10. XI. 193Ž DELAVSKA f*“c RAVrCA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lihaja vMik Četrtek pop.; v »lučuju prašnika ten poprej — Uredništvo: Ljubljano, MlkloM-lovn c- — Netranklrana pisma se ne sprejemajo Posamesna IlevUka Din t-So — Cena: aa 1 mesec Din %•-, n Četrt leta Din 15*., M pol leta Din 30--} ia inozemstvo Din T-- (meseCao) — Oglas I po dogovoru 11 Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo I Delavska ibomloa, Miklošičeva cesta 22,1. nad. 11 Telefon 220S. »lev. Čekovnega raCuna 14.000 O našem listu Zgodovina uči mnogo, ne nauči pa zemljane ničesar. Koliko nedolžnih žrtev bi si prihranili narodi, države, človeštvo, ako bi pred usodnimi preobrati mogli spoznati in verjeti, da so vezi človeške družbe v resnici že tako zrahljane, da prvi viihar lahko požene družbo v razsulo. Koliko Golgot bi bilo že sedanjemu rodu nepoznanih, ako bi se dalo gorje, ki ga prenašajo vsi trpeči, družbi dopovedati in pri njej vzbuditi resnični čut do pravičnosti. Kot brodolomci tavajo vodilni posamezniki, tovarne, stanovi, vodilni razred za ohranitvijo in kopičenjem svojih koristi in briga za lastno korist jim ne dopušča, da bi obstali in spoznali, da si ne rešijo ničesar, če se cela družba ne reši. Ni nam beda sestradanih, tragedija družin, življenje v delavskih kolonijah senzacija, kadar manjka drugih novic ali pa polnitev policijske kronike, temveč nam je ogledalo lastnega življenja, ko vsak na svoja pleča sprejemamo delež krivice. Iz takih prs se ne razlega krik po obrambi lastnih interesov, to je še samo klic po pravici. Brezbožnost iz preobilja zemskih dobrot, pa tudi brezbožnost iz obupa, ki zajema zatirane, nam ni mogla ubiti vere v odrešitev človeštva po Kristusu; navidezna vernost premnogih katoličanov, ki jih je poslovno življenje tako prevzelo, da le še iz itradicije obiskujejo cerkev, nam ni mogla omajati naše močne vere. Ali je potem čudno, če se kot cestninarji čutimo bolj žive ude katoliške cerkve, kot mnogi, ki svoje katolištvo tako radi poudarjajo? Predstavljamo si, da je vera danes mnogo bolj ogrožena od onih, ki jo iz obupa predočujejo kot mamilo za neobčuteno uklenitev v klešče interesov kapitalizma kakor pa od strani liberalne buržuazije pa tudi framason-skih lož. Dooim slednji budno pazijo, da po verskem gibanju ne bi zrasle ovire njihovi gospodarski ekspanziji, zatirajo an pustošijo marksisti vsako versko čuvst-vo iz načelnih razlogov. Vsi dobromisle-či vedo, da so na našem braniku za čistost svete vere Jboji težji in zahtevajo več samopremagovanja; saj so marksisti naši tovariši pri delu in ipri jelu. Komur je 'to dejstvo mogoče razumeti, bo priznal, da le naš list more biti klicar h krščanstvu na danes najtežjem braniku. Čeprav so temni oblaki zakrili sonce na nebu Evrope in že tu in tam votlo zagrmi (navidezno nemogoča združitev interesov kapitala ogroža vso socijalno strukturo) — smo še vedno optimisti, da človek človeku ni volk, da en stan drugega ne zatira namenoma, temveč hočemo verjeti, da vsak stan rešuje le sebe. Za n ep obit n o zgodovinsko resnico pa držimo, da niti posameznik niti celotni stan od svojih pridobljenih pravic bližnjemu na ljubo ne odstopa ničesar prostovoljno, kot odmirajoče staro drevo ne more ne ovirati pa tudi ne pomagati rasti mladega drevesa. Iz teh korenin izhaja naša borba za svežim zrakom, za soncem, za pravico. Mi vemo, da vsi stanovi, ves imoviti razred nima časa in ne volje, da resno rešuje so-cijalno vprašanje; če še to obstoja, naj ga rešujejo drugi; povedati pa imamo to, da ne kličemo pravice samo za nas, temveč za celo svetopisemsko čredo, ki je izgubila svojega pastirja. Zamerja se nam, če nočemo verjeti lepim besedam in lepim naukom plačanih uredništev; radi nas so ti uredniki lahko tudi značajni ljudje, vendar so naročeni za točno opredeljeni delokrog, ki ga ne morejo prekoračiti. Kako redko opazimo v kakem drugem listu bodrilno besedo, pa še takrait s pridržki, čeprav se borimo cesto proti krivicam, ki vpijejo do neba. Daleč mimo cilja V tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru je zaradi znižanja iplač nastala mezdna stavka. V »Delavski Pravici« štev. 41 či-tamo, da je vstopilo celokupno delavstvo kot v nekak znak protesta proti podjetniku v Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je začela pogajanja s podjetnikom g. Falterjem. Baje je tudi poslanec g. Pavlič obljubil, da se bo zavzel za delavstvo. Videč, da niso imela vsa ta pogajanja nobenega uspeha, je povzela iniciativo za poravnavo tega mezdnega spora sre-ska organizacija JRKD ter odposlala 30. pr. m. odposlanca banovinskega tajništva in sreske organizacije v Jurklošter, kjer sta stopila v stik s stavkuijočim delavstvom. Predsednik krajevne skupine JSlZ je odklanjal razgovor v zadevi, dočim so delavci uvideli nesebičnost tega posredovanja in se tako rekoč solidarno izjavili za mimo poravnavo ter stavili svoje zahteve. Dejstvo je, da so te zahteve za obe strani sprejemljive in je pričakovati, da se bo dosegel še te dni popoln sporazum. JRKjD je s tem vnovič pokazala da ni strankarska temveč, da deluje v smislu programatičnih določil, ne glede na desno in ne na levo, v dobrobit vseh slojev in ne najmanj delavskemu stanu, kateremu posveča že od svojega obstoja posebno pažmjo. Tega se bodo razsodni delavci tudi zavedali ter s spontanim vstopom v vrste te organizacije pokazali, da so prišli slednjič do prepričanja, da imajo ravno v organizaciji JRKD najboljšega zaščitnika. Tako »Jutro« št. 257 z dne 4. novembra 1932. Že v zadnji številki našega lista smo ugotovili, zakaj počiva delo v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru. Delavstvo je bilo prisiljeno, da ni šlo več na delo, ker se glasi odlok delodajalca da ima delo v tovarni le tisti, ki hoče delati za znižano plačo. Delavstvo v Jurkloštru je organizirano in vodi obrambo proti znižanju plač potom organizacije. Vsak, kdor hoče delavstvu pomagati, mora to upoštevati. Delavstvo se strokovno ne organizira zaradi parad, ampak da ščiti svoje ekonomske, kulturne in moralne interese (§ 35 zakona o zaščiti delavcev). Delavska strokovna organizacija je torej pravi predstavnik delavstva in le ona poklicana, da nastopa v imenu delavstva. Zato ne -sme noben iskren prijatelj iti mimo strokovne organizacije, ako hoče pomagati v težkih trenutkih delavstvu v obratu, kjer je že taka organizacija. Svobodna volja delavstva se mora upoštevati pod vsakim pogojem. Pripadništvo k delavski strokovni organizaciji je namreč svobodno. In če je delavstvo organizirano nad 95 odstotno v gotova organizaciji, je podan v tem jasen izraz delavstva, kdo naj bo njegov voditelj. Ravno iz teh razlogov je razumljivo, da je predsednik skupine v Jurkloštru odklanjal razgovor z zastopnikom okr. organizacije JRKD. Delavstvo sicer ne more večkrat tega, kar čuti, točno iz-; raziti. Napravi pa geste, ki povedo več : kot beseda. Tudi v tem slučaju. Ker sta j hotela gospoda iti preko organizacije, je postalo delavstvo 'takoj nezaupno. Delavska strokovna organizacija bi se morala v tem primeru brezpogojno upoštevati tudi glede na celotni položaj. Kdor pozna razmere v Jurkloštru, bo vedel, da se bije boj v dveh smereh; Za kruh in za svobodo združevanja. Sicer podjetnik Falter trdi, da ima celo rad, če je organizacija. Toda predstavlja si organizacijo tako, da naj bi v morebitnih sporih stala njemu ob strani. Saj tako smo ga razumeli na zadnjih pogajanjih. Take organizacije seveda delavstvo ne bi potrebovalo. Gospod Falter se zna predobro sam ščititi. Delavska organizacija ima pa namen, da strne de-sitvo v eno celoto, da občuje s podjetnikom le kot celota. Gospod Falter je vajen prav strogo ukazovati. »Ako se ne ukloniš, lahko greš.« Tako navadno zaključuje svoje ukaze. Delavstvo je vedelo in čutilo, da je tako postopanje krivično. Toda poedinec je moral vedno pasti. Zato organizacija ne pomeni le borbo za kruh, ampak borbo za najosnovnejše človeške pravice, namreč da prizna podjetnik delavca za soustvarjajočega falktorja v podjetju in da ž njimi tudi tako postopa. Z eno besedo. Delavstvo hoče odpraviti s pomočjo organizacije sedanje suženjsko razmerje. Tega se zaveda delavstvo, to ve tudi g. Falter. Zato si prizadeva, da bi organizacijo razbil. Noben pravi prijatelj delavstva ne sme služiti podjetniku za tak smoter. Iz dopisa samega sklepamo, da se zastopnik JRKD ni zavedal svoje vloge, Je pa dejansko tako. Delavska strokovna organizacija nima prav nič proti temu, da se udeležuje pogajanj tudi zastopnik JRKD. Nasprotno. Veselilo bi je, kakor hitro bi zaznala za njeno željo. In je prav, da se bi udeleževala pogajanj. Saj tak boj ni le zadeva delavstva ali podjetnika samega, ampak itudi javnosti. Ni vseeno za njo, v kakih gmotnih razmerah živi delavstvo, kako ono čuti in gleda na vse pojave javnega življenja. Delavstvo samo ima pa na tem interes, da je v čim širšem krogu znano, kako težko, da skoraj suženjsko življenje ima v podjetju, čigar lastnik je večkratni milijonar in ki svoj denar v toliki meri troši v tujini, mesto da bi ga dal na razpolago kraju in ljudem, ki to bogasitvo skupaj spravljajo. Toda to sodelovanje bo delavstvu dobrodošlo in bo verjelo, da izhaja iz naklonjenosti do njega le, če bo v skladu z organizacijo, katero si je izvolilo delavstvo samo. Zamerja se nam, ko ne moremo verjeti, da vsa dobrodelnost, ki marsikaterega premraženega ogreje ali sestradanega nasiti, še ne more biti zdravilo za današnjo Golgoto delovnega ljudstva. Vsi dobromisleči pojdite z nami po revnih kmečkih vaseh in delavskih se-liščih in pričeli bomo pisati s Krekom nove črne bukve našega delovnega ljudstva; kmalu bomo ugotovili, da se je imenik članov črnih bukev od Kreka dalje vsaj potrojil. Zato je bilo treba tudi postopek z beračenjem racionalizirati, ker bi dragoceni poslovni čas lahko preveč motili, naj ima centrala tablic posla ž njimi. Gotovo pa človeku v vneti borbi za interese kapitala ni pri-jettno prebirati list, ki obuja družbi vest ter jo opominja, da mehanizem živega stroja hira; kdor pa je naš list zavrgel, se še ni skril pred realnostjo. — Dokler so naša predniki prihajali s prošnjami po drobtinice za ubogega Lazarja, so nas še smatrali za sestaven del družbe, šteli so nas pod služinčad. Ko pa smo pričeli rasti iz lastnih korenin, ko smo v sveži borbenosti nastopili s svojimi zahtevami, smo bili slično nebogljencem izobčeni in to je naše vrste trdno strnilo. Zaupanje se ne da kupovati (naši gospodarski strokovnjaki so izvrtali, da je še celo naši denarni krizi glavni vzrok v pomanjkanju zaupanja), temveč se ga mora zaslužiti in lahko trdimo, da si je naš list to zaupanje zaslužil, saj je v resnici le zvon, s katerim pozvanja k molitvi in borbi naš krščanski delavec. e Dr. Krek je v naših brazdah pričel sejati in sejal bi le v naših brazdah, ko ga ne bi tako nujno klical ves narod na pomoč; tod je izvojeval prve zmage in komaj je prvo seme vzklilo, ga je iz naših vrst sprejel ves narod vase. Mlado drevo raste naprej in list s tega drevesa je in ostane naša »Pravica«. Peter Rozman: Živela kmetska in delavska vzajemnost! Kakor morska sipa, ki drži zagrabljen plen v svojih sesal k ah, tako pogubo-nosno objema in izkorišča današnji kapitalizem kmeta in delavca. Povsod: tako v gospodarskem, socijalnem in kulturnem oziru diktirajo in uveljavljajo svojo voljo le držci današnjega kapitalističnega družabnega reda. Ne menijo se za množice človeških žrtev svojega ma-monističnega, protinravnega, protidru-žabnega in zato tudi protidržavnega delovanja. V popolni svoji oblasti imajo denar, čestokrat zakonodajo in vlade, naravne dobrine in ves izum moderne tehnike. V svoji službi drže najboljše strokovnjake, inženerje, uradnike, pa tudi najhujše »štrebarje« kot priganjače in pritiskače kmetskega .in delavskega ljudstva. Tako danes kmet v resnici več ne ve, zakaj orje in seje, zakaj žanje in trpi, ker vsa njegova produkcija glede na prodajno ceno nima tiste vrednosti, katera bi odgovarjala delu, ki je bilo potrebno za to produkcijo. Delavec — ako delo sploh ima — ne ve, zakaj prodaja svojo delovno moč drugim, ko v plači ne dobi toliko nazaj, da bi preživel svojo družino tako, kot to zasluži on, soustvaritelj in nositelj one največje sile — dela —, brez katere bi ne bilo ničesar. Tudii ne profita. Zato tak kapitalistični red nikakor ne trpi, da bi se množice prizadetih 'kmetov in delavcev mogle po svobodni volji in nemoteno strniti v združeno silo in postaviti skupen obrambni zid potom svojih strokovnih organizacij, zadružništva in lastne kmet-sko-delavske kulture. Zategadelj živiimo čase, ki kmeta in delavca naravnost kličejo v enotno fronto. Z združenimi močmi, z ramo ob rami moramo tedaj nastopiti pot odločne borbe za svoje golo življenje. Uničenje enega, pomeni pogin drugega. Delavci imamo bogate izkušnje, kmetje pa večjo gospodarsko moč. Zato moramo delavci v borbi proti kapitalizmu nastopati le vedno v najsprednjejSih postojankah kot neumorni izvidniki in organizatorji. Saj ravno delavski stan vedno najprej in najhujše občuti vsako že obstoječo kakor tudi šele nastajajočo krivico kapitalističnega družabnega sistema. Kmetje pa bodo tvorili potrebno artiljerijo vseh kalibrov in za sprednje borce nepremagljivo zaledje, iz katerega morejo črpati ti vedno svežih moči za nepretrgano borbo obeh. Iz višav znanosti pa naj izobraženci, prijatelji in pobomiki kmetske in delavske vzajemnosti bombardirajo vsevprek ta proti človeški in protibožji družabni sistem. Tako mora iti tok za nov družabni red, v katerem naj ima tisti, ki dela, tudi pravičen delež sadov svojega dela. Za enkrat pa smo, žal, še vsi skupaj le slabiči. Ne samo proti anogočnosti kapitalizma, marveč še mnogo bolj za ustvaritev enotne fronte kmetov in delavcev. Predsodki na obeh straneh so še v premoči. Premalo je dalekovidmih kmetov, kateri bi ravno od enotnosti z delavstvom pričakovali svoje rešitve; ki bi s simpatijami motrili delavsko gibanje in njegovo iborbo proti prevelikemu izžemanju in zapostavljanju. Kapitalistična vzgoja je točno po svojem načrtu znala vcepiti razdvojenost teh dveh najbližnjih si stanov. Kriv je pa temu stanju tudi še drugi faktor. Časopisje in govorniki raznih strankarskih šol so kmetom venomer pridigovali, kako je le kmet steber vsega, kako se ravno in vedno le kmetu najhujše godi; kmet je vse, kar sploh je; Poročita z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna sveža Lesni delavci Jurklošter. Pri nas delo še vedno počiva. Na pomoč eo nam prišli tudi gospodje iz Laškega in g. Kravos iz Ljubljane. Rekli so, da bodo oni vzeli to stvar v roke, če jim zaupamo. Mi smo pa odgovorili, da imamo že svojo organizacijo. Vse, kar bomo vodili, bomo delali le v sporazumu s centralo naše organizacije in Delavsko zbornico. Ker niša bili gospodje temu nasprotni, smo šli skupaj h g. Falterju. iPa je bil ravno tako nedostopen kot na zadnjih pogajanjih. Upamo, da si ibodo gospodje, ki pravijo, da so naši prijatelji, zapomnili, da je uspešna pomoč mogoča le v sporazumu in potoni strokovne organizacije. iG. Falter pa je poslal naše knjižice na občino, češ sedaj bom tovarno ustavil, z delavstvom pa ne bom več govoril. Mi smo pa tako sklenili: Stradati moramo talko ali tako. Če delamo, sicer nekoliko manj, stradati pa moramo vseeno. Radi tega bomo vzdržali do konca, dokler ne zmagamo. Rimske Toplico. Dne 30. ok't. t. 1. smo imeli delavci iz tovarne podpetnikov sestanek. Bil je potreben radi lega, ker je delo v tovarni zelo reducirano. Ko smo se pogajali s podjetnikom radi znižanja plač, so nam zastopniki podjetja obljubovali, da bomo imeli veliko dela, aiko pristanemo na znižanje. Sedaj pa kar naenkrat tako malo dela! Delavstvo je teh misli, da bi bilo najbolje, da bi pogodibo, s katero smo pristali na znižanje plač, odpovedali. Bomo videli, kaj bo prinesla bodočnost. — Delavstvo je izrazilo največje ogorčenje nad postopanjem podjetnika in veleposestnika Falterja, ker je tako trdosrčen inapram tovarišem v Junkloštru. Ko je bil govor o agrarni reformi, je bil silno sladak napram delavstvu. Noben med ni tako sladak. Sedaj pa je pokazal svojo pravo barvo, katero itak že poznamo. Delavstvo je bilo mnenja, da je najbolje, da se napravi na bansko upravo vloga, katera naj bi opozorila vlado na brezupno stanje delavstva v obeh tovarnah in zahtevalo, da se izvede agrarna reforma v prvi vrsti;: v korist tega delavstva. — Delavstvo je izrazilo svoje ogorčenje tudi radi obratovodje v tovarni podpetnikov. Včasih je govoričil, da je za delavsko organizacijo, sedaj pa dosledno proti njej nastopa. Organizirano delavstvo preganja in šikanira in pošilja na dopust. Tudi jih prestavlja iz enega dela na drugo — seveda na slabše. Delavstvo je sklenilo, da mora biti takih razmer konec in da bo v prihodnje podvzelo korake, ki bodo obrato-vodji še neljubi. Delavec. Rudaiji Hrastnik. Odkar imamo Hrastničani zasilno cerkev in stalnega duhovnika, ki oskrbuje dušno pastirstvo, obhajamo vsako leto praznik Kristusa kralja zelo slovesno. Tudi letos nismo dosti zaostajali za prejšnjimi. V soboto zvečer je imel frater Sedej v rudniški čakalnici predavanje o misijonih. V nedeljo pa je pri obeh sv. mašah bila cerkev nabito polna. Propoved č. g. Kolenca iz Maribora je napravila na vernike globok vtis. Slovesnost je povzdignila večerna procesija s prižganimi svečami. Tudi po hišah, mimo katerih se je pomikala procesija, je bilo po vseh oknih opaziti prižgane sveče, kar potrjuje, da rudar še ni izgubil vere, ki nvu je v današnjih težkih časih edino upanje in tolažba. Trbovlj'e. Izmenjava. TPD je s prvim tega meseca reducirala v tukajšnjih obratih 30 delavcev. Na novo pa je sprejela že nekatere fizično dobre v delo. To je pričetek njenih nakan, pri katerih jih pride še mnogo v poštev. Pri mnogih bo nastalo vprašanje, če dobe za svoja leta pokojnino. Kaj pa bo s starostno blagajno brat. skladnice, je veliko vprašanje. Ali bodo nje sredstva do-našala in mogla zadostiti dolžnostim? Prispevki se radi redukcij manjšajo, izdatki pa višajo. Če družba išče pri izmenjavi delavcev dobiček, naj ona krije primanjkljaj k pokojninam, ne pa da se vedno povišujejo prispevki. Oddaja dela v akordu. Obratovodstvo zapadnega obrata že dalje časa ne vrši zakonite oddaje dela pri akordantih. Uvedena je posebna praksa, da delavec zve za višino zaslužka šele po petnajstih dneh, ko ije perijoda plačil že zaključena. Torej petnajst dni ne ve delavec, za kaj dela in koliko bo zaslužil. Določilo »delovnega reda« § 20 pa govori takole: »Določila plačil (Geding) se oddajajo oziroma prejemajo od 1. do 3. delavnega dneva vsakega meseca. Vsak delavec, ki po določeni meri plačevanja dela, je dolžan pri oddajanju oziroma prejemanju te mere biti navzoč in nepravilnosti, če se katere najdejo, takoj na mestu naznaniti, ker bi se drugače nič več ne oziralo nanje. 'Pri določevanju mere za 'plačevanje se kakor da poleg kmeta sploh nihče več ne bi živel. Za delavstvo, kamor se prav za prav rekrutira ves odvišen kmetski naraščaj, so se pa »ploh malo brigali. V časopisju le s kakšnim skromnim »kotičkom« ali »vestnikom«, drugače pa tu-dii toliko, kolikor je bil kdo trenutno prisiljen radi uspešnejše osebne ali stran* karske karijere. Zato se ni čuditi, ako kmetje danes zelo malo, oiziroma napačno razumejo vse , kar gre pod naslov »socijalno vprašanje«. Torej vprašanje, ki se v prvi meri tiče samo malega človeka — kmeta in delavca. Že ob sarnii besedi »socijalno« ali »socialistično« premnogim živčevje kar zatrepeče, v nekem mrzličnem strahu ali v odpornem prezirljivem studu in srdu, ker pod tem imenom razume večina kmetov nekaj, kar je nedovoljeno, prevraitno, ali kakor ibi rekli botlj-ševiškega in celo protikmertskega. Moramo poudarjati stanovsko zavest, moramo pa vzgajati vsak svoj stan tudi za celotno družbo, kaitero vsi stanovi sestavljamo. Kapitalisti pa hočejo, da bodi kmetski stan ikot najmočnejši v vseh širših družabnih vprašanjih nepoučen in izoliran. Hočejo med ikmetskim in delavskim stanom trenja. Dva se naj prepirata, da ima tretji lepši dobiček. Vendar pa se tudi tukaj kaže že vesel por e obrat/ Sila vedno hujših razmer, v katere je poleg delavskega stanu padel tudi kmetski, je rodila pravo spoznanje. To spoznanje stopa vedno bolj v ospredje na obeh straneh in hoče najtesnejše medsebojne vzajemnosti in samopomoči. V nekaterih rajonih »Strokovne aveze viničarjev« je od strani zavednih in dalekovidnih kmetov bila že sprožena želja po lastni strokovni kmetski organizaciji, ki bi naj temeljila na krščansko soatjalisfcičnih idejah in bi imela skupno z delavstvom svoj poseben forum eksekutive. II. rudarski kongres v Laškem je itudi dal istega poudarka, namreč j kmet in delavec morata skupaj1 v enotno fronto. Da> prihaja ta klic spontano iz kmet-s kih ost samih, nas tembolj navdašuje Za mas krščanske socijaliste je to veUk dogodek j kakor tudi dokaz, da krščanski sooijalizem ni le privilegij delavskega razreda, dogma samo za proletarce, ampak da je krščanski socijalizem vse delovne stanove obsegajoči svetovni nazolr, kateri je v stanu prekva&tti celotno človeško družbo, ustvariti novega človeka in nov družabni red na živem temelju dejavnih načel krščanske etike. Kmetje in delavci! Dol i kapitala zrnom 1 Proč od preteklosti in sedanjosti! Združimo se za staro pravdo vaših »gruntov« in naših »žuljev« v nepremagljivo skupnost. Od nasi, od spodaj navzgor, samo od kmetov in delavcev mora biti zadan kapitalizmu zasluženi smrtni udarec. Pred nami so ovire in bodo, toda zavest in odločna volja sta vedno preko vsakih ovir. (Dalje prih.) tudi stroški za razsvetljavo, za smodnik, za popravljanje orodja in — kjer okoliščine dopuščajo — za izvožnjo (Forderung), za zastavljanje z zemljo i(Versatz) in za snaženje jemljejo v račun. Mero za plačevanje določajo upravilni uradniki.« Apeliramo na obratovodstvo, da postopa ‘fo gorenjem zakonitem določilu pri oddaji akorda, sicer se bodo delavci obrnili na pristojno mesto v zaščito svojih zakonitih pravic. - Kar se naredi, se tudi dostojno izvrši, tako je dejal neki..., ko smo na prireditvi trgali grozdje. Smo plesali, končno se malo stepli. To so pa bili gotovo tisti brezposelni, med katerimi je treba meje. Kdo neki pravi, da niso to prave meje dela, če gre za denar. Drugi pa je dejal: Vrag vzemi to »Pravico«, ki tako nerodno piše, saj jo ni mogoče za-stopiti. Tretji pa se oglasi im celo pravi, kar tako naprej bo pisala. Če ni kaj pravilnega, bo povedala. Zdaj pa zares ne vemo, kdo ima 'prav? Zadnjo nedeljo se je v Delavskem domu vršil strokovni shod delavstva, na katerem so iporočali Likar, 'Murn in K r u š i č. Prvi je 'pojasnil potrebe zahteve po 40 urnem delavnem tednu in točno utemeljil resolucijo, ki je bila od delavstva sprejeta. Drugi kot predsednik 2. rud. skuipine je pojasnil 'težkoče delovanja zaupnikov in to po krivdi delavcev samih. Javil je delavstvu, da je skupina umaknila svojega posredovalca za stanovanje in to iz razloga, ker delavstvo smatra, da se delajo neke protekcije pri dodelitvi stanovanj od strani zaupnikov. Tov. Krušič pa je zadel jako pravo, ker je na-značil delastvu, da je premalo ali celo nič složno. Delavci drug drugega tožarijo in s tem slabe sami sebi svoj položaj. S tem se strinjamo tudi mi, ker le nezaupanje in nesloga je rudarje pritirala tako daleč. Čim več se o slogi in bratstvu govori in piše, tem manij to rudarsko delavstvo pojmuje in si rajši koplje z nevednostjo svoj lastni grob. Huda jama. Že v zadnji številki »Del. Pravice« je tovariš iz Trbovelj zapisal, da hočejo delničarji TPD večji dobiček. To se lahko opazi tudi ipri nas. Gospodje skrbijo zato, da se uporabi vsak trenotek, pritiskajo eden na drugega, vzpodbujajo eaen drugega, da vsi pazijo na vsak delavčev gib. Za vsak najmanjši ali celo namišljeni prestopek je rudar odpuščen. Ali je to ofenziva kapitalizma, ki hoče telesno in duševno ubiti rudarje? Ali je to dejanje podobno zveri, ki predno pogine, še z vsemi štirimi brca okrog. Res je, kar je v »Besedi« št. 11 v članku »pomanjkanje gotovine« napisal dr. I. P.: »Samo eno načelo je kapitalizmu iše ostalo: dobiček; tako kot srednjeveškemu viteštvu v dobi njegovega -propadanja — ropanje. 'Koliko rudarjev je že v najlepši moški dobi izčrpanih. Menda ne zaradi lenuharenja. Gotovo zaradi prenapornega dela, slabega zraka, pomanjkanja primerne hrane. Toda gospode okoli TPD nič ne briga, ako namesto zdravih čvrstih 30, 40 letnih mož ostanejo le živi okostnjaki, ki ne morejo, kakor pravimo, ne živeti ne umreti. Saj bodo ti reveži izločeni iz staleža zaposlenih in nameščeni z novimi silami. Vprašanje je, ali so hujši roparji, oni ki jemljejo ljudem imetje, ali oni, ki jim jemljejo najdražje, to je zdravje. Rudarji stiskajo zobe in pesti. Gospodje se danes se smejijo. Mogoče se bodo pa le nehali. Kovinarji Iz skupščine krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. V nedeljo, dne 23. oktobra, se je vršila v Delavskem domu na Savi redna letna skupščina krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. Skupščina je morala izvoliti 6 članov kot zastopnikov v krajevni upravni odbor kakor tudi 6 članov namestnikov. 'Na dnevnem redu je bil tudi predlog, da se članom nadzorstvenega odbora, ki niso več delegati krajevne skupščine njihov mandat v smislu čl. 18 pravilnika potrdi in podaljša. Poleg tega 'še volitev 9 delegatov za glavno skupščino v Ljubljani. Na zahtevo našega tovariša Arneža, da naj se v upravni odbor sprejme tudi kateri od naših delegatov, so zastopniki SMRJ vsak sporazum glede tega gladko odklonili. Izjavili so, da se bo postopalo točno po pravilniku. Ker v debati takoj ni 'prišlo do soglasja, je predsednik dr. Obersnel prekinil skupščino in povabil od vsake skupine enega zastopnika na kratek razgovor. Razgovor pa ni prinesel nobenega rezultata. Tov. Bertoncelj je zato izjavil, da se bo delegacija krščanskih socialistov vzdržala glasovanja, Arnež je nato poudarjal, da se iz tega jasno vidi, da ni prave volje za skupno sodelovanje in je ugotavljal, da je delegacija krščanskih socialistov storila vse, kar je v tem slučaju mogoče in da naj se ji v bodoče ne očita, da komu strelja v hrbet. Nato je bila sprejeta lista, ki jo je predlagal Jeram z 51 glasovi. Pri drugi točki so .predlagali, da naj vršijo člani nadzorstva svoje funkcije do konca trajanja njihovega mandata. Tudi delegati za glavno skupščino so bili predlagani in izvoljeni iz liste SMRJ. Daljša debata se je razvila glede zobozdravstvenega fonda, ker je zahteval sodr. Jeram, da naj podjetje ukinjene podpore doplača. Tov. Bertoncelj je zahteval pojasnilo glede prispevka iKID. Predsednik je dal temu primerno pojasnilo. Na prošnjo tov. Ber-toncelja je podal upravnik Krajevne Bratovske skladnice poročilo o stanju zobo-zdravniškega fonda. Fond ima približno 40 tisoč dinarjev gotovine. Težave delajo nekateri člani, ker izdanih nakaznic za zdravljenje ne izrabijo. S tem zavlačujejo zdravljenje. Upravni odbor je bil primoran še ne izrabljene izkaznice nekaterim članom odvzeti. Tov. Arnež predlaga, da se v delo nazaj sprejmejo člani, ki so bili reducirani v decembru 1931, kot člani z doplačilom. Nadalje je predsednik pojasnjeval, kako se izplačujejo brezposelne podpore v dobi članstva, kakor tudi v izrednih slučajih. Upravni odbor je izdelal tudi primeren osnutek pravilnika za izplačevanje podpor. iNa predlog zastopnika SIMDRJ Jerama je bilo sklenjeno, da bodo dobile organizacije ta pravilnik v študij. Naša delegacija se je pri skupščini zadržala popolnoma pravilno. Ako s svojimi zahtevami ni uspela, je to pač kriv pravilnik, ki trenutno daje moč tistemu, ki ima slučajno večino. Upton Sinclair: DO LAR J I roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) Spet tisti porogljivi srnešek na ustnicah starega gospoda, tisti smešeit, ki bi bil moral Izzvati Jedovo nejevoljo, če bi ne bil tako pijan svojega uspeha. »Govorite zdaj morda s pooblastilom kanclerjevim?« »Ne,« je dejal Jed, »a ne dvomim, da bo tega zelo vesel.« »Zdi se mi, da trenutno nimate nobenih predavanj o agrarni reformi.« »Ne, sir, mislim, da ne. Vsaj jaz nisem o tem še nič slišal.« »Torej ne veste prav nič o tem.« »Ne sir. A prosim, ne sodite univerze po meni — sem šele dve leti tu in prihajam z dežele.« »Toda, saj ste obiskovali višjo šolo?« »Da, v Zionu, štiri leta,« sir.« »In tam vam niso nikdar povedali, kaj je agrarna re-f forma?« »Ne, sir.« »No, pojdite h kanclerju In mu povejte moj načrt. Če bo šlo v redu, bom sklenil pogodbo z univerzo in naložil petdeset tisoč dolarjev v državno posojilo, kar bo neslo čez dva tisoč petsto na leto.« »Mr. Warrener, res ne vem, kako naj bi se vam zahvalil'—« »Že dobro, mladi mož, zahvaljevali se boste lahko pozneje,« Spet tisti čudoviti nasmešek na ustnicah starega gospoda, nasmešek,-ki'ga Jed ni zapazil, ker je bil preveč razburjen. »Dobro, sir,« je dejal, »Takoj bom govoril s kanclerjem. Prepričan sem, da bo zelo vesel.« IV. jed sl je želel perotl, da bi čim’hitreje dosegel svoj cilj: Stopil'i>l bil< na kočijo, če bi se bil zavedel, da je tako bitje sploh na Svetu.-Njegove dolge noge so v dvnjsetih minutah prekoračile dve milji' In vprav za večerjo je dospsrt pred zmerno veliko hišo ne daleč od univerze. Služkinja z belo čepico, ki mu je odprla, je rekla, da je gospod pri mizi. Jed pa je dejal: »Povejte kanclerju, da prinašam zelo, zelo važne novice, gre za ustanove.« »Bil je prepričan, da se stari gospod ne bo prav nič obotavljal zaradi take vsote denarja odložiti nož in vilice iz rok. In res, prihlačal je še z grižljajem v ustih in s prtičem za vratom (morda je bilo to po knjigah o lepem vedenju, ki se jih je učil v mladosti, dovoljeno). »No, Rusher?« »Gospod kancler, imam petdeset tisoč dolarjev za univerzo!« »Koko?« Ernst AloysiuS Saybruck, doetor theologiae, je razprl usta — da je človek lahko videl vso večerjo in iz- tegnil roke. »Mladi prijatelj! Mladi prijatelj! Kdo?« »Warrener!« »Warrener? Kateri Warrener?« »Claudius G. Warrener.« Brezmejno začudenje se je risalo v potezah starega gospoda. »Toda — nemogoče!« »Sem bil pravkar pri njem, gospod kancler. Namerava dati petdeset tisoč v državnem posojilu.« »Ampak — za kaj?« »Za stoličo za agrarno reformo.« Jed Rusher je v svojem življenju dožiVel že mnogo presenečenj. Jezdil je divje mrhe, prevrnil ga je bik in poskusil je že ugnati pijanega očeta; prestal je blizzarde in peščene viharje, svetovno vojsko in 'Vse stiske težkih časov — a še nikdar v vsem življenju ga ni doletfel tako nenaden udarec, še nikdar ga ni tako’ osuplo presunilo kakor ta hip. Ernst Aloysius Saybuck, dr. theol. se je prestrašen opotekel nazatj, roke so mu začete drhteti in plapolati, kri mu je stopala v vrat, 'v lic* in * v čelo, dokler ni bil; po rakovo rdeč' kakor novorejenČek, zdelo se je, da'’se mrt lasje ježijo', oči so se mii iskrile — bil je podoben plešočemu japonskeinu demonu. Zavpil je nad Rusherfdm^ftVi nesramni pobalin!« Ubogi’Jed sfe je zdrznil; ‘kakor da bi bil dobil zaušnico. Ni ttioget 'drugega ko jecljati: »Toda'— gospod kancler! Toda — gospod kaitcler!« »Ali se'hočfcte norčevati iz mene? Ali Se Vam zdi to posebnO šaljivo?« »Ampak, gospod kancler!« Jedu'so sl lile "solze v oči. »Kaj Stem pa storil? Kaj je?« Solze So zdrknile Jedu po licu, stari gospod jih je videi in žačef slutiti desnico. »Faht — saj' niti ne veste; o čem govorite?« Leto V. »DELAVSKA PRAVICA«, 10. novembra 1932. Stran 3. Sicer ima social-demokracija v svojem programu napisano, da je demokratična. Toda zdi se nam, da je takrat in tam, kjer nima večine. Ako pa ima večino, pa jemlje demokracijo vsakemu drugemu, kar je znak, da se v tem pogledu prav nič ne razlikuje od najbolj reakcionarnih in nazadnjaških purgarskih krogov, ki vse, kar ne tuli z njimi v rog, tišči k tlom. Koliko časa bo to šlo, je drugo vprašanje. Jeseniški kovinar. Jesenice. Dne 30. okt. smo prejeli od SMRJ dopis, s katerim nas obvešča, da je odpovedal kolektivno pogodbo s KID. V petek 4. nov. se je vršil javen shod vsega delavstva KID. Sodrug Če lešnik je poudarjal, da je vsled dviga cen za 13 do 15% SMRJ bil prisiljen pogodbo odpovedati. Tovarna na odpoved še ni odgovorila drugega kot to, da je odpoved sprejela. Glavni zaupnik je poročal o sedanjem položaju in navajal obrate, kjer kolektivno pogodbo kršijo na debelo. Videl je v pisarni pripravljen tudi obračun 178 delavcem. Delavski delegaciji je vodstvo KID izjavilo, da o teh redukcijah ne ve ničesar. 'Navzočna sta bila tudi gg. Westen in Pfeifer. Razprava glede pogodbe se bo vršila ta teden. Tov. Pukšič Alojz je poročal, da je tudi JSZ sledila dogodkom in vodila indeks cen. JSZ je za enotno delavsko fronto, kar je razvidno tudi iz dopisa, ki je bil poslan na SMRJ. V dopisu se naglaša, da je nujno potrebno, in JSZ tudi želi, da se poživi stari ali stvori nov medorganizacijski odbor. — SMRJ naj poda o tem svoje mnenje. JSZ na ta dopis iše ni prejela uradnega odgovora. Delavstvo je soglasno sklenilo, da je za enoten nastop in da je proti vsakim redukcijam, če bi pa morda dela primanjkovalo, naj se uvede 6 urni delovni čas. Viničarji Iz centrale. Vsi, kateri se bodo preselili, maj takoj naznanijo nov Sm točen naslov (kraj, hišna številka in naslov pristojne pošte), da morejo redno tudi vnaprej dobivati časopis. Posinrtninski sklad. Umrla je tov. Knez Marija, stara 71 let pri skupini Kapela. Družina, kateri je spadala, je 18 mesecev že redno plačevala prispevke v posmrtninski sklad in dobi za ta slučaj podpore 500 Din. Pri Stv. Ani v Slov. goricah je umrla 88 let stara tov. Šalamun Marija, dolgoletna članica v I. razredu. Zato jo v novi posmrtninski sklad nismo sprejeli, dobi še iz podpornega sklada posmrtnine 300 Din. Torej se bo pobiralo samo za en slučaj. Zgornje Hoče. Kakor znano, se je našemu tovarišu Gorišek Antonu odpovedala služba brez vzroka. Nekdo je znal povedati, da je odpuščen zato, ker je organiziran pri Strokovni zvezi viničarjev. Službena knjižica mu je pa bila izročena 7. avgusta, vendar pa odpust v knjižici ni bil vpisan. Ker se je nato prizadeti viničar pogajal za na-daljno službovanje in mu je bilo vedno tako odgovorjeno, da ni vedel, če ostane, ali naj gre, je tako smatral zadevo kot poravnano. Dne 29. avgusta pa je naenkrat dobil končnoveljavno pismeno odpoved. Ker pa ni bilo vzroka, je po sedanjem viničarskem redu odpoved po 15. avgustu nedopustna. Začel se je spor in viničar je vztrajal na braniku svojih pravic, ki mu jih daje viničarski red. Zahteval je zoper samostansko upraviteljstvo razpravo pred viničarsko komisijo. Radi tolerance, ker so to katoliški in celo redovni vinogradniki in da spet kdo ne poreče, da smo kot krščanski socialisti komaj čakali in v prvi sapi spet udarili in zagrabili ravno katoliške delodajalce, je v zadevi osebno interveniral tov. Peter Rozman kot tajnik zveze dne 8. septembra pri upravitelju Vetrinjskega dvora v Mariboru. Uspeh ni bil zadovoljiv in je tov. Gorišek še dobil pismo iz Vetrinjskega dvora, da se pač mora izseliti. Radi tega ni bilo sedaj drugega izhoda kot borba po zakoniti poti in brez pardona. 1. oktobra se je v občin- skem uradu v Pivoli, ker tam leži ta vinograd, vršila viničarska komisija, katera je razsodila, kakor dobesedno navaja zapisnik: »Sklep komisije. Soglasno je komisija izjavila in razsodila, da na podlagi pismenih dokazov, ki jih je predložil g. Anton Gorišek in po določbah viničarskega reda, ni bila službena odpoved pravilna. Zato se 6matra, da je zakonita pravica na strani viničarja Antona Gorišeka. Predlaga upravi Vetrinjskega dvora, da naj v svrho mirne poravnave pusti viničarja v službi in da ta sklep viničarske komisije smatra kot sklep sodne poravnave po § 30 »Viničarskega reda«, Podpisi: 'Grašič Juri, župan in predsednik komisije, Paul Franc, zapisnikar, Peter Rozman, zastopnik viničarjev, član komisije Lobnik Franc, zastopnik vinogradnika, član komisije. Da ne bo še več kdo drugače raznašal, se samo v interesu resnice priobči ta notica. Predvsem je potrebno tukaj podčrtati, da prav ničesar od tega ni kriv viničar tov. Gorišek. On nikogar ni preganjal, nikomur storil krivice, braniti se, in celo z zakonitimi sredstvi, tega pa mu nihče ne more preprečiti. Ko bi ne bil toliko zaveden in izobražen in ko ne bi zaupal svoji organizaciji, pa bi gotovo letel iz službe. St. Ilj v Slov. goricah. Brez vzroka, le drugi soviničar ga je hotel izpodriniti, je bila služba odpovedana našemu tovarišu viničarju Šauperl Francu, kateri ima šest majhnih otrok :in zraven še onemoglo in bolno staro mater. »Strokovna zveza viničarjev« je zanj posredovala pri njegovem osikrbništivu ter nam poroča, da je uspeh dosežen. Ostane naprej v dosedanji službi. Ljutomer. Še malo in smo v času, ko se viničarji selijo. Letos bodo sicer zelo redki, ki si bodo službe spremenili. Pametno! Saj se danes sploh nikjer ne dobi kaj izrednega in boljšega, povsod je enako. Zato pa se bodo letos šafarji nekoliko bolj premeščali, kakor se sliši. Viničarji sploh ne bomo jokali za nobenim, ker so nam bili vedno prej v škodo, kakor pa v korist. Mi robotimo, vedno manjšo plačo imamo in še na to izplačilo po cele kvatre čakamo, gospodje šafarji pa pred nami drže roke navzkriž ter vedno preže, kje bi mogli katerega viničarja vščipniti. Imajo dobre plače, pijo najboljša vina itd. Tedaj nam je naravnost v uteho in v zadoščenje, ako doživimo dogodek, da se tudi šafarjem služba odpove. Zgodi se dostikrat, da mora šafar iz službe, viničarji, katere je dotični na vse načine gnjavil, pa ostanejo še na mestu. Že od nekdaj se časi spreminjajo in se zvezde utrinjajo. Više ko kdo leta, niže potem pade. Viničarska žena, mati, trpinka in mučenica, je nazvana kot »ušiva«, pijana šafarca pa zahteva biti »mi-lostliva«. Zgodi se pa, da ta zapostavljena viničarka ima vsaj kam pod streho, nasprotno pa ona visokoleteča na mah izgubi vse komplimente, vso službeno udobnost in oblast. Počasi pa sigurno meljejo božji mlini, zato pa tudi marsikoga zmeljejo, ker ni hodil pravilno pot. To nam je tolažba in zaupanje, da ne bo vedno talko, kakor danes ponekod in da gotovo tudi viničarjem enkrat posije lepše solnce. Stavbinsko delavstvo Strokovna skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. Ljubljana. Vsi tovariši, ki boste poslani od mojstrov na dopust sedaj v zimskem času, se morate javiti v organizaciji, da se vas vodi v zapiskih kot brezposelne. Za čas brezposelnosti morate plačevati 2 Din mesečno za »Pravico« in upravne stroške. Vsi tovariši zaupniki, pripravite zapisnike o prodaji markic, ker bo v kratkem odbor skupine kontroliral vaše poslovanje! Ljubljana. Skupina pleskarjev in črkoslikarjev. iNaše organizacije se na vseh delavskih bojiščih bore za upoštevanje delavskih pravic. Stoje budno na straži, da se ne krši obrtni zakon 'in druge določbe, se borijo za plačilo nadur, za nedeljski počitek in drugo. Med elani in. sicer takimi, ki so n a v s o m o č agilni, pa se najdejo tudi taki, ki delajo. 3eveda na skrivaj, ponoči li n v nedeljah za 'navadne ure! Če je njim to prav, dobro! Mi pa, ki čuvamo naše že itak okrnjene pravice, bomo s takimi ljudmi temeljito obračunali. Toliko v opozorilo tistim z g a g a m! Delavska mladina Huda jama. Pri nas delamo zelo živahno. Niti rudarski kongres, za katerega smo pomagali voditi priprave in agitirati, nas ni vrgel iz ojnic. Kulturno delo gre lepo naprej. Ko bi drugod tako trpeli, kot pri nas, bi bili že delavni, ker bi le v tem videli rešitev. Širok pri nas napreduje. Dosedaj smo pridobili 12 novih članov in sicer šest starejših in šest mlajših. Mlajši bodo prvi Borci, ki so začeli organizacijsko življenje po borčevskem sistemu. Centrala bo napravila enkrat revizijo, tako nam piše. Revizije se ne bojimo, pač pa zelo želimo dobiti v svojo sredo zastopnike centrale. Vse več se moremo pogovoriti ustno kot pismeno. Če morda še koga zanima, mu povemo, da je pri nas ravno 50% članstva — nekadilcev. Delu čast, oblast! Trbovlje. Pri nas se prav pridno pripravljamo na sprejemne izpite. Širak je še vedno aktiven. Imamo pa še od preje nekaj novincev, ki bodo 13. t. m. delali sprejemne izpite. Vse nove člane »muštramo« po borčevsko. Ker se je naše s Širakom zopet pomnožilo za 15, prosimo še za to-, liko izvodov »Mladega Plamena«, ki nam ugaja, zlasti še vsem mlajšim. Pri nas sta še vedno dve grupi: stari in mladi. Tudi duhovščina se nam je približala z nekoliko manj visoko avtoritativnostjo. Takih smo še veseli. Počasi gre, gre pa le. Živi borba! Zalog. Sedaj imamo 75 članov. Od teh je 65 abstinentov in 60 nekadilcev. V septembru smo imeli eno sejo in 20 krdelnih sestankov. (Op. uredništva: Prav in lepo od Vas. Ampak od »širaka« ni bilo poročila, potem pa — za oktober bi tudi lahko povedali, kaj ste delali. 2ivi!) Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani vabi na Martinov večer, katerega priredi dne 13. t. m. ob 7 zvečer v prostorih I. delavskega konzumnega društva v Zvezdi v Ljubljani, s sledečim sporedom: 1. Bogat srečolov. 2. Šaljiva pošta. 3. Lov na Martinovo gos. 4. Šaljivi prizori. 5. Prosta zabava. Vabimo vse naše prijatelje, da pridejo med našo delavsko mladino. Odbor. Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani Dramatični odsek naše družine priredi dne 20. t. m. ob pol 8 zvečer v društveni dvorani svoj prvi letošnji nastop. Igra se igra »Babilon«. Predprodaja vstopnic ves dan pred predstavo v društvenih prostorih. — Občni zbor naše družine bo 22. t. m. ob 8 zvečer z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih- — Odbor. Celje. (Z revizije.) Celje pridno dela. Razdeljeni .smo v sekcije: športno, dramat-sko, tamburaško in socialno. Dramatska sekcija je že štirikrat uprizorila ljudsko igro »Mlinarjev Janez« z dobrim gmotnim uspehom. ■ Snov igre je vzeta iz zgodovine celjskih grofoy. Tamburaši pridno muzicirajo. Zdaj delamo na tem, da bi uredili tudi poslovanje in da bi začela tudi socialna sekcija delati. Pripomba revizorja: Na videz je vse prav lepo. Manjka le glavnega: delavske zavesti. Organizacija ni delavska, ni socialistična. Ali je prav, da ima delavska organizacija socializem le kot nekak privesek? Prav je, da imate študijski krožek. Ali kaj pomaga, če pa vse drugo delo ne služi delavski stvari. Na primer dramatika. Kaj pomeni kak »Mlinarjev Janez« za vzgojo delavstva in za propagando socializma? Nič! To je naivna ljudska igra, ki odvrača ljudi od stvarnosti in jih siepi z nekim idealiziranim živjjepjem. kmetskega naroda v preteklosti. Tudi nima kakšne splošne vzgojne vrednosti. O umetniški vrednosti niti ne govorim. Kaj bi potem s tem? Škoda dragocenih moči, ki se za to stvar potrošijo. Dramatika je imenitna stvar, treba jo je le pravilno usmeriti. Imate dober oder in dvorano, dobre igralce in svoje občinstvo. Kaj vam še manjka? Le to, da bi bili nekoliko manj meščanski in da bi malo bolj mislili na potrebe delavskega razreda. Revizor. Hotedršica. Pri nas je veliko zanimanje za Krekovo mladino. Jasna socialistična smer nam je všeč. Tudi mi vidimo gospodarsko rešitev ne le delavstva, ampak vsega človeštva v socializmu. Imeli smo fantje že nekaj razgovorov o tem. Prihodnjič kaj bolj konkretnega glede organizacije. Živi borba) Vrhnika. Zadnjič si nas, tov. urednik, v »Delavski Pravici« malo »popeglal«. Tvojega nauka smo se oprijeli in začeli sami in z mladino. Novo krdelo imamo. Upamo, da bo to krdelo predramilo še druge Vrhničane iz spanja in bo tako zarodek nove faze organizacijskega življenja pri nas. Hej! Živi borba! Vrhnika. Na občnem zboru dne 6. novembra 1932 je bil izvoljen nov odbor: Jurjevčič Tone, Jurjevčič Janez, Rihar Jakob, Nagode Franc in Trček Martin. Družina, ki je bila bolj na slabih nogah, kaže, da se bo popravila. Ustanovilo se je že tudi krdelo mlajših. Družino bomo izorganizirali na borčevski način. Preska. Iz Ljubljane nas vedno zmerjate, da smo premalo delavni. Nekaj je tudi res na tem. Naše delavstvo ni delavsko zavedno. Zato tudi pohaja v društva, kjer ne dobi delavske vzgoje. Taka društva imajo neko srednjo linijo v kulturnem delu. Take linije pa v življenju že zdavnaj več ni in zato je tudi za nas nepotrebna, če ni že celo škodljiva. Mi hočemo res jasna načela glede vere in popolnoma socialistično urejeno družbo. To bo rešilo delavca in osvobodilo tudi kmeta. Seveda se tega vsi ne zavedajo in zato tudi tako ne delajo. To so pa ravno tisti, ki bi najlažje delavstvo pravilno orientirali. Ker tega danes pri nas še ni, se bojimo, da bo mladina pod silnim pritiskom kruhoborstva zagrabila sama za geslo: socialistično urejena družba, v nemar pa bo pustila pozitivnost verskih načel. Tedaj bo pa jamranje in pohujšanje — a žal prepozno. Danes je čas! — (Berite —autov članek v zadnji številki »Delavske Pravice«. Morda.'se bo le komu kaj odprlo.) Zagorje. Pri nas je z delavsko mladinsko kulturno organizacijo težko. Nikdar ni bilo prave, močno delavske zavesti, nikdar delavske vzgoje. Zato so težave. Vsi gledajo v Krekovi mladini konkurenčno organizacijo prosvetnemu društvu. Pa to ni. O tem bi kvečjemu mogli debatirati o kaki Krekovi družini v popolnoma kmetskem okolišu. Naš okraj pa je delavski, izrazito rudarski. Kolikor ljudi se še preživlja direktno od zemlje, je taka malenkost, da ne pride v poštev. Zato bi vsak res upravičeno pričakoval pri nas močno delavsko mladinsko organizacijo. So pa nekateri, ki jim to kar nič ne diši in jim je ljubše, da je tako kakor je in kakor bi biti ne smelo. Mala peščica, ki se je sama prikopala do bolj delavskega gledanja stvari, pa ne pride v poštev. (Cagavci ste, ne pa Borci! Še dolgo ne bo nič, če boste taki! Op. ured.) Hrastnik. Na praznik »Kristusa kralja« se je vršil občni zbor »Krekove mladinec. Centralo je zastopal tov. Langus. Občni zbor je bil primeroma dobro obiskan in živahen ter se je pokazal delni napredek od lanskega leta. Radi različnih potreb se je v odboru izvršila »sprememba. In to radi ostudne borbe, ki »e vodi proti društvu, ki. pa je bila naperjena na osebo predsednika, ker se je mislilo, da če se njemu ugled omaja, tudi društvo pade. Pokazalo pa se je nasprotno in se je našla srečna rešitev s tem, da je postal predsednik društva najuglednejša in moralno naj-jačji fant in katoliški pokretaš naš,desetletni P. Franci Ačko: Kristus in krščanstvo (Nadaljevanje.) Po teh podatkih bi bil torej Kristus rojen 1. 749. po sezidanju Rima, ne pa, kot je Dionizij nastavil leto 754. — seveda zmotno. — Če torej kdo po današnjem zmotnem štetju računa, je seveda razlika večja in pride v navzkrižje z ugotovljenimi zgodovinskimi dejstvi, a to ne po krivdi zgod. virov. —■ Proces Kristusov nadalje ni v nasprotju z rimskim pravom, kajti Pilat je sodil po obstoječem judovskem pravu in za takratne velike prestopke je veljala smrt na križu. Saj je pri razdejanju Jeruzalema bilo ogromno število Judov križanih in je bil ta način usmrčenja sploh v navadi. Tudi nekrščanski zgodovinarji omenjajo Ponči ja Pilata kot želo krutega, na drugi strabi pa želo vladnega, strahopetnega namestnika cesarjevega. Koliko pa pri taki kreaturi' velja »obstoječe pravo«, vemo lahko iz življenja in nam evangelisti dovolj jasnO opisujejo. Argumenti, kakor jih navaja proti vsemu temu g. Klicar, so tedaj znanstveno zelo drzni, tendenciozni in utopični. Materializem nujno zanikuje vsako metafiziko in kot tak so mu vsi taki pojmi ih dokazi nedostopni. Doprinesi jih kolikor jih hočeš — ostal bo materialist pri svoji materiji. Materializem kot poikret nujno pride v nasprotje z duhov- nostjo in zato ®o njegovi sadovi duhovna kriza iin razkroj človeštva. Zgodovina človeštva je že dovolj dokazala negativnost materializma. Kolikor manj more biti materialistu dostopen metafizični pojem sv. Trojice. G. Klicar pravi, da se je nauk o sv. Trojici izoblikoval in utrdil šele po ljutih bojih raznih struj v cerkvi sami. Toda ne tako, kot misli g. Klicar oziroma njegov vir, kakor da je katoliška Cerkev zaporedoma dodajala nove stvari. Nauk sv. Trojice ima svoj glavni izvor v evangelijih, ki jim sam g. Klicar priznava večjo starost, kakor poznejšim ljutim bojem. 2e ev. Marko dovolj jasno piše o sv. Trojici, torej evangelist, ki je po izjavi g. Klicana piisal svoj evangelij okrog leta 70. po Kristusu. Pa imamo še druge vire za pravoverno stališče Cerkve, o katerih lahko zgolj zgodovinsko razmišljujemo, reoimo znani »Sym-‘bolum Apostolicum« iz prvih poapostol-®kih časov, ki že takrat zavzema napram sv. Trojici isto stališče, kot za časa Aria-nizma ali katerekoli zmote. In tudi ni helenistična sredina šele iznašla Sina božjega, ampak jo je v evangeliju že potrdil Jud Matej