Milan Grošelj
O tipu pravljice o Amorju in Psihi
LITERATURA: Fr.-W. = L. Friedlaender, Sittengeschichte
Roms, 9. u. 10. Aufl. IV. Rd., Leipzig 1921, 89 ss. Anhang von O. Wein-
r e i C h ; Kawcz. = M. K a w c z y li s k i, Apulejusza »Amor i Psyche«, Kra-
ko\v 1901; Kel. = J. Kelemina, Rajke in pripovedke slovenskega ljud-
stva, Celje 1930; Lévy-Bruhl = L. Lévy-Bruhl, La mythologie primitive,
'M éd., Paris 1935; Leyen = F r. v. der Leyen, Das Marchen (Wissen-
schaft u. Bildung 96), 3. Aufl., Leipzig 1925; Mar. — J. M a r o u z e a u , Dix
années de bibliographie classique (1914—1924), T. I, Paris 1927; Papr. =
M. Papratović, Narodne pripovijetke iz okolice Đakova (Zbornik za
običaje hrvatskoga naroda, knj. XXXII, sv. 2, Zagreb 1940, 85 ss.); Reitz. =
R. Reitzenstein, Das Marchen von Amor u. Psyche bei Apuleius, Leip-
zig-Berlin 1912; Teg. — E. Tegethoff, Studien zum Marchentypus von
Amor u. Psyche (Rhein. Beitrage zur germ. Philol. u. Volkskunde, Bd. 4),
Bonn - Leipzig 1922.
Fri rimskem pisatelju Apuleju iz 2. stol. po Kr. beremo v njego-
vih Metamorfozah (IV 28 — VI 24) tole pravljico:
Kralj in kraljica sta imela tri hčere, od katerih je bila najmlajša tako
lepa, da si ni nihče upal prositi za njeno roko; primerjali so jo s samo
Venero, zaradi česar jo je ta sklenila kaznovati. Obupani oče je zaslutil
božjo jezo in vprašal delfsko proročišče, kaj naj stori, ko ni nobenega
snubca. Dobil je odgovor, naj pelje dekle na visoko goro in naj jo tam pre-
pusti usodi: dobila bo za moža »ferum vipereumque malum« (IV 33), pred
katerim se tresejo bogovi in ljudje. Venera pa je naročila sinu Amorju, nai
Milan Grošelj: O tipu pravljice o Amorju in Psihi 63
za kazen v Psihi vžge ljubezen do najbednejšega moža, »hoininis« (ib. 31).
(Očitno nesoglasje: v IV 33 je še ostanek motiva živalskega ženina.) Kralj
izpolni ukaz preročišča. Zapuščeno Psiho poneso zefiri v dolino, kjer stoji
prekrasen grad. Psiha stopi vanj, nevidni služabniki ji postrežejo, na kar
zaspi. Ponoči se ji pridruži nevidni soprog, ki jo pred dnevom zapusti. To
se dogaja vsako noč. Kmalu si Psiha zaželi videti svoji sestri, čeprav
jo soprog svari. Končno ji mora le ugoditi, toda opozori jo, naj se
jima ne da zapeljati, da bi ga poskušala videti. Pri ponovnem obisku
sestri, ki ju tare zavist, opazita, da Psiha ne ve, kakšen je njen mož na
pogled. Zagotavljata ji, da je strašna kača (V 17), in ji svetujeta, naj ga
ponoči pogleda in mu odreže glavo (znani motiv: prepovedano je videti). Ko
ponoči mož zaspi, vzame Psiha svetilko in britev ter na veliko začudenje
zagleda na ležišču krasnega Amorja, ki se je sam zaljubil vanjo. V razbur-
jenju ji pa kane iz svetilke kaplja vročega olja nanj. Amor se zbudi in jo
pri priči zapusti. Psiha ga ipovsod išče, toda Venera jo da zgrabiti kot svojo
sužnjo (novo nesoglasje: prej je bila Psiha kraljična). Opraviti mora štiri
na videz nerešljive naloge, pri čemer ji pomagajo živali. Pri zadnji nalogi
bi bila skoraj podlegla, da je ni še pravočasno rešil Amor. Tedaj Jupiter
skliče bogove; ker Psiha po rodu Amorju ni enaka, jo napravi nesmrtno
in nato praznujejo slovesno ženitovanje.
O pravljici razpravlja obširna literatura, o kateri naj podam
kratek pregled, ki je potreben za razumevanje vprašanja. Pravljica
brez dvoma ni Apulejeva last, ampak mora biti grškega izvora (Fr. -
W. 107, op. 1). čudno pa je, da jo omenja prvi šele Meleagros v 1. stol.
pr. Kr. in da je na pr. Ovid v svojih Metamorfozah ni uporabil, čeprav
je zbral v njih okroglo 250 pravljic. Razlog bi bil ta, da klasiki niso
bili naklonjeni ljudskim motivom (Fr. - W. 115); da je pravljica
ljudsko blago, o tem je večina raziskovalcev edina (gl. dalje). Poskusi,
razložiti pravljico kot alegorijo za razmerje med človeško dušo in
Platonovim Erosom — podlago zanjo naj bi bil dal Platonov dialog
»Phaidros« —, se opirajo na minimalne skupne točke ter niso niti za
mnoge druge niti zame prepričljivi. Razumeti se dajo le iz tega, da
še sedaj nekateri klasični filologi o folkloristiki i. p. ne marajo ničesar
.slišati. Po Jahnu, Kawcz. i. dr. je alegorijo zagovarjal R. Forster v
reviji Philologus LXXV 134 s. (po Mar. 290); o dveh njegovih prej-
šnjih tozadevnih delih gl. odklonilno Reitzensteinovo mnenje (Reitz.
75). Mnenje samega Reitzensteina je zbudilo med klasičnimi filologi
mnogo zanimanja; trdi, da je Apulejeva pravljica helenistična bajka,
ki je baje nastala na podlagi predstave o neki orientalsko-helenistični
boginji Psihi. Weinreich pri Fr. - \V. 131 s. smatra obstoj te boginje
za dokazan, pristavlja pa, da se sledovi ne dajo zbrati v enotno sliko.
Ker so ohranjene številne slike in kipci, ki predstavljajo Amorja,
kako z baklo muči Psiho, tega pa v naši pravljici ni, je mogoče, da
so te slike v zvezi z omenjenim orientalskim mitom. Vprašuje se, v
kakšnem razmerju je potem Apulejeva pravljica do one Reitzenstei-
nove orientalske bajke. In ali je primarna pravljica ali ona orientalska
bajka, ki je niti dobro ne poznamo? Nato dodaja: »Eine klare und
allgemein iiberzeugende Antwort dieser Frage nach der letzten Endes
zugrunde liegenden Urform kann vorerst noch nicht versucht werden.
64 Milan Grošelj :
dazu ist das Material mythischer Art noch nicht reich und eindeutig
genug.« Gotovo je, pravi W., da ima pravljica dolgo in zapleteno pred-
zgodovino.
Reitzensteinu se ni posrečilo drugega, kakor da je iz grškiii virov
dokazal v oni orientalski bajki par Eros in Psiha. Zato se raziskovalci
pravljic upravičeno držijo tega, kar je: dejstva, da obstoje sorodne
pravljice in bajke. Zadnje večje delo v tem smislu je Tegethoff ovo,
nekaj gradiva pa je zbranega tudi pri Fr. - W. Teg. navaja sorodne
motive iz 203 pravljic, ohranjenih pri raznih narodih v Evropi, razen
tega pa še pri ciganih, Indijcih, Armencih, Osmanih, Semitih in Mon-
golih. Zato bom tu navedel le paralele pri Kel. in Papr., ker te v
navedeni literaturi niso upoštevane. Kel. in Papr. zopet navajata
nadaljnje slovenske in shrv. paralele. Teg. 68 ss. podaja sistematičen
pregled o razlagah te pravljice do njegovega časa: to namreč, ne
bajka, je po njegovem mnenju. Meteorološka razlaga ga ne
zadovoljuje, ker v konkretnem primeru ničesar ne nudi in je tudi že
zdavnaj pokopana. Tudi Frazerjeva razlaga v smislu totemizma
ima po njem to slabo stran, da je prevelika razdalja med prepovedjo,
jesti neko žival ali rastlino, in prepovedjo, videti božanskega soproga.
Langovi etnološki razlagi sicer priznava (str. 71), da morda more
razložiti motiv prepovedi, ne more pa celega kompleksa pravljic o
zakonu z vilinskimi bitji (»Mahrtenehe« ). Andrew Lang je namreč
v delu Gustom and Myth (1884), 64—86, opozoril na običaj, da se pri
mnogih narodih novoporočenca ne smeta videti neoblečena i. p. Po-
udarjam, da Teg. hoče najti razlago, ki naj razloži obenem vilinski
zakon in prepoved, videti zakonskega druga. Teg. si sam po L. L a i s t-
n e r j u. Die Ratsel der Sphinx (1889), in po Leyenu razlaga nastanek
pravljice s pomočjo sanj in sicer kot pravljico o motenem vilin-
skem zakonu. Leyen je v B. BI. f. VKK leo (citat po Teg. 85, 2) to
hipotezo formuliral tako: »Im Traum glaubt man den Geliebten zu
besitzen und zu genielien, wenn man erwacht, ist er verschwunden« ;
enako v Das Marchen, 3. izd., 58, kjer nadaljuje: »Dies urspriingliche.
Traummotiv wurde miloverstanden und merkwiirdig und tief weiter-
gebildet: im indischen Marchen darf Puriiravas die himmlische Urvagi
nicht nackt sehen, die Ghandarven aiber lassen es blitzen in der Nacht,
so dali er wider seinen Willen die Geliebte erblickt und verliert. Im
romischen Marchen des Apulejus beleuchtet Psyche den Amor,
er erwacht, weil die Tropfen auf ihn fallen, und sie verliert ihn.«
Leyen mora torej vzeti na pomoč nerazumevanje ter čudno in glo-
boko preobrazbo. Teg., katerega Leyen v 3. izd. navaja na str. 163 s.,
je hipotezo natančneje izdelal z ozirom na našo pravljico. Na kratko
je stvar po njem ta (87 ss.) : podlaga za pravljice o motenem vilin-
skem zakonu so predvsem sanje, v katerih na pr. dekle vidi svojega
ljubimca, pa jo nenadna luč zbudi. Kot nadaljnji element pridejo
(str. 88) sanje o ljubimcu, ki je mrtev, pa se v sanjah prikaže njegova
duša, kakor mislijo primitivni narodi; po to dušo je mogoče iti na
drugi svet in jo dobiti (Orfej in Evridika). Na ta način se dejanje
o tipu pravljice o Amorju in Psihi 65
srečno konča, kakor je to v ipravljici navadno. Sanje o mori, ki si jo
ljudstvo predstavlja kot pošast (odeja, ki nas teži in ovira dihanje,
je kosmata!), so dale povod za pravljice o živalskem ženinu. Nato
je treba sanje o mori in ljubimcu povezati (92/3). Kakor pa po ljud-
skem verovanju izgine mora, če imenujemo ime spečega(!), tako (po
analogiji) izginejo tudi dobri duhovi. Vendar je med imenom spečega
in imenom vilinskega bitja bistvena razlika, ki bi jo bilo treba šele
premostiti. Teg. 92 to sam čuti in zato navaja še Laistnerjevo mnenje:
»der Alp weicht, sobald der Schlafer im Stande ist, zu sprechen, oder
auch nur einen Laut auszustoIJen.« Toda ali je ta glas ravno ime
more? Ali ga mora sploh ima? Ali ni prvi glas samo vzdih težko sope-
čega človeka?
Gotovo je mogoče s sanjami marsikaj pojasniti, toda razlaga o
motenem vilinskem zakonu in prepovedi, kakor si jo zamišlja Teg.
s svojo hipotezo, ima po m. mn. to slabo stran, da mora operirati
z več elementi. Po navedenem je motivov cela vrsta, glavno je pa to,
da nobeden izmed njih ne obsega tega, kar je po Teg. bistveno: moteni
vilinski zakon, t. j. vilinski zakon in prekršena prepoved. Na str. 86
sam pravi, da je pot do razumevanja trnjeva. V naslednjem, upam,
bom mogel pokazati na tak enoten vir in obenem utemeljiti nazor, da
imamo opravka v naši pravljici s prakulturno bajko o bitjih z dvojno
ali »fluidno« naravo.
Lévy-Bruhl obširno govori o mitičnih predstavah primitivcev.
Med drugim je zanje značilno, da verujejo v mitične prednike svojega
rodu, ki so imeli — za nas nenavadna nedoslednost v mišljenju —
istočasno človeško in živalsko (pa tudi rastlinsko) naravo. Bajka
govori o njih zdaj kot o ljudeh, zdaj zopet kot o živalih, ki pa še vedno
po človeško mislijo (basni!). V oblikah vidnega sveta primitivci ne
vidijo nič bistveno važnega in zato tudi za sodobnost priznavajo mož-
nost, da obstoji taka istočasna dvojnost, neka posebna »fluidnost«,
kakor to imenuje Lévy-Bruhl; živijo obdani od mističnih in mitičnih
predstav. In ta svet je zanje bolj realen kakor fizični, ki je le gol
odsev onega mitičnega, kar močno spominja na Platonove ideje. V
vsakem predmetu vidijo na pr. Marindanim na nizozemski južni
Gvineji podobo onega mitičnega »Deme«, mitičnega prednika, ki je
predmet prvič naredil. Ker je Dema imel tudi človeško obliko isto-
časno z živalsko, rastlinsko i. p., ima človeško obliko tudi tista žival,
rastlina i. p.: nič za to, da se to ne vidi, glavno je, da to j e tako.
Zato pa tudi nikdar ni mogoče vedeti, ali ni neka žival ali rastlina
ali pod. samo na videz žival itd., v resnici pa Dema, kar se lahko vsak
trenutek pokaže na kaki nenavadni kretnji, pojavu itd. Zato tudi ni
še dandanes nič nemogočega, da se nekdo poroči in se pozneje izkaže,
da je bil zakonski drug v resnici krokodil, kenguru ali ptič. Lahko
pa nekdo ujame žival, ki se spremeni v človeka — bila je Dema —,
pa se pozneje zopet vrne v živalsko obliko. Ni se torej čuditi, da bajke
tolikokrat govore o zakonu s takimi bitji.
66 Milan Grošelj:
Lévy-Bruhl navaja za to več primerov; da se vživimo v ta svet,
je treba nekaj vzgledov, ki jih vse navajam po njem. Naslednjo bajko
(str. 227) pripovedujejo Marindanim:
Nazr captura vivant un petit pore (qui était né d'un homme), dans
l'intention de l'élever, et il en Gonfia le soin a ses Nakari (jeunes filles
suivantes), Sangam et Samaz. Ce porc cependant était aussi un Dama...
Tantot il se transformait en jaune homme, tantot an porc. Pendant le jour,
c'était un porc qui n'avait rian d'extraordinaire; la nuit, pres de Samaz et
Sangam, il se transformait en jeune homme, et il abusait da ces jeunes
fillas. Personne n'avait rien remarqué de ce manege, jusqu'au jour ou leur
mere trouva dans la butte une sorte de bande molletiere, qui ne pouvait
appartenir qu'a un homme. Ella découvre qua le porc est un Dama, et elle
révele ce qu'elle a vu. On décide de le tuar. Nazr y donne son consentement.
Motiv živalskega ženina je tu v prvotni obliki: bitje s fluidno
naravo. Začaranost in odrešitev, kar je pogosti motiv v evropskih
pravljicah, je nekaj sekundarnega. O teh zakonih pravi avtor (str.
239) : Le plus souvent, la femme ignore la dualité de nature de 1' hom-
me. Kot nadaljnji vzgled navajam nasledno papuansko bajko (239) :
Un jour, deux freres prirent vivantes deux petites laies, et les rap-
porterent cbez aux. On las garda dans un enclos. Apres qualque tamps,
leur mere leur demande d'épouser cas laies... Un peu plus tard, une
des laies accoucha d'un gargon, l'autra d'une fille; ca n'étaiant pas des
porcs, mais bian des anfants. Quand ils furent adultes, ils se marierent.
Voyant leurs anfants bian établis, les deux freres dirent: »Voila nos en-
fants bien mariés. Il n'y avait pas ici d'etres humains, et c'est pourquoi
nous avons pris tous deux une famma-laie. Maitenant, il y en a; pourquoi
restons-nous ici?« Ils se sentirant honteux, et una nuit il se sauverent. Ils
se défirant de leur peau d'homme et davinrent des porcs. Depuis lors, il y
a baaucoup de porcs dans la brousse. Quand nous mangeons du porc, en
fait, nous mangeons de la chair humaine.
Na koncu koncev ni jasno, ali sta bila brata prašiča ali človeka.
Toda te nedoslednosti v mišljenju primitivci ne čutijo in, če jih kdo
nanjo opozori, jo preidejo kot nepomembno. Za našo temo je zani-
mivo, da se brata začneta »sramovati«. Lévy-Bruhl 241 pravi o tem:
Ce sentiment de »honte« insurmontable se manifeste régulierement,
chaque fois que la dualité de nature d'un homme ou d'une femme se
trouve révélée — par exemple par une indiscrétion. Offensés, ils se
séparent du groupe social auquel ils n'appartenaient pas réellement.
Rien ne peut les retenir. Une fois partis, rien ne peut les ramener.
Na str. 228: Ces Demas mi-humains mi-animaux redoutent donc que
leur doublé nature ne soit connue. V drugi bajki je žena tako bitje
(245 s.); ko nekega dne nekdo omeni njeno poreklo, zapusti moža.
Lévy-Bruhl dodaja (246) : Dans ce conte encore, la »honte« ne permei
pas a une femme d' origine animale de continuer a vivre dans un
groupe humain, parce que son secret est connu, et qu'on en a fait
une insuite pour son enfant. Bajka z Alaske (256) vsebuje isti motiv:
nekdo se oženi z ženo-raco, ki ne mara jesti drugega kot travo. Ko
jo tašča v jezi vpraša, ali je raca, vzame otroka in odide. Avtor zopet
o tipu pravljice o Amorju in Psihi 67
opozori (257) : Ck)mme dans le conte (papou, quand elle a entendu une
allusion désobligeante a son origine, elle a ressenti l'injure, elle a
eu »honte«.
Prepovedano pa ni samo omeniti dvojno naravo, v drugih
bajkah je zastopan motiv, da ni dovoljeno videti tako bitje v oni
naravi, katero skriva. Marindanim pripovedujejo o dveh prijateljih,
nekaki čaplji in morskem orlu (226 s.) : Mais les gens du village ne
savaient pas que c' étaient des Demas, car ils ne se transformaient
en oiseaux que lorsqu' ils étaient seuls et loin du village, pour pécher
dans le marais .. . Sin morskega orla odkrije, da je oče Dema in da
se spreminja v ptiča, ter pove to materi. Orel to opazi in iz strahu,
da ne bi žena izdala skrivnosti, jo da po prijatelju ubiti. Papuanska
bajka (240 s.) govori o očetu-kači, katerega hči se poroči. Oče hodi
v odsotnosti zeta pazit na otroka. »Le soir, la femme revint la pre-
miere a la maison, et parla a son pére ... il rentra dans 1' eau. Le
mari ne sut pas qu' un étranger avait été chez lui. Sa femme ne lui
avait jamais rien dit de son pére, elle était honteuse que ce fut un
serpent.« — Ta čut sramu je vzrok, da pride do odho-
da, do katastrofe, to je ona prepoved, ki je člove-
ški zakonski drug ne sme prekršiti. Obenem vidi-
mo, da je v teh bajkah vilinski zakon zvezan z
motivom prepovedi organično. — Prehajam na bajko
južnoameriškega plemena Arekuna, za katero je značilna ista fluid-
nost in čut sramu, kakor smo jih videli v bajki z Nove Gvineje in od
drugod. Lévy-Bruhl jo navaja na str. 250 s. poKoch-Griinberg,
Vom Roroima zum Orinoko II 82—87 (nemškega izvirnika nimam na
razpolago):
... la lille du vautour royal s'est posée sur la poitrine du heros.
Gomme elle voulait lui entamer le corps a coups de beo, il la saisit. Les
charognards s'envolerent. Il dit a la lille du vautour royal: »Transforme-toi
en femme! Je suis si seul ici, je n'ai personne pour m'aider.« Il la prit
avec lui dans sa maison solitaire. La, il la garda comme un oiseau ap-
privoisé. Il lui dit: »Je vais a la péche. Quand je reviendrai, je veux te
retrouver transformée en femme!« — Elle obéit.. . et il l'épouse. Il lui
apporte du gibier. »Tu peux le manger comme tu veux, cru, ou cuit!« Alors
il mangea avec elle, et elle s'habitua vite a lui. EUe l'amait; il lui apportali
beaucoup de venaison, et la nuit il dormali avec elle. — Apres quelque
temps, elle veut alter voir sa famille. Il y consent. Elle reprend sa forme
d'oiseau, et s'envole. Le lendemain, il la volt en réve (comme elle le lui
avait promis), et bientót elle arrive chez lui avec deux de ses freres. Ils
descendent en décrivant de grands cercles, jusqu'a ce qu'ils soient tout
pres au-dessus de lui. Sa femme lui dit: »Voici mes freres! N'aie pas honte
de moi! Moi non plus, je n'ai pas honte de toi! Tu peux aussi bien avoir
commerce avec eux.« — II tue un cerf, et ils le mangent tous ensemble.
Ses beaux-freres restent la deux jours. Ils lui avaient apporté un véte-
ment de plumes de vautour royal. La femme ordonna qu'on en habillat
son mari. Il mit done ce vétement, et se transforma ainsi en vautour. Elle
macha du kumi, et en souffla sur lui. Puis elle dit: »Maintenant nous al-
68 Milan Grošelj:
lons partir! N'aie pas peur!,. . .« Ils arrivent tous les quatre au ciel, chez les
vautours royaux ... Le pere vient voir le mari de sa fille. II lui fait tres bon
accueil. II y avait la beaucoup de monde.
Za razumevanje naj dodam, da si predstavljajo primitivci meta-
morfozo iz človeka v žival tako, da si človek obleče živalsko kožo
(Lévy-Bruhl 241 s. i. dr.). Motiv je dobro znan tudi iz evropskih
pravljic, poleg onih, ki jih omenja Teg. 26, prim. še Kel. št. 66 ter
Papr. št. 9 in 10. O teh metamorfozah pravi Lévy-Bruhl (237) : Ce
changement est bien une transformation, puisque »peau«, chez ces
primitifs, équivaut a »corps«. Zopet seveda ne smemo natezati besed,
češ kako je mogoče svoje telo sleči: naši in primitivni pojmi se ne
krijejo, vsi prevodi le približno podajajo to, kar si primitivci mislijo,
povsod so potrebni za nas komentarji. Mnogo pa ostane še potem
nerazumljivega. Da žena pihne »kumi« v moža, je poznejši motiv
(Lévy-Bruhl 250).
Bajka sicer ni identična z Apulejevo pravljico, vendar je tip
isti; da je v njej bitje z dvojno naravo ženska, v Apulejevi pravljici
pa Amor, ni bistvene važnosti. V obeh gre za vilinski zakon; v zakon
stopi moški, ki živi v samoti; v ženi se zbudi želja po svojcih, kar je
v tem tipu znan motiv (Teg. 31). Nato sledi obisk. Nobenega pomena
ne pripisujem podobnosti, da sestri prinese po zraku zefir v dolino,
v bajki pa priletita brata s sestro v velikih krogih nad junaka. Od tu
dalje gresta pravljica in bajka vsaksebi: isto ugotavlja za druge prav-
ljice tega tipa Ad. Kuhn pri Fr. - W. 125. V Apulejevi pravljici in
mnogih drugih pride do prekršitve prepovedi in s tem do katastrofe
(Teg. 37 ss.), enako v bajkah primitivcev (gl. zg.). Isto se zgodi v hrv.
pravljicah (Papr. št. 9 in 10), kjer živalsko kožo vilinskega bitja
prezgodaj sežgo in zato pride do odhoda malo pred rešitvijo (kar je
seveda sekundaren motiv). Po katastrofi sledi pri Apuleju motiv o
nalogah, ki jih mora izvršiti Psiha, da si zopet pridobi moža (Teg.
44). Da ta del prvotno ni bil v zvezi s prvim delom, se vidi še pri
Apuleju po tem, da govori o Psihi nenadoma kot o Venerini sužnji,
medtem ko je na začetku pravljice kraljična. Filologi in pravniki so
zaman iskali, po katerem grškem ali rimskem zakonu bi bila Venera
nenadoma dobila to oblast nad Psiho: Apulej se je morda poigral s
kakšnim anahronizmom, so si mislili. Iz navedenih paralel se vidi,
da je bilo s katastrofo konec bajke. Ker pa pravljica ljubi srečen
konec, so dodali naloge in apoteozo oz. metamorfozo. Pri Papr. št. 10
je to na kratko opravljeno z besedami: »Otišo je u svit, a ona ga je
tražila dvi godine i jedva ga je našla, i tako su se opet sastali i zajedno
živih.« Do istega rezultata je prišel J. van Wageningen, Psyche
anelila (Mnemosyne XLIV 177 s.). Po njegovem mnenju je Apulejeva
pravljica sestavljena iz dv^ch: prva se je končala s tem, da Amor
pobegne, v drugi je bila Psiha Venerina sužnja, na katero je bila
Venera zaradi njene lepote ljubosumna in jo je zato izročila Amorju
(citat in résumé po Mar. 26). V arekunski bajki do prekršitve prepo-
vedi ne pride, toda tudi v tej je motiv naznačen, ker reče žena možu.
o tipu pravljice o Amorju in Psihi 69
naj se je ne sramuje. Njen dostavek: »Tudi jaz se te ne sramujem«
je, kakor kažejo druge bajke, poznejšega izvora. Ko Psiha naloge
izvrši, teče dejanje pravljice in bajke zopet paralelno do konca.
Priznati je, da so evropske pravljice ne samo po posameznih
motivih, ampak celo mnogokrat po tipih sorodne prakulturnim baj-
kam in da so te bliže prvotni miselnosti, še mi se le z nekim naporom
vzdržujemo v svetu trdih fizikalnih zakonov, neko potlačeno nagnje-
nje nas vleče k svetu, kjer so neomejene možnosti. V pravljičnem
svetu se to nagnjenje sprosti in to sproščenje je oni znani občutek,
ki ga imamo, kadar poslušamo pravljice (Lévy-Bruhl 312 ss.). V
gornjih vrsticah je bilo ponovno govora o fluidnosti, v bajkah o bitjih
s fluidno naravo vidim jedro tudi Apulejeve pravljice; vprašati utegne
kdo, ali smemo s to predstavo računati tudi pri evropskih pravljicah.
Nilsson, Griech. Religion, Miinchen 1941, str. 29, mimogrede ome-
nja: »es ist bemerkenswert, \vie bei Homer (= Od. 19, 518 ss.) Aedon
zugleich die im Gebusch sitzende Nachtigall und eine Frau, die Toch-
ter des Pandareos, ist; sie schillert unbestimmt zv^'ischen Tier und
Mensch.« Pri Horacu, Sat. I 8, najdemo isto predstavo: v v. 3 pravi
Priapov kip o sebi »deus inde ego«, toda v v. 46 s. »nam disiplosa
sonat quantum vesica, pepedi diffissa nate ficus«. Priap je oboje
obenem: bog in smokvin les, ki poči in s tem prežene čarovnici. Horac
ima to predstavo ali iz ljudstva ali pa je v njem nastala spontano
ista, kakor so jo imeli nekoč primitivni ljudje, kar pri umetnikih
ni redek pojav. Predvsem pa na predstavi o fluidnosti temelje tudi
evropske bajke in pravljice o metamorfozah. Ko se je namreč ta
predstava zabrisala, je stopila na njeno mesto druga o zaporednosti
dveh oblik, tako da je na pr. nekdo podnevi žival, ponoči pa človek.
Kot tretja stopnja je prišla metamorfoza za dalje časa ali za vedno.
S tem v zvezi so začeli gledati v metamorfozi posledico čarovnije ali
kazen za greh, čemur se je pridružila kot nadaljnji motiv rešitev.
S spremembo predstave o fluidnosti je najbrže v zvezi tudi vsebina
prepovedi. Dokler so «i predstavljali zunanjo obliko kot fluidno,
oblika ni mogla biti nobena skrivnost. Razumljivo bi bilo, da na tej
stopnji ni prepovedano drugo, kot dvojno naravo omeniti; in res je
takih bajk pri Lévy-Bruhlu največ. Ko so pa začeli govoriti o bitjih,
ki imajo na pr. podnevi drugo obliko kot ponoči, je postala ena narava,
na pr. nočna, skrivna in tedaj je nastal motiv, da je prepovedano
bitje v tej in tej obliki videti. Tudi Teg. 33 je glede vrstnega reda
prepovedi istega mnenja, čeprav ga ne utemelji.
Če priznamo, da so pravljice tega tipa, kakor je Apulejeva, na-
stale iz bajk o bitjih s fluidno naravo, sledi iz tega, da sta imeni
-Amor in Psiha — če naj sploh imata alegorični pomen — prišli v
pravljico šele naknadno. Z isto nujnostjo sledi, da je na Apulejevo
pravljico ali na ono, v kateri sta se ti dve imeni prvič pojavili, mogla
bajka o orientalski boginji Psihi tudi šele naknadno vplivati. Noibe-
nega pomena ne bi imelo ugibati, če ni morda orientalska bajka bila
pod vplivom prakulturne bajke. Morda bo kdo rekel, da je po razlagi
70 Milan Grošelj: O tipu pravljice o Amorju in Psihi
S fluidnostjo ves problem pomaknjen samo za stopnjo nazaj, na drug
problem, kako je nastala predstava o fluidnosti. Toda to je veroslovno
vprašanje; zadovoljiti se moramo s tem, da smo našli izhodišče prav-
ljic tega tipa.
Argumentum
Ex quo fonte fabula de Psyche et Capidine Apuleiana manaverit
Leyen et Tegethoff Laistnerum auctorem secuti ex compluribus som-
niorum generibus Inter se coniunctis fabulam Apuleianam eiusque similes
derivatas esse coniciunt. Quod in fabulis matrimonium cum semideo (vel
nympha) contractum nomine semidei (vel nymphae) enuntiato dirimi dici-
tur, inde ortum esse putant, quod incubum nomine dormientis edito depelli
vulgus credit (Teg. 92). At multum interest Inter nomen dormientis et
semidei. Itaque in fabulas incuborum nomen amatoris, quem puella in
somnis vidisset, insinuavisse arbitrantur (Teg. 86 ss.). lam quod in
aliis fabulis eiusdem generis semideus vel nympha se conspici non patitur,
ex iis somniis petitum esse contendunt, ex quibus luce subita orta excitati
simus. Quibus difficultatibus perspectis et Leyen (58) et Teg. (86) ratio-
nem fabulae explanandae facilem non esse ingenue confessi sunt. Mihi vero
alia potius via ingredienda esse videatur et quidem ea, quam Lévy-Bruhl
opere, quod »La mythologie primitive* inscribitur, monstravit. Etenim vel
ex eis fabulis, quas viri laudati verbis supra reddidi, apparare existimo
raultas gentes adhuc esse imbutas opinione eius modi fuisse quondam he-
roas et heroides natura varia et quae eis non constaret praeditos: quam
proprietatem idem vir doctus fluiditatem nominavit (v. Indicem op. 1.
327 s. V. Monde mythique, sa fluidité). Quos et speciem horainum et be-
stiarum vel sine ulio temporis discrimine vel aliam alio tempore prae se
tulisse, ita tamen ut, cum hominum more viverent eorumque societatem
et conubia appeterent, pudore quodam adducti naturae suae duplicis ncque
mentionem ullam fieri ncque omnino notitiam haberi sinerent. Quod si
factum esset, eos nulla ratione potuisse retineri, quin e conspectu homi-
num abirent. Quodsi in fabula Apuleiana aliisque nostris maritus multis
laboribus ab uxore improvida exhaustis redire dicitur, haud scio an postea
affictum sit, cum in eis, quas Lévy-Bruhl attulit, nihil simile inveniatur. Ad
fabulam vero Apuleianam ea, quae apud Arecunas, nationem Americae
meridionalis, narratur, proxime accedit: v. supra p. 67. Unde superstitio
illa ipsa initium ceperit, in medio relinquam, cum id ad historiam reli-
gionum pertineat.