolshnofi: je, sakaj vera je velik dar boshji,
in njo sgubiti, ali v’ nji oflabeti je velik greh.
Zhe Ji pa zhlovek ne persadeva fvoje vere srni-
rej bolj fposnovati, fe vedno v’ nji uterjevati,
bo v’ njem oflabela, in fzhafama jo bo zlo
sgubil, in vezhno svelizhanje sapravil.

Kaj more krijijan Jioriti , de bo v' veri
mozhnejfhi perhajal?

1) More fvoje ferze od grehov ozhiftiti, in
V  fe Bogu in refnizi is ferza vdati: „Moj uk ni

moj, ampak tega, kteri me je poflal. Kdor bo
hotel njegovo voljo ftoriti, bo uk fpofnal, zhe
t  je is Boga.“ Jan, 7, 17. ,,Evangeli je boshja
mozh v’ svelizhanje vfakimu, kteri veruje/'
Rimi. 1, 16.

2) t Skerbno in verno boshjo befedo poflu-
■ fhati in brati.

{  3 ) Nagnenja, ki fo verovanju nafprotne,

laftno ljubesen in famoglavnoJl ukrotiti, in po-
nishen biti.

4) Jesufovim naukam pokoren biti, in fvoje
mifli, shelje, befede in dela po njih ravnati in
obrazliati.

<

8

lutko grefhi krijtjan soper vero?

Grefhi: 1) zhe fe refniz fvcte vere ne

uzhi, in boshje befede ne premifhljuje. 2) Zhe
kake refnize ne veruje, ko je sanikern v’ po-
flufhanji boshje befede. 3 ) Kadar ne mara ali
je v’ pravi veri, ali pa ne. 4 ) Kader vfega ne
veruje, kar katolfhka zerkev verovati ukasuje.
5 ) Ako fe vere framuje. 6) S’ nevero. 7) Zhe
v’ tako drufhino hodi, kjer njegova vera flabi.
8) S’ molzhanjem, kadar fliflii druge veri ali
pollavam f. evangelja nafproti govoriti, in pre-
vidi, de bi njegovo fvarjenje pomagalo; ali pa,
de bi jim dopadel, zlo s’ njimi potegne in ref-
nizo sanizhuje.

«

Kaj je hrijijanu Jiorili . kader ga fkufhnja-
ve soper vero nadleshvajo ?

1) 4 Si more persadevati takih fkufhnjav,
prej ko more, fe snebiti. 2) Vero v’ to refni-
zo obuditi, savoljo ktere je fkufhan. 3 ) 4 Se
pred Bogam ponishati, in ga sa gnado profiti,
de bi ga v’ tej refnizi poterdil, in ne prevezh
nepokojin savoljo tega biti; temuzh v’ Boga
saupati.

Ali samoremo po kal olj liki veri shiveli?

Is fvoje laftne mozbi ne samoremo, ker je
nafha natora popazhena, f’ pomozhjo gnade
boshje pa samoremo shiveli po veri; tode mo¬
remo Boga sa njo profiti.

9

Od hod vemo fhe dan danafhni, kar je
Bog rasodel ?

Kar je Bog rasodel, 'vemo is sapifane
in nesapifane  boshje befede.

Kaj je sapifana boshja befeda.

Sapifana bosbja bofeda, ktero tudi fveto
pifmo imenujemo, fo vfe tifte bukve Ilariga in
noviga teftamenta, ktere fo fveti moshje od fve-
tiga Duha navdihnjeni fpifali, in jih je katolfhi
. ka zerkev sa take fposnala in poterdila.

Kaj sapopadejo Jploh Jebi bukve Jtariga
teftamenta ?

Vfe, kar je Bog od ftvarjenja fveta do Je-
sufoviga prihoda na fvet ljudem rasodel, in bo¬
ril , de bi svelizhani bili. Is teh bukev fe uzlii-
mo, de fo vfe rezhi od Boga vftvarjene, de
zhlovek je pprvo pravizhnoft in fvetoft s’ nepo-
korfhino do fvojiga ftvarnika sgubil, de fam
od febe je popazhen in hudoben, de nemore
v’ nebefa priti; de ufmiljeni Bog je popazheni-
mu zhloveku odrefhenika obljubil, v’ kteriga
fo sbe pravizhni Ilariga teftamenta verovali in
upali i. t. d.

Kaj fploh v ’ febi sapopadejo bukve noviga
teftamenta ?

Kar je Jesuf sa nafhe svelizhanje ftoril in
uzhil. Popifujejo njegovo rojftvo, njegovo sbiv-
ljenje, prezhudno /pozhetje in zhudeslie, prero¬
kovanja, sglede, ki nam jih je dajal, terplje-

10

nje in /meri, od fmerti vftajenje, vnebohod,

• rasfhirjenje katolfhke zerkve po apoftelnih.

Is kterih bukev je j. pijmo Jiariga iejtamenta ?

Je is bukev, ki fo sgodbe, nauki in pre-
rokevanja v’ njih. Ki fo sgodbe v’ njih, fo pe¬
tere bukve Mojsefove, perve povedo od ftvarje-
nja fvela, od raftenja in rasfhirjenja zhlovefh-
kiga rodu po fvetu, v’ drugih je odhod Isra-
elfkiga ljudftva is Egipta popifan; v’ tretih,
kako morejo Israelzi ozhitno in unanjo. flufhbo
boshjo opravljati; v’ zhetertih je popifano Isra- ,
elfko ljudftvo in njegovo ras deljenj e; v’ petih
fo vfe zapovedi, ktere je jim Bog dal. Potim
fo Josuetove bukve, bukve fodnikov, zhetvere
bukve kraljev, dvoje bukve kronike, Esdrove
bukve, Nehemijeve bukve, dvoje' bukve Maka-
bejev, Jobove bukve, Rutine bukve, Juditine
bukve, Efterne bukve, Tobijeve bukve.

Ki fo nauki v’ njih, fo: pfalmi, pripovifti,
pridgar, vifoka pefem, modroftne bukve, Jesuf
t Sirahov.

Ki je prerokovanje v’ njih, fo: Isaija , Je¬
remija, Ezehiel in Daniel. Potlej Jona, Hagej,
Osej, Joel, Amos, Abdija, Alihej, Nahum, Ha-
babuk, Sofonija, Zaharija in Malahija. Pervim
fhtirim fe pravi veliki, dvanajftim poflednjim
mali preroki, ker fo nam p er vi vezh, ti pa
manj sapifaniga prerokovanja saputlili.

Is kterih bukev je f. pijmo noviga Iejtamenta?

Je is fhtirih evangeljev: is evangelja f. Ma-
tevsha, f. Marka, f. Lukesha in f. Janefa, is

I #  11

ftpoftolfkiga djanja, is fhtirnajft liftov f. Pavla;
eden do Rimljanov, dva do Korinzhanov, eden
do Galazhanov, eden do Efeshanov, eden do
Filipljanov, eden do Kolofanov, dva do Tefalo-
nizhanov, dva do Timoteja, eden do Tita, eden
do Filemona, eden do Hebrejev; lili f. Jakopa,
dva lifta f. Petra, trije lifti f. Janesa apoftelna,
en lili f. Juda, in fkrivno rasodenje f. Janesa;

J z/um fo bogabojezhi moshje , ki Jo pifali
f'veto pijmo Jploh f pr izit ali , de jih je Bog
pojial.

1 ) S’ zhudeshi, ki fo jih delali, ki jih
nobeden drug delati ne more, kakor le Bog
fam, ali komur Bog mozh da.

3) t S’ prerokovanjem, ker fo take prihod-
ne rezki napovedovali, kakor fo fe* potlej godi¬
le, ki jih le Bog fam ve, ali komur jih Bog
rasodene.

3) S’ refniz&mi, kterfe fo uzhili, kterjh pa
is fvoje laftne pameti nifo mogli vedi ti, ampak
le is rasodenja boslijiga.

Kako Je Jprizha , -de je sgoli rejniza , kar
je v' J. pijmu noviga tejiamenta ?

t Se fpfizha, ko fo apoftelni vfe pifali, ki
fo bili fveli bogabojezhi moshje, svefti tovarfhi
Jesufovi, od njega v’ vlim poduzheni, prizh.e
vlili njegovih del, fo vfe dobro vedili, kar je
uzhil. torej fo lahko refnizo povedali. Salo fe
fmemo terdno sanefti, de je vfe ref, kar je v’
fvetim pifmu.

12

Jesuf fam, ki jih je nar bolj posnal, jim pravi,
de bodo od njega prizhevali, ker fo od sazhet-
ka per njem bili Jan. i5, 27.

S. Janes fam od febe in od tega, kar pi-
fhe, pravi: „In ta, ki je vidil, prizhuje, in

njegovo prizhevanje je refnizhno, in on ve, de
refnizo govori, de tudi vi verujete, 44  Jan. 19,
35. In f. Lukesh pove od febe in fvetiga evan-
gelja tako. „Kakor fo nam isrozhili ti, kleri fo
od sazhetka farni vidili, in fo bili .flushabniki
Gofpodove befede, fe je tudi meni prav sdelo,
kleri tim vfe fkerbno od sazhelka isprafhal, po
verfti tebi popifati, preljubi Teofil. 44  Luk. 1,
2 — 3,

De je vfe ref, kar fo apoftelni pifali in
uzhili, in tako uzbili, kakor fo is Jesufovih uit
flifhali, fe fhe bolj terdno preprizhamo , ker
vemo, de fo f’ pomozhjo in navdihovanjem f.
Duha pifali, in torej fe smoliti nifo mogli. Je¬
suf pravi: „Jeft bom Ozheta profil, in vam bo
dal drusiga Trofhtarja, de per vaf oftane na
vekomaj, Duha refnize, kteriga fvet ne more
prejeti, ker ga ne vidi, in tudi ne posna, vi
pa ga bofte posnali, ker bo per vaf oftal, in
bo v’ vaf. 44  Jan. 14, 16 — 10.

Kadar vaf bodo pa isdali, ne fkerbite, ka¬
ko ali kaj imate govoriti, sakaj tifto uro vam
bo dano, kaj imate govoriti. Sakaj vi nifte tifti,
kteri bote govorili, ampak Duh vafhiga Ozheta
je, kteri bo fkosi vas govoril. 44  Mat. 10,19 — 20.

„Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozha
v’ mojim imenu poflal, tifti vaf bo vfe ushil,

in vam bo vfe povedal, karkoli vam poprej
rezhem. 44  Jan. i 4 > 26.

S. Pavel ni s’ Jesufam shivel, in kini od
lebe tako govori: „Evangeli, kteriga fim jeli

osnanil, ni od zhloveka; jeli namrezh ga nilim
od zbloveka prejel, ali fe nauzhil, ampak fliosi
rasodenje Jesufa Krillufa. 44  Galazh. 11 — i,

Ker Jesuf do konzhanja fveta per Tvojih
(oliane, in je apollelnam fveliga Duha k’ pomo-
zhi poflal, in ozhitno njih nauk sa fvojiga fpo-
sna rekozh: C „Kdor vaf pojlufka mene pojia-
fha. ii  Luk. 10, 16.) tako bi bila pregretima
ofhabnoll nad refnizami fvetiga pifma zviblati,
Jesufu in f. Duhu, kteri v’ fvetim pifmu govo¬
ri, ne verovati.

Sakaj Je fmemo tudi na Jveto pijmo Jiari-
ga tejiamenta ravno iako terdno sanejti, ka¬
kor na tega noviga tejiamentaP

Sato, ko ga Jesuf Tam in njegovi apollelni
poterdijo.

Jesuf in njegovi apollelni per vfaki perlo-
shnolli kashejo na sgodbe, prerokovanja, sapo-
vedi in nauke fvetiga pifma tlariga teftamenta,
in poterdujejo fvoje nauke s’ titlimi refnizami,
kar bi ne bili tlorili, zhe bi ne bilo od Boga
rasodeto. Tako pravi Jesuf: „Vfi preroki in

poltava noter do Janesa fo prerokovali. 44  Mat.
11, i 3 . ,,Kakor je bil Jonas v’ trebuhu mor-

fkiga foma tri dni in tri nozhi, ravno tako bo
fin zhlovekovi v’ ferzu semlje tri dni in tri no¬
zhi, 44  Mat. 12. 40. ..Preifhite pifma, ker vi

14

menite, de imate v’ njih vezimo shivljenje, in
tike fo, ktere od mene prizhujejo.“ Jan. 5, 3g.

„VTe more dopolnjeno hiti, kar je pifano
v’ pollavi Mojsefa in prerokih, in v’ pfalmih
od mene. Tako je pitano, in moglo je biti,
de je Krikuf tako terpel in na tretji dan od
mertvih vkal.“ Luk. 25, 44- 46.

Ali fmejo krijijani f. pijmo brati?

4 Smejo ga brati. 4 S. pifmo je Bog ljudem
dal, de bi le is njega uzhili, kar jim je vero¬
vati, in koriti, de v’ nebela pridejo. Bog pa
hozhe ljudi svelizhati, tako tudi hozhe, de f.
pifmo berejo, y’ kterim fo befede vezhniga
shivljenja.

To poterdijo tudi befede f. pifma. ,,Nepu-
ki bukev pokave od fvojih uk priti, ampak
nozh in dan jih premifhljuj, de derfhifh in
korifh vfe , kar je v’ njih sapifano, takrat bofh
prav in sakopno ravnal. 44  Josue i, 8. „Karkoli
je pifano,* (pravi f. Pavel ) je k’ nafhimu pod-
uzhenju pifano , de fkosi polerpeshljivok in po-
vefeljenje pifem upanje imamo. 11  Rimlj. i5, 14 .

Tudi v’ djanji apokelnov je sapifano, de
pervi krikjani fo befedo prav sheljno poflushali,
in vfak dan pifma pregledovali, ako bi tem ta¬
ko bilo. 17  p. 11 .

Apokelni fo sapovedovali krikjanam, de naj
like bero, in tudi drugim zerkvam (gmajnam
krijijanov ) brati dajo. ,S. Pavel ukashe Kolo-
fhanam rekozh: „Kadar bo per vaf prebran

ta lik. korite, de bo tudi v’ Lavdizejfki zerkvi

15

hran; in tega, kteri je na Lavdizejze, vi beri¬
te/* Kolofh. j, x6. Apoftelni nifo liftov le
fhkofam in duhovnam, ampak gmajnam kri-
ftjanov pifali. c S k  Pavl je pifal Rimljanam, Ko-
rinzhanam, Galazhanam , Efeshanam, Filipla-
nam i. t. d. kar fkafhe, de je hotel, de bi jih
brali, in Te is njih uzhili, kako naj shive; kar
je bilo pa tem perpufheno, je tudi fedanjim
kriftjanam.

Kako Je more J. pijmo brati?

1 ) S. Duha sa gnado profiti, de bi, kar
beremo, v’ ferzu ohranili, in po tem ftorili.

2 ) £ S ponishnim in zhiftim ferzam, in P
pofebno zhaftjo, kakor de bi flifhali famiga
Boga s’ nami govoriti, ker nauki f. pifma fo
zhifta boshja befeda.

3) S’ gorezhimi sheljami fe vernih refniz
od Boga, od Jesufa in sa nafhe sadershanje
nauzhiti, in jih potlej v’ djanji fpolnovati,

4) Ne lohka saftopnih refniz po fvoji gla¬
vi slagati, ampak duhovne vprashati.

3) t Sofebno le take bukve brati, ki fo bolj
sallopne in potrebne: kakor pfalme, bukve mo-
drofti, 4 Sirahove, pridgarjeve, pregovore, To-
bijeve, Jobove, f. evangeli, i. t, d.

Ali je  n’ fvetim pifma noviga teftamenta
vfe sapifano, kar je Jesaf uzhil?

Ni. Veliko refniz fo apoftelni Jesufovi le
s’ befedo uzhili, pa ne sapifali, kar farni po¬
vedo. C S. Pavl Tefalonizhane opominja rekozh:

16

„Bratje, bodite ftanovitni, in dershite isrozhe-
nje, kteriga fte fe nauzhili ali fkosi govorjenje,
ali fkosi nafh lift.“ Tefal. 1, 14.

4 S. Janes pove, de je Jesuf fizer fhe veliko
drugih zhudeshev ftoril vprizho uzhenzov, kteri
nifo v’ teh bukvah sapifani, ti pa fo sapifani,
sato de verujete, de Jesuf je Kriftuf, t Sin bo- .
shji, in de vi, ker verujete, shivljenje v’ nje¬
govim imenu imate. Jan. 20, 3 o. — 3 i. In *
fhe vezh pove: De je Jesuf fhe veliko drusih
rezhi ftoril, od kterib, ako bi fleherne pofebej
popifane bile, menim, de bi zel fvet sadofti
prodoren ne bil sa te bukve, ktere bi fe popi-
fale. Jan. 21,25. „Kar fi od mene flifhal (govo¬
ri fveli Pavel ) pred ozhmi veliko prizh, to
perporozhi fvetim ljudem, kteri bodo samogli
tudi druge uzhite.“ 2. Tim, 2, 2,

Od kod vemo, kar Jo apojtelni le  j’ befedo
azhiži, pa ne sapifali?

To vemo is uftniga isrozhila. — Naftopni-
ki apoftelnov fo refnize, ki fo jih od apoftel- '
nov flifhali , druge uzhili, tako, de fo jih fpet
eden od drusiga svedili do danafhnjga dneva.
Poftavim verne refnize, de je f. kerll tudi otro-
kam k’ svelizhanju potreben, de nedeljo na me-
fti fabote pofvezhujemo, kako naj fe ofer fvete
mafhe opravlja, kako naj fe fveti sakramenti dele,
de fvetnike zhaftiti je dobro in koriftno i. t. d.
fo nam le is uftniga isrozhila snane.

17

Kako fe preprizhamo , de to ujino isrozhilo ,
ki ga imamo , je rejrtizhno Jesufovo in njego-
’ vih apojielnov?

0 t Se preprizhamo is tega, ker ga je katol-

1 fhka zerkev ob v lih zhafih sa Jesufov in njego-

i  vih apoftelnov nauk verovala in osnanovala.

r Kaj je tedaj nesapijana boshja befeda ali
ujino isrozhilo?

t So tifti nauki vere, ki nam gre jih vero-
• vati, in po njih shiveti, ktere fo apoftelni ali

j is uit famiga Jesufa Kriftufa flifhali, ali pa

rasfvetljeni od f. Duha le osnanovali, pa ne sa-
| pifali.

o Kje je ujino irozhilo hranjeno?

'* t Samo v’ kerfhanfki, katolfhki Rimfki zerk-

| vi je llanovitno, svefto in nepopazheno hranje¬
no. Ona farna je od Jesufovih in apoftolfkih
zhafov, in bo do korfzhanja fveta; ona je vfelej
po redu papeshe in fhkofe imela, kteri fo pravi
naftopniki apoftelnov, torej ji more kriftjan vfe
verovati, kar mu sa boshjo befedo osnani, zhe
tudi ni v’ fvetim pifmu, ker jo f. Duh vodi.
u  „Trofhtar pa f. Duh, kteriga ho Ozha v’ mojim
imeni poflal, tifti vaf bo vfe uzhil, in vam bo
vfe povedal, karkoli vam poprej rezkem.“ Jan.

e ; 26 -

; Poflufhajmo nafho mater katolfhko zerkev,

kakor pokorni otrozi, ona je prejela od Jesufa
in njegovih apoftelnov lvete isrozhila, ona jih
L hrani hres popazhenja, in hvalimo Jesufa, ki
sa nafhe svelizhanje vedno fkerhi.

2

18

Is koga tedaj vje svemo, kar nam je vero¬
vati?

Is f. pifma in ukniga isrozhila.

Kaj more vfak zhlovek, kadar fe pameti
save , potrebno vediti in verovati , de bo sveli-
zhan.

1) De je en Bog.

2) De je Bog pravizhni fodnik, kteri vfe
dobro plazhuje, in vfe hudo fhtrafuje.

„Kdor hozhe h’ Bogu priti, more verovati,
de je tem, kteri ga ifhejo. plazhevavez. 44  Heb.
ii, 6.

3 ) De fo tri boshje perfhone eniga bitja,
in ene natore: Ozhe, t Sin in fveti Duh.

„Trije fo, kteri v’ nebi prizhujejo, Ozhe,
Befeda in fveti Duh, in ti trije fo eno.“ l. Jan.
5 , 7.

4 ) De je druga boshja perfhona zhlovek
pokala, naf f’ Tvojo fmertjo na krishu odrefhiti
in vezhno svelizhati.

5 ) De je zhlovefhka dufha neumerjozha.
„Ne bojte fe tikih, kteri telo, umore, dufhe pa
ne morejo umoriti, temuzh bojte fe veliko bolj
tikiga, kteri samore dufho in telo pogubiti v’
pekel. 44  Math. io,  26. „Prah pride fpet v’
semljo, is ktere je bil vset, duh pa fe k’ Bogu
poverne, kteri ga je dal. 44  Pridg. 12, 7.

6) De je gnada boshja k’ svelizhanju po¬
trebna, in de bres gnade boshje zhlovek nizh
s vezhno shivljenje saflushenja vredniga koriti

19

ne more. „Bres mene ne morete nizh flori tip 4
Jan. i5, 5. „Ne kakor de bi premogli is Tebe
kaj mifliti, kakor is febe, ampak nafha pre-
moshnoft je is Boga.“ II. Korin. 3, 5.

Kaj je vfakima katolfhkimu krijijanu snati
sapovedano P

Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je snati sa¬
povedano :

1) Apoftolfko vero.

2 ) Gofpodovo molitev ali ozhenafh.

3) Defet sapoved boshjih, in pet zerkve-
»ih sapoved.

4) t Sedem fvetih sakramentov.

5) Kerfhaiifho pravizo.

Kje je Jojebno sapopadeno, kar katolfhki
kri/ijan verovati more?

Kar katolfhki kriltjan verovati more, je fo-
febno v’ apoftolfki veri sapopadeno, ktera fe
tako glafi:

Verujem v’ Boga Ozheta, vfigamogozhniga
itvarnika nebef in semlje. In v’ Jesufa Kriftufa,
t Sina njegoviga ediniga, Gofpoda nafhiga. Kteri
je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije de¬
vize. Terpel pod Ponzjam Pilatusham , krishan
hil, umeri in v’ grob poloshen. ..Shel je pred
pekel, tretji dan od fmerti vltal. t Shel je v’
nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vfigamogo¬
zhniga. Od ondod bo prifhel fodit shive in
mertve. Verujem v’ fvetiga Duha. Eno fveto,
katolfhko zerkev, gmajno Kotnikov, Odpufha*

2  *

20

nje grehov. Vkajenje mefa. In vezimo sliivlje-
nje. Amen.

S cikaj pravimo , apojiolfka vera?

Salo, ko fo jo apokelni sloshili.

Ali je nam krijijanam dobro in korijtno
apojiolfko vero vediti?

Dobro jo je vediti: 1) ker fe ob kratkim

na vfe poglavitne refnize f. vere fpomnimo,
kadar jo molimo.

2) t Smo v’ nafhi veri mozhno poterjeni,
ker vemo, de ravno te refnize verujemo, ki fo
jih apokelni verovali in uzhili.

Koliko delov ali zhlenov ima apojtolfka vera?

Apokolfka vera ima dvanajk delov ali zhle¬
nov.

Od 12 delov ali zhlenov apoftolfke
vere.

Pervi zhlen: Verujem v’ Boga Ozheta, vfi-
gamogozhniga kvarnika nebef in semlje.

Bog, flvarnik vfih rezhi.

Kdo je vfe Ji varil?

Bog je nebo in semljo in vfe, kar je kva¬
ril. „V’ sazhetku je Bog kvaril nebo in sem¬
ljo/ 4  I. Mojs. 1, 1.

21

Kaj pomeni bejcda Ji var iti?

Befeda ft vari ti pomeni, is nizh kaj ftoriti.

Is koga je Bog rje Jivaril?

Is nizh je Bog vfe ft varil, ker je pred,
dokler Bog vliga ni ftvaril, le Bog fam bil.

Kako je Bog is nizh rje Jivaril?

t S’ Tvojo vligamogozhno voljo; kar hotel je,
pa je bilo. ,,Bog je rekel; naj bo, in bilo je.‘ 4
I. Mojs. i.

Kaj nam pove Jveto pijmo od Jivarjenja
Jveta ?

De je v’ sazhctku Bog ftvaril nebo in sem-
1 jo; semlja je bila pa pufta in prašna, in terna
je bila zhes fhirjavo bresnov, in Duh boshji
je bil fproftert zhes vode, in potlej je v’ fhe-
ftih dneh vfe ftvaril. Pervi dan fvetlobo. Dru¬
gi dan je Bog rekel: Bodi firmament med vo¬
dami, in raslozhi vode od voda. Tretji dan
je Bog rekel: Naj Te fbero vode, ktere To pod
neham, na en kraj skupej, in Tubo Te pokashi:
In je rekel: Posheni semlja seljfhe in rodovit¬
ne drevefa. Zheterti dan je Bog rekel: Naj po-
ftanejo luzhi na nebu, in naj lozhijo dan in
nozh, in naj boda sa snamnja in zhafe, in dne¬
ve in leta; in je ftvaril fonze, luno in svesde.
Peti dan je Bog rekel: Rodite vode lasijozho

shival,- in kar leta nad semljo pod firmamen-
tam nebef. In ftvaril je ribe, vfe shive in gi¬
bljive ftvari v’ vodi, ptize in vfe, kar leta po
fvojim rodu. 4 Shefti dan je Bog rekel: Prodi

22

semlja shivali po Tvojim rodu, shivino in lasi-
jozhe shivali in sverine semlje po Tvojim rodu.
In poTlednjizh je zhloveka kvaril. I. Mojs, 1,

Kaj je Bog Jedmi dan Jtvaril?

Bog Tedmi dan ni nizh kvaril, ampak je
pozhival (to je- je nehal od Ttvarjenja)  in
ga je poTvetil, de hi tudi mi Thek dni v’ te¬
dnu delali, Tedmi dan pa pozhivali, ga s’ do¬
brim delmi poTvezhevali, in Te vezhniga pozhit-
ka v’ nebelih vredne delali.

sili Bog sdaj nizh ne dela , kar je Jvet
Jtvaril?

Bog The vedno dela; T’ Tvojo vligamogozh-
nokjo, modrokjo in dobroto Tvet in vTe kvari
ohranuje, obdershi in jim okanik daja, on kori,
de Te na Tvetu v Te na Tvojim meku, vTe v’ Tvo¬
jim zhaTu godi, vTe obrazha in vlada ali visha.

„Moj Ozha do sdaj dela, in jek delam.“
Jan. 5, 17.

„Kako bi kaj okanik imelo, ko bi Bog ne
hotel! VTe je njegovo djanje od konza do kon-
za.“ Modr. 7, 8. „Bog vTe po Tklepu Tvoje vol¬
je ravna. u  Efeh. 1, 11. „GoTpod, kako velike
in zhakitljive To tvoje dela! vTe li modro koril,
semlja je polna tvoje lakine. — VTe kvari zha-
kajo, de jim daTh jed v’ pravim zhaTu. Ako
Tvojo roko odpreTh, To vTe T’ tvojim blagam
nalitene. Ako pa Tvoje oblizhje TkrijeTh, Te pre-
kraTliijo, zhe jim Tapo vsamesh, poginjejo, in
spet prah poftanejo.“ PTalin. io3.

25

Sa koga Bog Jhe JoJtbno fkerbi?

Sa zhloveka, ker on fam je po boshji po¬
dobi vliva rje n, fam samore Boga prav zhaftiti,
hvaliti, moliti in f’ svetlim fpolnjenjem boshjih
sapoved v’ nebefa priti, in k’ temu mu Bog
gnado daja; Bog obrazha, kje, kdaj, in v’ ka¬
kim zhafu naj kdo shivi, in kako naj fe mu
godi. ,,Bog je, kteri v’ vaf daja, de hozhete
in tlorite, kar je njegova fveta volja. 44  Filiplan,
2 , i3.

Sgodbe, ki fo v’ f velim pifmu’ sapifane naf
od te refnize terdno preprizhajo. Adama je Bog
v’ lep vert fparadish) potlavil, v’ njim je bil
s’ vtim potrebnim prefkerbljen. Ko je grefhil,
fe Bogu samirel, in gnado boshjo sgubil, ga
lizer Bog po pravizi fhtrafa, is raja issbene, pa
ga vender fbe f’ potrebnim shiveshem prefker-
bi, in mu fhe odrefhenika poflati obljubi,
kteri je tudi v’ fvojim zhafu na fvet prifhel.
Noeta s’ njegovo drushino je ohranil, ko je vef
fvet v’ vodi potopil. Abrahamu je ukasal iti is
deshele malikovavzov v’ deshelo, ktero mu je
odkasal. Kako zhudno je vodil Joshefa, de je
v’ Egipt prifhel, in ga tam k’ veliki zhatli po-
vsdignil. Mojsefa v’ pletenizi na vodi Nilu o-
hrani, in flori, de kraljeva hzhi k’ vodi pride,
de ji ga is vode dajo, in prefkerbela ga je bolj,
ko bi ga bila mati samogla. Israelfko ljudllvo
nam kashe, de tako Bog sa zelo ljudllvo fkerbi,
kakor sa ljudi po farnim, fpelje ga is Egiptovfke
fushnolli, in ohrani ga prezhudno fhtirdefet let
v’ pulli pufhavi. Davida pallirja isvoli sa kralja

24

namelli Savla. Elija po orlu P kruham in me-
fam vfak dan prefkerbi. Zhiflo c Susano pred
nezhiftimi fodniki obvaruje, in krive fodbe soper
njo fklenjene po mladenzhu Danielu overshe.
Daniela v’ jami med levi ohrani i. t. d.

Ali nam je sa fvoje ohranjenje fkerbeti, ker
Bog sa naj jkerbi?

Vfe li moremo persadevati, febe ohraniti;
salo nam je Bog um, pamet in telefno mozh
dal; pa nesmerno ne fmemo fkerheti, ker Bog
po ozhetovo sa naf fkerbi. „Ne fkerbite tedaj
rekozh: Kaj bomo jedli ali pili, ali P zhem fe
bomo oblekli? saj vafh nebefhki Ozha ve, de
vliga tega potrebujete.“ Mat. 6, 32.

Ker Bog po ozhetovo sa naf fkerbi, sakaj
je pa tolikanj hudiga na fvetu?

' Sato, ker Bog ho zhe-, de bi vli ljudje Sve-
lizhani bili, nadloge jim pa veliko k’ svelizha-
nju pomagajo, ker

1) veli: zhloveka abude, de fvoje grehe
fposna, ki bi jih ne bil fposnal, zhe bi mu
smirej dobro bilo.

Sgubljeniga lina je lakota k’ ozhetu gnala,
lizer bi bil fhe le pregrefhno shivel.

2 ) t Stifke in sopernofti uzhe zhloveka Bo¬
ga fposnovati. V’ obilnolti dobriga zhlovek Bo¬
ga posabi, mu ni mar moliti, v’ zerkev hoditi
in fvete rezhi premifhljevati.

Kralj Manafe ne bil pokore ftoril, zhe bi
ga Bog ne bil dal fovrashnikam v’ roke, kteri

fo ga v’ Babilon odpeljali in v’ jezho vergli,
kjer fe je fpokoril.

3) Nadloge zhloveka ponishajo, in upanje
v’ Boga v’ njegovim ferzu bude, ker zhlovek
fposna, de mu Bog pomagati samore.

4) S’ nadlogami in britkoftmi Bog pravi-
zhne zbifti in grefhnike pokori.

5) c Store, de radi molimo.

6) 4 Store zbloveka ufmiljeniga, ker is laft-
ne fkufhnje ve, kaj de je terpljenje, in ga
ifhe tudi drugim manjfhati.

Kako Je more zhlovek sadershati, ko ve de
Bog vje po Jvoji previdnojii obrazka?

1) More v’ Boga saupati, in s’ vfim sado-
voljin biti, kar mu Bog da, ko ve, de mu bo
vfe v’ dobro saleglo, deliravno sdaj ne ve, sa-
kaj fe mu tako godi.

2 ) Verno moliti, Boga gnade profiti, in
fe ne dati motiti, ko vidi, de fe tolikanj naro¬
be godi; temuzh miflili, enkrat bo vfe srav-
nano.

3) Vfe dobro in flabo, kar mu Bog da,
Bogu isrozhiti, v’ boljfhanje fvojiga shivljenja
in v’ svelizbanje fvoje dufhe oberniti, in sa vfe
Boga sabvaliti.

Sakaj je Bog nebo in semljo Jivaril?

Bog je nebo in semljo k’ fvoji zbafti llva-
ril, de je fvojo vfigamogozhnoft in dobroto ra-
sodel, in de bi ga ljudje sa fvojiga vfigamogo-

26

zhniga Boga fposnali in molili. „Vfe je Gof-
pod savolj famiga febe boril. 44  Prip. 16, 4,

Kako samorejo Jtvarjene rezhi k' vezhni
Jrezhi flushiti P

1) Zhe po dolshnoki vfe livar j ene rezhi h’
boshjimu fposnanju in zhalli obrazhamo.

2) Zhe rezhi, ktere je Bog kvaril, smer¬
no vshivamo.

3) Zhe fmo dobrotljivimi! llvarniku refni-
zhno hvaleshni, in ga ljubimo, ker nam je
toliko dober.

Ktere fo nar imenilnif/ii Jlvari hostije ?

Nar imenitnifhi Ilvari boshje fo angeli in
ljudje.

Od angelov.

Kaj fo angeli?

Angeli fo sgoli duhovi, ki imajo um in vol¬
jo, pa ne telefa. „Ti llorifh fvoje angele hitre
ko vetrove, in fvoje flushabnike mozhne, ko
ognjen plemen. 44  Pfalm. io3, 4»

Kakfhne je Bog angele Jivaril?

Bog je angele v’ fvoji gnadi in s’ velikimi
popolnamaltmi kvaril.

ZJiimn je Bog angele Jivaril P

Bog je angele kvaril, de ga zhake, molijo,
ljubijo, mu flushijo, svelizhanje vshivajo in

ljudi varujejo. „Hvalite Gofpoda vi vfi njegovi
angeli, vi, kteri fte tako mozhni, kteri njego¬
vo povelje ispolnite, kakor hitro glaf njegove
befede flifhite. 44  Pfalm. 102, 20.

Od kod vemo , de imamo angele varhe ?

Is boshjiga rasodenja to vemo, kar fo pra¬
voverni tudi vfelej verovali. ,,Savolj tebe je
fvojim angelam sapovedal, de te na vlili tvojih
potili varujejo. 44  Pfalm. go, 11.

,,Kaj ne, ( pravi f. Pavel')  vli angeli fo
flusbabni duhovi sa ftreshbo poflani savoljo
njih, kteri bodo delefh svelizhanja prejeli/ 4
Heb. 1, 14. In Jesuf pravi: ,,Glejte, de ne

sanizhujete eniga tih majhnih, sakaj vam po¬
vem , de njih angeli v’ nebelih vfelej gledajo
oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih. 44
Mat, 18, 1 o.

Kadar je angel f. Petra is jezhe ispeljal, je
prifhel f. Peter k’ hifhi, kjer fo bili verni fku-
pej, je na dur terkal, in verni nifo verjeli, de
bi on bil, rekli fo, Petrov angel je. To pri-
zha vero vernih v’ angele varhe. — Lota fo
angeli oteli is c Sodome, de ni sgorel. — Angel
je rekel Filipu, de naj gre na zefto, po kteri
fe od Jerusalema v’ Gazo gre, tam ho Etjopza
mogozhniga kraljize Kandaze kerftil i. t. d.

Kaj dobriga nam angeli varhi Jiore?

1) Sa naf Bopa prolijo, in nafhe molitve
Bogu srozhujejo. „Kadar li, ( pravi angel To-
biju)  f’ folsami molil, fini tvoje molitve Bogu
srozheval. 44  Tob. 12, 12.

2P>

2 ) Na boshje povelje vezhkrat ljudem bo-
shjo voljo osnanujejo.

Kadar je Agari v’ pufhavi vode smanjka-
lo, je bilo olroku C Ismaelu')  od sheje umreti.
Agar ga poloshi pod drevo, gre sa ilrelaj da-
lezh od otroka, sakaj djala je: Ne morem gle¬
dati otroka umirati, in je milo jokala. Bog pa
je uflifhal jok otrokov, in angel boshji je Agar
is nebef klizal rekozh: Kaj delafh Agar? ne
boj fe, Bog je uflifhal glaf otrokov. I. Mojs.
21, l5 - 17.

Angel je Marii osnanil uzhlovezhenje t Sinu
boshjiga. Joshefu fe je v’ fpanji perkasal, Angel
je paftirjem osnanil rojtlvo Jesufa Kriftufa i. t. d.

3) Varujejo nas mnogih fkufhnjav in ne-
varnoll.

4) Obudujejo v’ naf dobre mifli in fklepe,
in naf teh fpomnujejo.

5) Odvrazhujejo naf od fkhodljivih saves,
ktere bi naf lahko pogubile, in naf k’ pokori
nagibljejo,

Kaljhne dolshnojli imamo do angelov P

Ker angeli sa nafhe svelizhanje fkerbe, fmo
dolshni,

1 ) jih zhalliti, ljubiti, in jim hvaleshni

biti.

2)  Njih fvarjenje poflufhati, in nizli ne
iloriti, kar bi jih shalilo, ker fo vfelej prizhe
nafliih del.

29

3) Jih profiti, pofebno sjutrej in svezher,
de naj Boga sa naf grofijo, de bi naf pred gre-
ham varoval.

Ali fo vji angeli v’ gnadi boshji oftali?

Veliko angelov je gnado boshjo s’ greham
prevsetnofli sgubilo.

Kako je Bog prevsetne angele f hi rafal?

Bog je prevsetne angele, ktere hudizhe
imenujemo, vezhno savergel, in v’ pekel pah^
nil. „Bog tudi angelam, kteri fo grefhili, ni
sanefil, ampak jih je s’ peklenfkimi ketnami
v’ pekel potegnil, in v’ terplenje isdal, de bojo
k’ 1'odbi perhranjeni. 44  2 . Pet. 2 , 4-

Kakfhni fo hudobni angeli do ljudi?

Ljudi is nevofhljivofti fkufhajo, de bi jih
v’ greh sapeljali in pogubili.

Ali samorejo hudobni angeli nam fhkodo-
vali?

Ne samorejo, zhe v’ Boga terdno saupa-
mo, fe f’ pomozhjo gnade boshje fkufhnjavam
vflavimo , in v’ greh ne dovolimo. „Ako je Bog
sa naf {pravi f. Pavel')  kdo bo soper naf. 44

Od zhloveka.

Ktere fo sa angeli nar imeniinifhi ftvari
boshje ?

fea angeli fo ljudje nar imenitnifhi kvari
boshje.

30

Is koga je zhlovek?

Zhlovek je is telefa in neumerjozhe dufhe,
ktera je po boshji podobi kvarjena.

Po zhigavi podobi je dujha zhlovekova
vjtvarjena?

Dufha zhlovekova je po bosbji podobi
vkvarjena.

V' zJiim je dujha zhlovefhka Bogu podobna?

Dufha zhlovefhka je Bogu podobna v’ tim:
ona je duh, je neumerjozha, ima um, prolto
voljo, fpomin in samore fveto shiveti in sveli-
zhana biti.

ZJiimu je Bog ljudi Jivaril?

Bog je ljudi kvaril, de bi ga fposnali,
zhakili, ljubili, molili, mu flushili, mu pokor¬
ni in svelizhani bili.

j Ktera Jta bila perva zhloveka na fvehi ?

Perva zhloveka na fvetu fta bila Adam in

Eva.

Kdaj je Bog perviga ozheta Adama Jivaril?

Bog je perviga ozheta, Adama kvaril fhe-
ki dan. Bog je nebo, semljo, shivali in vfe
kvaril; kadar je bilo to lepo kanovanje dodela¬
no, je zhloveka kvaril, de bi zhes vfe rezhi
gofpodoval, in de bi fvojiga ufmiljeniga t Stvar-
nika hvalil.

51

Bog je Adamovo telo is perdi doril, in je
va-nj dihnil, mu je dal pametno in neumerjo-
zho dufho.

Kako je Bog Evo Jivaril?

Bog je Evo is Adamoviga rebra dvaril.

Kadar je Bog Adama Jivaril, kam ga je
bil pojiovil?

Bog je Adama v’ lep vert p oda vil.

Kakfhen je bil veri, v ’ klerim Jo pervi Jta-
rijhi 'bili?

Vert je bil filno lep, f. pifmo pravi tabo:
Gofpod Bog je od sazhetka vert vefelja safadil,
in tje je zhloveka podavil. V’ njem fo bile
mnoge drevefa, lepe viditi, in prijetne jedi,
tudi drevo shivljenja v’ fredi paradisha, in
drevo snanja dobriga in hudiga.“ I. Mos. 2,
8 — 9. Vfe je bilo lepo in prijetno v’ raji,
de bi bil zhlovek dobriga t S tvornika hvalil.

Saka j je Bog Adama K vert vejelja pojta-
vil ?

Sate, de bi ga obdeloval in varoval. I. Mos.
2, i5. Adam in njegovi otrozi bi bili semljo
obdelovali, pa ne s’ terpljenjem, kakor sdaj.

V' kakfhnim Jtanu fo bili nafhi pervi Jtar-
Jhi Jivarjeni.

V’ danu gnade boshje in nedolshnodi, in
tudi po telefu neumerjozhi fo bili d varjeni;
popolnama fo is rok boshjih prifhli, njih um

T

.32

je bil rasfvetljen, volja je bila mozhna, od hu-
diga nagnenja proda. Telo je bilo dufhi po¬
korno, dufha pa Bogu.

Is koga Jposna zhlovek Boga in njegovo
jveto voljo  P

l. Is kvarjenih rezhi, 2) is famiga febe
po vedi, in 3) po veri.

Kako jposna zhlovek Boga is Jivarjenih
rezhi ?

Zhe premifhljuje babo lepe, dobre in v’
babim lepim redu fo vfe dvarjene rezhi, btere
ftvarniba in ohranika fvojiga osnanujejo, more
rezhi: to ni farno od febe, Bog je vfe kvaril;
in on je vligamogozhen, nefkonzhno moder in
dobrotljiv, bi je vfe tako kvaril in obrani.

„Sabaj bar je nevidno na njem, fe od
kvarjenja fveta is kvari sakopi in vidi 44 . Rim.
x, 20. „Vprafhaj shivino in te bo uzhila,
ptize pod nebam, in ti bodo povedale, ogovori
semljo, in ti bo odgovorila, in ribe v’ morji
bodo povedale. Kdo ne ve, de je vfe to Go-
fpodova roka naredila? 44  Job. 12, 7 — 9.

„Nebefa pravijo boshjo zhak, in firma-
ment osnanuje dela boshjih rok, en dan dopo¬
veduje drugimu, in ena nozh drugo uzhi, ni
jesika, ne befedi, kjer bi fe njih glaf ne fli-
fhal. 44  Pfalm. 18, 1 — 4*

„Ylx ljudje pa fo nezbimerni, bteri nima¬
jo snanja boshjiga, in is vidnih dobrot ni.'o
mogli fposnati, kdo je njih kvarnik. 44  Buk. Mod.

i3, 1.

35

Kako fposnama Boga in njegovo voljo po
vejti?

Veli zhloveka k’ dobrimu opominja in ga
hudiga varxije, glafi fe, kadar zhlovek hozhe
hudo ftoriti, in, kadar je liudo ftoril, ga fvari,
mu ne da miru, vedno mu govori, de je gna-
do in dopadajenje boshje sgubil, in fhtraiingo
saflushil. Kadar je pa dobro ftoril, mu veft
govori, de je Kogu prijeten, in mu ferze pokoj¬
no in vefelo ftori.

Ta notrajni glaf, to je veft, fprizhuje, de
Bog je, ki je veft ftvaril, in de je fvet, ker
ljubi dobro, in fovrasbi hudo, in pravizhen,
ko dobro s’ dobrim in hudo s’ hudim plazhuje.

,Sveti Pavel pravi: ,,Neverniki, kteri poftave
nimajo farni od febe to delajo, kar je v’ pofta-
vi sapopadeno, oni fo, ker poftave nimajo, fa¬
rni febi poftava, in kashejo, de fo dela pofta¬
ve v’ njih ferzih sapifane, ker jim njih veft
prizhuje, in njih mifli fe med feboj ali toshi-
jo ali sgovarjajo.“ Rim. 2, 14 — i 5 .

Samoremo Boga po Jivarjenih rezheh, po
vejil in pameti prav jposnati?

Ne samoremo. Nafha pamet je preflaba,
je popazhena, in sato ne more Boga in njego¬
ve fvete volje prav fposnati. Ona naf fizer uzhi,
de ftvarjene rezili ftvarnika imajo, in de je
vfigamogozhen, moder, fvet, dober in pravi¬
zhen; ali bres vere od Boga rasodete ne samo¬
remo praviga in zhiftiga fposnanja imeti, Je
ona naf uzhi Boga prav fposnati.

3

54

Od boshjih laftnoft

Kaj je Bog?

Bog je fam is Tebe nar bolj popolnama bi¬
tje, llvarnik vfih rezhi. „Sakaj is njega, in
po njem in v’ njem je vfe.“ Rim. 11, 36 .

Sakaj pravimo, Bog je nar bolj popolna¬
ma bitje ?

Sato, ker Jo vfe dobre laftnoJli v’ njem i
popolnama, v’ njem je vfe dobro, in vfe do¬
bro je le od njega. i

]

Ktere jo lajinojti bosije?

,So lete.

i) Bog je vezhen; je vfelej bil, je, in ho
vfelej.

Po zhim vemo, de je Bog vezhen?

Po tem, ker on ftvarnik vfih Jlvari je biti
mogel, pred ko je kaj drusiga bilo j torej ni
mogel od nikogar ftvarjen biti, in ker ima
shivljenje fam od febe, mu ga tudi nihzhe vse-
ti ne more, sato, kakor ni nikoli sazhel biti,
tudi nikoli nebal ne bo.

V

„Preden fo gore podale, in preden je s6m-
Ija in fvet llvarjen bil, Ji ti Bog od vekomaj
do vekomaj.“ Pfalm. 89, 2.

ter*, cu  tr 1  tr-'

Kaj naj' uzhi la rejhiza , de je Bog vezhen?

Ta refniza naf uzhi, de fe nam ni treba
bati, de bi fvojiga tolikanj dobriga Ozheta s ga¬
bil i ; de moremo Bogu svefto flushiti, in nik¬
dar od njegove fiufhbe odftopiti, ker Bog ve¬
komaj oftane, naf bo vekomaj frezhne ftoril,
ako mu bomo svefto flushili; varujmo fe pa
tudi greha, ki ga bo vezhni Bog vezhno fhtra-
foval.

2) Bog je sgoli duh; fam od febe nar bolj
popolnama bitje, ktero ima nefkonzhno popol-
nama um in voljo, telefa pa ne.

„Bog je duh.“ Jan. 4, 24. „Firalju pa
vezhnimu, neumerjozbimu, nevidnimu, fami-
mu Bogu bodi zhaft in hvala od vekomaj.
Amen“ I. Tim. 1, 17.

Zhe je Bog sgoli duh, sakaj Jvelo pijmo
od njega pravi, de govori, vidi, flijhi, ima
roke , noge ?

t Sveto pifmo tako od Boga govori sovoljo
nafhe flabofti, de loshej saftopimo, ker druga-
zbi od Boga ne moremo govoriti, in vfak ve,
de fe po duhovno saftopiti more, ko Bog tele¬
fa nima. t Se rezhe, de Bog govori, ker f’ fvo-
jo vfigamogozhnoftjo flori, de zhlovek befede
flifhi. t Se rezhe, de Bog vidi in flifhi, ker
vfe ve, je vfigavedozb, in vfigaprizhjozh5 de
ima roke, ker je vfigamogozhen, vfe lahko flo¬
ri; de fedi na fedeshu, ker ima vfo oblaft do
vfiga v’ nebelih in na semlji.

36

Kaj naj to uzhi, de Kog je sgoli dah?

To naf uzhi, de moremo Boga v’ duhu
in v’ refnizi molili, to je, mifliti in koriti, har
Bogu dnpade.— Kdor po mefenih sheljah shivi,
ho vekomaj umeri, ker to Bogu ne more do-
pafti, kdor shelje mefa s’ mozhjo duha prema¬
guje, bo vekomaj shivel, ker to Bogu dopade,

Ker je Bog sgoli dah , je mar napah , de
pijane podobe od njega imamo ?

To ni napak, podobe naf fhe le vezhkrat
opomnijo na Boga, in naf hude k’ zhefhenju
boshjimu; le mifliti ne fmemo, de podobe ka¬
ko mozh v’ febi imajo, ali de bi od njih kaj
dobili ali fprolili.

3) Bog je vfigavedozh; ve, kar je bilo,
kar je, in kar bo, ve nafhe nar fkrivnifhi
mifli, ne more tedaj golufan bilk

„Nobena Hvar pred njegovimi ozhmi ni ne- •
vidna, ampak vfe je golo in odgernjeno ozhem
tiga, od kteriga govorimo. 44  Hebr. / t , i3. „Go-
fpod ti vefh moje djanje in moje nehanje, ti
sakopifh od delezh moje mifli. Ti vfe vefh
prihodno in pielezheno. 44  Pfalm i38, 1  — 5. .
„Ali ta, kteri je uho kvaril, ne flifhi? Ali ta,
kteri je oko naredil, ne vidi? 44  Pfalm. go, o.

Kaj naf uzhi boshja vfigavedozhnoft?

Uzhi naf, de fe nam ni treba bati, zhe
ljudje hudo od naf miflijo, in govore; nafha
nedolshnoft je Bogu snana.

37

Hvala ljudi ne pomaga hudodelniku, tudi
obdolshenje ne fhkodje pravizhnimu, ker Bog
bo vfakiga po pravizi fodil; pred njim je vfa-
lta Hvar in vfako ferze raskrito.

Sato tudi radi na fkrivnim dobro borimo,
deljravno ljudje ne vidijo in ne svedo, Vfe
hudo naj fe nam gnuli, zhe tudi nobeden ne vi-
di, in zhe fe nikogar ne bojimo,

Shiva vera v’ vfigavedozhnoft boshjo je ne-
dolshniga Josliefa in zhiflo t Susano obvarovala,
de fe nilta dala sapeljati. Kako hozbem, odgo¬
vori Joshef sapeljivi sheni, pred ozhmi fvojiga
Boga tako velik greh koriti! In 4 Susana rezhe:
Boljfhi je sa-me, de kres greha po krivizi
umerjem, kakor pred ozhmi Gofpodovimi greh
koriti. Voljno je Tobija terpel flepoto in u-
hoshnoll, Job fvojo revfhino, ftraflme bolezhi-
ne in fpezhenine, ker lla vedila, de Bog dobro
sa-nje ve.

4) Bog je nar modrejfbi; ima nar boljfhi
voljo, in de fe vfe po njegovi volji sgodi, is-
voli tudi nar boljfhi pomozhi.“ Gofpod, kako
velike in zhaftitljive fo tvoje dela. Vfe fi do¬
bro ftoril. K  Pfalm. io3, 24 .

„Gofpod je po modrofti semljo uterdil, in
po rasumnofti nebefa naredil. Po njegovi mo-
drolli vode is bresnov hahlajo, in napojeni ob¬
laki rofe.“ Pripov. 3, 14  in 8, 22  —32.

„0 vifokoft bogaftva boslije modrofti in
snanja. 1  Kako nesapopadljive fo njegove fodbe,
in neisvedljive njegove pota!“ Rim. 11 , 33.

Saka j Bog toliko /indiga na Jbetiz perpnjii?

Bog -  perpuki toliko hudiga, de grefhnika
od greha odvrazha, io ga sa Itorjene grehe po¬
kori; pravizhnimu pa perloshnoft daje, doki do-
hriga fi sa nebefa perdobiti, in fe v’ dobrim smi-
rej bolj uterditi; in de hi zlilo vek sraven hudi¬
ga, kar ga sadene, dobro, kar rnu da, bolj
fposnal.“ Kteri Boga ljubijo, jim vfe k’ dobri¬
ma tekne.* 4  Rim. 8, 28.

Kako Je moremo sadershaii, ko je Bog
moder ?

V’ terpljenji moremo v’ Boga upati, de
ga bo k’ nafhimu svelizhanju obernil, smirej
bolj brumno shiveti, in modri biti 11 persadevati.

Kako Bog po Tvoji modrofti vfe terpljenje
k’ pridu pravizhnih obrazha, fe preprizbamo. is
sgleda Egiptovfkiga Josbefa, Tobija, Joba i. t. d.

5 ) Bog je vfigamogozlien; je kvaril nebo
in sem! jo, in vfe, kar je, njemu ni nizb ne-
mogozhe koriti. ,,Gofpod je vfe, kar je hotel,
v’ nebelih in na semlji, v’ morji in vfib globo-
zhinah boril. 44  Pfalm. i 34 , 6.

„On je rekel, in vfe je bilo k var j en o."
Pfalm. 32 . g.

,,Per Bogu ne bo nobena rezh nemogozlia/,
Luk. 1, 37.

Kako fe moremo sadershaii , ker je Bog
v Jigamogozhen  ?

Ker je Bog vfigamogozlien, terdno v' nje¬
ga upajmo, de bo nam vfo potrebno pomozb

59

dodelil, in greli« fe varujmo. “.Strafhno je pa-
iti v’ roke shiviga Boga.“ Hebr. 10, 3i.

„Ako je Bog sa naf, kdo bo soper naf. ££
Piim. 8, 31.

6) Bog je povfod prizliijozh, je povfod, v’
nebelih in na semlji. „Menifh li, rezke Go-
fpod, de fini jeli Bog od blis, in de nilim
Bog od delezh ? t Se bo li kdo v’ fkrivaljifhe
fkril, de bi ga jefl. ne vidil, ne napolnujem li
jeli neba in seinlje? rezhe Gofpod.“ .Tereni.

2 3. 2 3 — 24. „Kam bozbem jeli iti pred tvo¬
jim duham? in kam hozhem pred tvojim o-
blizbjcm beshati? Ako gori v’ nehef« grem, li
ti tamkaj, ako doli v’ pekel grem, fi tudi ti
tukaj. Ako bom s’ danizhnimi perutami s le tel,
in na kraji morja prebival, me bo tudi tjekej
tvoja roka peljala, in me bo tvoja deiniza der-
shala. Pfalm. i38, 7 — 10.

Kaj Je iizhimo is te rej'nize, Kog je povfod
prizliijozh ?

Ker je Bog povfod prizhijozb, moremo v’
njega upati, njega na pomozh klizati, ker nam
povfod lahko pomaga, in povfod fe greha varo¬
vati, zhe tudi nobeden ne vidi, in povfod dobro
ftoriti, zhe tudi nikomur snano ne bo 5 Bog je
per naf, vidi nafhe dobre in hude dela.

- „Sakaj v’ njem shivimo, in fe gibljemo, in .
fmo.“ Apofi. Djan. 17, 28.

7) Bog je nar fvetejfhi; hožhe in ljubi vfe
dobro, in fovrashi vfe hudo. ,Jeft lim Gofpod
val h Bog. fveti bodite, kakor fim jefl: fvet, £<

40

3.  Mos. 11, 44. „Ti fi Bog, kteri nozhe kri-
vize, hudobni ne bo sraven tebe prebival, in
krivizhni ne bodo pred tvojimi ozhmi obftali.
Ti fovrashifh vfe, kteri hudo delajo, ti bofb
pogubil vfe, kteri lashnjivo govore.‘ £  Pfalm.

5, 5 — 7.

Kakfhni moremo hiti, ker je Bog, nafh
Ozhe, jvet?

Vfe dobro moremo ljubiti in ftoriti, vfe
hudo pa fovrashiti, kakor Bog, kteri naf je k’
fvetofli poklizal. „Bodite popolnama, kakor je
vafh Ozha v’ nebelih popolnama,“ Mat. 5, 48.

Ali gleda Bog na veljanje ljudi?

Bog ne gleda na veljanje ljudi, kteri dobro
bori, per njem velja. Savergel je prevsetniga
t SavIa, in ljubil je ponishniga paftirja Davida,
savergel je bogatiga mosha, defiravno ga je ve¬
liko perlisovavzov hvalilo, in vsel je v’ fvoje
narozhje revniga poterpeshljiviga Lazarusa, na ,
kleriga fe ni nobeden oserl, ko je pred durmi
bogatina vbogajme profil.

8) Bog je nar refnizhnifhi in nar svellej- 1
fhi; ne more ne legati ne golfati.“ Bog je ref-
nizhen, vfak zlilo vek pa je lashnjiv. Rim. 5, 4* '
„Bog ni kakor zhlovek, de bi legal, tudi ne,
kakor fin zhloveka, dedii fe premenil. Ker je
tedaj on rekel, ali ne bo fioril; ker je govoril,
ali ne bo fpolnil ?“ 3. Mos. 23, 19. Vfe tvoje
sapovedi fo refniza.“ Pfalm. 118, i5i.

41

K ’ kakfhnimu pridu nam flushi vediti, de
je Bog refnizhen in sveji?

De kanovitno verovati moremo vfe, kar je
Bog rasodel, in f’ fvekjo perzhakovati, kar je
Bog obljubil. Gotovo bo brumne svelizhal; in
hudobne savergel.

9) Bog je nefpremenljiv; je od vekomaj
do vekomaj smirej tiki. ,,Jek fim Gofpod in
fe ne fpremenim.“ Malah. 3 , 6. „Ti, o Go¬
fpod! fi semljo v’ sazhetku uterdil, in nebo je
delo tvojih rok. Ono bo minulo, ti pak ofta-
nefh; vfe fe bo kakor oblazhilo pokaralo, ti
pak okanefh ravno tiki, in tvoje leta ne bodo
nikoli prefhle. Pfalm. ioi, 26 — 27.

Kaj Je nam je uzhili is te ref nize, Bog je
nefpremenljiv  P

Na boshje obljube fe moremo' vfelej sane-
ki, in njegoviga shuganja vfelej fe bati, on ne
bo nehal vliga fpolniti, kar je obljubil, in tu¬
di grefhnikam, zhe le is zeliga ferza k’ njemu
ne bodo fpreobernili, bo vfe hudo po saflushe-
nji povernil, 2. Petr. 2, 4  — 7. Zhe fe pa
fpokore, naj fe pa tudi terdno sanefo, de jim
ho milok dodelil kakor Adamu, Evi, Davidu,
Magdaleni i. v. d.

10) Bog je nar dobrotijivfhi; ni le fam na febi
nar bolji popolnama, in nar boljfhi bitje; am¬
pak je tudi nar boljfhi ali dobrotljivfhi do fvo-
jih kvari, vfe dobro imamo od njega. ,,Hvali¬
te Gofpoda, sakaj Gofpod je dobrotljiv.^ Pfalm.
*o 3 , 3 . „Bog je dobergovori  Krikuf. Mat.

N.

42

ip, 17" »-Kaj fe hvaliTh, kakor de bi ne pre¬
jel ? u  I. Korin. 4* 7 «

Kako more zhlovek io boslijo lajinoji po-
Jnefnali  ?

On li more persadcvati, fam smirej bolj-
Thi, in tudi do Tvojiga blishnjiga dobrotljiv biti,
kolikor samore.

n) Bog je nar miloltljivThi, nam odpufha
nafhe grehe. „Ti nar vikfhi oblaltnik, Gofpod
in Bog, ufmiljen in milolljiv, veliziga uTmile-
nja in refnizhen, kteri Tvojo miloft noter do
tavshent perhranifh, kteri krivizo, hudobije in
grehe odjemijefh.“ 2 . Moš. 34> 6  — 7 . »Bo¬
dite ufmiljeni, kakor je tudi vafh ozhe ufmi-
1 jen / 4  Luk. 6 , 56. V’ vezh perglihah fvetiga
pifma nam Jesuf miloft boslijo ozhitno pokashe.
V’ perglihi dobriga paltirja, ki Tvoje sgubljene
ovze ifhe, in kadar jo je najdel, jo na Tvojih
ramah nasaj perneTe. V’ perglihi od kralja,
kteri je Tvojimu hlapzu dolg, defel tavshent ta¬
lentov odpultil. Od sgubljeniga fina, ki ga je
ozha tako miloftljivo Tprejel. Magdaleni in ras-
bojniku je grehe odpultil. Nar lepThi pa Te bo-
shja milolt kashe, ker je JesuT £ Sin boshji sa
greThnike umeri. Torej veTelimo Te, ker ve¬
mo, de je Bog uTmiljen, in de sgrevanim gre-
Thriikam grehe odpiliti.

Kako fe moremo do lijiih sadershati , ki jo
Tiaf ras skalili , ker je Bog ufmiljen?

Moremo tudi do njih miloltljivi biti, in
jim is Terza odpulliti. „Tifti I»o Todbo bres

45

uimiljena Jinel , kteri ni* ufmiljenja fkasal.“ Ja¬
kop. 2, 3 5.

12) Bog je nar pravizhnifhi 5 plazhuje do¬
bro, in fhtrafuje liudo. ,,Po tvoji terdovraftno-
fli pa, in po tvojim nefpokoi'jenim ferzu febi
jeso nakopavafh na dan jese in rasodenja. pra-
vizhne fodbe boslije, kteri bo vfakimu po nje¬
govih delih povernil.“ Rim. 2, 5  — n. ..Kdor
koli bo pili dal enimu is tih nar manjifhih le
en kosarz mersle vode v’ imenu eniga uzhenza,
refnizhno vam povem, ne bo sgubil fvojiga
plazhila.“ Mal. 10, 4 2 . „Jeft vam povem , de
sa vlako prašno befedo, ktero bodo ljudje go¬
vorili, bodo odgovor dajali na fodni dan.“
Mat. 12, 56 .

Isgledov bosbje pravize najdemo obilno.
Hudobne angele je is nebel v’ pekel savergel,
Adama in Evo is paradisha, fvet potopil, INoe-
ta pravizhniga in njegovo drushino ohranil.
Sodomo, Gomoro, Adama in Seboim fo bile s'
vfimi prebivauzi vred poshgane, in pi-avizhni
Lot po angel otet. Jerusalem je bil rasdjan, in
kriftjani fo bili od vfiga slega, ki fo ga ljudje
v’ medu preterpeli, refheni. Nar bolj ozhiten
sgled fvete boshje pravize imamo nad Jesufam,
ki je nafhe grehe na fe vsel, kako ojftro ga je
boshja praviza savoljo njih fhtrafovala.

Kako fe moremo sadershati, ker je Bog
pravizhen ?

Ker je B^^pivrvizhen. moremo le dobro
s ’ ve feljem delati, in hudiga fe bati, nikoli

44

nizh zhes voljo boshio ftoriti, in tudi fvojimu
blishnjimu nikoli nobene krivize narediti. Tu¬
di fe moremo vefeliti, ker vemo, de bo Bog
vfe poplazhal, karkoli bomo dobriga savoljo
njega ftorili, ali hudiga voljno preterpeli. ,,On
bo vfakimu po njegovih delih povernil; tem, ki
f’ ftanovilnoftjo dobriga djanja zhaft in hvalo in
neftrohljivofti ifhejo, vezhno shivljenje; tem pa,
kteri fo prepirljivi, in fe refnizi ne vdajo, kri-
vizi pa verjamejo, jeso in ferd. Nadloga in
britkoft zhaka dufhe vfaziga zhloveka, kteri hu¬
do dela; zhaft pa, in hvala, in mir vfakiga,
kteri dobro dela. 44  Rim, 2, 6 — 10.

Od Boga ediniga v’ natori, trojniga
v’ perfhonah.

Koliko je Bogov?

En fam Bog je. „Poflufhaj Israel, Gofpod
nafh Bog je le en fam Gofpod/ 4  5 . Mojs. 6, 4 -
„Jeft lim Gofpod, in ni drusiga Boga rasun
mene/ 4  Isa. 45 , 5 . „Mi vender eniga famiga
Boga imamo, Ozheta, od kteriga je vfe. 44  1 .
Kor. 8, 6.

Koliko je boshjih perjhon ?  »

Tri boshje perfhone fo. Mat. 28, 19. „Ker-
ftite jih v’ imenu Ozheta, t Sinu in fvetiga Du¬
ha. 4 * j. Janes. 5 , 7. ,,'Trije fo, kteri v’ nebu

prizhujejo: Ozke, Befeda, in fveti Duh: in ti
trije fo eno. 44  Kadar je f. janes Jcsufa v’ vodi

Jordan kerfheval, fo fe tudi vfe tri boshje per-
fhone rasodele. Bog Ozhe je govoril: ta je
moj ljubi t Sin, nad klerim vfe dopadajenje
imam; Bog t Sin je na semlji Hal, in f. Duh je
bil v’ podobi goloba nad glavo Jesufovo.

Od kod vemo, de Jo Iri boshje perfhone?

Is fvetiga pifma vemo, de fo tri boshje
perfhone, kterih fledni fe perlaftuje, 1) boshja
natora in bitje, 2) boshje lallnofti, 3) boshje
ime, 4) boshje dela in 5) boshja zhaft.

Kako Je imenujejo iri boshje perjhone?

Perva boshja perfhona fe imenuje Ozha,
druga t Sin, tretja fveti Duh.

Kako Jo tri boshje perjhone ena od druge
raslozhene ?

Tri boshje perfhone fo ena od druge tako
raslozhene: Bog Ozhe je fam od febe od veko¬
maj, t Sin je rojen od Ozheta od vekomaj, in
f. Duh fe is-haja od Ozheta in 4 Sina od veko¬
maj. „Gofpod mi je djal: Ti ti moj 4 Sin, danf
hm te rodil. £i  Pfalm. 2, 7. „Kadar bo pa

Trofhtar prifhel, kteriga vam bom od Ozheta
poflal, Duh refnize, kteri fe od Ozheta is-haja,
ta bo od mene prizheval.“ Jan. i5, 26.

Sakaj fe pravi pervi boshji perfhoni Bog
Ozha ?

1) Ker je fvojiga ediniga .Sina od vekomaj
rodil ?

46

2) Ker je vfe ftvaril, vfe ohrani, torej je
Ozha v lih ljudi, angelov i. t. d. „Eden je vafh
Ozha, kteri je v’ nebeiih.“ Mat. 23 , 9. Sa vol jo te¬
ga perpogujemo fvoje kolena pred Ozhetam Go-
ipoda nafhiga, Jesufa Kriflufa, kteri je pravi Ozha
vliga, kar je v’ nebelih in na semlji. Efesh. /

3 , 14, i 5 .

Ktere dela Je fofebno fleherni boshji per-  1
fhoni pofebej perlajiujejo ?

Lete dela fe fleherni boshji perfhoni pofe¬
bej perlallujejo: Ozhetu llvarjenje, t Sinu odre-
fhenje, fvetirnu Duhu pofvezhenje.

Koliko nator ima Bog Ozha?

Bog Ozha ima eno farno boshjo natoro.

Koliko nator ima Bog J in ?

Dve natori, boshjo in zhlovefhko.

Koliko nator ima Jveti Duh?

4 Samo boshjo natoro.

Koliko volj ima Jesuj Krijtnj ?

Kakor ima Jesuf dve natori, tako ima tudi
dve volje, boshjo in zhlovefhko.

Ali je Jesuf Krijtuf nebefhkimu Ozhetu e-
nak?

Ko Bog je Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhe¬
tu- v’ vlim enak, ker ima vfe boshje popolna-
mafti, je vezhen, vfigamogozhen, vfigavedozh
j. t, d, kakor Bog Ozhe; ko zhlovek mu pa ni

47

enak, ampak je manj. ,,Jeft in Ozha fva eno.“
Jan. 10 , 5o. „De vli c Sina zhalle, kakor Ozhe-
ta zhafte.“ Jan. 5,. 20 . „0zha je vikfhi, ka¬
kor jeft.‘* Jan. i-4, 28 .

,So tedaj trije Bogovi , ker je. vjaha perjho-
na Bog?

Nifo, le en fam Bog je, ker te tri perfho-
ne imajo le eno farno boshjo natoro.

Nihzhe ne more tega umeti, ker je fkriv-
noft, verovati pa je vlak dolshen, salo ko je
Bog fam rasodel.

Ker pravimo : verujem K Boga Ozheta vji-
gamogozhniga, ali je le Bog Ozke vfigamo-
gozhen ?

Ni le Bog Ozhe, temuzh tudi Bog s Sin
in f. Duh je vfigamogozlfen. Kakor prizhamo,
Ozha je Bog, t Sin je Bog, in f. Duh je Bog,
in vender nifo trije Bogovi, temuzh le en fam
Bog; tako tudi prizhamo, de Ozhe, t Sin in f,
Duh lo vligamogozhni, in de nifo trije; temuzh
le en fam vligamogozhni Bog.

Kako Je tri bos/je perj/ione Jkupej imenu-
jejo?

Skupej fe tri koshje perfhone f, Trojiza
imenujejo,

S' zhem Jposna katoljhki krijijan fveto
Trojizo  ?

Katolfhki kriftjan fposna f’ snamnjem fve-
hga krisha prefveto Trojizo; ker takrat,j kadar

krish dela, vfako hoshjo perfhono pofehej i-
menuje.

Kaj drusiga Jhe fposna katolfhki krijtjan
f snamnjem J. kriška?

Katolfhki kriftjan f’ snamnjem fvetiga kri-
sha tudi fposna, de naf je Jesuf Kriftuf na kri-
shu f’ fvojo fmertjo odrefhil.

Kako Je krish dela?

Krish fe dela, zhe lx s’ defno roko zhelo,
ufta in perli p^ekrishama rekozh: „V imenu
Boga Ozheta f, in t Sina f, in fvetiga Duha f.
Amen,

~Ali je dobro vezhkrat krish Jioriti?

Dohro je vezhkrat krish koriti; fofebno pa
bersh, ko fe kriftjan sbudi, preden ko fpat gre,
pred in po molitvi, pred in po jedi, pred de¬
lam in po ftorjenim delu, v’ nevarnofti in
fkufhnjavah i. t. d.

Koga naj je f pomni krijtjan, kadar krish
dela ?

Naj fe fpomni, de je v’ imenu Boga Ozhe¬
ta, £ Sina in f. Duha kerfhen, de ga je Jesuf
na krishu odrefhil, in fe sa-nj daroval; de naj
tudi on Bogu svefto flushi, in naj bo perprav-
Ijen, tudi raji umreti, kakor s’ greham Boga
rasshaliti.

49

Od greha pervih ftarifhov*

'Sla Adam in Eva v' nedolshnojti in v gna-
di boshji ojtata?

Niha, ker Eva, od hudizha sapeljana, je v’
raju fad drevefa fposnanja dobriga in hudiga,
kteriga jeki jima je bil Bog prepovedal, farna
jedla, in tudi Adamu jeki dala, tako ka greh
korila.

Kako nam f. pijmo od tega pove?

t Svelo pifmo nam tako pove: „Gofpod Bog
je zhloveka v’ paradish vefelja poka vil, de bi
ga obdeloval in varoval, in mu je sapovedal
rekozh: Od vfakiga drevefa verta jej, od dre¬

vefa snanja hudiga in dobriga ne fmefh jeki,
saltaj kteri dan bofh od njega jedel, bofh fmer-
ti umeri. Kazha pa je bila bolj prekanjena od
vlili shival semlje, ktere je Gofpod kvaril.
Piekla je sbeni: Saka j vama je Bog sapovedal,

de bi ne jedla od vfaziga drevefa tega verta ?
Shena ji je odgovorila: Od fadu drevef, ktere
fo v’ vertu, jeva, od fadu tega drevefa pa, kte-
ro je na fredi verta, nama je Bog sapovedal,
de bi ne jedla, in fe ga ne dotaknila, de bi
ne umerla. Kazha pa je sheni rekla: Ne bota

kratko nikar umerla, sakaj Bog ve, de kteri
dan koli boka od njega jedla, fe bodo vajne
ozbi odperle, in boka kakor bogovi, in boka
redila dobro in hudo. Shena je tedaj vidila, de
je to drevo dobro in lepo viditi, in je vsela od
njegoviga fadu in je jedla, in je dala fvojimu
moshu, kteri je tudi jedel.« I. Mos 2 . in .3. p.

4

50 '

Kaj je greh nepokorjkine pervima zh/ove-
hama fhhodoval ?

Greh nepokorfhine je na dufhi in na tele-
fu pervima zhlovekama fhkodoval:

1) Gnado boshjo in nedolshnoft fta s gubi! a.

2) Bila fta ob pravizo do nebefhkiga kra-
Ijeftva, in saTlushila Ti vezhno pogubljenje in
vezhne fhtrafenge.

5) Prifhla fta pod oblaft hudizha.

4) JVjib um je olamnil, in njih volja je
bila popazhena in k’ liudimu nagnjena.

5) Is raja fta bila isgnana,

6) Teshko fta mogla delali, mnogim nad¬
logam, telefnim flaboftim in bolesnim fta bila
podvershena, in umreti fta mogla.

Adamu je Bog rekel: „Ker li poflufhal 1

glaf Tvoje shene, fi od drevefa jedel, od kteri-
ga fim ti sapovedal, de ne Tmefh jefti, bodi
semlja prekleta v’ tvojim delu, v’ trudu Te bofh
od nje shivel vfe dni fvojiga shivljenja. Ter-
nje in ofat ti bo rodila, in ti bosh selje semlje
jedel, dokler Te ne poverneTh v’ semljo, is kte-
re ft vset, sakaj ti fi prah, in v’ prah nasaj
pojdefh.“ I. Mos. 5, 17 *— ig.

Sheni pa je rekel: „Jeft bom pomnoshil

nadloge tvojiga noThezbiga ftanu, v’ teshavi boTb
ti Tvoje otroke rodila, in boTh pod oblaftjo mo-
sba, in on bo zhes te goTpodoval, 44  I. Mos. 3, 16.

,,Bog je zhloveka neumerjozbiga ftvaril, in
ga je k’ Tvoji podobi ftoril. Po nevoThljivofti

51

hudizha pa je fmert na fvet prifhla . 44  Buk. mod.
2, 23. 24.

Kako Jia Adam in Eva po Jiorjenim gre¬
hu shivela?

V’ pokori fta shivela. Njima je bilo lilo
britko, ker fta bila pred greham zhesvfe frezh-
na, potlej pa nefrezhna, in fta grosovitno veliko
terpela.

Ali je ta greh le Adamu in Evi fhkodoval?

Ni le njima fhkodoval, ampak tudi nam
vtirn, ki fmo njih rodu. Vfi fmo v’ pover-
banim grehu rojeni, torej tudi fhtranfeng tega
greha vredni; zhafno in vezhno fmert in fhe
vezh drusih slegov na dufhi in telefu nam je
pernelil,

Kaj prizhuje , de fmo greh , in fhtrafenga
greha pervih JiarJhev poverbali?

Boshja befeda, mati katolfhka zerkev in
nafha popazhena natora.

Kako prizhuje boshja befeda, de fmo po
pervih JtarJhih greh in fhtrafenge greha po¬
verbali ?

Tako, ker v’ vezh krajih fvetiga pifma od
tega govori. „V’ hudobii tim fpozhet, in v’
grehu me je moja mati fpozhela . 44  Pfalm 5o, 7 .

jjBili fmo od natore otrozi jese, kakor tu¬
di drugi . 44  ' Efesh. 2 , 3.

,,Kakor je po enimu zhloveku greh na fvet
pnfhelj in po grehu fmert, tako je tudi fmert

4 *

52

na vfe ljudi prifhla po tem, v’ kterim fo vfi
grefhili.“ Rim. 5 , 12.

„Sakaj vemo, de je pokava duhovna, jek
pa km mefen, pod greh prodan.“ Rim. 7, 14.
,,Kteri je naf olel od oblaki teme, in pokavil
V’ kraljekvo fvojiga preljubiga t Sina.“ Kolofh.
i,  i3.

„Zhlovek od shene rojen malo zhafa shivi,
in je s’ mnogimi nadlogami obdan, on fe ka¬
kor zvet perkashe in ufahne, beshi kakor fenza,
in nikoli kanoviten ne okane. In fe vredniga
korifli zbes taziga fvoje ozhi odpreti, in s’ fe-
boj v’ fodbo vseti? Kdo samore ozhikiti, fpo-
zbetiga is nezbikiga rodu? Kaj ne, ti fam li

iki?“ Job. 4 , 1 — 4.

Kako mati kalolfhka zerkev prizha , dejemo
greh in greha Jhlrafenge poverbali ?

Ker je vfelej verovala in uzbila, de vfi
fmo v’ grehu fpozheti in rojeni. „Kdor pravi,
de Adam je le febi, ne pa vfim sgubil pravizh-
noki, ali pravi, de njegova nepokorfhina je le
fmert in zhafne fhtrafenge, ne pa fmerti dufhe
nam saflushila, ta naj bo is gmajne krikjanov
isbrifan (naj bo preklet,) govori mati kalolfhka
zerkev v’ fvetim Tridenlinfkim sboru. Sej. 5 .

Kako popazhena natora od poverbaniga
greha prizha je?

Prizhuje, ker take, kakorfhna je sdaj, ni
mogel Bog kvariti, kteri je fvet, in le dobro
ljubi. Zhlovek pa je poln flaboki in mefeniga

55

poshelenja, oflepljen na um, vezhkrat fposna
dobro, pa hudo liori. slieli frezhen biti, pa li
radovoljno fam nefrezho nakopava.

Je prejveta deviza Marija tudi Adamovi
greh poverbala ?

Nauk, de je bila Marija mati boshja bres
madesha fpozheta, zerkev sa dobriga fposna, in
zhe ga ravno ni sa verno refnizo fposnala, je
vender prepovedala drugazhi uzhiti. Trident.
sbor. fej 5.

Mii je Bog ljudi , kakor napuhnjene angele
vekomaj savergel.

Ljudi ni Bog vekomaj savergel, kakor na-
puhnjene angele.

Koga je Bog k ’ odrefhenja savoljo greha po¬
gubljenja vredniga zhloveka obljubil?

Bog je obljubil Odrefhenika poflati, kteri-
rnu fe tudi Melija pravi.

Kaj tedaj samore popazhenimu zhloveka po¬
magati, de po volji boshji shivi?

Le gnada, milofl; boshja, ki nam jo je Je-
suf Kriftuf saflushil.

Drugi zhlen vere.

In v’ Jesufa Kriftufa, t Sinu njegoviga edi-
niga, Gofpoda nafhiga.

Mii je bil Odrefhenik potreben?

Odrefhenik je bil potreben, sakaj vli fmo
v’ Adamu grefhili, boshjo gnado in pravizhnoft
sgubili, in pogubljenja vredni poftali.

54

Bi bili tedaj vji pogubljeni bres Odrefhenika ?

Vii bi bili pogubljeni, ko fino vfi grefhni-
ki, ako bi ne bil ufmiljen Bog is ljubesni Od¬
refhenika dal.

udli je obljubljen Odrefhenik prezej po gre¬
hu pervih Jt arijke v na fvet prifhel?

Obljubljen Odrefhenik je fhe le fhtir tav-
shent let po grehu perviga zhloveka na fvet
prifhel.

Kako Je imenuje Odrefhenik , kleriga je
Bog zhloveku obljubil in tudi dal?

Imenuje fe Jesuf Kriftuf.

Kako fposnamo, de je Jesuf Kriftuf pravi
obljubljeni Mejija ali Odrefhenik?

Nad snamnji, ktere je Bog po prerokih
osnanoval, ki fo fe nad Jesufam Kriftufam fpril-
uile.

Kakfhne snamnja fo preroki napovedovali,
de fe bodo nad Jesufam Kriftufam fpolnile?

Preroki fo lete snamnje napovedovali: de
bo is Judoviga rodu, is hifhe Davidove, od
devize in v’ Betlehemu rojen, v’ Nazaretu sre-
jen, de bo zhudeshe delal, de ga bodo ljudje
fovrashili, preganjali, martrali. umorili, de bo
od fmerti vflal, de fe bo njegovi nauk po vfim
fvetu rasfhiril, in de bo do konzhanja fveta.

55

Ozheta. „Tako
fvojiga edinoro-

. „Dete bo nam
njemu bo ime.
Isa. g, 6.
fam fodnik med

Kdo je leda/ Jesuf Krifiuf?

1) Edinorojen 4 Sin Boga
je Bog fvet ljubil, de je dal
jeniga - 4 Sinu.“ t S. Jan. 3 , 16.

2) Bog in zhlovek fkupej
lojeno, t Sin nam bo dan, in
Prezhuden, t Svetovavez, Bog.“

„En fam Bog je, tudi en
Bogam in med zhloveki, zhlovek Kriftuf Jesuf .“
I. Tim. 2. 5 .

3 ) Nafh Gofpod, sapovednik, uzhenik in
fodnik. „Meni je dana vfa oblaft v’ nebefih in
na semlji.“ Mat. 28, 18.

Mojftra in Gofpoda me imenujete: in prav
imate, sakaj jeft ffim.“ Jan. i 3 , x 5 .

,,Duh Ggfpnda je nad mano, sato me je
pomasal, _ ih me je poflal evangeli osnanovat
ubogim.“ Luk. 4 , 5 jj 8 .

Kaj fe pravi JesuJ'?

Jesuf fe toliko pravi, kot Svelizhar.

Sakaj Je Jesuf u Svelizhar pravi?

Jesufu fe Svelizhar pravi, ker fino po njem
*** sfj&lizhanje ddfegli, ker naf je od dolga in fhtra-
fenge greha, od vezhne fmerti odrefhil, in gna-
do boshjo saflushil. „Ona (Maria) pa bo ro¬
dila 4 Sina, in tega ime Jesuf imenuj: sakaj on
fbo voje ljudftvo od njih grehov odrefhil.“ Mat.
1, 21.

56

Kako jhe je Jesuf imenovan  ?

Jesuf je tudi Kriituf, to je pomasani ( po-
shavban ) imenovan. „Kako je Bog pomasai f’
f. Duham in s’ mozhjo Jesufa is Nazareta.
Djan. apolt. 10, 38 .

Sakaj je JesuJ' Krijiuf edinorojen fin bo¬
shji imenovan?

Jesuf Kriituf je edinorojen t Sin boshji ime¬
novan, ker je on fam od fvojiga nebefhkiga
Ozheta od vekomaj rojen.

Sakaj pravimo, Jesuf Krijtuf je Bog in
zhlovek fkupej?

Sato, ko je Jesuf Kriituf od vekomaj, in
ker je zhlovefhko natoro ob zhafu na fe vsel,
in pravi zhlovek poltal.

Sakaj fe Jesufa Krijiufu nafh Gojpod pra¬
vi?

Jesufu Kriltufu fe pravi nafh Gofpod, sato,
ko je Bog in nafh Odrefhenik.

Sakaj je fin boshji zhlovek pojial?

t Sin boshji je zhlovek poltal, de je naf f’
fvojo fmertjo na krishu odrefliil in svelizhah
,,Ker fo tedaj otrozi mefo in kri s’ njim imdlti,
je tudi on ravno tako s’ njimi deleshen poltal,
de bi f’ fmertjo poterl tega, kteri je oblaft zhes
fmert imel, to je hudizha. De bi te odrefliil,
kteri fo fmertnimu ftrahu vfe fvoje dni kakor
fushni podversheni bili. 4 * Ilebr, 2, 14 — i5.

57

Kako naj je Je saj odrejlul ?

On je dolg in fhtrafinge nafhih grehov na-
fe vsel, in sa-nje na fvetim krishu umeri, bo-
shji pravizi sadoltiftoril, s’ Bogam naf fpravil,
in nam gnado boshjo saflushil. de samoremo
pravizhno shiveti in svelizhani biti.

Mii je Bog jSin j* 1  zhlovefhko natoro tudi
hudo posheljenje na-Je vsel?

,Sin boshji je flaboft zhlovefhke natore na-
fe vsel, budiga posheljenja pa ne; on je imel
podobo grefhniga zhloveka, greha pa ni imel.

Tretji zhlen vere.

t Spozliet od fvetiga Duha, rojen is Marije
devize.

Ima JesuJ Ozheta?

Jesuf kakor Bog ima nebefhkiga Ozheta;
kakor zblovek nima ozheta. C S. Joshef je bil
le rednik Jesufa Kriftufa. „Gofpod je meni re¬
kel : ti fi moj t Sin, danf fini te rodil f “ Pfalm.
2, 7, ,,Deviza bo fpozbela in finu rodila, kteri
bo Emanuel imenovan.“ Isa. 7, i4-

Mii je imel JesuJ mater ?

Jesuf, kakor Bog ni imel matere; kakor
zhlovek je imel Marijo, prefveto devizo, mater.

Sakaj je Marija mati hoshja imenovana  ?

Marija je mati boslija imenovana sato, ker
je Jesufa Krillufa, kteri je Bog in zhlovek fku-
pej, rodila.

58

Od koga je Marija Jesufa fpozhela ?

Marija je Jesufa od fvetiga Duha fpozhela.

Kdo je Marii lo veliko fkrivnoji vzhlovezhe-
nja Jesufa Kriftufa osnanil?

Angel Gabrijel je bil od Boga k’ Marii v’
Nazaret poflan, in ji je veliko fkrivnod vzhlo-
vezhenja Jesufa Kridufa osnanil.

Kako je angel Gabrijel Marii govoril?

Angel Gabrijel je Marii tako govoril:
„Zhefhena li Marija, gnade polna, Gofpod je
s’ tabo, shegnana li med shenami. Ti bofh
fpozhela v’ fvojim telefu; in linu rodila, in ga
bofh Jesuf imenovala. Ta bo velik in t Sin
Narvifhiga imenovan. 44  Luk. 1, 28 — 52 .

Kaj je Marija angelu odgovorila  ?

Marija fe je predrafhila nad govorjenjam
angela Gabrijela, in je miflila, kakfhno po-
sdravlenje bi to bilo, in je angelu odgovorila:
Kako fe ho to sgodilo, ker mosha ne fposnam.

Kaj je angel Gabrijel na ta odgovor Ma¬
rii rasodel?

Angel Gabrijel ji pove: t Sveti Duh bo v’
te prifhel, in mozh Narvifhiga le bo obfenzhi-
la, in sa voljo tega bo to fveto, ktero bo is te¬
be rojeno, 4 Sin boshji imenovano.

Kaj je na to Marija angelu rekla?

Marija je angelu odgovorila: Glej jed lirn
dekla Gofpodova, sgodi fe meni po tvoji befe-
di. Takrat je c Sin boshji zhlovck podal.

59

lije je Marija Jesufa rodila?

Marija je Jesufa v'  Betlehemu v’ hlevu ro¬
dila.

Kako je , de je Marija Jesufa v' Betlehemu
rodila, ker je v' Nazareta Jtanovala?

Marija je Jesufa v’ Betlehemu rodila, her
je savoljo napovedaniga popifa v’ Betlehem fhla.
Zefar Avguft je sapovedal vfe ljudi popifati.
Marija pokorna zefarjevi sapovdi je fhla s’ Jo-
shefam v’ meftu Betlehem, ko fta bila Davido-
viga rodu, kteri je bil v’ tihim meftu rojen.
Ravno takrat fo bili dnovi dopolnjeni, in tam-
kej je Jesufa rodila. To fe je sgodilo, de fe
je dopolnilo, kar je prerokoval Mihea 5, 2 . „Ti
Betlehem nili nar manjfhi med vojvodi Juda,
sakaj is tebe ho prifhel, kteri ho v’ Israelu go-
fpodoval. £t

Kako fe je pergodilo* de je Marija Jesufa
v' hlevu rodila  P

Mefto Betlehem je bilo polno ljudi savoljo
popifvanja. Marija in Joshef fta bila uboga, in
nifta od ljudi pod ftreho bila vseta. c Sta bila
permorana is mefta iti, fta nafhla ravno hlev,
v’ kteriga fta fhla, in tam je bil Jesuf rojen,
in Marija ga je v’ pelnize povila, in v’ jafli
poloshila.

Sakaj je hotel Jesuf v' revnim hlevu rojen
hiti?

Sato, de je on nam dal sgled poterpeshlji-
^ofti, ponishnofti, in ljubesni do ubofhtva.

GO

Ali je Marija vedno deviza ojiala?

Marija je ko deviza fpozhela, rodila in
vedno deviza oftala. — To je verna refniza, in
tiltiga, ki bi drugazh veroval ali uzhil, bi zerker
sa ki’ivoverza imela.

Kdaj zerkev hvaleshno ohhaja vejel fpomin
rojjiva Jesufa Krijtufa ?

Zerhev hvaleshno obhaja vefel fpomin roj-
llva Jesufa Krillufa na fvet boshizhni prašnik.

Sakaj je zerkev la prašnik pojiavila?

Sato, de bi fe kriftjani fpomnili neisrezhe-
ne gnade nafhiga odrefnenja, ktero je Jesuf ta
dan ozhitno delali sazhel, de bi ga sato molili,
hvalili, in pofnemali njegov sgled, ki ga je nam
v’ rojftvu dal: torej naf zerkev v’ adventu k’
pofvezhvanju tega prašnika perpravlja.

Kaj fofebno premijhljuje zerkev v' advent¬
nim zhaju?

Zerkev premifhljuje: 1) gorezhe shelje in

sdiliovanje fvetih ozhakov po prihodu obljublje-
niga Mefija.

2) Pridgvanje f. Janesa Koritnika od poko¬
re, s’ ktero je Jesufu Kridufu pot perpravljal.

3 ) Drugi prihod Jesufa Krillufa, ker bo
prifhel fodit shive in mertve.

Kako moremo zhaf adventa pofvezhevati?

l) Moremo li persadevati fposnati, in shivo
obzhutiti, deje namJesul in njegovagnadapotreben.

61

- 2 ) t Se moremo s’ pokoro vfiga ozhiftiti, kar
bi vtegnilo na poti biti, de bi Kriftuf k !  nam
ne prifhel, in v’ naf ne prebival,

3) Profiti Jesufa Kriftufa, de bi fe hotel s’
nami fkleniti fkosi gnado, ktero je per pervi-
mu prihodu pernefil, de hi fe nam ne hilo
treba bali njegoviga drusiga prihoda, kader naf
bo po fvoji fveti pravizi fodil, zhe fi ne bomo
perviga njegoviga prihoda k’ fvojimu pridu o-
hernili.

Kaj Je je po rojjtvu Jesujovim fobebhiga
s godilo  ?

Rojftvo Jesufa Kriftufa Je bilo osnanjeno.
Namrezh:

l) Ga je osnanil Angel paftirjem, ki fo bili
na ponozhnih Jftrashah per fvoji zhedi.

Kader je Marija Jesufa rodila, fe je angel
paftirjem perkasal, in fvitloba boshja jih je ob-
fvetila, in fo fe bali, in angel jim je djal: Ne
bojte fe, sakaj osnanujem vam veliko vefelje,
ktero bo vfimu ljudftvu, danaf vam je rojen
Svelizhar, kteri je Kriftuf Gofpod, v’ mefti Da¬
vidovim. In to vam ho snaminje: Nefhli hote

dete v’ pelnize povito, in v’ jaflih leshati. In s’
angelam je bila mnoshza nehefhke vojfke, kteri
fo Boga hvalili rekozh: Zhaft Bogu na vifoko-
fti, in mir na semlji ljudem, ki fo dobre volje.
-In kadar fo angeli od njih v’ nebefa odfhli, fo
parftirji med feboj rekli: Pojdimo do Betlehe¬
ma, in poglejmo to rezh, ktera fe je sgodila,
ktero je nam Gofpod osnanil. In oni fo hitro

f

62

prifhli, in fo najdii Marijo in Joshefa, in v’
jafle polosheno dete. Ker fo pa vidili, fo fpo-
snali, de je befeda tako, kakor fe jim je bila
povedala, od tega deteta. In vli, ki fo flifhali,
fo fe zbudili nad tem, kar fo jim paltirji pra¬
vili. Marija pa je vfe te rezhi ohranila, in jih
v’ fvojim ferzi premifhljevala. In paftirji fo fe
vernili, in Boga zballili in hvalili sa vfe to, kar
fo flifhali in vidili, kakor je njim bilo poveda¬
no. Luk. 2.

2) Svesda modrim v’ jutrovi desheli, in mo¬
dri Herodeshu kralju in pifmauzhenim.

Kader je bil Jesuf rojen v’ Betlehemu, fo
modri C ktere fploh tri kralje imenujemo ) pri¬
fhli od jutrove Tlesliele v’ Jerusalem rekozh:
Kje je rojen kralj Judov? Sakaj vidili fmo sve-
sdo v’ jutrovi desheli, in fmo prifhli njega molil.
Kader je pa Herodesh, kralj to flifhal, fe je
prellrafhil in vef Jerusalem s’ njim. In je fkli-
zal vfe vikfhi duhovne in pifmarje ljudllva, in
jih je fprafheval, kje bi imel Kriltus rojen biti.

Oni fo mu rekli: V’ Betlehemu na Judej-
fkim, sakaj tako je pifano od preroka: In ti Bet¬
lehem, semlja Juda, nili nikakor nar majnfhi
med vojvodi Judovimi, sakaj is tebe bo prifhel
vojvoda, kteri bo vishal moje ljudflvo Israel.
Tedaj je Herodesh modre fkrivaj poklizal, in
je skerbno is njih isprafheval, kteri zhaf fe jim
je svesda perkasala. In jih pofhlje v’ Betlehem
rekozh: Pojdite, in fkerbno oprafhujte po De¬
tetu , in kader ga bote nafhli, pridite nasaj mi
povedati, de tudi jeli: pridem, in ga molim.
Oni pa, ko fo bili kralja saflifhali, fo prozh

63

fhli, in lej svesda, ktero fo vidili v’ jutrovi de-
sheli, je pred njim fhla, dolder ni prifhla, in
sgoraj obdala, kjer je Dete bilo. Kader fo pa
svesdo sagledali, fo fe filno obvefelili, in ker fo
v’ hifbo prifhli, fo nafhli Dete s’ Marijo, nje¬
govo materjo, in fo pred-nj padli in ga molili,
in mu darovali slato, kadilo in mire. Mat. 2.

3 ) t Simeon in Ana ljudem v’ tempelnu.

Kader fo bili djtbjvi nje ozhifhevanja po
sapovdi Mojsefovi dopolnjeni, fo Jesufa pernefli
v’ Jerusalem, de bi Gofpoda poftavili,

kakor je bilo v’ pollav^Sfeospodovi sapovedano.
Vlaki pervirojen otrok rhbfhkiga fpola naj bo
Gofpodu pofvezhen. In de bi dali ofer, kakor
je rezheno v’ poffcavi Gofpodovi, dve garliz ali
dva mlada golobza. In t Simeon pravizhen in bo-
gabojezh zhlovek v’ Jerusalemu je zhakal na o-
vefelenje Israela, in fvel Duh je bil v’ njemu,
in mu je bilo od fvetiga Duha rasodeto, de ne
bo umeri, preden bo vidil Gofpodoviga Kriftu-
fa. On je prifhel v’ tempel, in kader fo otro¬
ka Jesufa llarfhi noter pernefli, de bi po fhe-
gi poftave sa-nj ftorili, ga je tudi na fvoje na-
rozlije vsel, Boga hvalil rekozh: Gofpod sdaj
ifpuftifh fvojiga hlapza po fvoji befedi v’ miru,
ker fo moje ozhi vidile tvoje svelizhanje, ktero
fi perpravil pred oblizhjam vfih narodov, sa
luzh v’ rasfvetlenje nevernikam, in k’ zhafti
fvojimu ljudltvu Israel. Luk, 2.

Kaj fe je ofrni dan po rojfimi Kriftnfovim
sgodilo P

Kriftuf je bil obresan, in ime Jesuf mu je

64

bilo dano, ktero mu je bilo ad angela prej da¬
no, ko je bil fpozhet.

Ali Jo modri fhli k’ Herodeshu nasaj?

Nifo; v’ fpanji fo odgovor prejeli, de fe
ne fmejo k’ Herodeshu verniti, in fo fhli po
drugi poti nasaj v’ fvojo deshelo.

Kaj je Herodesh pozhel, kader je svedil , de
Jo modri po drugi potijMLJvojo deshelo Jhli ?

Herodesh fe je rasferdil, in je sapoveda^
vfe otroke pomoriti,jih  je bilo v’ Betle¬
hemu in po vlih tiftfflpEtraneh, ki fo bili fpod
dvejih let kari, ]^^me  iimlll, de bo tudi Je¬
suf f 5  drugim vreTTJmnorjen.

w rj/

Kako je Jesuf Jijierti odjhel?

Jesuf je fmerti tako odfhel: Angel Gofpo-
dovi fe je Joshefu v’ fpanji perkasal, rekozh:
Vdani, vsemi Dete in njegovo mater, in bejshi
v’ Egiptovfko deshelo, in o kani tamkej , dokler
ti porezhem. Joshef je tedaj vdal, je vsel De¬
te, irir*njegovo mater po nozhi, in fe je vganil
v’ Egiptovfko deshelo.

Koliko zhaja je bil JesuJ v’ Egiptu ?

Toliko zhafa, de je Herodesh umeri, po
tim je bil na Israelfko semljo nasaj pernefhen
in v’ Nazaretu isrejen.

Kader je bil pa Herodesh umeri, lej an¬
gel Gofpodov fe je Joshefu v’ fpanju perkasal
v’ Egiptovfki desheli rekozh; Vdani, in vsemi
Dete in njegovo mater, in pojdi na Israelfko sem-

65

ljo, sakaj tifti fo pomeril, kteri fo ifkali Dele
lu shivlenje vseti. On je tedaj vkal, je vsel
Dete in njegovo mater, in je prifhel na Israel-
fko semljo. Kadar je pa flifhal, de Arhelaj na
metli fvojiga ozbeta kraljuje, fe je bal kjekej
iti; ker je pa v’ fpanji odgovor prejel, fe je
vganil v’ kraje Galilejfke deshele. In je pri¬
fhel, in prebival v’ mesti, kterimu je ime Na¬
zaret, de bi fe dopolnilo, kar je govorjeno fko-
si preroka, de bo Nazarejan imenovan.“ Mat.
2 , 19  — 23.

Kaj vemo Jofebniga od Jesnfove mladoJii?

1 ) De je Jesuf, ko je bil dvanajft let kar,
na prašnik v’ Jerusalem s’ fvojimi ftarfhi pri-
fhel.

2 ) De je v’ Jerusalemi ollal, zhes tri dni
pa fo ga ftarfhi v’ tempelnu nafhli fedet med
pifmauzhenimi, ki jih je poflufhal in popra-
fhoval, de fo fe vti njegovimu umu in njego¬
vim odgovoram zhudili.

3) De fe je fpet v’ Nazaret vernil, in on¬
di oftal.

4) De je fvojim ftarfham pokoren bil.

5)  De je raftel v’ tla rodi, mo d roki in gna-
di pred Bogam in pred ljudmi.

Kaj nar imenitnifhiga od Jesufa vemo,
preden je uzhiti sazhel?

1 ) Janef je prizlial, de je Jesuf jagnje bo-
slije, ki grehe fveta odjemlje.

2 ) Jesuf fe je dal Janesu v’ reki Jordan
kerftiti.

5

66


3) Nebefa fo fe odperle, in fveti Duh je
v’ golobji podobi vidno dolj na nj prifhel.

4) Bog Ozhe fe je oglalil: Ta je moj lju-
besnivi t Sin , nad kterim dopadejenje imam. —
Per te sgodbi fo fe vfe tri boshje perfbone o- '
zhitno rasodele.

5) Duh je peljal Jesufa v’ pufhavo, in ho
fe je fhtirdefet dni in nozhi poftil, ga je hu-
dizh fkufhal, in po tem fo mu angeli ftregli.

Kaj Je je sgodilo, kader je bil JesuJ tride- '
fet let Jiar  ?

4 S. Janes je she v’ mladofti ozhetovo hifho
sapuftil, je fhel v’ pufhavo, tam je molil, in
fpokorjeno shivel, in kader je tridefet let ftar 1
bil, je na povelje boshje v’ pufhavi per reki
Jordanu ozhitno uzhiti sazhel, ljudi k pokori
opominjal, in jih kerftil.

jo ljudje fkosi kerjt J. Janesa sadobili od-
pufhenje grehov?

Nifo sadobili odpufbenja grehov, f. Janesa
kerft je bil le kerft pokore, kakor je fam rekel:
,.JeA kerfhujem v’ vodi, Jesuf vaf bo kerftil v’
fvetim Duhu.“ Luk. 3, 16 .

Sakaj Je je JesuJ Janesu kerjtiti dal?

Jesuf fe ni dal kerftiti, kakor de bi bil
kerfta pokore potreben; sakaj on je bil nedob
shen, bres vfiga greha, in tudi bres nagnenja
k’ grehu, temuzh sato, de je

l) t Svetiga Janesa pridigovanje in kerft ka¬
kor snaminje pokore poterdil.

2 ) De je dal sgled ponišhnofli, ker fe je
grefhnikam enakiga iloril.

5) De ga je Ozke nebefhki ozkim o pred
veliko ludftva sa fvo ; iga boskjiga 4 Sina osnanil.
Mat. 3, i5.

4) De je fpolnil vfe, kar je od Boga sapo-
vedaniga.

liani je Jesuf po prejetim ker J tu jhel?

Jesuf je kil po prejetim kerftu od fvetiga
Duha v’ pufhavo peljan, de je tam odlozhen
od ljudi molil, fe pobil, in fkufhan bil.

Kaj naj' azhi Jesuf f' tem , de je jhel e?
pufhavo ?

Uzlii naf, de zhe hozhemo gnado fvetiga
kerlla in nedolshnofti ohraniti, moremo tudi

1) v’ famoto iti, to je, fe lozhiti od fla-
bih, sapeljivih ljudi, in fkodljivib fkerbi.

2 ) De zhlovek v’ odlozbenji od fJabih lju¬
di Boga najde, ker ima zhaf fvele rezhi pre-
mifbljevati.

3) Naf uzhi s’ molitvijo vfe fvoje dela sa-
zheti.

Kako je bil Jesuf v' pufhavi fkufhan?

Jesuf, kader fe je fhterdefet dni in nozhi
pobil, je bil v’ pufhavi trikrat od hudizha fku¬
fhan :

l) Skufhnjavez je k’ njemu Itopil rekozb:
Ako b ti 4 Sin boshji, rezi de to kamenje kruh
podane. Jesuf mu odgovori: Je pitano: zlilo-

68

vek ne shivi od famiga kruha, temuzh od vfa-
ke befede, ktera is bosjih uft pride.

2 ) Skufhnjavez je vidil, de Jesuf ne fpre-
oberne kamenja v’ kruh, ga je vsel v’ fveto j
mefto, in ga poftavi verh tempelna, in mu re-
zhe: Ako li ti t Sin boshji, fpufti Te doli, saka j
Hoji pifano: t Svojim angelam je savoljo tebe
sapovedal, in na rokah te bodo nofili, de fvoje
noge kje ob kak kamen ne sadenefh. Jesuf mu
odgovori: Sapifano je: Ne fkufbaj Gofpoda

fvojiga Boga.

5) Skufhnjavez Jesufa vsame na vifoko go¬
ro : in pokashe mu vfe kraljeftva fveta in njih
zhaft, in mu rezhe: Vfe to ti bom dal, ako (
pred-me padefh in me molifh. Jesuf mu je
odgovoril; Poberi fe prozh fatan, sakaj pifano
je: Gofpoda fvojiga Boga moli, in njemu fa-
mimu llushi. Tedaj ga je hudizh puftil, in an¬
geli fo perftopili, in mu Itregli. Mat. 4, 1 —n.

Sakaj Je je pujtil Jesuf fkiifliati?

Puftil fe je Jesuf fkufhati:

1) De bi nam pokasal, de je pravi, refni-
zhen zhlovek, farno s’ tem raslozhkam, de gre¬
ha nima nad feboj, kakor vfabi drugi zhlovek.

2 ) De je nam gnado saflushil fovrashnika
premagovati.

3) De nam je dal sgled, de naj tudi mi
s’ molitvijo, poftam in s’ befedo boshjo fovrash-
nike fvoje dufhe premagujmo.

4) De naf je poduzhil, de tudi fveti nifo
bres fkufhnjav.

I

69

Koliko je bil JesuJ' Jiar , ko je ozhitno uzhi-
ti sazhel?

Jesuf je bil v’ tridefetim letu fvoje ftaro-
Iti, ko je uzhiti sazhel.

Kaj nar imenitfhiga od Jesufa vemo, ko je
uzhiti sazhel?

1) To le: Jesuf je po fvoji domazhi de-
sheli hodil od kraja do kraja.

2) t Si je uzhenzov vsel, in smed njih is-
volil dvanajft apoftelnov.

3) Je osnanoval sapovedi gnade, rasodeval
refnize, ki nam jih je verovati, in uzhil zhed-
nofti, ki nam jih je v’ djanju fpolnovati.

4) Je fvaril nevero in pregrehe, je ovra-
zhal smote Judov, pifmauzhenih in farisejev.

5) Je poterdoval fvoje nauke s’ prizhleji
fveliga pifma, f’ zhudeshi in f’ fvojimi sgledi.

6) Je prerokoval prihodne i'ezhi.

7) Je povfod dobro delal.

,,Rako je Bog pomasal s’ fvetim Duham,
in s’ mozhjo Jesula is Nazareta, kteri je okoli
hodil, dobrotljiv bil, in osdravljal vfe od hudi-
zha obfedene, ker je Bog s’ njim bil,“ Dianje
apoft. 10, 38.

Kaj je Jesuf osnanoval?

Jesuf je fvet evangeli osnanoval.

Kaj pomeni befeda evangeli?

Evangeli pomeni velelo osnanilo.

70

Saka j Je nauki Jesufovi imenujejo evangeii
ali vejelo osnanilo  ?

Sato, ker nam fpravo s’ Bogam osnanuje-
jo, in ker le s’ njih fpolnenjam bomo refheni
od vezhne fmerti, sadobimo odpufhenje grehov,
mir in vefelje ferza in vezhno shivlenje v’ ne-
befih.

Kakfhine zhudeshe je JesuJ delal ?

Jesuf je v’ Kani v’ Galileji na shenitnini
vodo v’ vino fpremenil, flepe je osdra.vil, de
fo vidili, gluhe, de fo fhlifhali, hromove, de
fo hodili, mutafte, de fo govorili, hudobne du¬
hove je isganjal is obfedenih, in mnoge bolesni
je osdravil. Enkrat je pet taushent ljudi s’ pe¬
timi kruhi in dvema ribama, drugikrat s’ fed-
mimi kruhi in malo rib per fhtir taushent ljudi
nahranil, in vfakikrat je vezh jerbafov oftankov
oftalo« Mertve je v’ shivlenje obudil, ediniga
lina vdove is meda Najm, ki fo ga k’ pogrebu
nefli. Luk. 7. Lazara, ki je she fhtir dni v’
grobu leshal. Jesuf pride k’ grobu, sapove ka¬
men od groba odvaliti, poklizhe Lazara, in La¬
zar pride shiv is groba. Jan. 11,-1 — 45 . Ko
fo fe imeli na morji potopiti, je vetram in
morju sapovedal, in velika tihota je podala, in
ohranjeni fo bili. Mat. 8, 24 — Po morji je
kakor po fuhim hodil. Mat. 1.4, 2 5 . Na gori fe
je fpremenil v’ prizho Petra, Janesa in Jakopa.
Mat. 17, i. t. d.

Kakfhine prihodne rezili je Jesuf prerokoval?

Jesuf je take prihodne rezbi prerokoval, ki

71

jih nihzher drugi, kakor Bog fam, vediti ne
more, ktere vfe fo fe tako na tanko sgodile,
kakor je poprej povedal. Jesuf je prerokoval
fvoje terpljenje, fmert, in od fmerti vllajenje
na tretji dan. t Svojim apollelnam in uzlienzam
je prerokoval, kako hudo fe jim bo godilo, Ju-
deshu pove, de ga bo isdal, Petru, de ga bo
satajil, pove jim, de jim bo fvetiga Duha po-
flal, kaj de fe bo godilo s’ Jerusalemam in
tempelnam, in od fvojiga uka, de bo smiram ,
in fe po vfim fvetu raslhiril.

t .So verovali v fi v' Jesuf a in  d’ njegovi nauk  ?

Veliko jih je verovalo, ker fo fe prepri-
zhali, de Jesuf ne mogel takih rezhi koriti in
vediti, zhe Bog. ne bil s’ njim; pa vifhi duho¬
vni, pifmauzheni in fariseji fo ga fovrashili sa~
voljo njegoviga uka, ko jih je fvaril,/in fo
sheleli ga umoriti. ,,Rabi mi vemo ( pravi Ni-
kodemus Jesufu,')  de fi kakor uzhenik od Boga
prifhel, sakaj te zhudeshe ne more nobeden de¬
lati, ktere ti delafh, ako bi Bog ne bil s’ njim.“
Jan. 5 , 2.

„Vender pa je tudi veliko is vifhih v’ nje¬
ga verovalo, pa savoljo farisejev fe nifo rasode-
li~, de bi ne bili is fhol versheni. Sakaj oni fo
zhaft: ljudi vezh ljubili, kakor zli alt boshjo.‘ t
Jan. 12, 42, 43 .

Ali fmo dolshni po Jesifovim nauki shiveti?

Dolshni fmo po njim shiveti, sakaj befeda
Jesufova oftane vekomaj, in po ti befedi bo'
v fak fojen, naj bo bogat ali ubog, mlad ali

72

ftar, flabe ali dobre natore. Ni ga isgorora, ni
je navade soper evangeli. Jesuf je djal. „Befe-
da, ktero lim govoril, bo zhloveka fodila pofle-
diiirdah. 4t  Jan. 12, 48.

Koliko zhafa je Jesuf uzhil ?

Tri leta je Jesuf uzhil, in vfelej vlim k'
sgledu fveto shivel,

Zheterti zhlen vere.

Terpel pod Ponzijam Pilatusham, krishan
bil, umeri in v’ grob poloshen.

Je samogel JesuJ' lerpeli?

Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog, je Je- '
suf samogel terpeti: in je na dufhi in na telefu
tudi lilno veliko terpel.

Kaj je Jesuf na fvoji dufhi terpel?

Jesuf je na fvoji dufhi veliko britkod in
shalod terpel. Bil je per fvojim Ozhetu nafh
porok, in je vfe nafhe grehe na fe vsel; pre-
vidil je, kaj bo vfe na fvojim telefu terpel;
sraven tega je pa tudi vidil nafho pregrefhno
nehvaleshnod, in je previdel, de njegova pre-
iveta kri bo sa-njih veliko sadonj prelita. Vfe
to ga je tako filno shalodniga ftorilo, de je ker-
vav pot potil, in fvojim apoftelnam rekel: Mo¬
ja dufha je slialollna, de mi je umreti.

Kaj je Jesuf na fvojim telefu terpel?

Jesuf je na fvojim telefu veliko rev in na- ,
d log terpel. Judesh njegov apollel ga je prodal

75

iu ujel. Judje in neverniki fo ga svesali, tepli,
fuvali, va-nj pljuvali, ga gajsidjali, s’ ternjami
kronali in, krishali. Njegovo fveto telo je kilo
vfe ranjeno, kakor je she Isaia prej pravil re-
kozh: „Viclili fmo ga, ali ni ga kilo posnati,
ker je kil vef smefarjen in polen kervi in sa-
teklin.“ Isai. 53.

Kaj je Jesuf fhe terpel?

Jesuf je terpel veliko ozhitniga sanizheva-
nja, hudiga okdolshenja. preklinjevanja, okre-
kovanja, lakote in sheje; krishan je kil med
dvema hudodelnikama, kakor de bi kil on nar
vezhi hudodelnik. Isa. 53, 12 .

Pod kom je Jesuf terpel?

Jesuf je terpel pod Ponzijam Pilatusharn,
deshelnim oklaftnikam rimfkiga zefarja Tikerja
na Judejfkim.

Kdo je toshil Jesuf a per Pilatushu?

Veliki duhovni, pifmauzheni in ljudfki lla-
rafhini fo toshili Jesufa per Pilatushu.

Sakaj je bil\ Jesuf per Pilatushu toshen?

Jesuf je kil per Pilatushu is sgoli fovrash-
tva in is nevofhljivoM toshen, kakor ko bi bil
sapeljivez in podpihovavez ljudllva. ,,Sakaj on
je vedil, de fo ga veliki duhovni is nevofhljvo-
fli isdali.“ Mark. i5, 10 ,

Kaj fe je po toshbi velikih duhovnov , pif-
mauzhenih in ljudfkih Jtarafhin sgodilo?

Jesuf Kriftuf je bil krishan, v’ kar fo Ju¬
dje lilili, in v’ kar je Pilatush dovolil.

74 .

Kje je bil Jesuf Kriftuf krishan, in kje je
umeri?

Jesuf Kriftuf je bil jia gori Kalvarii, bliso
Jerusalema krishan, in je na krislii umeri.

Sakaj Ji je JesuJ takfhno fhtrafengo isvo-
lil?

1 ) De je nam pokasal, kako mozhno naf
ljubi, de bi ga tudi mi ljubili.

2 ) De bi fposnali hudobo greha, sa kteri-
ga neisrezheno veliko terpi; in kakoflme fhtra-
fenge naf zhakajo, zlie fe is ljubesni do Boga
ne bomo greha varovali, in fe zhes ftorjene gre¬
he ne bomo fpokorili.

3) De je na leli hudizha premagal, kteri
je na leli nafhe perve ftarfhe sapeljal, in de je
shivljenje tam sazhetek sadobilo, kjer je fmert
sazhela.

Kakfhina fhtrafenga je bilo krishan bili?

Krishan biti je bila nar bolj saframvana
fmertna fhtrafenga.

Jli je bil Jesuf perfiljen vfe lo terpeli in
na krishi umreti?

Jesuf je radovoljno in ne perfiljen terpel,
in na krishi umeri; on je umeri, kader in kjer
je fam hotel. „Darovan je bil, ko je fam ho-
tel.“ Isa, 53, 7 .

Kaj Jo pozheli Jesufovi fovrashniki , kader
je bil on krishan?

t Sovrashniki Jesufovi fo bili vefeli, ker fo

75

dofegli, kar fo nar bolj sheleli; pod krisham
fo fe fprehajali, ga sanizhevali in kleli rekozh:
Drugim je pomagal, in febi ne more pomaga¬
ti, sdaj naj li pomaga, ako je Kififtuf, t Sin bo-
shji.

Kako fe je Jesuf do fvojih fovrashnikov sa-
dershal?

Jesuf je sa-nje ljubesnjivo molil rekozh:
Ozhe odpufti jim, sakaj ne vedo, kaj delajo.
Defiravno nifo bili isgovora vredni, vender jih
je sgovarjal; po ufmilenji je delal, in nam sgled
sapuftil, kako fe do fvojih fovrashnikov sader-
shati.

Kako Jta Je sraven Jesuf a krishana ras-
bojnika saders/iala?

Eden smed njih je Jesufa klel rekozh: Zhe
li Kriku f, pomagaj febi in nama. Drugi je Je¬
sufa fposnal, ga je profil, de bi ga v’ fvoje
kraljefkvo vsel. In Jesuf mu je miloft dodelil
rekozh: 4 She danf bofh s’ menoj v’ raju. Luk.
23 , 43 .

Kdo je bil Jhe pod Jesufovim krisham?

Bila je tudi Marija, f. Janef, vezh drusih
brumnih shen in drugi prijatli, kteri fo Jesufa
obshalovali.

Komu je Jesuf fvojo mater srozhil?

Srozhil jo je f. Janesu, de hi sa-njo fker-

bel.

70

Srozhil je devizo devizi, in zbali, imenit-
nofl. in saflushenje nedolshniga devifhtva na kri-
shi umirajozh zelimu fvetu perporozhil. Dal je
lep sgled vfim otrokam, ker v’ fvojih velikih
bolezhinah ne posabi Tvoje matere, de bi tudi
otrozi nikoli ne posabili fvojih llarifhev, in jim
vfelej pomagali.

Kdaj je Jesuj umeri ?

Jesuf je umeri v’ petik ob treh popoldan,

4 Spomni Te torej vfakdan fvojiga shivljenja
s’ hvaleshnim ferzam na terpljenje in fmert Je-
sufa Kriftufa, fofebno v’ petek ob treh popol¬
dan, ker takrat je Jesuf sa te umeri, de bi ti
shivel, in obshaljuj fvoje grehe, savoljo kterih
je terpel in umeri.

Kaj Je je godilo ob Jesujovi Jmerti?

Zhudeshi fo fe godili, fonze je otemnelo,
in tema je bila tri ure, (to je od poldan do
treh po nafiiim Jhtevilu)  sagrinjalo pred nar fve-
tejfhim v’ tempelnu fe je raltargalo na dvoje,
semlja fe je terfla, fkale fo pokale, grob je fo
fe odpirali, in veliko telef fvetnikov, kteri fo
fpali, fo fe obudili. Rimfki llotnik in vli, ki
fo s’ njim bili, ko fo potref zhutili in vidili,
kar fe je godilo, fo trepetali in rekli; Saref,
ta je bil t Sin boshji! In mnofhize, ki (  fo vfe
to vidile, fo fe vernile, in na perli terkale.

Sakaj Jo Je zhudeshi per Jmerti Jesujovi
godili ?

Sato, de je Jesuf fvojo vligamogozhnoA. in

77

1)0.sli j o na tora fkasal, tle ki vfi v’ njega verova¬
li, in svelizhani bili.

Sakaj je Jesuf ter pel in umeri?

1) De je naf od poverbaniga greha, nafhih
djanfkih grehov in pogubljenja odrefhil, kakor
f. Janes govori: „ 0 n naf je ljubil in opral od
nafbih grehov. 44  Skriv, sasod. i, 5 . „Bog je
fvet tako ljubil, de je dal fvojiga edinorojeni-
ga t Sina, de vfakteri, ki v’ njega veruje, ne bo
pogubljen, ampak vezhno shivlenje ima. 44  Jan.
3 , 16.

2) De je naf od oblafti hudizha in pekla
odrefhil. Jesuf fam rezhe: ,,Sdaj je fodba zhes
fvet, sdaj bo vojvoda tega fveta vun versben,
in jed, kader bom od semlje povikfhan, bom
vfe k’ febi vlekel. 44  Jan. 12. 3 i — 32 .

3 ) De je naf, kakor frednik med Bogam
in zhlovekam fkosi fvoje terplenje in fmert s’
Bogam fpravil, nam gnado boshjo saflushil in
vrata nebefhke odperl. Heb. 10, 19. in v’ 2.
Kor. 5 , 18, 19.

Po kteri natori naf je Jesitf odrefhil?

Po boshji in zhlovefhki natori: po zhlo-
vefhki je terpel in umeri, in boshjo natora je
terpljenju nefkgnzhno saflushenje dala, ki je
bila f’ zhlovefhko v’ Jesufu sdrushena.

ff zhimu nam fhe flashi Jesuf ovo terpljenje?

Nam flushi v’ sgled nar lepfhih zhednoft.
Jesufovo shivlenje je Iker od njegove mladofti
p.opolnama sgled vlih zhednoft, pa sadnje dni

78

je JesuT poTebno s’ Tvojim sadershanjem v’ ter-
plenji in v’ fmerti vfe fpolnil, karkoli je naf
uzhil. Mi vidimo:

1) Sgled ponishnolli, ker Tvojim apoftelnam
noge umiva, in Te da Tvojimu isdajavzu kuTh-
niti,

2) Sgled nar vezhi ljubesni, ker Tvoje telo
in Tvoje kri v’ podobah kruha in vina nam
vshivati sapufti.

3 ) Sgled prave molitve; s’ otrozhjim saupa-
njem je molil, in mozhnejThi ko To TkuThnja-
ve in britkolli perhajale, s’ vezhi gorezhoftjo je
molil, in Te je v’ Tvoji molitvi volji boshji pod-
vergel.

4 ) Sgled krotkofti, ker molzhi k’ vlim kri¬
vim toshbam in perklinvanju.

5 ) Sgled poterpeshljivofti. On filne bole-
zhine terpi, je med dvema rasbojnikama, kakor
nar vezhi med njima, obejThen, Tvet ga ima
sa hudodelnike, in JesuT molzhi, kakor jagnje,
ne sagovarja Tvoje nedolslinofti, ampak vTe sro-
ahi Tvojimu nebeThkimu Ozhetu.

6) Sgled popolnama pokorThine; pokoren je
bil do Tmerti, in Tmerti na krishi.

7) Sgled nar vezhiga uboshtva, ker ni imel
ob Tvoji Tmerti kam glave poloshiti.

8) Sgled ljubesni do Tvojih Tovrashnikov,
na krishi vifejozh sa-nje profi.

9) Sgled ljubesni do Tvoje matere.

10) Sgled, kako moremo Tvoje Tpazheno
meTo krishati, kako more Tvet nam, in mi Tve¬
tu krishani biti.

79

n) Tudi vidimo, kako velika je hudobija
greha, in kako ojftra praviza hoshja, ker nji
ni moglo drugazhi sadofti kurjeno biti, kakor
s’ terpljenjem in fmertijo t Sina hoshjiga.

12) V’ terplenji in fmerti Jesufovi najde
grefhnik nar mozhnejfhi terdnoho upanja, ko
vidi Jesufa is ljubesni do njega toliko terpeti,
in sa njega umreti, de bi grefhnik ne bil po¬
gubljen, temuzh de bi shivel.

Po kom. samoremo svelizhani biti?

Po Jesufu Kriftufu. „In ni v’ nobenim dru¬
gim svelizhanja. Sakaj ni dano nobeno drugo
ime pod nebam ljudem, pod kterim bi mogli
svelizhani biti.“ Djan, apoft. 4> 12.

Jesuf Krijiuf je s a vje ljudji terpel in n-
merl, ali bodo tudi vji svelizhani ?

Ne vii, ampak le tiki, kteri fe bodo Jesu-
foviga odrefhenja deleshne korili. Efes. 5 , i.
I. Pet. i, 18. 19.

Kaj pa morejo ljudje Jioriti, de bodo Jesu-
joviga odrejhenja deleshni?

O Morejo verovati in upati v’ Jesufa Kri-
kufa, ; Sina boshjiga, ga moliti, ljubiti in sa ve¬
liko dobroto odrefhenja hvaliti.

2) c Svete sakramente po vrednim prejemati,

3 ) Po fvetim evangelji pravizhno shiveti, Je-
sufove sglede pofnemati, is ljubesni do njega
vfe fvoje teshave in nadloge voljno terpeti.

4 ) Sa gnado pravizhnoki in kanovitnoki v’
dobrim Boga ponishno profiti.

80

Kdaj je bilo Jesufovo telo is kriška Jneto  P

t She tifti dan svezher je bilo s’ krisha fne-
to in pokopano. Ker je bila drugi dan veliko-
nozh, fo Judje profili Pilatusha, de bi fe kri-
sbanim kofti polomile, in njih trupla pokopale,
de bi ob velikanozhnim prašniku na krisbi ne
vifile.

Ali fo bile tudi Jesufu kojti Jterte?

Jesuf je bil she mertev, sato mu nifo kofti
fterli, ampak en foldat je prehodil njegovo fve-
te delno ftran s’ fulzo, in kri in voda je is nje
tekla. — Jesuf je pravo velikanozhno jagnje 1.
Kor. 5 , 7. Judovfko jagnje je bilo le tega po¬
doba, tiftimu nifo fmeli nobene kofti slomiti,
tako fe je prerokovanje fpolnilo: INobene kofti
mu ne slomite,“ 2. Mos. 12, 46. Sraven fe je
pa tudi fpolnilo, kar prerok Zaharija 12, 10.
govori rekozh: ,,Vidili bodo, koga fo prehodili. u

Kdo je telo Jesuf a Krijtufa pokopal?

Joshef Arimatejz in Nikodem fta telo Jesu-
fa Kriftufa pokopala.

Kam je bilo telo Jesaja Krijtufa pokopano?

Telo Jesufa Kriftufa je bilo v’ nov v’ fka-
lo isfekan grob djano, kjer ni fhe nobeden po¬
kopan bil.

Ali je boshja natora po fmerti Jesufovi s'
telefam in s ■’ njegovo dujlio fklenjena oftala ?

Boshja natora je s’ telefam in dufho fkle¬
njena oftala, defiravno fe je per fmerti Jesu¬
fovi dufha od telefa lozhila.

«1

Peti zhlen vere.

.Shel je y’  predpekel, tretji dan od fmerti vilah

Kam je fhla Jesufova dajha po fmerti?

V’ predpekel je fhla tiare ozhake trofhtat
in refliit.

Kaj pomeni befeda pekel?

Befeda pekel pomeni litle fkrivne kraje,
kjer fo bile dufhe mertvih branjene, ktere ne-
befbkiga svelizhanja fhe nifo dofegle.

Ali je vezh takih krajev , ki Je pekel ime¬
nujejo  ?

Vezh jih je, in 1) kraj, kjer bodo pogu¬
bljeni vezimo terpeli: „Bogatin je umeri, in

je bil v’ pekel pokopan. 6i  Luk. 16, 22.

2) Kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge ter-
pe sa grehe, ki fe jih v’ shivlenji nifo sadotli
fpokorili. Zerkev per mafhi sa mertve tako
moli:  Gofpod Jesuf Kritluf, kralj zhatli, cdre-
fhi dufhe vfih fvojih mertvih vernih od pe-
klenfkih fhtrafeng. — Timu kraju fe pravi vize.

3 ) Kraj, v’ kterim fo bile dufhe pravizhnih
mertvih ohranjene, kjer fo v’ vefelim upanji
odrefhenja mirno in bres bolezhin perzhakova-
le, dokler ni bil Jesuf k’ njim prifhel; temu
kraju fe pravi predpekel: ,.Sakaj tudi Kritluf
je enkrat sa nafhe grehe umeri, pravizhen sa
krivizhne, de bi naf Bogu ofral, po meti fizer

82

umorjen, po dufhi pa oshivljen: v kterim je
tudi k’ duhova m, kteri fo v’ jezili bili, pri-
fliel in pridigoval , kteri fo nekdaj maloverni
bili, ki lo fe v’ dnevih Noeta na boshjo poter-
peshljivoft sanafhali, kadar fe je barka delala.

I. Pet. 3 , 18 — 20.

Kdo fo bili Ji ari ozhaki?

Bili fo: patriarhi, preroki in drugi pravr
zhni. ki fo v’ Jesufa verovali in upali, pa pred
umerli, kakor je Jesuf Kriftuf terpel in umeri.

*

Sakaj pravizhni rajo mogli v' nebefa priti?

Sato, ker Jesuf fhe ni bil fveta odrefhil j
in nebef odperl, ktere fo savolj greha saperte <
bile.

Kdaj je Jesuf od fmerli vftal?

Jesuf Kriftuf je tretji dan is laftne mozhi
neumerjozh in zhaftitljiv, premagovaviz fmerti'
i:i hudizha od mertvih vftal: „Sato me Ozhe
ljubi, ker fvoje shivljenje dam, de ga fpet vsa-*
mem; sakaj nihzhe mi ga ne vsameampak*
jeft ga farn od febe dam, in imam oblaft ga
dati, in imam oblaft ga fpet vseti.“ Jan. lo, lj,
18. De bi fkosi fmert poterl njega, ki je imel
oblaft zhes fmert, to je hudizha. IJeb. 2, 14.

I

Kaj fe je godilo takrat , ko je Jesuf od.
mertvih vftal?

Per vftajenji Jesufovim, ktero fe je v’ ne¬
deljo sjutraj ob soru godilo, je bil velik-potref,,

angel je odvalil veliki kamen od pokopalifha.
in varhi fo oltermeli in sbejshali.

Kdo je varlie pojiavil IC Jesufovimu grobu?

Judje fo varhe podavili k’ Jesufovimu gro¬
bu savoljo llrahu, ker fo fe bali, de bi apo-
delni in uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradili.
in potlej ne govorili, de je Jesuf od fmerli
Vdal. •

jo varhi prizhevali, de je Jesuf od fmerti
vjtal?

Varhi fo prizhevali, de je Jesuf od fmerli
vdal, kakor fe bere per f. Malh. 2, 11 — i5.
Eni smed varhov fo v’ Jerusalem perfhli, in
povedali vifhim ljuddva vfe, kar fe je sgodilo.
Vifhi ljuddva fo varham veliko dnarjev dali re-
kozb: Režite, njegovi apodelni fo po nozhi

perfhli, in ga ukradili, kader fino mi fpali.
Varhi fo dnar vgeli, in fo govorili, kakor fo
bili nauzheni.

Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojiga
od Jmerti vjtajenja?

Jesuf fe je vezhkrat in vezhim perkasal po
fvojim od fmerti vdajenji, namrezh:

1) t Se je perkasal Marii Magdaleni na vertu.

2)  Drugim shenam, ki fo k’ pokopalifhu

fhle.

5) t Simonu Petru,

4) Dvema uzhenzama, kida v’ Emaus fhla.

5) Apodelnam, ki fo per miši bili, ker jo k’
njim perfhel fkosi saperte duri.

84

6) Apokelnam, ki je tucli Tomash per
njih bil, kteri ni pred verovati hotel, de je
fam videl Jesufa, in poloshil fvoje roke v’ nje¬
gove rane.

7) Per morji Tiberja Petru, Jakopu, Ja-
nesu, Tomashu, Jerneju in dvema drugima u-
zhenzama.

8) Enkrat fe je perkasal vezh ko pet ko
bratam. I. Kor. i 5 , 6.

9) Sadnizh vfim Tvojim apokelnam in u-
zhenzam na dan fvojiga v’ nebohoda.

jili fo tudi apojtelni prizhevali, de je Je -
suf od fmerti vjial?

Apokelni fo po vfim fvetu osnanovali, de
je Jesuf od fmerti vkal, in fo sa to refnizo tu¬
di fvoje shivljenje dali.

ZJiimu je Jesus Kriftuf od fmerti vjial?

Jesuf Krikuf je od fmerti vkal:

1) De fe je f. pifmo dopolnilo, ktero je od
njegove fmerti, in od njegoviga vkajenja govo¬
rilo. Tudi de fe je dopolnilo, kar je fam go¬
voril.

„Moje mefo bo v’ upanji pozhivalo, sakaj
ti ne bofh moje dufhe v’ pekli pukil, tudi ne
bofh perpukil; de bi tvoj fvetnik krohl|ivok vi-
dil.“ Pfalm i 5 , 9, 10. „Ti fi me is jame isle-.
,. kel, ti fi me ismed teh, kteri v’ grob gredo,
per shivlenji ohranil.“ Pfalm. 29, 4 *

Jesuf je velikrat od tega pravil, de bo tre¬
tji dan od fmerti vkal. To je bilo zlo njego-

rim fovrashnikam snano: sato fo pred Pilatu-
sham rekli: Sapeljivez, dokler je fhe shiv bil,
je rekel: zhes tri dni bom od fmerti vdal.
Mat. 27, 63 . Jesuf je djal: Poderite ta tem-

pel, in jed ga bom v’ treh dneh fpet vsdignil,
in je od fvojiga telefa govoril. Jan. 2, 19— 21,

2) De je fvet preprizhal, de je vfe ref, kar
je uzhil, in de ga je ref Bog poflal; sakaj zhe
bi ne bil od fmerti vdal, kakor je velikrat go¬
voril, bi mu ne bili verovali, kar je uzhil, ko
je pa od fmerti vdal, tako je Bog, in vfe ref-
niza, kar je govoril.

„Zhe Kriduf ni od fmerti vdal, je prašen
nafh nauk, prašna vafha vera/ 4  1. Kor. i 5 ,
14. „Nekteri fariseji in pifmauzbeni fo hotli
zhudesh viditi, Jesuf pa jim je odgovoril: hu¬
dobni in prefhefhtni rod ifhe zhudefha, in mu
ne bo zhudesh dan, kakor zhudesh Jona prero¬
ka. Kakor je bil Jona v’ trebuhu morfkiga fo-
ma tri dni in tri nozhi, ravno tako bo t Sin
zhloveka v’ ferzi semlje tri dni in nozhi. 44  Mat.
12, 3(), 40. 1. Petra 1, 18.

Jesufovo vdajenje je bilo tako potrebno, ka¬
kor njegova fmert, ker f’ fvojim od fmerti
vdajenjem je nafhe odrefhenje konzhal. „Isdan
je bil savoljo nafhih grehov, in je vdal savoljo
nafhiga opravizhenja, 44  Kirni. 4 » 2 5 .

3)  De je nafhe upanje poterdil, de bomo
tudi mi od fmerti vdali. „Kriduf je od mertvih
vdal, pervina fpijozhih, saka) fkosi zhloveka
f Udarna)  je fmert, in fkosi zhloveka (Krijtu-
J a  > vdajenje mertvih. In kakor v’ Adamu vfi

um er je jo , tako bodo tudi v’ Kriftufu vfi oshi ve¬
li. 1 - 1 . Kor. i5, 20  — 22 . x, Pet. i, 3, 4« Vfi.
bomo tedaj vltali, pa eni k’ shivljenju, eni k’
fmerti. Salo pisavi J'. Pavl.:  ,,Glejte vfi fizer
jjoino vltali, ali ne bomo le vfi fpremenili. 11
i.  Kox\ i5, 5i.

tlako moremo po sgledit Jesufa po duhov¬
no vjiati?

Pergrefhno shivlenje moremo opuftili in
fveto shiveti.

Kako fe fposna naflie duhovno vftajenje?

Sposna fe:

1) . De fe vezli v’ perloslinofti greha ne
snajdemo. Kakor je Jesuf grob sapuftil, i-avno
tako inox-e tudi grefhnik gi-ehe in pe iosfinoft
greha sapuliiti,

2 ) De je zhlovek fianoviten v’ dobi-im. Je¬
suf je vItal, ixi ni vezh umeri, tako more grefh-
ixik s’ pomozhjo gnade boshje od fmerti greha
vftati, in ne vezh grefhiti.

3) De ta, ki je od fmerti gi-eha vdal, le
nehefhko sheli in ifhe, kakor f. Pavl govori :
„Ako fie s’ Kriflufam vfiali, ifhite, kar je tam
gori, kjer je Kriftuf, in fedi na defnizi boshji,
saftopite, kar je sgorej, ne pa, kar je na sem-
\ ji«“ Kolof. 3, i, 2  f

h e f t i zhlen vere*

(Sliel je v’ nebefa, fedi na defnizi Boga O-
zheta, vfigamogozhniga.

87

Kdaj je Jesuf v' nebefa fhel?

Jesuf je fhtirdefeti dan po fvojim vftajenji
is laftne mozhi, ko Bog in zhlovek, v’ nebefa
fhel.

Kaka Je je godil Jesujov vnebohod?

Jesufov vnebohod fe je tako godil: Ka¬
dar je zhaf perfhel, de je imel Jesuf v’ nebefa
iti, je fvojim apoftelnam rekel, de naj v’ Gali¬
lejo, na oljfko goro gredo, in kadar do njih
pride, jim rezhe: „Meni je dana vfa oblaft v’
nebelih in na seinlji. Pojdite tedaj, in uzhite
vfe narode, in kerftite jih v’ imenu Ozheta, in
4 Sina in fvetiga Duha. Uzhite jih fpolnovati
vfe, karkoli fim vam sapovedal. In lej, jeffc
lim s’ vami vfe dni do konzhanja fveta,“ Mat.
2 13 , x8 — 20.

Dal je apoftelnam oblaft zhudeshe delati,
hudizhe isganjati, nove jesike govoriti, in bol¬
nike osdravljati, sato de bi vfi verovali befede,
k’ jih bodo osnanovali v’ Jesufovim imenu. a
Mark. 16, 17, x8. Obljubil jim je f. Duha
poflati. kteriga naj zhakajo v’ Jerusalemu. ,,Ne
hodite is Jerusalema, ampak zhakajte obljube
Ozhetove, ktero fte flifhali is mojih uft, ker
hote kerfheni s’ f. Duham/* Djanj. apoft. 1,
4, 5 , Potem je Jesuf fvoje roke vsdvignil, in
jih je shegnal, fe je od njih lozhil, in je fhel
is laftne mozhi v’ nebefa. Luk. 24, 5 o, 5 i.
In kader fo v’ nebo gledali sa njim, fta dva
angela perfhla, in jim rekla: „Moshje Galilej-
1!;i ' kaj ftojete in gledate v’ nebo. Ta Jesuf,

kteri je fpred val’ v’ nebo vset bil, bo tabo
prifhel, kakor fte ga vidili v’ nebo iti. Djanj.
apoft. i, 9 — ix. Potem fo fe v’ Jerusalem
vernili, in fo bili ftanovitrii v’ molitvi, de bi
fvetiga Duha prejeli,

Ali JesuJ ', ko je  w’ nebefa j/iel, ni vezli na
semlji?

Vidno ne, ampak nevidno je fhe na semlji:

1 )  V’ sakramentu f. refhniga Telefa, ka¬
kor Bog in zhlovek.

2) t S fvojim duham in P fvojo gnado in
pofebno pomozhjo per fvoji zerkvi, in per
p ra v o vero ih k ri fti j anih.

Kje jedi JesuJ v ’ nebejih?

Jesuf fedi v’ nebelih na defnizi Boga Ozhe-
ta, vligamogozhniga. „Zhe fte s’ Kriftufam v-
ftali, ifbite, kar je sgorej, kjer Kriftuf na def-
iii boshji fedi.“ Kolof. 3 , i.

Kaj to pomeni: Jesuf Jedi na defnizi Bo¬
ga Ozheia , vfigamozhniga?

Jesuf fedi na defnizi boshji je toliko, kd:
Jesuf ima nar vezhi oblaft in zhaft zhes vfe v’
nebelih in na semlji, kakor Bog Ozlie. „Men'
je dana vfa oblaft v’ nebelih in na semlji."
Mat. 28, 18.

Saka/ je Jesuf v nebefa fhel,

Jesuf je v r  nebefa fhel:

i) De je pokasal, de njegovo kraljeftvo ni


89

od tega fveta, kakor je Pilatushu povedal. Jan.
18, 36 ,

2. De je zhlovefhko natoro povikfhal, in
jo na defnizo Ozheta poftavil.

3 ) De je vlim nebefa odperl, ktere fo bi¬
le savoljo greha vlim saperte.

4) De je nafho vero in upanje poterdil,
de kamor je po premaganih fovrashnikik glava
fhla tje tudi udje pojdejo, zhe bodo glavi pokorni,
ker nam je fam povedal, de gre nam melto per-
praviti, de tudi mi sa njim pridemo. Jan. 14,2, 3 .

5 ) De je nafh befednik in frednik per
Ozhetu. „Moji otrozbizhi, to vam pifhem, de
ne bole grefhili. Ampak zhe je tudi kdo gre-
fhil, imamo befednika per Ozhetu, Jesufa Kri-
ilufa, pravizhniga. In on je fprava sa nafhe
grehe, ne pak farno sa nafhe, temuzh tudi sa
zeliga fveta grehe.“ 1. Jan. 2, 1 —-• 2.

6) De je f, Duha poflal.

7) De naf je poduzhil, de nafhe mifli in
shelje , zhe fmo ravno n'a semlji, morejo le v’
nebelih biti, kjer je nafhe •Itanovanje; de fe
moremo tukaj le popotne, le ptujze miflili ,
kteri v’ vezhnolt gremo. Heb. 11, i 3 ,

Sedmi zhlen vere.

Od ondod bo prifhel fodil shive in mertve.

Ali bo Jesnf Jpet prifhel na fvet.

Jesuf bo poflednji dan v’ oblakih neba o-
zhitno, s’ veliko mogozhnoftjo in zhaftjo fpet

11

90

prifhel fodit shive in mertve, to je pravizhne
in krivizhne. „Vidili bodo priti zhlovekoviga
t Sina v’ oblakih na nebu s’ veliko mozhjo in
velizhaltvam / 4  Mat. 24, 3 o.

,,Sapovedal nam je ljudftvu pridigovati in
fprizbevati, de je on tifti, ki ga je Bog fodni-
ka shivih in mertvih poftavil,“ Djan. apoft.
10, 4, 2.

Kako bo JesaJ' poslednji dan ljudi fodil?

Jesuf bo ljudi po dobrim in hudim fodil,
kolikor fo kteriga llorili. t Sodil bo njih mifli,
skele, befede in dela. Pravizhne bo Jesuf
plazhal s’ vezhnim shivlenjem v’ nebelih, in
grefhnike bo vezhno fhtrafal v’ pekli. ,,Vli mo¬
remo rasodeti biti pred fodnim kolam Kriftufo-
vim, de fleherni prejme po tem, kar je v’
fvojim shivlenji dobriga ali hudiga lloril.“ 2.
Kor. 5, 10. „Potem bodo hudobni v’ vezhno
terplenje, pravizhni v’ vezhno shivlenje fhli.“
Mat. z5, 46.

Kolikrat bo zhlovek fojen?

Zhlovek bo dvakrat fojen, prezej po fmer-
ti, in ta fe imenuje pofebna  fodba, in pofle-
dnji dan, in ta fe imenuje pojlednja  fodba.

Sakaj pervo fodbo pofebno Jodbo imenujemo?

Sato, ker je vfak pofebej fojen. S. Pavl
pravi: „Ljudem je pollavljeno enkrat umreti,
potem pa fodba.“ Hebr. 9, 27.

91

Kam pojde dajha po pofebni fodbi?

Po pofebni foddi pojde dufha, kamor fi  bo
saflusbila, ali v’ nebefa, ali v’ vize, ali pa v’
pekel.

Ktere dufhe pridejo v 1  nebefa ?

Ti de, ki fo fe v’ gnadi boshji bres vliga
greha od trupla lozhile.

Ktere pridejo v' vize?

'Pide, ki fo fe v’ gnadi boshji od telef lo¬
zhile, pa fhe kake majhne grehe nad feboj
imajo, ali sa grehe fhe nifo sadodidorile.

Ktere pridejo v pekel?

Tifte, ki fo fe v’ enim ali vezli fmertnih
grehih od lelef lozhile,

Ktera J~e poflednja fodba imenuje?

Poflednja fodba fe imenuje tida, ki jo bo
Jesuf po konzhanji fveta imel, in bo fodil vfe
ljudi vfih zhafov in krajev. Pofledna fe pa ime¬
nuje salo, ker sa njo vezh druge ne bo.

Ofmi zhlen vere.

Verujem v’ fvetiga Duha.

Kaj fo pozheli apoftelni po Jesufovim d ne¬
bo hodu ?

Po Jesihovim v’ nehohodu fo fe s’ oljfke
gore vernili v’ Jerusalem, in tamkej fkupej

92

sbrani molili, fe p o [lil i in zhakali prihoda f.
Duha, k te riga jim je Jesuf obljubil poflati.

Kdaj Jo apojielni Jvetiga Duha prejeli?

Apollelni fo defet dni po Jesufovim v’ ne-
bohodu na binkufhtni prašnik fvetiga Duha pre¬
jeli ?

Kaj JoJehniga J'e je oh prihoda f.Duha godilo?

Ko fo bili apoftelni v’ Jerusalemu sbrani
in fo molili, je na naglim sjutraj ob devetih
is neba vftal fhum, kakor prihajozhiga filniga
pifha, in je vfo bifho napolnil, v 5  kteri fo bili.

In perkasali fo fe jim rasdeljeni ognjeni jesiki
verh njih. In vli fo bili s’ fvetim Duham na- )
polnjeni. Djanje apoft. 2, 2  — / t i.

Kaj je Jtoril fveti Duh v ’ apojielnih ?

1) Um apoftelnov je rasfvetlil, de fo Jesu-
fov nauk, in njegove nar vikfhi fkrivnofti prav
saftopili, kakor jim je she pred Jesuf obljubil
rekozh : „Kadar bo pa prifhel Duh refnize, vaf
bo on uzhil vfo refnizo, sakaj on ne bo fam
is febe govoril, ampak bo govoril, karkoli bo
flifhal, in vam bo prihodne rezhi osnanoval.‘ {
Jan. 16, i 3 .

2) Voljo apollelnov je popolnama fpreober- 1
nil, v’ veri jih poterdil in ferzhne boril Jesu-
fov nauk po želim fvetu osnanovati.

• 7 >) Mozh jim je dal k’ poterjenju vere zhu-
deshe delati, in mnoge jesike govoriti, in

4) de fo ferzhno Jesufov nauk pridigovali.

Kdo je fveti Duh.

t Sveti Duh je tretja boshja perfhona v’ De¬
ti Trojizi, kteri ishaja od Boga Ozheta in Bo¬
ga t Sina od vekomaj, in je s’ njima pravi ve-
zhen Bog. V’ fveti ga Duha moremo tako ve¬
rovati in upati, in ga ravno tako zhafliti in
moliti, kakor Boga Ozheta in t Sina.

Kaj dobriga nam Jtori Jveli Duh?

t S. Duh naf pofvezhuje.

Kje naf f. Duh pofvezhuje?

t S. Duh naf pofvezhuje :

1 ) Per fvetim kerftu. „Ni naf savoljo del
pravize, temuzh po fvojim ufmilenji svelizlial
fkosi kopvo prerojenja.“ Tit. 3, 3.

2 ) V’ sakramentu fvete pokore.

3) Kolikorkrat druge sakramente vredno
prejmemo.

Kako naf pofvezhuje fveti Duh?

c Sveti Duh naf pofvezhuje, ker v’ naf gna-
do boshjo vlije in naf otroke boshje flori, ali pa
gnado boshjo v’ naf pomnoshi. t S. Duh naf flo¬
ri s’ fvojo gnado is grefhnikov pravizhne, ljube-
sen do Boga v’ nafhe ferza vlije, in naf smo-
shne dela is ljubesni do Boga pravizhno zhiveti
in fe svelizhati. „Po kterim nam je nar vezhi
in drage obljubljene dari dal, de po njih po-
flanete deleshni boshje natore, zhe fe holle sder-
shali fpazheniga poshelenja, ktero je na fveti. 44
Ih Petr. l, 4,

94

Kaj fhe dela Jveti Duh s' Jv oj o gnado v' naj?

t Sveti Duh rasfvetljuje nafh um, naf uzhi
in obuduje po volji boshji delati, nam daje
fvoje fofebne dari.

„Trofhtar pa fveti Duh, kteriga ho Ozhe
v’ mojim imenu poflal, on vaf bo vfe uzhil. a
Jan. 14, 2 6 . „Bog je, kteri v’ vaf dela, de
hozhete, in dopolnite njegovo dobro voljo." 4

Filip. 2, i3.

Kteri Jo darovi Jveiiga Duha?

t So leti; l) Dar modrobi. 2) Dar umno-
bi. 3) Dar fveta. 4) Dar mozhi. 5) Dar u-
zbenofti. 6. Dar brumnofti. 7) Dar ftrahu
boshjiga.

L So ti dardvi krijijanam potrebni?

t Silno potrebni fo, ker dufho Bogu prijet¬
no bore. ,,VTe to pa dela eden in ravno tihi
Duh, kteri flednimu daje, kakor hozhe.“ 1.
Kor. 12, 4 — 11.

1) Dar modrolli bori, de kribjan to ljubi,
kar je boshjiga, in ne, kar je pofvetniga ali
ptujiga. „Vfa modrob je od Gofpod Boga." 4
Sir, 1, i.

2) Dar sabopnobi ali umnobi rasfvetli du¬
fho, de sabopi refnize in fkrivnobi vere.

3) Dar fveta bori, de kribjan raslozhi in
svoli, kar je Bogu bolj dopadljiviga, in k’ sve-
lizhanju pomagljivfhiga.


4) Dar mozhi daje kriftjanu ferzhnod. de
dobro dela, zbe ima savolj dobriga fhe P tem
vezh terpeti, in de vfe fovrashnike fvojiga sve-
Iizhanja premaga,

5) Dar snanja, ali uzhenodi rasfvetli krid-
jana, de fposna Boga in njegove popolnamodi,
pa tudi pot, po bterim je hoditi, de vezimo sve-
lizhanje dofeshe, in de ve nevarnofti fvojiga
svelizhanja odverniti.

6)  Dar brumnodi (lori, de kridjan Boga
vredno moli, mu je pokoren, in njegovo voljo
dopolni, ne kakor hinavzi, kteri fe mu le s’
beledo perlisujejo, tudi ne kakor fushni, kteri
jo le is ftraliu dopolnujejo, ampak kakor dobri
otrozi, kteri is ljubesni radi boshjo voljo ftore.

7 ) Dar drahu boshjiga dela v’ kridjanu,
de fe Boga is ljubesni boji, in vfe odvrazhuje,
kar bi utegnilo Boga shaliti. Modri pravi:

| „Srezhna dufha tidiga, kteri fe Gofpoda is Iju-
l  besni boji, sakaj Bog mu bo mozhen varli.“
. Sir. 34, 17  — 19 .

Kokojhni Jad pernefe Jveti Duh v' hrijijct-
> nu?

i

c Takiga le, pravi f. Pavl: „Ljubesen vefel-

je, mir, poterpesbljivofl, prijasnod, dobroto,
dolgosanafhanje, krotkod, vero, pohlevfhino,
sdershnod in zlndod. t£  Gal. 5, 22 . 23. Is le-
teb zhednod fe kridjan fposna, de f. Dub v’
n jem prebiva.

1

96

Deveti zhlen vere.

Eno, fveto, katolfhko zerkev, gmajno jfvetnikov.

Od Zerkve Jesufove,

Kaj je Jesuf Jtoril, de je vef njegov nauk
zhijt in nepopazhen fhe po njegovim v' nebo-
hodu na fveta ohranjen P

Zerkev je potlavil, in f. Duha ji je poflal,
kteri per nje oftane do konza fveta, de le v’
refnizah f. vere nikoli motiti ne more.

Kaj je fveta , kololjhka kerfhanfka zerkev?

Je vidni sbor (ali sdrushek) vfih pravover¬
nih kriftjanov pod oblatijo duhovnih patlirjev
in fofebno Rimfkiga papesha, kteri vti ravno
titli nauk verujejo, in vti ravno title sakramen-
te imajo in prejemajo.

Kako je je Jesujova zerkev sazhela in ras-
fhirila P

Jesuf je fam uzhil, in ti tudi svolil dva-
najtl apoftelnov, jih je poduzhil, in jim je sa-
povedal po vti m fvetu vtim ljudem njegov nauk ,
osnanovati. Mat. 28.

Jesuf je fam tri leta uzhilfs**’ fvetimi sgle-
di fvoje nauke poterdoval, in z^J&eshe delal,
de fo ljudje v’ njega verovali, Svolil ti je tu¬
di dvanajft apoftelnov, kteri fo bili njegovi fta-
novitni tovarfhi in prizhe vfih njegovih del in

97

befedi. On jih je r’ vfim poduzhil, de fo ?a-
mogli ljudi uzhiti, potem ko je Jesus k’ fvoji-
mu Ozhetu v’ nebefa odfhel. Rekel jim je :

,,Kakor je Ozhe mene poflal, tako tudi jeft vaf
pofhljem. ££  Jan. 20, 21 .  „Pojdite tedaj, in u-

zhite vle narode j in kerftite jih v’ imenu Ozhe-
ta, £ Sina in f. Duha. ££  Mat. 28, 19. Poflal
jim je fvetiga Duha, kteri jih je rasfvetlil,
mozlme ftoril, de fo bili ferzhni v’ osnanovanji
vere, dal jim je dar mnoge jesike govoriti, de
fo s’ vfakim ljudftvam saftopno in lohka govo¬
rili; in k’ poterjenji njih naukov tudi mozh
zhudeshe delati.

Perva od Jesufa svoljena apollelna fta bila
P Peter in f. Andrej. Kader je Jesuf ob Gali¬
lej fkim morji hodil, je vidil dva hrata, £ Simo-
na, ko je imenovan Peter, in Andreja njegoviga
brata, ker lla mresho v’ morje metala (ker fta
bila ribzha). In jima je rekel: „IIodita sa me¬
noj, in jeft bom ftoril, de bota ribzha ljudi.
Oba fta prezej fvoje mreshe popuftila, in fta
flda s’ njimi In kader je on od tam naprej
fhelj je vidil dva druga brata Jakopa Zebede-
jeviga in Janesa njegoviga brata v’ zholnu s’
njih ozhetam Zebedejam, kjer fo fvoje mreshe
popravljali j in on jih je poklizal, in fta prezej
mreshe in ozheta sapuftila, in fta flila sa njim.

1  Mat. 4 ’, 18 — 22. 4 S. Matevsha je vidil Jesuf

na zolu fedeti in mu je djal; Pojdi sa menoj,
in on je vftal, in fhel sa njim. Tako fi je bil
Jesuf eniga sa drugim vlih dvanajft svolil.
Imena apoftelnov pa fo lete: Pervi t Simon, imen-
van  Peter, in Andrej njegov brat. Jakop Zebe-

7

98

deje v in Janes njegov brat, Filip in Jernj,
Tomash in Matevsh, zolnar, Jakop Alfejev in
Tadej, t Simon Kananejz, in Judesh Ifhkarjot,
kteri je tudi Jesufa isdal.“ Mat. 10, 2 ■— 4 i ]1
Luk. 6, i3.

Po Jesufovitti v’ nebohodu fo apoftelni
namell Judesha Ifhkariota f. Matia apoftelna svo-
sili. D jan. apoft. 1, 12 — 26. Skosi fofebno
velik zhudesh je bil f. Pavl apoftel od Boga svo-
ljen. Djanj. apoft. g, 1 — 19.

Jesuf je sraven dvanajfl apoftelnov tudi fhe
dva in fedemdefet uzbenzov svolil, ktere je, do¬
kler je na fvetu shivel, po desheli pofhiljal
njegov nauk osnanovat, Luk. 10, 1. Po Jesu-
fovim v’ nebohodu fo tudi apoftelni uzhenike
poftavljali, kjer fo vidili^ de jih je bilo treba,
tako de pravoverni kriftjani nifo nikoli bres du¬
hovnih paftirjev in uzhenikov bili. Tak je bil
sazhetik Jesufove zerkve.

Kaj Je je sgodilo, ko Jo apojtelni po J cela
fhli, in nauk Jesujov osnanovali?

Veliko Judov in nevernikov je verovalo v’
Jesufov nauk, fe je fpokorilo, in fe jih je dalo
kerftiti. She na pervo pridigo f. Petra na bin-
liufhtni prašnik fe jih je per treh taushent ker¬
ftiti dalo. Djanj. apoft. 2, i4* Per perloshno-
fti, ko je Peter od rojftva hromiga mosha per
durih tempeljna v’ imenu Jesufa Kriftufa osdra-
vil, in potlej boshjo befedo v’ tempeljni osna-
noval, je bilo pet taushent mosh pravovernih
poftalo. Djanj. apoft. 4? 4* Tako fe je vera

99

Jesufova hitro rasfhirila, od dne do dne je bi¬
lo vezh krilljanov, ker fo apoltelni povfod evan-
geli osnanovali, in Gofpod Jesuf je bil s’ njimi,
ker je vero poterdoval s’ žhudeshi, kteri fo fe
godili. Mark. 16, 20.

Kako fo bili imenovani tifti, k j jo v' Jesu-
fa in njegov nauk verovali?

Kriltjani fo bili imenovani, in to lepo ime
fo nar pervizh verni v’ Antiobii dobili. Djanj.
apoft. 11, 26. Tudi fo fe fvetniki imenovali,
ker fo bili fkosi pofvezhujozho gnado boshjo
pofvezhevani, k’ fvelofti poklizani, in ker je tu¬
di njih shivlenje fveto bilo. Djanj. ap. 2 6 ,  18.

Kdo je nevidni poglavar zerkve ?

Nevidni poglavar zerkve je Jesuf Krilluf.

Koga je Jesuf Krifiuf vidniga poglavarja
zerkve poJiavil ?

Jesuf Krilluf je f. Petra vidniga poglavarja
fvoje zerkve poltavil fhe prej, ko je v’ nebefa
fhel, rekozh: ,,Pali moje jagnjeta, pali moje
ovze.“ Jan. 21, 16. 17. „Ti li Peter, in na to
fkalo bom sidal fvojo zerkev, in peklenfke vra¬
ta je ne bodo premagale. In tebi bom dal
kljuzhe nebefhkiga kraljeilva, in karkoli bofh
savesal na sem!ji, bo savesano tudi v’ nebelih,
in karkoli bofh rasvesal na semlji, to bo rasve-
sano tudi v’ nebelih.“ Mat. 16, 18. 19.

Kdo je sa Petram vidni poglavar zerkve ?

Vfi pravi Rimfki papeshi saporedama fo
vidni poglavarji zerkve in namellniki Jesufa

7  *

100

Kciltufa. •—Papesh, ki je vidna glava zerkve, ima
pervo zhaft in oblak v’ Jesufovi zerkvi, kakor
jo je Peter pervi med apokelni imel.

Kdo Jo fhkof/e?

Slikofj^fo pravi nameltniki apokelnov.

Ali JoigMikofje ludi oblaji apojtelnov sado-

bili?  Jr

T^iJ® oblak apoilelnov fo sadobili; sakaj
zerkev Jm  do konza fveta, tako je Krikuf hotel,
de tujt! oblak apoilelnov v’ njih namellnikih,
fhkofjeli do konza fveta ollane. „Refnizhno
vam povem, karkoli bote savesali na semlji, bo
tudi v’ nebelih savesano, in karkoli bote ras-
vesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.^
Mat. 18, 18. „Glejte na febe in na vfo zhedo,
v’ kteri vaf je fveti Duh sa fhkofe pollavil k’
vishanju boshje zerkve, ktero je s’ fvojo ker-
vijo perdobil.“ Djan. apoll. 20, 28.

Ali je vezh pravih zerkva?

Le ena je prava zerkev, sunaj ktere ni
upali svelizhanja.

Kako Je da Jposnali pravd zerkev  ?

Is fhtirih laknok, namrezh 1) de je edi¬
na, 2) fveta, 3) katolfhka, 4) in apollolfka.

Kako je prava zerkev edina?

Edina je 1) ker ima eno glavo. „En Go-
fpod je, ena vera, en kerk.“ Efes. 4, 5.

101

,,Tako naf je tudi veliko eno telo v’ Kri-
kufu, vfak pofebej pa fmo eden drusiga udje.“
Piim. 12, 5 . „Imam fhe druge ovze, ktere ni-
fo is tega hleva, in morem tudi tijfte perpeljali,
in kodo moj glaf flifhale, in bo en hlev in en
pakir.“ Jan. 10, 16.

2) Ker ima en nauk in ene sakramente.
„Skerbite ohraniti edinok duha v’ savesi miru.
Eno telo in en duh bodite, kakor fle poklizani
k’ enimu upanju fvojiga pokliza,“ Efes. 4, 3 .
4 . „Profim vaf pa, bratje, fkosi ime Gofpoda
nafhiga Jesufa, de vli eno govorite, in de med
vami ne bodo raspertja, ampak de bote popol-
nama eniga duha in ene mifli.“ l. Kor. l, 10.

Kako fe preprizhamo, de mati katoljhka
zerkev ravno tijti nauk azili y  ki ga je od Kri-
Jiufa po apojielnih prejela?

c Se preprizhamo, ko ji je Jesuf f. Duha
poflal, kteri je od sazhetka, in bo do konza
fveta per nje; on je varuje pred vfo smoto, jo
vlo refnizo uzhi, jo pofvezhuje in vlada; Je¬
suf ji je obljubil, de vrata peklenfke (smole)
jo ne bodo nikoli smagale, in de on ollane s’
njo do konza, tako fe ne more smoliti v’ refni-
zah f. vere, torej vfelej ravno tiki nauk užili,
ki ga je Krikuf in njegovi apoltelni uzhili, in rav¬
no tike f. sakramente deli, ki jih je Jesuf po-
kavil.

Jesuf pravi: Jek bom Ozheta profil, in

vam bo drusiga Trofhtarja dal, de per vaf oka-
11 w  vekomaj, Duh refnize, kteriga fvet ne mo-

102

re prejeti, ki ga ne vidi, in tudi ne posna, vi
pa ga bofte posnali, ker bo per vaf oftal, in
bo v’vaf. Jan. 14, 16, 17. „Kadar pa on pride,
Duh refnize, vaf bo uzliil vfo refnizo.“ Jan.
16,  i3. ,,Ti fi Peter, in na to fkalo bom sidal
fvojo zerkev, in vrata peklenfke jo ne bodo
smagale.“ Mat. 16, 18.

Kako je prava zerkev jveta ?

t Sveta je 1) ker je nje sazhetnik Jesuf Kri-
ftuf 1'vet, 2) ker je nje nauk fvet, 3) ker fvete
sakramente ima, 4) ker fvoje ude v’ fvetolti
napeljuje, 5) ker fo vedno fvetniki v’ nje.
„De bi jo pofvetil, ker jo je s’ befedo shivlje-
nja v’ kopvi vode ozhiftil. De bi fam febi na¬
pravil zhaftitljivo zerkev, ktera nima madesha,
ali gerbe, ali kaj drusiga taziga, ampak de jo
fveta in neomadeshana.“ Efes. 5, 26. 27.

Vli nauki Jesufovi napeljujejo kriftjana k’
fvetodi in jo sapovedujejo; in kar je Jesuf Kri-
fiuf Jdoril, je le Itoril , de bi naf pofvetil: tako
tudi prava zerkev fvoje ude ob vfih zhalih v’
fvetofli napeljuje, kar prizhajo toliko tavshent
marternikov in marterniz, fvetnikov in fvetniz,
ki fo od nje poduzheni in napeljani bili fveto
shiveli, lepe sglede dajali in vezhno svelizhanje
sadobili.

Kako je prava zerkev katolfhka?

Katolfhka je: 1) ker jo je Jesuf Krilluf sa
vfe ljudi, 2) sa vfe zhafe, 3) sa vfe kraje po-
ftavil.

103

Jesuf fam fvojim uzhenzam pravi, de mu
bojo prizhe v’ Jerusalemu, iu po vli Judeji in
Samarii, in do kraja fveta. Djanj. apoft. 1, 7.
Ker je Jesuf hotel, de hi bili ljudje frezhni in
deleshni njegoviga odrefhenja in nefkonzhniga
saflushenja, je fvoje apoftelne in uzhenze po
vlim fveti poflal njegov evangeli osnanovat, de
fledni, kteri v’ njega veruje, ne bo pogubljen«
ampak vezhno shivlenje ima. ,,Sakaj od fonzh-
niga is-hoda do sahoda bo moje ime veliko med
narodi, in povfod fe bo darovalo, in zhafti da¬
ritev darovala mojimu imenu, sakaj moje ime
bo veliko med narodi, pravi Gofpod vojfknih
trum.“ Malah. 1, 11,

Kako je prava zerkev apojiolfka ?

Apoflolfka je: 1) ker veruje in uzhi, kar fo
apoftelni verovali in uzhili, 2J ker fo apofielni
na Jesufovo povelje njene nauke po vfim fvetu
rasfhirili, 3 ) ker fo njeni fhkofje nallopniki a-
poflelnov.

„ ( Ste sidani na fundament apoftelnov in
prerokov, in fam Jesuf Krilluf je poglaviten
vogalni kamen .“  Efes. 2, 20.

<Sama ta zerkev je prava, ktera fkasbe,’ de
je od apobelnov, leta uzhi zhillo refnizo, ker
le fvoji zerkvi je Jesuf obljubil, de ji bo poflal
fvetiga Duha, kteri jo bo pred smoto varoval,
in de on fam bo per nji do konzkanja fveta;
in ta je katolfhka zerkev.

104

Ker je katolfhka kerfhanfka zerkev edina ,
fveta , apojioljka in katolfhka , kaj is tega
fposnamo  ?

Is teh laftnofti fposnamo, de le ona je pra¬
va Jesufova zerkev, v’ kteri samoremo svelizha-
ni biti.

Kako fe prava zerkev od pervih zhafov j
kerflianjiva jiie imenuje?

Prava zerkev fe tudi rimfka imenuje, ker
je zerkev v’ Rimu glava vfih drugih zerkva in
Ireda edinofti. Torej fe tihi, ki fe od rimfke
zerkve odlozhi, od prave zerkve odlozhi.

Kaj nam je Jioriti, ker frno v' pravi Jesu-
fovi zsrkvi?

1 ) Boga sa ta dar milobi hvaliti, ki je nal
po fvoji veliki ljuhesni v’ fvojo fveto zerkev vsel
in ljudftvo boshje boril. 2 ) Zerkev, fvojo mater,
ferzbno ljubiti. 3) Sa njeno rasfhiranje in po-
vikfhanje moliti. 4) S’ njo fklenjeni in nji po¬
korni hiti. 5) Vfe njenje udje kakor bratje in
febre ljubiti, in kar je mogozhe boriti, de bi
jim v’ svelizhanje pomagali.

Od gmajne fvetnikov.

V zhim objioji gmajna fvetnikov?

V’ tem, de fo vli pravoverni kribjani ka¬
kor udje telefa med feboj svesani; in de fo vfi
udje verkve duhovnih darov in dobrot deleshni

105

Kdo naj' Jtori udje Jesufoviga telejd ?

S. Duh; on oshivi nafhe dufhe sa vezhno
shivljenje, vshge v’ nafhih ferzah ljubesen do
Boga, in jo ohrani, po kteri fmo svesani s’ Je-
sufam, kakor fo udje telefa s’ glavo.

Kaj dobriga sadobimo is te savese s ’ Jesu-
fam?

Veliko dobriga: 1) ,Smo deleshni Jesufoviga
nefkonzhniga saflushenja, ki ga je nam fvojim
udam dal.

2) Kar dobriga sa svelizhanje borimo, Je-
suf s’ nami in v’ naf dela, in sato bodo nafhe
dobre dela vezhniga shivljenja vredne. „Qbani-
te v’ meni, in jeb v’ vaf, kakor mladika ne
more farna od febe fadu roditi, ako na ter ti
ne obane, tako tudi vi ne, ako v’ meni ne o-
banete. Jeb lim vinfka terta, vi mladike, kdor
v’ meni obane in jeb v’ njem, ta veliko fadu
rodi, sakaj bres mene ne morete nizh bori ti. u
Jan. i 5 , 4 , 5 .

3 ) (Smo deleshni eden drusiga dobrih del,
zbe v’ ljubesni boshji in blishniga shivimo, ker
fmo udje med feboj, fklenjeni s’ Jesufam, gla¬
vo nafho.

„In vfe je njegovim nogam podvergel, in
njega glavo žele zerkve pobavil, ktera je nje¬
govo telo, in polnob njega, kteri vfe v’ vfih
dopolne / 4  Efes. l, 22. „SaI<aj v’ enim duhu
fmo vfi v’ eno telo kerfheni. — Vi pa be Kri-
ftufovo telo in udje med feboj,“ 1. Kor. 12,

106

Kteri fofebni duhovni darovi Jo, hi Jo
jih vfi udje zerkve deleshni?

t So: 1 ) Jesufov nauk, 2 ) gnada boshja, 3)
fveti sakramenti, v’ kterih pofebno gnado bosh-
jo sadobimo, 4) nar fvetejfhi ofer fvete mafhe,
o) molitev, in 6) saflushenje vernih in dobre
dela.

Kteri udje zerkve imajo med fehoj gmajno?

Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v’ nebe¬
lih in dufhe v’ vizah.

Kako [e tedaj ras deli Jesufova zerkev , ker
Jmo kriftjani na semlji tudi s' Jvetniki v' ne-
bejih in s' dufhami  w’ vizah v' savesi?

c Se rasdeli, l) v’ zerkev v’ vefelji, to fo
fvetniki v’ nebelih, ki fo frezbno fvet prema¬
gali, in fe sdaj v’ nebelih vefele.

2 ) V’ zerkev v’ terplenji, to fo dufhe v’
vizah, ki fe fhe pokore, de bodo od vlih ma-
deshev ozhifhene.

3) V’ zerkev v’ vojfkvanji; to fo vfi pra¬
voverni na semlji, ki fe fhe soper flabo poshe-
lenje, fvet in hudobniga duha vojfkujejo.

Kak Ciino gmajno imajo verni na semlji med
feboj?

Verni na semlji imajo gmajno med feboj,
de njih molitev, in saflushenje dobrih del eden
drusimu pomaga.

107

Kakf/mo gmajno imajo verni na semlji s ’
jvetniki v ’ nebejih ?

Verni na semlji imajo gmajno s’ fvetniki
v’ nebelih, de verni na semlji fvetnike zhake ,
in fe v’ njih profhnje perporozhajo, fvetniki v’
nebelih pa sa verne na semlji prolijo. „ 0 nija pa
je odgovoril in djal: To je Jeremija, prerok
boshji, ljubik bratov in Israelfkiga ljudkva; ta
je tiki mosh , kteri veliko sa ljudkvo moli in sa
zelo fveto meko. £<  2. Mak. 10, 14.

Kakfhno gmajno imajo verni na semlji s ’
dojkami  u’ vizah?

Verni na semlji imajo gmajno s’ dufhami
v !  vizah, de verni na semlji sa dufhe v’ vizah
Boga prolijo, in jim s’ molitvijo, s’ dobrimi
deli, in fofebno s’ tem pomagajo, de fveto ma-
fho sa nje ofrujejo, dufhe mertvih pa is hva-
leshnoki sa verne na semlji Boga prolijo.

„ 4 Sveta in dobra je tedaj mifel sa mertve
moliti, de bi bili od grehov refheni." 2. Mak.
»2, 46.

Defeti zhlen vere.

Odpufhanje grehov.

Kaj naj ta zhlen vere azlii?

Naf uzlii, de je Krikuf fvoji zerkvi oblak
dal grehe odpufhati. „Prejmite fvetiga Duha,
kterim boke grehe odpukili, fo jim odpufheni,

in kterim jih hote sadershaii, fo jim sadersha-
ni.‘ ;  Jan. 20, 22, 2  3 .

So v J ljudje lega fhaza (saklada) deleshni,
kteriga je Jesuf Krijhf ir fvoji zerkvi s' fvo-
jim lerplenjem in Jvojo fmerijo perpravil , de
bodo odpufhanje grehov in fhtrafeng sado-
bili?

Deleshni fo fkosi gnado, kteri v’ Jesufa
Kriftufa verujejo in fo kerfheni, s’ Kriftufovo
zerkvijo fklenjeni, in v’ pokorfhni do nje ofta-
nejo; kteri, zhe fo po kep/tu grefhili, pravo
pokoro flore, in f. sakramente s’ potrebno per-
pravo prejemajo.

Kdo ima v' pravi zerkvi aiblaji grehe od-
pufhati?

V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafhniki
oblaft grehe odpufhati.

Imajo fhkofje in mafhniki od Jesufa oblaft
odpufhati grehe, kader in komur hozhejo?

Shkofje in mafhniki imajo od Jesufa oblaft
le sgrevanim in fpokorjenim grefhnikam grehe
odpufhati. Jesuf je sato fvojim nameftnikam
oblaft dal grehe odpufhati, ali pa perdersheva-
ii, de hi ftorili, kakor fposnajo, de fo grefhni-
la sgrevani in spreobernjeni, ali ne. Bog gre¬
hov ne odpufti, zhe grefhnik ni sgrevan, in ni¬
ma terdne volje fe poboljfhati.

„fidor fvoje grehe fposna in opufti, ufmi-
lenje dofeshe. Prip. 2<h i 5 .

109

Kje fe grehi odpufhajo?

Grehi Te v’ Zakramenta f. kerfta, in v’ $a-
kramentu f. pokore odpufhajo.

Kteri grehi fe per f kerjiu, in hleri v ’ f po¬
kori odpujie  ?

Poverban greh, in vil pred f. kerftam ftor-
jeni grehi fe per f. kerftu odpufte, v’ f. pokori
pa tifti grehi, kteri fo po f. kerftu ftorjeni.

Ali samore grefhnik odpufhenje grehov ta-
flushiti?

Grefhnik nikdar ne more odpufhenja gre¬
hov po vrednofti saflushiti. Zhe je sgrevan in
poboljfhan, sadobi odpufhenje grehov po boshji
milofti in fkosi Jesufovo saflushenje, ne pa fko-
si dela, ktere bi on ftoril, ker zhe fe poholj-
fha in dobro ftori, ftori le to, kar bi bil tudi
pred mogel ftoriti. Sato pravi Isaija prerok 55,
7 . „Zhe grefhnik sapufti fvojo hudobno pot,
Gofpod fe bo zhes njega ufmilil.“ Tedaj tudi
refhnizhno poboljfhanimu grefhniku daje Bog
odpufhenje grehov le is sgoliga ufmilenja. To¬
rej vfak naj hvali in ljubi ufmiljeniga Jesufa,
kteri je fvoji zerkvi to oblaft dal, in vfak naj
ft veliko persadeva fe te pofebne milofti s’ pra¬
vo pokoro deleshniga ftoriti.

Enajfti z h len vere.

Vftajenje mefa.

Kaj verujemo od lelef mertvih ljudi?

Verujemo, de ho Bog fodni dan vfe mertve
obudil, in de bodo telefa mertvih s’ fvojimi du»

110

fhami fklenjene shive is groba vflale. ,.Ne zbu¬
dite fe nad tem, sakaj ura pride, v’ kteri bo¬
do vfi , kteri fo v’ pokopalifbih, glaf 4 Sinu bo-
shjiga flifhali, in kteri fo dobro delali, bodo
is njih fhli v’ vftajenje shivljenja, kteri fo pa
hudo florili, v’ vllajenje obfojenja.“ Jan. 5 ,
28. 29.

Od kod vemo, de bodo trupla merivih ljudi
Jpet shive vjiale  ?

De bodo mertvi ljudje s’ temi shivotmi, ki
fo jih v’ shivlenji imeli, vdali vemo: 1) Is bo-
shjiga rasodenja, kar fo pravoverni ob v vlih
zhafih verovali. 2) Nar bolj pa naf preprizha
od te refnize Jesufovo od fmerti vdajenje.

„Vem, de moj Odrefhenik shivi, in de
bom poflednji dan is semlje vdal, in bom fpet
s’ fvojo kosho obdan, in v’ fvojim mefu bom
fvojiga Boga vidik Ravno jed ga bom vidil, in
moje ozhi ga bodo gledale, kteri ne bom dru¬
gi.“ Job. 19, 25  — 27.

,,In pride zbaf, kakorfhniga fhe ni bilo od
takrat, kar fo fe ljuddva sazhele. — In veliko
tih, (to je v ji)  kteri v’ prahu semlje fpe, fe bo
sbudilo, eni k’ vezhnimu sbivlenju, in drugi
k’ oframotenju, ktero bo vfelej pred njimi ve-
zhno.“ Daniel 12, 1 — 2.

Drugi fin makabejfke matere je v’ mar-
trah umirajozh tako govoril: „Ti nar budobni-

fhi nam fizer prizhijozhe shivljenje vsamefh,
ali kralj fveta naf bo, ker savoljo njegove po-

111

ftave umerjemo, per vftajenju k’ vezhnimu shiv-
lenju obudil . 44  2 . Mak. 7 .

„Sakaj oni ne bodo mogli vezh umreti, sa-
kaj oni fo angeljam enaki, in ib otrozi boshji,
ker fo otrozi vftajenja. De bodo pa mertvi
vltali, je tudi Mojsef fkasal per germu, ker
Gofpoda imenuje Boga Abrahamoviga, in Boga
Isakoviga, in Boga Jakopoviga, Bog pa ni mert-
vih, ampak je Bog shivih, saka j vli v’ njem
shive . -4  t S. Luk. 20 , 36 — 38. Jesuf je rekel
Marti: ,,TVoj brat bo fpet vllal . 44  Marta mu
rezhe: „Vem, de na poflednji dan ob vftaje-
nju bo fpet vftal. In Jesuf ji je djal: „Jeft lim
vllajenje in shivlenje, kdor v’ mene veruje,
bo shivil, ako ravno bi she bil umeri. 4,  Jan.
lx, 23 - 25.

Jesuf je tudi vezb mertvih v’ shivlenje o-
budil, in kadar je na krishu umiral, fo fe gro¬
bi odpirali, in veliko telef fvetnikov, kteri fo
fpali, fe je sbudilo, in kader fo po njegovim
vftajenju is grobov fhli, fo prifhli v’ fveto me-
ftu, in fo fe mnogim perkasali. Mat. 27 , 5z-53,

, h S.  Pavl pravi: Kakor v’ Adamu vli umer¬
jajo, tako bodo v’ Kriftufu vli oshiveli . 44  l.Kor.
Jo. „Sakaj fam Gofpod bo s’ poveljam, in s’
glafam vifhiga angela in s’ trobento boshjo od
nebef prifhel, in mertvi, kteri fo v’ Kriftufu
safpali, bodo nar pervi vftali. Po tim bomo
tudi mi, kteri shivimo in oftanemo, s’ njimi
J'*'ed kvifhko vseti v’ oblakih Kriftufu naproti,
ln  tako bomo na vfelej s’ Gofpodam, sato po-

112

vefelujte fe med feboj s’ temi befedami.“ 1 .
Tef. 4> i5 — 17 .

Saka/ bo Bog nctfhe telefa obudil?

Sato, ko je pravizhen, de jim bo po sa-
Jflusbenji povernil, kar fo s’ dufbo vred dobri-
ga ali hudiga ftorili. „Kteri fo dobro delali j
bodo is njih fhli v’ vllajenje shivlenja, kteri fo
pa hudo ftorili, v’ vftajenje obfojenja.“ Jan. 5, 29 .

Kak J line bodo telefa prarhhnih po vjlaje-
nji?

Telefa pravizhnih bodo po vftajenji ne-
ftrobljive, neumerjozhe, zhaftitljive, duhovne*
in po podobi Jesufa, kteri je zhaftitljiv od fmer-
ti vftal. ,,Jesuf bo nafhe revno telo premenil,
ker ga bo po podobi fvojiga telefa enakiga flo¬
ri!. “ Filip. 3, 21 .

Kakfkne bodo telefa hudobnih po vftajenji?

Bodo nezbaftitljive, fizer tudi neumerjozhe,
pa le sato, de bodo vezhne martre terpele, ker
fo bile s’ dufho vred Bogu nepokorne. „Bratje,
fkrivnoft vam povem, vli bomo vftali, ali ne
bomo vfi prcmenjeni. 1 . Kor, i5, 5i.

Prav lepo naf f, Pavl od mertvih vftajenja
poduzhi v !  1 . liftu do Korinzhanov i5, 3g —
58. „Ni vfe mefo eno mefo, ampak drugo je
zblovefhko, drugo shivinfko, drugo ptizhje*
drugo pa ribje. t So tudi nebefhke telefa in
semljfke telefa, ali vender druga zbaft je ne-
befhkih, druga pa semljfkih. Druga fvetloba je

od fonza, druga fvetlob« od lune, in druga fvet-
loba od svesd. Sakaj svesda fe od svesde na
fvetlobi raslozhi, tako tudi vdajenje mertvih.
t Seje fe v’ drohljivodi, vdalo bo v’ zhalti. c Seje
fe v’ flabobi, vdalo bo v’ terdnodi; feje fe shi-
valfko telo, vdalo bo duhovno telo. Ako je shi-
valfko telo, je tudi duhovno, kakor je pifano.
Pervi zhlovek Adam je podal shiva dufha, dru¬
gi Adam (pa) Duh^ kteri oshivlja. Tode ni
pervo, kar je duhovno j temuzh, kar je zhlo-
vefhko, potlej j kar je duhovno. Pervi zhlovek
je is semlje semljfki, drugi zhlovek is nebef
nebefhki. Kakorfhen je semljfki, tokfhni fo
tudi semljfki, irt kakorfhen je nebefhki, tak-
fhni fo tudi nebefhki. Kakor fmo tedaj podobo
semljfkiga nofili, tako nofimo podobo nebefh-
kiga. To pa rezkem bratje, de mefo in kri
kraljedva boshjiga ne morejo pofedi, tudi troh¬
nenje ne bo nedrohlivodi pofedlo. Glejte, fkriv-
nod vam povem: vli lizer bomo vdali, ali ne
bomo fe vfi premenili. Na enkrat, kolikor bi s’
ozhmi trenil, na nar pofledno trobento; sakaj
sabuzhala bo trobenta, in mertvi bodo neflroh-
Ijivi vdali, in mi bomo premenjeni. Sakaj drob¬
ljivo more nedrohljivod oblezhi, in umerjozhe
more neumerjozhod oblezhi. Kadar bo pa u-
merjozhe obleklo neumerjozhod, takrat fe bodo
fpolnile befede, ktere fo pifane: Posherta je
fmerl v’ premagan ji; fmert, kje je tvoje pre-
maganje? fmert, kje je tvoje selo? 4 Smertno
selo pa je greli, mozh greha pa podava. Bogu
pa bodi hvala, kteri je nam dal premaganje
Ikosi Gofpoda nafhiga, Jesufa Kridufa. Salo moji

8

ljubi bratje, bodite kanovitni in nepremakljivi,
obilni vfelej v’ opravilu Gofpodovim: lter veke,
de vafhe delo ni safionj v’ Gofpodu. ££

Kako Je bo to sgodilo ?

Bog bo P fvojo v ti ga m o go zb n o {lij o trupla
mertvih v’ shivljenje obudil. Kakor lahko je bi¬
lo Bogu zhloveka is nizh kvariti, ravno tako
lahko mu bo trupla mertvih obuditi. ,,Nafhe
prebivanje pa je v’ nebelih, od koder tudi Sve-
lizharja zhakamo, Gofpoda nafhiga, Jesufa Kri-
ftufa, kteri bo nafhe revno telo premenil, ker
ga bo podobi fvojiga fvetliga telefa enakiga fto-
ril, po mozhi, s’ ktero samore vfe rezili febi
podvrezlii. ££  Filip. 3 , 20. 21.

Ta vera na vfigamogozhnoft boshjo je tudi
poterdila vero na vkajenje od mertvih v’ fer-
zih mahabejfkih marternikov; od te vere shivo
preprizhana mati je rekla fvojirnu firiu. „Pro-
fim te (»wye) dete, poglej na nebo in semljo,
in na vfe, kar je v’ njih, in fposnaj, de je
Bog te rezhi is nizh kvaril, kakor tudi zhlo-
velhki rod; tako bo, de fe ne bofh tega ra-
belna bal, ampak vreden delesha fvojih bratov
korjen, iti k’ fmerti, de te v’ tikim ufmilenji
Cktero upamo) s’ tvojimi bratmi vred fpet do¬
bim. Mak. 7, 28. 29.

Kedaj bodo mer Ivi vjtali?

Na dan poflednje fodbe. „In on bo poflal
fvoje angele s’ trobento in s’ velikim glafam, in
oni bodo sbrali njegove isvoljene od fhtirih

115

vetrov, od eniga kraja neba do drusiga.“ Mat.
24, 3 i.

Kaj nam je Jtoriti, ko vemo, de bomo od
mer Ivih v Ji ali?

1) Moremo Jesufa Kriflufa hvaliti, ki je
fmert premagal, de bomo, kakor je on tudi mi
od JTmerti vrtali in vezhno shiveli. „Gofpod u-
mori, in oshivi, pelje v’ grob in unkaj.“ 1.
Kralj. 2, 6 ,

2) Per fvoji in fvojih prijatlov fmerti fe
tolashimo, in nesmerno ne shalujmo, ker vemo,
de bomo vrtali, fe fpet vidili, in vezhno fku-
pej shiveli.

3 ) t Se moremo greha varovati, in fvoje
udje k’ flusbbi pravize podati, in fvoje telo v’
fvetofti in zhiftofti ohraniti, de bomo vefeliga
od fmerti vrtajenja in vezhniga svelizhanja vre¬
dni.

Dvanajfti zhlen vere.

In vezhno shivljenje.

Kaj verujemo in fposnamo  j’ bejedami dva-
najjiiga zhlena vere?

S’ befedami dvanajftiga zhlena vere veru¬
jemo in fposnamo vezhno svelizhanje, ktero bo
shelje fvetnikov in isvoljenih popolnama fpoh
nilo,

#

8

116

Kako fe bodo shelje fvetnikov in svoljenih
popolnama f polnile?

Shelje fvetnikov in svoljenih fe bodo po¬
polnama fpolnile, ker bodo Boga vekomaj gle¬
dali, ljubili in všhivali.

Ali bodo tudi hudizhi in pogubljeni vezimo
shivlenje imeli?

Tudi hudizhi irt pogubljeni bodo vezhno,
tode neisrezheno nefrezhno shivlenje imeli, ker
bodo terpeli v’ pekli vezhne fhtrafenge sa Tvoje

Sakaj fe apojtolfka vera s' befedo amen
f klene ?

Sato, de poterdimo s’ befedo amen, de vfe
refnizhno in gotovo verujemo, kar je v’ nji sa-
popadeniga.

grehe

Drugi del

Od upanja.

Ali fme, kdor v' Boga veruje, tudi to upati,
kar je Bog obljubil?

Te to fme upati, kar je Bog obljubil. ,,Vera
pa je terdno zhakanje na rezili, klere fe imajo
upati.“ Ilebr. 11, 1.

Kaj je kerfkanfko upali?

Je f’ Tveftjo perzhakovati od Boga, kar
nam je obljubil. „Dershimo le fposnanja Tvoji-
ga upanja terdno, sakaj sred je, kteri je oblju¬
bila Ilebr. 10, 2  3 .

Kdor v’ Boga veruje, to je, vfe saref ver¬
jame, kar je Bog rasodel, in fkosi Tvojo fveto
zerkev verovati ukasuje; ta more tudi Tpolnje-
nje njegovih obljub upati, ker tudi te je Bog
Tam rasodel. Kdor upanja nima, tudi shive ve¬
re nima, ker vera uzhi, de Bog je neTkonzhno
dobrotljiv, ufmiljen, refnizhen, sveft in vliga-
mogozhen , de hozhe in lahko dopolni, karkoli
je obljubil. Torej je upanje k’ svelizhanju rav-

no tako potrebno, kakor je vera potrebna,
Kain in Judesh nifta upala, sato nifta ufmile-
nja dofegla.

„Kteri fe Gofpoda bojte, vervajte mu, in
ne bote fvojiga plazhila sgubili; kteri fe Go-
fpoda bojte, upajte va-nj, in ufmilenje vam
bo s’ vefeljam prifhlo,“ Sir. 2, 8, g.

Kaj upamo od Boga ?

Od Boga upamo vezhno shivlenje, to je,
vezhno svelizhanje in vfe petrebne pomozhi ga
dofezhi.

,,Vfako nar boljfhi darovanje, in popolna-
ma dober dar je od sgorej, in pride od Ozhe-
ta fvetlobe.“ Jak, i, 17.

frnemo tudi zhafne in telefne dobrote od
Boga upati?

Tudi take dobrote fmemo upati od Boga,
kolikor fo nam k’ svelizbanju potrebne. „Ifhi-
te tedaj nar poprej boshjiga kraljeftva in nje¬
gove pravize, in vfe to vam bo perversheno.“

Mat. 6, 33 ,

Ali nam bo Bog dal, karkoli skelimo  ?

Bog nam ne bo dal, kar shelimo, temuzh
le to, kar nam je treba5 tega pa mi ne vemo,
ampak le Bog fam ve, kaj nam je dobro in
potrebno.

Sakaj upamo vfe od Boga sadobili?

Sato 1) ker je Bog vfe obljubil, ki je ref-
nizhen in sveH v’ fvojili obljubah. „Ne dajmo

fe premaknili v’ uku fvojiga upanja, sak a j on,
ki je obljubil, je sveb. 44  Hebr. 10, 23 .

2) Ker je vfigamogozhen, nam torej vfe
labko da, kar nam je sa dufho in sa telo
treba.

3 ) Ker je Bog nefkonzbno dobrotljiv in
ufmiljen, torej tudi hozhe dopolniti, kar je
obljubil.

4) Ker je Bog vfigavedozh, torej tudi ve,
koga nam je treba.

5 ) Ker Tam Bog sapove^ de upajmo va-nj.
„Saupajte v’ njega (Boga), islite pred njim Tvo¬
je ferze„ Bog je nafh pomozhnik na vekomaj. 44
Pfalm. 6i, 9.

Po kom moremo upati od Boga vfe potrebne
gnade in dobrote sadobiti?

Po Jesufu Kribufu, ki je nafh frednik per
Bogu. „Takfhno saupanje pa imamo fkosi Kri-
ftuia na Boga/ 4  2. 3 , 4.

Je farno upanje sadojti?

Ni sadofti, zhlovek more tudi boriti, kar
mu je Bog sapovedal, in gnadi boshji fe ne
fine s’ grehi vbavljati. ,,Preljubi, ako nam nafhe
ferze nizh ne ozhila, imamo saupanje v’ Boga, in
karkoli bomo profili, bomo od njega prejeli,
ker njegove sapovedi fpolnujemo, in borimo,
kar je pred njim dopadljivo. 44  1. Jan. 3 , 21
— 22.

Jesuf je v’ zholn bopil, in je rekel Petru:
kelji aa globoko, in versite fvoje mreshe, de

120

vlak rtorite. In 4 SJmon je odgovoril: Gofpod
zelo nozh fmo delali, in nifmo nizh vjeli, na
tvojo befedo pa hozhem mresho vrezi)i. In sa-
jeli fo tako veliko trumo rib, de fe je njih
mresha tergala, in dva zholna fo s’ njimi na¬
polnili. Luk. 5, 3 — 7 . Zhe bi apollelni ne
bili ftorili, kar jim je Jesuf sapovedal, bi tudi
rib ne bili vjeli: tako more tudi zblovek vfelej
to koriti, kar mu je Bog sapovedal, in potem
naj od Boga vfe upa.

Jesuf je bil nekiga zhloveka, ki je ofem
in tridefel let bolan bil, s’ befedo osdravil, de
je prež vrtal, in fvojo poftjlo sadel, in prozh
nefel. Posneji ga je Jesuf v’ templji najdel,
in mu rekel: Lej, ti ti sdrav portal, nikar vezli
ne grefhi, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan.
5, 5 — 14 .

Kaj pa naj" Jtori k ’ takima saupanju per-
pravneP

Gnada boshja.

Kaj je kerfhanfko upanje?

Kerfhanfko upanje je zhesnatorna od Bo¬
ga vlita zhednoft, s’ klero fe sverto sanefemo od
Boga vfe sadobiti, kar mam je obljubil.

■dli fmo dolshni upanje v' febi povikfhc-
vati?

Dolshni fmo. Kdor upanja nima, tudi Bo¬
ga ne more prav ljubiti, ker li ga neufmiljeni-
ga mifli, on ue more nadlog ih britkoft sdaj-
niga shivlenja po kerfhanfko preterpeti, ne i 3

121

ferza moliti, ne pokore delati; tak zlilo vek tu¬
di sapovedane dobre dela opufha, ker mifli,
de mu vfe nizh ne pomaga.

Kaj naj kriftjan vezhkrat premij'kljuje , de
bo v' upanji mozhnejfhi perhajal?

1) Naj premifhljuje vezhkrat boshje ne-
fkonzhne popolnamabi, pofebno boshjo vfiga-
mogozhnob, modrob, dobroto, miloft, vfigaved-
nob, svebob in refnizhnob.

2 ) t Spomni naj fe velikih boghjih obljub,
ktere fo fe ravno tako fpolnile, kakor jih je
Bog boril.

3) c Spomniti fe lepih sgledov, ktero fo nam
fveti ljudje dajali, ki fo v’ Boga terdno in sve-
bo upali, in kterim je Bog savoljo njih upanja
pomagal.

4) Premifhljuje naj, kaj je Bog she sa fvo-
je ljudbvo boril, de bi ga svelizhal, in pofe¬
bno nefkonzhno Jesufovo saflushenje, in nauke,
s’ kterimi naf Bog k’ upanju opominja.

5) Moliti in Boga profiti, de bi ga ras-
fvetlil, in mu mozh dal v’ vfih sopernobih,
nadlogah in terplenji banoviten obati.

Ta sgled nam da David, ki je poln sau-
panja v’ Boga molil rekozh: „Gofpod je moja
luzh in moja pomozh, koga fe bom bal? Go-
fpod je varih mojiga shivlenja, pred kom fe
kom trefil ? Sakaj on me bo v’ hudih dnevih
f’ fvojim fhotorjem sakril, on me bo v’ fkriv-
n j m  kraji fvojiga fhotorja fkril. On me bo na
vifoko pobavil. Gofpod poflufhaj moj glaf, ker

F

122

k’ tebi vpijem, ufmili fe zhes me, in uflifhi
me. Ne oberni fvojiga oblizlija od mene. Bodi
moj pomozhnik, ne sapufti me, in ne saversi
me o Bog, moj Svelizhar. Sakaj moj ozhe in
moja mati fta me sapullila, Gofpod pa me je
fprejel. Gofpod! uzhi me tvoje poti, in vodi
me po pravi llesi. Verujem, de bom v’ desheli
shivih dobrote Gofpodove vidik Zhakaj Gofpo- H
da, bodi ferzhan, in zhakaj Gofpoda.“ Pfalm. 26.

4 *S’ z!dni krijtjan nar bolj haske, de v' Bo-  1
ga upa?

S’ molitvijo.

Od molitve.

I

Kaj je molitev?

Molitev je povsdigovanje ferza k’ Bogu.

Sakaj molimo ?

1) De Boga po dolshnolli zhaftimo.

2) De ga sa prejete gnade in dobrote sa-
hvalimo,

3) De ga sa vfe nam potrebne telefne in
dufbne dari prolimo.

4) De ga tudi sa odpufhenje fvojih gre¬
hov, in

5) tudi sa vfe nafhimu blishnimu potre¬
bne pomozhi prolimo.

125

Ali je molitev sapovedana?

Molitev je od Boga sapovedana, in je k’
svelizhanju potrebna. Jesuf fam sapove bres
prenehanja moliti, in fam je tudi veliko molil,
vzhali zelo nozh; preden je sazhel uzhiti, je v’
pufhavi fhtirdefet dni molil, in fvoje shivljenje
je fklenil s’ molitvijo na krishi. Luk. 6, 12,
x. Peti'. 3 , 7. Jak. 5 , i 3 , 16.

Kolikera je molitev ?

Molitev je dvojna, notrajna ali ferzhna, in
unajna ali uftna.

Kako Je snotraj ali v ’ ferzi moli?

Snotraj ali v’ ferzi fe moli, zlie fe mifli,
skelje in obzhutleji ferza k’ Bogu pofhiljejo.

Bogabojezha Ana Samuelova mati je prav
ferzhno dolgo pred Gofpodam molila, in glaf
fe ni flifhal. Heli jo vidi, in mifli, de je vi¬
njena, rezhe ji: Kako dolgo bofh pijana, Ana
mu rezhe, nifim pijana, temuzh fim fvoje fer-
ze prizho Gofpoda raslivala. 1. Kralj l  1,12 — i 5 .

Kako fe od sunaj ali  j’ ujtmi moli?

Zhe s’ befedo isrezhemo, kar v’ ferzi mi¬
nimo, obzhutimo in skelimo od Boga dofezhi.
5>0n (moder) bo fvoje ufta k’ molitvi odperl,
in odpufhenje fvojih grehov profil. On bo be-
fede fvoje modrofti kakor desh islival, in v’ mo¬
litvi Gofpoda hvalil.^ Sir. 3 g, 7 — g,

124

Kaj Je more per unajni molitvi Jkerbeti?

t Skerbeti fe more, de nafha dufha ravno '
to mifli, hozhe in sheli, kar s’ uftmi isrezhe-
mo, fizer ki kila molitev prašen glaf, nizh vre¬
dna in Bogu fhe soperna, kar nam fam Jesuf
pove rekozh: „To ljudftvo me s’ uftmi zhafti,
njih ferze pa je delezh od mene.“ Mat. 6, 7 — 8.

Sakaj je tudi unajna molitev potrebna ?

Sato, de fe eden drusiga k’ pokoshnofti o-
budujemo, liftim, ki naf vidijo ali flifhijo, lep
s g led dajemo, ker ne morejo nafhiga ferza vi¬
di ti?

Kako Je moremo per molitvi sadershali?

Spodobno, tako de samoremo farni prav
poboslmo molili, in de tudi druge s’ fvojim
unajnim sadershanjem k’ pokoshnofti obuduje-
mo. Ta vfa fpodoknoft more is ferza isvirati,
tizer je nafha molitev hinavfhina.

Torej kader fvoje roke proti nekefam po-
vsdigujemo, fe na perli terkamo, fvojo glavo
perpogujemo, poklekujemo, naj tudi v’ ferzi
takrat fvoj nizh shivo ohzhutimo, in dolshnoft
Bogu v’ vfim pokorni bili v’ ponislmofti fvojiga
duha fposnajmo,

Jesufu je bilo unajno ponishvanje ozliitm-
ga grefhnika dopadljivo, ker je is ferzhne sha-
lofti in ponislmofti isviralo, savergel je pa unaj-
nc ponishvanje fariseja, ko je le is napuhnjem-
ga duha prifhlo.

dri

krs

ker

ku

sa-J

in

fha

sna

Jak

de

ne

nje

ga

var

de

zhi

jati

,.Pi

Tii

koi

125

re-

mf

fti,

• 8 .

ra v
jim
ije-
ati,

S

po¬
či v o
:rzi
loft
iga

tni-

;ha-

naj-

eni'

Ali nflifhi Bog naj'h e molitve , kadar sa
druge projimo?

Uflifhi jih, ker fmo vfi njegovi otrozi, in
Bratje med feboj. To nam je lam Bog rasodel,
ker je prijatlam Jobovim rekel: „Pojte k’ Jo¬
bu, mojimu flushabniku, in ofrujte shgan ofer
sa-fe; Job pa, moj flushabnik bo sa vaf profil,
in njega bom dobrotljivo pogledal, de vam va-
fha neumnofl ne bo sa hudo vseta.“ Job 42, 8 .

Sa koga Je krijtjan dolsliart moliti?

1) Sa-fe in sa vfe ljudi, de bi Boga fpo-
snali, mu flushili, in svelizhani bili, kakor f.
Jakop sapove rekozh: „Molite eden sa drusiga,
de bote svelizhani.‘ £  Jak. 5 , 16.

2) Sa papesha, fhkofa in vfe druge duhov¬
ne paltirje, de bi bili s’ fvetim Duham napol¬
njeni, de bi veflno pafli zhedo boshjo is dobri-
ga forza, salo de, kadar fe bo perkasal pogla¬
var paftirjev, bodo krono prejeli. 1. Pet. 5 , 2
— 4 .

3 ) Sa zcfarja iri druge deshelfke gofpofke,
de bi mirno in pokojno shiveli v’ brumnofti in
zhiftofli. x. Tim. 2, 2.

4 ) Sa fvoje ftarfhe, otroke, shlahto, pri-
jatle, dobrotnike, shive in mertve kriftjane:
5-Profim, de fe flore molitve sa vfe ljudi.“ 1.
Tim. 2, 1.

5 ) Sa fvoje neprijatle in fovrashnike.

6) Sa grefhnike, de bi fe poboljfhali, po¬
koro ftorili, in Boga vezli ne shatili: tudi sa

126

krivo verze in nevernike, de bi fe k’ pravi veri
fpreobernili.

7) Sa pravizhne, de bi v’ gnadi boshji 0-
II ali in rafli.

Kaj nam je treba pojebno Koga projiti?

Pofebno in pred vlim drusim, kar je k’
svelizhanju nafhe dufhe treba, to je gnado in
pomozh boshjo, k’ poboljfhanju nafhiga shivle-
nja in k’ odpufhanju grehov. „Ifhite tedaj nar
poprej boshjiga kraljeftva in njegove pravize.“
Mat. 6, 53 . „Zhujte in molite, de v’ fkufhnja-
ve ne padete.“ Mat. 26, 4 i-

Kaderkoli bomo molili, in sa karkoli bo¬
mo Boga profili, naj bo vfelej nafha poglavit¬
na mifel in shelje, de bi bogabojezhe shiveli
in kdaj svelizhani bili, te shelje ne fmejo ni¬
koli biti is nafhiga ferza, fpremlujejo naj vfe
nafhe dela, in naj vladajo nafhe molitve, ker
vfe drugo nizh ne velja, zhe bogabojezhe ne
shivimo.

u4li nam bo pa Bog dal , kar je nafhi du-
j/u treba?

Gotovo nam bo dal, zhe ga bomo prav, in
s’ gorezhimi sheljami sa dufhne dari profili.
,.Ako tedaj vi, ki fte hudobni, snate dobre dan
dajati fvojim otrokam, sa koliko vezh bo vafh
Ozhe is nebef dobriga duha dal tem, kteri ga
profijo.“ Luk. 11, i 5 . „Ako pa kdo is vaf mo-
drofti potrebuje, naj profi Boga, kteri vfim 0-
bilno da, in ne oponafha, in mu bo dana. 4,
Jakop. 1, 5 .

in

nč

Ij

ps

ze

po

fil

shi

kli

fh

de;

res

fe

nif

kri

zh<

127

Kako moremo sa telefne dari projili?

S’ tim perftavkam, zhe je Bogu k’ zhafti,
in nam k’ svelizhanji, de jih dobimo; zhe bi
nam utegnile fhkodovati, de bi jih pa ne dobili.

Kako Je more krijtjan k? molitvi perprav-
Ijati?

1) More Boga in vezhne refnize, sraven
pa tudi fvoje flabofti premifhljevati, de fe fer-
ze vname, ponishuje, in k’ Bogu sdihuje.

Kader je David premifliljeval flabofti in
potrebe, je bil shaloften, in Boga pomozh pro¬
fil rekozh r „Jeft fim v’ fvojim premifhlevanju
shaloften in preftrafhen. Jeft hozhem k’ Bogu
klizati, in on mi bo pomagal. 44  Pfal. 54, 3
— 17.

2) More ljubesen do greha v’ ferzi sadu-

fhiti.

3) ^Sovrashnikam odpuftiti.

4) Pofvetne smole in fkerbi odloshiti.

Jo rasirejene mifli per molitvi vjelej greh?

Rastrefene mifli per molitvi fo greh, ka¬
der je zhlovek rastrefenja fam kriv; zhe pa go-
rezhe sbelje ima, de bi rad poboshno molil, in
fe rastrefenim miflim na vfo mozli ftavi, mu
nifo greh.

Kako je zhlovek rastrefnojti per molitvi fam
kriv  ?

Je kriv, zhe fe k’ molitvi ne perpravlja,

je prevezh v’ zhafne rezili samifbljen; ali

123

zhe p er molitvi v’ tol: o kraje gre, kjer ga ka¬
ke rezki motijo, in zhe fe osera.

S’ zhim naj zhlovek fvojo veji tolashi, zhe
p er vjim Jvojim persadevanji bres rastrejnojii
molili ne more?

■

S’ tim, de Bog na ferze in na voljo zhlo-
vekovo gleda, in de mu ko tudi persadevanje
poverniL

Kako naj molimo , de bo najha molitev Bo¬
gu prijetna , in ujlijhana ?

O V’ Jesufovim imeni; sakaj on je nafh
frednik in kefednik per Bogu. „Refnizhno, ref-
nizhno vam povem, ako kote Ozheta v’ mojim
imeni profili, vam ko dal. 44  Profite, in kote
prejeli. Jan. 16, 23  — 24»

Kaj je pravi  t>’ Jesiijovim imeni moliti ?

4 Se pravi moliti s’ saupanjem v’ Jesufovo
nefkonzhno saslushenje, in sa take rezki profiti,
klere fo po Jesufovi volji.

2) Pokbshno, to je, le na Boga mifliti,
in v’ ferzi okzkutiti, kar Bogu govorimo.

3 ) S 5  terdrio vero, in ferzknim saupanjem,
kar naf Jesuf fam uzhi, rekozk: Vle karkoli
kote v’ molitvi profili, kote prejeli, ako bote
verovali. 44  Mat. 21, 22. „Naj pa proli s’. saupa¬
njem kres vfiga pomifhljevanja. 44  Jak. 1, 6 .
Jajr je profil Jesufa sa fvojo hzhir, in savoljo
njegove vere jo je Jesuf v’ shivljeiije obudil.
Mark. 5 , 36 . Hlapza ftojniga poglavarja je sa¬
voljo vere osdravil. Mat. 8, 5 . Ravno salo tudi
hzhir Kananejfke shene. Mat. i 5 , 22.

he
tti

lo-

ije

?o-

,fh
ef-
im
d  le

IVO

iti,

iti,

■m,

oli

ote

pa¬

ti.

»ljo

(lil.

sa-

udi

129

4) V’ ponishnoili in s’ sgrevanim ferzam.
j „Molitev tega, ki fe ponisha, bo oblake pre-

derla.“ Sir. 35 , 21.

Ponisben zhlovek fposna fvoje potrebe, fla-
bofti in grehe, in torej tudi fvojo nevrednofl:
uflifhan biti, sato obshaluje fvoje grehe in mo¬
li, kakor ozhitni grefhnik, ne kakor prevsetni
farisej. Luk. 18, 10 — i 4 -

5 ) V’ duhu in v’ refnizi. ,,Bog je duh, to¬
rej, kteri ga molijo, naj ga v’ duhu in v’ ref¬
nizi molijo .“  Jan. 4 , 2 4 -

Kdaj moli zhlovek Boga v' dahu in v' ref¬
nizi?

Kader je, ko premifhljuje boshje popolna-
mafti in dela, vef v’ Boga samifhljen, njega
zhes vfe ljubi: Kader je vef v’ boshjo voljo

udau, in sadovoljen s’ vlim, kar mu Bog po-
fhije; in kader fi persadeva vfe dopolniti, kar
Bog hozhe, takrat ga v’ duhu in v’ refnizi
moli.

6) ^Stanovitno, in ne jen jati, zhe tudi ni-
fmo bersh uflifhani.

Tako neprenehama je profil prijatel fvoji-
ga prijatla trk hlebe kruha. Luk, 11, 5  — i 3 .
Vdova krivizhniga fodnika. liiik. 18, 2 — 7.
t Slepi per Jeriho. Luk. 18, 35  — 43 . Kana-
nejfka shena sa (  hzhir. Mat. i 5 , 22 — 28.

7J Uflifhanje fvojih profhnja boshji volji
prepufliti; to je, de hi fe to sgodilo, kar Bog
hozhe, in sato, ker on hozhe. Tako je Jesuf
molil: Ozhe vsemi grenki kelh od mene, pa ne
moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi.

9

150

Saka/ ni vfelej ujlijhana naj!La molitev /

Sato, ker prav is ferza ne molimo, ali pa
sa take rezili,prolimo, ktere bi nam fhkodvale,
kar pa le lam Bog previdi, mi pa ne vemo.
„Profite, in ne prejmete, sato ker sa hudo pro¬
fite, de bi po fvojim poshelenji sapravili. 44  Jak.
4, 3 . ,,Naj pa proli s’ saupanjem bres vliga po-
mifhljevanja, sakaj kdor fe pomifhlja, je enak
morfkimu valu, kteriga veter goni in femter-
tje mczhe. Naj tedaj ne mifli tak zhlovek, de
bo od Gofpoda kaj prejel. 44  Jak. l, 6 — 7.

Kdaj Jmo dolshni moliti?

Bres prenehanja. „Molite bres preneha. 44
1. Tef. 5 , 17.

Nafhe mifli, in shelje nafhiga ferza morejo
vedno per Bogu biti, de nikoli nizh taziga ne
dorimo, kar bi Boga shalilo, t Sofebno pa more¬
mo moliti sjutraj, ko vftanemo, svezher prej
ko fpat gremo, pred jedjo in po jedi, pred
sazhetim in po dorjenim deli, ob zhafu sado-
bljene frezhe, ali per od.vernjenji kake nefrezhe,
in kolikorkrat nam je boshje pomozhi treba,
sladi v’ fkufhnjav. „Vfaki zhaf hvali Boga, in
proli ga, de'tvojo pot visha, in de bo vfe tvo¬
je naprejvsetje v’ njem dorjeno. 44  Tob, 4 , 20.

Kakjhna more biti nafha molitev sjutraj ?

1) Moremo Boga is ferza sahvaliti, ki je
naf zhes nozh ohranil, in nam dal fpet frezh-
no dan doshiveti.

2) Dobre fklepe v’ ferzi ponoviti, de ho-

151

zhemo zhes dan po volji boshji shiveti, fe vfi-
ga greha varovati, in vfe fvoje dela Bogu ofrati.

3 ) Boga sa gnado, pomozh in shegen pro¬
fiti, de bi samogli 1'voje dobre fldepe in dolsh-
notti Tvojiga llanu svetlo in savoljo Boga fpolniti.

„Ako fe ti sgodaj k’ Bogu vsdignefh, in
Vfigamogozhniga sa odpufhanje protifb, ako
zbitlo in pravizhno shiviih, fe bo hitro k’ tvoji
pomozhi obudil, in tvoje prebivalfhe savoljo
tvoje pravize mirno boril. 44  Job. 8, 5 , 6.

„De bi bilo vfim snano, de je treba tebi
hvalo'dati, preden fonze iside, in ob sarji le
moliti. 44  Buk. modr, 16, 28.

,,Moder bo zlo sgodej zhul per Gofpodu,
kteri je njega ftvaril, in bo pred oblizbjem
Narvikfhiga profil. On bo fvoje utla k’ molitvi
odprel, in odpufbenje fvojih grehov profil. 41 '
Sir. 39, 6 . 7.

Jesuf nam da fvet sgled, kakor f. evangeli
pove: In s jutra j sgodaj je vtlal in ven fhal, ter
fe je podal v’ puli kraj, in je tam molil. Mark.
i, 35 .

Na kaj naj fe sjntraj fhe pofjbno f pomni¬
mo P

Na nevarnotli, kterih fe moremo ogibati,
de ne bomo ne na dufhi in ne na telefu po-
fbkodvani.

Kaj naj krijijan svezher JtoriP

x) Boga naj sa vfe dobrote sahvali, ki jih
J e  zhes dan od njega* prejel.

152

*

2) Naj fvoje shivlenje premifli; kaj je do-
briga samudil, ali pa hudiga flor ih

5 ) Naj Boga s’ sgrevanim. ferzam sa odpu-
fhenje fvojih grehov proli, in terdno fklene v’
greh nizih vezli pervoliti.

4 ) Boga naj profi, de hi naf nozojfhno
nozh pred v h m slegam obvaroval, in v’ fvoji
gnadi ohranil.

„Gofpod, po nozhi fe na tvoje ime fpom-
nim, in dershim tvojo poftavo. Oh polnozhi
tim vftajal tebe savoljo tvojih pravizhnih sapo-
ved hvaliti.“ Pfalm 118, 54  — 62.

Jesui’ nam tudi da sgled, ki je svezher po
vezh ur od uzhenzov odložilen k’ fvojimu ne-
be'fhkilnu Ozhetu molil.

Kje nam gre moliti?

Povfod, ker je Bog povfod, in naf povfod,
raji molimo pa tam, kjer

uflifhi. Nar

samo-

remo, s’ nar bolj sbranimi miflimi moliti, pofta-
vim: v’ zerkvi, ki je hifha molitve, ali s’ svojo dru-
shino, ali pa na fkrivnim. Jesuf pravi: ,,Ti pa ka¬
der molifh, pojdi v’ fvoj hram, sapri duri, in moli
fvojiga Ozheta na fkrivnim, in tvoj Ozha, kteri na
fkrivnim vidi, bo tebi povernil.“ Mat. 6, 6.

Zhimu Jo nam molitevfke bukve ?

Zhe prav verno is njih molimo, fe sliude
v’ naf bogabojezhe mifli in fvete shelje, kterih
nam je per molitvi treba.

kteri molitvi najdemo vje, kar je treba
pr o Jiti?

V Ozhenaflii, to je, v’ Gofpodovi molitvi?

133

Od Ozhenafh a.

Kdo je naf nzhil moliti?

Jesuf Kriftuf, ndfh Gofpod, naf je uzhil
moliti.

Ktero molitev naf je Jesuf uzhil?

Jesuf je naf uzhil Ozhenafh,  salo fe mu
pravi Gofpodova molitev.

Kdaj je Jesuf to molitev uzhil?

Jesuf jo je uzhil, ko fo ga njegovi uzhen-
zi profili. — Vidili fo namrezh uzhenzi Jesufa
vezhkrat moliti, perporozheval jim je Jesuf
molitev, sato fo tudi farni sheleli moliti. In
sgodilo fe je, de je na nekimu kraju molil, in
kader je nehal, mu je eden njegovih uzhenzov
rekel: „Gofpod uzhi naf moliti, kakor je tudi
Janes fvoje uzhil .“  Luk. n, 1. Jesuf pa mu
je rekel: Tako le molite.

,,Ozhe nafh, kteri fi v’ nehefih. Pofvezheno
hodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo.
Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na
semlji. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh.
In odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi od-
« pufhamo fvojim dolshnikam. In ne upe ji naf
v’ fkufhnjavo- Temuzh refhi naf od hudiga.
Amen.“ Mat. 6, 9 — i 3 .

Ali je Ozhenafh Bogu prijetna molitev ?

Ozhenafh je Bogu nar prijetnifhi, in je
tudi nar boljfhi molitev, ker jo je lam Jesuf

134

uzhih Ta molitev tudi vfe v’ febi ima, kar¬
koli kriftjan sheliti in sa fvoje zhafno in vezh-
rio shivljenje profiti samore, in tudi uzhi prav
po volji boshji profiti.

Je sadojli snali Ozlienafh ?

Ni sadofti, kriftjan more tudi rediti, kaj
leta molitev v’ Tebi ima, in kar ga uzhi, tudi
ftoriti.

Koliko profhnja ima Ozlienafh?

Sedem profhnja in en ogovor.

Kakofhen je ogovor ?

Ogovor je ta: Ozhenafh, kleri fi v’ nebelih.

Sakaj pravimo Bogu Ozke ?

Salo, ker je naf po fvoji podobi ftvaril,
po ozhetovo sa naf fkerbi, in ker je fvojiga
t Sina na fvet poflal naf odrefhit.

Sakaj pravimo Bogu Ozhe nafti  ?

Bogu pravimo Ozhe nafh, ker ie naf fkosi
fvetiga Duha per f. kerftu sa fvoje otroke, ver-
be in ravnoverbe Jesufa Rriftufa, med Tabo pa
sa brate ftoril. Rim. 8, i 5  —- 17.

Kaj naj' uzhe Jele. prijetne befede , Ozka
najh ?

Naf uzhe 1) de naj s’ otrozhjim saupan- j
jem k’ Bogu molimo, ker vemo, de bomo u-
flifba ni. On je naf she bres nafhe profhnjC [
in bres vfiga saflushenja sa fvojo otroke vsei •

155

koliko bolj ko naf uTliTkal in nam dal, kar ga
komo profili, zke ko le nafki dufki potrebno.

2) De naj eden drusiga kakor Tvoje krate
in felire ljubimo, eden sa drusiga fkerkimo in
molimo, ker fmo vfi otrozi ravno lifiiga Ozheta.

Sakaj pravimo , Meri Ji v' nebejih?

Pravimo salo, ker Bog, de fi je ravno
povfod prizkijozk, je fofebno v’ nekefik, kjer
Te Tvojim isvoljenim od oklizkja do oblizbja
gledati in vshivati da ja. Tudi salo, de Te
Tpomniino, d e  naTka verkTkina je v’ nekefik,
in de sato morejo tudi naTlie miTli in sbelje
tam kiti.

Ktera je perva profhnjet v 1  Ozhenajhu?

PoTvezkeno kodi tvoje ime.

Sakaj profimo nar pred , de bi bilo boshje
ime pojvezheno  ?

Profimo nar pred, de kilo bosbje ime po-
fvezbeno, ker moremo vTelej in pred. vfimi
drusimi rezhmi profiti, kar je Bogu k’ zbafti,
m potem Tke le takih rezki, ktere To nam,
ali pa naThimu klisknimu potrebne.

Kaj projano s' pervo prof hnjo?

Profimo: 1) de ki vfi ljudje na semlji

kosbje laftnolli in popolnamafli bolj in bolj
fposnali, Boga zkallili, in molili.

2) De ki Te greThniki Tpokorili, in k’ Bo¬
ga Tpreobernili.

136

3) De bi fe boshjimu prefvetimu imenu
nikoli nezhaft ne godila, ne s’ krivovero, ne s’
nevero, ne s’ preklinovanjem, in ne s’ ne kerfhan-
fkim shivlenjem.

Kterci je druga prof linj a  ?

Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo.

Kaj prof mo s’’ drugo profhnjo ?

1 ) De bi vfi ljudje Jesufov nauk bolj in
bolj fposnali in po njem shiveli, de bi fe kra-
ljeftvo njegove zerkve bolj in bolj rasfhirjalo
in uterdilo, kraljeftvo nevere, smole in greha
pa saterlo.

2 ) De bi Bog vero, upanje in ljubesen v’
naf obudil, in te zhednofti v’ naf povikfbal.

3) De bi nam poflednizh po tem sliivle-
nji nebefa dodelil.

Ktera je tretja prof linja?

Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, ta¬
ko na semlji. ,

Kaj prof mo  j’ tretjo profhnjo?

x) De bi nam Bog gnado dodelil njegovo
fveto voljo vfelej tako svefto in voljno na sem¬
lji fpolniti, kakor jo angeli in fvetniki v’ nebe¬
lih fpolnujejo.

2) De bi Bog vfe odvernil, kar naf nje¬
govo fveto voljo fpolniti sadershuje.

157

Ktera je zheterta prof linja ?

Daj nam danf nafh vfakdanji kruh.

Kaj prof mo s' zheterto profhnjo  ?

1) De hi nam Bog vfe dal, kar nam je
treba dufhno in telefno shivlenje ohraniti.

2) De bi Bog dragino in lakoto, pa tudi
greh, kteriga Bog vezhkrat s’ takimi fhibami
tepe, dobrotljivo od naf odvernil.

Klerit je pela prof linja?

Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi
odpufhamo Tvojim dolshnikam.

Kaj pro fimo s' pelo profhnjo  ?

Profimo, de bi nam Bog nafhe grehe od-
puhil, kakor tudi mi is ferza odpuftimo vlim,
ki To naf rasshalili.

\

Klera je fhejia prof linj a ?

In naf ne upelji v’ fkufhnjavo.

Kaj projimo s' fhejio profhnjo?

1) De bi naf Bog v’ take perloshnofli va¬
roval, v’ kterih bi hudo vidili, flifhali, in tudi
mi lohka grefhili.

2) De bi nam Bog oh fkufhnjavi fvoje
pbmozhi ne umaknil, temuzh de bi nam gnado
dal fkufhnjave ferzhno premagati.

Kdo naf fofebno fkufha?

Skufha naf fofebno fvet s’ hudimi pogo-

153

vori in sgledi, laflno m e fo, to je nafhe hudo
nagnenje in poshelenje, in hudizh,

sili tudi pravizhne Bog JkuJha?

Tudi, kader namrezh fkufha njih pravizh-
nod; i)'s’ bolesnijo, 2) s’ ubofhtvam in s’ dru¬
gimi nadlogami. ,,-Srezhen je zhlovek, kteri
fkufhnjavo preterpi, sakaj, kader ho fkufhan,
ho prejel krono shivlenja, ktero je Bog ohlubil
tiftim, ki ga ljubijo.“ Jak. 1, 12.

Ktera je Jedrna profhnja ?

Temuzh ref hi naf od hudiga.

Kaj projmo s 1  Jedrno projhnjo ?

Profimo: 1) de hi naf Bog slafti od dufh-

niga hudiga, kar je greh, odrefhel, in pred
zhafnimi in vezhnimi grehovimi fhtrafengami
obvaroval.

2) De bi naf refhil tudi od telefniga hu¬
diga, zhe nam ni k’ svelizhanju.

3 ) De hi nam Bog mozh in gnado dodelil,
vfe nadloge, ki nam jih pofhilja, voljno in
ftanovitno preterpeti.

.Kaj pomeni bejeda amen?

Befeda amen pomeni toliko, kolikor; Sgo-
di fe, ali sgodilo fe ho, kar profimo;

Od angeloviga zheflienja.

Kiero molitev katoljhki krijtjani vezh del
s Ozhenajham Jklenejo?

Angelovo zhefhenjc.

139

Kaj je angelovo zhefhenje ?

Je molitev, s’ ktero kriftjani fveto tlevizo
Marijo, mater boshjo med vlimi angeli in fvet-
niki pofebno zhalte in profijo.

Kakjhno je angelovo zhefhenje?

Angelovo zhefhenje je tako: Zhefhena h
Marija, gnade polna, Gofpod je s’ teboj.
Shegnana li med shenami, in šhegnan je fad
tvojiga telefa Jesuf. 4 Sveta Marija, mati bo-
shja, profi sa naf grefhnike, sdaj, in nafho
fmertna uro. Amen.

Is koliko delov oibjioji angelovo zhefhenje?

Angelovo zhefhenje oblloji is treh delov,
is posdravljenja arhangela Gabrijela, kader je
Marii povedat prifhel, de bo mati Odrefhenika
in bosbjiga c Sina; is Elisabetniga posdravljenja,
kadar jo je Marija obifkala, in is befedi, ki
jih je zerkev perltavila.

Kako je angel 'Gabrijel Marijo posdravil ?

Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ tem
befedami: ,.Zhefhena li Marija! gnade polna,
Gofpod je s’ tabo, shegnana li med shenamij*

Kako je Elisabeta Marijo posdravila?

Elisabela je angelove befede povsela: ,.Ti
li shegnana med shenami j  in je fhe te befede
perdjala, „in shegnan je fad tvojiga telefa ,£<

Kiere bejede je zerkev perdjala?

Zerkev je te befede perdjala: ..Jesuf. ,Sve-

140

ta Marija, mati boshja, profi sa naf grefhnike
sdaj in nafho fmertno uro. Amen,“

Sahaj pravimo:  t Sveta Marija , mali boshja ?

Pravimo sato: i)  ker je fvela deviza Mari¬
ja Jesufa rodila, kteri je pravi Bog.

2) Ker nam to ime da saupanje, de bo
Bog uflifhal nje profhnjo sa naf.

Sahaj pravimo: P roji sa naj grefhnike?

Prod sa naf grefhnike pravimo, de bi
fposnanje nafhiga ubofhtva Marijo omezhilo
fproliti nam od Boga duha pokore, in odpu-
fhenje na-fbib grehov.

Sahaj pravimo: Proji sa naf sdaj in na -
fho fmertno liro?

Profi. sa naf sdaj in nafho fmertno uro pra¬
vimo sato , ker potrebujemo boshje pomozhi
vfelej, in tudi oh fmertni uri, v’ kteri fo fku-
fhnjave hudizhove vezhkrat nar hujfhi. a

Kdaj slafii zhafii zerkev Marjo s' angelo¬
vim zhefhenjem ?

Zerkev Marijo, mater boda;o, zhafti s’ an¬
gelovim zhefhenjem slafti; kader svoni sjutraj,
opoldne in svezher k’ molitvi.

Kaj moremo fofebno mifliti. ob tem svoniln?

Ob tem svonilu moremo fofebno mifliti
hvaleshno in pohoshno v’ vzhlovezhenje 4 Sina
boshjiga,

!

Tretji del.

Od ljube s ni.

Kaj je kerjhanfka ljubesen  ?

BLerfhanfka ljubesen je zhesnatorna od Boga
v’ nafhe ferze vlita zhednoft, fkosi ktero Boga
savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota,
blishniga pa savoljo Boga , kakor farni febe,
ljubimo.

Sakaj Je pravi , de je ljubesen zhesnatorna
od Boga v’’ najhe Jerze vlita zhednoft?

To fe pravi sato, ker je od Boga f. Duha
v’ ferze kriftjanovo vlita, de njegovo voljo per-
pravno (lori, de Boga v’ vfim in zhes vfe sa¬
voljo njega famiga, in blishniga savoljo Boga,
kakor famiga febe ljubi, in ftori, de zhiovek
per vfih tvojih delih nizh drusiga ne sheli, ka¬
kor Bogu dopalli, „Ljubesen boshja je islita
v’ nafhe ferze fkosi f. Duha, kteri nam je dan. <£

Rim. 5, 5.

Kaj fe pravi Boga savoljo njega famiga,
ker je jiar vezhi dobrota , ljubiti?

t Se pravi Boga sato ljubiti, ker ima vfe
dobre lailnolli in vfe popolnamafti v’ febi. On

J 42

je nar fvetejfhi nar modrejThi, nar pravizhni-
fhi, nar bolj retnizhen, svek v’ Tvojih oblju¬
bah, milokljiv i. t. d.

Zhe she vefelje do dobrih ljudi imamo, in
njih dobre laknoki ljubimo, zhe tudi popolna- j
ma nifo, bolikanj bolj moremo Boga ljubiti,
ker je le on Tam popolnama dober, in ker le
od njega ljudje dobro sadobe, kar nad Teboj
imajo.

Saka/ naj jhe Boga ljubimo ?

Tudi salo, ker je pruti nam neTkonzhno
dobrotljiv.

Nobeden naT tako ne ljubi kakor Bog, on
naT bolj, kakor naThi karfhi, ljubi, ker Tam pra- }
vi: „Zhe bi tudi mati Tvojiga ediniga lina po-

sabila, naT vender on ne bo posabil. 44  Isa. 49; j
i5. Bog je, od kteriga vTe dobro sadobimo,
on naT je kvaril, on naT ohrani, Tvojiga edino-
rojeniga t Sina je poTlal, de naT je od vezhniga
pogublenja odreThil •  on naT je k’ pravi ven
poklizal, on greThnikam, zhe Te sgrevajo in
Tpokore, dolg in ThlraTengo greha odpuki, jih
Tpet, kakor Tvoje ljube otroke, v’ Tvojo gnado
vsame; on The zlo hudodelnikam dobrote deli,
in na vTe vishe k’ Tebi klizhe, i. t. d. In Bog
nam na kori le Tamo na tem Tvetu tolkanj do-
briga, amptak tikim, kteri ga bodo do konza
ljubili, je tudi po tem zhaTnim sliivlenji vezh-
no zhak in veTelje v’ nebelih perpravil. ,, Lju¬
bimo Boga, Tej naT je on pred ljubil, 44  1 . Jan.
4, 19-

145

K ah o pa moremo Boga ljubiti?

Ker je Bog fam na fehi nar vezhi dobro¬
ta in lepota, in nafh nar vezhi dobrotnik, ga
moremo tudi is prave hraleshnoAi, zhes vfe
drugo, is žele fvoje dufhe, is žele Tvoje pameti
in is žele mozhi ljubiti, Mat. 22, 37 — 38 .

Kaj J'e pravi Boga zhes vfe ljubili?

t Se pravi Boga rajfhi kakor vfe druge 11 va¬
ri imeti , kakor Jesuf Tam uzhi rekozh. „Kdor
ozheta in mater bolj ljubi ko mene, ni mene
vreden; in kdor ljubi fina ali hzher bolj ko
mene, ni mene vreden.“ Mat. 10, 37. In
f. Janes naf opominja rekozh : ,,Nikar ne ljubi¬
te fveta, tudi ne tega, kar je na fvetu. Ako
kdo fvet ljubi, ni ljubesni proti Ozhetu v’
njem.“ 1- Lili. 2, i 5 .

Kdaj zhloveh Boga is žele dufhe , žele pa¬
meti in is žele mozhi ljubi ?

Takrat, kader vfe fvoje mifli in shelje,
vfe fvoje befede in dela po boshji volji obra¬
zka, in fi vfe persadenej de bi fe boshje Iju-
kesni vredniga boril; in kadar raji vfe preter-
pi, in fe raji vfim sameri, in tudi raji vfo
zbaft, frezho, premoshenje, sdravje in shivlenje
sgubi, kakor de bi kako boshje sapoved pre¬
lomil, in Boga rasshalil.

Od. take ljubesni do Boga je bil f. Pavl
unet, ker pravi: „Kdo naf ho ocl ljubesni Kri¬
ku fove lozhil? ali nadloga ali britkpA? ali la¬
kota, ali nagota? ali nevarnoft? ali preganja-

144

nje? ali mezh? Saka j terdno vem, de ne fmert,
ne shivljenje, ne angeli, ne poglavarftva, ne
oblaki, ne fedanja, ne prihodna fda, ne vifo-
kok, ne globozhina, ne druga kvar naf ne bo
mogla lozhiti od ijubesni boshje. „Rim. 8, 35
— 3p. Marterniki fo raji sbivlenje sgubili, ka¬
kor de bili Krikufa satajili. Egiptovfki Joshef
je raji flushbo, zhak in prokok sgubil, in je
raji v’ jezho fhel, kakor de bi fe bil od pre-
grefbne shene sapeljati dal, in Boga rasshalil.

Kako pokashe krijtjan, de Boga ljubi?

1) Zhe boshje sapovedi fpolnuje. „Kdor

moje sapovedi ima'(jor«w KriJinJ ) in jih fpol-
ni, tiffci je, kteri me ljubi.“ Jan. 21 . 5 ,Vi

fle moji prijatli, ako bote llorili, kar vam sa-
povem. u  Jan. i5, 14 .

2 ) Zhe rad na Boga mifli in moli, vezh-
krat njegove dela, njegovo vbgamogozhnoft,
modroft in dobroto premifbljuje, s’ vefeljem
od Boga in od njegove previdnofti govori ; zhe
boshjo befedo s’ fvetimi sheljami poflufha, in
jo v’ ferzi obrani; kteri fvojo voljo boshji volji
tudi v’ sopernih pergodbah podvershe, zhe fe
rad sa boshjo zhaft in sa f. zerkev potegne,
zhe drugim lepe sglede daje, in li vfe persade-
ne , de bi Bogu dopadel.

Kako pokashe krijtjan, de Boga ne ljubi?

Zhe boshjih sapovedi ne fpolnuje.

Ali Boga ljubi , kdor blishniga ne ljubi ?

Tak ga ne ljubi, ampak le tiki, kteri tu¬
di blishniga, kakor lam febe , savoljo Boga ljubi.

J 45

Kdo febe prav ljubi?

Tiki, Iti Boga is zeliga ferza na vfo mozh
ljubi, fe gi-eha varuje, hudo posheljenje pre¬
maguje , in vezhne frezhe ifhe.

Kdo je nafh blishen?

Nafh blishen je vfak zhlovek, bo naj pri-
jatel ali neprijatel, snan ali nesnan, veren ali
nevernik, dober ali hudoben, kakor naf Jesuf
v’ perglihi od ufmiljeniga ^Samarijana uzhi.

Ali Jrno dolshni blishniga ljubiti ?

Dolshni fmo ga ljubiti, salo ker je Bog
sapovedal ga ljubiti, ker je po boshji podobi
ftvarjen in s’ Jesufovo kervijo odrefhen, kakor
mi.

Kako je Jesuf dolshnoji blishniga ljubiti
rasloshil ?

S ’ temi befedami: „ t Storite ljudem vfe,

karkoli hozhete, de bi vam tudi oni kotili, sa-
kaj to fo pokava in preroki.“

Kdaj blishniga prav ljubimo?

Kader mu vfe dobro skelimo kakor febi,
in mu vfe ftorimo, kar shelimo, de bi tudi on
nam koril; in mu na dufhi in telefu savoljo
Boga pomagamo, de bi vekomaj svelizlian bil.

Kdor blishniga prav uzhi, fvari, sanj mo¬
li, mu dober sgled daje, in fkerbi, de bi sve-
lizhan bil, ga prav in savoljo Boga ljubi. Kdor
pa blishniga ljubi savoljo dobizhka, vefelja ali
drusiga flabiga namena j ga ne ljubi prav.

10

146

Ali je sadojti blishniga le V' Jer za ljubiti?

To fhe ni sadofti, tudi v’ djanji mu more¬
mo ljubesen fkasovati, in po mozhi in potrebi
mu dobro koriti.

Ali Jmo dolshni grefhnike ljubiti?

Dolshni fmo jih ljubiti, jim k’ svelizhanju
pomagati, greh pa moremo vfelej fovrashiti;
pohujfhanja fe bati, in fe fkerbno varovati,
de fe njih hudobe ne navsamemo, in njih gre¬
hov ne vdeleshimo.

Koliko sapoved od Ijubesni nam. je Jesuf
dal?

Jesuf nam je dal dve veliki sapovedi od
Ijubesni: Ljubi Boga, fvojiga Gofpoda zhes vfe,
in blishniga , kakor fam febe. Kdor te dve sa¬
povedi dopolni, dopolni vfe, kar nam je Bog
fkosi Mojsefa in fkosi preroke sapovedtd. Mat.
22 , 37  - 40 .

Ali je kerfhanfka ljubesen potrebna,

Tako je potrebna, de zhlovek, kteri
per pameti, bres Ijubesni vezhniga svelizhanja
dofezhi ne more. „Kdor ne ljubi ollane v’ fmer-
ti.“ 1. Jan. 3 , 14 — 19.

Kako krijtjan ljubesen do Boga in do blish¬
niga. fkasuje  ?

Zhe boshje sapoved fpolnuje. „Kdor moje •
sapovedi ima in jih dcrshi, tifti je, kteri me lju¬
bi. Jan. 14, 2i.

147

Od defet boshjih sapoved.

Ktere Jo boshje sapovedi?

4 So le te: i) Veruvaj v’ eniga Boga.

2) Ne imenuj po nemarnim imena fvoji-
ga Boga.

3) 4 Spomni fe, de bofh prašnik pofvezhe-

val.

4) t Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater,
de bofh dolgo shivel, in de ti dobro pojde no
semlji,

5) Ne vbijaj.

6) Ne prefheftuj, ali ne delaj nezhiftolli.

7) Ne kradi.

8) Ne prizhaj po krivim soper fvojiga blish-

niga.

9) Ne shelji fvojiga blishniga shene.

10) Ne shelji fvojiga blishniga blaga.

Komu je Bog dejet sapoved dal?

Mojsefu je Bog defet sapoved dal na gori
.Sinaji sa Israelfko ljudftvo, ko je po 'is-hodu is
Egipta v’ pufhavi bilo. 2. Mojs. 19.

Kako je dal Bog dejet sapoved?

Bog je dal defet sapoved na dve kamnitne
table sapifane s’ gromam in trefkam.

Bog, kader je zhaf prifhel, de bi bil fvo-
je sapovedi dal, je fkosi Mojsefa ljudltvu sapo-
'edal, de naj fe tri dni prej ozhifti, in Tvoje
oblazhila opere, in naj pride k’ gori .Sinaj,

10  *

148

Kader je tretji dan prifhel, fe je gromenje sa-
flifhalo, sazhelo fe je blifkati, zhern oblak je
goro pokril, glaf trobente je zhe dalej bolj bu-
zhal, in 1 jadftvo fe je balo. Vfa gora t Sinaj pa
fe je kadila, in dim fe je s’ nje valil ko is
pezhi; in vfa gora je bila ftrafhna, in glaf tro¬
bente fe je zbe dalej bolj raslegal, in Gofpod
je defet sapoved povedal.

Saka/ je Bog s ’ gromam in irefkam dejet
sapoved dal?

Sato 1) de bi fe ljudftvo bolj nagnilo po
boshjih sapovedih delati, in vezhi zhaft in po-
korfhino do boshje volje imelo.

2) De bi prelomvavze s’ jftraham pred nje¬
govo mozhjo in sashuganimi fhtrafengi navdal.

J mo tudi mi dolshni dejet boshjih sapoved
dopolniti  P

Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sapo¬
ved dopolniti:

1) Ker fo raslaga natorne sapovedi, ki jo
je Bog v’ nafhe ferza sapifal.

2) Ker jih je fam Jesuf Krifluf poterdil,
in dershati sapovedal. „Yi ne fmete meniti,
de fina prifhel rasvesati poftavo ali preroke:
jeli nifirn prifhal rasvesati , ampak dopolnil.
Mat. 5, 17.

Ali samove zhlovek Jam od Jebe boshje sa¬
povedi dopolneti ?

Sam od febe jih nernore dopolniti, pa s’ bo-
shjo pomozhjo jih samore dopolnili, ,,Bog je>

149

kteri v’ vaf dela, de hozhete, in dopolnite po nje¬
govi dobri volji. 44  Filipp. 2 , i3. ,,Njegove napo¬
vedi nifo teshke. 44  1 . Jan. 5, 3. ^

Bog nizh nemogozhiga ne napoveduje, am¬
pak s’ napovedovanjem te opominja, de ftorifh,
kar morefh, in de profil h, kar ne morefh, in
de ti pomaga, de morefh. Trient. sbor. fej.
6 , p. 11.

Klere dohh.no/ii imajo de/et boshjih sapo-
ved d jehi?

Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi
dolslmofti do Boga, unih fedem pa imajo v’
febi dolshnolli do naf in do blishniga.

Kje je ob kratkim vjili dejet sapoved?

V’ dveh napovedih od ljubesni je ob krat¬
kim vfih defet sapoved.

Kaj gre per v jaki defetih sapoved vediti?

De vfaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi
kaj prepoveduje.

Od treh "pervih sapoved, ki imajo
v’ febi dolshnolli do Boga.

L S a p o v e d*

Kaj nam je  v’ pervi sapovedi sapovedaniga?

Nam je sapovedano le v’ eniga famiga Bo-
f? a  veruvati. va nj upati. ga zhes vfe ljubili,
n,u  pokorni in hvaleshni bili , in ga moliti.

150

fmo Boga pokorfhino dolshni?

Bogu fmo vfelej in povfod popolnaina po*
korfhino dolshni, drugazhi nemoremo svelizha-
ni hiti. To nam Jesuf fam sapove rekozh:
„Ako hozhefh v’ shivlenje iti, dershi sapovedi.“
Mat. 19, 16 — 19.

t Smo vfelej dolshni boshje sapovedi dopol-
novati ?

Mi fmo vfelej boshje sapovedi dopolnovati
dolshni, sakaj ker je Bog fvet, le farno to pre¬
poveduje, kar je hudo in fhkodljivo, in le
farno to 6apoveduje , kar je dobro. On je do¬
brotljiv, in ravno sato, ker hozhe, de bi vfi
njegovi otrozi svelizhani bili, hozhe, de bi v-
felej dobro delali, in fe hudiga varovali, in'
ravno to nam v’ vfih fvojih sapovedih sapove,
in sato jih moremo tudi vfe bres raslozhka
fpolnovati. „Kdor koli pa zelo poftavo dershi,
grefhi pa v’ enim farnim, je vfiga kriv. Jak.
2 , 10,

4 .Smemo kako boshjo sapoved prelomiti sato ,
de bi fvoje shivljenje ohranili?

Ne fmemo, ker nam je Bog zbafno shiv¬
ljenje le sato dal, de bi li s’ njim vezhno per-
dobili, in sato nam ne more nikoli perpufhe-
no biti, de bi sato, de bi zhafno shivljenje
ohranili, pa yezhno sgubili, kar bi fe pa goto¬
vo sgodilo, ko bi boshje sapovedi prelomih'
„Kdor fvoje shivlijenje najde, ga bo sgubil, 111
kdor fvoje shivlenje savoljo mene sgubi, ga ho
nafhel. w  Mat. a o, 5g.

151

'Smemo savoljo zhafniga dobizhka boshje
sapovedi prelomiti?

Ne fmemo, sakaj Kriftuf pravi : „Kaj po¬

maga zhloveku, ako vef fvet dobi, Tvojo dufho
pa pogubi.“ Mat. 16, 26.

'Smemo is Jirahn pred ljudmi boshje sapo¬
vedi prelomili ?

Tudi ne. Jesuf naf uzhi, de Te ne fmemo
tiftih bati, kteri truplo umore, dufhe pa umo¬
riti ne morejo, temuzh de naj Te tiftiga bojmo,
kteri dufho in truplo v’ pekel pogubiti samore.
Mat. 10, 28.

Sgled fo nam tudi fedem Makabejfkih bra¬
tov, apollelni, marterniki, ki fo fe raji umori¬
ti dali, kakor de bili grefhili.

,Smo Bogu tudi hvaleshnoji dolshni?

Tudi, sakaj od Boga fmo vfe prejeli, kar
imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne
bili prejeli. „Kaj imafh, kar bi ne bil prejel?
«ko fi pa prejel, kaj fe hvalifh, kakor de bi
ne bil prejel. 1. Kor. 4 ? 7*

Kako krifijan Bogu hvaleshnoji fkasuje  ?

Zhe boshje dobrote premifhljuje, zhe rad
od njih perpovoduje in jih v’ to obrazha, sa
kar mu jih je Bog clal, to je v’ boshjo zhaJft, v’
fvoje la fin o in fvojiga blishniga svelizhanje.

,Srno dolshni Boga moliti?

Tudi moliti fmo ga dolshni, ker naf je

salo ftvaril, de bi ara molili in mu flushili.

7

„Moli Boga, IVojiga Gofpoda in njemu famimu
flushi, pravi Jesuf.‘‘ Mat. 4? 10,

Kdaj zhlovek Koga rejnizhno moli?

Kader Boga sa fvojiga narvikfhiga Gofpo¬
da, in sazhetnika vliga dobriga fposna, ko nje¬
govo nefkonzhno popolnamaft vefel hvali, in
tako shivi, kakor on sap o ve.

Kaj je  w’ pervi sapovedi prepovedaniga  ?

V’ pervi sapovedi je prepovedana nevera,
malikovanje , krivoverkvo, vedeshvanje, prašna
vera, vera v’ zopernije. nesauplivok, ali pa tudi
predersno saupanje v’ boshjo miloll.

Kdo je nevere kriv  ?

Nevere je kriv, kteri v’ praviga Boga, ali
v’ to, kar je Bog rasodel, ne veruje.

Kdo je malikovanja kriv ?

Kteri kvari kakor Boga moli, ali jim tako
zhak fkashe, ktera le famimu Bogu gre. Ta¬
ko fo ajdje, fonze, svesde, luno, imenitne lju¬
di, shirali in tudi druge rezhi kakor Boga
molili.

Samore krijijan , ki le v' eniga Boga veru¬
je, greha malikovanja kriv hiti?

Tudi, zhe namrezh kake kvari toliko ali
pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je p e p-
pravljen is ljubesni do njih Boga rashaliti. Za¬
torej f. apokel Pavl lokomnok malikovanje
imenuje.

153

Kdo je krivoverjiva kriv  ?

Krivcn erftva je kriv, kteri kake od Boga
rasodete refnize, ktere mati katolfhka zerkev sa
take fposna in veruje, terdovratno sametje.

Kaj je krijijanu Jioriti, de krivoverjiva ne
bo kriv ?

t Se more: i) prevsetnofti varovati, sato

ker is napuha krivoverftvo isvira.

2) More Boga ponishno sa ftanovitnolt v’
katolfhki veri profiti,

3 ) 4 Se more takih ljudi fkerbno ogibati,
kteri radi soper vero in kerfhanfke zhednofti
govore, ali fe is kakih boshjih rezhi radi nor-
zhujejo.

Ta nauk nam f. Pavl da, ker pravi: ,,Eni
fo, kteri vaf motijo in hozhijo preverniti evan-
geli Kriftufov. Ali defiravno bi mi, ali kaki
angel is nehef vam kaj osnanoval, sunaj tega,
kar fmo vam osnanovali, naj ho perklet.“ Ga-
laz. I. 7, 8, In Titu perporozha: „Krivover-

niga zhloveka fe na eno ali drugo fvarjenje
ogibaj, ker vefli, de taki je vef fpazhen, in
grefhi, kakor kdo, k’ je fkosi laltno fodho ob-
lojen.“ Tit. 3 , 10 — u.

4 ) More fkerbeti, de bo v’ katolfhki veri
dobro poduzlien.

5 ^ Ne fine flabih bukuv brali, ker govor¬
jenje v’ takih bukvib kakor rak okoli febe je.
-• Tim. 2, 17.

154

Kdo je vedeshvanja kriv ?

Tifti, ki terdi ali veruje, de fe is kakih
ismifhljenih snamenj prihoclne rezili vedili da¬
do. „ s Se nima »najditi med tabo, kteri bi u-
ganovauze opraflieval, ali na fanje in na pti-
zlije petje dershal, — tudi ne de bi vedeshe
sa fvet prafhal, ali prerokovavze, ali de bi od
mertvih refnize ifkal. Sakaj vfe to je gnjufoba
Gofpodu, in savoljo takih hudobij jih bo on
per tvojim prihodi pokonzhal.“ 5 . Mos. 18,
10 — 12.

Samore zhlovek Jkrivne ali prihodne sgodbe
napovedati?

Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od
Boga rasodeto. -— Preroki fo tizer vedili pri¬
hodne sgodbe, pa le farno is boshjiga rasodc-
nja.

Kdo je prasne vere ali vrash kriv?

,  Tifti, ki rezhem pofebno mozh perpifuje,
ki je ni ne po natori. ne po rasodenju Bog
va-nje djal.

Kdo bi bil vere v’ zopernije kriv ?

Kteri bi fe tako premotil, de bi veruval,
de fe s’ pomozhjo vragov pofebne rezhi ftoriti
dado, in kteri vfe take rezhi, kterih ne umejo,
zopernikam in zopernizam perpifhejo. ,.Ne ober-
nite fe h’ zopernikam. in od vganvavzov nizh
ne prafhajte, de ne bote fkosi nje ognjufeni. 1 ’

5 . Mof, 19, 5 i.

155

Kako zhlovek zhes upanje grefhi?

Zhe  premalo ali pa predersno na boshjo
miloft saupa.

Kdaj zhlovek premalo v ’ Boga saupa, ali
kdaj Je s ’ nesaupnojtjo pregrefhi?

1) Zhe mifli, de mu Bog njegovih gre¬
hov odpuftiti ne more, ali zhe mifli, de je to
nemogozhe, de hi fvoje pregrefhne navade sa-
puftil, in fe fpreobernil.

2) Zhe v’ boshjo previdno!!: ne saupa, fn
prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbi.
„Blagor zhloveku, kteri v’ Boga saupa. £<  Pfl.

33, 9,

„Jeft fim bil mlad, in fim ftar poftal, in
fhe nifim vidil, de bi bil pravizhen sapufhen,
ali de bi bil njegov sarod kruha profil. ££  Pfl.
36, 26.

„Ne fkerbile sa fvoje shivlenje, kaj hote
jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bote oblekli.
Ali ni shivlenje vezh kakor jed, in telo vezh
kakor oblazhilo? Poglejte ptize neba, sakaj one
ne fejejo, in ne fpravlajo v’ shitnize, in vafh
Ozhe nebefhki jih shivi, ali nille vi veliko vezh
kakor one ? — Vafh nebefhki Ozhe ve, de vli-
ga tega potrebujete. £<  Mat. 6, 25 — 34-

3) Zhe v’ kakiga zhloveka, ali v’ kako
drugo Hvar, ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga
saupa. „Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor
fe na zhloveka sanelti. Boljfhi je na Gofpodiv
saupati, kakor fe na poglavarje sanelli.“ Pfalm.
11 7 , 8 , 9 .

156

Ne sanafhajte fe na poglavarje, na zhlo-
vefhke otroke, per kterih ni pomozhi. Njih
duh pojde is njih, in fe bodo povernili v’ fvo-
jo semljo, takrat ho vtiga njih smifhljevanja
konez. Blagor temu, kteriga upanje je v’ Go-
fpodu, njegovim Bogu. Pfalm. 14Š, 2 — 10.

Kdaj pa zhlovek v' Boga predersno upa  ?

1) Kader fo fam na fvojo mozh sanafho,
de bo bres boshje gnade dobro delal in fe sve-
lizhal. „Zhujte in molite, de v’ fkufhnjave ne
padete, naf Kriftuf uzlii.“ Mat. 26, 4 1 .

2) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje, ali
Boga sa-nje proti, kterih mu ni nikolj Bog ob¬
ljubil. — To bi bilo, ako bi ne hotel delali,
in bi ti le vender od Boga obilnott shelil. Zhe
bi fe nevarnotli ne ogibal, in bi le vender ho¬
tel, de bi ga Bog obvaroval i. t. d.

Ali ni soper pervo sapoved, de angele in
Jvetnike zhajiimo , in jih na pomozh klizhemo ?

To ni soper pervo sapoved, temuzh dobro
in koritlno je, de angele in fvetnike zbatlimo,
in na pomozh klizhemo, de bi Boga sa gnade
profili, kterih nam je treba,

Kar to refnizo sadene, je mati katolfhka
zerkev v’ Tridentinfkim sboru tako rasfodila:
Lela fveti sbor vfim fhkofam in drusim patih'-
jem sapove kerfhanfko ljudtivo uzhiti, de je
dobro in koritlno fvetnike zhalliti, fe jim perpo-
l-azhovati, ker oni per Bogu fkosi Jesufa liri-
tlufa, Golpoda nafbiga, sa naf p rotijo. Kleri

157

pa predersno terdi, de zhaft fvetnikatn dana
je malikovanje, ali de njim fiorjeno perporo-
zhovanje Kriftufu, Odrefhniku nezhaft dela, ali
de je nefpametno mifliti, de fvetniki sa naf
profijo, naj bo is fhtvila vernih isbrifan (prek¬
lel) Sej. 2  5.

Kdaj kriftjani Jvetnike prav zhajie?

Takrat l) ko jih kakor svefte prijatle bo-
shje in fvoje prihodne tovarfhe v’ nebefhkim
kralj eftvu lubijo.

2 ) Ko Boga sa gnade sabvalijo, ktere je
fvetnikam dodelil.

3) Ko njih shivljenje, to je, njih zhedno-
fti pofnemajo.

t So fvetniki vredni, de jih zhaftimo  ?

Svetniki fo vredni nafhiga zbadenja, in fi-
zer sato, ker jih Bog lam ljubi in zhafti, ker
je po njih veliko zhudeshev ftoril, ker jih je v’
fvoje kralj eftvu vsel. sato ko fo mu svefto flu-
shili, in ker je njih veliko tudi fvojo kri sa
vero prelilo.

i

Ali prof jo fvetniki sa naf?

Oni profijo v’ nebelih sa naf, sato ker naf
ljubijo, in ker naf ljubijo tudi gotovo shele,
de hi tudi mi svelizhani bili.

Zhe fo fvetniki ravno od naf po telefi od-
lozheni, fo le vender fhe smiraj s’ nami s’ lu-
besnijo fklenjeni, in leta njih ljubesen do naf
Je sdaj fhe veliko bolj zhilla in popolnama ka-

158

kor popred, dokler ib fhe na fveti shiveli, torej
nam fhe tolikanj vezh dobriga od Boga profijo.

-Ali je soper bosi jo zhaji, zhe krijtjani
jveinike projjo, de bi sa-nje Boga profili?

To ni soper boshjo zhak, ker krikjani ve¬
rujejo, de fvetniki s’ Tvojo lahno mozhjo nizh
koriti ne morejo, ampak de le Boga, od kteri-
ga vfak dober dar pride, profijo; in ker vedo,
de molitev pravizhniga per Bogu veliko samore.
Jak. 5 , 16. — Torej per litanijah, kader v’
Boga klizhejo, rezhejo: Ozhe is nebef, vfiga-
mogozhni Bog, ufmili Te zhes naf, in kadar v’
fvetnike klizhejo, le rezhejo: Sa naf Boga pro¬
fite.

Kteriga med fvetniki fo krijtjani fhe po-
febno zhaftiti in profiti dolshni?

Prezhiho devizo Marijo, mater boshjo, ker
ona je polna gnade per Bogu.

Sa ktere gnade je pofebno treba, de fe fvet-
nikam perporozhujemo , de bi jih nam od Go- '
fpod Boga fprofili?

Pofebno sa tike gnade, ki fo nam v’ sve-
lizhanje potrebne: de bi Boga prav fposnali, !
ga zhes vfe ljubili in brumno shiveli, in de bi
fe vfi grefhniki fpreobernili, in pravo pokoro
korili,

Sakaj katolfhki krijtjani angele na pomozh
klizhejo  ?

Sato angele na pomozh klizhejo, ker fo
jim sa varhe dani, ker jih ljubijo, sa njih sve.h-

159

zhanje fkerbe, sa nje prolljo , in ker Boga ve¬
dno gledajo, in mn molitev ljudi ofrujejo. ..Ka¬
dar li s’ folsami molil, fim jeli tvojo molitev
pred Gofpoda nolil, je djal angel Rafael Tobi-
ju.“ Tob. 13, 12.

„Glejte, de ne sanizhujete eniga letih majh¬
nih , sakaj vam povem, de njih angeli v’ ne¬
belih vfelej gledajo oblizhje mojiga Ozheta,
kteri je v’ nebelih. 44  Mat. 18, 10.

Ali ni to soper pervo sapoved, de imamo  r’
katolfhki zerkvi podobe?

Tudi to ni soper pervo sapoved, sakaj v’
f. pifmu je le podobe delati prepovedano, de
bi jih molili. „Ne isresujte li podob, de bi
jih molili. 44  3. Mos. 26, 1.

Sakaj katolfhki krijtjani podobe zhajte ?

Sato ker podobe kaj zhaflitljiviga, kako
boshjo perfhono, mater boshjo, ali kakiga dru-
siga fretnika pomenijo. Zhall fe ne daja podo¬
bi, temuzh tiftim, kogar podoba pomeni.

Zhima pa katolfhki krijtjani fvetinje zhajte?

Zhalle jih 1) ker fo oitanki tikih trupel,
na kterih fo fvetniki savoljo Boga martre ter-
peli, ali ker fo s’ njimi pokoro delali, in s’
drusimi dobrimi delami pofebno lepo Bogu flu-
sfliili.

2) Ker je Bog fkosi fvetinje vezhkrat zhu-
deshe delal, in veliko dobrot ljudem fkasal.

Elisej vdari na vodo s’ Elijavim plajfham,

160

in voda fe rasdeli na dve ftrani, in Eiisej je fhel
fkosi. 4. Kral. 2, 3 . Ko fo mertviga v’ grob Eli-
sejevi vergli, je oshivel, kakor hitro fe je kodi
Elisejevih dotaknil. 4 - Kral. i 3 , 21, Senza f. Pe¬
tra je bolnike osdravila. Apoft. djan. 5 , i 5 . Potne
rute in opafila f. Pavla fo na bolehne devali, in
lo osdravljeni bili. Apoft. djan. 19, 12.

3 ) Ker . bo Bog po od fmerti vftajenji lili
te oftanke, to je trupla fvetnikov, vekomaj v’
nebelih svelizhal.

II. S a p o v e d.

Kaj je drugi sapovedi prepovedananiga ?

Bosbjimu imenu nezbaft delati.

Kako fe boshjimu imenu nezhaji dela?

1) S’ vfakim greham. Vfaki greh je sa-
nizhevanje in sameiovanje oblafti, ^ker bi lju¬
dje s’ sveftim fpolnenjam boshje sapovedi Boga
hvaliti, in mu pokorni biti mogli. S. Apoftel
Pavl to Rimljanam ozhita rekozh: „Ti fe s’ po-
ftavo hvalifh, in s’ perlomljenjam poftave Bo¬
gu nezhaft delafh.“ Rim. 2, 2 3 .

2) S’ preklinjevanjam, kadar fe od Boga,
od f. vere in od fvetnikov s’ sariizlievanjam go¬
vori. „Kteri bo ime Gofpoda preklinjal, naj
fmerti umerje.“ 3 . Mos. 24, 16.

3 ) Kadar kdo bres potrebe, ali zlo po kri¬
vim perfeshe. „Ti ne fmefh v’ mojim imeni 1
krivo perfegati, tudi ne imena tvoji ga Boga k
nezhafti ftorili: Jeft lim Gofpod. 3 . Mof. 19, 12..

161

4) Zli e Bogu flor jene obljube prelomi.

5 ) Kadar kdo boshje ime bres potrebe ali
bres zhafti isrezhe, „Ne fmefh imena Gofpoda fvo-
jiga Boga po nemarnim imenovati, sakaj Gofpod
ne bo tega sa nedolshniga imel, kteri bo ime
Gofpoda fvojiga Boga nemarno imenoval. 2,
Moji. 20, 7.

6) Zhe kdo boshjo befedo sanizhuje, po¬
pazili in krivo obrazha.

Od p e r f e g e.

Kako zhlovek perjeshe?

Zblovek perfeshe, ko Boga na prizho
vsame, de refnizo govori, ali de bo fpolnil, kar
govori.

Ali fme zhlovek Boga na prizho poklizati
ali perjegati?

Zhlovek line perfegati, kadar je treba.

Ker Bog ni vikfhiga soper febe imel, je
lam v’ Tvojim imenu perfegel 5 in tudi veliko
pravizbnih mosh je perfegalo.

Perfegel lini Tam per Tebi, pravi Gofpod
Abrahamu, ker ti leto rezh iloril, in niti sa-
voljo mene fvojimu linu persanelil.“ 1. Mof.
22, 16. Abimeleh je sa gotovo vediti hotel , de
tnu Abraham ne bo fhkodoval, sato rezhe A-
brahamu: Perfesi tedaj per Bogu, in Abraham
,  je djal: Jeft fim perfegel. 1. Mof. 21, 22—24*
S. Pavl je vezhkrat perfegel. „Kar vam pa
pifhem, glejte, Bog je prizha, de ne lashem. 44

11

1G2

Galazh. i, 20. „Jeft pa Boga na fvojo dufho
sa prizho poklizhem. 44  2. Kor. 1, 23 . Jesuf
fam je pred velikim duhovnam perfegel, ker
ga je uprafhal, ali je t Sin boshji rekozh: ,,Jeft
te sarotim per shivim Bogu, de nam povefh,
ako ti ti Kriftuf, t Sin boshji. Jesuf mu rezhe:
Ti fi rekel. 44  Mat. 26, 63  — 64.

.Ali ni Jesuf prepovedal perfegati?

Jesuf ni prepovedal prav perfegati, prepo¬
vedal je pa nepotrebne in krive perlege.

Jesuf je lizer rekel: t Ste iiirhali, de je
liarim rezheno: Ti ne fmefh krivo perfegati,
ampak imafh Cofpodu fvoje perfege dershati.
Jed pa vam povem, zlo ne perfegati, ne per
nebi, saka j ono je fedesh boshji; ne per semlji,
sakaj ona je podnoshje njegovih nog; ne per
Jerusalemu, sakaj on je medu velikiga kralja;
tudi per fvoji glavi ne fmefh perfegati, sakaj
ti ne morefh eniga lafu beliga ali zherniga flo-
riti. Vafhc govorjenje pa nej bo: Je, je, ne,
ne, kar je pa vezli, kakor leto, je od hudiga . 44
Mat. 5 , 33  — 37. To govorjenje Jesufovo je
soper krive sapopadke, ktere fo Judje od per¬
fege imeli, ker fo fariseji uzhili, de nektere
perfege zhloveka ne veshejo; in soper njih ne¬
potrebne perfege, ki fo jih navadno ftorili, kar
fe is Jesufoviga govorjenja per f. Mat. 23 , 16
— 22, preprizhamo , ker pravi: ,,Gorje vam,
vi flepi peljavzi, kteri pravite: Kterikoli bo

perfegel per tempelni, ni nizh, kdor bo pa per¬
fegel per slatu tempelna, ta je dolshan. Ne*mi¬
ni in flepi! Sakaj, kaj je vezh slato ali tempel,

165

It te ri slato pofvezhuje ? In kdor bo perfegel
per altarji, ni ni zli; kdorkoli bo pa perfegel
per ofri, kteri je na njem, ta je dolshan. t S!epzi!
Saka j, kaj je vezli ofer ali altar, kteri oler po-
fvezhuje? Kdor tedaj per altarji prefeshe , tidi
perfeshe per njem in per vlim, kar je na njem,
in kdor per tempelni perfeshe, 'perfeshe per
njem, in per tem, ki v’ njem prebiva, in kdor
perfeshe per nebi, perfeshe per fedeshi boshjim
in per tiftim, kteri na njem fedi.“

Satorej varite fe kriftjani vfake smote, de
ne hote miflili, de nektera perfega toliko ne
velja, kakor nektera, v fak a. popolnama zhlove-
ka veshe, imenujte jo she veliko ali malo per-
fego, dershati jo morete pod velikim fmertnim
greham.

Varite fe flabe in pregrefhne navade, kle¬
no nekteri imajo, de vezhkrat reko: To je ta¬
ko ref, kakor je Bog v’ nebelih, per moji ve¬
ri, per moji dufhi i, t. d.

„Pred vfim pa bratje moji, nikar ne per-
fegajte, ne per nebi, ne per semlji, in tudi ne
s’ kako drugo perfego. Vafhe govorjenje pa nej
bo: Je, je, ne, ne, de ne bode obfojeni.,, Jak.

5 , 12.

Sakaj Jo perjege perpvfhene?

c So perpufhene, de fe refniza fkasbe, in
de fe pravde konzhajo. To f. Pavl prizha re-
kozh: ..Ljudje perfegajo per komu, kteri je
vikfhi kakor oni, in vfake njih pravde konez je
perfega k’ poter jenji.“ Heb. 6, 16. „Vli kteri v'

11  *

164

Boga perfegajo, fe bodo hvalili, ker fo tem uka
samafhene, kteri lash govore.“ Pfl. 62 , 12 .

Ali je perfega Bogu prijetno in dobro delo?

Kadar je potrebna, refnizhna in pravizhna,
ker v’ perfegi krikjan Boga refnizliniga in pra-
vizhniga fposna, in ga s’ tem hvali. — Torej
naj vlaki gleda, kako bo s’ perfego pred Bogam
obltal.

Kdaj je perfega potrebna?

Kadar fe drugazhi febi, ali drusim velika
fhkoda odverniti ne da, ali pa zhe gofpofka
perfego sapove.

Kdaj fe zhlovek s' perfego soper Boga pre-
gref/ii?

Kadar sa prasne rezhi perfeshe, ali kadar
• ne fpolne, kar je s’ perfego obljubil, ali kadar
po krivim perfeshe.

S' zhem Bog takim slniga, literi po krivim
perfefhejo ?

Bog  pravi, de tak bo preklet, kteri po
krivim perfeshe. ,, Pr e kletk v o bo prifhlo v’ bi-
fho tifliga, kteri lashnjivo v’mojim imenu per-
fega, in bo oftalo v’ fredi njegove hifhe, in bo
konzhalo njo, in nje lef, in nje kamnje. Zah.
5, 3 — 4 .

Pak ima tefhko vek vfe dni fvojiga shiv-
ljenja, nima notrajniga miru, nobeniga trofhta
ne v’ shivljenji, ne ob zhali fmerti, ker je s’

165

krivo perfego gnado boshjo in vezimo shivlenje
sapravil.

Kaj je takima Jtoriti, kteri je lashnjivo
perje gel ?

Tak je rlolshen ojftro pokoro delati, salo
ker je to ftrafhna pregreha; in zhe je s’ tem
klishniga pofhkodoval, mu more tudi fhkodo
poverniti.

Kaj je takimu jtoriti, kteri je kako pregrejh-
no rezil s ’ perje go obljubil?

Tak ne fme fvoje ftorjene obljube fpolnili,
temuzh naj nad Tvojo pregrefhno obljubo po¬
koro dela.

Sgled take pregrefhne perfege najdemo v’
f. pifmu. Yezh ko fhtirdefet Judov fe je saro-
tilo in /o rekli, de nozhjo ne jefti, ne piti,
dokler f. Pavla ne umore .“  Djanje apoft. 2 3 , 12.

Kaj mu je Jtoriti, kdor more perjezhi?

On more: 1) dobro v’ fer.zi premifliti,

de Boga vfigavedozhiga in zhes vfe pravizhni-
ga, ki ga sa prizho vsame, na mafhevanje ldi-
zhe, zhe bo krivo perfegel, ali zhe tega ne bo
ravno tako fpolnil, kakor s’ perfego obljubi.

2) Zhe bo ko prizha perfegati mogel,
Kaj fe na tanko smifli, kaj je vidil, ali flifhal,
lr * kar refnizhniga od tifte rezbi ve, sa kar bo
Perfegal; naj nizh vezli, in nizli manj ne po¬
ve* kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od
nobeniga smoliti, de bi od refnize prav ne

166

prizhal. „In bofh perfegel, kakor refnizhno
Gofpod shivi v’ refnizi, v’ pravizhnolli, in v’
pravizi.“ Jerem. 4, 2 .

g) Zhe mu je perfegati, cle bo fpolnil,
kar bo s’ perfego oblubil, Naj pred, ko perfe-
she, premifli, ali bo tudi to bolel in samogel
fpolniti, kar obljubi; ker more po Itorjeni per-
fegi svetlo dopolniti, fhe tako teshko naj ga
Hane.

Od obljub.

Kaj je obljuba?

Obljuba je radovoljno ftorjen fklep Bogu
k’ zb a (ti kaj takiga Boriti, kar nam po boshjih
in zerkovnih sapovedih ni ravno sapovedano,
pa nam vender pomaga, de fmo boljfhi in
brumnifhi.

jo obljube zhloveku k ’ pridu ?

4 So, salo ker fe fkosi nje fhe kaj bolj do-
briga fpolne, kar bi fe fizer ne bilo sgodilo.

Kalif line lafinofii more v jaka obljuba imeti\
de je Bogu prijetna in dobra?

More biti: 1 ) radovoljna ne perfiljena.

2 ) S’ premifelkam ftorjena, ker je veliko
boljfhi, de zhlovek nizh ne obljubi, kakor zhe
Itorjene obljube ne fpolne. Sir. 5, 4*

5) More biti pametna, to je, de zhlovek
kako dobro rezh obljubi.

167

Kaj more zhlovek Jtorili, preden fe s ’ kako
obljubo saveshe ?

More: 1) dobro prevdariti febe, fvoj lian.
fvoje flabofti, fvoje potrebe in druge okolfhine,
zhe bo to, kar Bogu k’ zhafti obljubiti mifli,
fpolnili samogel.

2) More Boga sa rasfvetlenje profili; in
tudi dobro je fpovednika sa fvet vprafhati.

Ali je to she obljuba , zhe kdo mifli , ali
skeli Bogu k ’ zhafti kajfofebniga dobriga Jtorili?

To fhe ni nobena obljuba, ampak le do¬
ber fklep.

Je dolshnofi Jiorjene obljube fpolnili?

Dolshnoft je. Pred obljubo je zhlovek proft,
po obljubi je savesan. „Zhe nozhefh obljubili,
bofh bres greha, kar li pa obljubil, morefh
ftoriti. ££  5 . Mos. 2 3 , 22 — 2 3 .

Ali je greh odlafhali obljube Jpolniti?

Greh je, sakaj Bog fam pravi: ,,Nikar ob¬
ljube fpolnili ne odlafhaj, sakaj ako bofh odla-
fhal, ti bo greh. ££  5 . Mos. 23 , 21.

Kdo ima oblajt rasfoditi, zhe Jiorjena ob¬
ljuba zhloveka saveshe ali ne ?

Oblaft to rasfoditi ima zerkev. Salo naj
hfti, kteri ne ve, zhe je njegova kor jena oblju¬
ba dobra ali ne; ali zhe mu je preteshha, ali
z he fe mu nemogozha sdi, fvojiga duhovniga
paftirja vprafha. Zhlovek v’ leti rezki nikoli
lam febi fodbe delati ne Ime.

168

Kako fe boslije ime pojvezhuje ?

t Se pofvezhuje: 1) Zhe Boga pred vlim

fvetam s !  befedo in djanjem na ravnoft fposna-
mo. „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, tidiga
bom tudi jed pred Tvojim ozhetam v’ nebelih
fposnal.‘ £  Mat. 10, 32 .

2) Zhe od T. vere, od Boga, fvetnikov in
boshjih rezhi vfelej s’ veliko zhadjo govorimo,

3 ) Zhe Boga v’ vfih dufhnih in telefnih
potrebah sa pomozh profimo. „V’ me klizhi ob
nadlogi, in otel to bom, in hvalil me bofh.*:
Pfalm. 49 , i 5 .

4 ) Zhe s’ pravizhno perfego Boga na pri-
zho vsamemo, de fe nam veruje. „Gofpoda, fvoji-
ga Boga fe boj, in per njegovim imenu perfe-

gaj.** 5 . Mos. 6, i 3 .

5 ) Zhe ohjube, hi fo Bogu dorjene, svello
opravimo. ,,V’ kar 6 fe saobljubil, fpolni, in
flori, kakor 11  Gofpodu fvojimu Bogu obljubil,
in famovoljno is fvojih uft isrekel.** 5 . Mos.
28, 2 3 .

6) Zhe boshjo befedo pridno in svello po-
flufhamo. „ t Srezhni fo, kteri boshjo befedo po-
flufhajo, in jo ohranijo/* Luk. 11, 28.

7) Zhe boshje ime s’ fpodobno zhaftjo is-
rekujemo, in na pomozh klizhemo; in kar
p 07 ,hilemo, Bogu k’ hvali, in k’ zhalli boslijiga
imena obernemo in Bogu oframo. „Ali jede,
ali pijete, ali kaj drusiga delate, vfe k’ zhalli
boshji delajte,* 4  1. Kor. 10, 3 x.

169

III. S a p o v e d.

Kaj je  «’ tretji sapovedi sapovedaniga?

V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ nedeljo,
kteri dan je she od apoftolfiuli zhafov v’ fpomin
. Kriftufoviga od fmerti vdajenja sa naf poltav-
ljen, od dela prejenjati, in le dela bogabojezh-
nofti dopernafhati.

jo prašniki krijijanam potrebni?

Potrebni fo. Zhlovek je dolshan fvojiga
ftvarnika snotraj v’ ferzu, in sunaj s’ djanjem
in tudi ozbitno per bofhji flushbi zhaltiti, moli¬
li in hvaliti, in ravno,,sato, de bi le to loshej
sgodilo, je Bog fedmi dan pofvezhevati sapove-
dal.

Sakaj je Kog jedmi dan pofvetil?

Sato, ker je v’ fheftih dnevih nebo in sem-
ljo in vfe, kar je, kvaril, in ker je fedmi dan
ftvariti jenjal. Mojsef nam to tako pove: ,Jn
Bog je dokonzhal fedmi dan fvoje delo, kteri-
ga je boril, in fedmi dan je pozhival od vliga
fvojiga dela, kteriga je ftoril. In on je poshe-
gnal fedmi dan, in ga je pofvetil, ker je tifti
dan pozhival od vliga fvojiga dela, kteriga je
ftvaril in doril. 1. Mos. 2, 2 ■— 3 .

Kaj je Kog  t>’ tretji sapovedi she  n’ jiarim
tejiarnenln sapovedal?

Bog je v’ tej sapovedi Israelzam sapove-
•fal, de naj fheft dni delajo, in vfe fvoje opra-


170

vila opravijo, in de naj fedmi dan pozhivajo
in boshjo flushbo opravljejo. „Spomni le, de
bofh dan fabote (nedelje) pofvezheval. Sheft dni
delaj, in vfe fvoje dela opravi. Ali fedmi dan
je fabota Gofpoda, tvojiga Boga; tifti dan ne
fmefh nobeniga dela delali, ne ti, ne tvoj fin,
ne tvoja hzhi, ne tvoj hlapez, ne tvoja dekla,
ne tvoja shivina, ne ptuji, kteri fe snotraj tvo¬
jih vrat snajde. Sakaj v’ fhellih dnevih je Go-
fpod nebefa in semljo, in vfe, kar je v’ njih ko¬
ri!, in fedmi dan je pozhival, sato je Gofpod
dan fabole poshegnal, in ga je pofvetil.“ 2.
Mos. 20, 8 — 11.

Sakaj krijijani nedeljo nameji fabole pr as,
najejo  P

Sato, ker je Jesuf v’ nedeljo od fmerti
vrtal, in v’ nedeljo npoftelnam f. Duha poflal-
V’ fpomin teh velikih fkrivnoft fo apoftelni na-
meft fabo'e nedeljo prasnovati sapovedali, de
bi fe kriftjani hvaleshno na te dobrote vezhkrat
fpomnili..

Je she sadojti, zhe krijijani ob ' nedelj ih od
dela jenjajo ?

To fhe ni sadofti, temuzh morejo tudi do¬
bre dela delati. Pozhitik od zhafnih opravil je
ob nedeljih le salo sapovedan, de bi ferze s
delam smoteno ne bilo, in de bi loshej lete
fvete dneve v’ boshji flushbi, in v’ dobrih de¬
lih dopernefli.

171

Kakfhne dobre dela fo krijijani dolshni ob
nedeljih pojebno dopernafkaii?

Kriftjani fo dolshni, zhe svelizhani hiti ho-
zhejo, fizer smiraj hudiga fe verovati in dobro
koriti, ob nedeljih morejo pa tudi fhe k’ ho-
shji flushbi v’ zirkev priti, s’ andohtjo per f.
inafhi biti; naj bodo tudi per pridigi in po-
poldanfhnim kerfhanfkim nauki, per litanijah,
in naj vezh kakor druge dneve m olj o, sato ker
more zel dan Bogu pofvezhen biti.

Kaj fofebno dobriga naj Jiarfhi irt gofpo-
darji ob nedeljih Jlie Jiore ?

t Starfhi in gofpodarji naj fvoje otroke in
podloshne flifhano pridigo in flifhan karfhan-
fki nauk isprafhajo, in naj jih tudi farni opo-
minje, kako naj li po leteh flifhanih naukih
shiveti persadevajo.

Kaj je v' tretji sapovedi prepovedaniga ?

t So prepovedane 1) vfe hlapzhevfke dela
hres lile in bres praviga perpufhenja.

2'j Vfe druge opravila, ktere temu dnevu
nezhafl: delajo, ali njegovo pofvezhevanje mude
in molijo.

Ktere dela fo krijijanam oh prašnikih per-
pujhene  ?

Take, ktere fe bres fhkode odlafhati ne
dado, to de le s’ perpufhenjem duhovfke go-
fpofke; in ktere is ljuhesni do Boga, in is lju-
besni do blishniga isvirajo. „Sabota, pravi Je-

172

suf, je savoljo zhloveka, ne zhlovek savoljo fa-
bote (nedelje)."  Mark. 2, 27.

Je perpnjheno ob nedelji/i in sapovedanih
prašnikih na pot iti?

To fploh ni perpufheno, ampak le takrat,
kadar fe to drugazh ali kres fhkode odloshiti
ne da. Pregrefhno je kako opravilo, kako kup-
zhijo ali kaj drusiga takiga na prihodni blishni
prašnik odlafhati farno salo, de bi fe med ted-
nam nizh ne samudilo.

Ali je kupzhija ob sapovedanih prašnikih
perpufhena  ? (

Ni perpufhena, ker leti fveti dnevi nifo
sa kupzbijo, temuzh sa boshjo flushbo. Bog je
zhloveku fhelt dni sa zhafne opravila odlozhil,
fedmiga je pa v’ fvojo flushbo perhranil, torej
sapove zhafne fkerbi ob teh dnevih odloshiti.

Je krijijanam ob nedeljih in prašnikih ka¬
ko vefelje perpufheno?

Nedolshno vefelje, ktero jih v’ hoshji flush-
hi ne moti, in od nje ne odvrazha, jim je per¬
pufheno. — S’ prašnimi pogovori, s’ igro, s’
plefam in s’ drugimi takimi nerodnimi rezhmi
dan sgubijevati, kteri je ljudem v’ pofvezheva-
nje sapovedan, je pregrefhno.

Kaj shuga Bog tijiim, kteri prašnikov ne
pojvezhnjejo ?

Bog pravi: Kteri ho ta dan delal, tega
dufha ho is frede njegoviga ljudllva poginila,
tak ho umeri. 2. Mos, 3 i, 14 — i 5 ,

175

IV". S a p o v e d.

Kaj je v' zheterti sapovedi sapovedaniga?

Je sapovedano ftarfhe fpofhtovati.

„Kdor fe Gofpoda boji, fpofhtuje ftarfhe,
in fvojim vikfhim kakor go fp o dam flushi.
Spofhtuj fvojiga ozheta s’ djanjem, s’ befedo
in s’ vfo poterpe,šhljivoftjo, de njegov shegen
zhes te pride, in do sadnjiga per tebi oftane,
Ozbetov shegen otrokam hifhe uterdi, materna
kletuv pa jih do tla podera. Sir. 3, 8 — n.
„Spofhtuj fvojiga ozheta in fvojo mater, ta je
perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti dobro
pojde, in de dolgo shivifh.“ Efes. 6, z  — 3.

Kako fkashejo otrozi fpofhtovanje fvojim.
Jtarfhem ?

Zhe od fvojih ftarfhev dobro miflijo, zhe
s’ zhaftjo s’ njimi, in tudi s’ drusimi od njih
govore, zhe fe sa njih zhaft in dobro ime po¬
tegnejo, njih flabofti pokrivajo, jih sagovorjejo,
m tudi farni s’ voljo prenafhajo, ko bi ravno
fhe tako soperni bili,

Ali morejo otrozi Jtarfhe vfelej fpofhtovati?

Vfelej, ker ftarfhi smiraj njih ftarfhi ofta-
ne jo, tedaj tudi dolshnoft jih fpofhtovati smi-
ra j oftane,

Tobija je fvojiga fina tako uzhil: „Moj

poflufhaj befede mojih uft, in ohrani jih

174

terdno v’ Tvojim ferzu. Kadar bo Bog mojo
dufho vse!, pokoplji moje telo, in fpofhtuj
Tvojo mater vTe dni nje shivlenja.“ lob. 4 >
2 — 5 . To je mladi Tobija svefto Tpolnil, in
dobri otrozi flore tudi The dandanaThni.

Kaj fo otrozi savoljo Jpofntovanja j''ne
jvojirn jtarjiiem dolshni?

1) Dolshni To jih tudi ljubiti.

( StarThi To sa Bogam njih nar vezbi dobrot¬
niki; oni otroke, slafti dokler To majhni, s’
vfim prefkerbe, in poTebno matere tudi veliko
s’ nijmi terpe, tako de Te njih dobrota in Iju-
besen nikoli ne more sadofti po verni ti. Egiptov-
Tki JosheT, in tudi JesuT Tam je o troham sgled,
kako naj Tvoje ftarfhe ljubijo.

2) c So dolshni flarThem h val e slini biti, salo
ker To po njih nar vezh prejeli.

3 ) t Starfhem v’ vfih rezheh pokorni  bili,
zhe nifo boshjim sapovedam in njih svelizha-
nju nafproti. „Otrozi, bodite pokorni flarThem
v’ vfih rezheh.“ Kolof. 3 , 20.

„Moj fin! ohrani sapovedi Tvojiga ozheta,
in ne sapufti poflave Tvoje matere. Navesuj jih
vedno na Tvoje Terze, in obefhaj jih na Tvoj
vrat. Ko dar boTh hodil, naj te fpremljejo, ka¬
dar bofh Tpal, naj te varujejo, in kadar Te sbu-
diTh, imej s’ njimi pogovor.“ Prip. 6 , 20 — 22.

Sgled pokorThine daje Isak, ki je bil Tvoji¬
mi! ozhetu Abrahamu v’ vfim pokoren, zlo u-
moriti Te bil dal ozhetu, de bi ga bil Bogu
oTral. 1 ,  Mos. 22. EgiptovTki JosheT.

175

Kdaj ne fmejo olrozi Jiarfhem pokorni bili?

Kadar bi jim ftarfhi kaj hudiga sapovedali;
poftavim, de naj blishnimu babo brivizo bore,
de naj fe slashejo i. t. d. sabaj zhloveb more
Bogu vfelej bolj, babor ljudem pokoren biti.
„Kdor ozheta in mater vezh ljubi kakor mene,
mene ni vreden.“ Mat. 10, 5 r j.

4) t Se fvojih ftarfbev ne framovati,  zbe
fo tudi bolj niskiga in revniga banu.

,, 4 Spomni fe na ozbeta in mater fvojo, ka¬
dar v’ fredi mogozhnib bojifh.“ Sir. 23, 18.

Lep. sgled da otrobam Joshef, bi je v’ Egiptu
pervi sa kraljem bil, fe ni fvojiga ozheta fra-
inoval.

5) t Starfhem v’ dufbnih in telefnih potre¬
bah p omagati.  Bog pravi: ..Moj lin! podpe-
raj fvojiga ozheta v’ njegovi ftarofti, in ne sha-
h ga. dokler sliivi, persanefi mu, abo mu na
pameti smanbuje, in ne sanizhuj ga per fvoji
niozhi, saka j ufmilenje, btero fe ozhetu fkashe,
lle  bo pohabljeno, in sa persanefene preftopbe
boje matere ti bo dobro vernjeno. In ti bofh
v  pravizi poterjen, tudi na dan nadloge fe bo
n a te fpomin imel,  in tvoji grehi fe bodo bo-
pdi, kakor led na fonzu.“ Sirah. 3, i4 — 17.

6) Sa Harf h e moliti,  de bi jim Bog dode¬
li* bar na dufhi in telefu potrebujejo, in zhe

she mertvi,, de bi jih Bog, ab.o morebiti
v  vizah terpe, k’ febi vsel v’ fvoje nebefhbo
bfaljebvo.

7) Sadno voljo ftnrfhev tako fpolniti,  ka-
^ 0r  fo narozhili, in njih  naukov nikoli posabiti,

176

Kako otrozi v’ dajhnili potrebah Jvojirn
Jtarfhem pomagajo  P ,

Ako jih v’ sopernoftih in v’ britkoftih tola- 1
silijo 5 zhe jih, kadar kaj nevredniga nad njimi
vidijo, s’ fpofhtovanjem lepo pofvare, in fi vfe
persadenejo, de bi jih poholjfhali, in kadar jih ^
v’ bolesni s’ fvetimi sakramenti, in s’ vfo du- 1
hovno pomozhijo prefkerbe.

Kako otrozi fiarfhem  n’ telefnih potrebah
na Jirani JioJe?

Kadar jim v’ pomanjkanji, v’ ftarofti, ali i
v’ bolesni, kolikor samorejo, pomagajo.

Kaj je v ’ zheterti sapovedi otrokam prepo-  ^
vedaniga P

V’ zhelerti sapovedi je otrokam prepove¬
dano, fvojim flarfhem nepokornim biti, s’ nji¬
mi gerdo delati, jih fovrashiti, smer jati, sani-
zhevati, kleti, jih v’ potrebah sapuftiti, ali jim
fhkodovati. Shaloften sgled nepokorniga otroka i

imamo nad Abfolonam. 2. Krak i 5 , 18. Nad i

Kamain, Noetovim linam. i. Mos. g. {

s

Ali f. pijmo ojjiro od tazih otrok govori,
kteri s ’ fvojimi Jtarjhi g,erdo delajo?  (

Ojllro govori. Bog pravi: ,,Preklet bodi> 1
kteri ne fpgfhtuje fvojiga ozheta in fvoje m« 1 '
tere.“ 3 . Mos. 20, 9. „Kdor fvojiga ozheta ali t

mater kolne, more fmerti umreti/ 4  Pripov. 20, l

i 5  — 16. ,,Kdor bo fvojiga ozheta ali mater |

rdaril, ta more fmerti umreti/ 4  .2. Mos. 2p j

'm

la¬

mi

r(e

jih

iu-

ah

ali

vo-

ive-

n jj'

ini-

V m

oka

N T ad

ori,

□tli, l
m a- I
ali
2  0 ,
a ter

2  1 ) I

177

i5. „Neumen fin je ozhetova shaloll. Kdor

ozheta shali in mater podi, je bres pofhtenja
in frezhe. Kteri kaj fvojimu ozhetu in materi
Vsame, in pravi, de to ni greh, je ubijavzov
tovarfh . 44  Prip. 28 , 24 . „Oko tega, kteri ozhe-
ta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje,
naj od potokov -krokarji ifkljuvajo, in mlade
pokojne fnedo . 44  Prip. 3o, 17 . In Jesuf fam
pravi. „Kteri ozheta ali mater kolne ^ more
fmerti umreti . 44  Mat. i5, 4"-

Kako je Bog take hudobne otroke d Jtarini
tejtamentn Jhtrafati sapovedal?

Bog je po Mojsefu sapovedal, de fo mogli
llarfhi take otroke pred fodnike peljati, jih sa-
voljo terdovratnofti toshiti, in de jih je moglo
ljudkvo s’ kamnjam pohiti.

Kako morejo bratje in JeJire, m shlahlo
med Jabo shiveli ?

4 Se morejo med tabo ljubiti j v’ miru slii-
teti, eden drusimu radi koriti, kar je treba, fe
ne shaliti, ne samirljivi bili, eden d ni si ga pred
greham varovati, in k’ lepimu, bogabojezhimu
sbivlenju nagibati in opominjati. t S. pifmo pra¬
vi: „Pole, kako dobro, in kako vefelo je, ka¬
dar bratje s a kop n o vkupej prebivajo . 44  Pfalm-

133, 1 .

Lep sgled da Joshef, ki je s’ fvojimi bra¬
ki tako ljubesnjivo ravnal, kaki naj kerfhanfki
bratje in fekre med faho bodo. Veliko let je
preteklo, ko ni tvojih bratov vidik In kadar
jih je vidil, fe je od vefelja na glaf jokal, in

12

178

ker ga nifo posnali, jim je rekel: Jeft Tim Jo-
shef vafh brat, kteriga fte v’ Egipt prodali.
Nikar fe ne bojte, in naj vam ne bo tesbko,
de fte me v’ te kraje prodali, sakaj Bog me je
pred vami savoljo vafhiga shivlenja v’ Egipt
poflal. Vfe Tvoje bratje je kufhnil, in per vfa-
zim je jokal. In rekel jim je: Hitite v’ Egipt
priti, in perpeljite mi ozheta. Kadar jih je
od Tebe fpuftil, jim je djal: Nikar fe po poti
ne kregajte. 1 . Mos. 45« Ravno tako lep sglecl
da Abraham v’ sadershanji do Lota, fvojiga
ftriza.

Od dolshnoft, ktere ftarfhi do Tvo¬
jih otrok imajo.

Kaj Jo Jlarfhi Jvojim otrokam dolshni?

Sa dufho in telo Tvojih otrok svefto fker-

beti.

Sato morejo 1 ) Tvoje otroke sa boshje, in
sa vezhno svelizhanje ftvarjene fposnati, ktere je
Bog isrozhil, de bi jih lepo v’ boshjim ftrahu
redili, varovali, in jim v’ nebefa pomagali.

2 ) Vfe Tvoje otroke bres raslozhka ljubiti.

3) Jih v’ pravi veri poduzhiti, in zhe fa¬
rni nifo sato j jih drusim poduzhiti dati; jik
k’ pridigam in h’ kerfhanfkim naukam svefto
voditi, ali pofhiljati, „Vera je is poflufhanj«
poflufhanje pa fkosi Kriftufovo befedoA 4  Rim-
xo, 17 . ,,Imafb finove, poduzhi jih, in per-
pogni njih vrat od njih mladofti.“ Sir. 7 , 25.

Tako je ftari Tobija fvojiga fina uzhil re-
kozh: „ ( Spofhtuj Tvojo mater vfe dni njeniga
shivlenja; Boga imej smiraj pred ozhmi, in v’
greh nikar ne pervoli. Od fvojiga premoshenja
daj ubogim, in tako bo Bog tudi tebi ufmiljen.
Ako obilno imafh; obilno daj, ako malo imafh,
tudi malo rad podeli. Vari Te moj fin vfe ne-
zhiflofti. Napuha ne pufti v’ miflih ali v’ befe-
dab gofpodariti, sakaj napuh je sazhetek vfiga
budiga. Delavzu bersh plazhilo daj. Kar no-
zhefh, de kdo tebi flori, nikar tudi ti njemu
ne flori. Ifhi vfelej fveta per modrim. Vfaki
zhaf hvali Boga, in profi ga, de tvoje dela ob¬
razila. Mi fizer revno shivimo , pa veliko do-
briga bomo imeli, ako Te bomo Boga bali.“
Tob. 4*

4) 4 Svoje otroke v’ ftrahu bosbjim isrediti,
jih od perve mladofti tako voditi, de bodo greh
fovrashili, in Te ga varovali; dobro pa ljubili,
in s’ vefeljam delali, radi molili, in radi v’
zerkev hodili.

Mati fedmih makabejfkih bratov je ftar-
fham v’ sgled, ker jih je vfih fedem v’ takfh-
nim boshjim flrahu sredila, de To boshjo pofta-
vo tako mozhno ljubili, in greh fovrashili, de
raji martre terpeli, in shivljenje sgubili,’ ka-
bor boshjo sapoved prelomili, in greh Aorili.
2 - Mak. 7.

5) Morejo otroke pred vfim pohujfhanjem
varovati, jim ne dati v’ flabe perloshnofti in
tovarfhije hoditi, in jim s’ lepim bogabojezhim
'hivlenjem kasati, kako morejo shiveti, de bo-
( i° vezimo svelizhani.

12


180

„Kteri bo pa pohujfhal eniga od leleh
majhnih, kleri v’ mene verujdjo, temu bi bilo
boljfhi, de fe o!)eli na njegov vrat malinfki
kamen, in fe vtopi v’ globozhino morja / 4  Mat.
18, 6.

6 ) Morejo otroke s’ ljubesnijo kvariti in
fhtrafovati, in kadar fe poboljfhajo, jim fpet
dobri bili.

t Sveto pifmo pravi; „Komur fe fhibe fhko-
da sdi, fovrashi fvojiga fina, kteri ga pa ljubi,
ga vedno flrahuje . 44  Prip. i 3 , 24. „GIadi fina,
in te bo ftrahoval, igrej fe s’ njim, in te bo
shalil. Nikar ga v’ mladofti njegovi volji ne
prepufti, in nikar v’ nemar ne pulti, kar fi
umifhlja. Perpoguj njegov vrat v’ mladofti, in
tepi ga s’ fhibo, dokler je otrok, de ne polte¬
ne terdovraten, in tebi nepokoren, in de te
ne bo ferze bolelo . 44  Sir. 3 o, 4  — 11.

„Nikar otroku tepenja ne odtegni, sakaj
ako bofh s’ fhibo udaril, ne bo umeri. Ti
bofh njega s’ fhibo udaril , in njegovo dufho
od pekla refhil . 44  Prip. 2 3 , i 3  — 14.

J

]

1

I

s

i

f

J

, Kakor je ozhe fvojiga sgubljeniga pa po-
boljfhaniga fina s’ ljubesnijo fprejel, tako mo¬
rejo tudi ftarfhi fvojiga poboljfhaniga otroka
s’ ljubesnijo fprejeti.

7) Ne fmejo otrok drashiti in v’ greh na¬
peljevati. „Ozhetje, nikar ne drashite fvojih
otrok k’ ferdu, de jim ferze ne upade. 44  Kolof
3 , 21.

u

d

n

v

f<

J

J,

teh

jilo

,fki

/lat.

in

fpet

hko-
ubi,
ina,
e bo
i ne
ar fi
i, in
) o de¬
de te

sakaj

. Ti

lufho

a p O'
i mo-
stroka

ih na-
fvojih
Kolof.

181

8) Sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ fvoji
milofti obranil, in jih na dufhi in na telefu
poshegnal, Job, pove f. pifmo, je molil sa
fvoje otroke rekozh, Moji linovi fo more biti
grefhili, in Boga v’ Tvojih ferzih rasshalili: in
sato je Bogu vlaki dan ofre daroval. Job. i, 5.

Kdaj fo Jiarfhi pofebno sa Jvoje otroke,
moliti dolshni ?

Pofebno takrat, kadar vidijo, de flabi po-
ftajejo, in kolikor bolj fo v’ nevarnolli, tolikanj
bolj morejo sa nje k’ Bogu sdihovati, de bi
fe fpreobernili; ker fvarjenje farno bres moli¬
tve fhe ni sadofti, ker le od Boga vlaki dober
dar pride.

t S. Monika je sa fvojiga lina Avgufhtina
smiraj fkerbela in molila, in fhe pofebno ta¬
krat, ko je bil sazhel pregrefhno shiveti. Ona
je veliko let sa-nj molila, in Bog je bil njeno
profhnjo uflifhal, in Avgufhtina fpreobernil.

Kako fo dolshni Jiarfhi s a telo fvojih otrok
fkerbeti ?

Dolshni fo sa shivefh in druge potrebe,
Jn sa sdravje telefa fvojih otrok fkerbeti; jih
delati, in druge dobre, rezhi uzhili, ali drusim
Uzhiti dati; jih pred lenobo .varovati, in jim
v  kaki lian pomagati, de bodo samogli farni
febe pofhteno preshiveti.

Kakfhno plazhilo kodo Jiarfhi prejeli . zhe
fvoje dolshnojti do otrok svejio in savoljo Boga
Spolnijo ?

Taki flarfhi imajo: l) per fvojih otrokih

182

she tukaj na tem fvetu veliko veTelje, ker vidi¬
jo ali TliThijo, de njih otrozi po refnizi| sliive, ;
2 ) Dobe pomozh od njih. 3) Bodo vezhno pla-
zhilo v’ nebelih prejeli, ker bodo Bogu Tvoje
otroke oddali. „Shena bo pa szelizhana fkosi
porode otrok, ako bo oftala v’ veri, ljubesni,
Tvetofti in zhednofti.“ l. Tim. 2 , i5.

Kaj pa takih Jtarfhev zhaka, kteri dolsh-
noji proti fvojim otrokam ne fpolnijo  P

Takih ftarfhev zhaka zhafna in vezhna ne-
frezha in shaloft. „Ako pa kdo sa Tvoje, in sla-
Tti sa domazhe Tkerbi nima, je vero satajil, in
je hujThi kakor nevernik.’ 4  i.  Tim, 5, 8,

Kakfhne dolshnojt imajo irof ali ofkerhni-  j
ki, in botri do sapufhenUi otrok P ,

Po Tmerti ItarThev tifte ko JftarThi, to je, sa
njih duTho in telo, kolikor jim je mogozhe
Tkerbeti.

Sadene zheterta sapoved sanaj otrok in Jiar¬
fhev tudi druge ljudi P

Zheterta sapoved sadene tudi vTe podlosh-
ne, in vTe njih duhovTke in deshelTke golpo-
Tke, ravno tudi vTe uzhenike, in tudi vTe tifte
ljudi, ktere gre savoljo flarofti in njih rikThi-
ga ftanu TpoThtovati,

Od dolshnofl: kriftjanov do duhovnov.

Kaj fo krijijani duhovnam dolshni P

Kriftjani To dolshni jih TpoThtovati, Ipibiii)

183

jim v’ vfih duhovnih rezheh pokorni biti, sa
njih moliti, in sa potrebni shivefh fkerbeti.

Sakaj fo krijtjani dolshni duhovne fhpofh-
tovati?

Sato, ker fo duhovni Jesufovi namcbniki,
delivzi boshjih fkrivnob in fvetih sakramentov,
in fredniki med Jesufam in ljudbvam.

„Is žele dufhe ljubi fvojiga Boga, in nje¬
gove duhovne >fpofhluj,“ Sir. 7, 33. Jesuf
pravi: „Kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje.^
Luk. 10, 16. Mafhniki, kteri dobro vodijo,
naj bojo v’ dvojni zhabi dershani, slabi kteri
delajo v’ befedi in v’ poduzhenji, 1. Tim. 5. 17.

Koga krijtjani zhajie, kader mafhnike
fpofhiujejo ?

Jesufa famiga, kteriga poflani in nameb-
niki fo. Satorej pravi Jesuf: Kdor vaf sani-

*huje, mene sanizhuje.“ Luk. 10, 16. „Nameb
Kribufa fmo k’ vam poflani.“ 2. Kor. 5, 20.

Kako kashejo krijtjani fpofhtovanje proti
duhovnim ?

Zhe s’ njimi vfelej kakor s’ boshjimi na-
niebniki ponishno govore, jih v’ prizho drusih
* zhabjo v !  miflih imajo; fe sa duhovfki ban
*°per sanizhvavze poshenejo, zhe po njih opa¬
zno vanji radi bore, in s’ njimi v’ miru shive.

Sakaj fo krijtjani dolshni duhovne ljubiti?

Sato, ker duhovni sa njih svelizhanje fker-

in ker fo Kribufovi nameftniki.

184

Kako krijijani ljubesen proti duhovnim
fkashejo P

Nar bolj s’ pokorfhino, zhe tako vfe flore,
kakor jih duhovni uzhe.

Sakaj fo krijijani J'vojim duhovnim pajiir-
jem pokorjhino dolshni?

Sato, ker fo duhovni paftirji Kriflufovi na-
meftniki, ker ne govore v’ fvojim ampak v’
Kriftufovim imenu, in ker jim je to. kar jih
uzhe, k’ svelizhanju potrebno. „Kdor vaf po-
flufha, mene poflufha, in kdor vaf sanizhuje,
mene sanizhuje, 44  Luk. 10, 16. ,,Kdor vaf
fprejme, tega fprejme, kteri je mene poflal. 44
Mat. 10, 4o,

Kako kashejo krijijani pokorjhino proii
fvojim duhovnim pajtirjem?

Zhe fo jim radi pokorni, in fi vfe persa-
tlenejo, de bi jim s’ pokorfhino njih flushbo
vefelo ftorili. t S. apoflel Pavl pravi:  „Po-
korni bodite fvojim vifhim, in bodite jim po¬
dlostmi, sakaj oni zhujejo, kakor taki, kteri
bodo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s
vefeljem flore ne sdihovaje, sakaj to sa vaf n’
dobro. 44  Hebr. i 5 , 17.

Sakaj fo krijijani sa duhovne pajiirje mo¬
lili dolshni P

Sato, de bi jih Bog rasfvetlil, de bi ji' 1
vfelej prav in tako uzhili, de bi svelizbani bili*
,S. Pavl lam fe je vernim v’ molitev perporo-
»hal rckozh: „Protim vaf fkosi Gofpoda nafto*

185

ga Jesufa Kridusa, de meni pomagate v’ Tvojih
molitvah sa me k’ Bogu.“ Rim. i5, 3o.

Saka/ Jo krijtjani dolshni Jo oj e duhovne
pajiirje preshiveti P

Sato, de duhovni s’ zliaTnimi fkerbmi nifo
smotljeni, in de To loshej perpravljeni ljudem
v’ dufhnih rezheh pomagati. JesuT to Tam ver¬
nim perporozha, ker pravi, de je vfaki delavz
Tvoje jedi vreden. Mat. 10 , 10 . R.avno tako
tudi T. Pavl goveri. ,,Ako Trno vam duhovne
rezhi Tejali, je kaj velikiga, de vaThe teleTno
shanjemo ? — Ne lede, de kteri v’ Tvetifhu
Tlushbo opravljejo, tudi od tega, kar je od
fvetifha, jedo, in kteri altarju Tlusbijo, Te s’
altarjam dele? Tako je tudi Gofpod tem, kteri
evangeli osnanujejo ukasal, od evangelja shi-
veti.‘ 4  1  Kor. 6, 11  •— i5.

Od dolshnoft do Zefarja in drugih,
deshelfkih gofpofk.

Je deshelfka gofpofka potrebna  ?

GofpoTka je savoljo hudobnih in nepoln j_
nih ljudi, savoljo pravize , savoljo sunajnigt
miru in Trezhe vfiga zhloveThkiga rodu filno
potrebna. „Obladnik je na medi Boga tebi k’
dobrim. Ako bofh pa hudo delal, boj Te; sa-
kaj ne noli sadonj mezha, sakaj boshji lilapez
je on, mafhevaviz k’ drahovanju tega, kteri
hudo dori,“ Rim. x3, 4-

186

Od koga ima deshelfka gofpofka oblajt?

Od famiga Boga. „Ni oblalti od drugod
kakor od Boga, ktera pa je, je od Boga po-
ftavljena’“ Rim. 1 3 , 1. To je tudi Jesuf po¬
vedal pred Pilatusham reko zli: ,,Ti bi nobene
oblalti zhes me ne imel, ako bi ti ne bilo od
sgorej dano.“ Jan. 19, 12.

Kaj fr no dolshni zefarju in drusim od nje¬
ga pojiavljenim gofpofkam?

( Smo jih dolshni fpofhtcvati, tode ne s’
perlisnjenim jesikam, ampak is ferza kakor
boshje nameftnike in flushabnike. Rim. i 3 , 4 -

Greh je od gofpofk« flabo mifliti, jo Tla-
bo foditi, nje flabofti rasglafovati, jo kleti in
ji hudo vofhiti. C S. pifmo naf opominja, de
fe fhe k’ takim, kf-ri gofpofke ne fpofhtujejo,
. predrushiti ne friemo, ker pravi: „Moj fin!
boj fe Boga in kralja, in ne perdrushi fe k’
njih sanizheva^ za mJ £  Prip. 24, 21. In Bog je
she fkosi Mjjsefa prepovedal, de fe fodr-iki o-
pravljati fmejo, kteri fo namell Boga. 2.
Mos. 2?)  28,

tako kashemo gofpofkam fpofhiovanje?

Radar s’ njimi ponishno govorimo, kadar
Vh v’ prizho drusih, s’ zhaftjo v’ miflih ima¬
mo, i n  tudi ne perpuftimo, de bi drugi od
njih sanizhljivo govorili.

Kaj fo fhe vezh kriftjani gofpofkam dolshnij

1) Jim v’ vfim pokorni biti, kar ni zhes
boshjo sapoved. „Bodite vfaki zhlovefhki ftvari

187

podloshni, Opravi f. Peterk  savoljo Boga, ali
Isralju, kakor nar viThimu, ali vojvodam, ka¬
kor od njega poflanim, sakaj tako je volja
boshja. ££  l. Lift. 2, i 3  — i 5 . „Vfaki zhlovek
bodi vikfhi oblalli podloshen, s^aj ni oblaki
od drugod, kakor od Boga, ktera pa je, je od
Boga poTlana.“ Rim. i 3 , l.

2) Morejo kriftjani Tvojim gofpofkam dav¬
ke dajati. To nam KriftuT Tam sapove rekozh:
„Dajle zefarju, kar je zefarjeviga.“ Luk. 20,
25 . t S. Pavl pravi: ,,Dajte tedaj vlim, kar jim
gre, komur tlavk, davk, komur zol, zol.‘ £  Rim.
i 3 , 7. Jesuf je tudi Tam davk dal sa Te in sa
f. Petra, deli je bil Sin boshji, in kralj vlih
kraljev. Mat. 17, 23  — 26.

3 ) Sa gofpofke moliti, de bi jim Bog
sdravje in shivljenje ohranil, de bi jim mozh
in modroft dodelil, de bi Tvoje podloshne po
boshji volji vodili. „Prolim te nar pred, de Te
kore profimje, molitve, perporozhenje, sahva-
lenje sa vTe ljudi, sa kralje in vTo gofpoThino,
de bi mirno in pokorno shiveli v’ vli brumno-
fti in zhiftofti.“ 1. Tim. 2, 1 — 2.

Pervi kriftjani To per vTaki boshji Tlusbbi
sa kralje in sa goTpoTke molili, deli To ravno
fovrashniki JesuTovi in njegove T. vere bili.
Mati katolThka zerkev sbe prezej od perviga
sazhelka per vTaki T. maThi pred povsdigovan-
J e m sa papesha, sa Tbkofa in sa zeTarja ali
bral ja Tponrin ftori, in to Te The v’ poTebnih
molitvah veliki petek per odgernjenji krisba
sgodi.

188

Je greh fe zhes gofpofko puntati?

Greh je fe zhes gofpofko puntati, sakaj
kteri fe ohladi soperdavi, fe volji boshji soper-
davi, in kteri fe soperdavijo, farni febi pogu-
blenje nakoplujejo. Piim. 23 , 2.

Je hrijijan dolshan gofpofki rasodeti , zhe
hi vedil, de fe kdo zhes gofpofko J puntati ho-
zhe ?

Dolshan je to doriti, sato de fe pregrehe
in nefrezhe odvernejo.

Kaj je kriftjanu ftoriti, zhe hi mu gofpo-
fka kaj taziga sapovedala, kar je zhes hoshjo
sapoved?

Kaj taziga nikoli ne fme doriti , zhe bi sa-
voljo tega tudi shivljenje sgubiti mogel ; punta¬
ti fe pa vender nikoli ni perpufheno. Pervi
kridjani fo tudi ajdovfke zefarje in kralje fpofh-
tovali, in fo jim bili v’ vlih rezheh pokorni,
ktere nifo bile zhes boshje sapovedi; kadar fo
jim pa malike moliti, in jim ofrovati sapove-
dovali, fo raji kri prelili, kakor pa de bi jim
bili pokorni.

Ali more zhlovek tudi hudobni gofpofki po¬
koren hiti?

Tudi, sato ker ima vfaka gofpofka po be-
fedah f. pifma fvojo oblad od Boga. Jesuf je
bil krivizhnimu fodniku pokoren, in lizer po¬
koren do fmerti.

189

Od dolshnoft poflov*

Kakofhne dolshnojii imajo pojli do fvojili
gospodarjev in gofpodinj?

1) Jih morejo fpofhtovati savoljo oblabi,
ki jo od Boga zhes nje imajo.

2 ) Jim v’ vfih rezheh, ktere nifo hoshjim
sapovedam nafproli, pokorni biti. „Yi hlapzi,
C pravi j. Pavl ) bodite pokorni fvojim telefnim
gofpodarjem s’ tlraharn in trepetanjem v’ pre-
profhini fvojiga ferza, kakor Kriilufu. In nikar
ne flushite na oko, (A’ videsii)  kakor de bi ho-
tli ljudem dopafli, ampak kakor hlapzi Kribu-
fovi, borite boshjo voljo is ferza radi, in flu¬
shite s’ dobro voljo, kakor gofpodu in ne ka¬
kor zhIovekam.“ Efes. 6 , 6  — 7 .

3) Jim svebi bili, to je pridno delati, zbc
jih gofpodar vidi ali ne; gofpodarjev ne po-
fhkodovati, ali jim kaj vseti, bodi sa fe ali sa
druge, in tudi ne perpubiti, de bi jim kdo
drugi fhkodo delal, in de morejo s’ gofpodar-
jevim blagam ravno tako fkerbno ravnati, ka¬
kor s? fvojim.

Lep sgled dobrih poflov je nam Eliezer
Abrahamov hlapez; Jakop," ko je per Labanu
flushil; Egiptovfki Joshef. 1 . Mos. 24, 3i —
3g. Evangelfki hlapzi, kteri bi bili radi luli-
ko is med pfhenize ifpleli. Mat. i3, 27 .

41 Morejo molzhezhi biti, in tega, kar
fe v’ hifhi sgodi, ne okoli rasnafhati. Sgled

190

molzhezhiga pofla je nam Juflitna dekla. Ju-
dith. 10 .

5) Morejo sheleti s’ Tvojim delam bolj Bo¬
gu kakor gofpodarju dopafti, in li smiraj vezh
sa vezimo, kakor sa zhafno shivljenje persadevati. /

Kakfhni morejo pofli med fabo biti?

1) Morejo eden drusiga ljubiti.

2 ) Eden drusimu per delu pomagati.

3) Eden drusiga k’ dobrimu opominjevati,

4) Eden drusiga fl&bofti iii pregrefhke s’
voljo prenafhati,

5) Med fabo v’ miru sbiveti.

6) 4 Se ne frii§jo med fabo fovrashiti, eden
drusimu nevofhljivi biti, fe ne eden na drusiga
jesiti, eden drusimu nagajati, ne eden drusiga
zherniti, in Opravljati.

Kaj je pojlu ftoriti, kadar vidi, de otrozi
ali pa drugi pof li gofpodarju jhkodo delajo?

Dober pofel mOre tak e s’ ljubesnijo pofva-
riti, zhe pa fvarjenje nizh ne pomagaj gofpo¬
darju povedati. Ravno to fe more tudi takrat
sgoditi, zhe od kteriga kaj pregrefhniga ve,
fizer je ptujiga greha deleshen.

Od dolshnofl: gofpofke in gofpodar-
jev do njih podloshnih.

Kaj fo gofpofke in vikfhi fvojim podloshnim
dolshni?

Gofpofke in vikfhi fo fvojim podloshnim
vezh del vfe to dolshni, kar harf hi fvojim o-

191

trokam; pofebno pa de sa njih dufhne in telef-
ne potrebe fkerbe, de jih per pravi veri ohra¬
nijo, pravizo med njimi delajo, in krivize
od njih odvrazhajo.

( S. pifmo pravi: „Zhes te, kteri podloshne
imajo, bo nar ojftrejfhi fodba, ker Bog ne bo
na nikogar obras gledal, tudi fe ne od nikogar vi-
fokofti bal, ker je majhniga in velikiga ftvaril,
in sa vfe enako fkerbi. Ali bolj mozhnih mozh-
nejfhi terplenje zhaka.“ Buk. mod. 6 , 6  — 9 .

Kaj Jo gofpodarji fvoj im pojlam dolshni?

1 ) 4 So dolshni fkerbeti, de fo pofli v’ veri
dobro podužheni. „Kdor sa domazhe ne fkerbi,
je vero satajil, in je hujfhi, kakor nevernik.“
1 . Tim. 5, 8 .

2 ) Jim s 5  laflinim sadershanjem lepe sgle-
de dajati, in jih, kadar fo nerodni, fvariti, in
jih od hudiga odvrazhati.

3) Jih ne fmejo zhes mozh s’ delam ob¬
kladati, pa tudi ne bres dela pufhati.

4) Jim morejo tudi pozhitek dati, pofeb¬
no ob prašnikih.

5) Jim morejo potreben shivesh dajati, in
jih tudi v’ bolesni s’ vlim, kar potrebujejo pre-
fkerbeti, in jim k’ sdravju pomagati.

6 ) Jih morejo ob sgovorjenim zhafu pofh-
teno plazhati.

7 ) Ne fmejo tazih poflov, kteri fo jim v’
ndadofti svefto flushili, v’ darofti sapultiti.

192

Kako fe morejo azhenzi do fvojih uzheni-
kov sadershati?

Uzhenzi morejo Tvoje uzhenike ljubiti, jih
fpofhtovati, fe jim poduzhljive fkasati, jim po¬
korni in hvaleshni biti.

Kako fe otrozi in mladi ljudje vezhkrat
nad Jlarimi ljudmi pregrefhe  ?

c Se pregrefhe, zhe jih sanizhujejo, safme-
hujejo, jih savoljo kakih fl aboti: saframujejo, in
jim primke dajejo.

Na kaj bi fe mogli otrozi fpomnili, de bi
Jtarih ljudi ne saframovali?

t Spomniti bi fe mogli na tlrafhno pergod-
bo tiftih otrok v’ ttariin teflamentu, kteri fo
tlariga preroka Eliseja, kader je v’ metili Betel
fhel, savoljo njegove plefhatle glave saframo¬
vali, ker fo vpili: Plefhiz pridi gori, plefhiz
pridi gori! Elisej fe osre, in v’- imenu Gofpo-
da te otroke sakolne. Bog fpolni per ti prizhi
njegovo pravizhno kletuv, in kar prideta dva
medveda is gojsda in raftergata dva in fhtirde-
fet teh rasujsdanih otrok. 4. Kralj. 2 . Tu*
kaj pokashe Bog, kako je to njemu soperno,
zbe kdo tiare ljudi saframuje. Otrozi! varite
fe tega greha, de vaf Bog ne bo vezhno fhtrafab

V* S a p o v e d f

Kaj je v ’ peti sapovedi prepovedaniga P

Je prepovedano febi ali drusim shivjjenje
vseti, ali febe ali druge na shivlenju pofhkodvatn

195

Kdo je zhloveku telo dal?

Bog mu ga je dal, in sato je tudi njego¬
vo. i. Kor. 6,  i3.

Saka/ je Bog zhlovekii lelo dal?

Sato, de bi Pi s’ njim vezhno shivlenje sa-
flushil. >

Kakfhne dolshnojii imamo do fvojiga tele-
fa in do fvojiga sliivlenja?

1) t Svoje telo varovati, de fe ne pofhko-
duje, ker je velik dar boshji.

2 ) t Skerbeti, de fe per shivlenji ohranimo.
Ravno sato je pridno delati potreba, de ti po¬
treben shivefh in obleko saflushinio.

3) Moremo sa sdravje fkerbeti, in sato
moremo v’ jedi in v’ pijazhi smerni bili.

.Sme zhlovek Jeke umoriti?

Tega ne frne, ker ni gofpodar fvojiga
slavljenja, ampak je le Bogj kteri mu ga vsa-
me, kadar hozhe.

Kli tak , ki Jeke umori, velik greh Jiori?

Tak neisrezheno velik greh kori, kteri mu
ne more odpufheri biti, sato ker fe, zhe fe
umori, nizh vezh fpreoberniti in fpokoriti, in
torej tudi svelizhati ne more. Katolfhka zer-
hev tazih na shegnano pokapalifhe pokopati ne
pulti,

fme zhlovek fvoje shivlenje v' nevarnoft
P°Jiaviti?

Kres lile in potrebe nikoli ne.

15

194

Kdaj ga vender Jme v' nevarnoji pojiaviti?

1)  Kadar bi grefhiti ali vero satajiti mo¬
gel. Kriduf pravi: ,,Kdor bo shivlenje ohranil
savoljo mene, bo vezhniga sgubil. Kdor ga bo
pa savoljo mene sgubil, bo vezhniga dobil.

Egiptovfki Joshef, Eleazar, devedefet let
flari darzhek 2. Mak. 6 ,  18 — 3i, in tolkanj
nrarternikov in deviz ob pervih zhalih kerfhan-
ftva fo nam sgled, de fo raji fvoje shivljenje
v’ nevarnod in v’ fmert dali, kakor de bili Bo¬
ga rasshalili.

2) Is ljubesni do blishniga; p o davi m v’
kushnih in nevarnih bolesnih bolnikam podre¬
dili, ali blishnimu is kake nevarnodi pomagati.
To de v’ tazih okolfhinah fe je potreba vender
pametno , ne pa predersno sadershati.

3) Kadar zhloveka dolshnodi danu veshejo,
de fe k’ pridu blishniga v’ nevarnod podaviti
more; kakor duhovni, sdravniki in foldatje.

jme kdo jebi fmert skeleli?

Zhe d zhlovek fmert is nepoterpeshlj ivodi
sheli, ker ni nizh vezh per volji teshav in
britkoft na fvetu terpeti, je greh; zhe li pa
fmert le sato vofhi, de bi grehu konz doril, j
de bi is vlili pregrefhnih nevarnod in perlosh- '
nod refhen bil, de bi vezh Boga ne shalil, in
she kmalo per Bogu bil, je hvale vredno. t S.
Pavl li je tako fmert shelil, ker je rekel:
„Kriduf je moje shivlenje, in fmert dobizhek;
shelim rasvesan in s’ Kridufam biti.“ Filip. 1, 21.

195


i Sme zhlovek febi na sdravju Jhhodovati]?

Tudi ne, ker je fvoje sdravje ravno tako ,
kakor slavljenje varovati dolshan.

Kteri Ji na sdraiji fhhodvajo  ?

1 ) Taki, ki fi na Tvojim truplu kake rane
napravijo, ali The zlo kak ud odtekajo; pofta-
vim, de bi foldatje ne bili.

2 ) Kteri Te per delu perlilijo.

3) Kteri bres mere jedo in pijo, in pofeb-
no, zhe kake take jedi jedo, od kterih vedo.
de jim fhkodvajo.

4) Kteri Te prevezh jese, shalujeje, in kte-
ri rasujsdano shive, ali kaj drusiga taziga sdra-
vju fhkodljiviga pozhno.

5) Kteri Te v’ bolesni nobenih sdravil po-
flushiti nozhijo, ako ravno bi to lohka llorili.

Kaj je v' peti sapovedi prepovedaniga, kar
blishniga sadene P

Prepovedano je blishniga umoriti, ali ga
na sdravji pofhkodovati,

de velik greh blishniga umoriti P

To je ftrafhno velik greh, kar nam Tam
Bog rasodene, „Kaj fi /toril, (rezke Bog Kaj-
nv 0  glaf kervi tvojiga brata Abelna vpije k’
meni od semlje. Sdaj bofh preklet, l. Mos.
4) xo — ii. In Noetu Bog rezhe: „Kdorkoli
1)0  zhlovefhko kri prelil, tega kri bo px-elifa,
s akaj zhlovek je po boshji podobi livarjem“
*• Mos. 9 , 6.  „Ali ne velte, de nima nobeden

13  *


196

vbijavez obftojezhiga shivljenja v’ febi.“ 1 . Jan.
5, 10 .  In f. Pavl pravi, de vbijaviz ne bo ne-
befhkiga kraljeftva dofegel.

Ali fe le vbijavzi s oper peto sapoved pre-
grej h e ?

Ne le farno taki, kteri blishnimu shivljen-
je vsamejo, ampak tudi tifti fe pregrefhe zhes
to sapoved, kteri kaj taziga fvelujejo, kteri
blishniga umoriti ukashejo ali pomagajo, in
tudi taki, kteri blishniga tako pretepejo, fune-
jo ali udarijo, de sato sboli, ali zelo umerje.

Kaj je vbijavez in vfak tijii, kteri blishni¬
ga na truplu pofhkoduje, Jioriti dolshan ?

Tak more ojftro pokoro delati, in tudi
blishnimu po fvoji mozhi vfo fhkodo poverniti.
mu sdravila plazbati, in tudi vfe poverniti, kar
je v’ kolesni samudil.

Kteri fe fhe soper peto sapoved pregrefhe,
kar blishniga sadene?

Tudi tifti, kteri blishniga umoriti shele,
in kteri mu v’ ferzu fmert shele.

fme vikfhi oblaji hudodelnike moriti ?

Vikfhi oblaft fme hudodelnike moriti. t S.
Pavl pravi: „Oblaftnik je na meftu Boga tebi
k’ dobrimu. Ako bofh pa hudo delal, boj fe.
sakaj ne noli saftonj mezha, sakaj boshji hlape®
je on; mafhevaviz k’ ftrahovanju tega, kteri
hudo ftori.“ Rim. i3. 4-

197

Kaj je fhe vez k v ’ peli sapovedi prepoveda-
niga ?

V’ peti sapovedi je tudi jesa, nevofhljivoft,
fovrafhtvo, pohujfhanje, in vlako shalenje bli-
shniga prepovedano.

Kaj je pohujfhanje?

Pohujfhanje je vfako tako govorjenje, dja-
nje ali sadershanje, klero blishniga v’ greh na¬
peljuje.

Je zhloveku mogozhe fe vjiga pohujjhanja
proti blishnimu obvarovali?

Takiga pohujfhanja fe obvarovati ne mo¬
re, kteriga 11 blishni fam Is kake dobre rezki,
ki jo ftorimo, vsame. Tako, poftavim , fo fe
hudobni Judje nad nar lepfhimi KriAufovimi
deli pohujfhali. Tako pohujfhanje ni dano,
ampak le vseto.

Ali fe je lazih rezhi varovati potreba, od
hterih vemo, de fe bodo ljudje nad njimi po¬
hujfhali?

Zhe fo lete rezhi potrebne in dobre, jih
opufhati ne fmemo. Kriftuf je ob fabotih bol¬
nike osdravljal, deliravno fo fe Judje nad tem
pohujfhali.

Kaj nam je takrat Jioriti, ho vidimo, de
Je blishni is flabofti ali nevednojti nad kakim
nafhim dobrini delam pohujfha?

Taziga je potreba od tega dobriga dela
poduzhiti in preprizhati, ali pa fe ga, zhe po-

198

febno potrebno ni, popolnama sdershati. Tako
je f. Pavl ftoril, ker pravi: „Ako jed mojiga
brata pohujfha, ne bom mefa jedel na veko¬
maj, de fvojiga brata ne pohujfham.“ 1 . Kor.

8. i3. Tako krihjan! bi tudi ti marfkaj boriti
fmel, pa zhe bi fe nad tem tvoj blishni fpod-
tikoval, raji nikar ne bori.

Kieriga pohujfhanja fe moremo vfelej sder¬
shati ?

/

Daniga pohujfhanja, to je taziga, ki fe s’
nerodnimi befedami, ali s’ kakim pregrefhnim
sadershanjem da, od kar fe dobro ve, de je
blishnimu k’ fpodtikleju in napelovanju v’ greh.

Je velik greh druge pohujfhati?

To je velik greh, kakor naf Kriltuf uzhi
rekozh: „Kteri ho pa pohujfhal kteriga letih
malih, ki v’ mene verujejo, temu hi bilo bo-
Ijfhi, de bi fe mu malenfki kamen na vrat jj
obelil, in fe potopil v’ globozhino morja. Gor- I
je fvetu savoljo pohujfhanja. Pohujfhanje lizer j
more priti, ali vender gorje tiftimu zhloveku, >
po kterim pohujfhanje prxde.“ Mat. 18 , 6 — io.

Saka/ je pohujfhanje tako velik greh?

Sato, ker Bog hozhe, de hi fe vli ljudje
svelizhali, tihi pa kteri blishniga pohujfha,
blishnimu v’ pogublenje porpaga.

Pohujfhliviz, kteri blishniga v’ kak greh
sapelje, mu fkosi to nedolshnoh, boshjo gnado,
mir vehi in nebefhko kraljehvo odvsame. I* 1
kako ne bo pohujfhanje velika pregreha, ker

199

je Kriftuf tolkanj terpel, in tudi kri prelil,
de je naf is fushnofti hudizhove refhil, pohuj-
fhliviz pa zhloveka fpet, tako rekozh, is I|riftu-
lovih rok isterga, in ga hudizhu isda! Kaj mo¬
re bili hujfhiga, kakor je to.

Kaj je takimu Jtoriti, kteri je koga pohuj-

fhal?

Tak more iiorjeno pohujfhanje, kolikor
mu je mogozhe, popraviti.

Kako zhlovek Jtorjeno pohujfhanje popravi?

De zhlovek ftorjeno pohujfhanje, zhe tudi
ne popolnama, vfaj nekoljko popravi:

x) More vfe to opuftiti, fe od vfiga tiftiga
Iozhiti, nad zhemur fo fe ljudje pohujfhali f
zhe bi bilo zhloveku tudi fhe tako teshko; in
more s’ vfim fvojim djanjem in nehanjem po¬
kušati, de ni nizh vezh tak, kakor je bil, in de
mu je savoljo ftorjeniga pohujfhanja mozhno
ihal.

2 ) More pohujfhane poduzhiti, de naj ni¬
kar tako ne shive, kakor fo pred nad njim
vidili.

3) More tudi Boga profiti, de bi vfim ti¬
him, kteri fo fe nad njim pohujfhali, gnado
ipveobernenja dodelil.

t S. Peter je bil Jesufa v’ piizho drusih sa-
ia jil, sato ga je pa tudi potlej pred drusimi s'
loliko gorezhoftjo fposnal. t S. Pavl je pred zer-
hev boshjo preganjal, in sato fi je potlej lol-
^ an j persadjal, de bi bil vfe k’ Jesufovi veri

200

fpreobernil. Ozhitna grefhniza v’ f. Evangelii
je ozhitno s’ jokam ljudem na snanje dajala,
de Troje hudobije obshaluje.

Kuj je v' peti sapovedi sapovedaniga ?

Je sapovedano: 1) mir in Tpravo s’ vfimi

tudi s’ takimi imeti, kteri To naf rasshalili. ,,A-
ko je mogozhe, imajte mir s’ vfimi ljudmi,
kar je per vaf. Ne delajte fi farni pravize pre¬
ljubi, ampak dajte prodor jesi, sakaj pifano je:
Meni gre mafhovanje, jed bom vernil, rezhe
Gofpod. Ampak ako bo tvoj fovrashnik lazhen,
daj mu jedi, ako je shejin, daj mu piti, sakaj
ako to dorifh, bofh sherjavzo na njegovo gla¬
vo nofil.“ Rim 12,  18 — 20.

2) Vfim dobre sglede dajati. „Naj fveti
vafha luzh pred ljudmi, de vafhe dobre dela
vidijo, in zhafte Ozheta, kteri je v’ nebelih.“
Mat. 5 , ifi.

3 ) Blishnimu duhovne in telefne dobrote
deliti, ,,Vi pa bratje ! ne utrudite Te dobro de¬
lati. 2. Tefal. 3 , i 3 ,

VI. S a p o v e d.

Kaj je vi JfieJU sapovedi prepovedaniga?

V’ fhedi sapovedi fo prepovedane nezhide,
dela, vfe nezhido obnafhanje, nezhide beffede,
radovoljno dopadajenje in pervolenje v’ nezhide
mifli in slielje, in vfe, karkoli v’ nezhidod nape
ljuje. ,,Dela mefa pa fo snane, in te fo: prefhefh'
Ko: negnufnoft, neframnod, nezhidod. Odtazih del

201

vam naprej povem, kakor fim vam pred pove¬
dal, de kteri take rezhi delajo, ne bojo boshji-
ga kraljedva dofegli. 44  Galazh. 5 , 19 — 21.
Kurbanje pa, in vfa nezhidod naj fe med vami
fiie zlo ne imenuje, ali norfke ali gerde befe-
de naj is vafhih ud nikoli ne pridejo. 44  Efes.

5, 4 — 5.

t < 5 e je greha nezhifiojii slo bati?

Prav slo fe ga je treba bati sato, ker zhlo-
vek grosno lohka va-nj pride, in ga lilno tesh-
ko opudi. „Pregrehe njegove mladodi bodo nje¬
gove kodi napolnile in v’ prahi s’ njim pozhi-
vale. 44  Job. 20, 11.

■Ali je nezhijtoji velika in slo ojiudna pre¬
greha ?

Velika in slo odudna pregreha je nezhi-
dod, ker kridjan per f. kerdu Kridufov ud in
tempel f. Duha podane, in ni le farno po du-
fhi, ampak tudi po truplu Bogu pofvezhen.

Sato pravi f. apodel Pavl, de nezhidod fe
fhe med kridjani imenovati ne fme, kakor fe
fvetim fpodobi, in de nezhidniki ne bodo niko¬
li v’ nebefa prifhli. Ravno tako fe tudi is
fhtrafeng, s’ kterimi je Bog nezhidnike fhtra-
foval, lohka fldene, kako Bog leto hudobijo
fovrashi. Potop je bil po fprizhovanji f. pifma
fhtrafenga nezhidodi. t Sodoma, Gomora, in
dve druge meda fo bile savoljo nezhidodi s’
vfinii fvojimi prebivavzi s’ nebefhldm ognjem
pokonzhane. In f. apodel Juda pravi, de fo le¬
te meda sgled terpljenja v’ vezhnim ognji po-

202

hale: ,,Kakor t Sodoma in Gomora in blishne
mefta, ktere fo ravno tako neframno delale, in
fe pezhale s’ drugim mefam, fo 6gled poltale
terpljenja v’ vezhnim ongnji.“ Juda 7.

Ko fe je bilo Israelfko ljudftvo s’ Moabi-
fhkimi hzherami pregrefhilo, je Bog Mojsefu
sapovedal, vfe tilte, ki fo fe bili pregrefheli,
na galge proti fonzu obefti, in tako je bilo na
enkrat fhtir in dvajfet taushent pomorjenih. 4-
Mos. 2 5 , 4  — 9« David je fvojo pregreho
fposnal, jo objokoval in fe savoljo nje ojltro
pokoril, greh mu je bil odpufhen, vendfer je
savoljo njega velike zhafne fhtrafenge terpel.
Kako fe bo pa The le takim godilo, kteri no¬
bene pokore ne delajo !

aS'o nefpodobne mijli in shelje vfelej greh?

Takrat nifo greh, kadar h jih zhlovek ni
fam kriv, in jih, zhe fe mu v’ glavo tilijo, od¬
ganja. Greh fo pa vfelej takrat, kadar jih je
zhlovek fam kriv, kadar fi nizh ne persadeva,
de bi h jih is glave isbil, ali zhe fhe zlo do-
padajenje nad njimi ima. „Povem vam, de v-
faki, kteri sheno pogleda, de je posheli, je she
s’ njo v’ ferzu prefhefhteval, pravi KriPaif."
Mat. 5 , 28.

Kaj v' nezhijioji napeljuje?

V’ nezhiltoll napeljuje nezhemerna in ne-
framna nofha, prevsetnoft, lenoba, poshrefhnoft
v’ jedi in v’ pijazhi, plef, preprijasno pezhanje
s’ drusim fpolam, rasujsdani pogledi, poflu-
fhanje gerdih pogovorov in pefem, in branje

203

neframnih bukev. „Glej to je bila pregreha
t Sodome tvoje febre: napuh, kruha fitob in o-
bilnob, in nje in njenih hzhera shivljenje bres
dela.“ Ezeh. 16 , 4 9 »

Kaj isvira vezhi del is nezhijiiga greha?

1 } Posabljenje Boga, 2 ) flepota oma, 3) oter-r
pnjenob ferza, 4 ) vzhali odftop od vere, kakor
imamo shaloben sgled nad kraljem t Salomonam,
5} nevarne in obudne bolesni, in tudi vezhkrat
presgodno fmert. „Kdor fe s’ kurbami pezha,
ho neframen, on bo delesh brohlivobi in zher-
vov, bo k’ velikim sgledu pobavljen, in njego¬
va dufha bo is fhtevila shivih vershena.“ Si-
rah. 19 , 3 ,

6 ) Savoljo lete pregrehe fo bile she vezh¬
krat žele deshele, meba in narodi od Boga
fhtrafani.

Sakaj je v' lete sapovedi, kakor f. pijmo
govori, pofehao prej/iejhlvo prepovedano?

Sato, ker tibe perfhone, ktere sakon pre¬
lomijo, sraven olludne pregrehe nezhillolli, tu¬
di pregreho krivize dopernefejo.

Kaj je v ’ fhejti sapovedi sapovedaniga ?

V’ fhebi sapovedi je sapovedano fe na du-
fhi in na telefu zhilio sadershati, fe tudi fhe
'do flabih mifel varovati, fe takih perloshnob
jkerbno ogibali, ktere v’ leto pregreho napelju¬
jmo, in fploh nizh taziga ne boriti, kar bi fi
v  prizho llarfhev, uzhenikov in drusih pamet-
ni h ljudi boriti ne upali. „To je boshja volja

204

vafho pofvezhenje, de fe nezhiftofti sdershite,
in de vfaki smed vaf fvoje telo v’ fvetodi in v’
zhafti ohrani, ne pa v’ gerdih sheljah, kakor
malikvavzi, kteri Boga ne posnajo. l, ‘ i.  Tefal.
4 , 5 .

VJI. S a p o v e d.

Kaj je v' Jedmi sapovedi prepovedaniga.

V’ fedmi sapovedi je prepovedana tatvina,
rop, golufija per meri in vagi, sadershanje
ptujiga blaga ali saflushka, krivizhni zhimshi,
in dobizhki, in vfako pofbkodovanje blishniga
na blagu in pravizah.

Kaj je tatvina , in kaj rop?

Tatvina je, zhe fe blishnimu fkrivaj kaj
ukrade, rop pa, zhe fe kaj blishnimu s’ lilo
vsame. „Tatje in odertniki ne bodo boshjiga
kraljeftva pofedli. 44  l. Kor, 6, 10.

Ali Je zhlovek le Jamo takrat soper Jedrno
sapoved pregrejhi, kadar Jam kaj ukrade,
ali kaki rop Jtori?

Pregrefhi fe tudi, zhe drugim krafti ali
ropati pomaga; zhe jim kaj taziga fvetuje, ali
perloshnofl: in potuho daje ; zhe ukradeno bla¬
go hrani, kupi ali prodaja. 4 S. pifmo pravi:
,,Kdor fe s’ tatam deli, fvoje shivljenje fovra-
shi.“ Prip. 29. 24.

Vfaki kriftjan bi v’ leti rezhi tako veften
bili mogel, kakor nam f. pifmo od Tobija pcr-

poveduje. Ko je koslizbek, kteriga je bila To-
bijeva shena saflushila in domu pernefla, vezh-
krat meketal, je Tobija zhes to tak nepokoj
v’ Tebi obzhutil, de je rekel: „Glejte, de bi
kje ukraden ne bil, dajte ga njegovimu gofpo-
darju nasaj, ker nam ni dopufheno kaj ukra-
deniga jelki ?  ali fe ga dotakniti/ 4  Tob. 2, 21.

l Smejo otrozi JiariJhem sa Je ali sa druge
kaj vseli?

Tudi otrozi ne fmejo fvojim ftarfhem nizh
vseti, sato ker je ftarfhem fhe v’ lafti. „Kdo'r
kaj fvojimu ozhetu ali materi vsame in rezhe.
de to ni greh, je vbijavzov tovarfh. 44  Prip. 28,
2 4 - Tega greha fo tudi tifti deleshni, kteri o-
troke napravijo, de jim kaj od hifhe dajejo
ali prodajejo , in ravno sato fo dolshni ftorjeno
kri vizo popraviti. Tega greha fo tudi tifti de¬
leshni, kteri to, kar otrozi ftarfhem ukradejo,
branijo.

Kdaj je zhlovek golajije kriv  ?

Takrat, kadar flabo blago sa dobro proda¬
ja, kadar premajhna mera in vaga ima, ali
kadar fe podkupiti da, in kadar fe kdo potre¬
be, nevednofti blishniga poflushi, de ga svije,
ln  kaj na premoshenji pofhkodje. Bog pravi:
Nizh krivizhniga ne pozhnite, ne 'per fodbi,
ne  per meri/ 4  3 . Mos. 19, 35 .

Kako Je JtarJhi, gojpordarji in gojpodine
iadi vezhkrat soper fedmo sapoved pregrejhe?

Pregrefhe fe: 1) zhe fvojim otrokam pre-
ni °sbenje sapravljejo, sakaj Bog ne da ljudem

206

blaga salo, de bi ga sapravljali in s’ njim de¬
lali, kakor bi hotli, ampak de s’ njim gofpo-
darijo, in de ga po kerfhanfko obrazhajo.

Ravno tako fe tudi gofpodarji gregrefhe,
zhe fvojih poflor in delavzov po pravizi ne
plazhajo, ali zhe jim plazhati odlafhajo, „Kte-
ri kri prelije, in kteri najemniku plazhilo od-
terga, ba brala.“ Sir. 34 , 27. Plazhilo tvoji-
ga najemnika naj nikar do drusiga dne per
tebi ne obane. 3 . Mos. 19, i 3 . Torej je Go-
fpod od nograda fvojim delarzam prež svezher
plazhilo dal. Mat. 20, 8.

2) t Se pregrefhe, zhe farni, ali pa njih
drushina s’ shivino fofedam fhkodo delajo, ali
zhe shivino nalash fpube, de gre kamor hozhe.
,,Kdor njivo ali nograd pofhkodje, in fvojo
shivina ispubi, de ptuje popafe, tak more s’
tem, kar nar boljfhiga na fvojim polji ali v’
nogradu ima, po ženi fhkode sa to poverniti.“
2. Mos, 22, 5 .

3 ) t Se pregrefhe, zhe mejnike prebavijo,
j,Ne prebavi mejnikov fvojiga blishniga, ktere
fo pobavili pervi ljudje v’ tvoji labnini.“ 5 .
Mos. 19, 14* „Ne prebopi barih mejnikov,
kteri fo tvoji ozhetje pobavili.“ Prip. 22. 28.

■ 4 ) t Se pregrefhe, kadarkoli kako krivizo

blishnimu delati perpube, ali kaj taziga pregle¬
dajo, in vfelej kadar fe krivizhno toshujejo, to
je sa take rezhi, ktere jim po pravizi ne gredo.

Kako grefhe antverharji ali rokodelzi in
najemniki soper to sapoved?

Grefhe, zhe predrago rajtajo, zhe svebo


•i

1

1

s,

d

n

S

n

n

P

; k
d
1,

I

fl

d,

g'

vi

de

ne

i

207

zeli dan ne delajo, kakor fo najeti, ali zhe fe
kakiga dela podftqpijo, ki ga ne snajo, in tako
blago fpridijo; zhe kaj od daniga blaga perder-
she, ali nameft dobriga blaga flabo nasaj dado.

Kako fe kttpzi s ’ gohifjo pregrefhe?

t Se pregrefhe: 1 ) zhe blago predrago pro-
dajejo in prevelikih dobizhkov ifhejo/ £  Lakom¬
nik, pravi f. pijmo , ima tudi dufho naprodaj. 44
Sirah, 10 , io.

2 ) Zhe imajo krivizhno vago ali mero. ,,Ti
ne fmefh C prepoveduje Bog)  dvojne vage ali
mire vezhi in manj f hi v’ fvoji hifhi imeti, am¬
pak morefh pravo in parvizhno vago, enako
in previzhno mero imeti. Sakaj ta, ki - leto
dela, je pred Gofpodam gnufoba. 5. Mos. 2  5,
i 3  — 16.

3) Kadar flabo sa dobro prodajejo, in ga
fhe sraven hvalijo.

4) Kadar prekupujejo i. t. d*

Kako fe podloshni soper to sapoved pre¬
grefhe? '

Pregrefhe fe, zhe ne opravi jejo davkov,
defetin, ali kar po poftavah in ftarih navadah
i gofpofki gre.

Kako grefhe dolshniki soper to sapoved?

Dolshniki grefhe, zhe pofojeniga ob pra-
^ ln \ zhafu, ali pa fhe zlo ne vernejo, ali ka-
aar j zhe jim je bilo kako zelo orodje pofoje-
110  j  pokasheno nasaj dado.

208

t S. pifmo pravi: „Pofodi blishnimu ob o

zhafu njegove potrebe, poverni pa tudi ob zha- z
fu fvojimu blishnimu tebi pofojeno. Ifpolni j

befedo, in svefto s’ njim ravnaj , in ti bofh ' r
vfaki zhaf najdel, kar ti je treba. Mnogim fe f

sdi, de je to najdeno, kar fe jim pofodi, in 1

tiftim, kteri fo jim pomagali, nadlego delajo.
Dokler prejemlejo, roke dajavzu kufhujejo, in
v’ obetanji ponishno govore. Ali ob zhafu vra- 7
zhenja profijo sa odlog, dajejo soperne befede
in memrajo, ter toshijo zhes drage zbafe. Ako l

tudi poverniti samorejo, fe branijo, in komaj j

polovizo od pofojeniga vernejo, in fhe to uni-
mu kakor kako najdeno rezh rajlajo. Ako pa
nemorejo verniti, uniga ob dnarjc perpravijo.
in ga imaje bres potrebe sa fvojiga fovrashni-
ka, ja oni s’ ozhitanjem in s’ kletvijo plazim-
jejo, in mu sa zbali: in dobrote saframuvanje
vrazhujejo. Sir. 2  g, 2  — 9.

Ali je dolshnoji lake dolgove plazhali, klen
je pred gojpofko Jprizhali ne morejo , ker no¬
benih pijem in prizh ni?

Dolshnoft je pod grebam, ker gofpofka sa
vfe goiufije vediti ne more; ker lohka is ne-
vednolli tudi krivizbpo fodbo Ilori; ali savoljo
tega more biti pravizhen dolg vfe eno plazhan,
in sraven tudi fhe fhkoda povernjena; zhe j°
je blishni savoljo tega terpel.

Kaj je Jioriti, kadar je kaka rezh najde P

Zhe fe ve, zhigava de je, fe more preže j
nasaj dati, zbe fe pa to ne ve, fe more dati

209

osnaniti. ,,Kadar bofh videl, de je vol ali ov-
za tvojiga blishniga saThla, jo v’ Tvojo hifho
pelji, in naj per tebi bo, dokler je tvoj brat
' ne ifhe in nasaj ne dobi. Ravno tako morefh
koriti s’ oblazhilam in vfako rezbjo Tvojiga
blishniga. 5. Mos. 22 , 1  — 3.

Kaj je takrat Jtoriti, kadar Je svediti ne
more, zhigava je najdena rezh?

c Se more kaki zbaT pozhakati, in zhe Te
nobeden ne oglafi, naj Tvojiga duhovniga paRir-
ja vpraTha, kaj je kori ti.

Kaj je v' Jedmi sapovedi sapovedaniga?

V’ Tedmi sapovedi je sapovedano vTakimu
puftiti, kar je njegoviga, vTakimu dati, kar je
njegoviga, ukradeno blago poverniti, in vTo Ror-
jeno Thkodo popraviti, in s’ delam Tebi shivefh.
bres Thkode blishniga perdobiti.

Lep sgled lete reTnize imamo v’ T. pifmu
nad Zahejam, kteri je KriTtuTu rekel: ,,Polovi¬
co Tvojiga blaga dam ubogim, in zhe fim ko¬
ga goluTal, povernem Tamozhvetero.“ Luk. 19 , 8 .

Kdo je dolshan ukradeno ali perdershano
blago poverniti, ati nasaj dati?

Tifli, ki ga je bil vsel, ali ki ga je per-
dershal, ali Thkodo Ro ril. Zhe jih je pa vezh
v kup bilo, de To blishnimu Thkodo Rorili, mo-
re  fleherni toliko poverniti, kolikor na njega
prule; zhe bi pa nekteri poverniti ne botli,
m °rejo pa njih tovarThi toliko vezh poverniti.

14

Ravno tako bi mogel en fam poverniti, zhe bi
drugi poverniti ne hotli.

Kdo more pa takrat ukradeno ali pergolu-
Jano blago in Jtorjeno fhkodo poverniti , ka¬
dar li/ti, ktere ta dolshnojt sadene, umerja ?

Takrat fo pa njegovi verbi koriti dolshni,
saka j do krivizhniga nimajo tudi verbi nobene
pravize.

Komu fe more poverniti?

Pofhkodovanimu; zhe umerje pa njegovim
verbam, in zbe fe sa nobeniga verba ne ve,
naj fvojiga fpovednika sa fvet vprafha.

Kdaj Je more poverniti?

Poverniti fe more bersb ko bersh, sakaj f,
Augufhtin pravi, de greh nemore biti pred od-
pufhen, dokler ukradeno blago povernjeno ni.
In zhe fe s’ odlafhanjem blishnimu nova fhkoda
naredi, more potlej tudi ta fhkoda povernjena
biti.

Koliko Je more poverniti?

Toliko, kolikor je bilo vsetiga, ali kar je
bilo fhkode kurjene. Zhe fo pa vsete rezhi
pofhkodovane bile, je treba, de fe popravijo,
in popravljene povernejo,

Kaj je pa takrat treba zhloveku Jtoriti , ka¬
dar tako obosha, de poverniti ne more?

Takrat more zhlovek vfaj refnizhno voljo
imeti, de bi rad po verni!, zhe bi mogel, in

211

more Boga profiti, de bi njegovo refnizbno
voljo sa delo vsel.

Kaj Jke jedrna sapoved sapove?

Sapove tudi blishnimu, kolikor je nar bolj
mogozhe, k’ frezhi pomagati, ga fhkode varo¬
vati, in fe mu v’ potrebi dobrolljiviga fkasati.

VIJI.  Sapoved.

Kaj je v 5  oj/rii sapovedi prepovedanega ?

V’ ofmi sapovedi je prepovedano krivo pi-i-
zhevanje, kriva tosbba, vlaka lash, obrekova¬
nje, opravljanje, krivo natolzvanje, krive fodbe
in podpihovanje.

Kdaj Je zhlovek s ’ krivim prizhevanjem
pregrejiii ?

Takrat, kadar per gofpofki ali per kakinui
clrusimu opravilu k’ pridu, ali pa h’ fhkorli
fvojiga blishniga kaj taziga, kar ref ni, govori.
Daniel v’ 12 p. perpoveduje, kako fia dva Ted¬
nika soper nedolshno 4 Susano prizbala, in de
pravizhni fhtralengi nifta odfbla, ker fia bila
°ka s’ kamni pobita. „Kriva prizha ne bo bres
Ditrafenge, in kdor lasbi govori, ne bo (Jodbi
boshji ) od riiel.“ Prip. 19, 5 .

Je zhlovek jamo takrat kriviga prizhevanja
kriv, kadar jam krivo prizhuje?

Tudi takrat je kriv, kadar koga drusiga
' lo napeljuje, mu fvetuje, ali zbe mu sato

14  *

212

kako plazhilo obeta, ali pa shuga, ako tega ne
flori.

Kaj je tak Jtorili dolshan, ki je po krivim
prizhal?

Tak more vfo florjeno fhkoclo popravili,
ktei'o je hlishnimu ali na njegovim premoshe-
nji, ali pa na njegovim pofhtenji naredil.

Kdaj zhlovek laske?

Vfelej, kadar drugazhi govori, kakor mifli,
sato de bi blishniga ogolufal ali premotil.

Ali je liidi tako govorjenje lash , ki er o Je
lolika na dvojno Jiran sajtopi?

Tudi tako govorjenje je lasb in torej pre-
grefhno, ker tak ravno sato tako svilo govori,
de blishniga golufa, ker ve, de bo blishni dru¬
gazhi saflopil, kakor on mifli.

Je vfaka lash greh ?

Vlaka lash je greh, ker je vfaka lash rcf-
nšzi nafproti, in kar je refnizi nafproti je Bo¬
gu nafproti, ker Bog je vezhna refniza.

Bog lash v’ vezh krajih f. pifma prepove¬
duje. „Ne legajte, nobeden naj ne golufa fvoji-
ga brata.“ 3. Mos. 19, n. Lashnjive ufla du- ,
fha umore. „Modr. 1, 11, Gofpod fo v raslo

vfe, kteri lashnjivo govore.“ Pfl. 5, 7. „Opufti'
te lash, vfaki naj govori refnizo s’ fvojiiu
blishnim, ker fmo udje med fabo.“ Efes. 4;

2 5. Strafhen sgled, kako Bog lash fovrafhi*
imamo tudi v’ f, pifmu nad Ananijem in Safr

215

ro. ,S. Peter Ananiju rezhe; Saka j je fatan
tvoje ferze smotil, de 11 fe f. Duhu legal? In
per ti prizhi je Ananija mertev na semljo pa¬
del. Ilavno tako je bila njegova shena Satira
fhtrafana,

Ali je v ’ Jili lash perpujhena  , ali pa salo,
de bi je kaj hudiga odvernilo ?

Lash ne more nikoli perpufhena hiti, ker
fe kaj hudiga nikoli lloriti ne fnae- C S, pifmo
pravi: „Sdershite fe od vfaktere lashi.“ Sirah.
h

Kaj je takima Jtorili treba, ki je je slegal?

Zhe je mogozhe, naj befedo nasaj vsarne,
in naj vfo ftorjeno fhkodo popravi, in naj fvoj
greh obshaluje.

Kdaj je zhlovek obrekovanja kriv?

Kadar soper blishniga kaj taziga pove, kar
ref ni.

Ali je obrekovanje velik greh?

Velik greh je, sakaj tak zhlovek, kteri
Mishniga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad
pravizo in nad ljubesnijo proti fvojimu blish-
oinau. „Ti ne fmefh fvojiga blishniga po kri¬
vina obdolshiti.“ 3. Mos. xg, i3. „Bog ho lash-
njiviga opravljivca ponishal.“ Pfl. 71, 4.

Kdo je opravljanja kriv?

Kdor kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od
fvojiga blishniga pove, ali tako na snanje da.

214 i

de li drugi lohka od blishniga kaj flabiga mi-
flijo. In tudi tifti, ki flabofti blishniga tako
povikfba, de fe ljudem velika pregreha sdi,
ali zhe k’ hudimu, kar ve, fhe Tam kaj perftavi,

Kdo je fhe opravljanja kriv ?

Tudi tifti, kteri nalash sato od blishniga
molzhi, kadar od njega kako govorjenje pride,
de fi drugi lohka kaj flabiga od njega miflijo;
tifti, ki bi lohka opravljanje uftavili, zhe bi
hotli, in kteri opravljanje radi poflufhajo.

Je opravljanje greh P

Greh je, sakaj s’ opravljanjem fe blishni-
mu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi fhe >
kaka druga fhkoda llori. Bog opravljanje pre¬
poveduje rekozh: ,,Nikar ne bodi opravljivi*

in podpihovaviz med ljudftvam. 3. Mos. 19 , 16 .

4 S. apoftel Pavl pravi, de opravljivzi ne bodo
ravno tako, kokar ubijavzi in nezhiflniki, ne-
befhkiga kraljeftva nikoli dofegli. 1 . Kov. 6 , i o,

Od kod isvira opravljanje?

Opravljanje isvira is prevsetnodi, vezhi del
sato, de bi zhlovek s’ tem, ko druge ponishu-
je, famiga febe povikfhal. Vzhali isvira tudi is
lakomnofti, is nevofhljivofti, is fovrafhtva, 1S  f
pomankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepre-
miflika.

Kaj je zhloveku takrat ftoriti, kadar oprav¬
ljati flif/ii?

1 ) Ne fme prezej opravljivim befedam

215

verjeti. ,,Velikrat je kaj sleganiga, ne verjemi
sleherni befedi.“ Sir. 19, i5 — 16. *

2) More vfiavljati opravljivza; in more od
blishniga, zhe kaj dobriga ve, povedali, in ga,
kolikor le da, sagovarjati; ali zhe 11 ga sgovo-
riti ne upa, more pa vfaj she s’ fvojim obra-
sam pokasali, de mu opravljanje ni vfhezh.

3) t Se more arufhine tazih, ki radi oprav-
ljejo, ogibati, de fzbafama j  tudi fam opravlji-
viz ne pollane.

Kaj more opravljiviz Jioriti, kadar je b/ish-
nimu pofhtenje odvsel?

More, kolikor je mogozhe, florjeno fhko-
do popraviti, Tvoje lashnjivo govorjenje pre-
klizati, in zhe je bilo to ref, kar je soper nje¬
ga povedal, more pa kake druge njegove do¬
bre laftnofti rafglafovati.

Ali je vjelej greh od blishniga kaj Imdiga
povedati?

Zhe Te to is hudobniga ferza sgodi, je vfe-
lej greh. Greh pa ni 1) takrat, zhe Te hudobi¬
ja blishniga le farno salo rasodene, de fe kaki
»edolshen fhkode ali greha obvaruje, kar bi
fe sgodilo, zhe bi fe mu hudobija blishniga ne
rasodela.

2) Ni takrat greh, zhe fe hudobija blishni¬
ga tiftim pove, ki jo lohka odvernejo, ali kleri’
taziga zliloveka lohka pofvare. Tako je bil
Mardohej prav ftoril, ker je kralju Afveru ra-
'odel, de lla dva shivotna varha napravljena

216

ga umoriti. Tako je tudi Jesuf Tvojim uzhen- i
zam od hinavfhine farisejev pravil, sato de To t
Te jih bolj varovati vedili. 1

Kdo je kriv krivizhne fodbe ali natolzvan/a? "

Tifti, ki fvojiga blishniga bres v Ji ga pra-
viga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega mifli,

Od kodi svirajo lake krive jodbe?

Svirajo is napuha in is pomanjkanja lju- i
besni. Prevseten zhlovek ne zhuli bruna v’ Tvo¬
jim ozheTu, pesdir v’ ozheTu blishniga pa pre-
zej vidi. Mat. 7, 5. Ker fi napuhnjeni fariseji
niTo mogli drugazhi pomagati, To Kriflufa kri¬
vo Todili rekozh: „ c Skosi Belzebuba, vikflhga
zhes hudizhe, hudizhe isganja.“ Mat. g, 34*

jo krive jodbe ali nalolzvanje greh  ?

Greh To vTelej sato, ker To soper ljubesen
blishniga, in ker jih Bog prepoveduje, „Niko-
ger ne obdolshi, dokler ne iTprafhafh.“ Sirah.

11, 7. „Ne Todite, de ne bote Tojeni.“ Mat, 7) i
1. „Sakaj TodiTh Tvojiga brata? Vli bomo Bali
pred Todnim Itolam JesuTovim.^ Rim., 14, 10.

Saka/ je je pa fhe treba varovali blishniga
hudobno joditi  ?

,

Salo, ker Te zhlovek neisrezheno lobka v
Tvoji Todbi goluTa.

Tako poftavim je bil Heli brumno Ano
krivo obfodil, de je pjana, ker je videl, de j e
v’ tempelnu dolgo molila. In satorej ji je re¬
kel: „Kako dolgo bolh pjana, ftresni Te od vi-

[

217

na, kteriga li polna. 1. Kralj. 1, i3. Tako fo
tudi Judje binkufhtna nedelo apollelne, kteri
fo s’ fvelim Duham napolnjeni mnoge jesike
govorili, krivo obfodili, de fo pjani. Djanj.
' apolt. 2, i3,

Kaj je Jtoriti, de Je 'zhlovek tega greha
obvaruje ?

1) Nikoli naj blishniga hudo ne fodi, do¬
kler ni od njegove hudobije dobro preprizhan.
2) Naj djanje in nehanje hlishniga vfelej raji
na dobro kakor na hudo obrazha. 3) Naj zhlo-
veka, kadar kake hudobne dela nad njim vidi,
kolikor fe da, ne le farno pred drusimi, am¬
pak tudi fam pred fabo isgovarja. 4) Naj fi
mifli, de ima vfaki zhlovek kake flabofti nad
fabo, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, in bolj
ponishno shiveti.

Kdo Je greha podpihovanja kriviga Jiori?

Tifti, ki ljudi drashi in fhunla, de fe med
fabo prepirajo in fovrashijo. t Sem fe fhtejejo
vli tiki perlisnjenzi, kteri smirej pafejo, kaj
ki kaj zhes blishniga flifhali in svedili, de bi
mu bersh potlej s’ potuhnjeno prijasnoftjo po¬
vedali.

■Ali je podpihovanje velik greh?

Velik greh je, ker is tega pridejo vezh-
krat flrafhne fovrafhtva in nemir po hifhah.
In pa fhe pofebno sato, ker fe satosheni zhlo¬
vek odgovoriti ne more, ker sa fvoje pozher-
nenje ne ve.

218

Kaj f. pijmo od tega greha govori?

£ S. pifmo pravi: „ £ Sheft rezili je, klere
Gofpod fovrashi, in nad fedmo Te mu gnuli.
CSedma rezh je pa ta ); „Kteri med bratami
rafpertje trofi. ££  Prip. 6 ,  16 — 19. „Preklet je
podpihovaviz in dvajesizhnik, sakaj on bo ve¬
liko med fabo mirnih rasdrashil, ££  SiraK. 28,
i 5 . Podpihovanje je borilo, de fo bili trije
mladeijzbi od kralja Nabuhodonosarja v’ rasbe-
Ijeno pezh, Dan. 3 , in brumni Daniel v’ jamo
levov versbeni. Dan. 6.

Kaj je v’ ojmi sapovedi sapovedaniga?

V’ ofmi sapovedi je sapovedana refnizhnoft
in odkritoferzhnoft v’ befedi in v’ djanji, in
potlej pa fkerb sa fvojo in sa blishniga zbali
in pofhtenje; in de fe mu, zhe mu je bilo
dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. „ t Skerbi
sa dobro ime, sakaj leto bo tebi bolj terdno
ollalo, kakor tavshent dragih in velikih salo g.
Dobro sliivlenje ima odfhtete dni: dobro im e
pa vekomaj ollane. ££  Sir. l\i,  i 5  — 16.

Kako fkerhimo sa zhaji in pojhtenje ?

Sa fvojo zbali in sa fvoje pofhtenje fker-
bimo, zbe fi persadevamo, de bi vfe lepe ker-
fbanfke zhednolli nad fabo imeli; zbe vfe dolsh-
noft fvojiga Ilanu na tanko fpolnimo, zhe fmo
v’ befedi in v’ djanji refnizhni in ravni, m
zhe fi s’ bogabojezhim in pametnim sbivlenjem
Bogu dopafti persadevamo. ,,Bratje, karkoli je
refnizhno, karkoli je framosbljiviga, karkoli je
pravizhno, karkoli je fvetiga, karkoli je ljubes-

219

nivo, karkoli dobro ime daje, kar k’ zhedno-
fti, kar k’ hvale vrednimu poduzhenju pelje,
to rniflite.“ Filip. 4> 8.

Kako fe pa s a zhafi in pofhtenje blishniga
fkerbi?

Sa zhaft in pofhtenje blishniga fkerbimo,
zhe vfelej od njega dobro miflimo in govori-
mo, in njegove dobre laftnofti drusim rasode-
vamo. ,,Ljubesen ne mifli nizh hudiga, Ijube-
sen vfe veruje, vfe upa. M  i.  Kor. i3.

Od dveh sadnjih sapoved.

Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete ?

Sadnji dve sapovedi nam vfe shelje po tem,
bar nafhe ni, prepovedujete.

Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sapovedu-
jete ?

Nam sapovedujete, de moremo biti zhifti-
ga ferza, de moremo krotiti fvoje jiude shelje,
>n de ne fmemo nikoli nizh taziga posheleti,
kar nafhe ni. „Svelizhani fo, ki fo zhiftiga
ferza, sakaj Koga bodo gledali.^ Mat. 5, 8.
jJiteri fo Kriftufovi, fo fvoje mefo s’ grehi in
hudimi sheljami vred krishali.“ Galazh. 5, 24 .

Sakaj nam Bog tudi hudobne shelje prepo¬
veduje ?

De nam pokafhe: 1 ) de je nafhih ferz

gofpodar. „Gofpod vaguje ferza.“ Prip. 21 , 2 .

220

2) De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na-
fhih ferzih godi.

3 ) De je njegova podava boljfhi, kakor
vfe zhlovefhke pokave, ktere le s’ nafhimi su-
najninii deli sapovedujejo, ne pa s’ snotrajnimi
miflimi.

.4) De naf poduzhi, kako de je treba greh
sbe prezej v’ korenini, kar fo hude shelje, sa-
tirati in sadufhiti. „Vfak je pa fkufhan, kadar
je od fvojiga poshelenja vlezhen in vabljen.
Po tem kadar poshelenje fpozhne, rodi greh,
greh pa, kadar je flor j en, rodi fmert. £<  Jak. i,

14 — i 5 .

Kaj fe azhimo is dveh sadnjih sapoved?

Is dveh sadnjih sapoved fe uzhimo, de ni
sadoki, de fe zlilovek le od sunaj, to je v’
fvojih sunajnih delih prav sadershi, ampak de
more tudi refnizhno voljo imeti, vfe koriti, kar
je prepovedaniga. „Ne vfaki, kteri mi pravi:
Gofpod, Gofpod, pojde v’ nebefhko kraljekvo,
ampak kteri kori voljo mojiga Ozheta, kteri je
v’ nebelih.^ Mat. 7, 21.

Kaj je Bog tijiim obljubil, kteri po njego¬
vih sapovedih shive?

Bog je vfim takim vezhno shivlenje, in
tudi na tem fvetu fvoj fveti shegen obljubil.
„Ako pa hozhefh v’ shivljenje iti, fpolni sapo-
vedi.“ Mat. 19, 17. ,,Blagor tim, kteri fe ne-

dolshno sadersbp, in po Gofpodovi pokavi shi-
ve. £<  Pfl. 118, 1.

221

Od zerkvenih sapoved.

Kako nar bolj Jkashemo pokorfhino materi
kaloljhki zerkvi?

Zhe njene sapoved sveko fpolnujemo.

Ali ima katolfhka zerkev oblaji sapovedi
dajati?

Katolfhka zerkev ima od Jesufa Krikufa
oblak sapovedi dajati, in ona jih tudi daje Tvo¬
jim vernim sato, de bi loshej boshje sapovedi
fpolnili, in fe svelizhali. „Refnizhno vam po¬
vem, karkoli boke savesali na semlji, bo tudi
v’ nebelih savesano, in karkoli boke rasvesali
na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.“ Luk.
10, 16.

Kako nam zerkvene sapovedi pomagajo lo¬
silej boshje sapovedi fpolniti?

Nam pomagajo, ker nam nektere sapove-
dujejo take bogabojezhe dela, s’ kterimi fe
boshje sapovedi dopolnijo; druge pa nam od-
kashejo zhaf, kdaj morejo krikjani boshje sa¬
povedi dopolniti.

j mo dolslini zerkvene sapovedi dopolnovali?

Dolshni fmo jih dopolniti.

i) Ker nam she zheterta b o s h j a' s a p o v c d
sapove duhovfkim in deshelfkim gofpofkam po¬
kornim biti. „Pokorni bodite fvojim vifbim,
m bodite jim podlosbni, sakaj oni zhujejo nad

222

vami kakor taki, kteri bodo sa vafhe dufhe
odgovor dajali, de to s’ vefeljem ftore ne pa
sdihovaje.‘‘ Idebr. i5, 17.

2) Ker je Kriftuf nafh sapovednik v’ evan-
gelii terdo sapovedal zerkev pofluf.hati rek o zli:
„Zhe zerkve ne poflufha, imej ga kakor mali-
kovavza in ozhitniga grefhnika.“ Mat. 18, I7I

Ali tudi imamo kake pofebne zerkvene sa-
povedi?

Imamo jih pet.

Kiere fo?

1)  Pofvezhuj sapovedane jirasnike.

2) V’ nedeljo in sapovedane prašnike s’
fpodobno andohtjo f. mafho flifhi.

5)  Polti fe sapovedane pollne dni, nam-
rezh fhtirdefetdanfki polt, kvaterne in druge
sapovedane pollne dni, in v’ petek in v’ feboto
fe mefnih jedi sdershi.

4) t Spovej fe fvojih grehov fvojimu po-
Itavljenimu fpovedniku nar manj enkrat v’ letu,
in ob velikonozhnimu zhafu prejmi fvetb re-
f linj e Telo.

5) Ne obhajaj shenilve v’prepovedanih zhalih-

Od perve zerkvene sapovedi.

Kaj perva zerkvena sapoved sapoveduje?

Sapoveduje prašnike, ki jih je zerkev po-
flavila, ravno tako pofvezhevati, kakor nedeljo-

223

to je ob prašnikih pozhivaii, ferze in roke od
pofvetnih opravil odlozhiti, in fe le v’ Bogu in
Jesufu vefeliti, in dobre dela delati.

Kieri prašniki fo od zerkve sapovedani P

Vli prašniki sunaj nedelje, klero je fam
Bog pollavil.

Kdo ima oblaji v’ zerkvi prašnike pojiaviii
ali odjtavili P

Papesh in fhkofje imajo oblaft prašnike
poftaviti ali odftaviti,

Zhemit je zerkev prašnike pojiavila P

Zerkev je prašnike pollavila in sapovedala
k’ boshji zhafti, k’ poduzhenju in boljfhanju
vernih. Gofpodovi prašniki fo v’ fpomin fve-
tih fhrivnoft, ktere fe take dni obhajejo; praš¬
nike Matere boshije in drusih fvetnikov fo pa
sato sapovedani, de bi verni Boga sabvalili sa
toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de
fe njih zbednofti fpomnijo, de bi fe uneli jih tu¬
di svefto pofnemati, in fe fvetnikam perporo-
zhili, de bi sa-nje Boga profili.

Kako flushijo prašniki Gofpodovi k' zhafti
boshji  ?

t S’ tem, ko naf opomnijo na fkrivnofti
j Jesufa Kriftufa in njegove dela, ktere je sa na-
fhe svelizbanje Aoril, de sa-nje Boga hvalimo
lri  zhaftimo.

Kako pomagajo Gofpodovi prašniki k ’ na-
fbrrn poduzhenju in boljfhanju  ?

,S’ tem, ko naf opomnijo na miloft in do-

224

brolo boshhjo, naf fpodbadajo h’ havleshnofti,
upanju in ljubesni do Boga, in naf uzhe, ka¬
ko fe moremo pred Bogam sadershati.

Tako poftavim naf prašnik rojflva Jesufo-
viga opomni, de ker fe je c Sin boshji k’ sveli-
zhanju zhloveka tako globoko ponishal, in prež
ob rojllvo sa grefhniga zhloveka sazhel pokoro
delati, fe more tudi zhlovek fam ponishati,
fvojo nepremoshnoft fposnati in sbivo obzhutiti,
in zbes fvoje grehe pokoro delati, zhe bozhe
fkosi Jesufa Kriftufa svelizhan biti. Opomni naf
pa tudi na nefkonzhno milofl: in dobroto bosb-
jo, kako naf Bog ljubi, ko je fvojiga ljubiga
t Sina sa naf dal. Tako premifhljevanje naf ush-
ge Boga zballiti , hvaliti, terdno va-nji upati,
in ga zhes vfe ljubiti, in greha fe ogibati.

Kako Jo prašniki devize Marije in drusih
Jvetnikov  A’ zhajti boshji?

Tako, ko take dni miflimo na njih fveto
shivlenje, in salo Boga hvalimo in zhaftimo,
ker jim je fvoio gnado dal, de fo samogli ta¬
ko fveto shiveti.

Kako Jiushijo prašniki devize Marije ’ n
drusih Jvetnikov  A’ najhim poduzhenju in bol)'
Jhanju ?

Nam flushijo, ko naf opomnijo na njih
fveto shivlenje, naf poterdijo v’ upanji, de j e
tudi nam mogozhe s’ pomozhjo gnade bosbj®
fveto shiveti, kakor fo oni shiveli, in naf buik
po njih ftopinah hoditi.

,


225

Kaj naj kaloljhki liri Ji j etn ob prašnikih
Jiori?

x) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fploh,
ali fvetnikam pofebej dal, premifhljuje, in
Boga sa nje hvali,

2) Naj zhednofti fvetnikov premifhljuje, in
li jih sa sgled vsame, kdkd more tudi on slii-
veti, in

3) naj sa fvoje potrebe fkosi njih profhnje
per Bogu pomozh ifhe.

Kaj zerkev v ’ pervi sapovedi prepoveduje?

Prepoveduje vfe tiho v’ prašnikih, kai' je
v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh: i)  hlap-

zhevfko delp hres potrebe ih pravizhniga per-
pufhenja.

2) Vfe opravila in vefelja, ktere tem dne-
vam ali nezhall delajo, ali naf jih phfvežheva-
li motijo,

Kaj nam je tedaj Jiorili, de bomo nedelje
in prašnike po volji zerkve pofvezhevali?

Mi moremo v’ žerkev iti, tam fe lepo in
andohtlivo sadershati, fveto mafho flifhati, pri¬
digo in kerfhanfki nauk sveflo in verno poflu-
fhati, fvete sakramente vredno prejemati, du¬
hovne bukve brati, doma Brumne pogovore in
fvete premiflike imeti, druge dobre dela oprav¬
ljati, in terdno fkleniti, po saflifhani boshji
hefedi shiveti. „Ne sapuftimo nafhih sheralifh,
kakor imajo nekteri navado, ampak povefeluj-
m ° fe, in toliko vezh, kolikor blishej vidite
dan priti. 44  Hebr. 10, 2 5.

15

226

Jesuf lam nam da fvet sgled. Ko je bil
12 let llar, je flial s’ fvojo materjo Marijo in
f. Joshefam v’ tempel; in sadne tri leta njego-
viga fvetiga shivljenja na semlji je pogollama
v’ tempel hodil, tam ljudi uzhil, jim sglede
dajal, kako fe jim je v’ tempelnu sadershati,
in je tam zhudeshe delal. „Sakaj ker Ita dva
ali trije sbrani v’ mojim imenu, tam lim jeft
v’ fredi med njimi.“ Mat. 18, 20. In pervi
kriftjani fo fe vlaki dan v’ templi snajdili, pra¬
vi f. pifmo. Djanje apoft. 2, 46.

Kaj kashemo krijijani, ko  u’ zerkev k' unaj-
ni flushbi boshji fkupej pridemo?

Kashemo, de fposnamo, de je Bog nafh
Gofpod, kterimu fmo v’ vlih rezheh pokorfhi- 1
no dolshni; ker fmo vli v’ njegovih rokah, pri¬
demo kakor dobri otrozi k’ fvojimu ozhetu,
ga hvaliti, zhaftiti, moliti, njegovi fveti nauk
poflufhati, mu vfe nafhe reve in nadloge po-
toshiti, in ga sa gnado in pomozh s’ otrozbjim
saupanjem profiti. Jesuf pravi: „Vam povem,

de ako bota dva is vaf ene mifli na semlji,
karkoli bota profila, fe jima bo sgodilo od
mojiga Ozheta, kteri je v’ nebelih . 44  Mat 18, 19-

„Kako ljubesnjive fo tvoje prebivalifha o
Gofpod vojfka! Moja dufha sheli, in omedlju-
je po hifhi Gofpodovi. Moje ferze, in moje
mefo fe vefeli v’ shivim Bogu. O de bi tudi
jeli pozhival per tvojih altarjih o Gofpod voj¬
fka; moj kralj, in moj Bog. t Srezhni fo, kte¬
ri v’ tvoji hifhi prebivajo, oni te bodo veko¬
maj hvalili . 44  Pfl. 83 , 3  — 5 .

227

Kako naj Je krijtjan ob Joprasnikih sa-
dershi?

Naj pridno dela kakor druge delovnike.

Dober kriftjan je v’ vlim Jesufovi zerkvi
pokoren3 on ve, de je imela terdne in prave
urshahe, ko je nektere prašnike odftavila; torej
pa fhe sapovedane toliko bolj fkerbno in sve-
fto pofvezhuje.

Od druge zerkovne sapovedi.

Kaj je v drugi zerkveni sapovedi sapoveda-
niga ?

Je sapovedano v’ nedeljo in prašnik s’ an-
dohtjo fveto mafho fliihati.

Kaj je v ’ drugi zerkveni sapovedi prepove-
daniga ?

Je slafti lenoba per flushbi boshji v’ ne¬
deljo in prašnikih prepovedana, poftavim:

1) Zhe ni kriftjan per vfi fveti mafhi, ali
ne s’ andohtjo, ali pa zhe je le po redkim
per pridigi, ali per kerfhanfkim nauki ali pa
raftrefen.

2) Zhe zhaf sapovedaniga duhovniga opra¬
vila s’ jedjo, pijazho, igro in drusimi nepotre¬
bnimi smolami sapravi, ktere ga od boshje
flushbe sadershe. „Per vafhih goftijah fo zitre ,
arfe, boben, pifhali in vino, in sa Gofpodovo
delo vam ni mar.“ Isa. 5 , X2.

228

Ali je krijtjan k ter kr at isgovorjen od dolsh-
nojii ob prašnikih Jveto majho Jlif/iali P

Je isgovorjen j zhe more bolniku v’ nevar¬
ni bolesni ttrezhi, ali ko ne more do zerkve
nekakor priti; ko ga vikfhi sapoved sadershi,
ali kadar more k’ odvernenju ali obvarvanju
kake velike lallne ali blishniga fhkode doma
oftati. Zhe pa is lenobe pruti dobrimu, ali
is prašnih nezhimernih urshahov k’ f. malhi ne
gre, mu je greh.

Kaj more tijti kriftjari jtoriti, ki po vejii is
rejnizhnih in pravizhnih sgovorov k’ Jma¬
ji li iti ne more  P

Tak more doma moliti, in s’ fvojimi mifli
v’ zerkvi biti, kakor de bi per flushbi boshji
bil, de bo deleshen ofra f. malhe, in molitve
Tvojih vernih bratov; doma relnize 1. vere pre-
milhljevati, duhovne bukve brati, de to dolsh-
noft po fvoji mozhi namefti, kak dar ubogim
dati, in zhe je mozh, med tednam k’ 1. ma¬
lhi iti.


/•

P

r;

1 (

n

h

f

j

J

Ali je she Jtara navada v’ prašnike J,\ ma¬
jho flijhati P

Ta navada je tako tiara kakor zerkev. Od
nedelje le she v’ djanji apotlelnov bere, de To
verni pervi dan po laboti; (to je v’ nedeljo)
Tkupej prilhli, de lo bili per lomlenji kruha,
(to je per 1. malhi) in de lo bili obhajani.
Djan. apotl. 2 .

229

Ali je krijijan dolshan tudi ob delovnikih
f. mafho flifhali?

Ni dolshan, zerkev je to le ob nedeljih in
prašnikih sapovedala; pa vender dobro in ko-
riftno je, zhe ima perloshnoft in zhaf, de fe
lohka sgodi, in de sraven dolshnofl: fvojiga Ita-
nu ne samudi. Dober kriltjan ne bo is sani-
kernoili nizh dobriga opuflil.

naj krijijan ob prašnikih fvela

Zhe je mogozhe v’ fvoji fari. Ovze gredo
sa fvojim paftirjem, ker posnajo njegov glaf.
Jan. 10, 4 .

Ali je sapovedano  n’ fvoji fari f. mafho
fiifhati?

Sapovedano je v’ tridentinfkim sboru, de
morejo fhkofje ljudftvo opominjati, de naj fe
po gofto v’ fvoji fari snajde, fofebno ob nede¬
ljih in velikih prašnikih, in de tamkej f. ma¬
fho in boshjo befedo flifhi. Sej. 24, 4 .

Sakaj je zerkev to sapovedala?

Sato, 1) de bi farmani s’ fvojim fajmofht-
ram ob nedeljah in prašnikih (ob kterih fled-
n 'i fajmofhter sa fvoje farmane mafkujejo)
fklenjeni ofer fvete mafhe Bogu ofrovali, in
boshjo befedo od fvojiga duhovniga paftirja fli-
fhali. 2) De farmani flifhijn oklize, in druge
n ]ina potrebne osnanila.

Kje

fhfhil

250

Kaj is govori krijtjana od dolshnojii v' fvoji
fari f. mafko in pridigo flijhati?

Sgovori ga ftaroft, bolehnoft, zhe n! druge
mafhe v’ njegovi fari, h’ kteri bi varbi samog-
li iti, in kadar fe is drusih refnizhnih ursha-
hov priti ne more.

Od fvete Mafhe.

Jesuf Jioril, de hi sakrament f,
Telefa vedno v' njegovi zerkvi o-

t Svojim apoftelnam in njih naftopnikam,
in mafhnikam je dal oblaft ravno to ftoriti, kar
je fam per sadnji vezherji ftoril, kruh in vino
v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri
fpremeniti, ker jim je rekel: „To llorite k’

mojimu fpominu.“ Luk. 22, 19.

Kje mafhniki kruh in vino  u’ pravo teh
in pravo kri Jesujovo f premene?

Per f. mafhi, ker ravno to flore, kar je
Jesuf per sadnji vezherji ftoril.

* Kaj’ je fveta mafha ?

t Sveta mafha je nekervavi ofer noviga te-
ftamenta, vedni fpomin kervaviga ofra, kteriga
jo Jesuf Kriftuf na krishi opravil.

Sakaj fe f. mafha imenuje ofer?

Salo, ker fe Bogu vfigamogozhnimu pravo
telo in kri Jesufa Kriftufa v’ podobah kruha in
vina daruje?

Kaj je
refhnjiga
ftal?

251

Saka/ Je J. majhi pravi nekervava daritev?

Sato, ker fe per f. mafhi kri ne preliva,
kakor je bila na krishi prelita.

4 Sveta mafha je ravno tiki refnizhni ofer,
ki ga je Jesuf na krishi sa naf opravil, ker jo
ravno tiho telo Jesufovo, ki je bilo sa naf na
krishi dano, in ravno tika kri, ki jo je Jesuf
sa naf prelil, per nar fvetejfhim ofer f. mafhe
sa naf ofrano, farno s’ raslozhkam, de per f.
mafhi ni kri prelivana, kakor jo je Jesuf na
krishi prelil.

Zhimn je Jesuf Krijiaf ofer f. mafhe po-
ftavil?

Jesuf ga je pokavil: i) de je v’ fvoji zor¬
im pravi in refnizhni ofer do konza fveta sa-
pukil, po kterim fe s’ Bogam fpravimo, fadu
Jesufoviga terpljenja deleshni pokanemo in pra-
\iai boshji sadohujemo.

2 ) De je vedni fpomin kervaviga ofra na
krishu v’ fvoji zerkvi ohranil.

5) De je nam pofebno snamnje fvoje ne-
fkonzhne ljubesni dal.

Kdo opravlja ofer f mafhe?

Navideno ofruje Jesuf Krikuf fam febe
oojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf, videno pa
°pravlja ta ofer mafhnik.

Kako mafhnik ofer f mafhe opravlja?

Tako, de vfe kori, kar je Jesuf per pofle
^oi vezherji koril.

252

1) Prime kruh in kelh s’ vinam.

2 ) Pofveti oboje, in nad obema Kriftufove
befede isrezhe, s’ kterimi fe kruh in vino v’
telo in kri Jesufovo fpremeni.

3) Vshije telo in kri Jesufa Kriku fa, in da
oboje v’ podobi kruha vernim vshiti, zhe k’ f.
obhajilu gredo.

Sakaj opravlja mafhnik ofer f. majhe ?

1) De fposna, de je Bog Gofpod vliga, in
de ima vfo oblak zhes vfe kvari.

2 ) De obhaja fppmin Jesufove fmerti, ki
jo je Jesuf sa naf preterpel.

3) De sahvali Boga sa vfe prejete dobrote;
ker ga ne moremo bolj hvaliti, in fe mu hva-
leshnih skasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad
kterim ima Ozhe nebefhki vfe dopadenje.

4) De bi fprolil od Boga odpufhanje gre¬
hov.

Naf s’ Bogam fpraviti in nam odpufhanje
grehov per boshji pravizi sadobiti, fe je Jesuf
na kriški ofral, in fe fhe sdaj na altarji Ozhe-
tu nebefhkimu daruje sa shive in mertve, „Sa-
to tudi samore na vekomaj svelizhati te, kteri
fkosi njega k’ Bogu pridejo; ker vfelej shivi,
de sa naf profi.“ Heb. 7 , 2 . 5 .

5) De bi od Boga fprolil vfe gnade, ki jih
potrebujemo sa dufho in telo.

Od Boga saclobimo vfe le fkosi Jesufa, per
f. mafhi pa njega kakor fvojiga frednika Bogu
Ozhetu darujemo, in ga s’ terdnim saupanjem

233

profimo, ker vemo, de, ko je nam fvojiga Iju-
biga t Sina sa ofer dal, nam bo s’ njim tudi vfe
dal. Torej radi k’ f. mafhi hodimo, in vfe
ftorimo po Jesufovi sapovedi, de bomo tega
fvetiga ofra deleshni in svelizhani.

Komu Je ofer f mafhe opravljaP

Ofer f. mafhe fe Bogu opravlja, in le
njemu fe fine opravljati,

Ali fe ofer f mafhe tudi fvetnikam na
zhaft opravlja ?

Tudi fvetnikam na zhafti in k’ njih fpo-
minu fe ofer f. mafhe opravlja; to de Jesuf
Kriftuf ni njim, ampak famimu nebefhkimu
Ozhetu darovan.

Sakaj fe ofer f. mafhe tildi fvetnikam na
zhaft opravlja ?

Salo: l) de Boga sa gnade hvalimo, ki jih
je fvetnikam dodelil, de fo le sa-nj shiveli, in
vezhno svelizhanje frezhno dofegli.

2 ) De fvetnike profimo, de bi nafho mo¬
litev f’ fvojo fldenili, in Boga sa naf profili,
de bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat v’
njih drushbo v’ nebefa priti.

3) De fe na njih shivlenje fpomnimo, in
ga pofnemati fklenemo, kar naf tudi molitve
P er f. mafhi opominajo.

S a koga mafliTiih fveto mafho ofruje ? '

Sa shive in merlve pravoverne kriltjane.

254

Ali fe f mafha sa vje mertve opravlja?

Sa vfe dufhe v’ vizah, tako de ni nobena
dufha posabljena, de bi bile is viz refhene, in
de bi fkorej v’ kraj nebefhke luzhi in miru
prifhle.

Sa pogubljene pa fe ne opravlja, ker fo
she v’ vezhni ognj obfojene ; nijm nobena
profhnja vezb ne pomaga, in ne morejo fadu
f. mafhe deleshni biti.

Ali fe ofer J. maf he sa eniga Jamiga o-
pravi;a ?

4 Sveta mafha je ofer žele zerkve, in fe
nikoli sa eniga famiga, ampak sa vfo zerkev
opravlja; pofeben fpomin in profhnje fe pa
per f. mafhi flore sa tifle, kteri fo fe mafhni-
ku perpoi'ozbili.

Oh kterih dnevih mati katolfhka zerkev po-
Jebno ofer J. mafhe sa mertve opravlja?

Pofebno na dan njih fmerti ali pokopa, na
tretji, na fedmi, na tridefeti dan, in na letni
dan po fmerti, fizer pa tudi, kadar fo mafh-
niki profheni fpomin sa kakiga mertviga koriti-

Kadar fe sa kakiga mertviga pofebej ma-
fliuje, pomaga to tudi drugim merivim?

Tudi vlim drugim vernim mertvim poma¬
ga, ker mafhnik sa vfe mertve per f. mafhi
moli, ker pravi: Profimo te o Bog, de te (to
/e, hi fo fe  n’ fpomin perporozhili? , in vfe,
kteri fo v’ Kriftufu safpali, denefh v’ kraj hla-

255

du, luzhi in miru fkosi ravno tega Kriftufa,
Gofpoda nafhiga.

Sa Mere rezhi Je fme kriftjan mafhniku
perporozhiti, de bi per f. maj hi sanj projil?

Nar pred sa dufhne potrebe, in potlej sa
telefne, pa s’ tem peritavkam, zhe lo mu k’
svelizhanju potrebne.

Kako fe more f. mafha flifhati?

t Sveta mafija fe more vfa flifhati, fe ne
fme nobeden poglaviten del is laftne nemarno-
fti samuditi; in tudi ni sadofti le v’ prizho biti,
kadar je f. mafha, ampak jo more andolitljivo,
fpodobno in f’ zhaftjo flifhati.

Kaj merlvim pomaga ofer f. maflie?

Pomaga jim, de jim je Bog milolliv, jim
terpljenje polajfha ali pa perkrajfha.

Kaj je andohiljivo ali poboshno per J', ma-
fhi bili?

Andohtljivo per f. mafhi biti fe pravi ra-
dovoljno ne rasmifhljen biti, v’ dele f. mafhe
iniflili, in s’ duham v’ Bogu biti; in torej Bo¬
ga v’ ponishnofti moliti, ga. sa prejete gnade
in dobrote hvaliti, novih gnad ga profiti, flor je¬
ne grehe is ferza obshalovati, in terdno fkleni-
li sa ref fe poboljfhati, in Boga nizh vezli ras-
shaliti.

Kaj Je pravi Jpodobno in s ’ zhaftjo per J\
*nafhi bili?

t S’ zhiftim, ponishnim ali vfaj sgrevanim

256

ferzam, in tudi f’ fpodobnim unajnim sader-
shanjem per nji biti, torej fe ne osirati, govo¬
riti ali kaj drusiga nefpodobniga pozhenjati.
t Spomni fe, kadar k’ fveti mafhi grefh, de
grefh na hrib kalvarjo, kjer fe hozhe Jesuf is
ljubesni do naf darovati, in fposnaj fvoje nev-
rednoft per tako fvetim delu prizhijozh biti.

Klere molitve fe nar bolj fpodobi per  /.
maf hi moliti?

Tille, ki jih mafhnik moli v’ imenu vfe
zerkve in vlih prizhijozhih.

Kteri fo nar imenitnifhi deli f majhe?

Lete: evangeli, darovanje, povsdigovanje
in obhajilo.

Kaj more kriftjan per evangelji f or iti?

Kadar fe evangeli bere, more vltati, fe po-
krishati in fe fpomniti, de je dolshnoft evan-
gelfki nauk snati, po njem shiveti, pred vfim
fvetam ga terditi, in perpravljen biti raji umre¬
ti, kakor ga satajiti.

Kaj more kriftjan per darovanji Jioriii?

t Svoje mifli s’ mafhnikovimi miflimi flde-
niti, in Jesufa Bogu Ozhetu darovati.

Sakaj fe f mafho famimu Bogu, nebefhki-
mu Ozhetu ofruje ?

De mu fkashe fpodobno zhafl, fe mu s®
prejete dobrote vredno sahvali; de ga profi od-
puflianje grehov, in sa vfe dufhi in telefu po-

237

trebne dobrote, sa vfo katolfhko zerkev, sa du-
hovfko in deshelfko gofpofko, sa fvoje fiarfhe,
shlahto, sa prijatle in neprijatle, sa pravizhne
in grefhnike* sa vfe shive in m er t ve krifljane.
S’ Jesufam fe more krilijan pa tudi fam febo
Bogu darovath

Saka j fe more krifijan per f. mafhi s' Je¬
sufam Bogu darovati?

Ker fe Jesuf le sato IVojimu Ozhetu daru¬
je, de bi naf vredne Boril fe s’ njim in po
njim darovati, in bi ne bilo prav, zhe bi fe
farni s’ njim vred Bogu ne darovali.

Kajfe pravi febe  j’ Jesufam BogU darovati?

£ Se pravi is ljubesni do Boga ravno tako
perpravljen biti vfe sa zhaB boshjo Boriti, in
vfe preterpeti, kar je Bogu dopadljiviga, kakor
je Jesuf vfe Boril in preterpel.

Kaj more krijijan per povsdigovanji ftoriii?

1) Poklekniti, in Jesufa v’ podobah kruha
m vina na altarji prizhijozhiga moliti.

2 ) Poln šhaloBi in grevenge zbes fvoje
gvehe na perli fe terkati, in na snanje dati, de
f° nafhi grehi krivi Jesufove frnerti.

3) Vero, upanje in ljubesen obuditi.

Kaj je krijijanu per f obhajilu Jioriti?

Kadar fe mafhnik na perli terka in govo-
y ,:  0 Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mo¬
jo fireho, ampak rezi farno s’ befedo, in moja
tlufha bo osdravljena, naj fe tudi kriBjan tri-

258

ln-at na perfi udari, in naj ravno tifte befede
govori.

Zhe kritij an f. obhajila ne prejme, naj
pa v’ ferzu gorezhe shelje ima, de bi Jesufa v’
duhu in v’ferzu prejel, de bi fe s’ vero, upan-
jam in ljubesnijo s’ Jesufam fklenil. Naj Jesu¬
fa proli, kteriga njegova dufha zhes vfe sheli,
in ki ji je zbes vfe potreben, de bi s’ fvojo
goado k’ njem prifhel, v’ njem shivel, njego¬
vo dufho rasfvetlil, s’ gorezbo ljubesnijo do nje¬
ga, kakor shenina njegove dufhe, usbgal, de bi
ga vodil, s’ feboj fklenil, de bi le v’ Jesufu,
in sa Jesufa tukaj in v’ vezhnofli shivel; in ta¬
ko je na duhovno visho obhajan.

Od pridig.

Sakaj gre tudi pridiga in kerfhanfki nauk
ob nedeljih in sapovedanih prašnikih pojlujhali-

Sato 1) ker fe je nauk od kerfhanfkib ref-
niz she perve zhafe kerfhanfke zerkve v’ pervi
veliki del f. mafhe fhtel. „Kadar fmo pa per¬
vi dan po faboti (v’ nedeljo ) vkup prifhli kruh
lomit, jih je Pavl uzhil.“ Djan. apofl. 20, 7 *

Juditi marternik, ki je v’ drugim fto let
po Jesufovim rojftvu shivel, in pifal, nam to
poterdi, ker pravi: Ob nedeljih pridemo v»
vkup, po tem fo nam, kakor zhaf in okoliflu-
ne nanefo, lifti apoftelnov in prerokov brani;
po tem duhovni pallir vkup sbrane verne uzhi,
in ljudftvo opominja, de naj tako flore, kakor
jim je bilo brano. Apolog. 1.

259

2 ) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih
naukih boshja befeda osnanuje in rcslaga, ktera
nam pove, kako nam je shiveti, zhe hozhemo
svelizhani biti.

3) Ker malo ljudi do dobriga refnize ker-
flianfke vere ve, ktere vediti je kriftjanu k’
svelizhanju treba, in ker v’ refnizah neveden
kriftjan veliko hudiga ftori, flabo shivi, in fhe
salo ne ve.

4) Ker fe Iohka posabi, kar fe je od ker-
fhanfkih refniz vedilo, in ker zhlovek, zhe ni
opominjan in perganjan, rad opufba, kar je
ftori ti dolshan.

Zhe bil kriftjan tudi sa ref prav dobro v’
refnizah f. vere poduzhen, mu je vender fhe
dobro svefto k’ pridigam hoditi. Sakaj vfak zhlo¬
vek je ali grefhnik, ali pa pravizhen, Zhe je
grefhnik, ga bo pridiga ali nauk k’ pokori o-
budila. Kralj David je boshjo poftavo dobro
fposnal, on je dobro vedil, kaj je greh in kaj
ni, in vender koliko zhafa je bil v’ grehu, in
na pokoro ni miflil, in tako dolgo ne, de mu
ga je prerok Natan v’ nauku rasodel. Ta ga je
sbudil, de je sazhel na pokoro mifliti, in jo
delati. Zhe je pa zhlovek tudi pravizhen, bo
v’ pravizhnofti bolj poterjen, in nauk mu bo
tudi fhe vfelej kake pregrefhke in pomanjkli-
vofti rasodel, ktere fhe poravnati more; in ho
*vedil, kako fhe samore v’ popolnamafti rafti,
m f e  nevarnofti ogibati. „Kdor je is Boga, be-
fede boshjo poflufha.“ Jan. 8, 47-

240

Kaj more Jtoriti, kdor hozhe kaki prid od
pridig imeti?

1) More pred pridigo in kerfhanfkim nau-
kam k Duha sa rasfvetljenje profiti, de bi prav
boshjo befedo saltopih

2) t Svefto poflufhati.

3) Kar flifhi na-fe, ne na druge obrazha-
ti. On fe more po saflifhani boshji befedi
fprafhevati j ali je tako shivelj kabor ga refniza
uzhi, in ne v’ drusih ozheh pesderja gledati,
bruna pa v’ Tvojih ne zhutiti. Mat. 2 3.

43 S’ dobre volje in shelje poflufhati, de
bi potlej tako fioril^ kakor je poduzhen, fizer
bo njegovo poflufharije bres svelizhanfkiga fa-
du. ,jBodite pa delavzi befede in ne farno po-
flufhavzi, s’ komor farni Tebe sapeljete. Jak,
1 , 22 .

Jesuf pravi: „Vfaki, kteri flifhi lete moje
befede, in jih .dopolne, bo enak dershan nio-
drimu moshu, kteri je sidal fvojo hifho na fka-
lo. — In kteri jih flifhi, in jih ne dopolne,
bo enak dershan neumnimu moshu j kteri j e
sidal fvojo hifho na pefek.“ Mat. 7, 24 — 27,
„Moja mati in moji bratji fo ti, ki boshjo be¬
fedo poflufhajo in ftore.“ Luk. 8, 21. Ravno
to naf Jesuf v’ perglihi od fijavza poduzhi'
Luk. 8, 4.

!

241

Od popoldanfke fiushbe boshje.

Kaj gre k ’ popoldarifki Jlushbi hoshjip

Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshenkranz,
litanije, stegen s’ fvetim refhnjim Telefam, in
po fhegah zerkva tudi fhe druge opravila.

Kaj je J. roshenkranz  ?

t Svet roshenkranz je v’ katolfhki zerkvi na¬
vadna molitev sloshena, is apoltolfke vere, is
ozheriafha in is zhefhena Marija.

Zhemu je f. roshenkranz  «’ katolfhki zer¬
kvi v* navadi?

Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu fvetih
fkrivnoft Kriftufoviga vzhlovezhenja, terplenja
in od fmerti vltajenja, in k’ zhalti prefvete de¬
vize Marije.

Od kod Jo vje te fkrivnojii snane?

Is fvetiga evangelja fo vfe snane. Torej je
fveli roshenkranz lepa in perporozhljiva moli¬
tev, in kriftjane, zhe ga prav molijo, in lete
k fkrivnolti premifhljujejo, k’ hrumnofti in k’
svelizhanju napeljuje.

Od tretje zerkvene sap o vedi.

Kaj Je pravi fe pojiiti P

s Se pohiti fe pravi, od mefnih jedi fe sder-
®hati, le enkrat, to je, opoldan do fitiga fe na-

16

242

jefti, svezher pa le malo, fizer pa zel dan nizh,
sunaj pofebne file^ poftavim zhe fe zhlovcku
teshave delajo, in takrat fe fme le toliko jefti,
kolikor je treba, de teshave minejo.

Kako fe Jhe zhlovek pofii?

Kadar Tam febe sataji; fi kako perpufheno
jed, velelje ali kaj drusiga pcrpufheniga savol-
jo Boga perterga, in de bi losbej fvoje poslie-
ljenje premagal.

Sakaj katolfhka zerkev poji sapoveduje  ?

1 ) Sato, de bi fe zhlovok od grehov ozhi-
ftil, ker grebi vezli del is mefeniga posheljenja
isvirajo. Jesuf fam pravi, de nezhifti dub fe is
zbloveka ne da drugazhi isgnati, kakor s’ mo¬
litvijo in s’ poftam.

2 ) De bi s’ poftam dolg Tvojih grehov pla*
zhali, pravizi boshji sadoftiftorili, in savoljo ftor-
jenih grehov saTlushene fbtrafenge odvernilij
ker The ni sadofti, de zhlovek greh sapufti, in
fe ga ozliifti, ampak ga more tudi nad Teboj
fhtrafati, k’ temu pa je poft nar perpravnifhi
pomozh.

3) De bi s’ poftam fvoje nagnjenje do bu¬
di ga flabili, na Tvoji dufbi pa mozhnejfhi per-
liajali, in tolkanj perpravnifhi bili dobro p°
boshji volji delati.

-dh je poji Boga prijeten P

De je poft Bogu prijeten naf fveto pifmo
uzlii. David pravi: „Jeft fim fe poftil in p°'
nishal, in prejel bom, kar profim.“ Pfalm. 34?

245

i 3 . „Preobernite fe k’ meni, (pravi Gofpod)
is zeliga ferza s’ poliam, s’ jokam in s’ shalo-
vanjemd 4  Joel. 2, 12. Ninivljani fo fe podili,
in melio Ninive je bilo ohranjeno. Jon. 3 , 10.
Eller fe je poftila, Boga sa obranenje fvojiga
ljudllva profila, in uflifhana je bila. Eller. 14,
21 — 3 .

Ali je poji she fam na 'febi Rogu prijeten?

Poli fam na febi fhe ni Bogu prijeten,
more tudi s’ obshalovanjem fvojih dorjenih gre¬
hov sdrushen biti, in dobro je j kar febi perte-
ga, ubogim dati, in brunmo shiveti li persade-
vati. „Boljfhi je molitev s’ poliam in ubogajme
dajanjem, kakor saloge slata fpravljati.“ Tob.
12, 18. „Glejte, na dan vafhiga polla delate
po fvoji glavi, in vafhe dolshnike bres milolli
terjate. Glejte, kadar fe podite, fe pravdate in
prepirate, in. bijete s’ peftjo neufmiljeno. Ne
poflite fe kakor do sdaj, de bi fe na vifokim
vafhe krizhanje flifhalo. <Sim fi mar taki poli
isvolil, de zhlovek zhes dan fvoj shivot tare?
de fvojo glavo obefba, na ojllrim in pepeli le¬
ski; bofh ti to poli in Gofpodu prjeten dan
imenoval? c Stori prode krivizhno svesane. —
Lomi lazhhimu kruh, pelji uboge in te, kteri
kota nimajo, v’ fvojo hifho, kadar nagiga vi-
difh, pokri ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa,
in Gofpodova zhali te bo obdala. Takrat bofh
Mižal, in Gofpod bo uflifhal.“ Isa, 58 , 3  — 9.

Ali Jo vji lirijtjani dolshni Je pojiiti?

Vli fo fe poditi dolshni, kteri fo 21 let

16  *

244

kari, in kterih velika karok, kolesen, flabok,
lofebne velike in tefhke dela ne sgovarjejo.

Ali delo is govori krijijana od pojta?

Delo nikoli, temuzh flabok, savoljo ktere
bi kdo fvojiga dela ne mogel prav opraviti, zhe
bi fe terdo pokil.

Ali Jo tifii, ki Je popolnama ne morejo po-
Jtiti, od vjiga pojta sgovorjeni?

Nifo, toliko fe morejo pokiti, kolikor fe
samorejo bres ozhitne fhkode na sdravji.

Ali Ji Jme Jam poji polajjhaii', kleri mifli,
de je od pojta s govorjen?

Ne fine li ga fam polajfhati, ampak more
fvojiga duhovniga pakirja sato profiti.

Ali velja pred Bogam to od duhovniga pa-
Jtirja sadobljeno polajjkanje pojta?

Velja, zhe je ref potrebno, lizer pa ne.

Kaj je ti/timi Jioriti, kteri Jo pravizhno
od pojta odvesani?

Naj: 1) s’ drugimi dobrimi deli, zhe uier-
pe s’ ubogajme dajanjem, s’ molitvijo, de vezh
v’ zerkev gredo, nadomekijo, kar jim per fpol-
nenji poka permanjka.

2) Boga profiti in sheleti, de bi jih poko¬
re, molitve in poka zerkve deleshne korih

245

Ali moremo ob pojtnih dnevih fe tudi od
mejnih Jedi sdershati?

Tudi od mefnih jedi fe moremo sdershati,
zhe pa fhkof dovolijo, de fmemo mefne jedi
jefti, fe vender ne fmemo vezh kakor enkrat
na dan, opoldan do iltiga najelti.

Kakfhno dolshnojt imamo ob petkih in fe-
botah P

t Se moremo od mefnih jedi sdershati.

Ali fo vfi kriftjani dolshni to sapoved
dershali?

Vli katolfhki kriftjani, kteri fe she pameti
savedo, ki nifo bolni, ali nimajo pofebniga per-
pufhenja od fvojiga fhkofa is pravizhnih ursha-
hov.

Saka/ zerkev d petek in Jeboto sapove mej'-
nih jedi Je sdershati?

Zerkev sapove mefnih jedi fe sdershati, v’
petek v’ fpomin Jesufoviga terplenja in fmerti;
v ’ fabota pa v’ fpomin, de je ta dan Jesuf v’
grobu leslial.

Sakaj je zerkev JhlirdeJetdanJki poji pojta -
1  vila P

1) Sato, de bi kriftjani Jesufa pofnemali,
k' 1 2  fe je 4o dni in nozhi v’ pufhavi poftil.

2 ) De bi kriftjani bolj perpravljeni bili
n<rivnofti Jesufove fmerti in njegoviga vftajenja
'redno obhajati.

246

3) De bi le s’ poftam, molitvijo in s’ dru¬
gimi dobrimi deli k’ velikonozhni fpovedi in k’
velikonozhnimu obhajilu perpravljali.

Sakaj sazhne zerkev veliki poji s ’ pepelje-
njam  ?

V’ fpomin ozhilne pokore, ktera fe je na
pepelnizhno fredo sazhela, in ko fo grefhniki v’
ojftre oblazhila oblezheni s’ pepeljam potrefenl
bili.

3” kakjhnim ferzam naj Je krijijan pepe-
lili da ?

, S’ ponishnim in sgrevanim ferzam, in s’
terdnim Tklepam poli v’ pokoro fvojih grehov
oberniti, de bi miloll in odpufhenje per Bogu
sadobil.

Sakaj pravi mafhnik, ko pepel ji , fpomni Je
o zhlovek , de Ji prah , in de Je hof/i Jpel e'
prah Jpremenil?

Sato ker ni nizh tako perpravniga, zhlove-
ka ponishati in poboljfhati, kakor fpomin na
fmert in na fodbo boshjo.

Kako more krijijan Jhtirdefetdanfki poft
dershali?

c Se more pofliti, kratkozhafov fe ogibati,
vezh zhafa moliti, fvete bukve brati, fofebno
od Jesufoviga terplenja, in ubogajme dajati,
kolikor uterpi.

247

Sakaj je zerkev adventne pojte pojtavila?

Sato, de fe kriftjani s’ pokoro in pobol-
fhanjem k’ Jesufovimu prihodu in rojftvu po
vrednim perpravljejo.

Sakaj je zerkev kvaterne pojte pojtavila  ?

1) De hi fe kriftjani fpomnili na dolshnoft
pokoro delati, in sa fvoje grehe sadofti ftoriti.

2 ) De bi ponishno Boga profili, ker ob
kvaternih tednih fhkofje mafhnike shegnajo, sa
dobre in svefte nameftnike Jesufove, ker takih
verni filno potrebujejo.

3)  De bi Boga profili, de bi nam fad sem-
lje dal in ohranil, in ga sa prejele dobrote
hvalili.

Sakaj je zerkev pojte pred nektermi veliki¬
ma prašniki sapovedala?

Jih je sapovedala, de bi fe kriftjani s’ po-
koro perpravljali prašnike bolj fvelo, in k’ ve-
zhimu dufhnimu pridu prasnovati.

Koga fe more krijijan fhe pojine dni sder-
shati?

Kriftjan fe more poftne dni tudi vfiga ras-
hotniga vefelja sdershati, ker poftni dnevi fo
dnevi pokore in sbalofti, ne pa dnevi vefelja.

Kaj pokashe ta, ki teh zerkovnih sapoved
ne  dopolni?

De je zerkvi nepokoren, in de mu ni ve
h ko mar sa njegovo dufho in svelizhanje, ker

248

fe perpomozhkov, k’ svelizhanju potrebnih, ne
poflushi} in sraven pa flie fvojiga blishniga po-
hujfha, kterimu je dober sgled dolshan dati.

„Ako savoljo jedi fvojiga brata shalifh, slie
ne ravnafh po ljubesni. Nikar ne pogubljuj s’
fvojo jedjo tega, sa kteriga je Kriftuf umerl.“
Rim. 14 , i5.

Od zheterte zerkvene sapoved.

Kaj je v ’ zheterti sapovedi sapovedaniga ?

De naj fe vfaki kriftjan nar manj enkrat
vfako leto fvojih grehov fpove, in ob veliko-
nozhnim zbafu fveto refhnje Telo prejme.

sili fo pervi krijtjani potrebovali te sapo¬
vedi?

Nifo je potrebovali, ker fo bili sbe tako
vfi ognjeni sakrament f. pokore in f. refhniga
Telefa prejemati, in fo vedno sheleli s’ Jesu-
fam fklenjeni biti.

Zerkev je le potlej, kadar fo kriftjani mers-
li proti tem dvema sakramentam portali, ver¬
nim ta sapoved dala. Sraven pa zerkev gore-
zbe slielje ima, de bi verni ta dva fveta sa-
kramenta vezbkrat med letam vredno prejeli)
kar dobri krirtjani tudi flore. „Jesuf pravi:
„Ako ne borte jedli mefa ^Sinu zhlovekoviga, i' 1
pili njegovo kri , ne borte imeli shivlenja v’ f e '

bi.“ Jan. 6, 54-

249

Kje naj krijijan ob velikonozhnim zhafu
fpoved opravi, in f. Obhajilo prejme?

Zhe nima pofebniga refnizhniga isgovora
po sapovedi zerkve v’ fvoji fari.

Sakaj supove zerkev , de naj krijijan oh
velikonozhnim zhafu Jpoved  n’ Jvoji fari o-
pravi?

Sato, de duhovni pallir fvoje ovže posna,
od kterih bo mogel Bogu odgovor dajali, in
njih dolshnoft je, na dufhi flabe krepzhati, hot¬
ne sdraviti, in rarfene zeliti, raskropljene na-
saj perpeljati, in sgubljeni ifkati. Ezeh. 34? 4*

■Ali je vfaki krijijan dolshan ob velikonozh¬
nim zhafu f Obhajilo prejeli?

Vfaki, kteri je od fpovedoika sa vredniga
fposnan, in je prav perpravljen. ,,Poftergajte
kari kvaf, de bote novo tefto. Sakaj nafhe ve-
likonozhno jagnje Kriftuf je ofrano. Obhajaj¬
mo tedaj velikonozh ne s’ Itarim kvafam, tudi
ne s’ kvafam hudobije in malopridnofti; ampak
s ’ oprefnimi kruhi zhiftofti in refnize.“ l. Kor.
5, 7 - 8.

Doklej lerpi zhaf velikanozhne f povedi?

V’ ljubljanfki fhkofii od druge poftne ne¬
delje do Kriftufoviga v’ nebohoda.

250

Od pete zerkovne sapoved.

Kaj pela zerkovna napoved prepoveduje  P

Prepoveduje od perve adventne nedelje do
fvetih treh kraljev, in od pepelnizhne frede do
perve nedelje po velikinozhi shenitvanje imeti.

Sakaj je shenitev oh tih zhajih prepove¬
dana P

Sato, de fvete zhafe v’ pokori in v’ flush-
bi boshji preshivimo, in velike fkrivnofti f. ve¬
re, ki jib nam zerkev takrat osnanuje bres ras-
ftrefenja premifbljujemo, od kar naf per sbe-
nitvah vezhi del navadne pojedine in vefelje
odvrazhujejo.

Zheterti del.

Od fvetih sa kramentov.

Kaj more krifijan nar bolj skeleli, in Ji
persadevati dojezhi?

Sheleti in vfe persadevati li more krifijan, de
bi tube j brumno, fveto shivel, in enkrat sveli-
zhan bil. „Sakaj to je volja boshja, vafhe po-
frezhenje.“ 1 . Tefal. 4, 3. „Bog 'hozhe, de
bi vli ljudje svelizhani bili, in k’ fposnanju
refnize p e rf lili/- 1 . Tim. 2 , 4*

Kdo pa naj je poduzhil, kako samoremo
brumno in Jveto shiveti , in svelizhani bili ?

Jesuf Kriftuf, nafh Svelizhar, kteri naf je
pred Bogam opravizhil, naf je poduzhil, kako
samoremo fkosi vero na njega, in s’ dobrimi
tleli njegoviga nefkonzhniga saflushenja dele¬
žni in svelizhani biti. „Saltaj perkasala fe je
gnada Boga, Svelizharja nafhiga, vlim ljudem,
btera naf uzhi, de fe odpovejmo hudobii, in
pofvetnim sheljam, de bomo tresno, pravizhno.
ln  hogabojezhe shiveli na tem fvetu, in zhaka-

252

li na svelizhanfko upanje, in zhafUtlivi prihod
velikiga Boga in Svelizharja nafhiga, Jesufa Kri-
llufa, kteri je dal febe sa naf refhit od vfe
kri vize, in febi ozhiftil ljudftvo, ktero bi mu
dopadlo, in fe po dobrih delih ravnalo / 4  Tit.
2, xi — 14.

Ali samoremo farni od febe brunino shiveti?

Is laftne mozhi ne samoremo, pa s’ pomo-
zhjo gnade boshje in s’ Tvojim persadevanjem
samoremo pravizhno in fveto shiveti.

kerfl

obliv

gnad

fhuj 1

rili,
kopv
kteri
do o
ljenj,

Sc

Kje pa sadobimo gnado boshjo ?

V’ fvetih sakramentih.
Kaj je foet sakrament ?

sa n
K

; Svet sakrament je vidno snamnje nevidne
gnade boshje od Jesufa Kriflufa v’ nafhe pofve-
zhevanje in svelizlianje poftavljeno,

Sakaj fe sakramenti imenujejo vidne snain-
nj a ?

t Se imenujejo vidne snamnja salo, ker Te
per vTakim skramentu kaj vidi, flifhi, ali zbu-
li; od sunaj nam kashejo, kaj Bog fkosi nje
po duhovno in nevidno v’ naf dela. — Tako
fe per fvetim kerftu vidi voda, in fe flifhijo
befede, ktere fe med oblivanjem isrekujejo.

hosh

nika

h

ah o
1

v’ 1
ljul

L So sakramenti farno snamnja gnade boshje?

Sakramenti nifo farno snamnja gnade bo¬
shje, temuzh gnado, ktero pomenijo imajo tu¬
di v febi, in nam jo tlele. Tako per fvetim ^

sak

Tke

fto:

255

kerflu ravno tibi zhaf, kadar fe telo od sunaj
obliva, in fe Lefede fvetiga kerba isrekujejo,
gnada boshja dufho snotraj ponavlja in ozlii-
fhuje od vlih grehov.

,,Naf je, ne is del pravize, ktere fmo bo-
rili, ampak po Tvojim ufmiljenji svelizhal fkosi
kopvo prerojenja in ponovlenja fvetiga Duha,
kteriga je obilno v’ naf vlil: fkosi njegovo gna-
do opravizheni, pobanemo erbi po upanji shiv-
ljenja. Tit. 3, 5 — 7 ,

Saka/ je Jesuf fvete sakramente pojiavil?

Jesuf Krifhis je fvete sakramente pollavil
sa nafhe pofvezhenje.

Kaj sajtopimo fkosi pofvezhenje zhlovekovo?

Sallopimo, de zhlovek bo fkosi gnado
boshjo, ki jo per f. sakramentih dobi, is grefh-
nika pravizben in Bogu prijeten.

Kdaj bo zhlovek pofvezhen ?

Kadar odpufhanje grehov in pofvezhujo-
z ho gnado dobi; ali ko mu je pomnoshena.

Kaj je pofvezhiijozha gnada boshja?

Je nesaflushen dar in pomozh boshjo, ki
v  naf ollane in naf pravizhne, fvete in Bogu
ljube in prijetne bori.

,S. Pavl pravi: „Upanje pa ne ofromoti,
saka j boshjo ljubesen je islita v’ nafhe ferza
fkosi f. Duha, ki je nam dan,“ Rimi. 5, 5.

„Naf je, ne is del pravize, ki fmo jih
kurili j temuzb po fvojim ufmiljenji svelizhal

254

fkosi kopvo prerojenja in ponovljenja f. Duha,
kteriga je v’ naf obilno ulil fkosi Jesufa Kri-
ftufa, Svelizharja nafhiga.“ Til, 3, 5 — 6.

Kako naf fveti sakramenli pofvezhujejo?

t Sveti sakramenli naf pofvezhujejo, de nam
nekteri gnado opravizhenja, ki jo fhe prej ni¬
mamo, dodele, nekteri pa jo v’ naf pomito-
shijo ali povifhajo.

Pofvezhujozha gnado, ki nam jo nekteri
f. sakramenti dele, nam fmerlni greh sbrifhe,
naf grefhnike v’ pravizbne, v’ prijatle in v’ o-
troke boshje prenaredi; nekteri f, sakramenti p»
nam pomnoshijo ali dodajo pofvezhujozho gnado 1
boshjo, de je mozhnejfhi in obilnifhi, de ker fino
she prej v’ gnadi boshji, fhe fvetejfbi in pra-
vizhnifhi potlej poftanemo.

Kteri fveti sakramenti nam pofvezhujozho
gnado dele in naf opravizh/o ?

4 S. kerft in f. pokora nam pofvezhujozho
gnado delita in naf opravizhita.

Kako fe f ker Ji in f pokora salo imenu¬
jeta, ker nam pofvezhujozho gnado delita?

4 S. kerll in f. pokora fe sato imenujeta
sakramenta mertvih.

Sakaj fe imenujeta sakramenta mertvih?

Sato, ker je zhlovek, pred ko jih prejme-
na dufhi mertev, in bres gnade boshje, kter*
je shivljenje dufhe: v’ teh sakramentih pa j e

255

sadobi, in fkosi njih dufha oshivi sa vezhno
shivljenje.

Kako je imenujejo sakramenti , kteri po-
fvezhujozho gnado v' naj povikjhajo ?

t Se imenujejo sakramenti shivih.

Sakaj je imenujejo sakramenti shivih ?

Sato, ker more zhlovek, preden jih prej¬
me , she pofvezhujozho gnado boshjo imeti,
ktera po teh sakramentih obilnifhi in mozhnej-
fhi p o lian e.

Kteri jo sakramen ti shivih ?

Sakramenti shivih fo ti le: f. birma, f, re-
fhnje Telo, f. pofledno olje, f. mafhnikov she-
gnovanje in f. sakon.

Kaj je treba fhe vezli od Cvetih sakramtov
vediti  ?

Je treba vediti: 1) de flehern sakrament
tudi fvoje laltne gnade deli.

2) De fe nekteri sakramenti ne fmejo vezh
ko enkrat prejeti,

Kteri sakramenti je ne jmejo vezh ko en¬
krat prejeti?

£ S. kerft, f. birma in f. shegnovanje mafh-
uikov.

Sakaj je ti sakramenti ne jmejo vezh ko
e nkrat prejeli?

Sato, ker vtifnejo neisbrifljivo snamnje v’
uufho, ki bo vedno obdalo.

256

Kakfhne pojebne snaminja dobimo per vja-
ki/n teh treh sakramentov?

V’ f. kerftu dobimo snamnje krilijana in
otroka boshjiga; per f. birmi snamnje Kriftufo-
viga vojfhaka, per shegnovanji mafhnikov sna¬
mnje Hushahnika in nameltnika Kriftufoviga.

Bog naf je pomasal, in naf tudi sasnami-
njeval, in dal saitavo Duha v’ nafhih ferzah, <(
2. Kor. 1, 2 1, 2 2.

Ali bo to snamnje tudi v' 1  prihodnim shiv-
lenji ojialo ?

Vezhno bo oftalo, fvetnikam v’ zhaft, hu¬
dobnim pa v’ oframotenje.

Od koga imajo sakramenii mozh?

Od Jesufa Kriftufa.

t So vjl sakramenii potrebni?

Vli sakramenti' fo potrebni v’ kerfhanfki
zerkvi; pa nifo yfi potrebni flehernimu zhlo-
veku, le f. kerft je vfakimu zhloveku k’ sveh-
zhanju potreben.

Ali sadobi vfak gnado boshjo , zhe kak j
sakrament prejme ?

Ne  vfak, temuzh le, kdor je po Jesufovi
volji prav perpravljen. „ s Spokorite fe , in daj
fe flednji is vaf kerftiti v’ meni Jesufa Kriftu¬
fa v ’ odpufhenje fvojih grehov, in bofte preje¬
li dar f. Duha.“ Djanj. apoft. 2, 38 .

257

Koliko je sakramentov?

Sedem jih je; in io ti le: 1. C S. kerft, 2.
f. birma, 5. f. refhnje Tele, 4. f. pokora, 5.
f. poflednje olje, 6 .  i. mafhnikov shegno vanje,
7. f. sakon. t

Od fvetiga kerft a.

Kaj je f. ker Ji?

4 Sveti kerft je pervi in nar potrebnifhi sa-
lirament, v’ kterim je zhlovek s’ vodo in bo-
shjo befedo od poverbaniga greha in od vfih
pred kerftam ftorjenib grehov ozhifhen, in je
v’ Kriftufu, kakor nova ftvar, k’vezhnimu shiv-
lenju prerojen in pofvezhen.

Sakaj fe f. kerji imenuje pervi sakrament?

Salo, ker more zhlovek prej kerfhen bili,
preden Ime kak drug sakrament prejeti.

Sakaj Je imenuje nar potrebnifhi sakrament  ?

Sato, ker fmo vli kakor otrozi jese hoshje,
v ’ poverbanim grehu fpozheti in rojeni, in to¬
rej bres kerfta noben zhlovek, tudi otrok, ne
^lore svelizhan biti. „Kdor ni prerojen is vode
ji is fvetiga Duha, ne more v’ kraljeftvo bosh-
» ) e  priti/ 4  Jan. 3, 5. „Kdor bo veroval in bo
Wfheu, bo svelizhan/ 4  Mark. 16, 16.

Kdaj je Jesuf la sakrament pojiavil ?

Takrat, kadar je po fvojim vftajenji od
‘merti fvojim apoftelnam rekel: „Pojte po vfim

17

258

fvetu, uzhite vfe narode, in kerfhujte jih v’ i-
menu Ozheta, t Sina in fvetiga Duha. Mat. 28, ig.

Kaj sadobimo per J'velim H er Ji n  ?

Per fvetim kerftu sadobimo:

1) Odpufhenje poverbaniga greha, in v (ih
drusih pred kerftam ftorjenih grekov; tudi vlili
vezhnih in zhafnih fhtrafeng, ktere bi mogel
grefhnik na tem ali na unim fvetu sato terpeti,
de bi sa-nje pravizi boshji sadofti doril; tako de
bi zhlovek prež v’ nebefa fhel, zhe bi po ker¬
ftu v’ nedolshnofti umeri. ,,Dajte fe kerftiti v’
imenu Jesufa Kriftufa v’ odpufhenje grehov"
Djan. apoft. 2, 38. V’ prerojenih Bog nizh ne
fovrashi, nizh pogubljenja vredniga ni v’ njih."
Rim. 8, 1. Trident. fej. 5.

2) Sadobimo pofvezhujozho gnado boshjo,
ktera naf prerodi, opravizhi in pofveti, de fino
otrozi boshji in verbi nebefhkiga kraljeftva.
„Grefhniki fte lizer bili, ali oprani fte in po-
fvezheni v’ imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa. 1.
Kor. 6, 11. „ ( Sam duh nafhimu duhu fprizhe-
je, de fmo otrozi boshji, ako fmo pa otrozi;
fmo tudi verbi.“ Rim. 3, 16 — 17.

3) Poftanemo udje Jesufovi in katolfhke

zerkve, in tempel f. Duha. in fmo deleshni Je'
sufoviga nefkonzhniga saflushenja. ,,Ne vehe,
de fo vafhe telefa udje Jesufovi ?“  1. Kor 61

i5. „Ne vefte, de fte tempel boshji, in Duh
boshji v’ yaf prebiva.“ 1. Kor. 3, 16.

259

ytli fo tudi sa ta fvet vfe fhtrafenge in
najtopki poverbaniga greha per J. kerjta od-
pijheni ?

Nifo, vfe bodo fhe le na dan od fmerti
vftajenja popolnama minule, kadar bo Arohlji-
vo neftrohljivoft, in umerjozhe neumerjozhnoft
obleklo. 1 . Kor. i5, 53. t S. pifmo pravi: „Te-
shak jarm je nad Adamovimi otrozmi od dne¬
va njih is-hoda is materniga telefa do dneva
njih pokopa (v’ semljo) v’ mater vlih ljudi. t£
Sir. 4 9, i.

Zhimu flabojti nat or e, temo ta in nevednoji
uma, fpazheno posheljenje, lelejne in dufhne
nadloge, bolesen in Jmert J'he po f kerjta
ojtanejo ?

Sato oftanejo, de je zhlovek bolj ponisben
in bolj shelen gnade boshje, in mu pomagajo,
de li s’ poterpeshljivoftjo vezhi zhafi: v’ nebe¬
lih saflushi. „Tridentinfki sbor pravi, de hudo
poshelenje oftane sa vojfkovanje, ktero tiflim ni
Hikodljivo, kteri fe s’ gnado Jesufovo podpei-ti
v ojflmjejo. £<  Sej. 5, 5.

Kako samorefo odrefheni, kteri nimajo per -
kislinoJU kerjta vode prejeti, svelizhani biti?

t Skosi kerfl shelja in fkosi kerfl: kervi.

Kaj je kerJi shelja?

Kerfl; shelja je, kadar nekerfhen zhlovek
iposna, de je vera Jesufova prava, in ima go-
lez he shelje kerfhen biti, pa perloshnofti nima

260

kerfta vode prejeli, in vender Boga popolnama
ljubi, in fvoje florjene grehe is ferza obshaluje.

Kaj je ker Ji kervi?

Kerfl: kervi je, kadar nekerfhen zhlovek
sheli kerfhen hiti, pa ne more; in fvojo kri
in fvoje shivlenje sa Boga in vero da.

Kdo fme kerfhevati?

Shkofje in fajmofhtri, in s’ njih dovolje¬
njem tudi drugi duhovni in djakoni, v’ lili
pa vfak fme kerfhevati.

Kaj more Jtoriti, kdor kerfhuje?

Kdor kerfhuje more: 1) mifel imeti tako

kerfiiti, kakor je Jesuf ta f. sakrament poflavil.

2) More zhloveka s’ pravo vodo obliti.

3 ) More med ohlivanjem s’ vodo te hefe-
de govoriti: Jeti te kerltim v’ imenu Ozheta in
,Sina, in fvetiga Duha.

Kako more odrafhen zhlovek perpravljen biti,
ki hozhe kerfhen bili?

1) More nar polrebnifhi refnize vere ve-
diti in jih verovati. „Pojte in uzhite vfe naro¬
de, in kerfhujte jih — uzhite jih vfe fpolno-
vati, karkoli fim vam sapovedal.“ Mat. 28,
19 — 20.

2) More f. kerfl; profiti, in voljo imeti
ud zerlive Jesufove hiti.

3 ) 4 Svoje grehe ohshalovati. „Spokorite (e,
in fledni is med vaf naj fe da kerfiili v’ ime-


261

nu Jesufa Kriftufa v’ odpufhenje grehov.“ D jan.
Apoll. 2 , 38.

4) t Se more hudizhu, fvetu in grehu od¬
povedati, in obljubiti, de bo do konza po ker¬
fhanfko shivel. ,,Ne vefte, de vli, kteri fmo v’
Jesufu Kriltufu kerfheni, fmo v’ njegovi fmerti
kerfheni? Sakaj s’ njim fmo pokopani fkosi
beril v’ fmert; de moremo, kakor je Krilluf
vftal od mertvih fkosi zhaft Ozhetovo, tako tudi
mi v’ novim shivlenji hodi ti.“ Piim. 6, 3 — 4.

Kdo nameji otrok to obljubo Jtori  P

Nameft otrok botri obljubo kore vfe fpol-
; niti, b’ zhemur kerft vesbe.

Kakfhni morejo botri biti?

Botri morejo biti: l) katolfhke, kerfhan-
fke vere, 2 ) V’ veri dobro poduzheni, 3) sbe
birmani, 4) brumni in 5) ne premladi.

Kalif Ime dolshnojii imajo botri?

1) Botri imajo otroke, ktere fo v’ kerfl
dershali, fofebno ljubiti.

2 ) 4 Skerbeti, de fo po kerfhanfko srejeni,

I 111  zb e fo jim llarfbi odmerli, ali zhe fo sa-

ni kerni, naj farni sa njih kerfhanfko sadersha-
n je in fpolnjenje obljub fkerbe.

3) Sa njih moliti.

Komu fmo fe per f. kerjiu odpovedali?

Per f. berilu fmo fe odpovedali hudizhu,
‘ijegovinm djanju in napuhu.


262

Kaj hozhe rezhi, fe hudizha odpovedati?

To je toliko, kakor: nozhem njemu poko¬
ren biti, in njegovim fkufhnjavam fe nikoli
podvrezhi.

Kaj je, njegovima, djanju fe odpovedati?

To je, vfim hudim miflim, sheljam, be-
fedam in delam, s’ befedo, vlim greham fe
odpovedati.

Kaj je njegovima napuhu fe odpovedati?

Je toliko, kakor fe vli pofvetni zhalti, hva¬
li ljudi, nezhimernim oblazhilam, s’ befedo,
vfimu, kar hudobni ljudje ljubijo in . ifhejo,
odpovedati.

Kaj fmo per f. kerjta obljubili?

(Smo obljubili v’ Boga, v’ Jesufa Krillufa,
v’ f. Duha in v’ kalolfhko zerkev verovati, po
volji boshji shiveti, le sa boshjo zhall delali,
kakor je Jesuf delal; vfe ljubiti, kar je Jesuf
ljubil, vfe savrezhi, kar je on savergel, in ka¬
kor dobri otrozi matere katolfhke zerkve tudi
nji vfo pokorfhino f kašo vati.

Ali fmo dolslmi to obljubo f polnili?

Moremo jo fpolniti, drugazhi svelizhani ne
bomo. -v

Kako fe per kerjiu Jtorjena obljuba ponovi?

Tako le: Verujem v’ Boga Ozheta, t Sina
in f. Duha. Verujem v’ Jesufa Kriftufa, t Sina
hoshjiga ediniga, ki je Bog in zhlovek fkupcj,

265

kteri je zhloveTliki rod s’ Tvojim terplenjem in
f’ Tvojo Tmertjo odreTbil. Verujem vfe, kar je
Bog rasodel, kar To Jesuf in njegovi T. apokel-
ni uzhili, in kar katolThka zerkev, ktere ud bi¬
li in do Tmerti okati skelim, verovati sapove-
duje. Odpovem Te is zeliga Terza budizhu, nje-
govimu napuhu in vfimu njegovimu djanju.
Odpovem Te tudi vfim greham, bahanju in vfim
sapeljivim ukam tega Tveta. Perpravljen Tim
po kerTbanTko shiveti, Bog me poterdi T’ Tvojo
mogozhno gnado v’ mojim Tklepu Amen.

Kdaj fe fpodobi per f. kerjta Jlorjeno oblju¬
bo ponovili?

Spodobi Te: 1 ) kmalo, ko Te Tvoje pameti
savemo, 2 ) pred T. birmo.

3) Na dan Tvojiga godu, ali ob rojkni o-
kletnizi.

4) Pred Tpovedjo in T. Obhajilam, slalli ko
fe pervikrat k’ T. Obhajilu gre.

5) Veliko in binkuThtno Teboto.

6j  Ob zhaTu TkuThnjav, vezhkrat v’ shivle-
n ji, in Tofebno v’ Tmertni bolesni.

Ali more kri/tjan slo Jkerbeti , de gnado o-
brani., ki jo je per f. ker/tu sadobil?

Slo more Tkerbeti, ker je ta gnada nar
•menitniTbi. c Skosi njo je pokal otrok bosliji,
brat Krikufov, erbizh nebefhkiga kraljekva in
km pel f, Duha, in z h c bi jo sgubil, v’ nar
v ezbi nefrezho pade, uedolshnok: sgubi, in je
fpet Tushen hudizbev.

1

264

Od f. birme.

Kaj je J', birma?

t Sveta birma je sakrament, v’ kterim je ker-
fhen zhlovek s’ pokladanjem rok in molitvijo
fhkofa, in f’ f. krishmo od f. Duha v’ gnadi
boshji poterjen, de Tvojo vero ftanovitno prisila
in po nji shivi.

Kaj sadobimo per f. birmi?

Pofvezhujozho gnado boshjo p o vik f ha, in
The pofebno gnado da, de krifljan ftanovitno
vero Tposna, in po nji shivi; tudi vtifne duflii
neisbrifljivo snamnje, sato ne fme zhlovek vezh,
ko enkrat birman bili. „Kteri pa naT s’ vami
vred poterduje v’ Kriftufu, in naT je pomasal,
je Bog, kteri naf je tudi sapezhatil, in je dal
saftavo Duha v’ nafhih ferzih. ££  2. Kor. h
21 — 22.

Ah je sakrament J. birme vjim potreben ?

Sakrament f. birme ni tako potreben, dc
bi kriftjan bres njega ne mogel svelizlian bitij
pa savolj gnade, ki jo povikfha, bi Te kriftjan
pregrefhil, ko bi ga is sanikernofti ne prejel.

Kdo naj' preprizha , de je zhloveJm gnacla j
Daha potrebna?

Apoftelni Jesufovi; oni To bili, pred ko f®
f. Duha prejeli, maloferzhni, kafniga ferza v
vcrvanji, nesumni; potlej pa, ko To binkufht-

265

no nedeljo f. Duha prejeli, fo ferzhno Jesufa
Krillufa vlimu ljuddvu osnanovali, in ga povfod
bres drahu pred fmertjo prizhali, in rajfhi
shivljenje sgubili, kakor od Jesufove vere oddo-
pili. Tudi nam fe je vojfkovati soper fkufh-
njave, torej je nam tudi gnade treba, in ta
nam je v’ f. birmi pomnoshena.

Kdo je perve krijijane birmoval ?

Apodelni fo perve kridjane birmovali. —
,,Kadar fo apodelni, ki fo bili v’ Jerusalemu,
flifhali, de Samarija v’ befedo boshjo veru¬
je, fo k’ njim poflali Petra in Janesa. Kadar
fta prifhla, da sa-nje molila, de fo f. Duha
prejeli. Sakaj v’ nobeniga is njih fhe ni bil
prifhel, ampak farno kerfheni fo bili v’ imenu
Gofpoda Jesufa. Tedaj da roke na-nje pokla-
dala, in fo prejeli f. Duha. 44  Djan. apod. 8,
14 — 17.

Kdo ima danajhne dni oblaji birmovali ?

Danafhne dni imajo v’ redu le fhkofje 0 -
blad birmovali, ker oni fo pravi namedniki a-
podelnov.

Kako fhkoj birmi jejo?

Shkof nad birmanzam roke rasprode, mo¬
lijo, in f. Duha v’ njega klizhejo, potlej mu
pomashejo zhelo s’ fveto krishmo, in ga neko¬
liko na liže vdarijo, mu mir vofhijo, in na
sadnje fpet sa-nj molijo. — Satorej morejo bir-
manzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad nji-

)

266

mi molijo, in per sadnji, kadar fo she vfe po-
birmali, v’ prizho biti.

Kaj pomeni pohladanje rok Jhkofovih nad
birmami?

Pomeni, de jih bo f.  Duh s’ fvojo gnado
obvaroval in mozhne Itoril.

Kaj pomeni masanje s ’ f. krishmo  ?

Pomeni gnado f. Duha, ktera je v’ f. bir¬
mi pomnoshena, de je zhlovek v’ veri polerjcn
in Bogu prijeten.

Sakaj Jtore f lik oj' s' f. krishmo krish na
zheli birmanzu ?

V’ fpomin, de ima f. birma vfo fvojo
mozh od Jesufoviga terplenja in fmerti na
krishu.

Sakaj na zheli krish Jtore?

V’ fpomin, de fe birmanz ne fme framova-
li Jesufoviga krisha in njegove vere.

Sakajflikof birmanza malo na liže udarijo?

De fe birmanz fpomni, de more vfelej
perpravljen biti sa Jesufa voljno in ferzhno tcr-
peti.

Kako more biti perpravljen, kdor hozhe J-
birmo prejeli?

More biti kerfhen; zhe je she odrafhen,
more biti v’ veri in v’ tem, kar f. birmo sado¬
va, dobro poduzhen, in v’ flanu gnade boshje,
to je, bres fmertniga greha biti.

267

Kako fe more tedaj JC J', birmi perpravljati?

Po sgledu apollelnov v’ Jerusalemu fe more
perpravljati s’ molitvijo, zhe je she odrafhen, f’
poftam in s’ drugimi dobrimi deli, in zhe ima
fmertni greh nad feboj, fe more fpovedati, in
f. odveso dobiti.

Kaj naj birmanz takrat Jiori, kadar fhkof
molijo in roke rasprojierte dershe?

Takrat naj birmanz vero v, kerfhanfke
refnize ponovi, in v’ ferzu terdno fklene s’ po-
mozhjo gnade f. Duha nikdar od vere odftopiti,
temuzh vfelej po sapovedih f. vere shiveti, in
naj f. Duha salo na pomozh klizhe.

V' kteri JtaroJii Je olrozi fmejo birmati?

Zerkev sheli de takrat, kadar fe she fvoje
pameti savedo, de bolj fposnajo, kako potreben
jim je ta f. sakrament, de fe loshej in bolj
perpravijo ga vredno prejeti, in fe tudi loshej
fpomnijo, kdaj fo bili birmani.

Sakaj fe tudi k ’ f. birmi botri jemljejo  P

Sato, de bi birmane k’ dobrim napeljevali,
nd hudiga odvrazhevali, jih obljub opminjeva-
li, de v’ veri hanovitni oflanejo, in po nji shive.

Kaj more birman po J\ birmi Jlorili?

Naj Boga sa ta sakrament sahvali, naj 6
persadeva Jesufove nauke zhedalje bolj fposnati,
1J a tanko po njih shiveti, prejeto gnado s’ mo-
litvijo in dobrimi deli ohraniti, in fe vfiga ogi-
^ at i, s’ zhimur bi gnado boshjo lohko sapravil.

268

i

Od fvetiga refhnjiga Telefa.

Kaj je sakrament f. refhnjiga Telefa  ?

Sakrament f, refhnjiga Telefa je nar fve-
tejfhi sakrament, je pravo telo in prava kri
nafhiga Gofpoda Jesufa Kriltufa v’ podobah
kruha in vina.

Saka/ fe ta sakrament nar fcetejfhi ime¬
nuje ?

Sato, ker ne pofvezhuje farno zlilo veka,
temuzh ima v’ febi Jesufa Krillufa, sazhetnika
vfe fvetofti.

Kakfhne imena ima ta sakrament?

Ta sakrament fe imenuje:

lj  Sakrament altarja, ker fe na altarji pre-
menjcnje kruha in vina v’ telo in kri Jesufovo
godi.

2) Nebefhki kruh, ker ima" v’ febi Jesufa
Kriltufa, kteri je per vzhlovezhenji is nebef
prifhel, in kteri fedi v’ nebelih na defnizi fvo-
jiga Ozheta. — „To je kruh, kteri je is ne¬
bef prifhel, ne kakor fo jedli vafhi ozhetje
mano, in fo umerli; kdor ta kruh je, bo ve¬
komaj shivel.“ Jan. 6, 29.

3 ) Kruh angelfki, ker ima v’ febi Jesufa
Kriltufa, kteriga angeli v’ nebelih gledajo in
vshiva j o.

4 ) Gofpodova vezherja, ker je Jesuf ta
prefveti sakrament per sadnji vezherji pollavil?
in ga fvojim apollelnam vsilili dal.

ftjane
vizhr
v’ nc
jeni,
jih p
tako
jo sl

vanji
ti in

K

na i
zheti

h

liko

fveti

P  f

lom

jejl

Pot

nji]

mo

sa

To

fpc

269

5) Popotniza, ker je dufhna jed, in kri-
ftjane shivi in mozhne flori, de po poti pra-
vizhnofti hodijo. Sakaj kakor Trno v’ fl kerflu
v’ novo shivljenje prerojeni, v’ f. birmi poter-
jeni, de Te samoremo TkuThnjavam vftavljati,
jih premagovati, in od Kriftufa ozhitno prizhati,
tako ta f. sakrament shivlenje dufhe ohrani in
jo shivi.

6) t Sveto Obhajilo, ker kriftjani per vshi-
vanji tega f. sakramenta Tpomin Jesufove Tmer-
ti in druge velike Tkrivnofti obhajajo.

Kdaj je Jesuf ta f. sakrament pojtavil?

Jesuf je ta f. sakrament per sadnji vezherji,
na vezher pred Tvojo fmertjo, to je nafh veliki
zhetertik, poflavil.

Kako je Jesuf ta J', sakrament pojtavil?

Po vezherji, ko je f’ Tvojimi apoftelni ve-
likonozhno jagnje jedel, je vsel kruh v’ Tvoje
fvete roke, sahvalil nebeThkiga Ozheta, ga je
f’ Tvojo vhgamogozhno beTedo poTvetil, ga ras-
lomil, in dal apoftelnam rekozh: Vsemite in
jejte: to je moje telo, ktero bo sa vaT dano.—.
Potem je vsel kelih: sahvalil, poTvetil in ga
njim dal rekozh: Pite is tega vfi, sakaj to je
moja kri noviga teftamenta, ktera bo sa vaT in
sa  njih veliko prelita k’ odpuThanju grehov,
lo florite, kolikorkrat bote ftorili, k’ mojimu
Opominu.

270

Kaj^ fe je s godilo na te Jesujove befede:
Ko je moje telo , to je moja kri ?

Velik zhudesh, de fe je kruh in vino v’
Jesufovo shivo telo in kri fpremenilo, defiravno
je podoba kruha in vina tudi potlej fhe otlala.

Kaj je Jesuf hotel  j’ befedami: To Jiorile
/P mojima fpominu P

S’ temi befedami je Jesuf fvojim apottel-
nam in vfim mafhnikam oblati in sapoved dal,
per f. mafhi ravno f’ temi befedami, ktere je
on isrekel, kruh in vino v’ shivo telo in kri
Jesufa Kriftufa fpremenjevati; tudi je s’ temi be-
fedami sapoved dal, de naj fe per te fkrivnolli
verni kritijani na njegovo ljubesen, terplenje
in fmert bvaleshno fpomnijo.

Kdaj fe kruh in vino f premeni v' telo in
kri Jesufovo P

Kruh in vino fe fpremeni v’ Jesufovo telo
in kri, kader mafhnik zhes kruh isrezhe Jesu-
fove befede: „To je moje telo / 4  in zhes vino:
„To je moja krij 4

Ali je po pofvezhenji fhe kruh in vino?

Ni vezh kruh ne vino, ker Jesufove vfigamogo-
zhne befede kruh in vino fpremene v’ njegovo
pravo telo in pravo kri. Le podoba kruha i»
vina flie otiane.

Kaj pa je podoba kruha .in vina P

Podoba je to, kar fe nad sakramentam s’
zhlovefhkinh pozhutki vidi in zhuti: farba, po¬
ku f in duh kruha in vina.

271

Sakaj je Jesnj Krijiuf j ref linje Telo po
podobi kruha in vina pojiavil , de/iravno je
Jesuf v ’ vfaki podobi pojebej vej prizhijozh P

Sato de fe dve rezhi raslozliijo, ki jih ta
fvet sakament v’ Tebi fklene: ofer ali daritev f.
refhnjiga Telefa, in f. Obhajilo.

Koliko podob je  A’ ofru f mafhe treba?

Obeh podob je k’ ofru f. mafhe treba, ker
fe Jesuf per fveti mafhi nebefhkimu Ozhetu sa
naf ravno tako daruje, kakor fe je na krishu
daroval.

Jesuf, ( Sin boshji, je prifhel na fvet, de
bi grefhne Adamove otroke, kteri bodo va-nj
verovali, v’ boljfhi ljudi, v’ otroke boshje pre-
naredil, de bi svelizhani bili. Bog Ozhe je ho¬
tel, de naj njegovi boshji t Sin grehe zeliga fve-
ta na - fe vsame, naj fe terjulenju podversthe,
fvojo dufho in telo pravizi boshji v’ fpravo sa
grefhnike v’ dar da, in fvojo kri na krishi prelije.
Jesuf, is ljubesni do ljudi, fe je v’ voljo bosh-
j° vdal, in je dolg in fhtrafenge, ktere fmo mi
grefhniki saflushili, na-fe vsel, in je nafho dufho in
telo f’ fvojim terpljenjem od vezhniga pogublje¬
nja odrefhil, nam gnado boshjo in pravizhnofi:
saflufhil, ktero fmo po grehu pervih ftarfhev
s gubili, in nam je fvoje nefkonzhno saflushp-
nje dal in vezhno shivlenje perdobil.

Kako fe preprizhamo , de je Jesuf Krijiuf
Sa -krament fvetiga refhnjiga Telefa tudi ko ofer
P°Jiavil?

Jesuf Kriftuf je bil na krishu mafhnik in

272

ofer. Kakor maThnik je oTroval Tvojo duTho in
telo nebeThkimu Ozhetu; in je bil ofer, ko je
Tam Tebe Bogu sa ofer dal, de je pravizi bo-
shji f’ Tvojim terpljenjem in fmertjo na krishu
sa grehe zeliga fveta sadofli lloril, in grefhnike
s’ Bogam fpravil. Kar je bil Jesuf na krishu
sa naf, to je hotel is ljubesni do Tvojih pravo¬
vernih na vezhne zbafe biti, po redu Melhise-
deka; salo je per sa'dnji vezherji Tpremenil kruh
v’ Tvoje pravo telo, in vino v’ Tvojo pravo kri,
in je oboje daroval fvojimu nebeThkimu Ozhe¬
tu v’ oapufhanje grehov fveta. Kar je Jesuf
boril, to je tudi Tvojim uzhenzam sapovedal,
de naj v’ njegov fpomin bore, kar To tudi bo¬
rili. PoTvezhevali To kruh in vino, ktero Te je
v’ pravo telo in kri JesuTovo Tpremenilo Tkosi
boshjo mozh, To v’ teh podobah JesuTovo telo
in kri Bogu oTrovali, in sakrament Tvetiga refh-
njiga telefa vshivali, kar tudi The sdej maThni-
ki bore. — Tako je sakrament Tvetiga refhnji-
ga teleTa naTha jed sa vezhno shivljenje, in o-
Ter noviga tebamenta.

Kaj katolfhka zerkev od fpremenenja krn¬
ila in vina veruje in nzhi?

1) De Te per poTvezhenji kruh in vino
Tkosi befede JesuTove v’ telo in kri JesuTovo
fpremeni, in de je JesuT v’ tem sakramentu p°
boshji in zhloveThki natori prizhijozh. -— Deli'
ravno imata kruh in vino pervo podobo in flad,
vender ni vezh ne kruh. ne vino.

2) De v’ podobi kruha in vina je zel J e '
suf KribuT. —. V’ podobi kruha tedaj ni Tanio

275

telo Jesufovo, kakor v’ podobi vina ne farna
kri; temuzh v’ vfaki podobi, in tudi fhe tako
majhina drobtimza ali kapliza teh podob, je
Ješuf Kriftuf zel in vef, Bog in zhlovek, s’ du-
fho in telefam, f’ kervjo in s’ mefam prizhijozh.

5) De verni kriftjani, ki Kriftufa le v’ po¬
dobi kruha vshivajo, ravno tako Jesufa prejme¬
jo, kakor mafhniki, ki ga vshivajo v’ podobah
kruha in vina.

4) De pravizhni in grefhniki per obhajilu
Jesufa refnizhno prejmejo; tode pravizhni gna-
do sadobe , grefhniki pa fmert.

5) De Jesuf Kriftuf tako dolgo v’ podobi
kruha in vina oftane, dokler podobe ne minejo ;
T* zhloveku pa oftane f’ fvojo gnado, dokler
fmertno ne grefhi.

u4li fmemo sakrament f. refhnjiga telefa
moliti?

( Smemo in dolshni fmo ga moliti, ker je
Jesuf Kriftuf, Bog in zhlovek pod podobami
kruha in vina refnizhno prizhijozh, Boga pa
fmo dolshni moliti.

Kakfhen kruh in kakfhno vino more hiti
■ s a pojvezhevanje?

Kruh more biti oprefen is zhifte pfhenizh-
ne moke, in vino pravo od vinfke terte.

Sakaj je Jesuf Kriftuf ta prefveti sakra-
ment pojtavil?

l) V’ fpomin fvojiga terplenja in fmerti.
jjSakaj, kolikorkrat bole ta kruh jedli, in ta

18

274

kelh pili, bote fmert Gofporlovo osnanovali,
dokler ne pride. 1 . Kor. 11 , 26 .

2 ) De bi bil on fam duhovna jed nafhih
dufh sa vezhno shivlenje. „Moje mefo je sa-
ref jed, in moja kri ref pijazha. Kdor ta kruh
je, bo vekomaj shivel.“ Jan. 11 , 56 — 5g.

3) De nam je dal llanovitno fprizhevanje
fvoje ijubesni do naf; in de fmo s’ nebefhkim
Ozhetam fpravljeni.

4) De je f’ fvojo zerkvijo do konza fveta
ne le f’ fvojo gnado, ampak tudi v’ refnizi fam
v’ prizho.

t i5d krijtjani dolshni sakrament J\ rejhnji-
ga telefa prejemati?

Dolsbni fo, ker

1 ) Jesuf fam to sapoveduje rekozh: ,,Ref-

nizhno, refnizhno vam povem: ako ne bote

mojiga mefa jedli, in moje kervi pili, ne bote
imeli shivlenja v’ febi.“ Jan 6 , 54.

2 ) Savoljo gnad, ktere kriftjan v’ tem sa-
kramentu sadobi, kteri je jed in pitje nafhe
dufhe sa vezhno shivlenje.

ylh je ta J. sakrament vernim sa svelizha-
nje potreben?

Ne tako, kakor f. kerft; ker otrozi, ki fhe
nifo_ p er pameti in nedolshni umerjo; odrafhe-
m, kteri ga shele prejeti, pa jih fmert prebiti
de ga ne morejo; in tiki, kteri ob pamet pri¬
dejo, svelizhanje dofesbejo, zhe fo fizer vredni,
defiravno nifo bili obhajani. Le tak, kteri je

275

per dobrim fposnanju in ga nozhe prejeli, ne
more biti svelizhan, ker gnado boshjo same-
tuje.

Iidaj fmo dolshni sakrament f. ref knjiga
ideja prejeli ?

Po zerkveni sapovedi fmo ga dolshni, pod
fmerlnim greham, v fak o leto nar manj enkrat,
to je ob velikonozhnim zhafu prejeti.

Sakaj sapoveduje zerkev ob velikonozhnim
zhafu f Obhajilo prejeli?

Salo, ker je Jesuf Kriftuf ob velikonozh¬
nim zhafu terpel in umeri, in tudi ta f. sakra¬
ment poftavil, in ga dal fvojim apoftelnam vshiti.

jo kriftjani dolshni fhe ob drugih zhafih
f. Obhajilo prejeti?

4 Sveto Obhajilo do dolshni kriftjani prejeti
v’ fmertni nevarnofti, §ato, ker je popotniza v’
vezhno shivlenje; zerkev pa tudi sheli, de bi
ga vezhkrat v’ letu prejeli.

Sakaj je dobro vezhkrat k ’ fvetimu Obha¬
jila iti?

Zhe je kriftjan, kolikor njegova flaboft sa-
more, vreden, je dobro vezhkrat k’ fvetimu ob¬
hajilu iti, ker je f. refhno telo duhovna jed,
1(1  daje mozh njegovi dufhi. 4 S. Avgufhtin
pravi: Shivi tako, de bofh vreden vfak dan te-
Gofpodovo prejeti.

•H-

18

276

Je sanikernoji do prejemanja tega j. sakra-
menia greh?

Greh je, ker tak zhlovek kashe flabo vero,
majhino ljubesen in hvaleshnod do Jesufa.

P er Meri JiaroJii Jo dolshni otrozi pervo
f. Obhajilo prejeli?

Nobeden ne more darodi, kdaj fo otrozi
dolsbni, ali kdaj fmejo pervo f. Obhajilo pre¬
jeti, bolj vediti, kakor darfhi in fpovedniki,
kteri nar bolj vedo, zhe fo otrozi sadodi pod-
uzheni, in zhe tako brumno shive, de fo f.
Obhajila vredni.

Kalifhne gnade sadobi krijijan, zhe po
vrednim f. refhnje telo prejme?

Vredno f. obhajilo kriftjana:

1 ) S’ Jesufam fklene. „Kdor moje mefo
je, in mojo kri pije, odane v’ meni, in jeli
v’ njem.“ Jan. 6, 57 .

2 ) Gnado boshjo v’ njem ohrani, in po-
vikfha.

3) Mu male ali odpuftljive grehe odpudb

4) Mu hudo posheljenje pomanjfha m
ukroti.

5) Obvaruje dufho od prihodniga hudiga.

6 ) Mu da sadavo zhaditljiviga vdajenja te-
lefa in vezhniga shivlenja. ,,Kdor moje me fo
je, in mojo kri pije, ima vezhno shivlenje, i n
jed ga bom obudil poflednji dan.“ Jan. 6 , 55.

277

Kakfhne gnade sadobi kriftjan od sakra-
menta fvetiga refhnjiga ielefa ko ofra ?

Ker je v’ tem f. nekervavim ofru, ki ga
per f, maflii Bogu opravljamo, ravno tiki Kri-
Iluf, ki fe je v’ odpuflianje grehov fveta na
krishi Bogu daroval in kri prelil, sadobe
vfi, ki prav verujejo, fo sgrevani in /pokorje¬
ni, per f. mafhi milok in gnado boshjo. Ozhe
nebefhki, fkosi ta f. ofer potolashen, deli gna-
do prave pokore in odpufhanje grehov, fhe ta¬
ko veliki naj fo. Torej je ta ofer opravljen ne
le sa odpufhanje grehov, fhtrafing in v’ sado-
Ilitev, in sa sadohiti vfe potrebne gnade shivim
krikjanam na semlji, temuzh tudi sa verne du-
fhe v’ vizah, ki fhenifo sadoki ozhifhene. Trident.
sbor, fej. 22.

Kdo deli vernim f. ref linj e telo?

Mafhniki dele vernim f. refhnje telo.

Koga tedaj kriftjan prejme kadar k' f ob¬
hajilu gre?

Jesufa Krikufa, praviga shiviga Boga, s’
duflio in telefam, f’ kervijo in s’ mefam.

Od perpravljanja sa vredno prejema¬
nje tega fvetiga sakramenta.

je Jme bres perprave iti k? fvelimu Obha¬
jilu?

Ne fme fe iti hres perprave k’ fvetimu
^bhajilu; temuzh kdor ga hozhe vredno preje-
ll j more prav perpravljen biti.

278

Kolikero more perpravljanje sa vredno f.
Obhajilo biti P

Dvojno: perpravljanje dufhe in telefa.

Kakfhna je perprava dufhe?

1) More terdno verovati, de je pravo telo
in prava kri Jesufova prizhijozha.

2 ) More vediti, de ni le s’ nobenim zhlo-
vekam v’ fovrafhtvu, temuzh de fvojiga blish-
niga is ferza ljubi.

3) De more kriftjan bres fmertniga greha
in v’ gnadi boshji bili.

4) Tudi ne Ime imeti ljubesni do malih
grebov.

4) More skeleti Jesufa vredno in poboshno
prejeti ?

Ali je velika pregreha Jesufa nevredno pri¬
jeti?

Velika pregreha je, ker je Jesufu veliha
nezhaft kurjena. — t S. Pavl od tega tako govo¬
ri: „Kdorkoli bo nevredno ta kruh jedel, m
kelh Gofpodo^ pil, je kriv nad telefam in ker-
vijo Gofpodovo, in li fodbo (pogubljenje) je m
pije, ker ne raslozhi telefa Jesul'oviga.“ l. Kor.
ii, 27 — 29.

literi f Obhajilo nevredno prejmejo ?

Vfi ki fo v’ fmertnim grehu.

Kdaj kriftjan la greh vedama flori ?

Takrat, ko bi ne hotel fpovcdniku fvojih

279

grehov rasodeti, ali ko hi per fpovedi odvese
ne dobil, in hi vender k’ f. Obhajilu fhel.

Kako Je grehu pravi , ki Je s' nevrednim
Obhajilom Jtori ?

Boshji rop fe mu pravi.

Kako Bog take Jiitraja , ki boshji rop Jiore ?

Bog jih vedli del fhtrafa f’ flepoto uma,
s’ sapufhenjem boshjim, terdovratnoftjo ferza,
f’ zhafnimi nadlogami, in s’ vezhnim pogu-
blenjem. „Sakaj kdor je ali pije nevredno,
fi fodbo je in pije, ker ne raslozhi telefa Go-
fpodoviga. Savoljo tega je med vami veliko flabih
in bolnih, in jih veliko fpi.“ l. Kor. 11, 29 — 3 o.

Kaj Je je is tega uzhiti, ko je nevredno
prejemanje f. Obhajila tako velik greh ?

Is tega fe je uzhiti, de fe zhlovek tega ni¬
koli ne more dofti bati, in de je, zhe je nefre-
zlien bil v’ ta greh pafti, dolshen fe ga fpove-
vati, in veliko pokoro delati.

Kaj more kriftjan ftoriti, predenj, rejhnje
kdo prejme , zhe je v' /inertnim grehu?

More pred fvoj greh is ferza obshalovati,
fe ga zhilto fpovedati, in f. odveso prejeti.

V' zhim objtoji poboshnoji ali cindoht
ferza ?

Poboshnoh ferza ohlloji v’ tem, de zhlovek:

1} Vero, upanje in ljnbesen obudi.

280

2 ) De moli Jesufa Kriftufa v’ sakramentu
f. refhnjiga telefa.

3) De mifli s’ hvaleshnim ferzam na fmert
Jesufa Kriftufa, v’ ktere fpomin je ta f. sakra-
ment poftavljen, in je sapovedano, de ga verni
vshivajo.

4) De je ponishen, in de obudi grevengo
nad grehi, in terden fklep fvoje shivlenje zhe-
dalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in de
ima pofebno ljubesen do blishniga.

Kako fe obudi vera pred f Obltajilam?

Tako, de kriftjan terdno veruje, de je v'
sakramentu altarja ravno tifti Jesuf Kriftuf vpri-
zbo, kteri je na fvet prifhel naf odrefhit, kte-
ri je terpel in na krishu umeri, kteri je tretji
dan od fmerti vftal, in fedi na defnizi Boga
Ozheta.

Kako fe upanje obudi?

Tako, de fe kriftjan na Jesufovo ljubesen
terdno sanefe, de mu bo grehe odpuftil, fvojo
gnado, vezhno svelizhanje in vfe potrebne po-
mozhi sa svelizhanje dal, ker je tako dobrotljiv
in miloftjiv, de fe mu v’ sakramentu vshivali
da.

Kako fe ljubesen obudi?

1 ako, de ima kriftjan, kteri k’ f. Obhaji-
lu gre ,• ferzh^o vefelje do Jesufa Kriftufa, kte-
riga bo sdaj prejel.

201

Kako kriftjan v * f. Obhajilu Jesufa f po-
nishnojijo prejme ?

Zhe premifhljuje, kako prezhudno velika
je Jesufova ljubesen, ktera je ftorila, de fe je
on toikanj ponishal, de je Tvojih vernikov du¬
hovna jed in pijazha poftal, de bi fe s’ njimi
fklenil, de bi vezimo shivlenje imeli; de je on
kralj nebef in semlje, zhlovek pa prah in pe¬
pel in sraven fhe grefhnik; kako fe je tedaj
dolshan pred Jesufam v’ fvoji nizh ponishevati.

Sakaj more kriftjan pred f Obhajilam tu¬
di grevengo zhes fvoje grehe obuditi, in terdna
f/členiti s a naprej brumno shiveti?

To more sa to ftoriti, ker noben zhlovek
ni sadofti zhift in popolnama vreden Jesufa pre¬
jeli; in ker bo tako veliko gnado prejel, more
tudi terdno voljo imeli ljubesniviga in dobrot
ljiviga Jesufa ne vezh shaliti.

Kako naj fe verni kriftjan fhe bolj per-
pravlja Id fvetimu Obhajilu?

Verni kriftjan naj fe poprejfhni dan s’
molitvijo, s’ branjem fvelih bukev in s’ drugi¬
mi dobrimi deli, tudi s’ sdershvanjam od dopu-
fheniga vefelja, sa f. Obhajilo perpravlja.

Kako je more kriftjan na teleju perprarlja-
ti sa f Obhajilo ?

x) De je, zhe ni nevarno bolan, od pol-
nozhi tefh.

2) De fpodobno obiezhen s’ velikim fpo-
!  bivanjem k’ boshji miši perllopi. „Vfe pa

t

282

naj fe pofhteno in po redu godi,“ sapove f.
Pavl. 1. Kor. 14, 4 o.

Kaj more krijijan Jioriti , kadar fe pred J,
Obhajilam ozhitna f poved moli?

Takrat naj grevengo nad Tvojimi grehi po¬
novi. Kadar rezhejo mafhnik: Glejte Jagnje

hoshje, ktero grehe fveta odjemlje, naj kridjan
Jesufa moli; in kadar mafhnik pravijo: Go-
fpod, nifem vreden de grefh pod mojo dreho,
temuzh rezi le s’ hefedo, in moja dufha ho o-
sdravljena, naj obhajanz s’ veliko ponishnodjo
fposna, de ni vreden Jesufa prejeti, naj fe tri¬
krat na perfa udari, in ravno te hefede s’
mafhnikam vred govori. Sraven naj tudi upa¬
nje obudi, de -per Jesufu milod najde.

Kako fe more obhajanz per prejemanji J.
hoji j e sadershati?

Kadar mafhnik f. hodjo podajo, more ob¬
hajanz uda zhedno odpreti, jesik na fpodni
shnabel poloshiti, in f’ fpofhtvanjem f.~ refhnje
Telo prejeti; f. hodje ne shvezhiti, ne nalafb
v’ udih perdershevati, ampak prež savshiti. A-
ko fe f, hodja ud prime, je ne fme f’ perdam,
ampak s’ jesikam odlozhiti, ne is ud pljuvati,
in ne prež is zerkve iti,

Kaj more krijijan po f Obhajdu Jionti ?

Kadar je kridjan f. refhnje Telo she pre¬
jel, naj poklekne na dran, de v’ miru veliko
gnado premifli, ktero je prejel, in v’ teh krmil¬
nih miflih naj

235

1) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado,
ktero mu je fkasal, de je Sinjemu prifhek

2 ) Naj ga v’ ponishnofti fnoli.

3) Naj mu dufho in telo ofruje, de ho
oboje le na boshjo zhaft obrazheval.

4) Naj Jesufa prod, de bo P fvojo gnado
flanovitno v’ njem odah

5J Naj vero, upanje in ljubesen obudi in
druge ftorjene dobre fklepe ponovi.

6) Naj ga prod, de mu vfe dodeli, kar
mu je sa dufho in telo potrebno.

Sakaj Je more krijijan J' tako Jkerbjo K J,
Obhajilu perpravljali?

Savoljo fvetofti tega f. sakramenta in sa-
voljo velikiga fadu, ki ga is vredniga preje¬
manja tega f. sakramenta sadobi, in savoljo veli¬
kiga greha, ki hi ga fkosi nevredno f. Obhaji¬
lo korih

Kako Je rhore krijijan na dan J. Obhajila
sadershati  P

1) t Se more varovati vdga pokopan ja, do¬
ma biti, Jefusa vezhkrat sahvaliti, dobre dela
opravljati, in sbranih fvetih mifel biti, in do¬
bro je duhovne bukve brati.

2 ) V’ zerkev iti, in poboshno moliti'.

3) Vdga pofvetniga hruma in vefelja, kar
je mogozhe, fe ogibati, in tudi potlej na Jesu¬
fa ne posabiti, kteriga je prejel, de vfelej
brumno shivi ker le f’ takim Jesuf vekomaj
fklenjen okane.

284

Ali kriftjan farno v' sakramentu f. ref knji¬
ga Telefa Jesufa Krijiufa prejme  ?

Kriftjan samore Jesufa Kriftufa tudi s'  du¬
hovnim obhajilam prejeti.

Kaj je duhovno obhajilo ?

Duhovno obhajilo fo mozhne shelje Jesufa
in njegovo gnado prejeti, ktere ima kriftjan is
ljubesni do Jesufa in brumniga shivlenja.

Je kri/ijanova dolshnoft vezhkrat take shele
do Jesufa obuditi, ali duhovno obhajilo pre¬
jeti?

Kriftjan fe more vedno v’ duhu obhajati,
saltaj sakrament altarja mu je le vzhali mogo-
zhe prejeti; de bi pa Jesufoviga duha imel,
more smirej skeleti, zhe hozhe dufhe shivlenje
ohraniti. Pofebno pa more.

1) Velike shelje do Jesufa in njegoviga du¬
ha obuditi, kader fe perpravlja f. refhnje Telo
prejeti.

2 ) Kadar savolj bolesni ne more Jesufa v’
sakramentu altarja prejeti.

3) Per f. mafhi, kadar fe mafhnik obha¬
ja, in tudi drugekrat, kadar vidi druge k’ i-
Obhajilu iti.

-Jh je dolshnoft  «’ nevarni bolesni sakra¬
ment f. refhniga Telefa prejeti?

Melika dolshnoft je, ker je takrat nar bol)
potrebno, de dufha kriftj anova mozh sadobi
kolesen voljno terpeli, in frezhno umreti, to-

285

raj fe popotniza v’ vezhnoli ne Ime do sadnji-
ga odlafhati, ker je to nevarno.

2,1 id krijtjan , kieri je bil nekaj dni poprej
per J'. Obhajilu , s boli, ali mu je treba Jpet
f. Obhajilo prejeti?

Treba mu je, de v’ nevarni bolesni po-
potnizo prejme.

Kaj naj verni Jtore, kadar duhoven gredo
bolnika obhajat?

Verni naj Jesufa molijo in pozhafte, naj
ga fpremijo, in sa bolnika molijo, de bi mu
Jesuf grebe odpuftil, in fe mu dal vredno pre¬
jeli ; in naj tudi sa fe prolijo, de bi na sadnjo
uro gnado imeli Jesufa vredno prejeti.

Od sakramenta fvete pokore.

Koliko pomenov ima bejeda pokora v’ Jebi?

Befeda pokora ima vezb pomenov, ali fe
vsame kakor zhednoft, ali kakor sakrament, ali
l<akor sadofti ftorjenje.

Kdo ima pokoro kakor zhednoft P

Tifti, kieri greh savolj Boga zhes vfe fo-
vrashi in obshaluje, terdno fklene ga vezh ne
delati, in pa po vrednofti nad feboj pokori,
upa, de mu ga bo Bog po fvoji milofti odpu-
ftil.

286

Je taka pokora vfelej potrebna odpufhenje
grehov sadobiti?

Vfelej je potrebna, ker drugazhi fe grefh-
nik ne fpreoberne, in mu tudi ni mogbzhe od-
pufhenja grehov sadobiti, zhe grefhnik greha
ne fovrashi, in ga ne sapufti. „Spreoberni fe
k’ Gofpodu, in sapufti fvoje grehe,“ Sir. 17,
21. ,,Ako fe ne hofte fpokorili, bofte vfi pogu-
hljeni.“ Luk. i 3 , 3 . „Dufha, ktera je grefhila,
ho umerla, ako pa krivizhni nad fvojimi grehi
pokoro dela, ne bo umeri.“ Ezhel. 18, 20 — 21.

Ali je lahko pokoro delati?

Ni lahko ampak teshko, ker je fpazheni na-
tori soperna; sakaj pokora jo lozhi od tega,
kar ji je vfhezh.

Ali samore grefhnik fam od febe pokoro
delati ?

t Sam od febe ne, temuzh f’ pomozhjo
gnade hoshje, to de mu je treba sa-njo Boga
profiti.

Kako sadobi grefhnik dar pokore ?

Bog ga grefhniku da is fvoje milofti sa-
volj nefkonzhniga saflushenja Jesufoviga, grefh¬
nik pa ta dar gnade hoshje po fvoji profti volji
fprejme, in ona njegove ferze k’ Bogu nagne.

„Gofpod, oherni naf k’ febi j in fpreober-
njeni bomo.“ Shaloft: pef. 5 , 21. „Obernite fe
k meni, in fe bom k’ vam obernil. <£  Žaba. i. 3 >

.Svet Tridentinfki sbor uzhi, kako de fe

237

grefhnik fpreoberne, kako de je k’ pokori na¬
peljan, in is grefhnika pravizhen pohane. Grefh-
nik poflufha boshjo befedo, in jo premifbljuje,
na to fe mu vera obudi; po nji fposna fvoj
nefrezhen Han in IVoje grehe, vidi hrafhno fod-
bo boshjo, nevarnoft vezhno pogubljen biti.
Vera ga fpodbode, sazbne mifliti, kako hudo bo
s’ njim, zhe smiram hudoben ohane; sazhne
fe bati, in vef preftrafhen fklene greh sapuhiti,
persadeva li fvoj dober fklep fpolnovati, in fvoj
nefrezhen (lan sapuhiti. Pa vender s’ vfim fvo-
jim persadevanjem ne more fvojih flaboft sma-
gati in fhe greh kori; v’ takfhnih okolifhnah
bi grefhnik obnemagal, ako bi po veri, ki je
v’ njem hrah obudila , upanja ne sadobil. Vera
ga uzhi, de grefhnik fe lizer is fvoje lahne
raozhi poboljfhati ne more, sarnore fe pa po-
boljfhati f’ pomozhjo gnade boshje, ktero mu
je Jesuf f’ fvojim terplenjem saflushil. Ta ver¬
na refniza grefhnika podpera, sazhne upati, in
poln saupanja v’ Jesufovo saflushenje profi Bo¬
ga v’ Jesufovim imenu sa gnado fpreobernjenja
in opravizhenja. Ko pa grefhnik Boga sa gna-
do proli, fi na mozh persadeva fvoje flabe na¬
gnjenja ukrotiti, f. Duh mu ljubesen v’ ferze
vlije, sazhne ga Bog vefeliti, is ljubesni do Bo¬
ga, kteri greh fovrashi, sazhne greh fovrashiti
in ga saviditi, fklene per febi greh sapuhiti in
koshje sapoved fpolnovati in po f. evangelii shi-
veti; i n  de bi fe fvojih grehov snebil, f’ Bo-
gam fe fpravil, fklene sakrament f. pokore pre¬
jeti.

288

Kaj je s ali rameni f. pokore  P

Sakrament f, pokore je sakrament, v’ kte-
rim sa to poftavljen mafhnik nameft Boga
grefhniku po kžrftu borjene grehe odpufti, zhe
fe jih sgreva in zhilto fpove, in zhe ima tudi
rcfoizhno voljo fe poboljfhati, in pravo pokoro
delali.

Kdo je pojavljen majhnih P

Tifti, kteriga njegov fhkof poliavijo, de
fpoveduje.

Kaj je pokora kakor sadojiovanje  P

t So tifte fpokorne dela, ktere To zhlovcku
potrebne, de pravizi hoshje sadobi bori.

Vfak greh more fhtrafan biti, zhe ga zhlovek
kun nad feboj ne fhtrafuje, ga hp Bog fhtra-
fal, ker je pravizhen, pravi f. Avgufhtin.

Ali je sakrament f. pokore k ’ svelizhanju
potreben P

Potreben je vlim tiftim, kterim To po 1.
kerftu fmertni greh borili.

Kdor je v’ fmertnim grehu, je na duliu
mertev sa dobre dela delati, > ki fo vezhniga
shivljenja vredne ; ako tak zhlovek ni Ihosi
gnado sakramenta f. pokore fpet oshivljen, olta-
ne mertev, od Boga lozhen in od nebefhkiga
kraljebva, torej vezhniga pogubljenja vreden.

Kdaj je Jesaj Kri/tuf sakrament j. pokore
po javil  P

Tihi dan, ko je bil od fmerli vdal, in 1®
je Tvojim apobelnam prekašal, in jim rekel:

289

„Kakor je Ozhe mene poflal, tudi jeft vaf pofh-
ljem.“ Potlej je va-nje dihnil v’ snamnje, de
jih s’ nevidno oblaftjo navda, in jim rezhe:
„Prejmite fvetiga Duha, kterim bole grehe od-
puftili, tem fo odpufheni, in kterim jih hote
sadershali, tem fo sadershani. Jan. 20, 21 — 2 5 .

Kdo ima dan donafhni oblaft grehe odpu-
fhati?

Dan donafhni imajo oblaft grehe odpuflia-
ti fhkofje, ki fo naftopniki apoflelnov in drugi
mafhniki, ker imajo oblaft od Jesufa Kriftufa.

Klen' grehi fo odpufheni v ’ sakramentu f.
pokore?

Vfi po kerftu ftorjeni grehi, naj bodo fhe
tako veliki, in naj jih bo fhe tolkanj fe odpil¬
ile, zhe je grefhnik prav perpravljen. — Kri-
ftuf je rekel fvojim apoftelnam: ,,Karkoli bote
rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesa-
no. Mat. 18, 18.

Kako fe morejo befede f. pifma vseli, kte-
ro pravi, de nekteri grehi ne bodo odpufheni?

Te fe morejo tako vseti, de bodo nekteri
grehi teshko odpufheni, ne kakor de bi jih
Bog ne hotel odpuftiti, temuzh ker grefhnik
po fvoji profti volji gnado boshjo fam savershe.

Kaj sadobimo v’ sakramentu f pokore ?

Sadobimo 1) odpufhenje grehov.

2) Odpufhenje vezhnih fhtrafeng.

3 ) Pofvezhujozho gnado boshjo.

19

290

4 ) Mir vedi. — ,.Zhe fe fvojih grehov
fpovemo, je Bog sved in pravizhen, tle nam
nafhe grehe odpudi, in naf od vfe hudobe o-
zhidi.“ 1. Jan. l, g.

Kaj Je pravi pravo pokoro delati?

Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogu fe
poverniti, od kteriga fino fe s’ greham o d ver¬
nih , fvoje grehe zhertili, jih refnizhno obsha-
lovati, fe jih fpovedati, jih nizh vezh dorili,
in sa nje sadodidoriti, in dobre dela delati.

klero pregliho naf je Jesuf poduihil, de
more grefknik vfe to Jiorili, zhe pravo poko¬
ro dela  ?

t S’ pergliho od sgubljeniga fina. Luk. 1 5 .

Kaj je potrebno v' sakramentu f. pokore ,
de je odpufhanje grehov sadobi ?

Potrebno je:

1)  Isprafhevanje vedi;

2) Grevengo nad dorjenimi grehrni:

3 ) Naprejvselje ali fklep fe poboljfhati 3

4 ) Zhida fpoved 3

5)  Sadodi doriti ali nalosheno pokoro dodati.

Kaj fe pravi veji isprafhevati?

Ved fprafhevati fe pravi, dobro preminiti,
kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro dorjene
fpovedi, ali od tidiga zhafa, kar je sazhel greh
fposnovati, grefhil, s’ miflimi, befedami, shel-
jami, s’ djanjam ali s’ samudo dobrih del.

291

Je isprajlievanje vejii potrebno?

Isprafhevanje vefti je filno potrebno, ker
fe grefhnik bres fprafhevanja vefti fam febe ne
more prav fposnali, fe ne poboljfhati, in ne
zhifto fpovedati.

Je isprajlievanje vefti Jamo takrat potre¬
bno, kader Je grejhnik k ’ Jpovedi perpravlja?

Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje
shivlenje premifhljujepofebno ob nedeljih,
prašnikih, po poflufhanji bosbje befede, in
vfak dan svezher, ker to pomaga, de fe zhlovek
loshej fposna, ponishuje in poboljfha.

Ali Ji more grejhnik per isprajlievanji vejii
veliko persadeii?

Grefhnik ti more per tem toliko in fhe
vezh persadeti, kakor per kakim imenitnim o-
pravilu.

Klari grefhniki Jo dolshni Jvojo veji fhe
bolj jkerbno isprajhevati?

Tifti grefhniki, kteri fo fe flabo fpovedali,
bojo veft malokrat fprafhevali, kteri fvet in
njegovo vefelje ljubijo, in kteri imajo veliko
pofvetnih fkerbi in smotnjav.

Kaj more zhlovek ftoriti, de bo samogel
jvojo veji prav isprajhati?

More f. Duha na pomozh poklizati, de ga
rasfvetli in njegovo grefhno ferze omezhi, de
prav fposna fvoje grehe in febe, kakor ga Bog

19  *

292

posna, i<i ga bo fodil; babor je v’ refnizi, ne
pa babor fe fam febi sdi.

Grefhnik;, zhe bolj greh ljubi, manj ga
vidi, zhe ga bolj fovrashi, bolj ga fposna, ber
fovrafhtvo is fposnanja pride. Dobler fe grefh¬
nib ne sazhne poboljfhevati, ne bo fvojih gre¬
hov fposnal; zhe tudi vidne grehe fposna, je
fhe vender flep, ber ne fposna njih hudobe.
David, bo je fvoj greh prav fposnal, in fvojo
nefrezho savoljo greha shivo obzhutil, je rehel:
„Tvoje pfhize, o Bog, v’ meni tizhe, in tvoja
roba je tefhba nad menoj. Savoljo tvoje jese
ni sdravja na mojim mefu, moje bodi nimajo
poboja savoljo mojih grehov. Sabaj moje hudo¬
bije fo zhes mojo glavo srafle, in me tlazhijo
babor teshba butara.“ Pfalm 3 7 ^ 3 — 5. Rav¬
no tabo je tudi sgubljeni fin sdihoval, bi je
fam febe premifhljeval in sazhel fvojo nefre¬
zho fposnovati.

Na kaj more grefhnik misliti, preden j
Jtorjenih grehov isprafliuje?

More premifliti, zhe je fpolnil fvoje per
sadnji fpovedi flor jene fblepe in obljube, h'
bar mu je fpovednib sa poboro naloshil, ali
fvetoval floriti, de bi fe loshej greha varoval.

Na kaj more grefhnik fploh mifliti p er
ispraf hevanjii vejti?

t Sploh more miflili:

1 ) Zhe je s’ miflijo, s’ sheljami, s’ befeda-
mi ali s’ djanjem, ali s’ samudo dobrih del
grefhil.

293

2 ) Kakfhen greh je flori!,

3) Kolikokrat je en greh flori!.

4) Na okoljfhine greha, htere hudobo flor-
jeniga greha povifhujejo, ali smanjfhujejo.

5) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’
grehu perloshnoft dalo.

6) Is kteriga namena je grefhil.

Na kaj more grefhnik per isprafhevanji ve-
fii pojebej mifliti, de bo Jvoje grehe svedil ?

1) Zhe ni grefhil soper defet boshjih ali
pet zerkovnih sapoved.

2 ) Zhe ni kriv eniga ali vezli poglavitih,
klinih ali ptujih, soper f. Duha, ali v’ nebo
vpijozhih grehov.

3) Zhe ni opuftil del milofti do fvojiga
hlishniga, ali kaj drusiga dohriga, kar je hil
'lolshan ftoriti.

4) Zhe ni dolshnofl; fvojiga ftanu v’ nemar
pufhal.

5) Zhe je ftorjeno krivizo poravnal in po¬
pravil, in s’ fvojim fovrasbnikam fe fpravil.

Na kaj more zhlovek per isprafhevanji pre-
8 r (fhnih mifel in shelja gledati ?

Per fprafhevanji hudih inifel more gledati,
rhe jih je radovoljno imel, in per sheljah, zhe
) e  va-nje pervolil.

Kako fe more fhtevila grehov isprafhevati?

More miflisi, kolikrat je en fmerten greh
Korilj z h e  pofebej fhtivila ne ve, naj pomifli

294

faj, kolikrat ga je v’ mefzi v’ tednu, ali na
dan ftoril.

Sakaj Je more iudi isprafhevati, kaj je is
greha prifhlo , in kaj je k' greha perloshnoft
dalo  ?

Salo, ker more per fpovedi rasodeti, zli e
je bil blishni s’ njegovim greham mozhno ras-
shalen, pofhkodovan ali pohujfhan, zhe je sa-
voljo tega sazhel v’ bogabojezhnofti bolj mersel,
sanikern perhajati. Ravno tako more tudi na
fpovedi povedati, kaj je k’ grehu perloshnoll
dalo, zhe je grefhil is flabe navade, ali ker le
perloshnofti ni ogibal, ali rado voljno v’ nji oltal.

Kako Je isprajhuje veji nad dolshnofina
Jvo jiga Jtanu ?

Zhe pomifli, ali je kakor ozhe, gofpodar,
vifhi, ali kakor otrok, pofel, ali podloshen in
t. d. fvoje dolshnofti svetlo dopolnoval, ali ne.

Kdaj je sanikernoji v' isprajhvanji veftt
velik greh ?

Pofebno takrat je velik greh, kader fe zhlo-
rek v’ navarnotl potlavi kak fmerten greh pO'
sabiti, to fe sgodi vezhi del per ljudeh, kteri
velikratfmerlno grefhe, in fe malokdaj fpovedujejO'

Od grevenge.

Kaj je grevenga?

Grevenga je gnufenje nad greham, ki j c
nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna shalolij

295

de je Bog rasshaljen, fklenjena s’ ftanovitno
voljo Boga nizh vezli rasshalili.

Kakjhna more grevenga biti?

Grevenga more biti: 1) notrajna ali ferzh-
na, 2) zhesnalorna, 3 ) nar vezhi, (zhes vfako
drugo shaloft,) 4) nad vlimi grehi.

Kdaj ima grejhnik nolrajno ali jerzhno
grevengo ?

Takrat, kader ni le v’ uftih, ampak ga v’
ferzi prezbe, in pokoja nima, de je Boga s’
greham rasshalil, in fe tudi pokoljflia. Bog sa-
poveduje grefhnikam rekozh: „Spreobernite Te
k’ meni is zeliga ferza s’ pollam, s’ jokam in
shalovanjem, in pretergujle fvoje ferza, ne Tvo¬
jih oblazhil,‘ £  Joel 2, 12. Isglede prave notraj-
ne grevenge imamo nad f. Petram, nad Davi-
dam, nad ozhitnim grefhnikam, ki je v’ tern-
pelnu molil, nad sgubljenim linam. i. t. d.

Sakaj more grevenga Jerzhna sJialoJi bili?

Sato, ker ima tudi greh v’ ferzu fvoj sa-
shetek. „Is ferza pridejo hude mifli, ubjanje,
prefhefhtva, loternija, tatvine, krivo prizlievanje,
preklinovanje. ££  Mat. i 5 , 18.

Kdaj ima grejhnik zhesnatorno grevenga?

Kader ga gnada f, Duha in zhes natorni
urshohi k’ shalvanju omezhe; de shaluje is Iju-
hesni do Boga, ker je s’ greham njega, nar
'ezhiga dobrotnika, rasshalil, gnado boshjo sa-

296

pravil, pravi z o do nebef sgubil, in fe vezhniga
pogublenja vredniga Itoril.

Kdaj ima zhlovek nalorno grevengo ?

Takrat, kadar is natornih urshohov shalu-
je, de je s’ grebam oframoten in poThkodovan,
v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drusiga, kar¬
koli li she bodi, hudiga sgodilo. Kralj Antioh
fi je v’ Tvojim hudobnim shivlenji nesnano ko¬
lesen dobil, de To ga shiviga zbervi jedli, Vfi
To ga sapuflili, nobeden mu ni hotel Itrezhi,
Sdej je obshaloval Tvoje pregreThno sbivlenje,
pa ne is ljubesni do Boga, ampak savoljo bole-
zhin, ki jih je terpel, in je shelil od njih re-
Then biti. Profil je Boga sa pomozh, in je ni
dobil. 2. Mak. 9.

Ali grefhnik more s ’ s g olj nalorno greven¬
go per Bogu odpuj'kanje sadobiti?

Ne more, ker taka grevenga ne pride is
ljubesni do Boga, ampak is ljubesni do Tamiga
Tebe.

Bi bila grevenga dobra in sadojti, ko bi
zhlovek le salo shaloval, ki fe pekla boji?

Taka grevenga bi ne bila sadofti, ker ki
isvirala le is Itrahu pred peklam, ker tak, kte-
ri is Itrahu nad greham shaluje, Te le boji go¬
reti, ne pa greThiti.

Ah ni Jtrah pred peklam grefhniku vender
k pridu?

Tudi tak Urah je greThniku k’ pridu, ker
ga od grcfhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim

297

napeljuje. „Gofpodov lirah je modrolli sazhe-
tek.“ Prip. i, 7. „ 4 Strah boshji je sazhetek nje¬
gove ljubesni. t Sir. 2 5 , 16.

Sakaj sgolj ftrah prave grevenge v’’ ferzu
grefhnika ne napravi?

Sato ne, ker volje grefhnikove ne prena-
redi. — Tak grefhnik ne fovrashi greha is lju¬
besni do B*oga, temuzh sato, ker mu je greh
fhkodljiv; on sheli, de bi bilo perpufheno, kar
ljubi, ker fe pa ftrahovanja pollave boji, greh
fovrashi, tode le permoran. Njegova volja je
fhe hudobna, defiravno fo unajne dela dobre
viditi. „Kdor ne ljubi, ollane v’ fmerti.“ 1. Jan.
3 , 14. „Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa Kridufa,
naj bo preklet.^ 1. Kor. 16, 22-

Sakaj more grefhnik greh jovrashiti?

Grefhnik more greh fovrashiti is ljubesni
do Boga.

Kako grefhnik ve, de greh is ljubesni do
Boga fovrashi?

Is tega, zhe je perpravljen rajfbi vfe sgu-
biti, in fe vfim ljudem sameriti, kakor Boga s’
fmertnim greham rasshaliti. — Tako je Iloril
egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sa¬
ni er el in v’ jezho fhel, kakor de bi bil gre-
fbil. 1. Mos. 3  g, 9.

Sakaj je tedaj k ’ pravi grevengi potrebna
h obesen do Boga?

Sato, ker le tihi, kteri Boga prav ljubi,
samore greh tudi prav fovrashiti in obshalo.vati,

298

in s’ tako grevengo odpufhenje sadobiti. Jesuf
pravi od ozhitne grefhnize: ,,Veliko grehov ji

je odpufhenih; ker je veliko ljubila; komur je
pa manj odpufheniga, manj ljubi.“ Luk. 7, 47.

Kaj fe hozhe rezki, grevenga more nar
rezki shaloji biti?

t Se hozhe rezili, de grefhnik more bolj
shalovati, de je Boga rasshalil, gnado boshjo in
pravizhnofl: sgubil, kakor de bi bil nar ljubfhi
rezil na fvetu sgubil.

Tako veliko shalofl: je imel David, kleri
fam od febe prizha rekozh: „Truden fim od
sdihovanja, vfe nozhi fe na fvoji poftelji lilno
jokam, in fvojo pofteljo s’ Tvojimi folsami mo¬
žnim, Od snotrajne shalofti fo mi ozhi otem-
nele, med vfimi fvojimi fovrashniki fim fe po¬
baral. Pfalm 6, x  7 — 8. Moje ozhi bolj zhuje-
jo, kakor zhuvaj, flab fim in nemorem savoljo
velike snotrajne shalofti govoriti. Pfalm. 76, 5 .

Saka/ more biti shaloji nad gretimi tako
velika ?

Sato, ker nobena nefrezha ni tako velika,
kakor hoshje rasshalenje. — Kakor je zhlovek
dolshan Boga, nar vezhi vfe ljubesni vredna
dobrota, zhes vfe ljubiti, tako more tudi greh
zhes vfe fovrashiti, takor ga Bog zhes vfe lov-
rashi,

t Sam greh je edino hudo, ker greh Boga
sanizhuje, in shali, dufho oftudno flori, in ji
neisrezhene fhtrafenge saflushi. Jeremija prerok
grefhniku to filno hudobijo ozhita rekozh:

299

„V'idi in vedi, kako hudo in grenko je sa-te,
de fi sapuftil Gofpoda fvojiga Boga. u  Jer. 2,19.

sili je lolika tako veliko shaloft imeti?

Teshko je, ker grefhni zhlovek ne fposna
sadolli hudobije, ktero ima greh v’ febi. Le
pofebna gnada boshja grefhniku pomaga, de
hudobijo greha fposna, in ga obshaluje; in sa
to gnado more Boga ponishno profiti.

Po zhirn fposna grefhnik, de ima tako ve¬
liko shaloft?

Po tem, zhe fovrashi, kar ga je pred v’
greh napeljevalo, fe s’ veliko nejevoljo fpomni
vfiga velel ja, ki ga je v’ grehu vshival, in ima
nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti, kakor
fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’ perloshnofti
ozliitno in refnizhno pokashe.

Kaj /jtki haske j o , ki /voje grehe v ’ pogovo¬
rih  j’ vefeljem ali s ’ merslota perpovedajejo ?

Taki kashejo, de nimajo grevenge nad
fvojimi grehi; sakaj ko bi jo imeli, bi fe fvo-
jih grehov framovali, in bi jih drusim ne per-
povedovali, temuzh fe pred Bogam ponishali,
in ga milofti profili.

Kdaj je grevenga zhes vfe grehe?

Takrat, kader grefhnik nad vfimi grehi
dialuje, nad velikimi in nad majhnimi, nad
! albumi in nad p tujimi, kterih je on deleshen.

500

Sahaj more grejhnik zlies vfe grehe shalo-
vati?

Sato, ker fo vli grehi Bogu soperni in ga
rasshalijo, in ker je Jesuf sa vfak greh terpel.
— Bog pravi fkosi preroka Ezehiela: ,,Ako kri-
vizhni sa vfe fvoje grehe, ktere je ftoril, poko¬
ro flori, in vfe moje sapovedi dopolni, prav in
po pravizi ravna, bo gotovo shivel, in ne bo
umerl.“ Ezeh. 18 , 21 .

Je lohka nad vfimi Jtorjenimi grehi shalo-
vati ?

Ni lahko, sato ker ima vfak zhlovek po-
febno nagnenje do kakiga greha, lderiga tesh-
ko opufti. Tudi je teshko shalvati nad greham,
kteri zhloveku dobizhek nefe, ali ga zhafno
frezhniga flori.

Koliko zhafa more grejhnik nad Jvojimi
grehi shalovati?

Grefhnik more do fmerli shalovati, to je,
fvojo nehvaleshnoft in hudobijo more srninim
fposnati in fovrashiti. Kakor je dolshan Boga
vfelej zhes vfe ljubiti, tako more tudi greh
vfelej zhes vfe fovrashiti in ohshalovati, ki ga
je od ljubesni boshje odvrazheval. — David,
sgled prave pokore, je djal: „Jeft fposnam fvo¬
jo hudobijo, in moj greh je vedno pred moji¬
mi ozhmi.“ Pfalm 5o, 5.

Kolikera je zhesnatorna grevenga?

Zhesnatorna grevenga je dvojna, popolna*
ma in nepopolnama.

501

Kaj je popolnama grevenga ?

Popolnama grevenga je shalovanje in gnu-
fenje nad greham farno salo, ker je Boga nar
vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljubi, rasshalil,
s’ terdnim naprejvsetjam fklenjena Boga nizh
vezh rasshaliti.

Kako fe popolnama grevenga obudi?

Tako le:

Moj Bog, meni je shal savoljo vfih mojih
ftorjenih grehov, salo ker lim s’ njimi tebe
fvojiga vfe ljubesni vredniga Boga, nar vezhi
in nefkonzhno dobroto, ktero is ferza ljubim,
rasshalil. Terdno fklenem s’ tvojo gnado fvoje
shivlenje poboljfhati, in rajfhi vfe, tudi fmert
preterpeti, kakor tebe fvojiga Boga, nar vezhi
dobroto s’ enim greham vezh rasshaliti. Daj
mi gnado, de ta fvoj fklep fp oljnim, Profim te
sa to savoljo nefkonzhniga saflushenja tvojiga
boshjiga, t Sina, nafhiga Gofpoda in svelizharja
Jesufa Kriftufa.

Kaj je Jioriii, kader fe hozhe popolnama
grevenga obuditi?

Takrat moremo: 1) Boga sa gnado profiti.
)>Vfak dober dar je od sgoraj, in pride od O-
zheta fvetlobe.“ Jak. 1, 17.

2) c Si k’ ferzu vseti, kdo je tiki, literiga
fmo rasshalili.

3 ) t Se v’ obudvanji te grevenge vezhkrat

vaditi,

502

Kdaj je zhlovek dolshan popolnoma, greven-
go nad Jvojimi grehi obuditi?

1 ) Kader mifli kak fvet sakrament prejeti,
pa fe v’ liani fmertniga greha snajde, in nima
perloshnofti fe fpovedati.

2 ) V’ vfaki fmertni nevarnofti. — ,,Ljube-
sen pokrije obilno fhtevilo grehov. 41 ' 1 . Pet. 4? d.

Kdaj Je more Jhe Jizer popolnama greven-
ga obuditi?

Prav dobro je popolnama grevengo vfaki
dan obuditi, slabi pa, preden fe fpat gre.

Kaj Jtori popolnama grevenga ?

Popolnama grevenga dodeli odpufhanje gre¬
hov tihim, kteri nimajo perloshnofti, pa imajo
vender terdno voljo, kakor hitro bo mogozhe,
fe jih fpovedati. Popolnama grevenga fklene
zhloveka popolnama s’ Bogam, torej fo mu gre¬
he odpufheni, ker tak zhlovek je saref pobolj-
fhan. To fe vidi ozhitno nad Zahejam, Mag¬
dalena, defnim rasbojnikam. Tako uzhi sbor
v’ Tridentu v’ i4- Sej. 4.

Kaj je nepopolnama grevenga?

Nepopolnama grevenga je zhesnatorno sha-
lovanje in gnufenje nad greham, is ljubesni do
Boga sato, ker je greh fam na febi oltuden, ah
pa, ker sgubo nehef in vezhno terplenje v’ pe¬
kli pernefe, fklenjeno s’ terdnim fklepam Bo¬
ga n izb vezh rasshaliti.

505

Kaj more gr ef/mik , /deri nepopolnama gre-
vengo obudi, jhc dalej Jioriti?

Taki greThnik more upati savoljo saTIushe-
nja Jesufa Kriftufa odpuThenje Tvojih grehov
doTezhi, in more sazheti Boga, sazhetnika v Te
pravizhnofti in fvojiga opravizhenja zhes vfe
ljubiti.

Kako je nepopolnama grevenga obudi?

Tako le:

Moj Bog! meni je shal is zeliga mojiga
Tevža; in fovrashim is ferza Tvoje grehe savoljo
njih oftudnoTti, in sato, ker fim savolj njih ne-
befa sgubil, in pekel saTlushil; in kolikor bolj
greh Tovrashim in zhertim, toliko bolj ljubim
od sdaj pravizhnofl in tebe, o moj Bog, ker
Ti isvirk in sazhetnik vTe pravizhnofti. Upam
sadobiti od tvoje neTkonzlme milobi savoljo sa-
Hushenja JesuTa KriftuTa, Tvojiga OdreThenika,
odpuThenje Tvojih grehov, in terdno Tklenem
s’ tvojo gnado sanaprej nizh vezh greThiti.

Kaj je dojeshe jkosi nepopolnama grevengo ?

DoTeshe Te v’ Tpovedi in s’ Tpovedijo od-
puThanje grehov.

Klero grevengo fi more grejhnik persade-
vati obuditi? (

Defiravno je nepopolnama grevenga k’ sa-
kramentu pokore sadofti, fi more vender greTh-
n, k persadevati, de popolnoma grevengo obudi.

304

Je potrebno, de je s ’ grevengo tudi upanje
fklenjeno P

Potrebno je, de grefhnik v’ Tvoji shalofti
v’ Kriftufovo saflushenje, v’ boshjo vfigamogozh-
noft in miloft saupa, de mu bodo grehi odpu-
fheni, in de ga bo Bog ljubesnjivo fprejel, ka-
derkoli Te bo fpreobernil; ker bi fizer obnema-
gal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor
Judefh Ifhkarjot.

Od terdniga fklepa ali naprejvsetja.

Kaj je terden fklep?

Terden fklep je refnizhna volja Tvoje shiv-
lenje poboljfhati, in nizb vezh grefhiti. Jesuf
je rekel prefhefhtnizi. „Pojdi, in sanaprej vezh
ne grefhi.“ Jan. 8, n.

Ali je upati odpufhanje grehov bres terdne
volje ne vezh grefhiti?

Ni ga upati, saka j kdor refnizhne volje
nima, nizh vezh grefhiti, ima The ljubesen do gre¬
ha pa ne do Boga, ima The hudobno voljo,
in mu Bog ne more odpuftiti, ker Bog le do¬
bro voljo ljubi, greh pa fovrashi, grefhnik ga
pa ljubi.

H’’ zhimu more biti perpravljen, kdor ima.
refnizhno voljo Je poboljfhati?

Tak more perpravljen biti:

l) Vlih grehov, in tudi blishne perloshno-
fti in nevarnofti greha fe ogibati. „Naj sapnik

505

hudobni Tvojo pot, in krivizhni Tvoje miTli, naj
Te k’ GoTpodu verne, in on Te bo zhes njega u-
Tmilil, in k’ naThimu Bogu, sakaj per njem
je veliko odpuThanja,“ Isa. 55, 7.

2) VTakimu nagnenju v’ greh soper fiati,
Tvojo voljo boshji volji podvrezhi, in fi vTe po¬
trebne pomozhi v’ prid oberniti, de gnado
hosbjo v’ Tebi ohrani, sveflo more moliti, po-
goflama Tvete sakramente prejemati, Te pohiti
i. t. d.

3) Ptuje blago poverniti, s’ greham florje-
110 pohujThanje, in blishnimu na zhafli, ali na
blagu ali drugej florjeno Thkodo popraviti.

4> Yfim Tovrashnikam in rasshalnikam is
ferza odpuflili.

5) VTe dolshnofli Tvojiga flanu na tanko
fpolnovati, in od Tpovednika naloshene pokorila
sveflo opravljati, s’ beTedo flariga zhloveka
flezhi, in po snotranjim veT drugi biti.

Kako lepe sglede prave grevenge in ref-
nizhniga Tklepa ne vezh greThiti imamo v’ Tve-
tim piTmu nad sgubljenim linam, nad Zahe-
jam, nad T. Pavlam, kteri pravi: ,,Nobena rezil
nat ne bo mogla lozhiti od ljubesni boshje, kte-
ra je v’ KriftuTu JesuTu GoTpodu naThim.“ Rim,
8, 3 g, i. t. d.

Kaj more greflmik Jioriti, de bo terden
S^lep Je poboljjhali sadobil P

1) Verno moliti, in uTmiljeniga Ozheta
fkosi JesuTa KrilluTa sa gnado profiti, ker vTa
'laTha smoshnoft je le od Boga.

20

506

2) Vrednoft in prid gnade boshje, ktera
je vezh vredna, kakor vfe zhafne dobrote, in
tudi fhkodo, ktero nar manjfhi greh dufhi flo¬
ri, in ktera je vezhi, kakor vfe zhafne nefre-
zhe, vezhkrat premifhljevati.

5) Pogoflo premifhljevati fmert, fodbo,
vezhnofl, Jesufovo terplenje, in vfe to, kar v’
njegovim ferzu ljubesen do fveta manjfha, in
njegovo ferze k’ Bogu povsdiguje.

4) Vezhkrat ferzhno voljo ne vezh grefhiti
ponavljati, pofebno pa, kadar fkufhnjave pre-
vidi ali obzhuli. ,,Kdor do konza ftanoviten o-
itane, bo svelizhan.“ Mat. 10, 22.

Od fpovedi.

Kaj je fpoved?

Spoved je sgrevano in ponishno obtoshenje
fvojih ftorjenih grehov pred mafhnikam k’ fpo-
vedvanju pooblaflenim, sato de bi f. odveso od
njega prejel.

■Ali je potrebno , de Je grefhnih na Jpovedi
fmjth grehov s ’ ponishnim in slialolojtnim
Jerzam obtoshi?,

To je potrebno, drugazhi bi fpoved dobra
ne bila, ker grehi na fpovedi nifo le salo od-
pufheni, ko fe jih fpove, ampak savoljo sno-
trajne grevenge, ki jo grefhnik nad grehi
ima.

507

Kakfhna more fpoved biti?

t Spoved more biti, 1) ponishna, 2) žela,
3) zhifta, refnizhna bres hinavfhine.

Kdaj je f poved ponishna  ?

^Spoved . je ponisbna, kader fe grefhnik
vef sgrevan in oframoten Tvojih grehov obtoshi,
vfe nepotrebne isgovore na tirani pulti, in Te
fodbi fpovednika podvershe.

Sakaj fe more grefhnik ponishati?

On fe more ponishati pofebno na fpovedi,
ker je nesveft flushabnik bosliji, nebvaieshen
otrok, hudodelnik pogublenja vreden, pa ven-
der sheli in profi milolti, ktere ni vreden.

Od kod isvira prava ponishnojt?

Prava ponishnoft isvh-a is refnizbniga fpo-
snanja Tvojih grehov in Tvoje nevrednofti.

Sgubljeni, rasujsdani fin, kader je fposnal
Tvojo hudobno nepokorfhino, je rekel ozhetu:
j.Ozhe, grefhil fini v’ nebefa in soper vaf, vezh
nifim vreden vafh fin imenovan biti.“ Luk,
i5, 21. Ozhitni grefhnik je od delezh Ital, in
fi ni upal ozhi v’ nebefa vsdigniti, temuzh ter-
kal je na Tvoje perfi rekozh: Bog bodi miloft-
Ijiv meni grefhniku.

Kdaj je f poved žela  ?

t Spoved je žela, kadar fe grefhnik vfih
Tvojih The ne Tpovedanih grehov pred fp o ved¬
li ikam na tanko, odkritoTerzlino in bres hinav-

20  *

308

friine tako obtoshi, kakor fe po fkerbnim fpra-
The vanji veki kriviga fposna.

Kdaj je fpoved zliifta , odkritoferzhna in
bres hinavfhine?

Takrat, kader i) greThnik Thtevilo vfih
fmertnih' grehov bres samolzhanja j in tudi okol-
fhine, ktere greh sa fposnanje vezhi kore, ali
pa njegovo Torto fpremene, na tanko rasodene,
Vender pa ne fme ljudi, s’ kterimi je grefhil,
nikoli imenovati, in Te more varovati, de kaj
ne pove, kar bi bilo pofhtenju blishniga na-
fproti, in nepotrebnih rezki tudi ne perpove-
dovati, ki k’ fpoved ne gredo,

2) Kadar to, kar od Tvojih grehov sa terd-
no ve, tudi sa terdno rasodene, od tega pa,
kar ne ve sa terdno, pove, de ne ve sa terdno.

.Ali, velja fpoved , kadar grefhnik is Jtrahu
ali is framoshljivojti per fpovedi kak fmerten
greh samolzhi ?

Takrat njegova Tpoved ne velja le nizh,
temuzh takrat The nov Tmerten greh kori, i
kterim sakramentu pokore veliko nezhah kori.

Kaj more grejhnik Jioriti , kleri je na f po¬
vedi kak fmerten greh nalafh, ali pa is grejfi¬
ne sanikernofii samolzhal?


Tak. greThnik ni le dolshan samolzhanig*
greha fe Tpovedati, ampak Te more tudi obto¬
shi ti :

i) V’ koliko Tpovedih je ta greh samolzhal.

309

2 )  More vfe fpovedi, ktere je po samol-
zhanim grehu opravil, in v’ kterih fe je fmert-
nih grehov obtoshil, popolnama ponoviti,

3) je  more fpovedati, ako je v’ takim
ilanu prefveti sakrament refhnjiga Telefa pre¬
jel, kolikrat je to bilo, in zhe fe je tudi ob
relikanozhnim zhafu sgodilo.

4) More povedati, zhe je tudi druge fvete
sakramente v’ tem ftanu prejel.

Kaj jnore grefhnik Jioriti, fderi je fmerten
greh ali is nevednofti, ali is posabljivofii sa-
molzhal?

Tak grefhnik more per pervi fpovedi sa-
molzhan greh povedati, zhe ga kmalo po fpo¬
vedi in fhe pred Ohhajilam vezh nemore po¬
vedati; treba mu pa ni tifte žele fpoved ponovili.

Ali fe nam je treba per fpovedi framovali
ali bali?

Ni fe nam treba per fpovedi ne framovati,
ne bati, ker naf

1) ni bilo fram pred Bogam, kteri vfe vi¬
tli, grefhiti, in fe nifmo bali od njega veko¬
maj pogubljeni biti.

2 ) Ker je boljfhi fvoje grehe na fkrivnim
pred fpovednikam rasodeti, kakor pa s’ nepo¬
gojno veftjo shiveti, nefrezhno umreti, in fodni
dan savoljo tega pred vlim fvetam v’ fraitioto
priti.

3) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje flabolli,
m more savoljo tega do grefhnika ufmiljen
biti.

310

4 ) Ker je fpovednik savesan pod fmertnim
greham, in pod ojftrimi zhafnimi in vezhnimi
fhtrafengami molzhati.

Kako naj grefhnik na fpovedi govori?

1) Vfelej raslozhno, in kolikor je mogozhc
s’ fpodobnimi befedami.

2) Tako, de ga bo fam fpovednik, ne pa
drugi ljudje flifhali.

Ali Jmo fe dolshni tudi malih ali odpiijilj
vih grehov f povedati?

Nifmo fe ravno dolshni, pa je to vencler
prav dobro, in fe vfakimu fvetuje, ker fe lah¬
ko sgodi, de grefhnik ne ve, zhe je velik ali
majhen greh.

Je treba vezhkrat k' fpovedi iti?

Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti salo:

1) Ker fe vezhkrat grefhi, in ker je ne¬
varno fpravo s’ Bogam odlafhati.

2) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje ne-
varnolli in perloshnolti greha, in dufho v’ gna-
di poterdi.

3 ) Ker pogoltna fpoved veliko perpomore,
de je vefl: srniram bolj zhifta in obzhutljiva.

Ali je prav , zhe grefhnik drusim pove , ka¬
ko ga fpovednik per fpovedi vodi?

Ni prav, in vezhkrat je fhe fhkodljivo.

311

V' Meri JiaroJii fo otrozi dolshni M Jpove¬
di iti?

Otrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kader fe
pameti savedo, in sazhno debro od hudiga ras-
lozhevati.

Kaj fe more Jiorili, preden fe sazhne f bo¬
jih grehov fpovedovaii?

Preden fe sazhne fpovedovati, more pokle¬
kniti, f. krish koriti, in rezili fpovedniku: Jih

proiim, duhovni ozhe, sa f. shegen, de fe bom
mogel prav in' zhifto fvojih grehov fpovedati.

Kaj more Jiorili potem, ho shegen od fpo-
vednika prejme  ?

Potem fe moli, zhe je zhaf in perloshnoft,
ozhitna fpoved, in fiser tako :

Jeft ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu vfi-
gamogozhnimu, Marii,' njegovi prezhaftiti ma¬
teri, viim ljubim fvetnikam in njim, boshji na-
ttieftnik, de fim od fvoje sadnje fpovedi, ktero
iim ( povej, kdaj fi bil sadni zli per f povedih
ftoril, velikrat in mozhno grefhil, s’ miflijo, s’
befedo in s’ djanjem, slafti pa fe obtoshim, de
fini — ( takej fe f povej fvojih grehov tako ,
kakor fe je pred uzhilo, in kakor fe pred Bo,
gam kriviga fposnafh').

Kako fe fpoved f klene  ?

4 Spoved fe tako fklene:

Savoljo tih in vlih mojih grehov, ki jih
Ve m, in ki jih ne vem, ktere fim ftoril, ali

312

11 m kriv bil, de fo jih drugi ftorili, mi je is
Terza shal sato , ker fim s’ njimi Boga nar ve-
zhi, in vTe ljubesni vredno dobroto rasshalil.
Terdno fklenem nizh vezh greThiti, in fe vfih
perloshnoft, ktere v’ greh napeljujejo, varovati.
Profim jih duhovni ozhe sa svelizhanfko poko¬
ro, in sa potrebhe nauke, in sa T. odveso Tvo¬
jih grehov, zhe fim je vreden.

Je velika dobrota  /. odvesa?

( Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo
greThnik, zhe je refnizhno sgrevan, sadobi od-
pufhanje vfih grehov, ki jih je po f, kerftu
ftoril, in vezhnih fhtrafeng, pofvezhujozho gna-
do boshjo; duTho, ktera je bila sa dobro mert-
va, oshivi sa vezhno shivljenje, poftane otrok
hoshji, in sadobi pravizo do nebefkiga kraljellva.

Kaj naj grejhnih Jiori, kadar je f veto od¬
veso prejel P

Naj Boga sahvali sa to fofebno gnado, ki
je ni vreden.

Ali samore grejhnik odveso jvojih grehov
po vrednim sajlashiti  ?

To je nemogozhe, ker take velike gnacle
nihzher ni vreden, temuzh fpokorni greThnik
jo le po milohi boshji sadobi.

Ima fpovednik oiblaji kaderkolj ho zhe grejh-
nika od grehov odvesaii?

^Spovednik ima reTnizhno oblah od Je s ul®
KriftuTa greThnika od grehov odvesaii, zhe j e

f je is
ir ve-
sshalil.
e vfih
rova ti.
poko-
o fvo-

s’ njo
)i od-
kerhu
gna¬
ni ert-
otrok
ieftva.

i od-

), ki

•ehov

nade

hnik

sula

i e

513

refnizhno sgrevan, zli e pa ni sgrevan, in po¬
kore ne clela, ni f. odvese vreden.

Jesus Tam je le /pokornim grefhnikam gre¬
he odpufhal, tako morejo tudi fpovedniki /lo¬
rdi, ker jim je Jesuf dvojno oblaft dodelil, gre¬
he odpufhati, in sadershevati. Mat. 18, 18.

Kaj naj grejhnik jiori, kadar ni odvesan
bil ?

Naj fpovednika ne nadleshva, ker to bi
bila prevsetnoll, temuzh naj fe ponisha, naj
fvojo nevrednolt fposna, nad njo shaluje, naj
Boga sa gnado proli, in naj fkerbi fvo je sliiv-
ljenje poboljfhati, in le tako bo milo/l dofegel.

Kaj naj Jiori grejhnik po f povedi?

Naj fpremifli nauke, ki mu jih je fpoved-
nik dal ?/ in naj profi Boga, de bi mu pomozh
dal jih fpolnovati, in naj fklene fe pokorili,
in po nauku in sgledu Jesufovim shiveti.

Od dolge f p o v e d i.

sili je dolga Jpoved, to je f poved od zeliga
shivlenja , vjakimu potrebna?

Nekterim je potrebna, nekterim k’ pridu,
in nekterim pa tudi lahko fhkodljiva.

Kidaj je ponovlenje she Jtorjenih Jpoved po¬
trebno ?

1) Kader je kdo v’ poglavitnih refnizah
kerfhanfke vere neveden bil. /

514

2) Kadar je kak velik greh bodli is fra-
moshljivofti, ftrahu, ali is pregrefhne nevedno-
fti, ali pa is sanikerne posabljivolli samolzhal.

3 ) Kadar je bil vezh zhafa v’ pregrefhnih
navadah, ali ni imel prave grevenge in terdni-
ga fklepa fvoje shivlenje poboljfhati.

4) Kadar po pameti previdi, de fe ni prav
fpovedoval.

literimu je dolga f poved dobra in k' prida ?

1) Ti Rimu, kteri je fklenil bolj popolna-
ma sbiveti.

2) Tiftimu, kteri mifli fvoj Han fpreme-
niti, de bo fvoje dolshnofti v’ novim ftanu lo-
shej dopolnil.

3 ) Tudi vfakimu je koriftna, de fe loshej
k’ fmerti perpravlja, ker po fmerli ni vezh
zhafa pokoro delati.

Klerimu krifijanu bi bila dolga f poved lahko
fhkodljiva ?

Tiftimu, ki jo je enkrat, ali vezhkrat o-
pravil, in je fizer zagovitniga, bojezhiga ferza,
je lahko fhkodljiva.

Kako fe more kri/ijan, kar dolgo f poved
sadene , saderskati ?

Kriftjan fe more s’ fvojim navadnim fpO'
vednikam pofvetovati. in to ftoriti, kar mu on
fvetuje ali sapove, ne pa po fvoji volji delati-
Dalej naj fkerbi sa vedno boljfhanje shivlenja,

515

sa raft v’ dobrim in sa refnizhno poltoro bolj,
kakor sa ponovljenje she vezhkrat ftorjenih fpoved.

Od sadofliflorjenja, ali naloshene
pokore*

Ali ima vfaki zhlovek dolshnoji je pokoriti?

Vfaki zhlovek ima dolshnoft fe pokorili, ali
pokoro delati. Nedolshni fe morejo pokoriti,
de bi ne grefhili, ker tudi nedolshni nofijo bo-
gaftvo boshje gnade v’ perftenih pofodah. II.
Kor. 4? 7. Grefhniki fe morejo pokoriti, de
bi gnado fpreobernenja in ufmilenja od Gof-
pod Boga prejeli. Ninivljani fo fe poftili, in
fo molili, de bi bili odpufhenje sadobili, in
Bog jih je uflifhal. Jon. 3, 8. t Spreobernjeni
grefhniki fe morejo pokoriti, de le v’ greh ne
povernejo. Tako je ftoril David, kar fam fpri-
zhuje : „S’ poftam lim ponishal fvojo dufho, in
fim shimnato oblazhilo oblekel.“ Pfalm 68, li
■— 12. Ravno tako pravi f. Pavl od famiga fe-
be: „ 4 Svoje telo sateram, in ga v’ fushnoft de-
vam.‘‘ I. Kor. 9, 27«

Kaj je sadojiijiorjenje , ali naloshena poko¬
ra, ktero je k' sakramentu f. pokore potrebno ?

Sadoftiftorjenje, ki je k’ sakramentu f. po¬
kore potrebno, fo tifte dela, ktere fpovednik
grefhniku savoljo fpovedanih grehov sa pokoro
haloški.

316

Sakaj Je grefhriiku dela pokore nakladajo  ?

sSato, i) tle Bogu sa nezhaft, ktera mu je
bila s’ greham ftorjena, nekoliko sadoftiftori.

2 ) De s’ pokoro greh fam nad fabo fhtra-
fuje, in hudo, kar je s’ greham ftoril, porav¬
nava, kolikor je mogozhe.

5) De fo mu saflushene zhafne fktrafengc
odpufhene.

4) De je grefhnik sanaprej bolj varen in
vezh tako lahko ne grefhi. „Storite vreden fad
pokore.“ Mat. 3, 8.

Ali je v ’ zhlovekovi mozhi pravili boshji sa-
dojtijiorili ?

Zhlovek ne more is fvoje mozhi rasshalje-
nimu Bogu nikakor sadoftikoriti t ker zhloveko-
vo sadoftiftorjenje ne more nikoli rasshaljenju
nefkonzhniga boshjiga velizhallva enako hiti.
Pokorila, ktere mafhnik per fpovedi, ali pa
grefhnik fam febi radovoljno naloshi, sadobe
fvojo ženo le od nefkonzhniga saflushenja Jesu-
ia Kriftufa.

Ker je she Jesnf s a grehe fveta hoshji pra¬
viti sadojiijioril , sakaj morejo tudi grefhniki
sa fvoje grehe fhe sadojiijiorili?

i) Jesuf je sadoftiftoril hoshji pravizi sa
grehe zeliga fveta; grefhniki pa he morejo
drugazh Jesufoviga sadoliikorjenja delešhni po¬
kati ko s’ fvojim persadevanjem. Grefhnik mo¬
re namrezh nagibke, ki mu jih gnada hoshja v’
ferzu shodi, pokoriti fe, po fvoji prodi volji

317'

\

fprejeti in fkleniti is ferza greh fovrashiti, ga
obshalovati, in vfe koriti, fhe tako tefhko haj
bo, kar je treba, de po volji boshji shivi. Po¬
korila, ki ii jih grefhnik lam, ali ki mu jih
fpovednilc naloshi, fo fhtrafenge sa llorjene gre¬
he, in terpljenje savoljo njih, in mu pomagajo,
fe Jesufoviga sadokikoi-jenja vdeleshiti. Pokor¬
jen ju grefhnikovimu fe le salo sadokikuv pravi j
ker 11 persadeva, de mu je Jesufovo nefkonzh-
no saflushenje perlakeno, sakaj grefhnik fam
ne more boshji pravi zi sadokikoriti.

2 ) Ker Bog grefhnike, kterim dolg gre¬
hov in vezhne fhtrafenge odpuki, tudi fhe
zhafno fhtrafa, ali na tem, ali pa na unim
fvetu.

Je sadoftijtorjenje potreben del sakramenta
pokore?

Tako potreben je, de bres njega sakra-
ment pokore ni zel, rasun zhe ga ni bilo mo-
gozhe opraviti.

Sa ktere grehe moremo sadojtijtoriti?

Sa vfe, ki fmo jih korili, ker s’ vfakimt
greham Boga rasshalimo, in vfak greh je fhtra¬
fenge vreden.

Ktere dela Je v ’ sakramentu J. pokore na¬
kladajo  ?

Molitev, pok, ubogajme dajati, in tudi
fhe druge fpokorne dela fe grefhniku po veli-
koki in okolfhinah grehov sa pokoro nakladajo.

518

Gofpodovi mafhniki fo dolshni modro po
velikofti grehov, in po mozhi greflinikov per-
merjene fpokorne dela nakladati, de ne kodo
grefhnikam nefpametno fpregledovali, in sa ve¬
like grehe majhniga pokorjenja napovedovali,
ker bi savoljo tega grehov drusih deleshni bili.
Trid. sh. f-hod xl\,  8.

Kako fe more naloshena pokora opravljati ?

1) S’ ponishnim ferzam.

2 ) Svello, tako, kakor je bila naloshena.

3) Bres odlafhanja, kakor hitro je mogo¬
zhe.

Ali je mogozhe in potrebno Bogu tudi s ’
drugimi fpokornimi deli sraven naloshenih sa -
dojtovaii?

Mogozhe in treba je sato:

1) Ker fpovednik savoljo nafhe flabohi in
savoljo drugih pravizhnih sgovorov ne naloshi
vlelej greham prav permerjene pokore, in te¬
daj grefhniku fhe marfkaj oftane pokoriti.

2 ) Ker moremo po Kriftufovi sapovedi vre¬
den fad pokore lloriti.

Ali nam nadloge Id pokorjenja pomagajo ?

Vfe, kar grefhnika hudiga obifhe, bolesen,
lakota, pomankanje, krivo obdolshenje, in vfe,
kar v’ fvojim ftanu radovoljno terpi, in v’ du¬
hu pokore prenefe; in pofehno lilio hudo, kte-
ro li je s’ greham lam napravil, in sa saflu-
sheno fhtrafengo fposna, mu k’ pokorjenju in
sadolliftorjenju pomaga.

319

t S. Tridentinfki sbor pravi: ,,Boshja milok
je tako velika, de ne flushi farno to k’ pokor-
jenju, kar grefhnik radovoljno teshkiga kori,
ampak tudi zhafne nadloge, lttere voljno pre-
nefe.“ c Sej. 14, 9.

Je fhe kaj drusiga, s 1  zhimur fe sa zliafne
fhtrafenge sadofiijtori ?

Odpukiki fo tudi pomozh, de fe sa zhafne
fhtrafenge sadokikori.

Perflavek od odpuftikov.

Kaj fo odpuftiki?

Odpuftiki fo odpufhanje zhafnih fhtrafeng,
ktere bi mi po odpufhenim dolgu grehov v’
tem shivlenji, ali pa po fmerti imeli terpeti.

Kaj morejo katolfhki kriftjani od odpnjti
kov verovati  ?

1) De je prava zerkev od Jesufa Krikufa
oblak prejela odpukike deliti.

2) De je prav dobro sa naf od zerkve do-
delene odpukike sadobiti.j

Kdo ima v ■’ pravi zerkvi oiblafi odpiijtike
deliti?

Rimfki papefh fam ima oblak v’ zeli zer-
kvi odpukike deliti j fhkofje pa le v’ fvojih
fhkofijah, pa vender po pokavah od zerkvo da¬
nih.

520

Kolkeri Jo odpujtiki?

Dvojni, nekteri fo popolnama odpuftiki,
nekteri pa nepopolnama.

Kaj je popolnama odpujiik?

Popolnama odpuftik je odpufhanje vlili zhaf-
nih fhtrafeng, ktere je grefhnik saflushil.

Kaj Jo nepopolnama odpujtiki?

Nepopolnama odpuftiki fo tifti, s’ ktermi
nifo vfe zhafne fhtrafenge, ampak le kak del
fhtrafeng odpufhen. Takfhni fo odpuftiki fhtir-
defet dni, eniga, ali vezh let.

Na kaj Jo odpujtiki uterjeni?

Odpuftiki fo uterjeni na fhaz zerkve, kteri
je v’ nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa,
v’ saflushenji prefvete devize Marije in drugili
fvetnikov; to nam zerkev per dodelenji odpufti-
kov perlafti.

Ali naj zerkev s 1  odpujtiki ne odveshe od.
dolshnojii s a grehe Je pokorili?

Zerkev naf ne od veshe do konza od dolsh'
nofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le:

1) duha pokore v’ naf obuditi in trud pl a '
zhati, s’ kterim fpokorne dela opravijemo;

2) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na p°'
mozh priti, ktera nam vzhali ne perpufti Bogu
tako sadoftiftoriti, kakor fmo dolshni.

521

Kaj je fhe potrebno H' sadoblenju odpnjti-
kov?

1) De je zldovek v’ gnadi boshji; de fs
zhifto fpove in vredno prejme f. Obhajilo.

2) De k’ sadoblenju odpuflika sapovedane
fpokorne dela opravi, in fe fam potlej greha
fkerbno varuje, in brumno shivi.

Ali pomagajo odpajliki tudi dujham v' vi¬
zah?

Odpuftiki tudi dufham v’ vizah pomagajo
kakor profhnja per Bogu, kadar fo is tega na¬
mena dodeljeni; tedaj pa morejo shivi od zer-
kve k’ sadoblenju odpuftikov sapovedane dobre
dela sa mertve Bogu ofrati.

Kaj je odpujtik fvetiga leta ?

Odpultik fvetiga leta je popolnama odpu-
flik, kteriga Rimfki papesb ob nekterih per-
loshnoftih s’ pofebnimi oblaftmi in poftavami
dodeli.

Od sakramenta f. poflednjiga olja.

Kaj je fveto poflednje olje?

jSveto poflednje olje je sakrament, v’ kte-
rim bolnik fkosi mafhnikovo pomasanje s’ fve-
hm oljem, in fkosi sapovedano molitev gnado
hoshjo sa osdravljenje dufhe, in kadar mu je
k’ svelizhanju, tudi telefa sadobi. „Je kdo bo--
lan med vami, naj pofhlje po zerkvene mafh^

21

522

nike, oni naj molijo nad njim, in naj ga po-
mashejo s’ oljem v’ imenu Gofpoda: in verna
molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod bo dal,
de mu bo boljfhi, in ako je v’ grehih, mu bo¬
do odpufheni.“ Jak. 5, i4 — i5.

Sakaj Je ta sakrarnert pojlednje olje ime¬
nuje P

Sato . ker le med vlimi fvetimi mašili, kte-
re je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, na
sadnje deli.

Komu Je f. pojlednje olje (Jeli?

Bolnikam, ki fo nevarno bolni.

Kdaj Je more J. pojlednje olje delitiP

Zlie je mogozhe, takrat, dokler fe bolni¬
ki fhe popolnama savedo.

Kaj Jtori f. pojlednje olje P

1 ) Pofvezhujozho gnado povikfha.

2 ) Dodeli odpufhenje malih in tudi tidik
fmertnih grehov, kterih fe bolnik is nepregrefh-
ne posabljivolli ni fpovedal, ali ko fe jih m
mogel fpovedati:

5) Refhi od hudih naliopkov greha in nje¬
govih ollankov.

D Da mozh, hudizhove fkufhnjave in sa-
pelovanje premagovati.

5) Dodeli pomozh v’ preveliki britkofti sa-
voljo blishne fmerti in prihodne fodbe.

6) Osdravi tudi vezhkrat telo, zhe je du-
fhi k’ svelizhanju.

Kako fe more bolnik sa f pojlednje olje
perpravljati ?

Bolnik fe more sa f. poflednje olje per¬
pravljati s’ shivo vero in terdnim saupanjem v’
Boga, s’ popolnim isrozhenjam v’ boshjo vol¬
jo; fhe pred pa fe more s’ fveto fpovedjo v’
(lan gnade boshje poftaviti, ali zhe fe ne more
fpovedati, pravo grevengo in shaloil nad fvojimi
grehi obuditi,

Kolikrat J me bolnik f . poflednje olje pre¬
jeti ?

Bolnik fme f. poflednje olje tolikrat preje¬
ti, kolikrat nova nevarnoft fmerti pride.

Kdo fme f. pojlednje olje delili?

Zerkveni mafhniki.

Kako dele mafhniki f poflednje olje  ?

Mafhniki pomashejo s’ f. oljem bolniku
ozlii, vfhefa, ufta, nof, roke in noge, in Boga
prolijo de bi po fvoji milodi in po tem f. sa-
kramentu bolniku odpuftil, kar je s’ peterim po-
zhutki grefhil.

Je f poflednje olje potrebno k ’ svelizhanjn?

t S, poflednje olje k’ svelizhanju ni prav po¬
trebno, vender ga pa bolnik ne fme samuditi
prejeti, savoljo velikih gnad, ki jih fkosi njega
prejme.

*

21

324

Perftavek od bolesniu

Kaj naj mijli krijijan , de je bolesen  ?

1) De je fhtrafenga poverbaniga greha.
Bog je zhloveka fizer tudi po telefu neumerjo-
zhiga A.varil5 ker je pa grefhil, je sgubil neu-
merjozhnoft telefa, je bil flaboftim, bolesnira
in fmerti podvershen.

2) De je tudi fhtrafenga laftnih grehov.

Je bolesen vfelej le fhtrafenga sa greh  P

Ni vfelej, vezhkrat je le obifkovanje bosh-
je. — Bog je Joba, Tobijeta, ki fta bila bosh 1
ja prijatla, pravizhna mosha, obifkal s’ bolesenijo.

Kaj bolesen zhloveku dobriga flori?

1) 4 Stori, de zhlovek k’ vezhimu fposnanju
boshjimu pride, v’ Boga bolj saupa, ga sa sdra-
vje proli, in po sadobljenim sdravju sahvali.

Kraljizb v’ Kafernavmi je Jesufa sa sdravje
fvojiga lina profil, in je bil ufiifhan. Ravno
tako fo per Jesufu sdravja profili in bili ufli-
fhani: sbeha ki je bila dvanajft let na tekozhi
kervi bolna, kotnik in od rojftva flepi. Vli ti
bi ne bili na Je3ufa miflili in ne fposnalij zhe
bi jih Bog ne bil s’ bolesnijo objifkaL; s’ bo-
lesnijo preliljeni pa fo k’ Jesufu prifhli, sdravje
fprofili, in fhe vezh, tudi dobroto fvete vere,
sdravje dufhe , sadobili.

2) Bolesen zhloveka ponisha, in k’ molitvi
nagne.

525

V’ drugih nadlogah, v’ preganjnji, v’ u-
bofhtvu i. t. d. zhlovek le rad druge dolshi, v’
bolesni pa boshjo roko vidi, ktera ga je sade-
la, ktera vif hi ga in nifkiga tepe: tukaj more
fposnati, de je njegovo shivlenje in njegova
fmert le v’ boshjih rokah.

3) Bolesen zhlovekovo ferze od ljuhesni do
pofvetnih dobrot in blaga odterga, in ga uzhi,
de je vfe nezhimernoll.

4) Bolesen je grefhniku nar perpravnifhi
perloshnoft pokoro delati.

5) Bolesen fpomni grefhnika na fmert, de
fe sa-njo perpravlja, preden pride.

Kako naj fe krijtjan v ’ kolesni sadershi?

1) V’ bolesni naj bo poterpesbljiv, naj mi~
fli, de ga Bog obifkuje in tukej pokori, de
niu bo v’ vezhnofti sanefel.

2 ) Naj v’ Boga ftanovitno saupa, de ga ne
bo zhes njegovo mozh fkufhal in terpeti puftil,
ker ve sa njegovo terplenje, in mu samore po¬
magati, kadar bo njegova fveta volja, naj mi-
fli, de Bog vfe prav ftori. Joba in Lazara je
Bog puftil terpeti , in oba fla bila frezhna, ker
ka v’ Boga saupala.

3) Naj fvojo bolesen Bogu sa pokoro fvo-
jih grehov ofra, in naj bo tudi pei;pravljen u-
mreti, de boshji »pravizi sadoftiftori.

4) Naj fvojo dufl^o s’ fvetimi sakramenti

pi’efkerbi, in dobre 'fklepe v’ -fetrzu ftori po
V °1 ji boshji vfelej shiveti. ^ •

526

5) Naj fkerbi, de sdravje sadobi; naj
sdravnika poklizlie in sdravila vshiva, in sraven,
tega v’ Boga saupa, od kteriga imajo sdravila
Tvojo rnozh.—  c Sveto piTino pravi: „SpoThtuj'
sdravnika savoljo potrebe, saka) Narviflii ga je
ftvarii. ]S T arvifbi je is semlje sdravila dvaril, in
])ameten zhlovek Te jih ne bo branil. t Sin ne
sapufhaj fam Tebe v’ Tvoji bolesni, temuzh pro-
fi GoTpoda, in osdravil te, bo. Odverni Te od
greha, poravnaj Tvoje dela, in ozhifti Tvoje^ Ter-
ze od vliga greha; in potlej poklizhi sdi'avnika,
ra kaj GoTpod ga je ^Il^aril/ 4  ^Sir. 38.

6) Naj Tvoje premoshenje rasravna, de po
Tmerti ne bo prepira, jese, kletve in toshba, in
zhe ima kaj krivizhniga blaga, naj ga blishni-
mu povei-ne.

Kaj naj krijijan Jiori, zhe mu Bog jpet
sdravje dodeli?

Osdravljen kriftjan naj Boga sa sdravje sa-
bvali, naj Te greha varuje in dobro naj dela.
„Lej, osdravljen Ti, nikar vezli greha ne delaj,
de Te ti kaj hujThiga ne sgodi, je rekel Jesuf
bolniku, ki je bil oTem in trideTet let bolan,
ker ga je bil osdravil.“ Jan. 5, i4.

Od maflinikoviga fhegnovanja.

Kaj je sakrament popvezherunja ali shegna
jploh?*

^  f , V #

. Sakrament poTtezhevanja Tploh je sakra-
"iVient, kteri tiftirn, ki Te v’ Tlushbo- zerkve po-

327

dajo, duhovno oblah in pofebno gnado dodeli,
zerkvene opravila JL5ogu k’ ziiahi in dufham k’
srelizhanju prav in fvelo opravljati. „Sato te o-
pominjam, de boshjo gnado obudifh, ktera je
v’ tebi fkosi pokladanje mojih rok.” II. Tim.
1 , 6.

Kaj je  , akrament shegnovanja mafhnikov
pofebej ?

Sakrament shegnovanja mafhnikov pofebej
je sakrament, kteri tihim, ki fo mafhniki po-
fvezheni, oblah do praviga telefa Jesula Kri-
Ilufa, in do njegpviga duhovniga telefa, kar fo
verni, dodeli.

F"’ zhim je oblaji pofvezhevanja mafhnikov?

Oblah pofvezhevanja mafhnikov je v’ tem,
de samorejo.

1) Kruh in vino v’ pravo telo in pravo
kri nafhiga Gofpoda Jesufa Ki-ihufa fpremenili,
in ga nebefhkimu Ozhetu ofrati.

2 ) Vernim grehe odpufhati ali sadershati,
druge f. sakramente deliti, verne vishati, uzhiti
in druge duhovne opravila opravljati. „Kterim
kote grehe odpuhili, tem fo odpufheni, kterim
jih bote sadershali, tem fo sadershani.“ Jan.
20, a3.

Kdo samore maj!mike pofvezhevaii ali she-
gnovati?

_Samo fhkofje imajo oblah mafhnike po-
hezhevali.

\

328

Kako morejo perpravljeni biti, Meri sliele
majhnikavo shegnovanje prejeti?

Morejo imeti fofebno potrebno uzhenoft,
in savcdjo fvojiga zhednolli polniga shirlenja
dobro ime per kriftjanih.

Kaj majhnikovo shegnovanje Jiori?

1) Sraven tega, de pofvezhujozho gnado
boshjo pomnoshi, dodeli tudi to pofebno gnado,
de je pofvezhen mafhnik smoshen in perpra-
ven fvojo zerkveno flushbo prav opravljati, in
f. sakramente fpodobno deliti.

2) Vtifne neisbrifljivo snamnje v' dufho
»hegnanih, ktero jih od drugih vernih raslozhi,
in Je farno sa flushbo boshjo poftavi, sato fe
shegnovanje mafhnikovo ne fme vezh ko en¬
krat prejeti.

Je sakrament majhnikoviga shegnovanje
potreben?

Slehernimu zhloveku ni potreben, sa zelo
zerkev pa je potreben.

Od sakramenta f. sakona*

Kaj je sakrament f. sakona?

Sakrament f. sakona je nerasvesljiva svesn,
s’ ktero fe neoshenjen kriftjan in neomoshena
krilljana, mosh in shena, po Jesufovi poltavi
do fmerti savesheta, sa kar jima Bog fvojo gna¬
do da, de v’ sakonfkim ftanu do fmerti v’ bo-

529

shjim llrahu shivita, in Tvoje otroke po ker-
fhanfko redita.

Kako imenuje J. Pavl ta sakrament?

s S. Pavl imenuje ta sakrament velik v’ sakra¬
ment v’ Kriftufu in v’ zerkvi, ker pomeni du¬
hovno sdrushenje KriftuTovo s’ njegovo zerkvijo.
„To je velik sakrament, jed pa rezhem, v’ Kri¬
ftufu in zerkvi.“ Efes. 5 , 3 s.

Kdo je sakon pojtavil?

Sakon je Bog she v’ sazhetku fveta para-
dishu poftavil. Bog je rekel: „Ni dobro zhlo-
veku, de bi bil lam; Itorimo njemu enako po-
mozh.“ I. Mos. 2, 18, Takrat je kvaril Bog
Evo, de je bila Adamova shena, tovarfhiza in
pomozhniza.

Koliko zhafa sakon terpi?

Sakon vedno, to je, do fmerti terpi. Je-
suf pravi: „Kar je Bog vkup fklenil, naj zhlo-
vek ne lozhi.“ Mat. 19, 6,

Saka 7' je sakon po/iavljen ?

1) De le zhlovefhki rod mnoshi in rafe.
Bog je perve Itarfhe poshegnal rekozh: „Ralite,
in pomoshite fe, in napolnite semljo. 44  Mos.
2 > 23.

2) K’ pomozhi eden drugimu.

3 ) Sa pomozb soper nezhiftoft. .S Pavl pra^
vi: ,,Soper nezhiftoft pa imaj vfak Tvojo shena j
in vTaka Tvojiga inosha.“ 1, Kor.

/j “•

550

Je sakoji potreben ?

Sakon je potreben zblovefhkimu rodu, pa
ne vfakimu zhloveku pofebej.

Kaj je boljf hi in Bogu bolj prijetno , tabo
ojiati, ali Je sarozhili?

Boljfbi in Bogu bolj prijetno je tako oka¬
ti, zhe le to is ljubesni do zhiflofli sgodi. „Ta,
kdor zhiftofl ferza ljubi, bo savoljo tvojih pri¬
jetnih shnablov kralja prijatla imel. 44  Prip. 2 2,
ix. S. Pavl pravi: „Neporozhenim in vedovam
pa rezhem: Dobro je sa-nje, zhe tako ottanejo
kakor jeli. Kdor fvojo devizo omosbi, prav flo¬
ri, in kdor je ne omosbi, boljfbi Aori.“ I.
Kor. 7, 8 — 58. Defiravno pa je boljfbi no
v’ sakon flopiti, bodo tudi sakonfki ravno tako
svelizhani, zhe fvoj ftan fveto in prav dershe.

Kaj da sakrament J', sahona?

Sakrament f. sakona pomnoshi gnado bosbjo,
in deli pofebno gnado, de 1) sakonfki fveto do
fmerti med feboj shive, in sakonfko sveflobo
dershe.

2) De savoljo Boga teshave fvojiga ftanu
voljno terpe.

3) De fvoje otroke v’ Araku boshjim sre¬
ne,  in vfe druge velike dolshnofli dopolnijo.

Kaj ho zhe zerkev od shenina in ne vejte,
preden v ’ sakon Jiopita?

1)  De ni med njima nobeniga sadershika,

351

2) De is taziga namena v’ ta Han kopita,
is kakorfhniga ga je Bog poka vil.

3) De Boga sa gnado profita, de bi mogla
v’ tem kanu prav sbiveti.

4) De fe v’ boshjim kraku in s’ zbiko ve-
kjo v’ ta kan podaka, de fe tedaj pred fpoveka,
in f. Obhajilo prejmeta. „Naj fe omoshi, s’ ko¬
mur hozhe, farno de v’ Gofpodu.“ I. Kor. 7, 3g.

5) De ka v’ kerfhanfkim nauku dobro
poduzhena, de sčpnorela po kerfhanfko sbiveti,
in fvoje otroke lepo uzliiti.

Sakaj moreta shenin in nevejta pred bliža¬
na bili, preden fe porozhila  ?

Sato,.de fe sadershki svedo, zbe fo, sato-
rej je vfak, kteri sa kak sadershek ve, dolshan
ga gofpodu fajmofhtru i’asodeti.

Kdo ima oblajt porozhevati?

Fajmofhtri imajo oblak pred dvema pri-
zbama porozhevati, ali pa drugi duhovni s’ faj-
m af h tro vim p o obl ake n j a m.

Ktere nafprolne dolshnojti imata mosh in
shena  ?

1) De mirno in po kerfhanfko med fabo
shivita.

2) De mosh fvojo sbeno kakor fvoje lakno
telo ljubi, jo shivi, varuje, in ji sgled v’ lepih
zbednokih daje, shena pa, de je moshu v’ pra-
vizhnih in fpodobnib rezbeh pokorna; in de
vde odvrazhujeta, kar je sakonfki zbikoki in
svekobi nafproti.

352

5) De fe v’ nadlogah ne sapuftita, temuzh
sveflo do fmerti vkup e j oftaneta.

Sakaj more mosh fvojo sheno ljubili?

Mosh more sheno ko fam febe ljubiti, ker
Bog tako sapove. „Moshje ljubite fvoje shene,
kakor je tudi Kriftuf zerkev ljubil in fe fam
febe sa njo dal.“ Efes. 5, 25. „Moshje ljubite
fvoje shene, in ne bodite zhmerni do njih.“
Kol. 3, ig.

Sakaj morejo shene moshem pokorne biti?

Ravno sato, ker Bog tako sapove. „Shene
naj bodo fvojim moshem pokorne, kakor Go-
fpodu, Sakaj mosh je shenina glava, kakor je
Kriftuf glava zerkve. — Kakor je pa zerkev
Kriftufu podloshna, tako naj bodo tudi shene
fvojim moshem v’ vfih rezheli.“ Efes. 5, 22
— 24 ,

Klere dolshnojii imajo sakonfki do jvojih
otrok ?

Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, de jih
po kerfhanfko rede, sa njih zhafno in vezhno
shivlenje fkerbe, in nizh ne flore, kar bi du-
fhi ali telefu njih otrok vtegnilo fhkodovati.
„Ozhetje redite fvoje otroke v’ tiku in v’ bo-
shjim flrahu . 44  Efes, 6,  4 .

Peti del.

Od kerfhanfke pravize.

Ali je k ’ svelizhanju sadojii, de krijijan le
veruje, kar je Jesuf uzhil, in kar mati ka~
loljhka zerkev verovati ukasuje?

sadofti, on more tudi is Ijubesni in po-
korfhine do Boga vfelej to flori ti, kar Bog sa-
pove, in le sato ftoriti, ker Bog sapo ve.

„Ne vfaki, kteri mi pravi: Gofpod, Go¬
fpod, pjojde v’ nebefhko kraljeftvo , ampak kte¬
ri dopolne voljo mojiga Ozheta, ki je v’ nebe¬
lih, tifli pojde v’ nebefhko kraljeftvo.“ Mat. 7,
19 —- 21.

Kaj je tedaj kerfhanfka pr aviza?

Kerfhapfka praviza, ali pravizhnoft je Im¬
el i ga fe varovati in dobro delati.

Kteri del kerfhanfke pr avize je pervi?

liudiga fe varovati.

Od greha.

Kaj je greh?

Greh je savedno in radovoljno prelomlenje
boslije sapovedi.

Koliko jo rt je greh?

Greh je dvojni, poverban , in djanfki.

Kaj je poverban greh ?

Poverban greli je tihi, bi ga je Adam v'
paradishu boril, in mi v’ Adamu, in bi ga mi
v h od njega poverbamo.

Sakaj temu grehu poverban greh pravimo?

Sato, ber ljudje, bteri od Adama pridejo,
ta greh in njegove fhtrafenge poverbajo, in tu¬
di vfe, bar hudiga is njega isvira, terpeti mo¬
rejo.

Kaj je djanfki greh?

Djanfbi greh je prelomlenje bosbje sapove¬
di, bi jo grefhnik fam radovoljno prelomi.

Kako Je djanfki greh flori?

Djanfbi greh fe bori s’ miflimi, sheljami,
befedami, delmi in s’ samudo dobrih del.

Sakaj Je pravi , de je greh savedno in rado¬
voljno prelomljenje ?

Sato, ker zhlovek ne grefhi, zhe ni p® 1 ’
savedu. in zhe v’ greh ne pervoli. — Hudobo

555

greha je v’ tem, de fe zhlovek Bog« vftauvlje,
ne mara sa boshje sapoved, hozhe le po fvoji
volji shiveti, in fe brani to itoriti, kar Bog
hozbe. Tako poftavim, majhni otrozi, ki fe
fhe ne savedo fvoje pameti, in norzi, ki fo ob
njo prifhli, ne grefhe, zhe ravno kako sapoved
prelomijo; tako tudi jetnikam ni v’ greh per-
f h te to,' ko v’ nedeljo k’ mafhi ne gredo, zhe
iti ne -fmejo in ne morejo, sato ker nimajo
prode volje.

Ali je pa odrafhen zhlovek , ki je per pa¬
meti, is govorjen , zhe ne ve, de je kaj greh?

Nevednoft, posabljivoft, smola in kaj tazi-
I ga zhloveka isgovarja, zhe ima dobro voljo
sraven, de hozhe le to Itoriti, kar Bog sapove;
ako je- pa radovoljno neveden, ni isgovorjen:
sato je

1) pred Bogam isgovorjen, kteri s’ shelj-
nim ferzam hoshjo voljo fposnati in vediti ifhe,
in sato rad boshjo befedo poflufha in moli;
tode vender v’ ponifhnolti in v’ Itrahu more
vfak shiveti, ker ne more vediti, zhe vfe to de¬
la, ali ne.

2) Kteri pa je len, nemaren, fpazheniga
ferza, in v’ greh saljubljen, nima isgovora sa
fvojo nevednoft, ker je radovoljno neveden, in
bi lahko vedil, kaj je prav, ko hi hudoben ne
bil.

Kdaj zhlovek s ’ mijlijo grefhi?

Grefhi, kadar hudobne, ali fvoji brumno-
bi nevarne rezhi premifhljuje. ,,Hudobne mifli

556

lozhijo od Boga.“ Bul<. modr. l, 3 . „Is fera
pridejo hudobne mifli.“ Mat. l 5 , 19. „Hudob-
ne mifli fo pred Gofpodam gnufcba.“ Prip,
i 5 , 16.

Kdaj fe gr efhi  s ’ sheljami , ali s ’ poshele-
njem  ?

t Se grefhi, kader zhlovek kaj prepovedani-
ga s’ pervoljenjem koriti shelji. Mat. 5 , 18.

Zhe pa zhloveku zhes njegovo voljo kaka
huda mifel v’ glavo pade, ali fe mu kaka huda
shelja v’ ferzi sbudi, in jo odganja, ker mu
je soperna, mu ni greh. t S. pifrno pravi: „0n
je v’ tem fkufhan in popolnama snajden, on
bo vezhno zhak imel, on hi bil samogel pre¬
lomiti sapovedi, in vender jih ni prelomil, hu¬
do koriti, in ni koril, Sir. 3 i, 10.

Kdaj fe s ’ hefedo grefhi?

S’ befedo fe grefhi, kadar zhlovek refnizi
ali ljubesni kaj nafprotniga, ali pa kaj takiga
govori, kar gre samolzhati. ,,Jek pa vam po¬
vem, de sa vfako prašno befedo, ki jo bodo
ljudje govorili, bodo odgovor dajali fodni dan.“
Mat. 12, 56 ,

Kdaj fe grefhi v 1  djariji?

V’ djanji fe  grefhi, kadar zhlovek kako
neperpufheno ali prepovedano delo kori. „Vf'
fe moremo pred Krikufovim fodnim kolam p°'
kasati, de vfak prejme, kakor je delal v’ fv°'
jim telefu, ali dobro, ali hudo.“ 2. Kor. 5 , 1,1

Kc

zhlov

„Tiki
ve, i
lloril,
daj v
Jak.

vilo j

Boga

gnadi

zhuti

fovra

kam

svekc

i. t. d

je vi

Bog

pove

niga;

up a n

K
liki 1

ljivi

greh

mi.

sdal,
pa \

557

Kdaj Je grejhi  j’ samado dobrih del?

S’ samudo dobrih del le grefhi, kader
zhlovek ne flori, kar mu je Bog sapovedal.
„Tifti hlapez pa, kteri voljo fvojiga Gofpoda
ve, in le ni perpravil, tudi po njegovi volj ni
ftoril, bo slo tepen.“ Luk. 12, 47 - „Kteri te¬
daj ve floriti dobro in ne flori, mu je greh,“
Jak. 4, 17.

S’ opufhenjam dobriga fe nar vezbi fhte-
vilo grehov flori, in nar manj fe na-nje mifli.
Boga ne ljubiti, va-nj  ne upati, sa prejele
gnade ga ne sahvaliti, zhes fvoje posheljenje ne
zhuti, fvojiga krisha ne s’ voljo nohti, fvojih
fovrashnikov ne ljubili, febe ne satajiti, froma-
kam ne pomagati, dolshnoft fvojiga flanu ne
svefto dopolniti, zhafa ne k’ dobrimu oberniti;
i. t. d. is vflga tega li ljudje malo flore, dehravno
je vfe greh, kar zhlovek flori takiga, ki je
Bog prepovedal, in opufti to, kar je Bog sa¬
povedal. Gofpod pravi Jesuf, je nesvefliga (le-
niga) hlapza farno sato savergel, ker je bil sa-
upan talent le sakopal, dehravno ga ni sapravil,

Kakjhen raslozhek je med grehi?

Med grehi je ta raslozhek: nekteri fo to¬
liki ali fmertni, nekteri pa majhni ali odpuft-
ljivi grehi; nekteri fo laftni, nekteri pa ptuji
grehi.

Ta raslozhek med grehi najdemo v’ f. Pif
mi. Jesuf pravi Pilatushu: „Tifti, ki me je tebi
sdal, je vezhi greh Aoril,“ Joh. 19, 11. „Kaj
pa vidifh pes dir v’ ozhefu fvojiga brata, bruna

22

558

pa, kteri v’ tvojim ozhefu tezhi, ne zhutifh.“
Luk, 6, 4i-

Kaj je fmertni greh  P

4 Smertni greh je radovoljno veliko prelonv
lenje hoshje sapovedi.

Kaj je mali ali odpajiljivi greh?

Mali ali odpufiljivi greh je malo prelomle-
nje hoshje sapovedi.

Bolj ko zhlovek hudo fposna, in bolj ra¬
dovoljno ko hudo flori, in vezhi ko je dolsh-
noft, ki jo prelomi, in vezhi ko je hudobija
volje ali ferza, is ktere greh svira, vezhi in
hujfhi je tudi greh. Nagloft, nesavednoft, smo¬
la, nesadolshena nevednoft i. t. d., smanjfhajo
hudobijo greha, torej tudi dolg in fhtrafengo:
is tega pride raslozhek med grehi, de fo ne-
kteri vezhi, in nekteri pa manjfhi grehi.

Kaj fhkodaje fmertni greh  P

^Smertni greh vfelej zbloveka na dufhi, in
vezhkrat tudi na teleti nefrezhniga flori; odvsa-
me mu duhovno shivdenje, to je gnado boshjo;
zhlovek poftane fovrashnik boshji, sgubi Boga
in nebefa, je fushen hudizha in vreden vezhni-
ga pogublenja. „Bog enako fovrashi hudobniga
in njegovo hudobi jo.‘ £  Buk. mod. 14 , 9* „0 n
bo zhes grefhnike saderge deshil, ogenj, slive-
plo in pifh bodo odlozhik njih terplenja. u
Pfalm 10, rj.  „Kdor greh flori, je is hudizha,
sakaj hudizh od sazhetka grefhi. <£  x. Jan. 3, 8,

339

Kaj naj preprizha, de Bog greh fovrashi?

4 Shtrafenge, s’ kterimi je Bog she fvet, de-
shele in ljudi pofamim savoljo greha pokoril.
( Shtrafal je Bog hudobni fvet s’ potopam ob
zhafu Noeta, mella t Sodomo in Gomoro s’ o-
gnjam, Egipt savoljo terdovratnofti kralja fkosi
Mosefa, Israelze v’ pufhavi, Adama in Evo,
kralja Savla, Davida in vezh drusih nam k’
sgledu, de bi fe uzhili greh zbertiti, in fe ga
bolj kakor ftrupene kazhe ogibati, ker ga Bog
fovrashi, in ga she na tem fvetu vezhkrat hu¬
do fhtrafuje, kako ga bo fhe le na unim fve¬
tu v’ vezhnofti fhtrafoval. Tudi v’ novim te-
Jlamentu najdemo sgled, kako Bog greh fhtra¬
fuje, nad rasdjanim meftam Jerusalem, in nad
vfim tihim, ki fo nesnane hudobije delali.

Kaj naj Jhe bolj preprizha od hudobije,
greha P

Terplenje in fmert Jesufa Krihufa, t Sina bo-
shjiga. Nad njim je Ozhe nebefhki vfe dopa-
denje imel, ker je bil farna fvetoft in nedolsh-
noft, in vender je savoljo greha, ki ga nikoli
ftoril ni, toliko terpel, fvojo fveto kri prelil,
in fvoje shivlenje dal, de je plazhal nafh dolg
pred pravizo boshjo, kteriga bi farni nikoli ne
bili mogli plazhati, in hi bili ravno sato vezh-
no pogubljeni. „0n je bil ranjen savoljo na-
fhih grehov, rastert savoljo nafhih pregreh/ 4
Isa. 53, 5.

.340

jili Je je treba fmeriniga greha varovati ?

Treba fe ga je fkerbno varovati savoljo ve¬
like fhkode, ki jo flori, ker dufho in telo vezh-
no pogubi. „Tvoja hudobija te je toshila, in
tvoje odvernenje od mene fe bo zhes te vsdig-
nilo. Vedi in vidi, kako hudo in grenko je sa
te, de fi sapuflil Gofpoda fvojiga Boga, in de
fe me ne bojifh, rezhe Gofpod, vfigamogozhni
Bog. Jerem, 2, 19. „PlazhiIo sa greh je fmertV
Rim. 6, 20. „Po tem, kadar posheljenje fpozh-
ne, rodi greh, greh pa, kadar je florjen, rodi
fmert.“ Jak.' 1, 10.

Sakaj Je je treba tudi malih grehov varo¬
vali.?

1) Sato, ker fe tudi s’ malim greham Bog
rasshali.

2) Ker Bog tudi male grehe fhtrafuje.
„Nizh omadeshevaniga ne pojde v’ nebefa.“
t Skriv. ras. 21, 27.

3) Ker moremo perpravljeni biti rajfhi vfe
preterpeti, kakor Boga tudi s’ nar manjfhim
greham rasshaliti.

4) Ker mali grehi, defrravno pofvezhujo-
zhe gnade boshje ne odvsamejo, vender flore,
de zhlovek drugih pofebnih gnad boshjih ne
sadobi, nagnenje k’ hudimu pa rafe, in takiga
grefhnika po zhafu v’ vezhi grehe sapelje.
„Kdor maliga ne zhifla, bo po zhafu padel."
4 Sir. 19, 1.

,,Kteri je svefl v’ nar manjfhim, ho tuih
svefl v’ vezhim, in kleri je v’ majhnim krivi-
zhen, je tudi v’vezhim krivizhen.“ laik. 16,10.

341

ylli Bog Jhtrafuje grejhnika she na tern
fvet po šajlashenji?

Ne vfelej, fhtrafal ga ho pa v’ vezhnofti
po saflushenji, ker je pravizhen. V’ perglihi
od hogatiga mosha in tirotniga in bolniga La-
zara vidimo, de hogatimu je na telefu prav
dobro bilo, dufha njegova pa je bila nefrezhna,
in bo je umeri je bila v’ pekel pokopana. Na-
fprot fe je brumnimu Lazaru tukej sa telefen
shivesh prav hudo godilo, sraven je pa fhe bo¬
lan bil; ali njegova dufha je bila Logu ljuba,
torej frezhna, in ko je umeri, fo je angeli v’
nebefa nefli. Luk. 16.

Grefhnik je pa na dufhi tudi v’ tem slhv-
lenji nefrezhen, ker nima gnade bosbje, bres
ktere ne more nizh vezbniga shivlenja vredniga
koriti; vek ga peahe, vezhkrat zlo oterpne, zhe
dalej v’ vezlii grebe pada, posabi Boga, in ne-
Irezhno umerje.

Vezhkrat je pa tudi fkosi hude naftopke
grehove na telefu nefrezhen, poftavim: sgubi
sdravje, ti perkrajfha shivlenje, obosha, nadlo¬
go in pomankanje terpi, zbali sgubi, je safra-
niovan, preganjan, fovrashen i. t. d.

„Kdor bozhe shivlenje vefelo imeti, in do¬
bre dni viditi, naj dershi fvoj jesik od hudiga,
in njegovi shnabli naj ne govore golufije. ISaj
fe varuje hudiga, in dobro naj dela, naj miru
ifhe, in fe njega dershi, sakaj ozhi Gofpodove
fo obernjene na pravi zime.i.  l’ot. 3 , 10—12.

542

Kaj fo lajini grehi?

Latini grehi fo tifti, ki jih zhlovek fam

flori.

Kaj Jo pluji grehi?

Pluji grehi fo tifti, kterih fizer farni ne
ftorimo, kterih pa fmo vender krivi, zhe dru¬
ge napeljemo, de jih ftore, ali zhe jih ne od-
vernemo, ko fmo dolshni in tudi v’ ftanu jih
odverniti.

Kolikeri fo djanfki grehi?

Djanfki grehi fo ti:

1) t Sedem poglavitnih grehov.

2) 4 Sheft grehov v’ fvetiga Duha.

3 ) t Shtiri v’ nebo vpijozhi grehi.

4 ) Devet ptujih grehov.

Od fedmih poglavitnih grehov.

zhlovi
tudi s

Je

(

ftanov
sadnj'
pokri
ali n
pervi

Ki

fehe,
hvala
niga,
poko
je fl<
zhi,

Kteri fo poglavitni grehi?

Poglavitni grehi fo: l) napuh, 2) lakom-

noft, 3) nezhiftoft, 4) nevofhljivoft, 5 ) shertje
ali famogollnoft, 6) jesa, 7) lenoba.

Sak a j fe tem greham poglavitni pravi?

Sato, ker fe is vfakiga njih veliko drugih
isvira.

Kaj je napuh?

Napuh je nesmirna ljubesen famiga fehe?
posheljenjc fvoje laftne vifokofti, klera flori, de

„Bo<

„Go!

i 5 ,

nish

ftoji

pifn

Bog

zhii:

nii

10,

13 ,

zhlovek fam febe bolj kakor druge zhifla, in
tudi sheli bolj kakor drugi zhiflan biti.

Je greh napuha pogojto med ljudmi?

Greh napuha je pogofto med ljudmi vfih
ftanov, she per otroku fe kashe, in ftariga na
sadnje ne sapufli, vtika fe  med dobre dela, in
pokriva fe s’ unanjo ponishnoftjo. Prevsetnoft
ali napuli je bil greh savershenih angelov in
pervih ftarifhev.

Kaj pride is napuha?

Is napuha pride nesmerna ljubesen famiga
febe, lakomnoft zhafti in hvale, bahanje, laftna
hvala, sanizhovanje Boga, vere, zerkve in blish-
niga, rasboj, prepir in kreg, terdovratnoft, ne-
pokorfhina, hinavfhina in krivoverftvo. „Napuh
je fleherniga greha sazhetek: kdor v’ njem te-

zhi, bo s’ kletvo napolnjen. 44  t Sir. 10, i 5 .

,Shlrafaje Bog prevsetnoft?

Bog fhtrafuje prevsetnoft, ker jo fovrashi.
»B°g in ljudje napuh fovrashi jo. -4  .Sir. 10, 7.
»Gofpod bo prevsetnih hifho poderel. 44  Prip.
i 5 , 26. „Kdor bo fam febe povifheval, bo po-
nishan. 44  Mat, 23 , 12. „Bog prevsetnim soper
hoji, ponishnim pa da gnado. 44  Jak. 4 ? 6. C S.
pifmo nam vezli takih sgledov pokashe. kako
Bog prevsetniga fhtrafuje. Farao je v’ rude-
zhim morji utonil. 2. Mos. 5 , 2. Kore s’ fvoji-
mi tovarfhi je bil v’ semljo pogresnjen. 4 - Mos,
io, 3 i. Holofernu je bila glava odfekana. Judit.

10. Amon je bil obefhen. Eller. 7, 10.

344

Kralja Anlioha fo shiviga zhervi jedli. 2. Mak
g, 5 . Farisej je bil savershen. Luk. 18, 14.

Kaj je lakomnoji?

Lakomnok je napazhna shelja po dnarjih
in po blagu. „Nizh ni hudobnifhiga, kakor 0-
hernik. JNizh ni kervizhnifbiga, kakor denar
ljubiti, sakaj tak zhlovek ima tudi dufho na
prodaj. 44  4 Sir. 10, 9 — 10.

-Kli Ji ne fme zidov ek zhafniga blaga per-
dobitip

Pofhteno, po pravizi in ljudem bres fhko-
de li ga fme perdobiti, de bi s’ njem vezh do-
briga korih „Dobro je premoshenje,, v’ zhigar
veki ni greha.“ 4 Sir, x 3 , 3 o,

Kdaj zhlovek nesmerna ljubi zhafno blago?

Takrat, kader ljubi blago savoljo blaga, ia
ima ferze vfe v’ blago samaknjeno: ,,Ako vam
bogakvo rafe, nikar lerza na-nj ne obefite.“
Pfalm 61,  xi. Bogatim tega fveta sapove h Pavl,
de ne fmejo vifokih mifel biti, tudi ne upanja
kaviti na minljivo bogakvo, ampak na shiviga
Boga, ki nam daja vfiga obilno k’ vshivanju.
x. Tim. 6,  17,

Kako fe Jposna, de je ferze na blago nci-
vesano P

1) Zhe je neumno vefel v’ frezhi, in pre-
vezh shaloken v’ nefrezhi.

2) Zhe mermra zbes fvoj reven kan.

545

3)  Zhe varuje blaga s’ ftraham in nepo-
kojnoftjo.

4) Zhe sheli krivizhno obogatiti.

5) Zhe je nevofhljiv tiftim, ki obilno imajo.

6) Zhe od obilnofti fvojiga blaga ubogim
ne deli.

Kako Je Jposna ferze , de ni lakomno ?

1) Zhe ne sheli obilnofti blaga, in Tvoje
ubofhtvo voljno terpi.

2 ) Zhe s’ hvaleshnim Terzam ushiva, kar
mu je Bog dal, in od Tvoje obilnofti Tromakam
rad podeli.

3) Zhe ni nesmerno vefel v’ Trezhi, in
kres mere shaloften v’ n e Trezhi; zhe je perprav-
ljen tudi vTe dati, in sgubili, ako je volja
boshja, kakor je bil Job v’ vlili nadlogah s’
Tvojim Bogam Tklenjen rekozh: Bog je dal,
Bog je vsel, hvaljeno bodi njegovo ime. Job.
h 21.

4) Zhe je zlilovek raj ubog, kakor de bi
nar manji krivizo ftoril, ker ve, de blago vliga
Tveta mu nizh ne pomaga, zhe na duThi Thko-
tlo terpi, in de od lega blaga ravno tako ne
Bo nizh is Tveta neTel, kakor ni nizh na Tvct
perneTel.

Kieri grehi isvira/o is lakomnofii?-

Is lakomnofti isvira nepokoj, jesa, svijazhe,
golufije, krivize, isdajanje, krive p er fr ge ■,  neu-
Tmiljeno in k’ boshjim rezhem neohzhulljivo

346

ferze. ,,Lakomnob je korenina vfiga hudi ga."
1. Tim. 6, io.

Shaloben sgled lakomnobi je Judesh, ki je
Jesufa prodal.

Kaj naj krijtjan Jtori, de je bo pred la-
komnojtjo obvaroval?

1) Naj denar sa pomozh fposna, s’ kterira

samore veliko dobriga sa nebefa boriti, in mi-
Tli naj na Jesufove befede, ker pravi: „Losbej

je, de kamela fkosi uho fhivanke gre, kakor
de bogat C lakomni bogatin ) v’ boshje kraljeftvo
gre.“ Mat. 19, 24.

2) Naj Boga sa gnado profi, -de fe bo s’
njo pred lakomnobjo obvarovati samogel.

Kako Je zhlovek greha nezhijtojti krivico.
Jtori?

S’ radovoljnimi, nezhibimi miflimi in she-
ljami, s’ nezhibim govorjenjam, norzbijami m
pefmi, in nefpodobnim in neframnim djanjeni-

Kaj isvira is nezhijtojti?

Is nezbibobi isvira oflepljenje pameti, od¬
pad od vere, filne shelje po zhafnim shivlenji*
posabljenje Boga, fmerti in prihodne fodbe,
terpnob volje, zagovitnob, in na sadnje pogu-
bljenje.

Kaj je zhloveku Jtorili, de Je bo nezhifiofu
varoval?

1) More Boga sa gnado profiti. „0  Bog?
bvari v’ meni zhibo ferze,“ Pfalm 5 o, 12. „Go-

547

fpod ti Ozhe in Bog mojiga shivlenja — vfe
hude shelje od mene odverni. Odvsemi meni
poshrefhne shelje, in naj fe me ne poloti ne-
zhifto posheljenje, ne isdaj me neframnimu in
rasusdanimu ferzu. ££  t Sir. 2 3, 4 — 6 .

2)  t Se more hude perloshnofti fkerbno ogi¬
bali. „Bejshi pred hudobnimi, de ne dohifh
perloshnofti fvojo dufho pohujfhati.“ Prip. 22,
2.5. O Gofpod! ti vefh, de nifim nikoli med
take fhla, kteri li nefpodobno kratek zhaf dela¬
jo, in s’ takmi, kteri fo neframniga shivlenja,
fe nifim pezhala, C govori zhijta JSara').  Tob.
3 , 16 — 17.

3) s Se more lenobe varovati, in delaven
biti. „Sazhetik hudobije t Sodomfke je bilo shiv-
lenje bres dela, ££  Ezeh. 16 , 4 1 *

4) More smeren v’ jedi in pijazhi biti, in
fvoje pozhutke satajevati. ,,Kteri fo Kriftufovi ,
fo fvoje mefo krishali s’ grehi in sheljami vred. ££
Gal. 5- 24 . „Shivlenje bres dela in kruha fi-

je bil sazhetek hudobije 4 Sodome. ££  Ezeb,

i6 j  49.

5) More framoshljiv pred Bogam in ljud¬
mi biti, fvoje telo v’ zhafti imeti, fofebno v’
pvizho nedolshnih otrok in tudi vfakiga zhlove-
ka. „Vfaki smed vaf naj ohrani fvoje telo v’
fvetofti in zhafti. <£  1 . Tef. 4? 4*

6) Vezhkrat in pogodim k’ fpovedi in k’
^ Obhajilu hodili, de bo gnada boshja v’ njem
Povikfhana, in de fe bo loshej soper ta greh
''ojfkoval.

548

7) Vfaki dan in pofebno ob zhafi fkufh-
njav na fmert in prihodno fodbo mifliti.

8) More Jesufovo terplenje vezhkrat pre-
mifhljevati.

Kdaj je zhlovek nevofhljiv?

Nevofhljiv je zhlovek, kadar je shalollen,
ko fe blishnimu dobro godi, kakor de bi bila
to njegova fhkoda, in sheli, de bi on lam
dobro imel, ne pa njegovi blishni.

Kc

ljenjf
pijaz!
vam
mi p
Kri Ih
Kog

Ki

Je nevofhljiv o Ji velik greh  ?

Nevofhljivoft je velik greh, sato:

1) Ker je ljubesni blishniga nafproti.

2) Ker je hudizliov greh. „Skosi hudizhe-
vo nevofhljivoft je fmert na fvet prifhla.“ i-
Buk. mod. 2, 24.

3 ) Ker is nje veliko drugih grehov is vira,
in nevofhljivi nebefhkiga kraljeltva ne bo ik>-
fegel.

nenji

sakaj

de f
nobe
jedil,

mosl

pom

Kaj hudiga pride is nevojhljivoJii ?

Is nevofhljivofti pride obleganje, krivo ok-
dolsbenje, opravljanje, kriva fodba, in fovrafli-
tvo blishniga, vefelje, kadar fe mu hudo, i' 1
shaloll, kadar fe mu dobro sgodi, Is nevofhlji-
vofli fo Egiptovfkiga Joshefa bratje prodali.
Nevofhljivofl: je Daniela v’ jamo levov perpra-
vila, in is nevofhljivofti fo Judje Jesufa kri-
shali.

di,

Jt

kral

dim

sbre

Iran

m,

549

Kaj je sherlje in Jamogoltnoji?

Shertje in famogoltnoft je napzhino poshe-
ljenje jedi in pijazhe, ali nesmernoft v’ jedi in
pijazhi. „Sakaj veliko je takih, od kterih fim
vam she vezhkrat povedal, sdaj pa tudi s’ folsa-
mi povem, de shive, kakor fovrashniki krisha
Ilriftufoviga, kterih konz je pogublenje, kterih
Bog njih trebuh.“ Filip. 3, 18 — ig.

Kdaj Je zhlovek iiga greha kriviga Jiori?

1) Kadar vezh je, kakor je treba k’ ohra-
nenju shivlenja. „Gorje vam. ki fte naliteni,
sakaj vi bote lazhni.“ Luk. 6, 2 5.

2) Kadar je s’ prevelikim sheljami in sato,
de fvojimu poshelenju ftreshe. ,,Ne bodi per
nobeni jedi famogolten, in ne posheli viakiga
jedila.“ 4 Sir. 37, 3z.

3) Kadar fe v’ pojedinah in pijazhah pre-
moshenje sapravlja. „Kdor pojedne ljubi, bo v’
pomankanju.“ Prip. 21, 17.

4) Kadar je zhlovek sdravju fhkodljive je¬
di, salo ker fe njegovimu poshelenju perleshejo.

Je pijano Ji greh?

Pijanofi: je velik greh, ker pijanzi ne bodo
kraljeftva boshjiga dofegli. 1. Kor. 6, 10. „Ho-
dimo pofhteno, kakor po dnevi: ne v’ po-

sbrefhnofti in pijanofti, ne v’ nezhiftolli in ne-
hamnofti, ne v’ kregu in nevofhlivofti.“ Pum.
l 3» i3.

350

Kaj pride is shertja in farnogoltnofti?

Is shertja in famogoltnofti pride ofleplje-
nje uma, neperpravnoft k’ hoshjim rezhem, sa-
muda dolshnoft fvojiga Itanu, neframnofl: v’ go¬
vorjenji, nezhiftoft, kreg, kletva, ubijanje, u-
boshtvo, bolesen, perkrajfhanje shivljenja in
sgodna -  fmert.

Kaj je jesa ?

Jesa je mozhno rasferdenje ferza, in shelje
fe mafhevati.

Je vfaka jesa greh ?

Ni vfaka jesa greh, pravizhna jesa je per-
pufhena, ker f. pifmo pravi: „Jesile fe, in

nikar ne grefhite.“ Pfalm. 4 , 5 .

Kdaj ni jesa pregrefhna?

Jesa ni pregrefhna, kader pride is pravizh-
niga urshaha, is gorezhnofti sa boshjo zbali: in
svelizhanje blisliniga, in is shalolli nad krivizO'
Taka jesa, zhe le ni nesmerna, in drugim k’
pohujfhanju, je pravizhna, ker isvira is Ijubes-
ni boshje in blishniga. Mojsef je imel tako je-
so, kader je is gore prifhel, je vidil Israelze
okrog slatiga teleta plefati, in od velikiga ferda
nad to hudobijo, je ob tla sagnal in rasbil ta¬
ble; na kterib je bila boshja poftava sapifana.
z. Mos. 32 . Tako jeso je imel David, kader
je pergliho od ovze flifhal. 2. Kralj. 12, 5 .
Jesuf, kadar je kupze in prodajavze is tempel-
na isgnal. Jan. 2, 14. Mat. 21, 12. Tako jeso
imata ozbe ali mati nad nerodnoitjo fvojih otrok,

duhov
nih 01
pokori

Ko,

L

fovraf
de, o

„Vfa

prekli
bijo.“
vlak,
di, b

bratu
bo pa
ognju

Ka
dah  j

]

persa
fe je
na: ]

ahe j

sopet
pravi
di p
brovi

njim

551

duhovni pallir nad rasusdanjem fvojih nepokor¬
nih ovaz, gofpodar ali gofpodinja nad Trojo ne¬
pokorno drushino i. t. d.

Kaj isvira is pregrefhne jese?

Is pregrefhne jese isvira nejevolja, kreg,
fovrafhtvo, smerjanje, kletva, mafhevanja, prav¬
de, omota pameti, poboj in v’ zhalih morija.
„VTa grenkob in jesa, in Terd, in vpitje, in
preklinvanje naj bo dalezh od vaf s’ vTo hudo-'
bijo.“ Efes. 4, 3i. ,;Jeft pa vam povem, de
vfak, kteri Te nad Tvojim bratam po krivim fer-
di, bo fodbi podvershen. Kdor bo pa fvojimu
bratu rekel raka, bo sboru podvershen. Kdor
bo pa rekel norz, bo podvershen peklenfkimu
ognju. Mat. 5, 22 .

Kako fe gre krijijamt per pravizhnih prav¬
dah sadershati?

Kriftjan naj Te tudi pravizhne pravde s’
persadevanjem ogible, kolikor je mogozhe; zhe
fe je pa nikakor ne more ogniti, naj rav¬
na: i) s’ Tvojim neprijatlam po ljubesni.

2 ) Naj konzha pravdo hitreji ko more,
z ke prav kaj Thkode terpi.

3) Naj bo po dokonzhani pravdi s’ Tvojim
sopernikam dobrovoljen. „Kdor hozbe tebe v’
pravdo Tpraviti, in tvojo Tuknjo vseti, temu tu¬
di plajTh pufti.“ Mat. 5, 4o. Bodi hitro do-
brovoljen pruti Tvojimu soperniku, dokler fi  s’
n jim na poti,“ Mat. 5, 20 .

llavil

352

Kdaj je zhlovek lenobe kriv?

Lenobe je zhlovek takrat kriv, kadar ne¬
rad in s’ nejevoljo kori, kar je k’ boshji zha-
ki in k’ svelizhanju njegove dufhe potrebniga,
..Preklet, kdor Gofpodovo delo nesveflo dela.“
Jer. 48, 10. „Delaj po mozhi, karkoli tvoja

roka koriti saniore, sakaj v’ grobi, kamor hi-
tifh, ni dela, ni rasuma, ne modroki, ne sna-
nja.“ Prid. 9, 10.

Kako fe bo godilo zhlovektt, kteri je sa bosh-
jo zhaji in sa svelizhanje dojke sanikern in
len ?

Tako fe mu bo godilo, kakor figoviniu
drevefu, ki ga je Krikuf preklel. Mat. 21, 19,
Kakor hlapzu, ki je fvoj talent sakopal, in kte-
riga je njegov gofpod v’ unajno temo vrezi«
sapovedal. Mat. 26,  3 o.

Kaj pride is lenobe?

Sanikernok v’ flushbi boshji, samuda v’
sadoblenji gnade boshje in potrebnih pomozh
vezhno svelizhanje dofezhi, shalok, klavernoft,
odlafhanje fpreobernenja in pokore, nefpokor-
nok in sadnizh obupanje nad fvojim svelizha-
njem.

Od fheftih grehov v’ fvetiga Duha*

Kteri fo grehi v 1  fvetiga Duha?

Ti le: 1) predersno v’ hoshjo milok gi' e '

fhiti.

2) "V’ hoshjo milok obupati.

hoslij

vim

Ki

bo z
ba n
fedo
pufh
mu :
prihc

Ki

fe fc
dobn
meto

Sa
teshi,
ne v

bosb
bonz
de b

riti,

353

5)  t Sposnani kerfhanfki refnizi fe soper-
kavili.

4> t Svojimu bratu ali blishnimu savoljo
boshje gnade nevofhljiv biti.

5) Proti dobrimu k’ svelizhanju pomaglji-
viin opominvanju oterpnjeno ferze imeti,

6) V’  nepokori terdovi’atno okati,

Kaj pravi Jesnf od grehov v' J'. Duha  ?

Jesuf pravi: ,,Vfaki greh in preklinvanje
bo zhloveku odpufheno, ampak preklinvanje Du-
ba ne bo odpufheno. In kdorkoli bo kako be-
fedo rekel soper t Sinu zblovekoviga, mu bo od-
pufbeno, kdor bo pa govoril soper f. Duha,
mu ne bo odpufheno, ne na tem fvetu, ne v’
prihodnim. ££  Mat. 12 , 3i — 32.

Kaj fe pravi, v' f. Duhu grefhiii?

c Se pravi, dobroto in gnado boshjo, ktera
le fofebno perlakuje f. Duhu, od kteriga vfe
dobro v’ naf isvira, s’ oterpnjeno hudobijo sa-
metovati in sanizhevati. !

Sakaj fe rezhe, de grehi v ’ f Duha bodo
teshko odpufheni, ali pa fhe zelo ne K ier&f,
r ‘e  o’ unim shivlenji?

Sato, ker tak grefhnik vezhi del gnado
boshjo in vfo pomozh sa fvoje svelizhanje do
Imnza shivlenja is hudobije sametuje, bres gna¬
de boshje pa fe ne more poboljfhati in fpoko-
>'iti, i n  ravno sato ne v’ nebefa priti.

23

554

Kdaj grefhnik predersno v' boshjo miloft
grejhi ?

Kadar greh na greh naklada, in ii mifli,
Bog je ufmiljen, nobeniga ne savershe, nebela
je sa naf kvaril: Kriftuf je sa grefhnike umeri;
po Tvoji nefkonzhni milofti mi bo sbe odpufl.il,
in po Tvoji volji napazhno shivi, takrat pre¬
dersno na boshjo miloft greThi. t S. Duh pa pra¬
vi : „Ne rezi: GreThil Tim, in kaj shaliga fe
mi je sgodilo. Sakaj NarvikThi je j\oterpeshljiv
maTbevaviz. In ne rezi: UTmilenje boshje je
veliko, Bog Te bo uTmilil nad obilnokjo mojih
grehov, sakaj njega Terd Te tako hitro perbli-
sha, kakor uTmilenje, in v’ greThnike Te njego¬
vi Terd osera.“ 4 Sir. 5, 4 — 7. ,,Ali sanizhujeTh
bogakvo njegove dobrote in poterpeshljivoki in
sanaThanja? Ne veTh, de te boslrja dobrota k’
pokori napeljuje<“ Rim. 2, 3.

Kaj je na boshjo miloji obupati?

Na boshjo miloft: obupati je upanje sgubili
nad odpuThanjem grehov, in nad persadeva-
njem v’ nebeTa priti. Kriva Tla bila tega greha
Kajn in Judesh.

Kdaj je fploh zhlovek tega greha kriv ?

Kriv ga je: l) zhe sgubi vTo TerzhnoTt sa
nebeTa Tkerbeti, kadar le veliko Tlitevilo Tvojih
Tmertnih grehov premiThljuje in rezlie: Moj 1
grehi To preveliki, in prevezh jih je, de bi 1111
jih Bog odpuftil. jeli morem pogubljen biti.

2) Zhe zhlovek fizer Tposna Tvoj pregreTh'
ni kan, pa rniTli, de je preTlab pravo pokoro

oaa

ftoriti, s’ ftraham smifli na fvojo she vkorcni-
njeno pregrefhno navado, in pravi, ne morem
jo premagati, Bog mi ne da gnade, in tako o-
ftane v’ Tvojih grehih.

Kaj more grefhnik Jioriti, kadar fr,oje gre¬
he fposna in obshaljuje , de ne obupa ?

1) More premiflid, de boshja miloft je ne-
smerna, in terplenje Jesufa Kriftufa je nc-
fkonzhne žene, sato fme tudi in more terdno
upati, de mu bo Bog vfe grehe odpuftil, ako
fe poboljfha. „Gofpod zhaka, de Te bo vaf u-
fmilil, in bo povikfhan skosi to, ker bo vam
odpuftil.“ Isa. 3o, 18. ,,Režite bojezhim: Bodi¬
te ferzhni, nikar fe ne bojite: Tam Bog bo pri-
fhel, in vaf refhil.“ Isa. 35. 4< „Tam, kjer je
greh obilen, je gnada fhe obilnifhi poftala.“
Rim. 5, 20.

2) More mifliti, de Bog nozbe fmerli ( po-
gubljenja ) grefhnika, ampak de fe fpreoberne
is shivi, torej mu bo tudi gnado dal fe fpreo-
kerniti, zbe bo ponishno in saupljivo sa-njo
profil. „Zhe bo hudobni pokoro ftoril, tudi vfih
Hudobij ne bom vezh fpomnil; kakor refnizhno
shivim: jeft nozhem fmerti grefhnika, ampak
de fe fpreoberne in shivi.“ Ezeh. 18, 21, 22.

3) More premifhljevati, de Jesuf c Sin bo-
sRji ni na fvet prifhel, de bi fvet fodil, ampak
de bi ga svelizhal. Jan. 3, 17.

4) Ob zhafu fkufhnjav in v’ shalofti fe mo-
r e tolashiti s’ tem, de mifli, kako ljubesnivo in
'omiljeno je Jesuf s’ sgrevanimi grefhniki ravnal.

25  #

356

Petra je milo pogledal, Iti ga je salajil, in
nikoli mu tega greha ni ozhital. Tako priasno
je tudi Magdaleno fprejel, in de jo je v’ upa¬
nji odpuflianja grehov poterdil, fe ji je na per-
vo, in potlej Petru po fvojim od fmerti vftaje-
nju perkasal. Sgrevano prefhefhtnizo vprafha:
Shena, te ni nobeden obfodil ? Odgovorila je:
Gofpod, nobeden. In Jesuf ji rezhe: Tudi jeli

te ne bom obfodil, pojdi, iu sanaprej vezh ne
grefhi. Jan. 8, 10. Tako tudi rasbojnika na kri¬
ški uflifhi sadnje uro, in mu rezhe: Danf bofh
s’ mano v’ paradishu. Luk. 2 3 , 43 ,

Kdaj Je zhlovek Jposnani kerfhanjki rejni-
zi soper Jtavi?

Zhe posna in ve refnizo katolfhke vere, pa
is hudobije drugazhi veruje, govori in uzhi,
kakor je Bog rasodel, in katolfhka zerkev vero¬
vati sapove. Taki fo bili fariseji, faduzeji in
vezh drusih ob Jesufovim zhafu: torej jim je
f. t Shtefan rekel: Vi tredovratni in neobresani

na ferzih in ufhelih fe vedno Jvetimu Duhu so¬
per flavite, kakor vafhi ozhetje, tako tudi vi.
Apoft. djaj. 7, 5 i. In f. Pavl fe je jesil nad E-
limam, ki je hotel deshelniga oblaftnika od ve¬
re odverniti, in mu je rekel: O polen vfih svi-
jazli in vfe hudobije, fin hudizhov, fovrashnik
vfe pravise, ne jenjafh prave poti Gofpodove
prevrazhati. Djan. apoft. i 3 , 10.

Od kod isvira ia greh P

Ta greh isvira vezhi del is prejfhniga pre-
grefhniga shivlenja, ker tak zhlovek vezh temo

kako

sato

nifo

( Sofe

nik

zi so

kar

Kc

nevo

ker i
fi s’
li fe
Tak
Kajn

Ki
mag i

im

nova:
fenge
niu j
fenge

Ki

kar
de h
pcrsn
grehi

557

kakor luzh ljubi, sakaj njegove dela fo hude,
salo luzh fovrashi, in ne pride na fvetlobo, de
nifo njegove dela fvarjene. Jan, 3 , 19 — 20.
t Soleben isvirk tega greha je nezhiltoft; nezhili-
nik hozhe famopafhno shiveti, salo fe pa refni-
zi soper kavi. „Shivinfki zlilovek ne ume tega,
kar je boshjiga Duhaj 4  x. Kor. 2, 14.

Kdo je jvojirnu brala savoljo boshje gnade
nevojhljiv ?

Kdor je shaloften in savidi fvojiga blishniga,
ker fkosi gnado fvetiga Duha brumno shivi, in
li s’ dobrimi deli nebela flushi: in zhe ne ske¬
li fe poboljfhati, ampak ga smoliti in sapeljati.
Tak nevofhljiviz je hudizh, tak je bil ludi
Kajn do fvojiga brata Abelna.

Kdo ima proti dobrima k' svelizhanju po-
magajozhimu opomirivanju olrepnjeno jerze ?

Pruti dobrimu k’ svelizhanju pomagajo-
zbimo opominovanju ima olerpnjeno ferze, kdor
v’ pregrehah smiram o liane, vfe dobro opomi-
novanje in fvarjenje sametuje, in zlo sa fhlra-
fenge ne mara. Farao ni maral sa Mojsefa, ki.
mu je pravil, kaj Bog hozhe, in tudi sa fhtra-
fenge ne.

Kdo v' nepokori terdovralno ojiane?

Kdor ve, de je grefhnik, in ve, de vfe,
kar je Bog po Jesufu ftoril, je le sato ftoril,
de bi zhlovek svelizhan biti samogel, pa li ne
persadeva fe pobolfhati, temuzh oterpnjcn v'
grehih shivi.

558

Taki grefhniki fo bili Kajn, Farao, t Savl,
Antioh, Judesh isdajavez in vezh tazih, ki fo
pregrefhno shiveli in nefrezhno umerli. „Ifhite
Gofpoda, dokler fe da najditi, klizhite ga, do¬
kler je bliso. Naj sapufti hudobni fvojo pot,
in kervizhni fvoje mifli, naj fe k’ Gofpodu
verne, in on fe ga bo ufmilil, in k’ nafhimti
Bogu, sakaj per njem je veliko odpufhanja.“
Isa. 55, 6.

Od v’ nebo vpijozhih grehov.

Kteri Jo v ’ nebo vpijozhi grehi?

1) Radovoljno ubivanje , ali poboj.

2 ) Mutafti ali fodomfki greh.

3) Satiranje ubogih vdov in firot ali sapu-
fhenih otrok.

4) Delavzam in najemnikam saflushek sa-
dershevati ali pertergovati.

Kdaj je zhlovek radovoljniga ubivanja kriv  ?

Radovoljniga ubivanja je zhlovek kriv, ka¬
dar s’ premiflikam, radovoljno in bres pravil¬
ne oblaki fvojiga blishniga umori ali fam ak
pa fkosi druge. Tako je umoril Kajn Abel n a >
David Urijeta. 2 . Kralj, i3. Jesabel Nabota, 3.
Ki-alj 21 . Judje Kriftufa.

Sakaj fe dragima v’’ nebo vpijozhimu grehn
mutajti ali Jodomfki pravi?

Salo, ker je tako grosen in Bogu tolik 0
sopern, dc fe od njega fhe govoriti ne fmej

559

fodomfki pa salo, ker fo ga 4 Sodomljani doper-
nafhali, ktere je pa Bog savoljo tega flrafhni-
ga greha tudi s’ ognjem is nebef fhtrafal. 1,
Mos, ig, 24*

Kdo je ireljiga v' nebo vpijozhiga greha
kriv P

1) Kdor uboge satira. ,,Ne flori file tibo-

gimu sato, ker je ubog: tudi ne saliraj med

vratmi fodne hifbe potrebniga. Sakaj Gofpod
1)0 njegovo rezil fodil, in bo tike Kifkal, kteri
fo njega ftifkali. £t  Prip. 22, 22 — 23 . ,,Profh-
nja ubogiga bo is njegovih uft do Boga prifhla,
in hitro fe mu bo praviza sgodila. 4 Sir. 21, 6.

2) Kdor vdove in sapufhene otroke, kakor
fi bodi, satira. Vdovam in liro tam ne delajte
fbkode. Ako jih fhkodjete, bodo k’ meni vpili,
in jeli bom njih vpitje uflifhal, in moj ferd
fe bo ushgal. 2, Mos. 22 — 22. Kaj vdovine
folse ne tezhejo po njenih lizib, in njeno vpi¬
tje zhes tega, kteri jih flifka? Ali is njenih liz
gredo gori v’ nebefa. 4 Sir. 35 , 18 — 19.

Kdo je zhelerliga v ’ nebo vpijozhiga greha
kriv P

Kdor delovzam, najemnikom ali poflam
saflushek uterga, ali pa od dne, do dne pla¬
giati odklada. „Glejte plazhilo od vaf utergano
delavzam, kteri fo vafhe polje poslieli, vpije,
lr * njih vpitje je do ufhef Gofpoda 4 Sabaot,
prifldo.“ Jak. 5 , 4 - 5 >Ne sadersbuj saflusheniga
plazbila fvojimu potrebnlmu ubogimu bratu, sa¬
ka j on jc uboshen, in fe is tega sbivi, de ne

360

♦

bo saper tebe k’ Gofpodu klizal, in de ne bo
tebi v’ greh perpifano.“ 5. Mos. 24, 14 — i5,

Sakaj fe tem greham v' nebo vpijozhi pravi’

1) Sato, ker je v’ f. pifmu od ufaziga
pofebej rezheno, de v’ nebo po fhtrafenge vpi¬
jejo.

2) Ker boshjo pravizo \  fofebno k’ fhtrafo-
vanju lilijo,

Od ptujih grehov.

Kteri Jo ptaji grehi?

1) V’ greh fvetovati.— Kdor v’ kako delo
fvetuje, ki je soper ljubesen do Boga ali do
blishniga, in zhe je korjeno, je kriv lega gre¬
ha. Kajfesh je fvetoval v’ Jesufovo fmert. He¬
rodi ja je Tvoji hzheri fvetovala, de naj li is voli
Janesovo glavo,

2) Drugim grefhili velevati, — Kdor oblaft
ima sapovedovati, in sapove Tvojim podloshnim
kako pregrefhno rezh koriti, je tega greba kriv.
David je sapovedal Joabu, de naj pokavi Uri je la
predej, kjer je boj nar hujfhi, in naj ga po-
pufti, de ga fovrashniki ubijejo, in de umer-
je, 2. Kralj n, i5,

3) V’ greh pervoliti. — Kdor greh ravno
tako hozhe ko drugi, v’ hudobne naklepe dru-
sih pervoli, ali v’ karkoli fi bodi, ki je soper
boshjo sapoved ali soper dobro vek, je vfiga
hudiga deleslien, kar fe je sgodilo, s’ njimi

5 GJL

vred, ki fo Aorili. Pilatush je v’ Jesufovo fmert
pervolil. t S. Pavl pifhe, de ne farno kteri hudo
delajo, fo fmerli vredni, ampak tudi, kteri hu¬
dobnim pervoljo. Rim. 1, 29 — 52 .

4 ) Druge v’ greh napeljati. — Kdor druge
fpodbada hodi 11 s’ hefedo, s’ djanjem ali s’
sapeljivim sunanjim obnafhanjam, de fe bosh-
jimu imenu nezhafti godi, k a h o dolshnoft opu-
fli ali samudi, kako krivizo ali kar fi hodi fla-
biga sgodi, fe vdeleshi greha njih, ki fo ga
ftorili5 on je ko hudoben duh, sapeljiviz. Jero-
boam Israelfki kralj je fvojim podloshnim dva
slata teleta moliti poltavil. 5 . Kralj 12, 28.

5 ) Drugih grehe hvaliti. — Kdor druge
flepi, de jim dopade, in salo njih flabo pre-
grefhno shivljenje pravo imenuje, jih s’ hvalo
fhe predersnifhe v’ grehih flori, je nefraroni
perlisnjenz, in deleshen grehov hvaleniga. Ta-
kim Bog hudo shuga, in jim ho gorje. Gorje
vam, kteri hudo dobro, in dobro hudo imenu¬
jete, kteri imate temo sa luzh, in luzh sa te¬
mo. Isa. 5 . 20. ,,Gorje tem, kteri ljudem vfake
flarofli podglavje pokladajo; de love njih du-
fhe.“ Ezeh. i 3 , 18.

6) K’ grehu molzhati. — Kakor je Pila¬
tush molzhal, ker fo Judje Jesufa po krivim
k’ fmerti obfodili. Mat. 27.

7) Greh pregledati (grehov ne fvari  ti).

Teh dveh grehov je vfaki deleshen, kteriga

Bushba, ftan ali pa ljubesen do blishniga veshe
fe budimo vftavljati, pa is nemarnofli, mlazlmo,-
ki ali is flrahu pi-ed flabimi jcsiki fvojo dolsh

562

noft opufli. Heli je vedil, de fe njegova finova
hudobno in pohujfhljivo vedeta, pa jih ni fhtra-
fal. x. Kralj. 3 , 2 3 .

8) Greha fe deleshniga ftoriti. — Vdeleshi
fe grehov drusih, kadar v’ greh pomaga, p o (lo¬
vi m : zhe tatem potuho daja, ukradene rezhi
prodaja, i. t. d. od otrok in pofljov x;ezhi vsa-
me, ki fo jih tlarfhem in gofpodarjem ukradili.
if-hodiflia flabih ljudi v’ fvoji hifhi terpi, per-
loshnoft flabim ljudem, hudo ftoriti, nakloni
i. t. d. Taki ljudje fo v’ flushbi hudobniga du¬
ha, njegovi poinagavizi. Judesh pelje Jesufove
fovrashnike ga lovit. Mat. 26.

9) Greh sagovarjati. — Tega greha je kriv,
kteri je tako hudoben, de fe sa greh poteguje,
kakor de bi nizh hudiga v’ njem ne bilo, de-
firavno je nar vezhi hudo na fvetu. ,,Kdor hu-
dobnimu perterdi, in pravizhniga pogubi, fta
gnufoba pred Bogam.“ Prip. 17, i 5 .

Kdaj J ploh Jmo ptujih grehov krivi ali de¬
le simi?

Kadar fmo krivi, de jih dnigi flore, ali
zhe jih od grehov ne odvernemo, ker fmo jih
dolshni in v’ flanu odverniti.

Sakaj fmo dolshni hudo odverniti , kolikor
samoremo ?

1) Is dolshne ljubesni do Boga, ki fe s’
grehmi i’asshali.

2) Is ljubesni do blishniga, kteri fkosi greh
vezhno nefrezhen poftane; ker je Bog fledninm
sapovedal sa blishniga fkerbeti. ,Sir. 17, 12.

565

3) Vezhkrat tudi is dolshnofti flanu, kakor
gofpofke, ftarfhi, gofpodarji in uzheniki.

Ko je greh nar vezla hudo na Jvetu, is
kteriga v je hudo na Jvetu in vezimo pogublje¬
nje is vir a , kdo naj' bo od njega refhil?

Gnada boshja naf refhi od greha. Gnada
boshja ali pomozh, ktera Bog grefhniku sa-
voljo Jesufoviga saflushenja daje, budi, fpodba-
da in daja mozh grefhniku, greh sapuftiti, pra-
vizbno shiveti, tode grefhnik more gnado bo-
sbjo radovoljno fprejeti, ji pokoren biti, 6  na
vfo mozh persadevati greh sapuftiti, in fvojo
voljo boshji volji podvrezhi; tako bo refhen
od grehov. ,,Jeft nefrezhen zhlovek, kdo me ho
refhil od telefa fmerti? gnada boshja po Jesuiu
Kriftufu Gofpodu nafhim.“ Rim. 7 , 25. ,,S’
gnado boshjo pa fim, kar lim, in njegova gna¬
da v’ meni ni bila prašna, ampak lim vezh ko
vli drugi delal, ali ne jeft fam, ampak gnada
beshjo s’ menoj.“ 1 . Kor. i5, 10 .

Drugi del kerfhanfke pravize: <Stori
dobro.

Kaj je dobro?

Dobro je vfe, kar je po boshji volji, ali
po boshji sapovedi.

Kaj je po boshji sapovedi?

Po boshji sapovedi fo zhcdnofti in dobre

dela.

3(34

Kaj je kerfhanfka zhednoji fploh?

Kerfhanfka zhednod fploh je dar, kteriga
Bog dufhi s’ pofvezhujozlio gnado daja, de
zhlovefhko voljo k’ takim delam perpravno in
nagnjeno (tori, ktere fo po p o davi Jesufa Kri-
dufa, in vezhniga shivlenja vredne. ,,Bog je
kteri v’ vaf dela, de hozhete, in dopolnite po
njegovi dobri volji.- 4  Filip. 2 , i3.

Koliko je zliednoji , ktere more krijljan v'
djanji fkasati ?

Nektere To boshje kakor vera, upanje in
ljubesen, druge pa zbednofti sadershanja, ali
djanjfke.

Ali je zhlovek dolshan Je v' treh kašljih
zhednojiih vadili?

Dolshan je, ker v’ tem oblloji shivlenje
kriftjana.

Kdaj je krifijan JoJebno dolshan tri boshje
zhednojii obuditi?

a) Kakor hitro fe pameti save,

2 ) Vezhkrat v’ shivlenji.

3) Kadar kak fvet sakrament prejme.

4) Ob zhafi fkufhnjav soper te zhednodi.

5) Qb fmertni nevarnodi in na fmertni podeli.

Kako fe da vera obudili?

3 r era fe da tako obuditi; Moj Bog! veru¬
jem v’ tebe praviga, shiviga Boga. ediniga v’
nalori, in trojniga v’ perfhonah: Ozlieta, t Sina,

565

in f. Duha: verujem, de je t Sin boshji, druga
perfhona v’ fveli Trojizi sa naf zhlovek podal,
terpel in umeri; de je tretji dan od fmerti vdal,
in de po Tvojim v’ nebo odhodu Tedi na defni-
zi Boga Ozheta, in bo prifhel fodit shive in
mertve: verujem, de je JesuT Kriduf fvete sa-
kramente podavil, de nobeden bres vere in
kerda, in po tem, kadar v’ greh pade, bres
pokore svelizhan ne bode: verujem, de je gna-
da boshja vlim potrebna: verujem tudi, de ti
moj Bog vfe dobro s’ dobrim, in vfe hudo s’
hudim plazhujefh, de nam nafhe saflushenje
farno fkosi tvoje pomaga : verujem neumerjozh-
nod zhlovefhke dufhe: verujem sadnizh tudi

vfe, kar li ti fkosi fvojo fveto katolfhlco zerkev
sapovedal verovati, in de sunaj nje nobeden
svelizhan ne bode. Vfe to pa sato verujem, ker
fi ti to rasodel, kteri li vezhna modrod in ref-
niza, ki ne morefh ne golufati, ne golufan bi¬
ti. V’ ti in sa to katolfhko vero shelim shiveli
in umreti. O moj Bog! poterdi me s’ fvojo
gnado v’ ti fveti veri.

Kako Je da upanje obuditi?

Upanje fe da tako obuditi: Moj Bog! terd-
no upam po saflushenji, terplenji in fmerti
fvojiga Gofpoda in Svelizharja, Jesufa Kridufa
sad ob iti odpufhanje vlih fvojih grehov ; saupam
s’ tvojo gnado in pomozbjo tvojo voljo dopolni-
b, greha fe varovati, in tako vezhno vefelje in
svelizhnnje dofezbi. In vfe to upam salo, ker li
h, moj Bog, to obljubil, kteri li vligamogo-
zhen , Hgfkonzhno dober in sveti v’ fvojih ob-

566

ljubah. Moj Bog in Gofpod! ftoi'i fhe vezhi to
moje upanje.

Kako Je da ljubesen obudili?

Ljubesen fe da tako obuditi: Ljubim te

moj Bog! is zeliga ferza, in zhes vfe, sato ker
6 ti fam v’ febi nar vezhi, vfe ljubesni in zha-
ffci vredna dobrota in lepota. Is te ljubesni pro¬
ti tebi je meni rnozhno shal savoljo vfih grehov
mojiga zeliga shivlenja; ker fim s’ njimi, tebe
fvojiga Boga rasshalil: in fklenem od sdaj na
dalej tebe fvojiga Boga nikoli vezh rassbaliti,
tebi famimu shelim flushiti , tebi v’ vfih rezheli
dopafti: fvojiga blishniga hozbem savoljo tebe,

kakor febe ljubiti, in tako shelim v’ te ljubesni
shiveti in umreti. O Bog! ushgi v’ meni ogenj
fvoje ljubesni, de bom v’ fvojim ferzu gorezlio
ljubesen do tvoje dobrote vedno obranil. Amen.

Od djanfkih zhednoft.

t

Ktere fo poglavitne djanfke zhednojti, hi
jih gre krijtjana imeli?

Poglavitne zbednofti foj 1) modroft, 2)

smernoft ali smafnoft, 3) pravi za, 4) ferzhnoft.
„Ako kdo pravizo ljubi: nje dela fo nar vezln

zhednofti; sakaj ona uzbi tresnofi: in rasumnoft.
pravizo in terdnoft, ktere rezbi fo ljudem v
shivlenju k’ nar vezhimu pridu.“ Mod. buk.
B, 7.

Kaj je kerfhanfka modroji?

Kerfhanfka modroft je zhednoft, s’ ktero

567

krikjan k’ svelizhanju perpravne pomozhi isvoli
in jih prav obrazha, in opuki vfe, kar hi ga
svelizhanje sadobiti odvrazhevalo.

Kako Je sadershi modri krijijan?

Modri krik jan i) nizh takiga ne kori, kar
bi ga posneji grevalo. „ t Sin, bres fveta nizh
ne kori, in korjeno delo te ne bo grevalo. 44
t Sir. 7)2  , 24.

2) t Skosi soperne sgodbe ne bo smotljen,

in fe ne premenja; v’ vlih okoljfhinah fe ve
tako sadershati, de voljo boshjo dopolni. „Mo¬
dri ni kakor zholn od viharja fem ter tje me-
tan. t£  4 Sir. 33 , 2. „Bodite rasumni kakor ka-
zhe, in priproki kakor golobje. 44  Mat. 10, 16.

3 ) Modri nizh pred ne govori in ne kori,
de preudari, kaj bi utegnilo is tega priti, ,,Bra¬
tje , glejte, kako bi varno hodili, ne kakor ne-
fpametni, ampak kakor pametni, odkuplujte
zhaf, ker fo dnovi hudi, nikar tedaj neumni
ne pokanite, ampak sakopite, kaj je volja bo¬
dlja. 44  Efes. 5 , i 5  — 17.

4) .Svoji lakni modroki ne upa. „Preden
kaj sazhnefh, poprej sveko oprafhuj, in preden
kaj korifh, poprej k’ temu terden fvet pojifhi, 44
(Sir, 37, 20.

5 ) Per vfih Tvojih delih preudari, kaj je
dobro, Bogu dopadljivo, in ga samore svelizha-
6, sato fe ne ravna po fvetu. „Ne versite fe po
leni fvetu, ampak fpremenite fe fkosi ponov-
Ijenje fvojiga uma: de preudarite, ktera je do-
hra, dopadljiva in popolnama volja boshja 44 .
dfini. 12, 2.

5G8

6) Modri fe le s’ pametnimi tovarfhi pe-
zlia. „Kdor fe s’ modrimi pezha, bo moder,
kdor je pa nefpametnili prijatel, bo njim enak
pokal.“ Prip. i3, 20 .

Kaj je kerfhanfka smernojt ali smafnoji ?

Kerfhanfka smernok je zhednoft, fkosi kte-
ro krikjan vfe napzhno in grefhno nagnjenje
v’ febi kroti in satira, in zhafno blago in ve-
felje vedno le s’ mero vsiliva, in ferza na-nje
ne vesbe.

Ali je ta zhednoft krijijann potrebna ?

Slo potrebna mu je, ker njega po njegovi
fpazheni notori vfe kvari s’ fvojo sapeljivo flatl-
kokjo od ljubesni do ^Stvarnika odpeljujejo, in
njegovo ferze na fe vlezliejo, in kore, de na-
mek, de bi jih le is hvaleshnofti do Boga vsili-
val, jih vezlikrat bolj kakor Boga ljubi.

Kaj f. pijmo od te zhednojti nzhi?

t S. pifmo od te zhednohi uzhi, de ne fme-
mo mefu po njegovih sheljah krezhi, ne sli el j a
rnefa fpolnovati, ampak po duhu shiveti, in fe
vfiga sdershati, kar poshelenje sdrashi, vfe, p*
li persadjati, de bi ga loshej premagali, in vfe'
lej tresni in zhujezhi bili. ,,Glejte pa farni na-
le de vafhe ferza ne bodo preobloshene v
poshrefhnohi in pijanoki in zhafnih fkerbeh.
Zhujte tedaj, in molite vfaki zhaf.‘ , • Luk. 21 1
34 -— 36.

569

Kaj je kerfhanfka pr aviza?

Kerfhanfka praviza je zhednoft, s’ ktero
kriftjan is ljubesni do Boga vfe dopolni, kar je
Bogu in blishnimu dolshan.

Kaj f. pifmo od pravize govori?

<S. pifmo pravi: „Praviza ljudftvo povsdig-
ne, in fkosi pravizo bo kraljevi fedesb uterjen. 44
Prip. 14, 54 , in 16, 12. „Dajte zefarju, kar je
zefarjeviga, in Bogu, kar je boshjiga/ 4  Mat. 22. *
21. „Dajte vfim, kar jim gre: komur dazija,
dazijo: komur zol, zol: komur krak, Urah: ko¬
mur zbali, zhaft. 44  Rim. i 3 , 7.

Kaj je ker jhanfka ferzhnojt?

Kerfhanfka ferzbnoll je zhednoft, s’ ktero
kriftjan is ljubesni boshje dobro delati sazhne
in ftori, zhe ravno sadershke in teshave prema¬
gati more; blago in tudi sbivlenje raji sgubi,
kakor boshje sapovedi prelomi.

Kaj govori J', pijmo od ie zhednojti?

t S. pifmo opominja, de fe zhlovek nikogar
ne fme bati, ampak de more v’ dopernaflianji,
dobriga, in premagovanji hudiga ferzhen biti.

„Ne bojite fe tiftih, ki telo umore, dufhe
pa ne morejo umoriti/ 4  Mat. 10, 28. „IIudobni
keshi, ako ravno ga nobeden ne podi, pravizh-
ni pa bo ferzhen kakor lev bres ftrahu/ 4  Prip.
28, 1, „Kdo bo vam fhkodoval, ako bote sa
dobro uneti. ^Strahovanja njih ( hudobnih ) fe
tte bojite, in ne dajte fe motiti/ 4  1. Pet. 3 , i 3

24

570

— 14 . To zhednoft To ftari Eleazar, fedem ma-
kabejTkih bratov, 2 . Makab. 6 , 7 . apoftelni in
materniki kriftjanam v’ sgled fkasali.

Ktere zhednojii Jo Jedrnim poglavitnim gre-
ham nafproti?

1 ) Ponishnoft napuhu, 2 ) Radodarnoft la-
komnofti, 3) Zhiftoft nezhiftofti, 43 Ljubesen
nevoThljivofti, 5) Smernoft shertju in Tamogolt-
nofti, 6 > Polerpeshljivoft jesi, 7 ) Gorezhnoft ali
aifer v’ dobrim lenobi.

Kaj je ponishnoji?

Ponishnoft je zhednoft, fkosi ktero zhlo-
vek od Tebe in Tvojih laftnoft tako Todi, kakor
je, in ne gleda le Tvojih ToTebnoft, kakor na-
puhnjeni, in Te savoljo njih ne povsdiguje zbes
druge , ampak The bolj Tvoje napzhnofti in Tla-
bofti Tposna, in Te torej ponishuje?

Je prava ponishnoji h’ svelizhanju potrebna ?

Prava ponishnoft je tako potrebna, de bres
nje ne bo nobeden svelizhan, ker je reTniza ve¬
re, de bres gnade boshje zhlovek ne more sve¬
lizhan biti, Bog pa Tvojo gnado le ponishnim
daje, prevsetnim Te pa soper ftavi. Jak. 4, 6 -
In JesuT pravi: „Ako ne hote poftali, kakor o-
trozi ( ponishni ) ne pojdete v’ nebeThko kra-
Ijeftvo. Mat. x 8 , 3.

Sakaj fhe more zhlovek ponishen bili?

Zhlovek more pa tudi salo ponishen bil n
ker ni drusiga, kakor prah in pepel, in sraven

571

fhe greflinik, in kar dobriga nad feboj ima,
je vfe le dar boshje gnade, ne pa zldovekova
laftma. „Ako kdo od febe meni, de je kaj, ker
nizh ni, fam febe sapeljed 4  Gal. 6, 3 .

Kdo naj rejnizhno ponishnoji uzfli?

Jesuf Kriftuf fam s’ befedo in sadershanjenl.
„Uzhite fe od mene, sakaj j c II fim krotak in
is ferza ponishen.“ Mat. 11, 29. Jesuf je fam
febe v’ nizh ftoril, in podobo blapza na-Ie vsel,
med nevedne in grefhnike prifhel, zhe je rav¬
no luzh fveta in fvetnik fvetnikov bil, vender
fain febi ni dopadel. 4 Skrit, od fveta odlozhen,
)e sliivel, in fe je le takrat ozhilno pokasal, ka¬
dar fe je sa zhaft fvojiga Ozheta potegnil. Ma¬
rijo prezhifto devizo med vlimi devizami fi je
savoljo nje velike ponishnofti mater svolih Lep
isgled ponishnofti nam je tudi fveli Janes kerft-
nik dal, Mat. 3 , 11. ftotnik, Mat. 8. Peter v’
zholni, Luk. 5 . ozhitni grefhnik, Luk. 18. in
vezh drusih.

Kako fe rejnizhno ponishni fposna  P

4 Se fposna: 1) saref ponishni je poterpesh-
Ijiv v’ nadlogah, sopernoftih, preganjanji, fov-
rashenji, in opravljanji, sa ref ponishni pravi
v’ takih okoljfhinah: Grefbil fim, dobro je sa
me, de fim ponishan.

2)  Saref ponishni, kar dobriga nad feboj
ima, sagerne kolikor je treba pred fvetam, sa¬
lo de ga drugi ne hvalijo, de bi nad hvalo do-
padenja ne imel, in de bi tako njegovo dobro
delo pred Bogam 1'voje vrednofti ne sgubilo.

24  *

372

„Glej te, de fvojih dobrih del ne delate pred
ljudmi C njim k’ videsu) lizer ne hote imeli
plazhila per Tvojim Ozhetu. t£  Mat. 6, i.

3) Ponishni sakriva Tvoje napzhnofti in Tla-
bohi, pa ne sato, kakor de bi Te sanizhevanja
bal, ampak sato, de drusih ne pohujfha. On
pokashe pa tudi Tvoje dobre dela ali zhednotli,
tode le takrat, kadar je k’ povikThanju boshje
zballi potrebno, savoljo lahne hvale pa nikoli.
To horiti JesuT Tam sapove. „Naj Tveti vaTha
luzh pred ljudmi, de bodo vidili vaThe dobre
dela, in zhahili Ozheta, ki je v’ nebelih.“ Mat.
5 , 16.

4) Ponishni Tposna, de je greThil, pa fe
ne sgovarja, ne jesi, zbe mu kdo njegove nap-
zhnohi rasodene, ampak Te veTeli to TiiThati,
kar ga ponishuje, in proti sa odpuThanje.

5) Ponishni malo govori, per delih ni sbi-
raven, je Tvojim vikThim rad in vTelej poko¬
ren, in do ljudi Tvoje enakohi ali TlabThiga ha-
nu pohreshljiv in prijasen.

6) Ponishni nad drugimi le dobro , nad Ta¬
bo pa Tlabohi vidi, torej od drugih le dobro
govori, in kadar hudiga' dela nad blishnim ne
more sgovoriti, sgovarja njegovo miTel, ali pa
rezhe: morebiti Te je prenaglil, Bog ve, kako
velike To bile njegove TkuThnjave, ali kaj bi
bil The le jeh v’ takih okoljThinah horil, in le
gnada boshja me je dosdaj pred takim greham
obvaruvala.

7) Ponishni is Terza sa gnado boshjo proti*

ed

eli

la-
ija
On
di,
d je
ali.
'ha
are
tat,

fe
ap-
ati,

slii-

ko-

Ha-

fa-

ljro

ne

pa

ako

I bi
le

iam

rofi.

Kaj je radodarnojt?

Radodarnoft je zhednoftt, ktera fe v’ djanji
kashe, kadar zhlovek potrebnim ljudem rad, in
kolikor uterpi, od fvojiga da. „Dajte, in fe
vam bo dalo, dobro natlazheno, verhato mero. 44
Luk. 6, 38. „Ne posabite pa dobrotljivolli in
podarovanja: sakaj s’ takimi darmi fe Bogu per-
kupimo. 44  Heb. i3, 16. „Sleberni daj ne s’ sha-
loftjo ali po fili, sakaj vefeliga darovavza Bog
ljubi. 2. Kor. g, 6.

Kakfline Jo dolshnojii bogatiga zhloveka?

t So te le:

1) Naj bo Bogu sa bogaftvo hvaleshen, in
naj ga fposna kakor dar njemu pofojen, s’ kte-
rim je dolshan veliko dobriga ftoriti, ker bo
mogel Bogu kdaj od fvojiga bogativa odgovor
dati. Vdova Tabita mu more bili sgled. Djan.
apoft. 9, 36 — 42.

2) Savoljo bogativa ne fme prevseten in
neufmiljen' biti. „Bogatim tega fveta sapovej, de
ne fmejo vifokih mifel biti, tudi ne upanja fta-
viti na neobllojezhe bogaftvo, ampak na sliivi-
ga Boga, kteri nam vfiga obilno k’ vshivanju
da. De naj dobro flore, bogatijo naj v’ dobrih
delih, radi naj podajo, s’ drugimi naj dele, in
naj ti perpravljejo tlanoviten Saklad sa prihod-
n°, de bodo dofegli vezhno shivlenje. 44  2 . Tim.
bj 17 — 19.

Kaj je zhijioji?

Zhifloll je zhednoft, ktera fe v’ djanji fka-
be, kadar fe zhlovek vfiga prepovedaniga me-

574

feniga vefelja r’ miflih, befedah in djanji sder-
shi. „0 kako lep je zhift rod, kteri fe od zhe-
dnofti fveti! sakaj njegov fpomin je vezhen, ker
per Bogu in ljudeh hvalo ima. Buk. mod. 4? i'

Je zhijtoji Bogu dopadljiva P

Zhiftofl: je Bogu dopadljiva zhednoft, in
bres nje zhlovek ne pride v’ nebela.

Ta zhednoft, pravijo 1’veti uzheniki zerkve,
povikfha zhloveka zhes angele, sakaj angeli
zhiftofl: ohranijo bres vojfke zhes fkufhnjave,
ker fo zhifti duhovi, zhlovek fe pa more sa njo
rojfkovati, Jesuf je veliko vrednoft zhiftofti vid¬
no pokasal. Devizo vfih deviz, Marijo, fi je
mater svolil, in zhiftiga Joshefa fvojiga rednika.

Kaj je Ijubesen P

Ljubesen je zhednoft, fkosi ktero fe dra¬
gih dobriga in frezhe vefelimo, in jim vfe do¬
bro vofhimo in tudi ftorimo.

Kaj je smernoji P

Smernoft je zhednoft, fkosi ktero zhlovek
napzhno poshelenje jedi in pijazhe v’ febi kro¬
ti , in s’ mero vshiva.

Je sdershnojl zhloveku h ’ velikima pridu P

IV velikimu pridu mu je, sakaj pomaga
mu k’ sdravju, pofebno pa mu prav pride, ker
zhlovek fvoje telo sa ftorjene grehe pokori, ' n
saflushene fhtrafenge odvrazhuje, pa tudi pred
prihodnimi grehi fe varuje, ker fvoje poshcb
jenje flahi , de ga toliko v’ greh ne vlezhe, de-

375

la fe vredniga gnade boshje, bres klere bi fe
ne mogel ne grehu ubraniti, in ne dobriga
flori ti.

Kaj naj krijtjan mifli, kadar fe per ka¬
kim vejel/i STiajde?

Takrat naj na pravo in refnizhno vefelje
v’ nebelih mifli, ker fvet s’ vfim fvojim vefel-
jam mine, in le ta, kteri boshjo voljo flori,
oftane vekomaj. I. Jan. 2 , 17 .

Kiero vefelje more kri/ljanu nar vik.fhi
biti?

Voljo boshjo dopolniti, more pervo in nar
vikfhi vefelje kriftjanu hiti, kakor je Jesuf go¬
voril : Moja jed je, de florim voljo tifliga, kte¬
ri me je poflal, in de dopolnim njegovo delo.
Jan. 4 , 54.

Kaj je poterpeshljmoji ?

Poterpeshljivoft je zhednoft, fkosi ktero
dilovek terplenje in sopernofli v’ voljo boshjo
vdan preterpi.

Ali poterpeshljivoft veliko pomaga ?

Veliko pomaga:

1 ) Terplenje polajfha. „IIvalimo fe s’ nad¬
logami, ker vemo, de nadloga poterplenje per-
ne ie, poterplenje pa fkufhnjo, fkufhnja pa u-
panje, upanje pa ne oframoti. „Rim. 5, 3 —
^ »Nepoterpeshljiv bo neumnoft dopernafhal.“
Pri - i 4 , 17.

2 ) Poterpeshljivoft nafhe saflushenje per
^°gu povikfha, ker flori, de nadloge voljno

376

poterpimo. ,,Menim, de terplenje sdajniga zha-
fa ni veliko proti prihodni zhafli, ktera bo nad
nami rasodeta.“ Rim. 8, 18.

3 ) ( Skosi voljno terplenje sa fvoje grehe
Bogu sadoftiftorimo. ,,Tega, ki Gofpod ljubi,
ga pod f hibo ima, tepe pa vfakiga otroka, kte-
riga fprejme.“ Heb. 12, 6. Rasbojnik na krishu
je fposnal, de terpi, kar je saflufhil. Luk. 23 , 4 i*

Je poterpeshljivoji tudi potrebna zhloveku ,
in kdaj pojebno ?

1) Tudi potrebna mu je, kadar na fvojim
blagi fhkodo terpi. Takrat naj s’ poterpeshlji-
vim Jobam rezhe: „Nizh nifim na fvet pernefel,
kakor tudi nizh feboj ne ponefem. Gofpod je
dal, Gofpod je vsel, kakor je Gofpodu dopa-
dlo, tako fe je sgodilo; naj bo hvaljeno ime
GofpodovoJ 4  Job, 1, 21.

2) V’ bolesni. „Sin, ne sapufti fam febe v’
fvoji bolesni, ampak proli Gofpoda, in te bo
osdravil. Odverni fe od greha, poravnaj fvoje
delo in ozhifti fvoje ferze od vfiga grcha. u ' t Sir.
38 , 9 — 10.

3 ) Kadar fe mu zhes zhall in pofhtenje

govori. Zhe je refnizhno, kar fe govori, na]
terpi kakor fhlrafengo sa fvoje napazhno sader-
shanje; zhe pa ni refnizhno, naj fe vefeli, de
ima perloshnofl; sa Boga kaj terpeti, in li tako
nebefa flushiti. ,, t Srezhni fle vi, kadar vaf bodo
kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaf lash-
njivo govoidli savoljo mene: vefelite fe sato, ker
je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih.“ Mat. 5 ,
11  - 12 .

fpo

kaj

f. I
fov
zhl<

kril

fe 3
ljul
ved
ftav
defi
ho z
ten

fe ,

v’

hoz

s’

doh
de
je
fvo
2 -

zlil

s ’ i

zha
d er

bif.

577

4) Kadar ga bres sadolshenja ljudje ne
fpofhtujejo. Premagaj shelje ljudem dopafti, sa-
kaj fovrashniza je tvojiga svelizhanja, i-n rezi s’
f. Pavlam: „Ako bi ljudem dopadel, bi Kriflu-
fov hlapez ne bil. 44  Gal. i, 10. Hvala ljudi
zhloveka pred Bogam nizh boljfhiga ne flori.

5) Kadar ga fovrashniki preganjejo, in mu
krivizo in hudo delajo, kjer le morjo.

Takrat naj zhlovek ne mifli na hudo, kar
fe mu flori, ampak na to, de jim odpufti, jih
ljubi in jim dobro flori, kakor je Jesuf sapo-
vedal in ftoril. „Vam pa povem, hudimu fe ne
davite, ampak kdorkoli te bo vdaril na tvoje
defno liže, temu pomoli fhe drugo. In kdor te
hozhe v’ pravdo fpraviti in tvojo fuknjo vseti,
temu tudi plajfh pufti, ( rajfhi , kakor de bi
fe pravdal Mat. 5, 3g — 4o.

6) Kadar ima opraviti s’ napuhnenim in
v’ febe saljubljenim zblovekam, ker prevsetni
hozhe, de bi vfelej le njegova veljala. Prepir
s’ takim ljudem nikoli dobriga ne flori, fhe
dobre rezhi je boljfhi molzhali,j kadar fe vidi,
de jih blishni ne bo poterdil in gorivsel. ^Svo¬
je ufta lim obersdal, fim omolknil, in lim v’
fvoji ponishnofti tudi dobro samolzbal.' 4  Pf. 38,
2 — 3.

7) Kadar ima opraviti s’ togotnim, jesnim
zhlovekam. t S. Duh pravi: ,,Ne delaj prijasnofti
s ’ jesi podvershenim zblovekam, tudi fe ne pe-
2-haj s’ togotnim mosham, de fe njegoviga sa-
dershanja ne nauzhifh, in perlosbnofti ne do-
bifb fvojo dufho pohujfhati.“ Prip. 2 z, 24 —

578

25. „ ( Sladka beTeda veliko prijatlov napravi; m
vtolashi fovrashnike, in dobriga zhloveka prija-
sen jesik obilno dobriga perneTeJ 4  t Sir. 6 , 5.

8 ) Je treba poterpeshljivoM per nehvalesh-
nih, kterim Te je dobro borilo. „V’ Tvoji po-
terpeshljivobi bote Tvoje duThe obranili.“ Luk.
21 , 19 .

9 ) V’ dolshnoltih Tvojiga 'banu in v’ vTak-
danjih krishih-

Kaj je gorezhnoji ali afer  n’ dobrim?

Je zhednob, Tkosi ktero k ribja n veTel vTe
bori, kar boshjo zhab in svelizhanje duThe sa-
dene.

Kako fe fposna krijijan , de ima aifer h'
dobrimu ?

De 1 ) tak kribjan rad boshjo heTedo po-
TluTha, ne is navade, ampak is Terzhne sheljc,
de bi Tposnal in boril, kar je Bogu dopadljivi-
ga, torej jo v’ dobrim Terzu ohrani.

2 ) Od boshjih rezhi rad in veTel govori.

3) t Se tudi per drugih sa boshjo zhaTt po-
shene.

4) V’ molitvi Tvoji troThta in mozhi iThe,
torej rad moli.

5) VeTel je Tveta in prasni pogovori To mu
soperni, torej je le rad med brumnimi.

6 ) \ Tako dobro delo ga veTeli, salo Tker-
bi, kako bi samdgel prav veliko dobriga borili.

I

379

vfalc greh zherti, Jato ga odverne, kjer in ka¬
kor ga po refnizi odverniti samore.

Je gorezlinoft K dobrima potrebna P

Potrebna je, de premagujemo lenobo k’
dobrim, in poftanemo fveli, ker naf je Bog k’
fvetoki poklizal, Efes. i, 4«

Ktere dolshnojii je JesuJ' Krijtaf pofebno
perporozhil?

Le te: i) Nar prej bosbjiga kraljekva in
njegove pravize ifkati. 2 ) 4 Sam Tebe salajiti.
3) 4 Svoj krish nohti. 4) Sa Krikufam hodili.
5) Krotak in ponishen biti. 6) 4 Sovrashnike
ljubiti, dobro koriti tem, kteri naf fovrashijo,
moliti sa te, k’ naf shalijo in preganjejo.

Kaj fe pravi boshjiga hraljejiva in njego¬
ve pravize ifkati?

' 4 Se pravi: Jesufov nauk smiraj bolj fpo-
snovati, po' njem na tanko shiveti, in tako
boshje ljuhesni, gnade in vezhniga svelizhanja
fe vredniga delati.

To vidimo Jesufa koriti, na fvet je savoljo
nafhiga odrefhenja in svelizhanja prifhel, u-
boshno je shivel, preganjenje terpel, kervavi
pot potil, s’ ternjam kronan, krishan in umor¬
jen bil. Vfe to je sa naf terpel, de bi mi v’
boshje kraljekvo prifhli. Zhe li je Krikuf sa na¬
fte svelizhanje toliko persadjal, moremo tudi
m i pred vfim drugim narprej boshjiga kralje^
bva ifkati, in fi vfe persadjati, de ga sadobi-

580

mo, sp  kaj vfe drugo je nam sabonj, zhe nebe¬
la sgubimo.

Kaj Je pravi Jam Jebe satajili?

t Se pravi fvoje grefhno nagnenje satirati,
hudo opubiti, zhe nam fhe toliko dobizhka in
vefelja obeta, in dobro boriti, zhe je nam fhe
tako sopemo. „Ako kdo hozhe sa menoj priti,
naj sataji fam febe.“ Luk. 9, 2 5. „Kteri fo pa
Kribufovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in
sheljami vred.“ Gal. 5, 24. Pobavim, ko bi bil
rasshalen, nagnenje te k’ jesi lili, ti pa ne bo-
rifh, kar natora, ampak kar Bog hozhe, fe ne
jesifh, flabiga ne vofhifh in ne govorifh, fla-
ho perloshnob sapubifh, takrat li fam febe sa¬
ta j il.

Je satajenje Jamiga Jebe vjakierimu potre¬
bno ?

Vfakimu zhloveku, naj bo pravizhen, grefh-
nik ali fpokornik je potrebno.

Sakaj pravizhnimu ?

Sato, ker nagnenje k’ hudimu smiraj tudi
v’ pravizhnim obane, klero zhe dalej mozhnej-
fhi perhaja, zhe fe mu nafproti ne bavi, in
nar fvetejfhiga zhloveka v’ velik greh sapelje. j
Shaloben sgled k’ poterjenju te refnize fo nam
,Savl, David, ^Salomon, Judefh Ifhkarijot.

Sakaj grejhniku?

Sato, de bi od Boga gnado sadobil, de bi
fe fpreobernil, bres satajenja famiga febe pa

581

fvojiga shivlenja fpreoberniti ne more; on mo¬
re vfe sapuftiti, kar mu je bilo perloshnoft k’
grehu, ali drugim k’ pohujfhanji. Zhe je rav¬
no vfe to teshko, fe vender sgoditi more, ker
bres tega ni refnizhniga poboljfhanja, in ravno
sato tudi svelizbanja ne.

Sakaj fpokorniku?

Dokler je fhe greh delal, mu je bilo sata-
jenje famiga Tebe potrebno, de je gnado od
Boga sadobil, sdaj mu je potrebno, de gnado
boshjo ohrani. Zhe grefhnik tudi greh sapufti,
pa nagnjenje k’ hudim grefhnika ne sapufti,
torej fe more Zatajevati.

t S. Pavl je bil sa ref popolnama fpreober-
njen, in vef Bogu vdan, in kakfhen sgled sa-
tajenja famiga febe daja vfim fpokornikam, ker
govori. „Tarem fvoje telo, in ga v’ fushnoft
devam.“ I. Kor. g, 27.

Kaj je fcoj krish nojiii?

t Svoj krish nohti je bolesen, uboshtvo, ne-
frezho in vfako sopernolt voljno in flanovitno
terpeti.

.So krishi krijijanam k' pridu?

t So k’ velikimu pridu:

1) Zhe krishe voljno terpimo, Bogu sa
Ivoje grebe sadoltujemo.

2) Brumnifhi, pravizhnifhi in Bogu do-
padljivfhi perhajamo. ,,Kakor slato v’ ognji, ta¬
ko fkufha Gofpod ferza.“ Prip. 17, 3 .

382

3 ) t Si vczhi krono v-’ nehefih fkosi voljno
terplenje suflushimo. Torej vdajmo fe vfelej
v’ voljo koslijo, naj jjoflil j e Bog, karkoli ho-
zhe zhes naf, de komo po premaganih zlo
majhnih nadlogah fedajniga shivlenja vredni
vezhne neftroldjive krone. ,,Kdor ne vsame fvo-
jiga krisha, in ne hodi sa mano, ni mene vre¬
den.' 4  Mat. 10, 38 .

Kaj fe pravi sa Krijtufam hodili?

t Se pravi, po njegovim sgledu shiveli; to
je, vfe nafhe mifli, kefede in d jan je morejo
Jesufovim enake kiti. ,,Jeft fim luzh fveta, kdor
sa mano hodi, ne hodi po temi, ampak bo
imel luzh shivlenja. 44  Jan. 8, 12.

Kako naj JesuJ Kri Ju J krolko Ji in portisli-
nojt uzhi?

S’ kefedo in sadershanjem. „Uzhite fe od
mene, sakaj jeft fim krotak in is ferza poni'
sken. 44  Mat. 11, 29. Pokvaril je Jakoba in Jane-
sa, ker fta hotla ogenj is nebef fprofiti, de lil
kil poshgal melto, v’ ktero Jesufa nifo holh
fprejeti. Kriftuf polen krotkofii jima rezke:
j,Ne veka kteriga duha ita. 44  Luk. 9, 55 .

Sakaj Jmo dožshni Jovrashnike ljubili?

1) Ker fo fovrasliniki nafhi ravno tako, k°
mi, otrozi boshji, po podobi boshji livarjem*
od Jesufa odrefheni, in namenjeni sa nebela.

2) Ker Jesuf sapove fovrashnike ljubili* m
jim is ferza odpullili. ,,Ljubite tudi fvoje ne-
prijalle, borite dobro tem, kteri vaf fovrashijoj

r* fr

Ou»>

in molile sa te, kteri vaf preganjejo in krivo
dolshe, <3e kote otrozi fvojiga Ozheta, kteri je
v’ nebelih.” Mat. 5, 44, Kriliuf je f. Petru re¬
kel, de naj blishnimu fedem defetkrat, to je
vfelej odpulli. Mat. 18 , 21  — 22 .

3) De odpufhanje fvojih grehov od Boga
sadobimo. Kriliuf naf to she v’ ozhenafhu uzhi,
ker molimo po njegovi sapovedi: „Odpufti nam
nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo Tvojim
dolshnikam,” Mat. 6 ,  12 . Ravno tako fe to tudi
is preglihe od hlap za vidi, ki je bil fvojimu
Gofpodu defet tavshent talentov dnarjev dolslian.
Ker Kriliuf na sadnje pravi: Ravno tako ho tu¬
di moj nebefhki Ozhe vam fioril, ako ne hote
odpuftili vfakkteri fvojimu bratu is fvojih ferz.“

Mat. 18 , 23 — 35.

4) Moremo fvoje fovrashnike ljubiti, de fo
nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive , sakaj
tako dolgo, dokler fovrashnikov ne ljubimo, tu¬
di nafhe dobre dela Bogu dopalti ne morejo.
Satorej pravi Kriliuf: „Kadar fvoj dar k’ altar-
ju pernefefh, in fe tam fpomnifh, de tvoj brat
kaj soper tebe ima, pulti ondi fvoj dar, in
pojdi popred fe fpravit s’ fvojim bratom, in
potlej pridi, in daruj fvoj dar.” Mat. 5, 23.
Ako hote ljubili le, kteri vaf ljubijo, kakfhno
plazhilo bole imeli? ali ne delajo tega tudi zol-
narji. Mat. 5, 46*

5) ( Smo dolshni fovrashnike ljubili, de ne-
befhkiga Ozheta pofnemamo, kteri pulti fvoje
fonze is - hajali zhes hude in dobre, in kteri
desh pofhilja zhes ppavizlme in krlvizlme. Mat,

384

5, 45- In ravno tako tudi vemo, de je Jesuf
The na krifhu sa Tvoje fovrashnike molil. Luk.
23 , 54 .

Kaj naj Jiorimo, de bomo loshej Jovrashni-
ke ljubili?

1) 4 Se moremo varovati, de fe v’ Tvojih
Todbah ne prenaglimo, in de li kakiga zhlove-
ka Tovrashnika ne miTlimo, dokler Te v’ reTnizi
ne preprizhamo, de nam Thkodovati hozbe.
Prava ljubesen, (pravi j. Pavl'),  ne miTli hu-
diga. I. Kor. i3.

2 ) Moremo blisbniga she Tami pred Tabo
isgovarjati, de morebiti tako hudo ni minil,
ali de The zlo vedil ni, de naT bo to, kar je
govoril ali ftoril, rasshalilo; ali' de Te je more¬
biti prenaglil, ali pa The popolnama is neved-
nolti Itoril. „Ozhe! odpufti jim, Tej ne vedo,
kaj delajo.“ Luk. 2  3, 34.

3) t Se moremo Tpomniti, de nam tudi fo-
vrashniki veliko k’ dobrimu perpomorejo. Sakaj
oni nam perloshnoft dajo, de Te bolj Tami Tebe
Tposnamo, ker nam marTkaj ozhitajo, sa kar
pred niTmo vedili, in kar nam je laftna ljube¬
sen smiram perkrivala. t Sovrashniki nam dalej
perloshnofl: dajo, de Tvojo laftno ljubesen pre¬
magamo , de pokoro delamo, de sa nebeTa vezh
ftorimo, in de Te bolj v’ poterpeshljivofti in v'
ponishnofti vadimo. „Tiftim, kteri Boga ljubi¬
jo, (pravi J\ Pavl),  vTe k’ dobrimu tekne.“
l\im. 8 , 28 .

4) Moremo Tovrashnikam dobro floriti, de
jih Tpet v’ prijatle Tpreobernemo. ,,Ako bo tvoj

:suf

,uk.

'mi¬
ti jih.
ove-
'nizi
zhe.
hu-

fabo
Lflil,
ir je
lore- '
ived-
edo,

i fo-
Sakaj •

febe
. kar i
jube-
dalej
pre¬
vezi'
in v’
ljubi-
kne.“

i, de
) tvoj

fovrashnik lazhen, nalili ga, ako bo shejin, daj
mu pili, sakaj tako bolh sherjavzo na njegovo
glavo fpravljal, in Gofpod bo tebi poverniI. a
Prip. 2 5 , 21 — 22*

Kaj gre fhe ld l.erjhanfki pr avizi?

It’ kerfhanfki pravizi gre fhe tikih ofem
prelepih zhednok, ktere je Krikuf v’ fvoji pri¬
digi na gori uzhil, in savoljo kterih je tike,
ki jih imajo, frezhne imenoval, in ktere fe
ravno salo svelizhanfke zhednoki imenujejo.

Ktere fo le svelizhanfke zhednojii?

Te le: O Blagor ubogim v’ duhu, sakaj

njih je nebefhko kraljekvo.

2) Blagor krotkim, sakaj sernljo bodo po-

fedli.

3 ) Blagor shaloknim, sakaj potrofhtani bodo.

4) Blagor jim, kteri fo lazhni in shejni
pravize, sakaj nafileni bodo.

5 ) Blagor milokljivim, sakaj milok bodo
dofegli.

6) Blagor jim, kteri fo zliikiga ferza, sa¬
kaj Boga bodo gledali.

7) Blagor mirnim, sakaj otrozi boshji bo¬
do imenovani.

fV) Blagor jim, kteri fo savoljo pravize pre¬
ganjani, sakaj njih je nehefhko kraljekvo.

Kteri Jo ubogi v ’ dahu?

Ubogi v’ duhu fo: 1) tiki, kteri fo ref u-

boshni, in kteri obogatiti ne shele, in fvoje u-
bofhivo s’ voljo prenafhajo.

586

Ubogi v’ duhu fo pa, 2) tudi lahko boga¬
ti in premoshni, kteri na to, kar imajo, fvoji-
ga ferza ne navesujejo, in kteri fo savoljo Bo¬
ga vfe fvoje blago sgubiti perpravljeni, in ga
ravno sato febi in drugim v’ svelizhanje obra-
zhajo. Taki ubogi v’ duhu, defiravno bogati,
fo bili: Job, Abraham, kralj David, apoftelni
in pervi kriftjani, ki fo fe savoljo Kriftufove
vere vfiinu bogaftvu odpovedali. — Tifti mla-
denzh pa, kteri je Kriftufa vprafhal, kaj de
naj Itori, de bo nebefhko kraljeftvo dofegel, in
kterimu je Kriftuf rekel, de naj vfe fvoje pre-
moshenje proda, de naj denarje med uboge ras-
deli, in de naj sa njim hodi, ni bil ubog v’
duhu, sakaj shaloflen je bil teh Kriftufovih be-
fedi ravno sato, ker je bolj fvoje premoshenje
ljubil, kakor pa de bi bil sa Kriftufaili hodil.

Ali je Jtan ubogih sanizhljiv Jtan ?

( Stan ubogih ni sanizhljiv, kar 1) she lah¬
ko is tega fklenemo, ker d ga je bil Jesuf fam
isvolil; ako ravno je ftvarnik vlih rezili, kralj
nebef in sernlje, je le vender smiram od fvoji-
ga rojftva noter do Sadnjiga sdihleja v’ uboshtvi
shivel, in tudi uboshne apoftelne in uzhenze
imel.

c Stan ubogih 2) ni sanizhljiv, ker je Jesuf
uboge pofebno ljubil. Ko fo bili Janesovi u-
zhenzi Jesufa vprafhat prifhli, kdo de je, zhe
je on Medja fveta, ali de naj drugiga zha-
kajo ? jim je tako odgovoril: Pojte in povejte
Janesu: t Slepi vidijo, gluhi flifhijo, kruljevi
hodijo, in ubogim fe evangeli osnanuje.

>ga-

0  ji"

Bo¬

ga

b ra¬
ft ti,
el ni
fove
mla¬
de
, in
pre-
ras-

g v ’

be-

ienje

il.

lah-

fam

kralj

voji-

shtvi

enze

lesuf

1 u-
zhe
zba-
ve j te
iljevi

387

3 ) Ubofhtvo pelje k’ popolnamalii, kakor
je Kriftuf mladenzhu povedal rekozh: ,,Ako ho-
zhefh popolnoma bili, pojdi, prodaj, kar imafh,
in daj ubogim, in bofh saklad v’ nebelih imel. 44
Mat. 19, 21.

4 ) Ubofhtvo je lahko nar lepfhi pokora.
Zhe zhlpvek fvoje ubofhtvo s’ voljo prenafha,
fi s’ njim lahko vezhno nehefhko vefclje sa-
flushi.

5 ) Ubofhtvo zhloveka marfkakih hudob
obvarje, in mu perloshnoft da bolj na Boga
mifliti, in fvojiga ferza na pofvetne rezhi ne
navesovati.

Kieri fe imenujejo krotki?

Tifti, kteri fe ne rasferde, zhe jih kdo shali,
kteri hudo s’ hudim ne vrazhujejo, ampak vfe
valjno preterpe, in v’ miri fvoje dufhe oftanejo.

Je krotkofi krijijanu potrebna ?

Krotkoft je kriftjanu potrebna sato, ker ga
malopridni, nevkretni in fvojoglavni ljudje vezh-
krat shalijo, in kžr vezhkrat med takimi shive-
ti more. Jesuf je fvojim apollelnam rekel:
,.Pofhljem vaf, kakor ovze v’ fredo volkov. 44
Mat. 10, 16.

Sakaj tedaj Kriftuf krotke frezhne imenuje ?

Sato, ker fo v’ refnizi frezhni, sakaj njih
ferze 1) nobeniga taziga nepokoja nima, kteri-
ga jesen zhlovek obzhuti.

2) Ker to malo, kar imajo, v’ lepim mi¬
ru vshivajo.

25  *

/

588

5) Ker bodo Gofpodove dobrote v’ dcsheli
shivih Cio je  o’ nebelih)  vidili.

Klere shalojtne Krijtaf Jrezhne imenuje P

1 4 Tike, kteri zhes fvoje ne le farno
fmertne ampak tudi majhne grehe shaljujejo.

2 ) Kteri To savoljo Tvojih, s’ grehi pomno-
shenih, hudih shclja shalokni.

3) Kteri savoljo pomanldjivoki per Tvojih
dobrih delih shaljujejo, ker jih nifo rfelej 1'
zhifte ljubesni do Boga dopernafhali,

4) Kteri savoljo velikih TkuThnjar in pre-
grefhnih nevarnoft, v’ kterih fe snajdejo, sili-
hujejo, in she vli po nebelih hrepene.

5) Kteri nad grehi drugih shaljujejo.

Saba/ more zhlovek nad fvojimi fmerlnm
grehi shalovali?

Sato, ker je finerten greh sa zldoveka nar
vezhi hudo; ker s’ fmertnim greham sguhi
gnado boshjo, boshjo prijasnoft, pravizo done-
hefhkiga k ral j e It v a, in Te vezhniga pogublenja
vredniga kori.

Saba j more zhlovek Uidi zhes fvoje majhini
grehe shalovati?

shiv
jedi
ravr
pra\
»j 5

h

nih
zhe
zhe
mu
nja.
zli e

H

tudi
'u 1
f l>od

dlon

P«n:

Sato, ker tudi majhini grehi Boga shalijo,
m ker ga tudi majhini grehi od boshje Ijuhes-
ni odvrazhejo, de Boga tako ne ljubi, kakor ga
je dolshan ljubiti.

volj

jenj

5 \

389

eshcli

' 'e P

farno

:jo.

nuno-

fvojili
slej is

pre-
, sili-

•Inimi

a nor

Sglll)l

lo ne-
jlenjj

ijhini

lalijoi
julics-
cor ga

liter i Je imenujejo lazhni in shejni pr avize?

Tifti, kteri po refnizah in po brumnim
shivlenji ravno tako hrepene, kakor lazhni po
jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, defi-
ravno fo pravizhni, ti persadevajo, de bi fhe
pravizhnifhi bili, in njih persadevanje ni safto-
nj, ker sadobe, kar shele.

Kdaj je krijijan miiojiljiv?

Takrat, kadar fvojimu blishnimu v’ dufh-
nih in telebnili potrebah pomaga. To fc sgodi,
zhe blishnimu kaj k’ brumnofli perj)omore,
j die pohujfhanje odvrazha, nevedniga poduzhi ,

Imu kak dober fvet da, in ga na dobro opomi¬
nja. Ravno tako tudi na telefu, zhe ga nefre-
zhe varuje in mu k’ frezhi pomaga.

Komu je krijijan mi/ojt Jkasati dolshan?

Vfakimu zhloveku bres raslozhka, kakor je
tudi nebefhki Ozbe proti vfim, proti dobrim
in hudobnim miloliljiv. „Semlja je polna Go-
fpodoviga ufmiljenjad 4  Pfal. 118, 64.

Satorej more:

1) S’ ubogimi prijasno govoriti, jili v’ na¬
dlogah tolasliiti, in jim po fvojim premoshenji
pomagati.

2) Ufmiljen proti grefhnikam hiti, jih sa-
volj njih shivlenja ne fovrashiti, ker fo le ufmil-
jenja in objokovanja vredni. ^Spomnili fe mo¬
re, de bi morebiti on fhe hudobnifhi bil, zhe
lii v’ ravno takih okolshinah bil, in zhe bi ga
Bog s’ fvojo gnado ne podpiral.

590

3) UTmiljen biti proti Tvojim fovrashnikam,
jim is Terza odpuftiti, Te s’ njimi fp ra vi ti, in
sa-nje moliti.

4) UTmiljen biti proti Tvojim vikThim, su¬
kaj  tucli vikThi To mnogim Tlaboftim podverslie-
ni, tudi oni Te lahko v’ kaki rezhi pregreThe.
Torej je dolshnoft s’ njimi poterplenje imeti,
jih sgovarjati, njih preftopke sakrivati, in fe
nikoli predersniti jim savoljo tega nepokorfhi-
no Tkasati.

5) UTmiljen biti proti podloshnim, ker
imajo po beTedah T. piTma tudi oni GoTpoda v’
nebelih, literi na lian nobeniga ne gleda. Eles,

6, 4.

6) UTmiljen biti tudi proti mertvim, sa¬
nje moliti, in druge dobre dela sa-nje Bogu
oTrati.

Ktere imenuje Krijiuf zliijtiga ferza?

Tifte, kteri niTo le v’ Tvojim sunajnim sa-
dershanji zhifti, ampak tudi v’ Tvojih miflih
in v’ Tvojih sheljah. Taki she na tem Tvetu
Boga bolj Tposnajo, in v’ nebelih ga bodo ve¬
komaj od oblizhja do oblizhja gledali, in veko¬
maj vshivali,

Ktere imenuje Krijiuf mirne?

Tifte, kteri blishnimu radi odjenjejo in fe
s’ njim fpravijo, in tudi raji krivizo terpe, ka¬
kor de bi jo delali. ,

Koliko fort je pravi mir ?

Pravi mir je trojni, mir s’ Bogam, Tam s
Tabo in s’ Tvojim blishnim.

591

Kdaj ima zhlbvek mir s’ Bogam?

Takrat, kadar po njegovi fveli volji, to je.
po njegovih f. sapovedih shivi, sakaj greh mir
ined Bogam in zhlovekam vfelcj rasdere.

Kdaj je zhlovek v' miri jam j' jeboj?

Takrat, kadar je njegova veli mirna, in
mu nizh hudiga ne ozhita. „Tifti, kleri tvojo
poftavo ljubijo, imajo velik mir, in nizh jih
ne pohujfha. Pfalm 118, i 65 .

Kdaj ima zhlovek mir s ’ blishnim P

Kadar s’ njim prijasno, sloshno sbivi, in
fe ne prepira, ampak njegove flaholli s’ lju-
besnjo prenafha.

Kaj more krijtjan jtorili, de v’ miri s ’
blishnhn shivi?

More vfe opufliti, kar ljuhesen do blishni-
ga smanjfhuje, in vfe boriti, kar ljuhesen do
blishniga ohrani. V’ lo je pa pofebno ponish-
nob, krotkob, polerpeshljivolt in persanefldji-
vob potrebna.

Kdaj je mir golufen?

Takrat, kadar zhlovek fvojimu posbelenju
m fvojimu nagnenju pervoli in fvojo veb tako
sadufhi, de v’ nji nobeniga nepokoja ne zhuti.
»Sa hudobne ni miru, pravi Gofpod po prero¬
ku, Isaiju. 48, 22.

Kuj Je pravi savoljo pravize preganjan
biii?

<Se pravi, savoljo Boga, savoljo njegovih
fvetih refniz, ali savoljo brumniga shivlenja ba¬
be sopernolti predati. Tabirn Kriftuf pofebno
plazhilo obeta rebozh: „Vefelite fe, in od ve-

felja pofbahujte, sabaj vafhe plazbilo je obilno
y ’ nebelih. Mat. 5, 12. In f.  Peter pravi:
„Abo bote savoljo Kridufoviga imena saframo-
vani, bote frezhni, sabaj nad vami pozhiva, bar
je hvale, zhadi in mozhi boshje, in njegovi
duh, 1. Petr. 4> 14.

Od dobrih del in njih saflushenja.

Kaj je dobro delo krijijana ?

Je tabo djanje, btero je Bogu prijetno, in
btero zhlovebu v’ svelizhanje flushi.

jo dobre dela v ’ svelizhanje potrebne?

Potrebne fo: 1) salo, ber je zhlovek she
sato ftvarjen? de bi s’ dobrimi deli Bogu flu-
shil, in li nebefa saflushil. „BJagor mertvim,
bteri v’ Gofpodu umerjo, sabaj njih dela gre¬
do sa njimi/ 4  { Sbriv. rasod. 14, i3.

2) Ker je vera bres dobrih del ravno tabo
mertva, kabor truplo bres dufhe. Jab. 2, 20
— 26.

Kaj  j’ dobrimi deli sadobimo ?

1) Dobre dela gnado boshjo v’ zhlovebu
mozhnejfhi flore, in ga b’ popolnamafli peljejo.

595

,,Vidifh ( pravi f\ Jakop od Abrahama')  de je
vera s’ njegovimi deli delala, in is del je vera
popolnama podala.‘ £  Jak. 2, 22.

2) Bog je takim, kteri dobro delajo, vezh-
110 plazhilo obljubil. ,,Tidi, kteri fo dobro bo¬
rili, bodo prifhli tis fvojih grobov) k’ shivle-
nju, ti pak, kteri fo hudo delali, k’ obfojenju.“
Jan. 5 , 29. „Kdor flori voljo mojiga O zb e ta,
kteri je v’ nebelih, lifli pojde v’ nebefhko kral-
jedvo.“ Mat. 7, 21.

Samore zhlovek is fvoje lajtne mozhi dobre
dela delali?

Dobrih del, ltarkofhne fo k’ svelizhanju
potrebne, in per Bogu saflushenja vredne, zhlo¬
vek is fvoje ladne mozhi ne more delati, te-
muzh le s’ gnado boshjo.“ „Ne kakor is febe,
ampak nafha mozli je is Boga.“ 2. Kor. 3 , 5 .

Kako fe morejo dobre dela opravljati?

x) V’ banu gnade boshje, 2) radovoljno,
3) ne is sgolj natornih in nezhimernih nagib-
kov; p oba vini ne savoljo hvale ljudi, ali sa¬
voljo kakiga zhafniga dobizhka, ampak le sa¬
voljo Boga.

Fariseji fo bili per vlili fvojih dobrih de¬
lih, per vlih fvojih dolgih molitvah, in ojdrih
podih gnufoba pred Bogam, sato, ker fo vfe
to le savoljo ljudi pozheii, de bi jih bili hvalili.
Satorej pravi Kriduf: ,.Povem vam, ako vafha

praviza ne bo  obilnifhi, kakor pifmarjov in fa-
rifejov, ne pojdete v’ nebefhko kraljeftvo.“ Mat.
5 , 20.

394

Klere Jo nar imenitnifhi dobre dela  P

Nar imenitnifhi dobre dela fo: molitev,
jjoffc in ubogajme dajati, ,,Boljfhi je molitev
s’ poltam in almoshno, kakor saloge slata fpra-
vljati.“ Tob. 12, 18.

Kaj sapopade  «’ Jebi molitev  P

Molitev v’ febi sapopade vfe bogabojezhe
premifhljevanje, vfak dober fklep, vlako lepo
djanje, ki fe Bogu k’ zhafti flori, in s’ befedo
vfe, kar fe savoljo Boga pozhne. „Molite bres
prenehanja/ 4  I. Tef. 5, x5.

Kaj sapopade  «’ Jebe poji?

Poft ne sapopade le farno tega, de fe zhlo-
vek po sapovedi katolfhke zerkve ob sapoveda-
nih poftnih dnevih v’ jedi in pijazhi kaj per-
terga, ampak sapopade vfe, kar zhlovek fvoji-
mu poshelenju nafproti flori. Poft je, zhe zhlo¬
vek fvoje hudo nagnenje kroti, fvoje pozhutke
satira, li marfkako pofvetno dopufheno vefelje
odrezhe, in druge take fpokorne dela doper-
nafha.

Kaj je almoshna ?

Vfaka dobrota, ktera fe blislinimu ali na
truplu ali na dufhi fkashe,

Ali je ubogajme dajali sapovedano, ali je le
Jvetovano ?

Ubogajme dajati je sapovedano, torej dolsh-
noft ker:

1) Nam to Bog. she v’ llarim in tudi v’
novim teftamentu veleva. ,,.Sin, ne odtegni mu
daru, in ne odverni fvojih ozbi od ubogiga,
ne sanizhuj lazhniga, in ne rasshali ubogiga v"
njegovi potrebi, ne shali revniga ferza, in po-
trebnimu ne odlafhaj daru dati. u  t Sir. 4 , 1  —
6 ‘. „Dajte ubogajme od tega, kar imate.“ Luk.

li, 4i.

2 ) Ker fmo blishniga tako, kakor farni fe-
be ljubiti dolshni, Ijubesen pa fe more v’ dja-
nji fkasati. „Ako bi kdo pi - emoshenje tega fve-
ta imel, in bi vidil fvojiga brata, de je v’ po¬
trebi, in bi fvoje ferze pred njim saperl, kako
prebiva boshja Ijubesen v’ njem? — Ne ljubi¬
mo s’ befedo, tudi ne s’ jesikam, ampak v’ dja-
nji in v’ refnizi.“ I. Jan. 3, 17  — 18 .

3) Ker Krifiuf tiftim, kteri ubogajme ne
dajejo, vezhno gorje shuga rekozh: ,,Poberite
fe prekleti v’ vezlmi ogenj, kteri je hudizhu in
njegovim angelam perpravljen. Sakaj jeli: fim
bil lazhen, in me nille nafitili, jeft fim bil
shejin, in me nille napojili, jeli fim bil ptuj,
in me nille pod ilreho vseli, jeli fim bil nag,
in me nille oblekli, i. t. d. Mat. 25, 4 1  — 46«

4) Is hvaleslmolli proti Bogu, ktero nar
bolj s’ tem fkashemo, zhe fmo tako, kakor je
on nam dober, tudi mi drugim, njegovim o-
trokam, dobri. Vfe kar revnim Itorimo, je po
befedah famiga Jesufa ravno tako, kakor, de bi
bili njemu ftorili. Mat. 2  5, 4o-

596

Ali fo le bogati ubogajme dajali dolshni?

Vfaki je ubogajme dajati dolshan, kolikor
uterpi. ,,Kakor bofh premogel, tako bodi ufmi-
ljcn; zhe bofh veliko imel, obilno dajaj, zli e
bofh malo imel, glej de tudi malo rad pode-
lifh.“ Tob. 4, 8 •— g.

Po kleri verjti Je more ubogajme dajali ,
kadar zlilo vek jie more vjim kaj P

Tihim, kterim je vezhi lila, fe more dati
pred, kakor drugim, fvoji uboshni shlahti pred
kakor ptujim, brumnim pred kakor pregrefh-
nim, bolnim pred kakor sdravim, delavnim
pred kakor sanikernim, domazhim pred kakor
nesnanim,

Ali je ubogajme deliti zhloveku k' velikim
pridu p

K’ velikim pridu mu je, sakaj zhe ubo¬
gajme daje sadobi: l) odpufhenje grehov, gna-
do boshjo in vezbno shivlenje. ,,Almoshna od
finerli refhi, in ona je, ktera grehe sbrifhe, in
pomaga najti milob in vezhno shivlenje.“ Tob.
12 , g. „Blagor temu, kteri fe ubogiga in fro-
maka ufmili, Gofpod ga bo ob hudim dnevu
obvaroval, in ga bo na semlji frezhniga boril.
Pfalm 4o, l — 2 . Dajte ubogajme od tega,
kar imate, in vfe vam bo zhilto. Luk. li, 4 1 -
Komeli je bil savoljo almoshne gnado prave
vere in svelizhanja dofegel. Torej mu je rekel
angel: „Tvoje molitve in almoshne fo prifble
v’ fpomin pred 13ogafh. <<  Apoft. djan. 10 , 4-

0

«

397

Kako Je more ubogajme dajali?

Ubogajme fe more dajali: i) Is ljubesni.

2) Od fvojiga premoshenja. 3 ) S’ vefeljam,
kres godernjanja in ozhitanja. 4 ) Ne savoljo
hvale ali savoljo hakiga drusiga zhafniga do-
bizhka. 5 ) Po pameti, to je, de je potrebam
ubogiga permerjeno. ,,Kadar ubogajme dajefh .
ne trobi pred feboj, kakor hinavzi delajo, de
bi bili hvaljeni. Gotovo vam povem, oni fo
prejeli Tvoje plazhilo. Kadar ubogajme dajefh,
naj ne ve tvoja leviza, kaj dela tvoja defniza,
de bo tvoja almoshna na fkrivnim, in tvoj 0-
zhe, kleri na fkrivnim vidi, ti bo povernil.
Mat. 6 ,  2,

K ter e Jo telefrie dobre dela?

Te le: i) Lazhne naGLiti. „Lomi lazbni-
mu fvoj kruh, pelji uboge in te, kteri kota
nimajo, v’ fvojo hifho.“ Jes. 5 J 3 , 7.

2) Shejne napojiti. ,,Kdorkoli bo piti dal
komu is tih majhnih en kosarz mersle vode v’
imenu uzhenza, refnizhno vam povem, de ne
bo sgubil fvojiga plazhila. Mat. 10, 42.

3 ) Popotne prenozhevatl. Tako je delal A-
braham, Lot. Mos. 18 in 19.

4 ) Nage oblezhi. „Kader nagiga vidifh,
pokri ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa. k£  Isa. 58 ,
7. ,,Kdor ima dve fuknji, naj da eno temu,
kteri nobene nima. Luk. 3 , 11.

5 ) Bolnike obifkovati. „Nc bodi len bol¬
nika okifkati, sakaj s’ lem bofh v’ ljubesni po-
tcrjen/ -  t Sir. 7, 3 q.

6) Jetnike refhiti. „ t Sim bil vjet, in lle k’
meni prifhli/ 4  Mal. 2 5 , 36 .

7) Merlizhe pokopovati.

Je sadojii, zhe Je bolniki le obifhejo?

To The ni sadotii, ampak bolnike je treba
tolasbiti, jih k’ voljnimu poterplenju opominje-
vati, de naj le v’ bosbjo voljo vdajo, in de
naj fvoje teshave v’ duhu pokore prenafhajo.
Per bolnikih fe je varovati pofvetnih pogovorov
in vtiga, kar bolnika od Boga odvrazha.

Je merlizhe pokopovati dobro delo?

Dobro delo je, zhe fe is prave kerfhanfke
ljubesni sgodi.

Kako nam je Kog to rasodel ?

Po angelu Rafajelu, kteri je Tobiju tako
govoril: „Kadar ti s’ folsami molil, in mertve
po dnevi v’ fvoji liifhi perkrival, po nozhi pa
pokopoval, tim jeti tvojo molitev pred Gofpo-
da nolil.“ Tob. 12, 12.

Kaj more krijijan Jtoriti, kadar mertviga
k’ groba fpremlja?

More sa njegovo dufho moliti, in sraven
tudi na fvojo fmert in na nesnano uro mifliti,
ktera bo tudi njega is fveta vsela, sato de ga
ne bo neperpravljeniga najdila.

Bo dobro tem Jodni dan, kteri lelejne dobre
dela dopernajhajo?

Dobro in lahko jim bo, sakaj pravizhni

599

fodnik jim porezhe: Pridite, vi ljubi mojiga
Ozheta, in prejmite braljeftvo od sazhetka fveta
vam perpravljeno. Sakaj lazhen fim bil, in vi
lle me nafitili. — Refnizbno vam povem, kar¬
koli fte borili nar manjfhimu mojih bratov, to
be meni borili . 44  Mat. 26 , 34 — 29 .

Kako ho pa neusmiljenim Jodni dan?

C S tratim o hudo jim bo, ker jim boshji
fodnik porezhe: Poberiti fe fpred mene, vi pre¬
kleti, v’ vezhni ogenj, ki je liudizhu in vtim
njegovim angeljam perpravljen. Sakaj jeb fim
bil lazhen, in me nibe nafitili. — Refnizhno
vam povem, karkoli nibe borili enimu smed
teh nar manjfhih, meni nibe borili. Mat. 2  5,
4i — 45.

Je sadojti le sa truplo blishniga fkerbeli?

To fhe ni sadobi, ampak fhe bolj, kakor
sa truplo, fe more tudi sa njegovo dufho fker-
beti.

Klere fo duhovne dela milojti?

1 ) Grefhnike fvariti. 2 ) Nevedne uzhiti.
3) Tem kteri dvomijo ali zviblajo dober fvet
dati. 4) Shalobne trofhtati. 5) Krivizo voljno
terpeti. 6 ) Tem, kteri naf rasshalijo, is ferza
odpubiti. 7 ) Sa shive in sa mertve Boga profiti.

vili je grefhnike Jvariti dobro delo?

To je prav dobro delo, ker fe s’ tem
blishni vezhkrat is poti pogublenja na pot sve-
lizhanja perpelja. ,,Bratje! ako bo kdo od k a-

400

kiga greha prenagljen, takiga vi, kteri fte du-
hovni, poduzhite v’ duhu krotkofti." Gal. 6, 1.
„Bratje jnoji! ako bo kdo med varni od refni-
ze safhel, in ga ho kdo nasaj vernil, naj ve,
de kdor grefhnika verne od njegove krive poti,
refhi njegovo dufho od km e rti, in pokrije ve¬
liko fhtevilo grehov. Jak. 5 , g — 10.

Kako more krijtjan fvojiga blishniga /va¬
rili?

( S vari ti ga more vfelej s’ ljubesnijo in s’
krotkoftjo, oh pravim zhafu in na pravim kraji,
in more tudi po kvarjenji s’ njim prijasen hiti.
Tako je Na ta n. Davida. 2. Kral, 12, 7. Elija
Judovsko ljudftvo. 3 . Kralj. 18, 22. Janes kertt-
nik Ilerodesha. Mat. 14, 4 . k- t Shtefan Jude
fvarih Apott. djan. 7, 5 i.

t S vari ti torej ga ne fme nikoli is jese, ali
nevofhljivofli, in tudi ne, zhe preprizhan ni,
de je blishni refnizhno tega kriv, kar je ob-
dolshen. ( Svariti ga ne fme takrat, kadar ni
blishni kvarjenja poflufhati perpravljen, ne v’
prizho drugih, de ga fhe bolj ne sasferdi in ne
rasshali, tudi ne srniram eno sa drugim in pre-
terdo, sakaj tako kvarjenje nikoli, dobriga ne
ftori. In kar fe Ihe pofebno posabiti ne fme,
je, de kdor s’ pridam kvariti hozhe, naj kvar¬
jenje s’ molitvijo fklene. „ t Starfhiga ne smerjaj,
ampak proti ga kakor ozheta, mlajfhe kakor
brate, (tare sbene kakor matere, mlade dekle¬
ta kakor feftre v’ vli zhiftofti.“ 1. Tim. 5 . >j
_ '»

401

Kako Je pa more Jvarjeni zhlovek sader-
sJiali?

Naj ponishno, krotko in poterpeshljivo
fvarjenje poTluTha, in naj ga na-Te vsanie.
„Rasumen in poduzhen mosh ne bo godcrnjal,
kadar bo Tvarjen. 44  t Sir. 10, 28. „Kako dobro
je na pofvarjenje pokasali Tpokorjenje, sakaj ta¬
ko bofh radovoljnimu grehu ubeshal, 44  t Sir.

20, 4.

Ali Jo le duhovni druge uzhiti dolslmi?

Ne le duhovni, ampak vfakteri po perlosh-
noki, poTebno pa ftarfhi Tvoje otroke, gofpo-
darji in gofpodinje Tvoje podlosbne. uzhcniki
Tvoje uzhenze i. t. d.

Kadar je zhlovek v' kakima zviblu, koga
more s a Jvet vprajhaii?

VpraThati more pametniga, sakopniga in
brumniga zldoveka, ne pa perlisnjenza, kteri
tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima.
„Tmej veliko tazili, kteri bodo s’ tabo mirni;
ali smed taushent imej le eniga Tvetovavza. 44
t Sir 6, 6. „Norzu Te njegova pot prava sdi,
kdor pa je moder, Tvela poTluTha. 44  Prip. 12, i 5 .

Na kaj more Jvelovaviz per Jvelvanji gle¬
dali ?

VTelej na zhak boshjo in na svelizhanje
Tvojiga blishniga, Zhe mu Tam Tvelovati ne ve,
naj mu to odkrito pove, de ga ne sapelja, in
naj mu koga drujiga naTvetujc.

26

402

Kako Je morejo shalojtni tolashiii?

4 Se morejo vfelej s’ ljubesnivo befedo in s’
kerfhanfkimi refnizami, ne pa s’ nezhimerni-
mi, pofvetnimi rezhmi, in s’ prašnim upanjem
trofhtati, in jim, zhe njih shaloft is pomanjka¬
nja isvira, pomagati. Opominjati jih je treba,
(le naj fe v’ boshjo voljo vdajo, bres ktej-e Te
nizh ne sgodi, in bres ktere fhe lat’ is nafhe
glave ne pade. ^Spomnili jih je, kaj je Kri-
lluf nedolshno 'jagnje terpel, in de naj torej
tudi oni s’ voljo terpe, ker fo grefhniki, in de
naj pomiflijo, de jih bo terplenje v’ nebefhko
vefelje pei'peljalo.

Kako Je more shalojien zhlovek Jam iola¬
shili?

Tolasbiti fe more: 1 ) s’ molitvijo. „Jc
kdo med vami shaloften, naj moli.“ Jak. 5, i3.

2 ) Naj fe  fpomni, de je Bog per njem,
in de vfe dobro ve, kako fe mu godi. Jeli fe
fponmim Boga, in to me rasvefeli.“ Pfalm 76 , 4 .

3) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno ter¬
plenje tolkanj gledati, in naj mifli, de terple¬
nje ni ravno tako hudo, kakor fi ga laltna
ljubesen mifli.

4 ) More premifliti. de vfe zhafne teshave
in nadloge le nekej zhafa terpe, in fe vfe zhaf¬
no terplenje brumnih v’ nebelih v’ vefelje fpre-
oberne.

5) Zhe li je zhlovek fvoje sbalolli fam
kriv, naj jo noli v’ duhu pokore, in naj fe v’
prihodno varuje takih rezhi, ktere sbalok per-

405

Ali iijii, kleri krivizo s' voljo terpi , Jcoji-
mn blishnimu miloji fkashe?

4 Skashe mu jo, ker ga jese in vezli gre¬
hov obvaruje, kar bi fc ne sgodilo, zhe bi go-
dernjal, fe jesil, hudo s !  hudim povrazheval in
ga toshil. ,,Eden drujiga butaro nofite, tako bo-
fte Kriftufovo poflavo dopolnili.“ Gal. 6 , 2 .

Kdaj krijtjan f/iejio duhovno delo ufmilje-
nja fvojinui blishnimu fkashe  ?

Zhe mu, kadar ga rasshali, is ferza odpu-
fli, mu dobro flori, sa njega moli, in fi vfe
persadene, de fi ga fpet v’ prijatla fpreoberne.
Tako zhlovek fvojimu blishnimu veliko elobroto
fkashe, ker fovrafhlvo vftavi, klero bi morebiti
fhe dolgo zhafa terpelo.

Kaj je pa Jiorili tijiim, kleri blishnimu no-
beniga do sdaj imenovaniga dobriga dela fi: a-
sali ne morejo?

Taki naj pa sa fvojiga hlisbniga, pofehno
pa sa terdovratne grefhnike, molijo, ker jim
Bog vfe to lahko dodeli, kar bi jim oni radi
florili. „Mo!ile eden sa drujiga, de hote ohra¬
njeni, sakaj flanovitna molitev pravizlmiga ve¬
liko samore.“ Jak. 5, 16 . Tako je Abraham
profil sa t Sodomljane. I. Mos. 18 , 2  3. Mojsef
sa Israelze. 2 . Mos. 32, n.

Ali fmo le sa shive moliti dolshni?

Ne le sa shive, ampak tudi sa mertve, ki
fo morebiti v’ vizah. She v’ ftarim teflamentu
le bere, de je Juda Makabej v’ Jerusalem

26 *

404

dnarjev poflal, de fo fe darovi sa mertve o-
pravljali. 2 . Mak, 1  a, 43.

Od evangelfkih fvetov.

Kaj Jo evangelfki fveti?

4 So take dobre dela, ktere farne na febi k’
svelizhanju nifo potrebne, ktere fo pa le ven-
der od Jesufa Krikufa ljudem po farnim fveto-
vane, pa ne sapovedane.

Zhema pa Jo evangelfki fveli?

De zhlovek losbej bolj popolnama shivi, in
fe svelizhanja vredniga kori,

Kleri fo evangelfki fveli?

Leti trije: 1 ) Radovoljno ubofhtvo. 2 ) Ve¬
dno divifhtvo. 3) Vedna pokorfhina pod kakim
duhovnim poglavarjem.

P er kleri perloslnafi je KriJtnJ od rado-
voljniga iibofhlva govoril?

Takrat, ko ga je mladenzh vprafhal, kaj
de naj kori, de bo nebefbko kraljekvo dofegel.

Kakfhen je bil la pogovor ?  -

Krikuf mu rezhe: Mladenzh, zhe hozhefh
v’ slii v len j e iti, fpolnuj sapovedi. Mladenzh ga
vprafha: ktere? Krikuf odgovori: Ne vbijaj,

ne prefhefhtevaj, ne kradi, ne prizhuj po kri¬
vim, fpofhtuj ozheta fvojiga in mater fvojo, in
ljubi fvojiga blishniga kakor fam febe. Mla¬
denzh mu rezhe: Vfe to fim fjtolnoval she od
fvoje mladoki, kaj mi pa fhe manjka? Jesuf
mu pove: Ako hozhefh popolnama biti, pojdi,

405

prodaj, kar imafh, in daj ubogim, in bofli
saklad v’ nebelih imel, in potlej pridi, ter ho¬
di sa mano. Mat. 19, 16  — 22.

Kako JI pijmo vedno devijiilvo perporozha?

Jesuf hvali tiflc, kteri savoljo nebefhkiga
kraljeftva v’ divifhkim kanu oftanejo. Mat. 19,
9 — 12. t S. Pavl od devifhtva v’ I, Kor. 7, 7
•— 4o. Tako govori: „Shelim de bi vi vli tako
bili, kakor fim jeft:, ali vfak ima laften dar od
Boga, eden Iker tako, eden pa tako. — „Od
deviz nimam Gofpodoviga povelja, fvet pa dam,
ker fim od Gofpoda miloft prejel, de naj bom
svefl. Satorej menim, de je to dobro savoljo
sdanje nadloge, ker je zhloveku dobro tako
biti. — Zhe pa kdo v’ fvojim ferzu terdno
fkiene, in ni permoran, in je gofpodar fvoje
volje, in v’ fvojim ferzu fkiene fvojo devizo
tako obraniti, prav flori. — Boljfhi pa bo sa
njo,  ako bo po mojim fvetu tako oftala; me¬
nim pa, de imam tudi jeft Duha boshjiga.

Kaj je vedno devifhlvo ?

Je radovoljno Bogu florjena obljuba vedno
zhifto shiveti, in v’ sakonfki ftan nikoli ne flo-
piti sato, de fe bolj popolnama in bolj fveto
na dufhi in na telefu shivi. ,,Deviza mifli, kar
je, Gofpodoviga, de bi bila fveta na telefu in
duhu. Ktera je pa omoshena, mifli kar je tega
fveta, kako bi moshu dopadla.“ I. Kor. 7, 34 .

Kaj je mali katolfhka zerkev od devifhkiga
Jiann ijelej mi j lila?

Mati katolfhka zerkev je devifhki ftan vfe-

406

lej sa bolj shlahtni, kakor sakonfki ftan, imela,
pa sato je vender sakonfki ftan zhaftila. ‘ ( Y’ dc-
vifhkim ftanu fe loshej, kakor v’ sakonfkim, Bo¬
gu flushi. t S. Janes pravi od deviz v’ fkriv.
rasod. 14 , 1  — 5 , de v’ nebefhkim kraljeftvu j
sa Jagnjetam hodijo, in novo pefem pojejo, ktere
nobeden drugi peti ne more.

Kakfkni morejo biti, hteri hozhejo v ’ ve¬
da i/n devifhlvii ojiati?

Morejo 1 ) sa dar zhiftofti Boga profiti:
,,Ker fim vedil, de ne morem drugazhi sder-
shen biti, kakor zhe mi Bog da, — fim pred
Gofpoda ftopil in ga profil.“ Buk. mod. 8, 21 .

2 ) Morejo biti ponishni in framoshljivi v’
befedah in v’ vfim fvojim sadersbanji.

3) Bres potrebe v’ drufhino drujiga fpola
ne hoditi, in Marijo devizo pofnemati, ktera fe
je bila fhe zlo angela uftrafhiJa.

4) jSamoto in molzhezhnofi: ljubiti.

5)  Delavno in fpokorno shiveti. Smiram
kaj delaj, de te hudizh nikoli bres dela ne naj¬
de, (pravi f. Hieronim v’ liftu do Hilarijona).

6) 4 Svoje truplo v’ zhafti imeti, in fe po-
nishno nofiti.

7)  Ne fmejo skeleti, de bi jih drugi vi- I
dili, in de bi drugimu fpolu dopadli.

8) Morejo v’ jedi in pijazhi fmerni biti, *
f Sit trebuh, je fijavniza nezhiftofti, (pravi f,
Hieronim, v’ liftu do Nepoziana).

Sakaj je devizam ponishnojt potrebna?

Sato, ker je ponishnoft korenina vfih zhe-
dnoft, in ker ravno sato Bogu bolj dopade po-

407

nishna shena, kakor pa prevsetna deviza. 13og,
pravi T. pifmo Te prevsetnim sopejftavi, in le
ponishnim dodeluje Tvojo gnado.

Kaj je vedna pokorfhina pod kakim duhov¬
nim poglavarjem ?

To, kadar Te kdo Tvoji volji popolnama
odpove, in Te savoljo Boga, to je, de bi bolj
popolnama bil, kakimu duhovniniu poglavarju
podvershe, in njegovo povelje s’ ponishnim Ter¬
žani Tpolnuje. Leta evangelTki Tvet Vfi tilli na-
Te vsamejo, kteri v’ kaki kloThterTki Tlan flo-
pijo.

Kaj je fploh mijliti od evangelfkih Jvetov ?

To je miTliti, de To evangelTki Tveti prav,
dobri, de kriftjanu, kteri Te jiTi svefto poprime,
veliko k’ svelizhanju pomagajo, ker ga k’ vik-
fhi popolnamalli napeljujejo, in ga v’ TkuTh-
njavah mozhnejThign, in v’ boshjih ozheh bolj
prijelniga, in vezhi plazhila vredniga delajo.
KriftuT pravi: „ t Sledni, kteri bo sapuftil liiTbo,
ali brate, ali Teftre, ali ozheta, ali mater, ali
sbeno, ali otroke, ali njive savoljo rnojiga ime¬
na, bo Tamofto prejel, in vezhno sliivlenje do-
Tegel. Mat. ig, 10  — 2  5.

Od fhtirih poflednjih rezhi.

Ktere fo fhliri poflednje rezhi?

4 Shtiri poTlednje rezhi To: t Smert, Todba,
pekel, in nebeTa. ,,Per vfih Tvojih delih Tpomni
le Tvojih poTlednjih rezhi, in ne bolh nikdar
grefhil. .Sir. 7, 4 o.

408

Od fmerti.

Kaj je fmert ?

t Smert je lozhitev dufhe od telefa.

Ali morejo vfi ljudje umreti?

Vfi morejo umreti. „Ti fi prah, in v’ prah
fe bofh povernil. I. Mos, 3 , 19.

Od kod pride , de vfi ljudje umreti morejo?

De vfi ljudje umreti morejo, pride od po-
verbaniga greha. Zhe bi Adam ne bil grefhil,
hi bili tudi na telefu neumerjozhi oflalj. t Smert
je plazhilo greha. Sabaj Bog je zhloveka ne-,
umerjozhiga vftvaril, in ga je po Tvoji podobi
ftoril. Po hudizhevi nevofldjivofli pa je fmert
na fvet prifhla, Bub, mod. 2, 24.

Ali vemo, kdaj in kako bomo umerli?

Tega ne vemo, to le Tam Bog ve: „Sin
zhlovebov bo prifhel ob uri, sa blero ne vefte,
pravi Jesuf.“ Mat. 24, v 4 . Pergliha od 10 de*
viz. Mat. 2 5 , 1 in od hlapza. Lub. 12, 43 .

Kaj naj to uzhi, ko ne vemo, kdaj in kako
bomo umerli?

To naf uzhi, de naj fe vfaki k’ fmerti
fberbno in vedno perpravlja tabo, de s’ f. Pav¬
lam lahko porezhe: „Teb fim dobonzhal, vero
ohranil, meni je perpravljena brona pravize,
htero mi bo Bog dal, pravizhni fodnib, in ne
le farno meni ampak vfim, bteri s’ vefeljem
dneva njegoviga prihoda zliabajo, 2. Tim. 4 j 78,

409

Kako Je more zhlovek k' fmerti perprav-
Ijali  ?

Tako: i) Ker vemo, de naf bo fmert od
fveta lozhila, fe moremo she pred v’ shivlenji
vezhkrat v’ duhu od fveta lozhiti, kakor nam
f. Pavl perporozha rekozh: „Zhaf je kratek,
kteri fvet vshivajo, naj bodo, kakor bi ga ne
vshivali, saka j podoba tega fveta prejde." I. Kor.
7, 29 — 3 i.

2) Ker vemo, de fc bomo ob fmerti od
fvojiga telefa lozhili, mu ne fmerno v figo per-
voliti, kar posheli, in mu prevezh ftrezhi, de
nam ne bo na sadnje lozhitev od njega pre-
teshka.

3 ) Ko vemo, de naf bo fmert od nafhih
ftarifhev, od nafhe shlabte in od vfih nafhih
prijatlov in snanzov lozhila, fe na nje prevezh
navesovati ne fmerno, ljubcsen do njih naj ne
bo vezlii, kakor ljubesen boshjo voljo fpolniti.
„Kdor fvojiga ozhela, fvojo mater, fvoje brate
in feftre bolj ljubi ko mene, mene ni vreden
pravi Kriftuf. u  Mat. 10, 37.

4 ) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpreo-
berniti in fe fpokoriti, in ker po befedah f.
pifma dervo tako obleshi, kakor pade, fi per-
sadevajmo, de naf fmert v’ grehih ne dobi.
satorej nikar pokore ne odlafhajmo, in shivimo
tako, de naf fmert, naj pride, kadar liozlie, ni¬
koli neperpravljenih ne najde.

5 ) Bodimo vedno ravno tako v’ shivlenji
kakor v’ fmerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo
s’ fmertjo Bogu radovoljno sadnji ofer, ktcriga,
od naf imeti boah e savoljo fvojih grehov*

410

Ali je prav odlafhati Je ob zhaf bolesni
fke le k’’ fmerii perpravljali.

Ni prav i) ker zhaf bolesni ni perpravni
savoljo telefnih flabofl; in smote zhafnih fkerbi t
fe k’ fmerti prav perpravljati.

2 ) Je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de
bi velik grefhnik samogel vfe poravnati, in fe
fkosi refnizhno fpreobernenje s’ Bogam fpraviti.

3) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali
na naglim bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni.

Kakfhna je fmert pravizhnih?

t Smert pravizhnih je frezhna. 4 S. pifmo
pravi: ,,Draga je pred ozhmi Gofpoda fmert ,

njegovih fvetnikov. Pfalm n5, i5. — Sa pra-
vizhniga je fmert veliko vefelje, ker takrat sa-
pufti dolino fols, in je v’ nebefa vset, ker sgu-
hi zhafno premoshenje, pa nebefhke dobrote
dofeshe, ker fe fizer od ozheta, od matere, od
bratov, od feltra in od prijatlov lozhi, tode
namefti njih nehefhkiga Ozheta, Jesufa Kriftufa,
f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov
v’ drufhino fvetnikov in fvetniz. Sa pravizhni-
ga je fmert konz terplenja in sazhetek vezhni-
ga vefelja, konz fkufhnjav in pregrefhnih ne-
varnoft, in sazhetek vezhniga miru, in prave
zhifte boshje ljubesni.

Kak Jima je fmert grefhnikov?

4 Smert grefhnikov je filno ftrafhna. ,, t Smert
grefhnikov je prav huda. <<:  Pf. 33, 22 .

411

Sakaj je Jmert grefhnikova Jirafhna ?

t Smert grefhnikova je Ilrafhna, 1) ker mu
vezhi del neprevideno pride, in ga neperprav-
ljeniga najde, kakor je gofpodar v’ f. evangelji
ldapza najdel, kteri je v’ fvojim ferzu rekel:
Moj gofpodar odlafha priti. „Norez to nozh
bodo tvojo dufho od tebe terjali, kar li pa u-
kup fpravil, zhigavo bo.“ Luk- 12, 20.

2) Je Ilrafhna fmert sa grefhnika, ker po-
pred v’ sdravji nikoli na-njo ni miflil; in zhe
mu je tudi v’ zhafu na mifel prifhla, li jo je
bersh fpet is glave ishil.

3 ) Je Ilrafhna, ker vidi, de fe od fveta
lozhiti more, kteriga je tolikanj ljubil; od fvo-
jiga blaga, na kteriga fe je tolikanj sanafhal,
in ga s’ toliko fkerbijo vkup fpravljal; od pri-
jatlov in snanzov, smed kterih ga nobeden pred
fodni flol boshji ne fpremi, in mu nizh poma¬
gali ne more.

4 ) Je Ilrafhna, ker mu veli toliko fhtevilo
flrafhnih grehov ozliita, in ko ve, de ga po
f mer ti drusiga ne zhaka, kakor vezhno pogub-
lenje.

Ali fe ne samore grefhnik ob zhafu fmerti
refnizhno fpreoberniti?

Bogu je vfe mogozhe, on ga samore naglo
fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasbojnikam
sgodilo; ali to bi bila pofebno velika gnada, na
ktero fe nehvaleshni grefhnik ne fme sanafhati.

412

Od fodbe.

Kaj nam je od fodbe vedili?

To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhloveka
prezej po fmerti vfako pofebej, konz fveta pa
vfe fkupej dufho in telo fodil. 4 S. pifmo per-
poveduje, de fta bila Lazar in bogatin preže)
po fmerti ob fo j ena. Lazarjevo dufho fo angeli
v’ Abrahamovo narozhje nefli, dufha bogatina
pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. 16,  22. 4 S.
Pavl pravi: Zhlovekam je poftavljeno enkrat

umreti, potem pa je fodba. Heb. 9, 27.

Jesuf naf od fodbe v’ perglihah od saupa-
nih talentov Mat. 26, 14, od hifhnika Luk. 16,
l, prav saflopno poduzhi, in f. Pavl v’ pergli-
hi od fetve. Gal. 6, 9.

Po Ttferih rezheh bo Jesuf vfaziga zhloveka
fodil?

Jesuf bo vfaziga zhloveka po vfih njego¬
vih miflib, sheljah, befedab in po vfim njego¬
vim djanji in nehanji fodil, in vfakimu, kakor
fi bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafengo odlo-
zhil,

„Sakaj vII fe moremo pred Kriftufovim fod-
nim ftolam pokasati, de vfaki prejme, kakor je
delal v' fvojim telefu ali dobro ali hudo,“ 2.
Kor. 5, 10.

Kaj naj mfel na pofebno fodbo uzhi?

Uzbi naf. 1) de naj li persadevamo lepo,
po Kriltufovih naukih shiveti, ker naf ne bo

t

415

fodil tako, kakor ljudje miflijo ali govore, am¬
pak po fvoji fveti befedi in po fvojih sapove-
dih. „Befeda, ktero tim vam govoril, bo zhlo-
veka fodila pdflednji dan. „Jan. 12, /|8.“ Do
fmerti ne jenjaj v’ dobrim rafti, sakaj bdshje
plazhilo vekomaj oftane.“ 4 Sir. 18, 22.

2) De naj Te takrat, kadar naf ljudje po
krivim fodijo, ali kadar fe nam tukej na fvetu
hudo godi, s’ tem tolashimo, de fe bo per
boshji fodbi praviza fkasala, in de nam bo
tamkej v’ frezlini vezhnofti vfe lerplenje v’ vefel-
je saleglo.

Kam je dafha per pojebni fodbi obj < ■

Kamor ti je saflushila, ali v’ vize,
kel, ali pa v’ nebefa.

Fiaj fo vize?

Vize fe imenujejo tifti kraj, kjer dufhe
zliafne fhtrafenge sa fvoje odpufhene grehe ter-
pe, ktcrih fe v’ shivlenji fhe nifo sadofti fpo-
korile.

Kakfline fhtrafenge lerpe dufhe  o’ vizah?

Dufhe v’ vizah pofebno salo veliko terpe,
ker Boga gledali in ga vekomaj vshivati vfe
hrepene, in ga le vender ne morejo, sraven
tega imajo pa tudi fhe veliko terplenje, ki jim
ga je boshja praviza perfodila.

uili fe more kaj dufham  o’ vizah pomagati?

Pomaga fe jim in lizer: s’ ofram f.

mafhe, s’ molitvijo , in s’ drugimi dobrimi de¬
li, „Juda Makabej pravi f. pifmo, je dvanajft

1

414

tavshent drahem frehra v’ Jerusalem poflal, de
hi bil sa mertve ofer opravljen, ker je dobro
in verno od vkajenja miflil. 2. Mak. 12, 43.

fmo dolshni dafkam v’ vizah pomagati?

Dolshni fmo fploh vlim dufham v’ vizah
pomagati she is ljubesni, s’ ktero fmo s’ njimi
fklenjeni; pofebno pa fmo to fvojim karfhem,
bratam in fellram, prijatlam in dobrotnikam is
hvaleshnoki koriti dolshni.

Doklej ojianejo dufhe mertvih v' vizah?

Tega vediti ne moremo; toliko fe lahko
rezhe, de dufhe fo ali dalej ali manj zhafa v’
vizah, kakor fo Boga bolj ali manj rasshalile, '
kakor fo ali vezh ali manj v’ shivlenji pokore
korile, in kakor jim verni krikjani na semlji
ali bolj ali manj k’ pomozhi pridejo.

u4li dufhe v ’ vizah voljno lerpe ?

Dufhe v’ vizah fo volji boshji vfe vdane in
voljno terpe, ker fposnajo, de je po pravizi,

Kaj naj fe is premifhjevanje lerplenja v'
vizah uzhimo?

De fe moremo vfaziga fhe tako majhni ga
greha varovati, ker ga praviza boshja fhtrafati |
more, in zhe fmo ga korili, ga na tim fvetu »
fhlrafujmo, de ne bomo v’ vizah terpeli, in od
gledanja oblizhja boshjiga sadershevani.

Sakaj bo Kog konz Cveta vfe ljudi fhe
enkrat Jodil? J J J

Sato, 1) de ho dufha s’ fvojim telefarri

415

lojena in plazhilo ali fhtrafengo s’ njim preje¬
la, ker je s’ telefam vred dobro ali hudo delala.

2 ) De fe bo boshja praviza, modroft in
previdnoft pred vfim ljudem ozhilno pokasala,
ko bo vlak po Tvojih delih plazhilo ali fhtra¬
fengo prejel.

Pravizhni bodo preprizhani, kako potrebne
fo jim bile nadloge, ktere To jih na fvetu vezh-
kral ftifkale, in kako nizh je bila frezha hu¬
dobnih, ki fo jo na fvetu vshivali.

3) De bodo pravizhni ozhitno od hudobnih
lozbeni, kterih fvet vezhkrat ni posnal, in do-
ftikrat tudi savoljo njih brumnofti fhe savidil,
fovrashil, in preganjal. ,,Tedaj bodo pravizhni
s’ veliko ferzhnoftjo soper te hali, kteri fo jih
flifkali, in njih dela odvseli. Kader bodo hudo¬
bni to vitjih, hodo od grosniga ftrahu vfi pre¬
padeni, in fe bodo sazhudili, kako fo uni tako
naglo in zhes vfe upanje svelizhanje dofegli.
Tukaj bodo farni per febi rekli, ker fe bodo
kfali in od duha britkofli sdihovali: Ti fo tihi,
kterim fmo fe mi nekdaj pofmehovali, in jih
v’ saframljiv pogovor imeli. Mi neumni fino
njih shivlenje sa nefpamet imeli, in njih konz
sa nezhaft. Poglej kako fo sdaj perfhteti med
boshje otroke, in njih odlozhik je med fvetni-
ki. Pravizhni pa bodo vekomaj shiveli, in per
Gofpodu je njih plazhilo, in Narvikfhi sa-nje
fkerbi, sato bodo prejeli zhaftilljivo kraljeftvo
in lepo krono is Gofpodove roke: sakaj on jih
bo s’ fvojo defnizo pokril, in s’ Tvojo fveto ro¬
ko branil.“ Buk. modroft. 5 , l — 17 .

416

sili je snano, lidaj bo fodni dan?

To nikomur ni snano, le fam Bog ve. t S.
Peter od tega dneva tako govori: „Prifhel bo
pa dan Gofpodov, kakor tat, ob kterim bodo
nebefa s’ velikim pokanjem prefhle, in elemen¬
ti fe bodo od vrozhine raspuilili, semlja pa in
Itvari, ktere fo  v’ nji, bodo sgorele. Ker ima
tedaj vfe to rasdjano biti, kakfhni morete vi !
biti v’ fvetim in brumniin sadersbanji ? s’ she-
ljnim zhakanj^m hrepenite po prihodu Gofpo*
doviga dneva, ob kterim bodo nebefa gorele,
in fe rasfule, in elementi od vrozhine ognja fe
raspuilili .'“  2. Pet. 3 , 10 — 12.

Od pekla*

Kaj je pekel?

Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne filtra-
fenge terpe.

Kakfhne fo peldenfke fhlrafenge  ?

1) Pogubljeni fo fpred boshjiga oblizhja ve- I
komaj pahnjeni. ..Poberile fe Hran vi prekleti
v’ vezhni ogenj, kteri je hudizlm in njegovim
angelam perpravljen. u  Mat. 25 , 41. „Med va¬
mi, in med nami je velik prepad poftavljen,
de ti, kteri ltozhjo od tod k’ vam iti, ne mo¬
rejo, in tudi ne od ondot fem priti.' 44  Luk. 16, 26.

2) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v’ gros-
no temo bodo pahnjeni, kjer bo tulenje in
fhkripanje s’ sobmi; huda veli jih bo neprene-
hama pekla, ker bodo vedno fposnali, de fo

417

farni te nefrezhe krivi, in vfe nar brafhnej
terplenje bodo na dufhi in na telefu vfe vezhne
zhafe imeli, bres de bi li upanje delati mogli,
de bi jim kdaj njih terplenje smanjfhano, ali
de bi kdaj refheni bili. t S. pifmo te refnize s’
temi befedami poterdi. „Njih zberva ne bo
konz, in ogenj ne pogafne.“ Mark. g, 47 *
„Otrozi tega kraljebva bodo venkaj pahnjeni v’
unajno temo, ondi bo jokanje in fhkripanje s’
sobmi.“ blat. 8, 12. Bogati mosh v’ peklu ta¬
ko govori: „Ozhe Abraham! ufmili fe me, in
pofhli Bazarja, de pomozhi konz fvojiga perila
v’ vodo , in ohladi moj jeteik, ker grosovitno
terpim v’ tem plemenu. u  Buk. 16, 24.

Kaj naj premifhljevanje peklenfkiga ierple-
nja per naj opravi?

Beto premifhljevanje naj naf opomni, ka¬
ko ftrafhno je palti v’ roke pravizhniga Boga,
in kako fkerbno naj fe greha varujmo in li
persadevajmo, de bi fe tukej fpokorili in ras-
shaleni pravizi bosbji sadobi borili. „ t Strafhno
je pabi v’ roke shiviga Boga.“ Ileb. 10, 3 i.

Od nebef.

Kaj Jo nebef a?

Nebefa fo tibi frezlini kraj fvctnikov, kjer
fe Bog fvojim flushabnikatn od oblizbja do ob-
lizbja rasodeva, in kjer je on fam njih ne-
fkonzhno plazhilo.

27

418

Je nebefhko vefelje veliko?

Nebefhko vefelje je neisrezheno veliko.
„Oko ni viclilo, uho ni flifhalo, tudi v’ ferze
zhlovekovo ni prifhlo, kar je Bog tem, kteri
njega ljubijo, perpravil. 1. Kor. i3, 12.

Kakfhno je nebefhko vefelje?

1) Isvoljeni boshji bodo Boga od oblizbja
do oblizbja, kakor je fam na febi, vekomaj
gledali, ga ljubili in vshivali. ,,Sdaj vidimo v’
fhpeglu, kakor v’ megli; takrat pa bomo vidili
od oblizbja. •— Sdaj nekoliko fposnam, takrat
pa bom fposnal, kakor lim fam fposnam, 44  1.
Kor. i3, 12.

2) Bodo vfe, kar li je mogozhe dobriga
mifliti, ali sheleti, na telefu in da dufhi veko¬
maj imeli.

„Hvaljen bodi Bog, in Ozhe Gofpoda na-
fhiga, Jesufa Kridufa, kteri naf je po fvojim
velkim ufmilenji prerodil k’ shivimu upanju
fkosi ultajenje Jesufa Kriftufa od mertvih, k’
nellrohlivim deleshu v’ nebelih, perhranjeno sa
vaf. 44  1, Pet. 1, 4 — 4»

3) Ne bodo nobeniga tudi nar manjfhiga
slega ne na dufhi, in ne na telefu imeli.

„Jagnje, ktero je v’ fredi trona, jih bo vo¬
dilo, in peljalo k’ ftudenzu shive vode, in Bog
bo sbrifal vfe folse od njih ozhi. 44  { Skriv. ras.
7, 17. ,.Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi, in
fmerti ne bo vezh, tudi ne shalovanja, ne vpit¬
ja in bolezliine ne bo vezh, ker je pervo mi¬
nilo. 44  t Skriv. ras, 21, 4.

419

5 ) Bodo v’ drufhni svolenjih fvetnikov, an¬
gelov in tudi Tvojih, ki To v’ gnadi bosliji u-
merli,

-dli fo kaki raslozhki v ’ nebejhkim vejelji?

t So, sakaj kdor je vezh dobriga ftoril, bo
tudi vezhi plazbilo v’ nebetih prejel. „Kdor fko-
po Teje, pravi f. Pavl, bo tudi fkopo shel: Kdor
obilno Teje, bo tudi obilno shel.“ 2. Kor, 11, 6.

Kaj fe is premifhljevanja nebeflikiga vejel-
ja uzhimo  ?

1) 4 Se uzhimo, de naj vfe krishe in tesha-
ve, ki naf na fvetu sadenejo, poterpeshljivo pre-
terpimo, ker vli nifo nizh proti vefelju, ktero
je isvoljenirn v’ nebelih perpravljeno. „Terple-
nje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodni zha-
lli, ktera bo nad nami rasodeta.“ Rim. 8, 18.

2) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefhkim
vefeljem permeriti ne more. — Vfe zhafno ve¬
felje zhlovefhkiga ferza nikoli popolnama nafi-
titi ne more, sakaj s a Boga je ft varjen o, pravi
f. Avgufhtin, in ravno sato je tako dolgo ne-
pokojno, dokler v’ tebi, o Gofpod! pokoja ne
najde. Vfe zhafno vefelje le malo zhafa terpi,
vfe je od danf do jutri, nebefhko vefelje pa bo
vekomaj terpelo 5 isvoljeni boshji bodo vekomaj
nesapopadljive nebefhke fladkolli vshivali, in
vender fe nikoli ne bodo navelizhali.

3 ) De ftanovitno dobro delajmo, zhe naf
tudi fhe tako tesliko Hane. „Kadar pa dobro de¬
lamo, nikar fe ne utrudimo, sakaj ob fvojim
zhafi bomo sheli, ako fe ne utrudimo.‘ c  Gal. 6, g.

HUJ t SHI POGREjSHKI,

T*.

>$*<*&**■