hm starejših občanov v Ljutomeru
Čestitamo ob dnevu upora! ^jCOlilSOn
AhAk
CD-romi
50%
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
V tretje
za dom
d*naodlo«itev: ^3? str. 7
I I
I
Lunine mene: 30. aprila bo na nebu viden I zadnji krajec lune, dnevi pa bodo dolgi več kot štirinajst ur in bodo vsak dan za dve minuti daljši.
________________________________
Murska Sobota, 24. aprila 1997, leto XLIX, št. 17, cena 180 SIT
feMHHm
I
II
4
I
J* $
str. 11
do stoodstotna
str. 4
J^potivodijo v
na s°b°škem davčnem uradu povsiročaj®
»faranjn«
J^^rialno škodo?
Čeprav- -
—piav se šušlja, da bodo zaradi pre j® m *»>h potrdil o plačilu davka na soborke
davčnem uradu »letele glave«, u
pojasnil še vedno ni
Smrt Sidonije Herceg
, -mva, smrt; prideš in nas pokosiš, 0 k>i te človek najmanj pričakoval,
Se začne
OD 24. APRILA
DO 8. MAJA
346,20 SIT
652,80 SIT
Potrošnikovih poslovnih enotah.
citrus, 500 ml	296,00 SIT
Zobna pasta ANTITARTARO, FLUOR-GEL,
FLUOR + CALCIUM, 50 ml 194,70 SIT
Šampon za lase JUNIOR, 200 ml Krema za roke, 60 ml, MANDEUNOVA Kopalna sol BOR, 1000 ml Parfumirana kopalna sol, 500 ml
253,70 SIT
507,50 SIT

Skupaj proti kriminalu str. 11
Namesto »zemlja in duh« bi se mi lahko zapisalo tudi »postoj, popotnik, kam tako hitiš, zamisli se nad svojim početjem«. Ni naključje, da si v sosledju sledita dan Zemlje in svetovni dan knjige. Na simbolni ravni in tudi praktični ravni človekovega delovanja in preživetja imata mnogo skupnega. Zaenkrat človek nima na voljo druge možnosti za preživetje, razen te, ki mu jo daje Zemlja. Hkrati je tudi res, daje preživetje, ali če hočete kakovost preživetja, odvisna od stanja duha pri človeku. Kljub vsemu nobeden od obeh dni v pokrajini ob Muri ni bil deležen posebne pozornosti na manifestativni ravni, kot se je to dogajalo v preteklosti, saj se je okolje preveč izčrpavalo z rezultati boja za oblast na

lokalni in delno tudi na državni ravni. Zalivalo seje izvolitev župana na eni in državnega svetnika na drugi strani. Tako so se z zemljo in knjigo ubadali le šolarji v-obliki predstavitve svojih zapažanj odnosa nas starejših do Zemlje ter s podeljevanjem bralnih značk in literarnih prireditev na drugi strani. Hvala bogu, vsaj šolniki imajo še dovolj zavesti, da poskušajo mladini vcepiti vsaj nekaj pozitivnega odnosa do »gmote«, od katere je odvisno in s katero je povezano njihovo življenje, in istočasno kljubujejo sodobnim tehnološkim pritiskom s privzga-janjem pozitivnega odnosa do knjige in s tem do stanja duha mlajše populacije.
Vsakodnevno pehanje za dobrinami ali boj za preživetje čedalje bolj vplivata na naš odnos do okolja v naravnem in socialnem smislu. Stalen pritisk sodobnih tehnologij s porajajočim se kapitalizmom in socialni pritiski nas vedno bolj oddaljujejo od pozitivnega odnosa do narave in skrbi za lastnega duha. Vse očitneje je, da nam je za to malo mar tudi ob dveh tako pomemb-
ceneje
Mikuoša Kuzmiča 4, M. Sobota, teu.: 38 170, 22 162
I VREME | J	\ ObJ<opcyJejdjxy4>o prevladovalo sončno vreme. Topleje bo.	r-"1"	y 24.	april, četrtek,	Zora 25.	april, petek,	Marko 26.	april, sobota,	Zdenka 27.	april, nedelja,	dan upora j 28.	april, ponedeljek, Vito 29.	april, torek,	Robert 30.	april, sreda,	Katarina
	Če je na Jurjevo (24. aprila) lepo vreme, bo dosti vina.
nih dnevih, kot sta dan Zemlje in dan knjige. O tem me je prepričala zgodba z ene od osnovnih šol, kjer so se otroci potrudili in se poskušali dokopati do podatkov, kako razvratni smo pri uporabi pesticidov in kako se zavedamo posledic, ki so jih predvsem deležni ravno oni. V tej zgodbi se ni pokazal samo naš odnos do okolja in do sočloveka pri uporabi pesticidov, ampak tudi plitvina duha enega od strokovnjakov, ki je z vso vehemenco in svojo strokovno vzvišenostjo ignoriral prizadevanja otrok in šolnikov, ki so poskušali opozoriti na problem samouniče-vanja, pod pretvezo slabega poznavanja posameznih vrst škropiv in z argumenti nemških in ne vem še katerih raziskav, ki so za opraviče
h (Uk
vanje naših neumnosti danes tako moderni. V tem trenutku niti ni pomembno, ali je omenjena gospa ali gospod kot svetovalec lobist ali celo »plačanec« katerega od kemičnih gigantov. Pomembno mi je njegovo početje, ki ga brez zadržkov zagovarja in ignorira kakršna koli prizadevanja, da se položaj vsaj za silo spremeni. In v tej zgodbi nismo več daleč od duha. Zdi se mi, da bi morali ti otroci omenjeno osebo še enkrat poklicati na šolo na svojo prireditev ob dnevu knjige in ji morda povedati vsaj nekaj obnov prebranih knjig. Morda bi jo s tem le prebudili, da bi presegla zgolj branje navodil za uporabo škropiv in s tem povezano posiljevanje njihove porabe in posegla po kaki zahtevnejši knjižici ali celo knjigi, ki bi morda le kaj premaknila v njeni glavi in jo pripravila do razmisleka o svojem početju, če že ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi teh, med katerimi je bila v torek.
J. VOTEK
Aktualno okoli nas
vestnik, 24. apnijo •
Pogovor z Azizem Čosičem, kmetijsko-gozdarsko-vodovodnim ministrom Zeniško-dobojskega kantona
Kanton ima vse značilnosti države
Zeniško-dobojski kanton ima kot vsi post daytonski kantoni svojo vlado, svoj parlament, svoja ministrstva, skratka so država^
2
Od skupne, če hočete vsiljene države, je odvisen toliko, da njegova kantonska ustava in zakoni ne smejo biti protiustavni in seveda, da prek te, s pomočjo mednarodne skupnosti sestavljene države, poskuša dobiti to ali ono posojilo, to ali ono donacijo. In kaj počnejo v kantonu, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji (saj se še spomnite, kako smo pri geografiji papagajsko ponavljali) industrijski center, znan po rudnikih, termoelektrarnah, železarnah, torej samih gigantih?
Kako bi opisali odvisnost kantona od države?
Kanton je država. Ima svoj ustavo, svoj parlament in sprejema svoje zakone. Skupni so nekateri resurzi, kot so npr. naravni viri. Kljub temu je v pristojnosti federalnega ministrstva samo nadzor, da se ne krši ustava. To pomeni, da ima kanton v bistvu svoje zakone, po katerih dela. Kanton ima vse značilnosti države. V kantonu pripravljamo najrazličnejše zakone, zakon o gozdarstvu, lovstvu, zemljiščih itd., ki jih usklajujemo s federalnim partnerjem. Lani sem bil na obisku v Sloveniji, kjer sem se sestal tudi s sekretarjem za kmetijstvo in od koder sem s sabo prinesel vaše zakone, torej bomo uporabili vaše izkušnje, seveda bomo dobro prevzeli, določene stvari pa prilagodili našemu območju.
Kolikšen del potreb po hrani kanton lahko zadovolji?
Ravno te dni smo naredili bilanco možnosti kantona in ugotovili, da naš kanton nikoli ni pridelal več kot 10 do 15 odstotkov hrane, ki jo potrebujemo, saj je to gorsko planinski rajon, in pomeni, da smo bili vedno odvisni od uvoza. Morda imamo suficit pri krompirju in čebuli, vse drugo, jajca, meso, mle-
bleme s pretokom in torej realizacijo različnih projektov, ki potekajo v okviru Svetovne banke in mednarodnih natečajev.
Dosti bolj zadovoljni smo na področju federacije, kjer smo lani uvozili okrog 5000 visoko brejih junic, kar je eden od poskusov obogatitve živalskega fonda, ki ga želimo približati na raven, kot je bila pred vojno. Seveda bo to dolgotrajen proces. Letos bomo uvozili okrog 20.000 glav junic, ovac in koz, projekt pa poteka prek Svetovne banke in tudi posameznih donatorjev. Tako nam je holandska vlada poklonila okrog tisoč junic. Čakamo pa tudi na poletno konfe-
čne izdelke, moramo uvoziti. V realizaciji je projekt vzpostavitve stotih kmetij, kjer bodo imeli ljudje od tri do deset krav. Od Evropske zveze smo dobili nekaj hladilnih naprav, tako da smo rešili problem zbiranja mleka.
Večina projektov poteka ob pomoči posojil Svetovne banke, kako pa je z uresničitvijo teh projektov?
Na področju celotne republike Bosne in Hercegovine imamo pro-~
renco v Bruslju, saj naj bi po tej posamezniki dobili posojila za nakup živine, mehanizacije, ureditev zemljišč itd. Posojila naj bi bila na petletno odplačilno dobo in z regresirano obrestno mero v višini 2,5 odstotka.
Kako pa potekajo licitacije npr. ob nabavi kmetijske mehanizacije?
Pri zveznem ministrstvu imamo centralni urad, ki ima svoje enote v Zenici, Bihaču, Mostarju in Tuzli. Vsak urad pokriva dva kantona. Sam sem direktor za realizacijo projektov v Zeniško-dobojskem in Osrednjem bosanskem kantonu. Ob razpisu mednarodnih licitacij sodelujejo tudi vaša podjetja. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so prispevali k obnovi našega kmetijstva. V BiH uvažamo precej slovenskih izdelkov, mleko, jogurt, sir itd. Bilo je obdobje, ko je bila menjava enosmerna. Lani smo uvozili iz Slovenije
A ■ ■
st
h A Pr m
Pl “I le: ta
u f L a »F





izdelke za okrog 94 milijonov dolarjev, izvozili pa smo za okrog 4 milijone. Splošno razpoloženje vseh Bosancev pa je, da želimo sodelovati s Slovenci. Nekaj problemov so nam povzročile vize, toda to nas ne bo ustavilo.
»Sl@wenisdie Steiermarfc«
Z osamosvojitvijo Slovenije se je začelo za štajerske Slovence v Avstriji novo obdobje, bi lahko pomislili ob Kučanovem priznanju manjšine, Thalerjevem zagotavljanju, da niso bili predmet kupčije oziroma da o tem nič ne ve ... Kako pa naj si potem razlagamo nedavno povabilo manjšinskim predstavnikom k najvišjim vladarjem svobodne države, kamor avstrijski Štajerci niso bili povabljeni? Vsiljuje se občutek, da so avstrijski Štajerci, dejavni predvsem v Kulturnem društvu člen VII, za slovenske politike nezanimivi predvsem zaradi izrazitega poudarjanja nestrankarske pripadnosti tej ali oni slovenski stranki (in s tem zavezanemu odnosu do pretekle in polpretekle zgodovine), so namreč pravo nasprotje tako značilne »razklanosti« koroških Slovencev. Je moteče tudi njihovo poudarjanje interkulturnosti, ki namesto priseganja samo na en narod in njegov jezik pričakuje prepoznanje različnih narodov in jezikov?
Wolfganga L. Gombocza. Prispevki B. Langa, R. Minnich in T. Pri-estlyja se ne nanašajoneposredno na štajerske Slovence, vendar omogočajo razumevanje odnosov med večino in manjšino ter osvetljujejo asimilacijske procese. Ponatisnjena sta tudi prispevka V. In M. Klemenčiča, predstavljena na simpoziju Dvojezičnost med Gradcem in Mariborom leta 1994 v Gradcu. Manfred Trummer se ukvarja s krajevnimi in osebnimi imeni in
Se zadružništvo še splača?
Imamo zakon o zadrugah, podpiramo razvoj zadružništva, seveda ne socialističnega tipa, temveč tipa, v okviru katerega bo kmet sodeloval samo toliko, da mu bo še omogočen ekonomski dobiček. Npr. mlekarna, ki pobira mleko pri kmetih, tem redno plačuje vsaka dva tedna, in sicer okrog 0,6 marke za liter mleka. Tako lahko nekdo, ki ima tri krave, zasluži dosti več kot delavec v nekem državnem podjetju.
S kakšnimi težavami se srečujete v gozdarstvu?
Precej težav je nastalo zaradi delitve teritorijev, prerazporeditev, formiranja novih občin, formiranja kantonskih mej. Gozd lahko upra-
vlja tisti, ki izpolnjuje kadrovske in tehnične pogoje. Šele tako je mogoče dobiti koncesijo za izkoriščanje gozdov. Naš kanton je med prvimi, ki bo poskušal stvari regulirati, zato bomo zakon o gozdarstvu sprejeli v kantonskem parlamentu, saj ne moremo čakati na federacijo. Preprečiti moramo, da bi ljudje v gozdu videli samo možnost izkoriščanja lesa. Ne smemo pozabiti na polivalentne funkcije gozda, čist zrak, turizem, vodo...
Bodo ostali gozdovi v javni lasti in za kako dolgo je mogoče dobiti koncesijo za izkoriščanje gozda?
O obdobju koncesije obstajata dva koncepta. Naša država je takšna, kot jo je hotela mednarodna skupnost. Naš partner meni, da bi morali obstajati dve javni podjetji, mi pa, da bi morali biti gozdovi državna last, saj so javno dobro. To pomeni, da bi morali imeti podjetje, ki bi delovalo kot integracijski dejavnik, in bi gozdove upravljali z enega mesta, posamezne delovne
Iz Monoštra piše
enote pa bi
djetja odvisnega g0zdo' lahko obvarujemo«^ naslednje nesrečna v°jna ,L da najprej uvedem hanizme za zas 1 dustrija je šla primerno cistejs •
ki pripla^isetl«1; niso videli ze d
I

Hščih, vračih... .s Naše področje je te zdravilnimi zelišči inč mi. Vendar pa / . npr. materino duši00'^ Sobami pa pogosto 'L- p. takšne, ki so P0?0^^ L Pomeni, da je zelis^ I zavi z vrači predvse^^ I Pa je. da so zelišči’I kar imamo vizohi^M -avoitiof

izvažali že Pre	|
zacija v stll“
tem lahko san1	j|
A- * ”
In medtem ko so jih kot manjšino v Avstriji sprva poskušali izbrisati, štajerski Slovenci z mešanimi občutki pričakujejo štajersko deželno vlado in njeno odločitev, ali jih bo kot manjšino sploh priznala. Kocka bi morala pasti do konca meseca.
Ne glede na odločitev deželne vlade bo o obstoju manjšine pričala knjiga »Slowenische Steiermark«, predstavljena prejšnji teden v Gradcu. Publikacija je izšla v okviru znanstvenega programa graške univerze »Zur Kunde Sudosteuropas« in ob predstavitvi je Karl Kaser, urednik zbirke, povedal: »Ne glede na to, ali smo ali nismo zgodovinarji, ne moremo zapirati oči pred zgodovino. Zgodovina dvojezične Štajerske manjšine je bila v preteklosti marginalizirana tako kot manjšina sama. Če bo obstoječi zvezek rabil kot dokument, da njihova zgodovina še ni končaha, potem smo dosegli svoj namen ...«
V interdisciplinarnem kompen-diju obravnavajo A. Haberl Zemljič, C. Promitzer in M. Petrowit-sch manjšino z zgodovinskega stališča, s pravnega R. Unkart, etnolo-
škega J. Moser in slavističnega M. Trummer. Za ilustracijo vsakdanjega življenja v prizadeti štajerski regiji je napisala kratko zgodbo dvojezična pisateljica Josefa Prelog iz Žetinec. Pregled nad zadnjim dogajanjem oziroma prepoznavanjem štajerskih Slovencev kot manjšine pa predstavlja prispevek
daje pregled o jezikovnih sledeh »slovanske Štajerske«. Mirko Križman je pripravil empiričen material k dvojezičnosti v Radgonskem kotu. Za ilustrativno podobo knjige pa je poskrbel Branko Lenart, predsednik Kulturnega društva člen VIL
A. P„ foto: J. ZAUNEKER
A v * a v'	a	.
Kmetje, pravi in drug^
..r-. i    L   .. . l     ^:;UnVCtni°
»Ce kmetje ne bomo delali, gospodje ne boste
VESTNIK
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in
obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni
davek od prometa proizvodov.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
jedli.« Take in podobne (tudi dosti grše) stavke je bilo slišati pred dobrim mesecem v oddaji na madžarski televiziji, na koncu katere so se strasti tako sprostile, da je novinar oziroma voditelj oddaje kar zbežal iz studia.
Kaj je pripeljalo do tega, da so kmetje s svojo »ma-šinerijo« šli na ceste ter da določene stranke izkoriščajo (delno upravičeno) nezadovoljstvo kmetovalcev? Na eni strani neurejene razmere v kmetijstvu (komaj zdaj se pripravlja osnutek nacionalnega agrarnega programa), na drugi pa novi davčni predpisi ter spremenjeni predpisi socialnega zavarovanja.
Kmetovalci na Madžarskem so imeli določene ugodnosti že pri uvedbi novega davčnega sistema 1988. Takratna višina neobdavčenega dohodka pri kmetovalcih je znašala 500 tisoč forintov, v letu 1991 so jo dvignili na 750.000, v letu 1996 pa na milijon forintov. Poleg tega je pomenilo olajšavo tudi to, da zasebnim kmetovalcem ni bilo treba dajati računov, če so prodajali svoje pridelke.
Tako se je lahko zgodilo to, da je I. 1995 od več kot pol milijona zasebnih kmetov le 13.000 priznalo, da imajo obvezno obdavčljive dohodke. Večina je priznala povprečno le 68.000forintov dohodkov, ker so pa bili v tistem letu davkoplačevalci oproščeni davkov do zneska 110.000, večina ni plačala niti ficka. Med tem pa je četrtina vse madžarske govedi (milijon glav), polovica svinj (5 milijonov) in tri četrtine ovac (milijon) v lasti zasebnih kmetovalcev.
Po vsem tem ni čudno, da so novi predpisi kmetovalce prizadeli. Kaj se je spremenilo? V prvi vrsti to, da bo imel določene ugodnosti le tisti kmetovalec, ki bo registriran pri kmetijski zbornici ter bo vodil evidenco o svojih pridelkih in prodaji le-teh. Drugič to, da so dohodek kmetovalcev, ki je oproščen davkov, znižali na 250.000forintov.
Še več nezadovoljstva je povzročila sprememba odloka o socialnem zavarovanju. 39 odstotkov znaša namreč vsota, ki jo od tega leta morajo plačevati delodajalci za svoje zaposlene, obenem pa tudi podjetniki in zasebni kmetje.
Na poostritve so kmetovalci odgovorili z zaporami cest in raznimi mimohodi ter demonstracijami, ki trajajo približno že dva meseca. Ustanovili so tudi
novo združenje, kajti po njihovem je V legalnost »uradnih« kmetijskih or? Kmetijska zbornica ali Združenj1 izvajalcev. V pogajanjih z vlado so s' ' fi olajšave. Socialnega zavarovanjal ^A plačevati mesečno, temveč letno kakor jim to omogočajo dohodki’ kmetijskih pridelkov, ki so oprošcen^
Toda nezadovoljstva jim tudi s ti, kmetovalci se od časa do časa*»jfiir zahtevami. Sploh pa od takrat čuti)0’ ro nekaterih opozicijskih in zund) strank.	. M
Zanimivo je pogledati tudi to začetku demonstracij so kmeto'/a. vračali, da za njihovim nezadovolJ5 določene stranke. Ravno tako so le načelno podpirajo kmete ter n testih niso poleg. Potem pa so se tnonstracijah začeli pojavljati predsedniki in podpredsedniki, kl deli, kaj želi narod, navezan na
»Čisto« gibanje kmetov je P05!^ opozicijskih strank pri napadih stranko. Najbolje zna to izkoristit'" malih posestnikov, velik govornik ‘
Gospod Torgyan je v državi med tem, da menda ni zasedanja katerem ne bi pozival ministrstvi.' odstopi. To pogosto predlaga gjal kmetijskih zborovanjih se pa druge - tako skrajno leve kot sk Kljub vsej predsednikovi ekcstrerrL.alih ? vedno najbolj solidna Stranka ' se uvršča na desno stran modla''	r
te ter se ima za zaščitnika nack> Mlt$$ madžarska zemlja, madžarska1 narod...
Stranka je zadnje čase prid0", sti. Po javnomnenjskih raziskall volitve, celo lahko zgodilo, da bi $id
Do volitev je še več kot let0	-r
pravijo, da se Madžari na ro" ^pt, najrajši odločajo za sredin^
^nik- 24. april 1997
^Zktuaino doma
Anton Slavic novi mestni župan
Obala nadomestnih volitvah za župana Mestne občine Murska Sobota je Slavic premagal žun 3 Za ^3 glas°ve ali 7,28 odstotka - Volivci so se odločili za nadaljevanje politike prejšnjega Andreja Gerenčerja - Udeležba veliko boljša v primestnih naseljih kot v mestu
• /1 nst ki so ga podprl' tudi čla 48-Ietni ekonomist Anton Slavic (LD L ' n(i:jati, je zmagova-«ISD, DeSUS-a in Gyorekovi neodvisni'kand^^ občine Mur-nedeljskih nadomestnih volitev za zup	. ov njegov pro-
SSobota. Dobil je 53,64 odstotka ali • obai ki je imel za kandidat, 56-letni diplomirani ekonimis	odstotka
* predstavnike SKD, SDS, SLS in Jelenin, P volitev, v ^li 3.457 glasov volilcev. V primerjavi s pr 50-odstotno popinje imel Obal 40,78-odstotno, Slavic p	- y ki s0 se
4Pwo, je torej prišlo do sprememb pri glasov	predhodnika
'^ odločili za nadaljevanje strankarske 01 - „novanja postal ^reja Gerenčerja. Ta je po dveh letih in P ■ d iztekom Poslanec državnega zbora, s čimer je moral e ®andata predati funkcijo nasledniku.
Podrobnejši rezultati nedelj-Mdomestnih volitev za žu-mamurskosoboške mestne i ® kažejo, da se je od sku-'	16.561 volilnih
. Pravičencev glasovanja ude-I ^ot polovica ali na-I cneje 45,47 odstotka, to je
\ Novi župan Anton Slavic je najbolj prepričljivo zmagal v Rakičanu, kjer seje zanj odločilo 412 volilcev, za Obala pa 183. Slednji je najbolj slavil v Krogu, saj se je zanj odločilo 310, za Slavica pa 94 volilnih upravičencev. Tudi na predčasni glasovanju od tor-do četrtka je dobil W podporo Slavic, za katerega je bilo 65 glasovalcev, za Obala pa 44,-P° pošti je slednji dobil Slavic pa 12 glasov.
7.531 volivcev. Od tega je bilo 74 glasovnic neveljavnih, kar pomeni, da je bilo veljavnih 7.457 glasovnic. To je v primerjavi s prvim krogom volitev (45,98 odstotka) le za malen-
I
i
I
0^^ *
p 1 v°^ni okraj za Steržaja 100.000
s JJ Za svetnika
zd^a °"°V in PredP'S0V se najbrž vsi strinjamo. s'eta 2 ^biiku om izvedba nadomestnih volitev, ki bodo vhidar| ^krat na-°K-°^^e s°delovanje na dveh sejah Državnega Vnp ^^'elik J -Se svetn'la do izteka mandata še sestali), S|(elahk0 saj bi 9.738.000 tolarjev, kolikor so P°rabili drugače ali vsaj ne povečali proračunske bilo že
F' s° Prednikov	mesec jasno, da bo pobuda Ijuto-
Sktt agali SD’ 1 So i° Poslali Janezu Podobniku in v kate-0 %’ atala zg0|j ^embo volilne zakonodaje po hitrem po-Sstnk^6 odigr^ p°budi, saj je za kaj takšnega zmanjka-d-?eved'plitev na vlogo ob smrti g- Hrastelja, saj na-n edik nadomp., bil°’ če bi umrl mesec dni pozneje. St svPt p°dal0 v? ne Volitve lahko preprečilo Ustavno so-SlliinVseh LLmnenJe 0 nenujnosti volitev. Bi se mar tv- Sn Ue Podlag p108^ svetov v osmem vplilnem okraju a">? °sti, da gah nobenega kandidata, kar bi bila še ena lij Seob- 6 na Hitlerjev rojstni dan izognili voli-
odločili in predlagali Kocuvana (Sve->?!osvm • nast ^teržaja (Ljutomer), da bi zmagovalcu ihjSo^Li najbrž °P na novembrskih volitvah, ko se bo za
Volit Pote8°valo precej več kandidatov?
j^Sad^jutonT Seje "deležilo 19 odstotkov volilnih U, °slavl°na 15 od" 20 odstotkov, Ormož 26 odstotkov, bij Sen, ržaj s	’n Lenart 8 odstotkov). Zmagal
Ponižaj 8??je svnl’4?. odstotka glasov (5.896 glasov). V VMiH4 odstotk2C1,tn° opravil lokalpatriotizem, je do-%.ranka J $LS-p0„| a glasov, v Ormožu (ki se med drugim Ha^ Steržaja ’n županom Trofenikom, njego-Sr 'izv 36,7 in dl ,predlagala) 56,1 odstotka glasov, v
S Si ih edbe v Lenartu 21,88 odstotka.
d°hi|j aPov Poslati si volitev> za katere je bilo potrebno as0 tP vo|išč /asovnice, opremiti volišča in plačati X je n,0 tolar; na Vsakem volišču jih je sedelo šest, težjj°račun torskuPno znese okrog 3.186.000
?'eka^ 4'te](?adržavnCJ za 9-738.OOO tolarjev, Ljutome-^a Mlei/8a svetnika, znanega kegljača, nek-
V "II Ph G... '^oprometa, strokovnega svetovalca za M so ga ob SLS podprli tudi ZLSD, De-
A. P.
I
kost manj. Skromno udeležbo je bilo pričakovati že po odzivu volivcev ob preštevanju glasovnic ob enajstih, ko je prišlo na glasovalna mesta le 18,68 odstotka volilnih upravičencev, in ob 16. uri, ko so zabeležili le 37,40-odstotno udeležbo. Tudi tokrat so se najbolj izkazali v primestnih naseljih. Na prvem mestu je volišče v Polani, kjer je bila udeležba 91,28-odstotna, sledijo pa Nemčavci (81,12 od-
ti Ledava 1 do 52,39 odstotka v mestni četrti Partizan 2.
In kako je bilo s podporo volivcev za županska kandidata na posameznih voliščih? Anton Slavic je zmagal na 17 od 24 volišč (Bakovci 2, Černelavci 1, Kupšinci, Markišavci, v Murski Soboti: Ledava 1 in 2, Park 1 in 2, Center 1 in 2, Center 2, Partizan 2 in Turopolje 1, Nemčavci, Polana, Rakičan in Vešči-ca), Obal pa le na sedmih, in si
SLAVJE NOVEGA ŽUPANA - Na posnetku Nataše Juhnov je zabeleženo zmagovalno razpoloženje volilnega štaba ob zmagi Antona Slavica (prvi z desne).
stotka), Markišavci (79,47 odstotka) in Satahovci (76,33 odstotka). Veliko slabše pa je bilo glasovanje v mestu Murska Sobota, kjer se je udeležba gibala od 31,14 odstotka v mestni četr-
cer Bakovci 1, Černelavci 2, Krog, v Murski Soboti Partizan 1, Turopolje 2 in Center 4 ter Satahovci.
MILAN JERŠE
Zapleti na soboškem davčnem uradu
Komu povzročajo »dacarji materialno škodo?
Čeprav se šušlja, da bodo zaradi prezgodaj izdanih potrdil o plačilu davka na soboškem davčnem uradu »letele glave«, uradnih pojasnil še vedno ni
Majhno mesto. Vsi se poznajo. Srečujejo se tu, srečujejo se tam. Danes potrebujem jaz tebe, jutri ti mene. Takšno pravilo velja v krogih, kjer bolj potrebujejo drugi druge kot mi, navadni državljani. Ti se namreč tudi pogosteje videvajo, se bolje poznajo in si zaupajo. In če v takem svetu nekdo pozabi, daje državni uslužbenec, ki mora spoštovati v prvi vrsti predpise, roke in plačane nakaznice, se lahko kaj hitro zaplete, če Rdo tretji ugotovi, da je nekomu verjel na besedo.
Kaj takega se dogaja vedno in povsod. V vseh državnih službah so pod stalnim nadzorom državnih inšpekcij. Tudi občinske službe ne bodo mogle delati kar »mimo predpisov«, nasji gre za razpise za delovna mesta, delitev proračunskih sredstev ali oddajo del najprimernejšemu ponudniku. Potrebno je le, da se nekdo spomni, da pa v tej in tej občini ni bilo vse tako kot bi moralo biti ... Marsikdo, kije bil navajen na sistem VIP (»veze in poznanstva«), bo moral postati pazljivejši, še posebno, če je po spremembi lokalne samouprave ostal v državni službi. Najsi gre za Ministrstvo za notranje zadeve ali za Ministrstvo za finance, ljudje morajo biti zanesljivi, saj gre za pomembne papirje in vire državnega proračuna. Tudi na izpostavah Ministrstva za okolje in prostor je čedalje težje (ali pa se to
samo zdi, ker nismo navajeni strožjih predpisov) priti do soglasij in potrdil. Da je razlika med občino (lokalno vlado) in upravno enoto velika, bo postalo iz leta v leto očitnejše. Prva in pomembna razlika je nastala že takrat, ko so upravne enote pobrale praviloma najsposobnejše kadre; druga je v tem, da je država svoje delavce v minulih letih neprestano izobraževala in usposabljala; tretja pa je v tem, da so pod strožjim nadzorom.
In ta »strožj nadzor« bo vzrok marsikateri kadrovski zamenjavi. Kjer je dim, je tudi ogenj. Govoric, da bodo na davčnem uradu v Murski Soboti zamenjali najvišje delavce, ker so odkrili nepravilno izdajo potrdil nekaterim soboškim gostilničarjem in obrtnikom, ki so potem s temi potrdili lahko najemali ugodna posojila, ne moremo v celoti potrditi. Lah-
Dan Društva tehničnih vodij na sejmu MEGRA Površinsko izkopavanje prinaša državi 350 milijonov mark izgube
Društvo tehničnih vodij za odkopavanje surovin v kamnolomih, peskokopih, gramoznicah in izkoriščanje naravnega kamna je pripravilo v Gornji Radgoni posvet o površinskem izkopavanju mineralnih surovin.
Problematika je v javnosti manj znana, vendar zelo pomembna, lahko bi rekli tudi pereča, saj je delovanje te dejavnosti pravno še precej neurejeno. Dejstvo je, da država prav zaradi tega izgubi približno 350 milijonov mark na leto, takšna je vsaj ocena diplomiranega inženirja rudarstva Vlada Železnikarja. Pa ne samo to, v Sloveniji je tako imenovanih legalnih površinskih kopov okrog sto sedemdeset, drugih, nelegalnih, pa med petsto in šeststo, na kar je posebej opozoril glavni republiški rudarski inšpektor Matjaž Cerovec. Zlasti pri slednjih je vprašljiva varnost pri delu, ki je ena osnovnih nalog Republiškega rudarskega inšpektorata. Zato bo ta organ pripravil akcijo, da bi rentabilne »divje« kope mineralnih surovin legalizirali, druge nerentabilne, ki so poleg tega še ekološko sporni, pa brezpogojno zaprli. Tudi sicer bo omenjeno društvo dalo pobudo Ustavnemu sodišču za ocenitev ustavnosti in zakonitosti občinskih odlokov in statutov, ki so doslej dovoljevali površinske izkope mineralnih surovin. Le-te so namreč dejansko in v celoti last države. Do odločitve Ustavnega sodišča pa naj bi za izkoriščanje surovin veljal moratorij.
Na posvetu so tudi podrobno pregledali vsebino osnutka Uredbe predloga koncesij in odškodninskih obveznosti. Po tem predpisu naj bi po vladnih merilih vsem, ki želijo izkoriščati mineralne surovine, podeljevali koncesije. V prihodnje pa bo ta dejavnost mogoča samo na lokacijah, ki so za te namene opredeljene v občinskih prostorskih načrtih. Določena naj bi bila tudi cena tako izkoriščene naravne surovine. Doslej je ni bilo treba plačevati, kar je povzročilo prej omenjene izgube dohodka državnega in občinskih proračunov. Po sprejetju dokumenta o podeljevanju koncesij bodo naravne surovine dobile svojo ceno, in sicer v obliki rente. Ta bo odvisna od vrste in količine izkopane surovine, znašala pa bo pet odstotkov prodajne cene. Petdeset odstotkov tako zbranega denarja naj bi se stekalo v državni, druga
polovica pa v občinske proračune.
TOMO KOLES
ko vam ponudimo le odgovor, ki
smo ga prejeli na vprašanje o določenih nepravilnostih in kadrovskih zamenjavah na soboškem davčnem uradu, ki pa govorice na neki način potrjujejo.
V. d. namestnika direktorja Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije Albin Cocelj je odgovoril:
Razporejanje in prerazporejanje delavcev v Davčni upravi Republike Slovenije se izvaja na podlagi Zakona o delavcih v državnih organih, in sicer na podlagi ugotovljenih delovnih potreb, za izboljšanje organizacije dela, za smotrnejšo razporeditev delavcev glede na njihovo znanje in usposobljenost, v primeru višje sile, če je treba preprečiti materialno škodo itd.
V letošnjem letu sta se na Davčnem uradu Murska Sobota zaposlila dva nova delavca, sedem delavcev je bilo prerazporejenih.
Razporeditev posameznega delavca na konkretno delovno mesto je javna, saj določa njegove pristojnosti in odgovornosti v zvezi z*delom.
Po Zakonu o varstvu osebnih
podatkov upravljalec podatkov zbira, obdeluje, shranjuje in lahko posreduje le tiste podatke, za katere je pooblaščen z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
V Žakonu o javnih glasilih pa lahko v 24. členu, ki govori o javnosti dela in dostopu do indor-macij, preberemo:
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge osebe, ki opravljajo javno službo, morajo zagotoviti javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. /.../ Dajanje informacij se lahko odreče le v primerih, ko so informacije na predpisan način določene kot državna, vojaška, uradna tajnost ali poslovna skrivnost, ali če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov ali škodilo sodnemu postopku ...
Morebiti bomo izvedeli kaj več, ko bodo sodni postopki končani?
BERNARDA B. PEČEK
4
č^blast
Dr. Janez Drnovšek ob obisku v največjem pomurskem podjetju
Mura ne sme propasti!
Kaj pravi novoizvoljeni mestni župan Anton Slavic
Ali so ga postavili ministri?
Bodo najnoveši vladni ukrepi in tisti, ki jih še pripravljajo, pomagali podjetjem iz nastalih težav? V gospodarstvu niso posebej optimistični
Boj za kontinuiteto
V soboški Muri so poslovno leto 1996 sicer sklenili s 170 milijoni tolarjev dobička in bili tako uspešnejši kot pred letom, ko so imeli negativen finančni rezultat v višini 83 milijonov tolarjev, vendar jih doseženo poslovanje ne zadovoljuje. Rezultati poslovanja ne zagotavljajo vseh potreb na področju razvoja in investicij, smo slišali od prvega moža tega največjega pomurskega delovnega kolektiva Boža Kuhariča, ko je s težavami pomurskih in slovenskih konfekcionarjev seznanjal dr. Janeza Drnovška, predsednika slovenske vlade, ki je v spremstvu ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje in še nekaterih sodelavcev pred tednom obiskal Muro.
Večino zastavljenih ciljev jim je v letu 1996 uspelo uresničiti, med prednostnimi pa so tudi letos pozitivno poslovanje, zniževanje zadolženosti, ohranjanje zaposlenosti in nagrajevanje delavcev po kolektivni pogodbi. Stroške poslovanja so lani dokaj uspešno obvladovali, zadolženost podjetja so znižali za 11 milijonov mark, zagotovili so varnost delovnih mest, za 10 odstotkov so povečali izvoz lastnih blagovnih znamk, manj uspešni pa so bili pri dviganju standarda zaposlenih. Navkljub vsemu so v primerjavi s slovenskimi tekstilci, ki so lani ustvarili 1,4 milijarde tolarjev dobička in kar 9,36 milijarde tolarjev izgube, z rezultati lahko zadovoljni, saj gospodarska politika ni bila naklonjena delovno intenzivnim dejavnostim in izvoznikom.
To, da se zaradi nerealnega tečaja dohodek odliva od izvoznikov k uvoznikom, za Muro, ki ustvarja 100 milijonov mark suficita, pa to ni zanemarljivo, predsednik vlade od predstavnikov podjetja ni slišal prvič, vendar pravih rezultatov ni. Na račun najnovejših vladnih ukrepov na področju plačne politike bodo v Muri prihranili le 0,3 odstotka mase bruto osebnih dohodkov, pesti jih problem bolniških izostankov, nemalo preglavic pa jim povzroča tudi ponovni prodor na trge nekdanje Jugoslavije. V Muri se zavedajo, da si bodo morali trge zagotavljati sami, vendar od vlade zahtevajo, da uredi odnose z republikami nekdanje Jugoslavije.
Po zagotovilih predsednika Drnovška bo vlada tudi v prihodnje nadaljevala s sprejemanjem takšnih ekonomskih ukrepov, ki bodo pozitivno vplivali na gospodarstvo, zato ne bo dovolila, da bi propadla podjetja, ki so uspešna, ki imajo lastne blagovne znamke in tržišče, med takšne pa po njegovem nedvomno sodi tudi Mura. Že sprejete ukrepe je vlada v prvi vrsti usmerila na tista področja, kjer so potrebni takojšnji ukrepi. Iz prehodnih težav želijo pomagati podjetjem, ki imajo prihodnost, in tem nalogam naj bi bila kos novoustanovljena razvojna družba, medtem ko bo za izvoznike poskrbela Slovenska izvozna družba. Ker naše gospodarstvo že nekaj časa posluje pod pritiskom visokih obresti, kar dolgoročno ni vzdržno, vlada pritiska na banke, da znižajo obresti, pripravila pa je tudi zakon, ki bo zaostril plačilno disciplino in zaščitil upnike.
V Muri ne želijo pri državi iskati različnih virov sredstev za preživetje, pač pa zahtevajo takšne pogoje gospodarjenja, ki jim bodo zagotavljali normalno poslovanje. Opozarjajo na previsoko obdavčitev dobička, na visoke stroške dela in kapitala in na finančno nedisciplino, ki je tudi glavni vzrok za Murino zadolženost. Sreča v nesreči je, da delež prihodkov od prodaje na domačem trgu ni večji, saj bi se sicer ubadali s še večjimi likvidnostnimi težavami. *
LUDVIK KOVAČ
- Ali ste bili po prvem krogu volitev, ko ste za približno 5 odstotkov glasov zaostajali za svojim najhujšim tekmecem Ivanom Obalom, prepričani o svoji zmagi in tako ugodnem izidu?
»Ves čas sem bil prepričan o svoji zmagi, še toliko bolj v drugem krogu volitev, ker so bili na moji strani tudi ZLSD, DeSUS in volivci neodvisnega kandidata Gy6reka, hkrati pa so se oglašali mnogi ljudje in mi izražali podporo. In navsezadnje sem ugotovil, da sem napravil dobro potezo, ko sem predstavil dokaj natančen program, o katerem smo se zelo podrobno pogovarjali ob obiskih ministrov v Murski Soboti.«
- Lahko rečemo, da je z vašo izvolitvijo zagotovljena tako programska kot strankarska kontinuiteta županovanja v mestni občini?
»To je zanesljivo. Tako programska kot strankarska kontinuitete je s tem zagotovljena, hkrati pa nadaljevanje dela dosedanjega župana, ki je začel določene izkušnje iz svojega mandatnega obdobja prenašati na mene. Zato ne nameravam prekinjati z začetimi akcijami. K vsemu temu pa želim dodati svoj prispevek, ki naj bi pospešil nadaljnji razvoj Občine Murska Sobota in mesta, ki naj postane regijsko središče, pripravljeno na mednarodne integracijske procese. Tako bi lahko trenutni zaostanek, ki sicer ni majhen, v primerjavi z razvito Slovenijo čimprej nadomestili.«
- Katere bodo prve poteze novoizvoljenega župana?
»Zagotovo bo treba od dosedanjega župana praktično takoj prevzemati naloge in se podrobno seznaniti z vsemi problemi, s katerimi se ubadajo v posameznih oddelkih občinske uprave. Moji prvi koraki pa bodo, da se najprej sli-
Šim s predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, z ljudmi, ki vodijo družbene dejavnosti in druga področja. Na osnovi teh pogovorov in usklajenih dogovorov bo mogoče pripraviti ustrezno spremenjen proračun. Tako bi na naslednjo sejo mestnega sveta lahko prišli z usklajenim proračunom, ki ga bodo zagovarjali tudi njegovi porabniki. Nato bo sledila pospešena izdelava projektov in prostor-
obvoz mimo Murske Sobote, primestna naselja pa ne smejo postati odrezana od mesta, ampak je treba zagotoviti normalen promet.«
- V volilnem programu dajeta velik poudarek navezavi gospodarskih stikov. Kaj nameravate storiti na tem pomembnem področju?
»Gospodarski stiki, ki sem jih vzpostavil, ko sem bil podpredsednik nekdanjega soboškega izvršnega sveta, so še vedno zelo trdni, saj sem jih kasneje negoval in razvijal
skoureditvenih načrtov za gradnjo komunalnih objektov in naprav, kjer smo v velikem zaostanku. Zato bom vztrajal, da bi letos opravili čim temeljitejše priprave in bi se prihodnje leto lotili obsežnejšega zalogaja.«
- V zadnjem času vse bolj stopa v ospredje sodelovanje pri projektiranju in odločanju o avtocestni povezavi in ureditvi priključkov. Kakšno je vaše stališče do tega?
»Moje stališče je, da mora priti ta avtocesta do nas čimprej, ker je za gospodarski razvoj ogromnega pomena, ne sme pa nam prinesti prevelikih obremenitev. Pri tem mislim zlasti na zbirno cesto in
tudi v okviru mojega dosedanjega podjetja (BTC-ja). Zato nameravam te zadeve še poglabljati, pri čemer pričakujem stalno informacijo iz podjetij, kaj nameravajo storiti v prihodnje za hitrejši razvoj gospodarstva in večje zaposlovanje. Vsem tistim podjetjem, ki bodo v težavah, pa bomo seveda priskočili na pomoč. Z gospodarstvom pa se bomo dogovarjali tudi o šolskem sistemu, ker moramo v poklicni in srednji šoli ob hkratni želji po pridobitvi višješolskega programa pridobiti take kadre, ki jih bomo lahko zaposlili. Zato je navezava z gospodarstvom izrednega pomena.«
- Župan odigrava go tudi s svojini odnosom n ih potreb in s prenašam tev občanov do država1 Kaj nameravate storiti no dročju?	..»ji
»V ta namen bom0 P ganizirali eno službo, si teh stvari že lotevam0- $ ne sme uiti noben raz? ' objavi država za različne . bodisi za malo gospe l stvo, okolje in pr°s 0 mojih informacijah sej^ pojavila z razpisi na ve ji stih, kjer je mogoče P nar. Za to si moram0 P v prizadevati. V mislih .Jj te s področja kmetijs - . zdravstva, kulture in j infrastrukture. Zato je P > da pritiskamo na ustre 2 stva. Neposredno Pa j vljen sodelovati, ko gr
v gospodarstvu.«
-Kakopabozdose^ županoma Kuhano ^Spremljam akt^
p
jt
01
«1
It
p<
P
si
o
»Spremljam akt p Cenim velik prisP£.5. Kuhariča, ki je dire proizvodnega po j uspe pa najti tudi Ijanje podžupansk«1 ga bom zaprosil za j| lovanje. Karsetice^ la, pa le-ta m bil ima tudi on ustre zato bom tudi njeg biti. Tune mislim P° šnih koli spretne® taje«li pač odvisno, ah sodelovala.«
pi
Pi h 0 tu d; Ul
- Kdaj boste tudi	la
funkcijo župana	tr
Murska Sobota.z/ & »Glede na sedan j • pričakujem, da p^: ' med dosedanjih1 sK no opravljena v spod Gerenčer . lo novimi nalogami-^^^ a
Pozeba, kot je ne pomnijo Škoda od dvajset- do stoodstotna
V Pomuiju so škodo utrpeli nasadi sadnega drevja, v vinogradih škode ni
Tako nizkih temperatur sredi aprila ne pomnijo niti najstarejši Slovenci, saj je Silo po nekaterih podatkih podobno mrzlo na začetku stoletja. Še usodneje je to, da je mraz zajel tako rekoč celotno območje države, zato je škoda, ki jo je povzročila zmrzal, toliko večja. Najbolj sta prizadeti Primorska in južni deli Slovenije, kjer je vegetacija nekoliko zgodnejša, pridelki sadja in grozdja na teh območjih pa bodo zdesetkani.
Vinogradi v severovzhodni Sloveniji k sreči niso utrpeli večje škode, pozeba pa ni prizanesla sadjarjem. Po prvih ocenah je na sadnem drevju uničenih od 20 do 100 odstotkov cvetov, najbolj pa so prizadete zgodnejše sorte in nasadi na nižjih in južnih legah. V Sadjarstvu KZ Panonka so največjo škodo utrpeli jonagoldi, kjer je pozeblo od 50 do 100 odstotkov cvetov, pri idaredu od 50 do 80 odstotkov, pri zlatem delišesu od 40 do 70 odstotkov in pri glostru okoli 20 odsto-kov cvetov. Pri breskvah bodo nabrali le polovico načrtovanega pridelka. medtem ko v nasadih hrušk letos ne bo pridelka.
Tudi Radgonskim goricam, kjer imajo 50 hektarjev jablanovih nasadov, mraz ni prizanesel, pozeblo je okoli 50 odstotkov cvetov, vendar v tem trenutku škode še ni mogoče dokončno oceniti. Strokovnjaki pravijo, da bo dokončna škoda vidna šele poleti po junijskem trebljenju plodov, že zdaj pa je jasno, da bo pridelek bistveno manjši od pričakovanega. Nasadi sadnega drevja so prizadeti tudi drugod v Pomurju, medtem ko vinogradniki s strahom pričakujejo prihodnje dni. Zgodnejše sorte bodo namreč že začele odganjati, zanje pa so nevarne že temperature, ki se spustijo le kakšno stopinjo pod ničlo.
Če se posamezni sadjarji še odločajo za zavarovanje nasadov zaradi posledic toče, pa zavarovanj proti spomladanski pozebi ne sklepajo. Tako tudi letos nasadov niso zavarovali in posledice bodo zanje zato toliko hujše. Sicer pa se sadjarji nasploh težko odločajo za zavarovanje svojih nasadov, saj je za to potrebno odriniti kar petino pridelka, v razmerah, ki trenutno pestijo slovenske sadjarje, pa je takšna odločitev še toliko težja. V hladilnicah je namreč še okoli 7 tisoč ton sadja, ki ga zdaj prodajajo pod ceno, pod takšnimi pogoji pa si je težko zamišljati razvoj slovenskega sadjarstva kot ene paradnih panog našega kmetijstva ob vključevanju v Evropsko unijo.
V ministrstvu za kmetijstvo so se sicer dokaj hitro odzvali na katastrofo, ki je prizadela slovenske sadjarje, vendar je vprašanje, koliko jim bo uspelo nadomestiti izpad dohodka, ki ga bodo utrpeli sadjarji.
LUDVIK KOVAČ
Delo raziskovalne enote Radenske
Biseri v rokah
Izmeriti, dokazati
Po šestletnem obstoju in delu raziskovalna enota Radenske, ki deluje v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo, lahko predstavi pomembna znanstvena spoznanja, dokazana s številnimi raziskavami. Ne samo doma, tudi na tujem se predstavljajo ter dajejo izsledke pod ostro znanstveno presojo tujih strokovnjakov. Ali kot pravi Majda Bagar - Povše, vodja raziskovalne enote: »Nekaj velja, če to znanstveno dokažeš. Izmeriti, dokazati, to je pomembno, brez sentimentalnosti.«
V raziskovalno delo se vključuje petnajst strokovnjakov, ki prihajajo iz različnih ved, so zdravniki, kemiki, živilski tehnologi, biologi, strojniki in ekonomisti, ki se lotevajo raziskovalnih nalog z različnih raziskovalnih področij. Radenska raziskovalna enota je registrirana za raziskovanje učinkov pitja mineralnih voda, za področje mineralnih, termalnih in termo-mineralnih voda, hidrogeologije, peloidov, za raziskovanje klime ter ekologije in tehnologij.
»Obsežno zaradi tega, ker je največ vedenja o mineralnih vodah prav pri nas. Veliko vedenja pa je tudi o hidrogeologiji in geologiji. S področja zdravstva pa sodelujemo z vodilnim strokovnjakom za področje balneolo-gije pri nas, prof. dr. Jožetom Drinovcem,« je povedala sogo-
vornica. Seveda vseh raziskovalnih področjih ne obdelujejo hkrati, ampak izbrane, odvisno od zastavljenih projektov.
Izsledki, ki niso le za polnjenje knjig
Raziskovalno in znanstveno delo prinaša določene rezultate, spoznanja, potrditve, ki pa velikokrat služijo le za polnjenje knjig ali pisanje doktorskih disertacij. Do ljudi, kot da ne sežejo, še manj da bi jim rabila. Toda to, kar raziskujejo v raziskovalni enoti Radenske, se zelo tiče ljudi, še posebno pa naše pokrajine. Njihov predmet raziskovanja so namreč predvsem naravna bogastva in danosti. Zato je umestno vprašanje, kdo je tisti, kateremu bodo spoznanja rabila? Kdo ima pravico, da izsledke koristi in jih seveda tudi vpleta v trženje, zaslužek?
»Kdor hoče in kdor ima interes. V Sloveniji so naši znanstveni izsledki na voljo na pristojnem ministrstvu, po drugi strani pa so vsi tudi objavljeni. Dokaz je pred vami,« je na vprašanje odgovorila Majda Bagar - Povše ter iz omare prinesla zajetno skri-pto zbranih objavljenih strokovnih spisov in del raziskovalne enote v letu 95/96. Je pa res, da ima Radenska prednost, saj je raziskovalna enota pod njeno streho, in izsledke dobro vpleta v svojo zdraviliško ponodbo, in končno, ker so naravni dejavniki
Pa
>21
Dokazali so:
- zdravilnost termo-mineralne vode v Banov*-1 va s prizadetostjo spodnjega dela hrbtenice, na se> Zdravilišče Banovci dobilo status ustanove ' j du vanje bolnikov s prizadetostjo hrbtenice,
- kopeli v lermo-mineralni vodi s CO2 v . ^’*| s(( menibno bolj pomirjajoče kot kopeli v navad	'
temperature,	.^1
- da imajo Radenci zdravilno klimo, kijeP^ j naravni zdravilni dejavnik,	uA
- zdravilnost blata, peloida iz Negovskega je4j 0fti^ tega so v primerjavi z običajno vlažno toplo o
- raziskave z mineralno vodo iz Kraljevega 1	'
zale, da voda iz tega izvira deluje zaščitno P » nastankom sečnih kamnov,
- miral je stabilizirajoči dejavnik pri cirku 1 nike, biatlonce,
- termo-mineralna voda v Rimski čardi1 zdravilne učinke pri zdravljenju psoriatiko / luskavico.

prav na tem območju.
»In v tem vidim prednost pokrajine, ne samo Radenske,« je povedala Majda Bagar - Povše. Prav termo-mineralne vode so, kot pravi sogovornica, bogastvo te pokrajine, saj so le v severovzhodnem delu Slovenije. So biser naše pokrajine.
Z biseri nikar kot svinja z mehom!
»Verjetno bo treba enkrat povedati, da je treba termo-mineralne vode prvenstveno izkoriščati v balneološke namene in da je ogrevanje drugotnega pomena. Ta voda je namreč predragocena, da bi jo izkoriščali za te namene,« je o koriščenju naravnega bogastva, ki nam je dano, toda ne samo nam, ampak tudi našim za-
-----i3 namcem, P^ffiS^-’ Meje, do kot J bljati.nipo^fj trkanje na z	<>
izrabljanja P	/
prijemljivo-	M
Morda PaJoj6^ rejen s tern, k	^0 2
študija o kor’ ralnih voda’ vjei’ M prej ne bo sl0(MO sniku padajo- pS h-regeneriraj0^^/ bi se vzpos aM se je za rac ohranjanje^ zavzela tud'^9 G jim sledi dej I bisere v roka”
2^2 24 ■ april 1997
ospodarstvo
(ni) za Pomex
Kovček denarja
za proizvodnjo
Emil Zelko je imel pripravljenih petdeset milijonov tolarjev za in nadaljevanje proizvodnje v Pan Agri, podjetju v stečaju
Toda stečajni senat se ni odločil za prodajo stečajnega dolžnika, am In F Za,dra*bN na kateri > bil° podjetje prodano drugemu ponudniku. ^“^Mje ostal’tako vsaJ k*0” P° k0,uarj'h’ kovček denarja, k ieiw j1 b°če ln mora vložiti v proizvodnjo. Govorice kajpa ne g ota' d.°besedno- saj Emil Zelko nima kovčka z denarjem P7k*e,ye"e^
J0.? dobljeni denar je vendarle potrebno vnovčiti in o rz tev rC' ’ ^erko,i Je že shranjen ali čaka na svojo (drugačno) op en posodi?Za 35 mdijonov tolarjev, ki jih je dal državni sklad, 13 mduono 3 aj® °dobrila Pomurska banka ter za subvenc.jo obresti za
P° skleP“ sveta murskosoboške občine. Po programu ki so ga Cv dnj° in nakup Pan Agre pripravljali v Feniksu, bi moral Mstev 3 m>l*jona ter denar za celotno financiranje o r
o pobotu med obveznostjo Po-mexa do Pan Agre in odškodninskim zahtevkom.
Pomexova Ruma
Pomex je za proizvodnjo nastavil drugo firmo, Rumo, ki so jo kupili ter dokapitalizirali in doregistrirali, in ki se bo, kot pravi Zelko, dokončno oblikovala in imenovala takrat, ko bo zadeva okrog Pan Agre v stečaju rešena.
nizki ceni.« Feniks pa je lakirnico prodal po »pravi« ceno, ali, kot je povedal Emil Zelko: »Imel sem odobrena sredstva, da jih lahko koristim, pa sem to tudi kupil. Izvedenci so mi rekli, naj se okoli tega dosti ne vrtim, da je. to sprejemljivo.«
Ob lakirnici, kjer dela 6 delavcev, pa proizvodnja poteka še v Agroservisu. Tam končujejo prvo serijo tisoč škropilnic, začeli pa so z izdelavo sto frez. Še to leto bodo za italijanskega naročnika izdelali tudi sto vrat za fasadna dvigala. K proizvodnji pa bi mogli šteti tudi sodelovanje z Bliskom, s katerim ima Pomex sklenjeno ekskluzivno pogodbo, kot jo je imel pred tem leto in pol s Pan Agro. »Za njih prodajamo, kupujemo, jih tudi financiramo,« je o sodelovanju, ki so ga vzpostavili že lansko leto, povedal sobesednik.
Trg, iztržek, izvržek
In kako daleč ter v kakšno širino naj bi se razmahnila načrtova-
Razvoj investicijskega trga
Problemi
»drugorazrednih« graditeljev
Gradbeništvo se mora na domačem trgu strokovno in finančno dovolj utrditi za nadaljnji nujen prodor na tuji trg -Počasnost pravnih postopkov in pomanjkanje podzakonskih aktov
Zdko je “stajam!
n»vUpaPa tud P°Sle prodaje in 'UpaDOgotr^ dela in
ide e p°tem nr-i sP|slh, ven-
JJC dražbi
| ‘kn se je to zgodilo, sem vso 1	predstavil državnemu sk-
'	Na vprašanje, ali ostajam
J m^^izaciji proizvodnega pro-j sem odgovoril'. Ostajam’. ’ bdite, v	ae\><( je
1 ^sogovornik.
| $e črugj razlog je, ne samo da se je Emil Zelko od-
4 J^Proizvodnjo. »Mi smo za j Agre raziskovali trg 1 t^8 dobili. Zaradi nekoga A	ka ne bomo pustili, am-
I iiv»?mo^t to, kar sami pro-u u5Vftka programa je program u , ^kanizacije.« Zelko-K aa proizvodnjo pa 1 te, ^ai'Sa’ tudi odločitev so-smo morali iti v pro-■^iin ^?eka trga nismo ho-V^rtev^1' M*smo motal' to I	m P«! hodili
1 la\v	in iskali trg in za to de-
t sla	nam uekdo odre-
0 ™ na svidenje. Nel De-4 kot delajo vsi na Za-
Tožba za odškodninski zahtevek gre naprej
In iz tega naslova oziroma prekinjene pogodbe je tudi odškodninski zahtevek Pomexa do Pan Agre v stečaju, ki pa je do danes narasel na 89 milijonov tolarjev.
»Včeraj (op. p., ponedeljek) smo se odločili, da tožba gre naprej, ker ne bomo več čakali nobenega dogovarjanja,« je povedal Emil Zelko. Dogovorili naj bi se
Prva poslovna poteza je bila odkup lakirnice, ki je po stečaju Pan Agre prešla v last Feniksa. S to odločitvijo je Emil Zelko postavil svojega konkurenta v neizbežno »poslovno sodelovanje«.
Proizvodnja v Pan Agri je namreč odvisna od dela lakirnice. Trditev, da je bila prodaja lakirnice opravljena na tiho, da za to drugi in prvi tekmec ne bi vedel, pa je sogovornik zanikal. »Ni res! Kot sem slišal, je Marko Slavič lakirnico hotel kupiti po zelo
na proizvodnja? Dela v proizvodnji naj bi bilo za petdeset in več delavcev, po načrtih pa, ki so jih sicer sestavljali pred letom ter po takratnih cenah, bi bilo letnega prihodka za 450 milijonov ali za okoli 5 milijonov mark.
Vprašanje je, ali ga bo toliko, iztržka kajpak, dovolj kar za dva proizvajalca enake kmetijske mehanizacije.
Proizvodni program, ki go začenja Pomex oziroma Ruma, je namreč enak proizvodnji v Pan Agri. Sobesedniku sem zato postavila vprašanje, zakaj siliti prav z istimi izdelki?
»Oni silijo v nas! Kdo je komu šel v hrbet? Jaz njim ne, oni meni! Resje pomembno vprašanje iztržka. Jaz pa vem, da bo na trgu nekdo odpadel. Kdo bo to? Morda tudi mi.«
Toda Emil Zelko verjame v proizvodni program, ki ga uvajajo v proizvodnjo nasploh, zato je na vprašanje, ali vas ne bo pokopala prav proizvodnja, odgovoril. »Mislim, da ne.« Svoje proizvode bodo tržili v Sloveniji, po-■ tem na Hrvaškem, Jugoslaviji, Madžarski, Češki, razstavljali'so že tudi na Poljskem. Dolgo časa so že tudi na trgu Avstrije, še najmanj, pa delajo za Nemčijo.
Skromnejša udeležba na zanimivem popoldanskem posvetu (v torek, 15. aprila) v Gornji Radgoni in odsotnost največjih slovenskih graditeljev je spodbudila vprašanje enega od referentov:^// imamo v Sloveniji probleme le »drugorazredni« graditelji, torej tisti, ki nismo vključeni v nacionalne programe? Vendar pa je bilo to zgolj naključje, kajti za naslednji dan - v sredo - so bili predvideni posveti, ki so se jih nameravali udeležiti vsi pomembnejši graditelji. Udeleženci torkovega posveta pa so opozorili na vrsto perečih problemov, najsi gre za likvidnostne težave, pomanjkanje delavcev in izobražencev v operativnih službah gradbeništva, probleme s pravnimi (občinskimi) postopki pa tudi na premajhno angažiranost slovenske vlade proti izkoriščanju v Nemčiji in preslabotnem nastopu v BiH.
Minister Metod Dragonja je v uvodu postregel z nekaj zanimivi podatki: vrednost opravljenih del v gradbeništvu v letu 1996 (ko je končno prišlo iz sukcesije) je 161 milijard SIT, kar je za 27,4 odstotka več kot leto prej; v visoki gradnji je obseg povečan za 30,8, v nizki gradnji (kjer je bil zaradi gradnje avtoceste visok že prejšnje leto) pa za 29,5 odstotka. Po besedah ministra Dragonje bodo poslovne priložnosti predvsem odvisne od nadaljnje spremembe v strukturi družbenega proizvoda, večanja obsega, varčevanja na nacionalni ravni in večanja obsega investicij: Domača investicijska dejavnost bo pomemben generator gospodarskega razvoja ... povpraševanje po investicijskih storitvah na domačem trgu bo glavni dejavnik uspešnosti gradbeništva v naslednjih letih ... Zagotavljanje kvalitete v procesu od priprave projekta do njegove izvedbe in predaje kupcu je pomemben faktor poslovnosti in bo vedno pomembnejša referenca pri vstopanju gradbeništva tudi na tuje trge.
Lani so bile sprejete spremembe in dopolnitve zakonov o graditvi objektov, tik pred sprejemom pa je zakon o javnih naročilih, ki bo. omogočal večjo transparentnost pri izvajanju večjih javnih investicij, hkrati pa tudi uvaja element zaščite domače industrije.
Gradbeništvo je nadvse občutljivo za obdavčitve, zato naj bi z ustreznim lobiranjem dosegli izjemo pri uvajanju novega davka na dodano vrednost.
V pestri razpravi, ki je sledila uvodnemu nastopu ministra Dragonje, so razpravljale! opozorili na številne probleme, ki tarejo »operativce«. Predstavnik Vegrada iz Velenja je tako opozoril na kadrovsko problematiko slovenskih gradbenih firm, na čudne standarde izdajateljev uporabnega dovoljenja (kar je v Avstriji ustrezno, je tukaj neprimerno?), ki jim s tem zadržujejo dokončno izplačilo že opravljenega dela, in na dolgotrajne postopke pri pridobivanju koncesij in dovoljenj za koriščenje kamnoloma. Predstavnik Zavoda za gradbeništvo je opozoril na prepočasno uvajanje ustreznih evropskih standardov; ker se Uradu za standardizacijo zdaj naenkrat mudi, skušajo to pospešiti, vendar je sprejemanje (prepisanih) standardov v tujem jeziku lahko zelo nevarno; drugi problem je preverjanje skladnosti, če bi le-to redno opravljali, bi lahko preprečili uvoz nekakovostnih materialov iz drugih držav, kar poskušajo tudi pri gradnji avtoceste. Tudi predstavnica Salonita Anhovo je opozorila na zaspanost ustreznih vladnih služb, medtem ko se brez obdavčitve uvaža cement iz Hrvaške, morajo oni plačati 10 % carine; lani so v Slovenijo uvozili kar 90 tiso^ton cementa, ZRMK pa je izdal ustrezne certifikate le za polovico količin; po njenem mnenju bi morali vsaj pri javnih naročilih upoštevati cenejše domače materiale, ki so tudi zapisani v projektu, ne pa da izvajalci na svojo roko vgrajujejo dražje uvožene materiale, enake domačim. Tudi predstavnik največjega opekarja v Sloveniji, Goriških opekarn, je najprej opozoril na težave pri dogovarjanju z občinami, ko ne morejo dobiti ustreznega dovoljenja za pridobivanje surovin na novih lokacijah. Še bolj kot to pa jih pesti dvigovanje cen energije - plina. Ce-mentninarji, apničarji in opekarnarji porabijo v Sloveniji okrog 35 % plina. Goriške opekarne porabijo letno 10 milijonov kubičnih metrov plina, zato jih vsako zvišanje zelo obremeni in zmanjša konkurenčnost v primerjavi s čedalje agresivnejšimi Italijani.
BERNARDA B. PEČEK
MAJDA HORVAT
u
>W
■M
2 Ul
snica. Na voljo so še štirje lokali, in sicer eden v pritličju in trije v nadstropju. Gospodarno pa bo mogoče izrabiti tudi mansardo oziroma podstreho. Objekt je ob regionalni cesti in v neposredni bližini obrata Mure. - Fotografija: Š. Sobočan
huJd' i^en '""bg
V ^tef'1’ MoTn °C Beltinci ie dogradil v
S površino 700 p°slovati ■ rose»jakovci, kmalu se gostinski lokal in me-

6
Zokalna scena
Z lendavskega konca
Življenje tam na robu
O razvoju podeželja in EU v Lendavi
Kmetijski svetovalci ne smejo sodelovati pri razvoju podeželja’
Potreben nov pristop k regionalni politiki Slovenije -»Socialni dizaster«, ki onemogoča razvoj
dovoljevali pridelavo in^ na domu, trženje na » mestu. Dogovoriti se, < J
Pred petimi leti, ko je začel veljati Zakon o socialnem varstvu, so v državi rekli: enkratne denarne pomoči naj bodo dajatve, ki jih na centrih za socialno delo smejo odobriti le v izjemnih primerih. Toda strokovni delavci na centrih ugotavljajo, da se število prejemnikov enkratnega denarnega dodatka povečuje. Na primer v lendavskem Centru za socialno delo so lani odobrili enkratni denarni dodatek kot pomoč kar tristo osemdesetim upravičencem, kar je dvakrat več kot leto prej. Ugotavljajo tudi, da je med prejemniki denarnega dodatka za premostitev trenutne materialne ogroženosti vse več tistih, ki so sicer zaposleni, vendar jim mesečni dohodki zadostujejo le za preživetje, ne pa tudi za izjemne izdatke, kot na primer za nakup kurjave, šolskih potrebščin ali v primeru bolezni v družini, ki še bolj otežuje materialne razmere, ter za plačilo zdra-| vstvenega zavarovanja. Kot je ugotavljala direktorica lendavskega i doma Erika Verbančič, ljudje prihajajo k njim v stiski, ki pa je dostikrat povezana z oženjem pravic v drugih socialnih inštitucijah, predvsem v šolstvu, zdravstvu.
»Ni prav, da mi rešujemo take probleme,« je menila sogovornica. Toda ljudem je vendar potrebno pomagati, nekdo jim mora pomagati, saj prav vsi ne morejo zapirati vrat pred njimi in njihovo stisko, se umakniti za birokratki okvir predpisanega, dovoljenega. Eno so paragrafi, drugo je življenje.
»Zelo hudo je, ko pride k nam star človek, bolan, ki si ne more kupiti zdravila. Moramo mu pomagati,« je povedala Erika Verbančič. In na Centru mu lahko pomagajo le tako, da mu za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, vsaj za določeno obdobje, odobrijo enkratno denarno pomoč, še posebno takrat, ko presega cenzus za pridobitev redne denarne pomoči. »Postavljeni prag ali minimum za preživetje pa je nizek, predvsem za ljudi, ki živijo sami,« je povedala sobesednica. Tudi na pristojnem ministrstvu mimo teh spoznanj niso šli, saj so se lotili analize socialnih transferjev, na centrih pa pričakujejo, da jim bodo spet vrnili pristojnost, da v določenih primerih odločajo po lastni presoji. Takrat, ko ljudje v stiski za spoznanje presegajo cenzus, vendar zaradi določenih okoliščin težko preživijo, naj bi bili po presoji strokovnega delavca Upravičeni do materialne pomoči od države, ne pa v primerih, ko cenzus ni presežen, vendar druge okoliščine ugodno vplivajo na njihovo preživljanje.
»Sedaj smo to poskušali reševati prav z enkratnimi denarnimi pomočmi,« je povedala Erika Verbančič.
Pod drobnogled pa bi morali postaviti tudi pravico do denarnega dodatka mladim iskalcem prve zaposlitve. Starši jih nišo več dolžni preživljati, zato imajo vso pravico, ne gleda na materialno stanje družine, dobiti denarno pomoč države. Erika Verbančič pa o tej pravici pravi: »Destimulativno vpliva na mlade in na njihova prizadevanja, najti si delo.« Višina denarnega dodatka je za tiste, ki nimajo strokovne izobrazbe, blizu plači, ki bi jo prejemali, zato jih ta pravica destimulatina pri iskanju dela. Mlade pa vodi tudi v otopelost, jih navadi na življenje, ki ostane na ravni zadovoljevanja osnovnih potreb, za kaj več pa si ne postavljajo ciljev. In sploh, ali ni mesto za reševanje problema mladih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje?
Življenje tam na robu prizadeva vse več ljudi, pa ni treba biti strokovnjak, le ozreti se je treba okoli sebe. Strokovni delavci na centrih za socialno delo, ki prisluhnejo ljudem in njihovi stiski, pa lahko rečejo: »Razslojevanje ali socialne razlike med ljudmi so vse večje.« Vsako leto pa tudi med letom se število prejemnikov denarnih pomoči povečuje pa tudi nasploh ljudje vse težje rešujejo določene probleme, ki jih prinaša življenje.
»Institucije se zapirajo in človek je vse bolj številka,« je ugotavljala sobesednica. Pa tudi solidarnosti in tolerantnosti med ljudmi je manj, še posebno, ko gre za reševanje težav drugih. Ljudje, ki se sami s težavo prebijajo skozi življenje, so potem dostikrat tudi bolj kritični do tistih, katerim bi problem rešili na primer s pomočjo
državne inštitucije.
MAJDA HORVAT
V Ljutomeru se je zgodilo nekaj neobičajnega
Protestno iz sejne dvorane
Proračun. To je tema, ki je med ljutomerskimi svetniki še posebno »priljubljena«. Predlog odloka so imeli na dnevnem redu že 1. aprila (datum je bil naključen), a so prav to točko umaknili, in to predvsem iz razloga, češ da je prej potrebno pripraviti strategijo dolgoročnega razvoja kmetijstva v občini. Bilo je podanih tudi več dopolnil (amandmajev), o katerih se je bilo potrebno posvetovati.
Ta torek je šlo končno zares. Najprej so glasovali o treh dopolnilih, ki jih je vložil Franjo Štebih. Sprejet je bil le predlog, da bodo za odkup zapuščine dr. F. Kovačiča v Veržeju zagotovili 300.000 tolarjev, sredstva za praznovanje 125. obletnice vi-norejskega društva (500.000 SIT) in za delovanje območne Zveze združenj borcev NOV Ljutomer (250.000 SIT) pa je potrebno poiskati v okviru drugih postavk.
Premalo glasov je dobilo tudi dopolnilo Katje Pevec - Stajnko, ki je predlagala, da bi se znesek za intrevnecije v kmetijstvu povečal za 23,7 milijona tolarjev. Prav tako niso sprejeli dveh amadmajev, ki so jih vložili štirje člani občinskega sveta z območja KS Razkrižje - O. Smol-kovič, Vlado Mesarič, Ciril Za-jnkovič, Jožef Stamničar -, in sicer da bi tistim KS, ki letos iz občinskega proračuna ne bodo
deležne naložb v vrednosti nad 10 milijonov tolarjev, zagotovili 2.000 tolarjev po prebivalcu za realizacijo programov KS ter da bi vključili v proračun tudi namenski postavki za obnovo strehe nad telovadnico OŠ Razkrižje (2,2 milj. SIT) in 1 milj. SIT za preplastitev šolskega asfaltnega igrišča. Zato sta Smolko-vič in Mesarič protestno zapustila sejo. Še bolj napeto pa je postalo, ko je podal dopolnila v imenu skupine svetnikov Jožef Stamničar. Nekdo je komentiral, daje predložil nov proračun, čeprav je šlo v finančnem pogledu le za 1,4-odstotni poseg.
Med drugim ta predlog vsebuje tudi zmanjšanje sredstev za plače delavcev v upravi (za 2,5 milj. SIT), davek na izplačane plače (3 milj. SIT), upravljanje Mestne hiše (1,5 milj. SIT), delo organov občine (1 milj. SIT) itd. v skupnem zne-
Razvojne programe bi morali izdelati domači ljudje, ki bi potem tudi skrbeli za realizacijo in odgovarjali za neizvedbo, 'ne pa da programe za pomurske občine ali projekte pišejo neki strokovnjaki z Gorenjske ali iz Ljubljane, ki po oddaji naloge odidejo in jih več ne vidijo. To je le ena od misli, ki so jo omenjali prav vsi predavatelji za okroglo mizo, ki jo je sklical Razvojni center Lendava v sredo (16. aprila). Okroglo mizo je vodila direktorica centra Helena Kramar, kot predavatelji pa so sodelovali dr. Marija Markeš (sodelavka vladnega projekta o slovenskem kmetijstvu ob vstopu v EU), Leon Filipič in Damjan Jerič, v pestri razpravi so sodelovali še gostje: kmetijski minister Ciril Smrkolj, Staša Baloh -Plahutnik (MGD), Franc Potočnik (DZ) in drugi.
Staro prebivalstvo aktivno le na papirju
Markeševa je v svojem zanimivem predavanju povedala nekaj skrb zbujajočih statističnih poda
Minister Ciril Smrkolj, Staša Baloh - Plahutnik s Sklada za razvoj malega gospodarstva ter drugi udeleženci zanimive okrogle mize z naslovom Slovensko podeželje na pragu Evrope so slišali marsikatero pikro na račun dosedanjega mačehovskega obnašanja vlade do regionalne politike.
Kdo izbira,	।
kdo pobira?	J
Minister je tudl nevarnost, da bi P # v začetku velik0 izumrl. Zato naj 0	.
Lendavi jemali*0^ murja in hkrati Slovenije, na
tkov o Pomurju: -»Delež aktivnega prebivalstva je v Pomurju najvišji v Sloveniji, hkrati pa je višji tudi delež starega prebivalstva. Kaj to pomeni? To je grozen socialni diza-ster (razkorak), ker se štejejo med aktivne prebivalce, čeprav so stari čez 65 let. Na takih območjih bi bil potreben povsem drugačen pristop kot pa npr. na Pohorju, kjer je prebivalstvo izjemno mlado.« O vklju-
sku 14,3 milijona tolarjev. Ta sredstva pa so razporejena za povečanje oz. odprtje 22 novih novih postavk (vzdrževanje vaških oz. gasilskih domov, posodobitev cestnih odsekov, kmetijski program, kanalizacija v Križevcih itd.). Župan L. Bratuša je najprej zahteval prekinitev seje, potem pa dejal, da sta upravičeni le dve spremembi, in sicer za povečanje sredstev za povračila in takse za obreme-, • njevanje voda ter za kanalizacijo v Križevcih, vse drugo pa je že upoštevano pri drugih postavkah ali pa spremembe enostavno niso mogoče.
Predsednik nadzornega odbora M. Sagaj je bil menja, da bi morali pred sprejemom dopolnil preveriti njihovo zakonitost, 15 svetnikov (najbrž so se prej tako dogovorili) pa je kljub vsemu glasovalo za dopolnilo. Člani Slovenske ljudske stranke so zaradi tega iz protesta zapustili sejo, da bi morebiti z obstrukcijo preprečili sprejem proračuna. a tudi zanj je glasovalo 15 svetnikov, kar je bilo več kot dovolj.
JOŽE GRAJ
čevanju kmetijstva in podeželja v Evropsko unijo pa je opozorila, da EU ne more biti izgovor za Slovenijo, da bi čakali, kaj se bo tam zgodilo, in se potem prilagajali. EU razvojne programe so
financira v nekem deležu, ki znaša od 25 do 50 %, izjemoma tudi 75 % od skupnega zneska. EU pa ne da ničesar, dokler država članica ne da denarja na mizo! V EU je že uveljavljeno, pri nas pa še ne, da morajo tudi kmetje izpolnjevati določene pogoje in tudi podpisati, da bodo na tak način kmetovali najmanj pet let, sicer morajo denar vrniti.
»Mislim, da je v Sloveniji potreben nov pristop k regionalni politiki, ki bo posameznim območjem dajala veliko večjo avtoriteto in možnost odločanja o lastnem razvoju. V prvi vrsti dati območjem možnost, da razvijejo lastne razvojne potenciale. Mene vedno boli, ko država tak ali drugačen denar na-
menja za razvojni program nekega zeljem. Državna politika skozi
območja, na razpis v Prekmurju pa se javi neko podjetje z Gorenjske ali obratno,« je.povedala Markeševa. Če je skrb za okolje središče nekega razvojnega programa, bodo tudi kmetje morali skrbeti za ekologijo. Manjka tudi vključevanje kmetijstva kot enakovrednega dejavnika v razvojnih programih. Če kmetijstvo ne bo
Sapač na čelu kmečkega sindikata
Na skupni seji izvršilnega odbora SLS in sindikata Slovenske kmečke zveze, ki sta se je udeležila tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik in kmetijski minister Ciril Smrkolj, so za vršilca dolžnosti predsednika kmečkega sindikata imenovali podpredsednika SKZ pri SLS Evgena Sapača. Dosedanji predsednik Ciril Smrkolj je namreč prevzel funkcijo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sicer pa so na sestanku govorili o velikih težavah v kmetijstvu, zlasti v govedoreji. Govor je bil tudi o socialni varnosti kmetov, nevzdržnem stanju v zadružništvu, denacionalizaciji in drugih težavah, ki tarejo slovenske kmete. Zato so zbrani ugotovili, da v sedanjih
razmerah potrebujemo močan kmečki sindikat.
B H.
<91 Pr Ko
me; če so n ,,311,’/. gram sofinah ^Ij . stati na poS j iflO*' ^ valcevp^ paradoks J® tijska s^^del0/, prepoved,	*
znanjem ih p/S- 2. jektih razvid J/' bi prav svetuj skrbet' za
vključeno enakovredno v vsak razvojni program, ne moremo pričakovati razvoja podeželja, kajti kmetijstvo je in ostane tisti dejavnik, ki je ključnega pomena za razvoj podeželja - ne le, da skrbi za lepšo podobo podeželja;
za zagotavljanje dohodka so potrebna direktna plačila, dopolnilne dejavnosti. O teni bodo morali tudi v politiki več narediti. Problem delovnih mest na podeželju je vedno večji; s propadanjem industrije se brezposelnost povečuje, kmetijstvo je vse bolj potisnjeno v vlogo miritve socialnih problemov, zato je prav ta trenu
blagovna znamka: bom neralno slovensko znam bo vsaka vas imela svoj . no znamko? Pridobi 1 J proračunsko podporo , dejavnosti na podeze J bo treba v okviru pm zadeve zastaviti zelo mo celo Sklad za regi voj in razvoj podeželjad.,, v Ribnici, vendar se 8 -j skladu za regionalni mamo zakonov o re-razvoju, naloga nas v j; stvari čim prej defin damo kakovostneoS . in pokrajine bodo no bodo ljudje od tukaj• služba bi morala im ko kmetovati v te kem prostoru, ker 8av morala priti do *nmi uP jami, pa te inicia rejska služba ne igruj je menil minister «jd' pridelava hrane v j,-bistvena, potnem ^11 kmetovati, priskr ji? dohodek tistim, ki1 vztrajajo. Vsi strok in drugačni usluz j) posieni na račun a tijstva, bi mora'P dohodek kmetov-
i
i
I
/ o
Zl i
9 4 P:
V( K <e ti
Hi ji m ti
tek - po mnenju Markeševe - izjemno dober čas za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Prihodnost ima spodbujanje biološkega kmetovanja, direktna plačila, uvedba blagovnih znamk in sodelovanje z drugimi sektorji.
jetku naj bi se kako intezivirati p
stva in
;sS'rt;
Franc I odbora za
ta
Ha
Regionalnost kot osnova napredka
Ciril Smrkolj je priznal, da je resen problem že to, da se dosedanja politika ni jasno opredelila, kaj želi s slovenskim kmetijstvom, ni sprejela jasne odločitve, kaj želi s slovenskim zadružništvom, kaj hoče s predelovalno industrijo in niti ne jasne odločitve, kaj želi s slovenskim pode
iti
$ Ha <e, M
»t Pe
ukrepe kmetijstvu ni omogočala niti tega, da bi dosegalo ustrezne dohodke, z lokalno politiko ni omogočala podeželju, da bi se primerno razvijalo, in s tem povzročala, da se je podeželje intenzivno praznilo predvsem na obmejnih in težjih območjih. Nadvse resna je tudi zakonska praznina, kajti ni predpisov, ki bi
pri Državnem da je odbor pr® jpfelu prihodnje bolj P deželja in da n lujejo ljudje, k1
Staša Balo*1 direktorice Skla ga gospodarstvo p«)
podjetništvo, *
dejavnost Lrti1 mere.pajeP0^ gulirati. Na eOsp<^^ Ministrstvu za® s5y nosti naleteli zeckllpaJ d
nega zakona-stvom za delo M za zaposlovanj fjp J sprejeli P^jalo^j tov oblikovanj oziroma loka ■
lil, 'm
»o
<Hi
macije o d^etlcO k delovanja Pr
stva podal P jvliA ban. Javna sk s|0i J da so nekatef^i^J ki strstva izsil’ ^
nosti, da so J jht| delovalceP^A Uudjesos®^ v komisu'; k; Ja /
24, april 1997
»Sociala, šolstvo, zdravstvo
7
^om starejših občanov v Ljutomeru
V tretje za dom
politična odločitev: dom bo _________________________.
Ljutomerski občinski svetniki so odločili, da bodo v Ljutomeru gradili mu starejših občanov. Gre za soglasno politično odločitev svetni tov, '«a pod vtisom preteklih izkušenj Ljutomerčanov z gradnjo doma. al dvakrat so bili odrinjeni, izigrani ali pa morda niso znah a i so *o prenehali pritiskati na državo, da bi dom dobili. Najprej so osta-rok’ko ie dom' Lukavcih, za gradnjo katerega so prispevali °vi upok°jenci, postal poseben socialni zavod za vso državo in malno starajoči se v njem niso želeli bivati, in drugič, ko je gradnja Va ?ze h*la predvidena v srednjeročnem programu gradenj zavodov za . ^»odraslih oseb za obdobje ’86-’9O, vendar do uresničitve m pri-pri P°k«jninski skupnosti sredstva v ta namen niso vec zbirala.
Soeia.e.11 heina že pripravila komunalno urejeno parcelo, vsa potri na Ja m sprejela zazidalni načrt.
r •
Afa ° gradnji j1 Je (orej %o v Sedai že v da’ o kZeja J Zares kPr , H Stem l v ^oje Ker bo
tanračunav jjčSgS
v ^Pora-^^^tomerska
nost starostnikov oziroma dom s povsem novo vsebino, ki bo drugačna od tiste, ki jo poznajo sedanji domovi za stare po državi.
vreden omembe, kajti država ob	Tn drngač^Tl doiH
gradnji domov tistih, ki bodo v	6
njem bivali, ne sprašuje ničesar.
država še nima
Anketirali so torej dvajset od- । > stotkov starejših občanov ter do- prtuald
bili naslednje ugotovitve in smernice: anketiranci si ne želijo kla-
Toda prav ta načrtovana drugačnost, ki je zunaj ustaljenega
; JU Zemlje - otroci pametnejši od učiteljev uii J® Ih|
i Pametn* ^CU’ ko sem uvide,a in s’ priznala: moji, vaši, ! Npa in Vz8aiamejSI 0<1 svoi'h učiteljev. Učitelji pa smo jim vsi, ki
in k6*”’ 0,i svo"h’ ne sam° šolniki. Zato učitelji, ki bomo umrli
p sani Znali n' °tr?k’ hodimo tega veseli. Tudi tega, da otroci
1 Bii °na dan«, arediti čistejši in manj zastrupljen svet, da ne mi-, .. u.ied— antnak no
Zemr’ampak na j“trL
CrCe«ci 2e'na katerega v čr nfi š°Ie Fran-
%	Pri-
^vSKK°Vzazati-^ta/U,Sadovni 7bnih rastli-
žeSVah>ei^ Poljih.
M sn^^oičk^L^6 So nare‘ %>itiPrašeVa|; 7*so svoje višjih kaj je treba že vrazredovpa
Silvin Odstavit a’ $v°Ja spoz-
PlhT^nii str’ v S0-i° pre'
S > »S0’"«1«'
občina pri gradnji doma sledila tistemu, kar je v svojem idejnem projektu zapisal gradbeni odbor, ki so ga imenovali svetniki, potem bodo lahko rekli, da so dobili dom, kot ga v naši državi še ni.
Stanovanjska skupnost za stare
Člani odbora, ki so v trimesečnem obdobju pripravljali idejno zasnovo doma-, so se najprej odločili, z anketo ugotoviti upravičenost gradnje, s čimer so seveda ponovno preverjali tudi že sprejete politične odločitve o gradnji doma. Pristop torej, ki je
tako močni, da bi lahko kogarkoli ogrozili. Le pametni so toliko, da
f S
Vse živo, A C ^kat^hcidi aerkrOkovn° ta %kiLtne n- Jdk|. žago-
47ls ab šT utlh >>kot Hse huje, »kot nosti? J^.Obču-K\Kdotrok?NiSo
l°vanju
Po-
<'	- najboljši
Puhie^ 'a ftašem k
, V Znanju . °ncu več tekmovanj osnovnošolcev in dijakov, 1 KS Sv* tel<movVČnih P°dr°ČU' Kd° S° biU ■ J V^p^Un^kije Z SSS-*6 bh' ^°bota, 40 di-dpen stll> na
’ Gln>naz(ja
M. Sobota, v D-skupini pa je bil med boljšimi Uroš Benko, Gimnazija M. Sobota.
Na regijskem tekmovanju iz računalništva za osnovne šole, ki je bilo na osemletki Franceta Prešerna Črenšovci, so se v 7. starostnih skupinah najbolje izkazali: Sašo Ka-rakatič (OŠ lil M. Sobota) in Jasmina Čuk (OŠ Puconci), Zoran Smilevski (OŠ Gornja Radgona) in Tomaž Lovre (OŠ Gor. Radgona), Jernej Žilavec (OŠ III M. Sobota) in Samo Smrke (OŠ I M. Sobota),
modela institucionalnega varstva starejših pri nas, torej zunaj kalupov, ki že imajo državno pokrivalo, znova načenja vprašanje, ali bo projekt izpeljan, kot je bil zamišljen. Ministrstvo za socialne zadeve takšnih tipov domov na-
sičnega socialnega zavoda, ampak bivalno skupnost z različnimi možnostmi za zadovoljevanje invidualnih potreb po bivanju, oskrbi, prehrani, negi, servisnih dejavnostih, zaposlitvi, rekreaciji in družabnosti starejših ljudi. Dom naj bi imel glede na izražene potrebe najmanj sto postelj. In odbor je izrečene želje starostnikov, torej, da si ne želijo popolnega institucionalnega življenja, vnesel v svoj načrt. Če bo dom kdaj zgrajen tako,'kot je bil načrtovan, bodo v Ljutomeru dobili prvo stanovanjsko skup-
mreč ne pozna in za slednjega nima predala, zato tudi ni znano, iz katerega bo vzelo denar, če ga sploh bo. Prav zato bo skorajda pionirsko delo pri gradnji doma za stanovanjsko skupnost starih od občinskih ljudi terjalo veliko vztrajnosti in energije. Najprej, da bodo dom postavili, in potem, da bo ta dom dobil takšno vsebino, kot so si jo starostniki želeli v anketi.
Če pa bodo zamisel zaradi pomislekov pa tudi lažje poti do državnega denarja ovrgli, bodo predvsem starostniki, ki so rekli, naj bo stanovanjska skupnost,
Po idejnem projektu bi postavitev in oprema doma stali približno 390 milijonov tolarjev. Občinski prispevek bi znašal 200 milijonov, s kapitalskim prenosom stanovanj ZPTZ-a bi dobili stanovanja, vredna 79 milijonov, ki bi jih prodali, kupnino pa namenili za gradnjo doma. Stanovanjski sklad občine naj bi pridobil ugodno posojilo pri državnem Stanovanjskem skladu v višini 39 milijonov, 180 milijonov naj bi primaknilo Ministrstvo za socialne zadeve, 6 milijonov pa bi prispevali oskrbovanci sami kot akontacijo.
lahko vprašali: ali ne bi bilo potem bolje občinske milijone nameniti za obogatitev in razširitev že uveljavljene pomoči starostnikom na domu.
Z dvesto milijoni, kolikor naj bi prispevala občina, bi se za kar nekaj let dalo organizirati zelo dobro in pestro gospodinjsko in servisno pomoč starostnikom na domu.
razmišljajo neobremenjeno in s svojo glavo, brez preračunljivosti na način »s tem se ne nikamor ne pride«, ker jim je življenje in vse živo zelo dragoceno. Vsem velikim in majhnim, pomembnim in manj pomembnim strokovnjakom in laikom, ki so jih bili pripra-
MAJDA HORVAT
vljeni poslušati, so znali povedati, da razmišljajo tudi o alternativi. Sami so kuhali škropiva iz naravnih pripravkov, iz čebule, česna, kopriv, plešca, ki jih bodo tudi preizkusili. Da, vsi mi učitelji, poslušajmo otroke, o alternativi je treba razmišljati. MH, foto: B.H.
Miran Korošec (OŠ Gor. Radgona), Marko Golob (OŠ Gor. Radgona), Aleš Križanič (OŠ Beltinci) in Mitja Gomboc (OŠ Puconci) ter Mitja Gomboc (OŠ Puconci) in Simon Hrašovec (OŠ Videm ob Ščavnici).
Na OŠ Bogojina je bilo področno tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje. Od 39 tekmovalcev so priznanje osvojili: Andrej Lapoša (6. raz. OŠ Cankova), Simona Kolar (6. raz. OŠ Puconci), Marina Horvat (6. raz. OŠ Fokovci), Natalija Lovrenčec (6. raz. OŠ Fokovci), Simona Plazar (7. raz. OŠ Tišina), Aleksander Kisi-lak (7. raz. OŠ Sv. Jurij), Tina Mlinarič (7. raz. OŠ III M. Sobota), Bojana Škraban (7. raz. OŠ III M. Sobota), Andrej Kočar (8. raz. OŠ
- Cankova), Samo Ratnik (8. raz. OŠ II M. Sobota), Simona Šeruga (8. raz. OŠ III M. Sobota), Mate Car (8. raz. OŠ Beltinci), Jasna Kuštor (8. raz. OŠ I M. Sobota), Barbara Sušeč (8. raz. OŠ Beltinci), Mojca Balaško (8. raz. OŠ III M. Sobota) in Matej Puhan (OŠ II M. Sobota).
Na OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici pa je bilo področno tekmovanje iz matematike za bivšo Občino Lendava. Srebrna Vegova priznanja so osvojili: Peter Tuksar (OŠ Turnišče), Dejan Vdlgy (OŠ 1 Lendava), Andrej Špilak (OŠ Velika Polana), Mitja Gjerkeš (OŠ Velika Polana) Suzana Kramberger (OŠ Lendava I), Primož Gjerkeš (OŠ Črenšovci) in Vesna Kbnye (DOŠ
J.G.
Prosenjakovci).
-Drago Kuhar—....................
Stati in obstati po letu 2000
S Kristusovim rojstvom smo začeli sebi šteti leta in od takrat nam je čas posebna usodnost, ne pa usoda, saj je bil Kristus samo eden od Zemljanov, človek izvirnega fenomenološkega spoznavanja, ki je rastlo v prepričanje, z voljo in močjo v vero, da je reševanje tuzemskosti odrešenje in da je rešitev življenja v tostrani izrekljivosti človeškosti človeka, pravice do samospoštovanja, do drugačnosti in celo do skrajnostne različnosti, saj je preživetju živetje omogočeno le v enakopravnosti vsestrane različnosti v vseeni vesoljni razliki, kar je Jezus dobro prepoznal in dal vedeti vsem sobivajočim in vsem po njegovi smrti rojenim, saj vstajenje od mrtvih ni prihajanje v tostrano tuzemskost, ampak je zavajanje v po-nebesenje življenja, ki je za večino pekel že za časa bivanja, kaj šele po smrti. Vstajenje naj ostane zgolj imaginarni mil, kot je pravi stvarnik le toliko Bog, kolikor to hoče človek. Odštevanje drugega tisočletja se je začelo z velikim pričakovanjem in sočasno z ogromnim strahom, saj na obzorju ni videti očiščujoče zarje, ampak se na meji nabira skrivnostna čarnost, in če se bo ona zbrala v jezljive oblake, se ne bomo mogli izogniti ognjeviti streli in nevihtnemu gromu, tako da bomo spet kleli, ja hudiča, kaj smo pa pred leti mislili!?
Nič in nikamor in za nikogar nismo mislili, si bomo lahko prepozno odgovorili. Zato si prihajanje v tretje tisočletje pravočasno osmislimo in se ne zaletavajmo in se ne pustimo raznim zavajanjem, ki so napolnjena s smrtonosnimi naboji, ki pa še nikoli niso dovoljevali vračanja, pomislek na kakršnokoli čudežno vstajenje pa je kvečjemu le smešnica za lahko noč detetu, ki še nikoli ni slišalo pravljice.
Vera v Jezusa Kristusa je verovanje v človeka, je samozaupanje posameznika v svojo lastno človeškost. Vera ni cerkev, ampak je živeti življenje. Vera v tretje tisočletje ne sme biti rimskokatolizacija niti življenjskega niti svetovnega nazora v ljudski strankarski preobleki, ker bo to klerikalni fundamentalistični gvant, ne sme biti niti liberalistično kapitalna obleka, v katero se bo lahko odela samo manjšina, tako prvo kot drugo oblačilo pa je le oblastniška uniforma, ki bo strašila z dogmatičnim ukazom in samopotrjevalnim poveljem, oboje pa naj bi v dobro kompromisarstvu vladalo edinemu enoresničju, kar bi nas v tretjem tisočletju pripeljalo do samop-trjenega enoumja, ki bi se kristalilo v životarjenju. Res je škoda, da imamo Slovenci svojo lastno zgodovino, saj se nam iz nje ni uspelo naučiti skoraj nič, ker drugače ne moremo razumeti politične drže obeh vladajočih strank, ki jima nerodno sekundirajo upokojenci, ki so se zaradi višjih interesov prelevili iz civilne organizacije v politično stranko brez profiliranega jaza, saj njihov parlamentarni jezik spominja na starčevsko svetobolje brez prepoznavnega programa. Brata Podobnika se imata za graditelja mostov med Slovenci, ampak sta bolj podobarja narodovega obličja, ki naj bi dobilo rimskokatoliško formo, vendar pozabljata, da slovenska duša svoje avtohtonosti in avtonomnosti ne zamenja za nobeno teologizacijo bivanja in niti za nobeno religiologizacijo civilnih, javnih institucij, ki so po svojem bistvu vsenacionalne in za vsakega posameznika. Zapomnimo si že enkrat, da slovenske rimskokatoliške Cerkve ni, ampak je rimskokatoliška Cerkev na Slovenskem, kar je bistvena razlika, saj ta institucija ni in nikoli ne bo za Slovence avtohtona, ampak je le avtonomna, ker pa ni enako, hkrati ji nacija ne sme dovoliti lastništva nad tistim, kar je narodovega, če ji je prej to dovolilo pod prisilo zavedeno ljudstvo. Slovenska dombranitelja, brata Podobnika, bi rada videla v prvih vrstah parlamenta sedeti rimskokatoliško vrhuško, ki bi s klerikalnimi škarjami rezala narodu platno in tako cela nacija kot vsi posamezniki naj bi hodili odeti v obleki njihovega kroja, saj je za njih enakost enakopravnost, drugačnost pa naj sploh ne bi obstajala, čeprav je tu in zdaj živo navzoča in se je ne da spregledati, ampak je prav ona najbolj kreativna, narodnosamozavestna in državotvorna ter v tretje tisočletje edino pravo vodilo in izrazilo Slovencev, saj ohranja samobitnost in načrtuje samosvojost. Če bi slovenska ljudska stranka gradila na krščanskih vrednotah, potem se ne bi tako odkrito spajdašila z rimskokatoliškim klerom, ampak bi se ravnala po pravem starem katolištvu, ki pa z Rimom nima nobene zveze, še manj pa s cerkveno žepno državico Vatikan, ki ima že od pamtiveka prazen žep, vendar ne samo enega, temveč vse žepe, zalo jih že skoz in skoz prazni in narobe obrača svojim vernikom, hoče pa jih še državi, kateri pa ne more, če sama ni deležna politične oblasti, ta pa ji je in vedno ji je tudi bila cilj, ki ga hoče doseči z vsemi sredstvi, največkrat z vsemogočim prisvajanjem in lastninjenjem najprej ljudstva, nato zemlje, potem vzgoje in izobraževanja, nato kulture in umetnosti ter znanosti, nazadnje pa še samega bivanja. Bog se usmili, stvarnika človeka je sram, kar počenja rimskokatolištvo na Zemlji pa tudi Jezus Kristus ni učil take vere.
Dogmatični erotizem najeda slovenskost, saj nazadnjaški avtokratski teologizem hoče z institucionalno prisilo vzpostaviti moralno avtoriteto rimskokatoliške cerkve, saj drugače ne zna ožlahtniti in opogumljati človeka za bivanje v tretjem tisočletju, kajti brez vzvodov politične oblasti ne zmore prepričevati ljudi, zato pa je neobhodna lastnina, pravzaprav kapital, in sploh ni greh, če je ta prisvojen ali ukraden, pomembno je, da je naš, klerski. Vsaka vera je najprej območje zasebnega, to pa je del civilnega in javnega, nikakor pa ne državnega in niti ne cerkvenega, zato je skrajno pokvarjen vsak tisti, ki hoče z vsemi sredstvi pripeljati v vzgojo in izobraževanje verouk kot pouk ene same vesoljne cerkve, in to celo za Slovence neavtohtone religije, ampak samo zaradi nasilnega sa-moprihajanja - stati in obstati - si je rimskokatolištvo pridobilo versko in cerkveno avtonomnost na Slovenskem. Stati in obstati res ne bomo zmogli niti z Rodetovim rimskokatolištvom niti z Drnovškovim liberalizmom in tudi ne s tako ljudskostjo bratov Podobnik, ki je prepojena s fanatično dogmatičnostjo, ki smrdi po sprenevedavem in celo lažnem kompromisarstvu, kajti tretje tisočletje bo zahtevalo take Jezuse Kristuse kot v začetku našega štetja, kajti v nasprotnem se bomo požrli z lastnimi miti, ki z resničnostjo in le-potnostjo ne bodo imeli nič skupnega, ampak bodo izničenje tuzemskega reševanja in tostranega odreševanja. Živeli bomo upokojeno starčevsko svetobolje! Bog je toliko Bog, kolikor človek biva kot Človek! Tretje tisočletje naj bo tisočletje človeka po Človeku za človeka! Civilizacija mladostne ljubezni - drugačnost je enakopravnost!
fntervju
vestnik, 24.
Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je pričakoval zaplete in prepire glede prenove osnovne šoM
razume pa tistih, ki zdaj naenkrat govorijo, da bi lahko ostalo vse po starem
Na račun obsega snovi izgubljamo kakovosi
V šolah in otroških vrtcih bodo morali odvreči vsak svoj plašč vzvišenosti
Čim bolj se bliža prenova slovenske osnovne šole, v kateri bodo bistvene novosti predvsem prehod na devetletno obvezno osnovnošolsko izobraževanje, tri zaokrožena obdobja s preverjanjem znanja ob koncu vsake triade in izbirni (obvezni in neobvezni) predmeti v zadnjih treh razredih, tem bolj se stopnjuje napetost v šolskih in vrtče-vih zbornicah (kjer jih imajo) pa tudi zunaj njih. Pojavljajo se dileme, takšni in drugačni pomisleki, zapleti...
Če ni dobro, ne more ostati tako, kot je
-	Slišimo in beremo lako celo, da prenova sploh ni potrebna in da bi torej lahko ostalo tako, kot je.
SLAVKO GABER: »Nekateri res verjamejo, da bi lahko ostalo tako, kot je. Zanimivo pa je, da isti ljudje vedo povedati, da tako, kot je, ni dobro. Zato naj bi doma, preden se spravijo spat, vsaj ta dva elementa s seboj razčistili. Isti ljudje hkrati pravijo, da je v naših šolah preveč storilnosti in preveč snovi, ki jo poskušamo vtrpati v glave otrok, da jih že na začetku šole prehitro zasujemo z vsem, hkrati pa trdijo, da ni treba nič spremeniti. Poskusite mi to razložiti. Zame je to evidentna kontradikcija. Kako naj to spremenimo, če ne tako, da pregledamo učne načrte in se odločimo na osnovi predlogov tistih, ki se na to strokovno spoznajo, kaj bi lahko naredili drugače? Ne delamo revolucije, kar nekateri radi poudrajajo, pri čemer pa pozabljajo, da so sami pripravljali koncepte za resne spremembe osnovne šole in da so še pred štirimi meseci verjeli, daje izbirnost potrebna, danes pa ne več. So torej v poziciji tistega, ki si premisli vsake tri minute. To ni resna pozicija. V resnici si poskušamo prvikrat po lepem številu let privoščiti, kolikor je mogoče umirjen pogled na to, kaj se nam zares dogaja. In moje osebno mnenje je, da bomo ugotovili, da je mogoče 70 odstotkov stvari pustiti pri miru, da tečejo naprej, da je potrebno neki odstotek samo rahlo popraviti, da pa so pa nekatere stvari, kot je na primer obseg snovi, problem, s katerim se mora nekdo spoprijeti. Nekateri trdijo tudi to, daje treba izboljšati plače, pa bo vse dobro. To je na ravni šablone prijetna misel. Na ravni dejstev pa rraleti na kakšnega od resnih problemov.« - Kakšno mnenje pa ste dobili (z množično anketo) od učiteljev in učiteljic posameznih predmetov?
SLAVKO GABER: »Anketa med učitelji in učiteljicami je pokazala, da praktično ni predmeta, pri katerem ne mislijo, da je potrebno »iti skozi« in pogledati, kaj je v njem takšnega, kar je treba spremeniti in dopolniti. Tudi moje osebno prepričanje je, da je potrebno v celoti pregledati in ugotoviti, kaj je smiselno pustiti takšno, kot je. Prepričan sem, da je veliko takšnega, prav tako pa tudi takšnega, kjer je potrebno kaj dopolniti in radikalno spremeniti. Ni mogoče govoriti, da je z učnimi načrti vse v redu, hkrati pa trditi, da imamo preveč inštrukcij, da otroci tega in tega ne zmorejo.«
-	Novosti boste najprej preizkusili. Kako bo potekal ta preizkus in kaj, če ne bo uspel?
SLAVKO GABER: »Začetek poskusnega izvajanja 9-letnega programa osnovne šole je predviden v šolskem letu 1999/ 2000. V ta poskus se bo lahko vključilo največ 10 odstotkov osnovnih šol v državi. Prednost pri tem bomo dali šolam, ki bodo imele ustrezne kadrovske in
prostorske možnosti, poleg tega pa bodo morale pridobiti privolitev staršev za uvajanje tega. To vse skupaj pa še ne bo zadoščalo. Odločili smo se, da bomo to mrežo vzpostavili regionalno po državi, da bomo pri izbiri upoštevali tudi kriterije različnih vrst šol, na primer velike, majh-
šenj pri skupnem načrtovanju učiteljice in vzgojiteljice za oblikovanje dela v razredu.«
- Ali bodo imele šole, ki se bodo vključile v poskusno izvajanje, dva različna programa za prvi razred glede na to, da bo ena skupina otrok stara šest, druga pa sedem let? In kako bo s šestim razredom?
SLAVKO GABER: »Da, sedemletne otroke bodo vpisale v »stari« prvi razred, šestletne pa v »novi« prvi razred. Otroci, ki bodo do 1. marca v koledarskem letu, v katerem bodo vsto-
tam odpade precej vprašanj o izbirnih predmetih, ki so predpisani v zadnjih treh razredih.«
Pričakovani zapleti?
- Kaj pa vsebinska prenova. Kako bo z obsegom snovi, predmetniki...?
SLAVKO GABER: »Lahko bi rekel, da smo že sredi te prenove. Dosti črnila je bilo že prelitega in dosti prepirov na to temo. Sam ne izdajam neposrednih navodil za to področje, ker je to prepuščeno Nacionalnemu kurikularnemu svetu (v nadalj-
.tistega, kar učimo. Moje prepričanje je, da na račun obsega izgubljamo kakovost, da bi bilo torej potrebno zmanjšati obseg, sam še vedno ostajam pri svojih številkah, tam nekje 20-25 odstotkov. Ne trdim, da pri vsakem predmetu, ampak kdor misli, da to ni treba, naj dokaže, da mu ni treba in da zares že upošteva razmerje med količino in kakovostjo. Mislim, da bo ta posel opravilo 500 ljudi v različnih komisijah, ki jih je imenoval NKS, njega pa je imenovala Vlada Republike Slovenije. Res pa je, da bi bilo potrebno ohraniti v državi razpoloženje, ki to pričakovanje jasno izraža, in vlo-
H' 7 "M
-
A
'Ah




7a--. .■ 7
-	■'	■ /G


■
ne, podružnične in narodnostne šole. Kaže, da bo kar preceješen pritisk na teh približno 40 mest, ki bodo leta 1999 na voljo. Če poskus ne bo uspel, je seveda jasno, da bo potrebno o celotnem projektu ponovno premisliti. Mislim pa, da je prav zaradi tega, ker se bo vse skupaj uvajalo postopno, to hkrati tudi priložnost, da če se bo izkazalo, da ne deluje v smeri, v katero bi si želeli, to pomeni v boljšo šolo v Sloveniji, ki bo imela znotraj sebe manj pritiska na vsebino in na velik obseg, ampak bo dajala večjo pozornost kakovosti tistega, kar teče v šoli, in če nam to ne bi uspelo, potem bo mogoče v šol. letu 2000/2001 prvikat rahlo preložiti, popraviti in odpraviti tisto, kar bo šlo narobe; to bo mogoče narediti tudi še v šol. letu 20001/ 2002.
Sam sem bolj ali manj prepričan, da če si bomo za to resno prizadevali, če se ne bomo vedno znova preigravali in pomišljali, ali bi delali na tem, potem ni resnih razlogov, da ne bi uspeli, še posebno, ker bomo res šli samo tja, kjer bomo pripravljeni. Na nekaterih šolah trdijo, da imajo že danes zagotovljene prostorske razmere in da je vprašanje kadrov tudi rešljivo, tako da - sem optimist.«
Obetajo se »stari« in »novi« razredi
- Kje bo imel svoj prostor 1. razred in kdo bo v njem učil otroke: učiteljica ali vzgojiteljica?
SLAVKO GABER: »Prvi razred bo prostorsko lociran bodisi v vrtcu bodisi v šoli, učilnica za to bo prilagojena predvsem, kar zadeva notranjo ureditev. V skladu z zakonom pa bosta praviloma poučevali učiteljica in vzgojiteljiica, vsaka polovico časa; obe naj bi se pred vstopom v razred na to posebej pripravili in vsaka bo morala odvreči tudi svoj plašč vzvišenosti - učiteljica, da je osnovna šola več kot vrtec, vzgojiteljica pa, da učiteljica nima pojma, kaj otrok potrebuje, ko je star šest let. Izobraževanje za skupno delo učiteljev in vzgojiteljev že teče in ga bomo dopolnili oziroma bomo vsaj fakultetam predlagali večje število delavnic ter posredovanje praktičnih izku-

■
;
žiti v to napor konkretnih učiteljic, vzgojiteljic oz. uči-teljsko-vzgojitelj-skega kadra, da pove, kje, česa, zakaj je preveč. Če bo to razvodenelo zgolj v kampanijo proti količini, takrat tudi ne bomo prišli daleč. Na jesen bodo po vsej Sloveniji srečanja študijskih skupin, na katerih naj bi te nove učne načrte že pregledovali. Prve primerke teh je NKS celo že obravnaval za pokušino.«
- Pri vsem tem pa prihaja do nekaterih ostrih polemik in zapletov.
SLAVKO GABER: »Ker živim v realnem svetu in se nekaj let ukvar-janjam vsaj s poskusom urejanje sistema vzgoje in izobraževanja, ne pričakujem nenehnih spontanih aplavzov za poteze, ki jih sprejmemo v ministrstvu in dr-
gument strokoven ah j treba vsakič ponovno P Zato ponavljam, sanl čakoval vsaj tolik«ni rog tega, koliko ur bc> Ker sem torej to P sem dal v zakon zapi njo mejo, do katere se $ tegniti urna obvezno . meje ne bi bilo, bi"JM dlogih Predmetnik« večje število ur. Pn j da bodo okrog tega j ri. Če bi me takrat vg bodo, priznam, ®a čakoval, da bo prisl / na primer okrog te P^j pri katerih je Pris 7.^ pričakoval, da bi 1 j okrog zgodovine, | jezika in česa po^ J pak očitno je k01”1"* na, tukaj bolje zad« ’ |t» drugje; hkrati s«111 komisjja to vzela2Ji/ tere stvari P°PraVc,ffl / ali so sedaj že cu, imam pa obcueM zu, da bodo stvari /P
Pričakujem tu® prav okrog ucnin / predmetov. P ?1® da so naši ljudje_ jji«- . nimajo svojega / , kaj bodo učili-To l / ; nase.Problem je( dar nekdo iz	j
skih intersov brez f« j vzraja, da mora	*
pike vse narejen, zamišlja, in vse, / t tev njegove oz. J želje, koncepta-šeno. Odkrito pr jiJ . zakonu tudi.res /j . skladu z mojim / pak sam ne m« svojega univerz g/ ta v neskončno8 /j težiti s tem, da' jt/.
it
■d
« n j 8 11
S v n d d n P
p
n
n Ž p
ti Š( 4
je katastrofa zar posameznih de |h rešeno, kot si
stavljam.«
n

M k,
-Morda pa	m
govorimo tudi P m rajo otroci s se	C;
no obiskoval sA J
pili v šolo, dopolnili šest let in se po »starem« Zakonu o osnovni šoli vpisujejo v šolo skupaj z otroki, ki v koledarskem letu dopolnijo sedem let, ali se bodo vpisali v »novi« ali v »stari« program, odvisno od odločitev staršev.
V prvem letu uvajanja poskusa bodo učenci, ki bi sicer po »starem« obiskovali šesti razred, vključeni v program sedmega razreda devetletne šole, učenci sedmega razreda osemletne šole pa bodo delali naprej po »starem« programu. Enako bo v naslednjem šolskem letu za osmi razred.«
- Kako pa bo prenovo mogoče izpeljati na manjših in še posebej na podružničnih šolah?
»To je lahko problem. Vendar za majhne šole v tej državi ta trenutek še posebno skrbimo. Vsi pravilniki omogočajo za takšne primere posebne standarde in normative. Tako, na primer, na kakšni gorski šoli ali kje drugje, kjer ni v bližini vrtca, ne bomo vztrajali, da bi delali v 1. razredu hkrati učiteljica in vzgojiteljica, ampak bosta to delo opravljali pač dve učiteljici. Prilagajati se bo potrebno tudi pri nivojskem pouku, in sicer bo mogoče v okviru ene skupine izvajati vse nivoje zahtevnosti (individualizirano izvajanje programa). Dejstvo je tudi, da vsaka podružnična šola ne bo devetletka, tudi danes ni tako, zato
»Posebne« šole bodo ostale
- V zadnjem času se sliši, da bo prišlo do integracije otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, torej do njihovega izobraževanje v običajnih osnovnih šolah. Ali se potemtakem obeta konec šol s prilagojenim programom?
»V Evropi gre ta trend v dveh smereh. Po eni strani se tam, kjer je vključenost otrok s posebnimi potrebami majhna, ta vključenost bz. obseg povečuje. Pokaže se namreč, da otroci v integriranem okolju bolje napredujejo; vendar pa, in pri tem gre za drugi del trenda, so na pri-
mer v Italiji že ugotovili,	a,
tegracija, ki ne spoštuje tem®’J H fj da je potrebno vključiti v o 1 & (j o j otroka s premislekom, potem ne zmorejo doseči	|a
stnadarda, kot ga zahtevam	š(
od vsakogar, tem otrokom^«, I Ji koristi, čeprav se dostikrat v .1 j.
vsaka integracija koristna-
Na vprašanje, ali bomo tore7 /h 1 s prilagojenim programom-j jjOn vor: Da! Še huje, v	J
običajne šole vključevali0 ^/^1 s{ z odločbami razporejeni |g| gojenim programom, bob prekršek.«

njem besedilu NKS), to je zboru 23 dam in gospodov, ki imajo vsi za seboj precejšno strokovno kariero. Oni dajejo ta navodila. Sam sem v začetku, preden je začel delati NKS, predlagal, da se resno razmisli o obsegu snovi. Drugače se ne vtikam v to in bilo bi protizakonito, če bi posegal v razpravo o tem, koliko ur pouka določiti in kakšne naj bodo teme pri posameznem predmetu; bilo bi celo nespodobno. Ampak privoščil sem si ta poseg, da sem poskušal spodbuditi javnost, da bi resno premislili, kaj znotraj različnih predmetov učimo, kaj je zares potrebno učiti in kakšno je razmerje med količino in kakovostjo
žavnem zboru. Zato bi bilo smešno, če sam ne bi pričakoval, na primer, resnega spoprijema za prostor znotraj predmetnika. Videti bi bilo kot pravljica. Pomenilo bi, da ne poznam niti ene prenove, ki so jih v Evropi izvedli v zadnjih letih. Povsod so bili na to temo resni prepiri. Povsod so tisti, ki so zahtevali ure, izhajali iz obojega - tako iz legitimnih, strokovnih argumentov kot iz argumentov, za katerimi ni stalo kaj dosti strokovnosti, ampak so potegnili svoj argument še dlje, v smer interesa za lastno stroko. Tega dvojega pa ne kaže enačiti. Sam imam interes za to, da bi bilo mojega predmeta veliko. Ali pa je moj ar-
malo šolo v vd ; *
dim, da snl°Gtofl7 . devetletke želeti KM ] osemdeseti / 4 obvezno ma‘ / nemo in daj P°vsen!eje,Je X 22 let naredili na Pa še tukaj mo kombi«’ gojiteljico li bodisi v ■ Torej to se f
h
>1
Hi »I
s.
^Lnik. 24. april 1997
pfemoševe fikcije
V Galeriji Murska Sobota razstavlja svoja dela prleški slikar Ignac remoša. Razstavo je soboški galeriji posredovala Galerija Anteja r-। enjaka 'z Ljutomera in je pomembna iz dveh razlogov, eden od njih je ’ a ljutomerska Galerija predstavi en segment svojega delovanja, dru-ta razstava izraz sodelovanja soboške in ljutomerske gale-R Ob razstavi je izšel tudi katalog z barvnimi reprodukcijami in temno besedo (v slovenščini in nemščini) ravnatelja soboške galerije 'taica Obala.
it«
ilil
id
lit«’
■eji
4 ji1' 4
5
razdelili naVri sllkarstvo bi lahko 80 avtonnrt n(osnovne tčme. Prva Vpefeeden nd?'? katalog nas 'NmrZ?chrazstavljenih Ogleda S tega P°rtreta nas dom, ki nam ^Z-Vet^enim P°gle" najmanj ne?kaze’ da Slikar niti “osti, Prav tl m' ° SVoji geniaI’ gledizražanr??asHkar^ po’ re®njegov??riCanje’ P° kate-^Onob^ ne bo Skratka slikar deJStVo’ne fikcija. ^Pogled [namP°klanja tiste »■^'nolopiV6 mu v sh°lastič-
Dodaten 1 reCe ”bistvogle-darJaavtte^ k> Pou-sam slikf?lalno virtuoz-Plc.kipaLt ?arski atribut-čo-?dn°pi??° P°Stavi le-t0 z jStašaj Med'?0 skrajšavo e,,nni avtonn? tremi razsta' “a t*) je P*1,611 (dve olji in Ž?8«
n 5*18cm	? kl meri k°-
?gaavtoDnrt ’ ^bkarjev pogled
J '8akrasiP|ik Ujoč’ Po likovni C^asi^^Mubran šemP?retukSn lkar ne mislio ^^'jerazvi^^najDolj-bc| ? avtOp d"° lz dejstva, dtern?r°dukciia ? edina črno-kobi 'ahko h ??0611’ me' 'kobile brez vsake
ti ^asbene šole Slavka Osterca Ljutomer v najstarejših glasbenih ^Sloveniji
'	r>l>n21,8!ni8ese* Lar * Ljutomeru deluje glasbena šola,
se imenuje še danes.
° bogato »u a g'asbenih šol, ljutomerska pa je ena najstarejših in
k i ’ lina-6* Vencev L?n°	Danes obiskuje glasbeno šolo dvesto
I? tndi več gl h P°učuje osem rednih in nekaj pogodbenih uči-
6veL^Gah, večk • skuP'n’ k' z Hastop* sodelujejo na različnih t k°teni kV'ru v>soke L? Pa Pripravijo tudi samostojne koncerte in nasto-i? Stalni1® g'a$benp - ° etn>ce bo vse leto kar nekaj glasbenih prireditev.
dnr s« Dr? m prve A drustvo, i s / M, etle in k 8o41a „ , er ze po-I 1 da'a znaiPG'asbena l^ So|° so k Cn'glasbe-/ G?' še d?
■	1970
/'st0t M|ir levilo H eta 1970
M LiS d ?ajo od?,?01' dve-/g % ha? ke Za kla' hri’pr?a!a,	k'ta‘
.f v ^ie^bičo, na° ^labeno klavir ki? eč zani-«	aroinhar-
i	zb°r Štefana Kovača na Naši pesmi '97
3^*» Srebno plaketo mesta Maribor
!i> Sil?a k je nai Raketo
te, ki af?na Ko->i- . deluje p d Brulc
Ignac Premoša: Avtoportret, 1981
moniko. Pouk poteka na matični šoli in treh dislociranih enotah - v Križevcih, Razkrižju in Veržeju. Enaindvajset učencev Glasbene šole Slavka Osterca je nadaljevalo šolanje ali še vedno obiskuje srednjo glasbeno šolo, sedem pa jih študira na glasbeni akademiji v Ljubljani ali Gradcu.
V okviru Glasbene šole deluje več manjših in večjih skupin. To so skupina z Orffovimi instrumenti, manjše komorne zasedbe, ansambel harmonik, ansambel kitar, godalni orkester in mladinski pevski zbor. Učenci pihalnega orkestra so vključeni v pihalni okester KUD-a, lansko leto pa so ustanovili tudi plesni orkester big band, v katerega so vključeni sedanji učenci in tudi nekdanji učenci glasbene šole.
Ob 70-letnici Glasbene šole Slavka Osterca so izdali tudi Zbornik, kjer je zapisana zgodovina glasbene šole, vsi učitelji, ki so kdaj učili, ter pomembnejši dogodki in nastopi učencev te šole. Torej podatki, ki
dvajsetih slovenskih in zamejskih zborov, od katerih jih je bilo petnajst mešanih.
Predstavili so se s skladbami Tihi gaj Lojzeta Lebiča, zapeli so ljudske ljubezenske pesmi iz Prekmurja, poljsko pesem Janka Ravnika in Citatus Slavka Šuklarja. Skladba Citatus je " bila napisana posebej za to priložnost in soboški pevski zbor in je bila tudi pri publiki zelo dobro sprejeta. Zbor pa je za svoj nastop zbral 80,3 točke od skupnih sto možnih. Ome-
škode vse druge reprodukcije čr-no-bele in le ta barvna. V katalogu so zaradi tiskarskega škrata pripisane mere (morda tudi letnice) prvega in malega avtoportreta med seboj zamenjane. Sicer pa so nasploh Premoševa dela zvečine tista, ki so naslikana na majhnih
kažejo, kako je ta glasbena šola vsa leta delovanja pomagala soustvarjati kulturno podobo občine.
Sedemdeset let je za glasbeno šolo lep jubilej, vednar samo leta ne štejejo, pomembni so tudi delo in rezultati glasbenikov, ki se urijo na glasbeni šoli. In tudi po tem je ljutomerska Glasbena šola Slavka Osterca prva na vrhu, saj mnogi njeni učenci dosegajo vidne rezultate v državnem merilu.
Razstava likovnih del Adolfa Pena
Sožitje človeka in krajine
V razstavišču občine Moravske Toplice na ogled razstava avtorja Adolfa Pena iz Murske Sobote. Razstavljenih je enaindvajset del, na katerih Pen prikazuje tihožitja med malim prekmurskim človekom in domačo po-
krajino.
»Adolf Pen spada med slikarje, ki ubirajo neomajno pot kritičnosti do svojega okolja. Vsebinsko in slogovno izhaja neposredno iz prvobitne panonske arhitekture, preknftirskih slamnjač, ki so ga s svojo,poetično, zakrivljeno formo in poudarjeno ploskostjo spodbudile in usmerile v iskanje svojega izraznega sloga. Pen je to naravo posvojil in ji dal neizbrisen pečat avtorstva z izoblikovanjem svojega likovnega izraza. Med tisoč deli bi gotovo lahko prepoznali njegova,«
njene skladbe je zbor zapel tudi na svojem tradicionalnem 29. pomladnem koncertu. Ob jubilejnem petnajstem tekmovanju slovenskih pevskih zborov je izšel tudi zbornik Petnajst Naših pesmi, tekmovanje pa.je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika Milana Kučana. Soboški pevski zbor tudi v prihodnje ne bo miroval, saj ga čaka še vrsta koncertov, preden v začetku junija odpotuje na mednarodni festival na Finsko.
ANR
formatih. Pri velikih formatih je izjema slika Fikcije XVII., na kateri se v nasprotju z drugimi slikami velikega formata sama likovna ploskev in barva obravnavata malce resneje.
V drugih Premoševih portretih je opazna natančna in tekoča linija, vendar pa to linijo kazijo razmerja med deli telesa in prespekti-vične skrajšave. Ženske so, bodisi da so naslikane s profila ali en face, brez naslikanih prsi. Prav tako moti tudi nevtralno, abstraktno okolje, v katerega so figure postavljene, tako recimo Premo-šev celopostavni Portret deklice deluje kot privid. Tako nevtralno ozadje in tako kompozicijo srečamo pri Manetovi sliki Piščalkar (1866, Pariš, Louvre), vendar tudi ta površinska sorodnost z Mane-tovim delom ne reši celotnega vtisa. Domala vsi obrazi na Premoševih portretih so maskasti in bolj malo izžarevajo notranje življenje upodobljenca, kar naj bi bila ena osnovnih postavk portreta.
Drugi del Premoševega ustvarjanja je tisti, ki je najbolj njegov. To so pol abstraktne in pol figuralne slike, v katere so kot ključi za njihovo razbiranje vstavljeni ponavljajoči se elementi: konji, cvetlice, ptice, ženska telesa. Kakorkoli že so te slike še najbolj slikarjeve in njihovo četudi neanalitično členjenje predstavlja kar slikarjev podpis, pa so v prvi vrsti dekorativno uniformne. Te slike sicer izražajo radoživost in Premošev joie de vivre, vendar pa je členjenje likovne ploskve zelo podobno vzorcem, ki se včasih uporabljajo za tapete ali obloge sedežnih garnitur. S tem jih druži tudi presenetljiva medsebojna podobnost slik.
Tretji del Premoševega ustvarjanja obsega cikel, ki gaje slikar naslovil Horizonti. Spominjajo na Turnerjevo sliko Zadnja pot bojne ladje Temeraire (1838, London, National Gallery), le da je na Premoševih Horizontih ladja Temeraire že zdavnaj končala v ladje-reznici, morje je izhlapelo, ožar-jeno nebo s Turnerjeve slike pa je skrepenelo v nedomiseln in nekultiviran barvni razmaz. Vsekakor bi bilo ta del Premoševega ustvarjanja, fazen če nas je Premoša s svojimi Horizonti morda hotel zabavati, bolje spregledati. K spremembi tega vtisa ne pomaga niti avtorjev z jarko notranjo svetlobo razsvetljen in navdiha poln pogled z zgoraj omenjenega Avtoportreta. r0BerT INHOF
je ob otvoritvi zapisal umetnostni zgodovinar profesor Vlado Sagadin.
Adolf Pen se je rodil leta 1944 v Lenartu, mladost pa je preživel na Pragerskem. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od leta 1973 dalje je bil tajnik Združenja likovnih skupin Slovenije ter predsednik likovnih društev v Domžalah in Murski Soboti. V prekmurski prestolnici živi od leta 1980. Sodeloval je na dvestotih skupinskih in imel trinajst samostojnih razstav širom po Sloveniji, Avstriji in na Poljskem, kjer je prejel številna priznanja. »Gre za iskanje nekega ravnotežja med strokovnim in ljubiteljskim delom, poleg tega pa tudi za srečanja starih prijateljev na slikarskih kolonijah. V mojih delih prevladuje motiv stare dediščine, to je stvar, na katero vse preradi pozabljamo, in mogoče bo moja razstava na to nekoliko opozorila.« je dejal Adolf Pen v svojem otvoritvenem govoru v Moravskih Toplicah. Njegova likovna dela so na ogled tudi na Internetu, in sicer prek nemške galerije Artefact. Razstava v Moravskih Toplicah bo na ogled do 8. maja. T. KOLES
Beletrina
Andrej Morovič Vladarka.
založba Beletrina, Ljubljana 1997
Roman z nekontroliranim geografskim poreklom, z žensko prvo osebo v avtorstvu moškega - novostjo v teh krajih in predikatom kvalitete, pravi avtor na predstavitvi Vladarke, potem ko
uspešno zažaga v računalnik.
Ženska prvoosebna pripoved v avtorstvu moškega izdaja samo tisto, kar že itak vsi vemo: popolno žensko, kaj žensko, vladarko, si lahko zamisli le moški. Oziroma: najbolj ženska je itak tista ženska, ki je samo produkt moške domišljije. Prepričana sem, da nobeni pisateljici, ki bi pisala v prvi osebi, ne bi uspelo na dobrih dvesto straneh poseksati toliko poželenja vrednih alternativcev, povedati toliko pametnega, nabrati toliko izkušenj; niti »posnifati« toliko črtic; niti zamenjati toliko stanovanj; niti tako hladnokrvno zviška opustiti toliko enkratnih priložnosti; niti tako v kratkem času postati tako genialna prostitutka; niti se tako malokrat zaljubiti; niti tako malo jokati in niti na vseh dvesto straneh doživeti nobenega histeričnega izpada.
Kje bi pa upala, saj dobro ve, da popolna ženska ne obstaja. Točno, najnajbolj popolna ženska je lahko samo moški.
S knjigo, v kateri je Wim Wenders »očalar v karo suknjiču« , ki išče Nicka Cavea,
Naravne značilnosti v knjižici
Bogato osrčje Goričkega
Od borovih in bukovih gozdov do jelševja in mokrotnih dolin
Ko prebereš drobno knjižico z besedili Andraža Čarnija, Alenke Kren in Boruta Štumbergerja o Značilnostih naravnega okolja občine Moravske Toplice, se ti zazdi prav čudno, da hoče nekdo v Ljubljani Goričko razglasiti za brezvredno pokrajino, ki ni vredna ne natančnejše raziskave, kaj šele krajinske zaščite. Knjižico, ki je oblečena v že znano »travniško obleko«, so predstavili v petek (18. aprila) zvečer v Moravskih Toplicah, dogodek s hkratno otvoritvijo razstave Adolfa Pena pa sta popestrila ljudska pevca in godca iz Tešanovec.
Knjižica bi se prav lahko imenovala tudi Naravne značilnosti Goričkega, kajti vse, kar je zapisano kot naravna značilnost moravske občine, velja tudi za preostali del Goričkega. Res je tudi, da je pestrost moravske občine največja, saj se lahko pohvali z-nižino, močvirjem, gabrovimi in jelšinimi gozdovi pa tudi z bogatimi bukovimi in borovimi gozdovi. Kakorkoli, bili so prvi, ki so svojo odločitev, da bodo opozorili na naravno bogastvo in ga vključili v turizem, potrdili z dejanjem. Če bi dodali še nekaj posebnosti z zahodnega in vzhodnega Goričkega, predvsem pa zlatovranko, vidre, potočnega raka in fazane ter jerebice, bi knjižico lahko »prodali« tudi sosednjim občinam, ki ležijo na geološko istem območju.
Na 24 straneh lahko preberemo prispevke Alenke Kern (Popotnikom na pot, Podoba krajine, Pomen gozda. Kulturna krajina in Gobarjenje), Boruta Štumbergerja (Kulturna krajina in ptice, Sadovnjaki) ter Andraža Čarnija (Rastlinstvo). Fotografije so prispevali: Dare Fekonja, Matej Fišer, Mitja Kaligarič, Alenka Kern, Matej Lipovšek, Franc Mesarič, Jože Pojbič, Anton Poler, Dejan Rengeo, Borut Štumberger in Arhiv Lovske zveze Slovenije. Uredništvo je prevzel Ludvik Sočič, likovno in tehnično ureditev Franc Mesarič, grafično pripravo in fotolite pa so izdelali v Ateljeju Antolin. Natisnili so jo v soboškem Pomurskem tisku, založila in izdala pa jo je Občina Moravske Toplice.
BBP
Smrdokavra, štorklja Goričkem.
in čuk - značilne zaščitene ptice, ki domujejo na
kjer je Blixa pač nekdo popolnoma vsakdanji in v kateri Harvey Keitel proda cigarete glavni junakinji, se ni šaliti.
Torej - kaj povedati ob knjigi, ki se prebere v enem dnevu in z vsakim petim stavkom dreza v čut za banalno in že slišano (»... mati me je vprašala, kaj si želim: bratca ali še eno sestrico. Želela sem si psička ...«;»... že nekaj časa sem imela v njeni hiši na muhi stanovanje, v katerem je neki ded hropel zadnjim zdihljajem naproti ...«; »... Umetniki so umetnost delali, jaz sem jo živela. Prostitucija je bila vrhunec boemstva, ne pa razobešanje slik v prostorih Nemške banke ali česa podobnega ...« )
Kipi od življenjskih resnic, globokih do tiste globine, do katere se pride ob intenzivnem, s primernimi substancami podkrepljenim nočnim življenjem. Jezik bolj sočen in bolj hrustljav skorajda ne bi mogel biti.
Toda vse ljubezni, lepote in žalosti življenja pa kljub vsemu ne gre tehtati vsakemu na isti tehtnici.
VALENTINA SMEJ
10
Najedanje
Lendavski pOhCCL
Pozdravljeni!
V zadnjem času so bila na območju upravne enote Lendava spet društvena ocenjevanja lendavskih vin. V Vestniku sem bral pa tudi na ušesa mi je phšlo, da je dobil vzorec vina tega in tega vinogradnika toliko in toliko točk. Saj ne da bi bil nevoščljiv, ker so - sodeč po ocenah - drugi boljši vinogradniki kot jaz, ki imam le večji »lugaš«, moti me le to, da komisije ocenjujo vzorce vin, ki jih ljudje sami prinesejo, namesto, da bi jih šli uradno vzet v kleti. Ko bi ravnali tako, sem prepričan, da na enem ocenjevanju, pa naj je to v Čentibi, Veliki Polani, Lendavi, Turnišču, Kobilju ..., ne bi bilo sto in več vzorcev, saj se ne bi tako množično odločali za ocenjevanje. Vzrok? Presneto dobro vem, daje dejansko veliko vin, ki jih pridelajo na našem območju, manj kakovostnih. Se motim? Gospodu Vodovniku s Kmetijskega zavoda Maribor, ki je ponavadi predsednik lokalnih ocenjevalnih komisij, bi predlagal, da ugotovi povprečno oceno vin na društvenih ocenjevanjih in povprečno oceno vzorcev vin, ki sojih ocenili in analizirali na »njegovem« zavodu. Naj malo pomagam: vzorec vina, ki je ocenjem v Mariboru, dobi redkokdaj več kot 15 točk, na ocenjevanjih v vinogradniških društvih pa so, če s sodimo po rezultatih ocenjevanja, sama »kakovostna« vina: 16 in več točk.
Daje nekaj narobe z ocenami (in vini), kaže tudi tale »zgled«: vinogradnik, ki je dobil na društvenem ocenjevanju veliko točk, ponavadi v svoji kleti sploh nima dobrega vina. Ne verjamete? Obiščite ga in pokusili boste, kaj vam bo ponudil. In se »opravičil«, češ da je »boljše« vino že prodal ah pa da ne bi rad tisti hip načenjal polnega soda.
Sem se hudo zmotil? Mi dajete prav? Kaj pa porečete o »tunelu« skozi naše vinogradniške hribe, po katerem naj bi tekla slovenska avtocesta proti Madžarski? To različico (kdo ve, katera je že) nam menda predlagajo naši sosedje »Vogri«. Upam, da so bili tisti, ki so za to možnost »uradno slišali«, toliko pametni in so dojeli, da je to eno samo zavlačevanje. Mi je prišlo na uho, da Hrvatom ni do tega, da bi se Slovenija s svojo avtocesto priključila na madžarski avtocestni križ, zato menda na veliko »lobirajo« pri Madžarih. In kaj nam je storiti, če hočemo, da nam na naših navadnih (občinskih, regionalnih in magistralnih) cestah ne bodo v nedogled povzročali gneče avti z registracijami MB, CE, KK, SG ..., ki se vozijo na tržnico v Lenti, ampak bodo tja drveli po avtocesti? Tudi mi moramo »lobirati«! To je menda po naše: pridobivanje somišljenikov za našo stvar. Predlagam torej, da naši avtohtoni Madžari brž stopijo v akcijo in svoj matični narod prepričajo, da avtocesta mora biti, pa naj gre čez mejo v Rad-možancih ali na Pincah ali kjerkoli drugod, nikar pa naj nam ne solijo pameti z nekim predorom skozi »gorice«. Vinogradov pač ne bomo uničevali, ampak še naprej pridno sodili trtico, pridelovali vince, dobivali zanj dobre ocene na društvenih ocenjevanjih, na analizah v Mariboru pa slabe ali pa celo oznake »neprimerno«, razen seveda tistih, ki tja nosijo vzorce (steklenice) »flašira-nih« vin kake »državne« kleti.’ Seveda so prej odlepili etiketo.
Ima kdo kozarček dobrega lendavskega vina?
Osemena bodo TJuanjeem se gjasnila,« se je ^Bela v šoli {čiiu negda svejta. <3bu je napovedo naš velki slovenski pesma«, šteftoga mnoge p^eiokbe so ge latinske g/tatale. 2 tou^ pa, ka bi se ^K/tanjcem gda pamet p/tesvejtila, pa nem/te nišee čakati po vsen ton, ka smo sl ge pa nakopali s sedele
a davki pa pod/tagitvami, g ednin pa s tašenjon pejneg ga tisto I ka niicamo, pa ka ne niicamo. -Bela pM, ka do v Ufato I pakti nas niicali, pa do nas samij notai gvali. cAlej lidij, g/tunt l do niicali, ka do po našon gftiinti soldaško /tobo vogili. ^daj | .pa un tab'misli od toga, kak si je tildi spopejvo:
©j ta vojaški boben spet med nami /topota, he/t v se odp/tavlja slovenska četica.
NACI
Ne celo si rišejo piko
Moj, tvoj, njegov dan - naši, vaši, njihovi dnevi
Še sreča, da jih je za vse dovolj, da jih imamo na koledarju toliko, da si lahko dneve prilastijo vaška, ljubiteljska, naravovarstvena, humanitarna in dobrodelna društva pa turistični kraji, kmetije, velika trgovska podjetja in še kdo. Nič strahu, ne bo jih zmanjkalo, dobili jih bodo prav vsi, majhni in veliki, pomembni in tisti, ki bodo postali pomembni po svojih dnevih.
zornih organov sploh še nimajo, ali, kar je verjetneje, ti še zaslutili niso, kako velik in pomemben bič imajo v svojih rokah, ki ne le, da sega do uprave v družbi, ampak je tako dolg,
In zakaj potem, spoštovano bralstvo, ne bi mogli imeti še dnevov predsednikov nadzornih svetov. Da, samo predsednikov, bognedaj vseh članov organa nadziranja, saj če bi bilo tako, bi to že bila množica. Množica pa, saj dobro vemo, že senči pomembna in velika imena, izbranost in udarnost povedanega. Pa še v konferenčne dvorane izbranih hotelov ne bi mogli vseh posaditi, potem pa bi se morali srečevati v športnih dvoranah, kar seveda ni primerno za ljudi takega ranga.
Dejanje krsta dnevov predsednikov nadzornih svetovje že za nami (za njimi) in na njem so se zbrali pomembni gospodje in gospa iz najvišjih gospodarskih vrhov, firm, ki tudi na borzni tehtnici pomembno »pritisnejo«. Poslovni klub mariborskega hotela Piramida pa je zbranim ponudil, da so svoje telo in dušo, kakor se za poslovneže pač spodobi, po napornem dnevu popeljali v rajsko blažene trenutke sprostitve v kopelih, masažah, razgibavanju.
Toda glej si ga zlomka, izbrane teme in predavatelje je poslušala le peščica, pa še ta bi bila zdesetkana, če bi od sedečih odšteli predavatelje, novi-
Ste morda vedeli:
Pred dvema letoma je bila med slovenskimi poslovneži opravljena raziskava z vprašanjem: »Denimo, da ste član organa neke velike delniške družbe X (op. p.: na primer predsednik nadzornega sveta), katere delnice kotirajo na borzi. Na seji organa ste izvedeli, da bo zaradi letošnjega dobrega rezultata poslovanja delničarjem kmalu izplačana dividenda, ki bo iz istih razlogov precej višja, kot je bila lansko leto. Veste, da je vrednost delnice zaradi lanskega občutno slabšega poslovanja trenutno precej nizka in da bo po objavi odločitve o izplačilu dividende tečaj delnice delniške družbe X močno narasel. Kaj bi storili Vi?«
Tudi sam bi kupil delnice - 54 odstotkov, informacijo bi posredoval svojemu prijatelju - 33, obvestil bi borznega posrednika -13, ničesar- 29 odstotkov. Kaj mislite, da bi storil v istem primeru povprečen slovenski poslovnež?
Sam bi kupil - 64 odstotkov, zaupal bi prijatelju - 38, obvestil bi borznega posrednika -13, ničesar -14 odstotkov.
narje in fotoreporterje. Sicer pa se je dnevov moglo udeležiti le omejeno število udeležencev, le petinosemdeset, kolikor je stolov v konferenčni dvorani. Veliki met zato ni najbolje uspel. Morda so iniciatorji srečanja prehiteli čas, saj vsa podjetja nad-
da bo lahko sekal tja daleč v prihodnjo dobo firme in nove kapitalistične dobe. Nekateri še slutijo ne, ko drugi že presojajo, ali je naša zakonodaja res dovolj dobro skrojila podobo, delo in odgovornost nadzornika v lastninskih strukturah, ali je kro-
jeno res po meri novemu J ljudi, ki nastaja v novem*' lastništva. Če ni pač pač potrebno preW sešiti na novo. Zato ve I . mo, da so se zbrani na® varuhi lastniških svojih dnevih pripravljen' vati, strokovno izpoP01™^ izmenjavati izkušnje, se ti, so pa združeni lahkot ' membna sila, da se bo začela krojiti po novih m
Dokaz: prof. dr. Ra* “ je razlagal o odškodnina vornosti članov nadzom ta in potem je sledilo vp kdo bo tisti, ki bo zast0 sejo nosil naprodaj svoj (
Seveda, zastonj se^ ne berejo, zato kak nadzorniki, ki imajo oo j nih vprašanjih in°“(Sf enako odgovornost*.^ uprava, tako P°cepoCeP prodaj svoje glave. drago? Nekateri na s I $ sto, nekateri v veliki po petsto mark, neka da še povedati nocej . pa še za dnevnice ob činske seje ne. Za' ..^ mbno skupino ljudh * sklepni ples lastnms^^ blikovanja šele čak . J »odigrali pomembno> prehodu iz lastni* nikogar prek mn°z niškega lastništva aSf likovanja doj9or°CJla)|a škega lastnika«, Jj red pri plačevanju nji la vendarle ni prim6
Toda aliita^^ sodelovanje na s®’ jolo”, konu odgovornost z j(J škodne odločitve-ima tudi informacija. izvet' salno, če jo imaš, piač^ naj bo zato še dobrot da je ne izdaš?
Kil JSKI ir
Kujski val, težki udarec
Ljutomersko uredništvo Kujskega vala je zelo pretresla novica, da je Občina Ljutomer odpovedala časopis Vestnik.
Ne cela občina, temveč samo njen manjvredni birokratski del, se pravi občinska uprava, ki počiva na Vrazovi 1 v Ljutomeru v tisti grdi hiši med župnijo in policijo. Ta grozoviti ukrep je povračilo, ker Vestnik o Ljutomeru ne objavlja nič lepega, temveč samo resnico.
Vsaka slaba stran ima tudi dobro, naročnino bodo odslej nakazovali kot pomoč slaboumnim, torej sebi.
Kujski val, nekaj dobrih novic, radi bi se odkupili
Nekateri sovražijo pojem Pomurje kot črni spomin na rdeče čase, zato smo po več medna-
rodnih nagradnih razpisih izbrali najboljše ime - Obmurje.
Danes sta v Obmurju dokončni in trdni samo dve zadevi. Prva je avtocesta, druga pa ljutomerska vrtina. Ljutomerski topli bratje in sestre so odločili, da bodo s toplo vodo zagnjavili do konca, pa naj stane, kar hoče. Cenejši plin bo moral počakati, da Topla družba zaživi, šele nato ga bodo dovolili uporabljati tudi v Ljutomeru.
Avtocesta, ki bo Obmurje nepreklicno presekala in uničila, prinaša Prlekiji nepričakovano prihodnost. Severni odsekani, hvala Alahu, manjši del Prlekije in Prekmurja se bosta združila v novi okraj Gornja Sobota. Južni večji del Prekmurja bo dobil pod svojo upravo Ljutomer. V novi
deželi se bosta končno vendarle združili dve na svetu najpomembnejši vinorodni območju. Ljutomersko-Lendavske gorice bodo porazile vse vinske tekmece tega sveta. Da bosta Prlekija in Lendarija dobro povezani, bomo zgradili dva nova mostova, na desetih mestih bodo vozili novi brodovi.
Kujski val, drobne norosti nore Ljubljane
V slovenskem parlamentu so predstavniki ljudstva, torej ljudstvo samo, izrekli nezaupnico zunanjemu ministru Zoranu. Podstavili so mu nogo, šc, iš, in je odfrčal.
Nekaj mesecev le taisti človek P° J spet zastopa Prs' rod.	y
Za kazen ga b° z včlanili v med se / vražna organizmi sko skupnost la J NATO Evropejci sovražna
to je ameriški Gestap0' Ji to, da Evropa konkurent Ameriki. Ce k cev to ne bo spametc j Pa Potegnil še z Vatikan I
Kuski val, » dva Razk^!
Znaš, kaj
godine rode dojs|e , Kde si to cul- gjjiA Pasu rekli po Ti lupež jedan. k . anišel noviceJ
To je dojšel -Franc Rode, a ne
se ja to družita■ A kaj jaz more"1'
rekli.
Kujski vab
reklamn0
če/
©hog bi ne/tad kadit, po suetu se bo/dl, ostal doma bi /taje, ta lopove lovil.
nam ostalo gelje le dobo skisano, v lALAlTOI pa povelje, naj gelje čuvamo.
cAlas JU1?© komaj čaka, da nota stopimo, miljončke naj veselo s seboj p/tinesemo.
Sem včasih puško nosil, ga nas na statgi stal, gdaj tULAcT© bom le ptosil, da bi doma ostal.
Nad t
besedilo ./1
Gostinci, bro ohranjen p0tnO nik, skoraj n0.^ih^ in trideset po* vagonov P^e^^riiM. voda m ogre a plačana nosti in pn^-nsK0 n uporabo v go*"
/105
“k
d
p p
a n
d
Ži
1
4
o
P
^nik, 24 anril 1997
# J*
it
Sidonije Herceg
Boj za dediščino
lir 4 *
Ir
ti porednica, smrt; prideš in^nas pokosiš, ko bi te najmanj pričakoval; potem pa se začne
£
m
. Trilarja smo poročali o pretresljivem odhodu Sidonije Herceg i/ v.?Vec’ 78°dbo obnovimo v nekaj stavkih! Zadela jo je kap in z ra ' a sta dala »diagnozo«, da bo kmalu umrla, zato je niso takoj pelja i o °aiC0, ^OTetnica pa se je ure in ure bojevala s smrtjo in naposle e a " v bolnišnici, kamor so jo pripeljali šele po županovem posre o-
W
li^ iii’ r
JI
lokrat pa je v ospredju Sido-nijino premoženje. Ker je umrla na?le smrti, seveda ni naredila oporoke, na podlagi katere bi sodišče v zapuščinskem postopku odločilo, komu pripadajo premičnine in nepremičnine. V poštev jo zato prišlo dedovanje po zakonu oziroma po dednih redih. Po korenskem zakonu o dedovanju 11 leta 1976 je mogoče (po zako-
■
✓


P
c
*
d
$*
J
G
%
ii
Goričkega samostojno in novo Občino Hodoš - Šalovci. Bilo je treba hitro ukrepati in zavarovati premoženje. Župan g. Abraham je zaprosil sodišče v Murski Soboti za prioriteno zapuščinsko obravnavo. In res jo je sodnica Danica Poredoš hitro razpisala -dva meseca po Sidonijini smrti. Na obravnavo so poklicali vse osebe, ki so se prijavile kot mož-
«ua vrata Sidonijinc domačije >a lp,'	Pa je, da so iz prostorov oddal (P ,.
Premičnin. Tudi omaro, "^»pohištvo.
drug0 °Por°ka) de-n?dednega reda.
Ploja (v\.ija ni zapustila ne samska) ne otrok
ne bratov ali sestra ne tli 6^. Pot°mcev ne dedkov in/ neb™^61 njihovih potomcev PoJ^^najbi prešlo nje-4’už6enO*enje - po zakonu - v h) dru7°n n'no' Kai ie že (bb ^‘°,ena lastnina? Premoge st»- m nikogar, mar ne? ^^^^da imajo v tem delu
So ljudje, ki
ni dediči. Nobena pa ni sodila ne v prvi ne v drugi in ne v tretji dedni red, zato je sodišče izdalo sklep, da premoženje preide v last Občine Hodoš - Šalovci. V poznejši obravnavi je bil sklep nekoliko popravljen, kajti zakon
določa, da kmetijsko zemljišče ne more preiti v premoženje lokalne skupnosti (občina), ampak v kmetijsko oziroma zemljiško skupnost.
Pa smo tam! Iz Šalovec je pricurljala novica, da so določeni ljudje odpeljali in odnesli Sidoniji-ne premičnine. To meje spodbu-
dilo, da sem se zapeljal na domačijo (kakor sem bil storil nekaj dni potem, ko so žensko položili k večnemu počitku). In kaj sem ugotovil? Vhodna vrata1 v hišo niso bila zapečatena, kot je bilo slišati, ampak - zaklenjena, zato seveda nisem videl, ali je notranjost res »izropana«, kot so vedeli povedati nekateri Šalpvča-ni, na primer Sidonijina prijateljica, ki je bila ob njej, ko je bila smrtni boj, dobila pa ni ničesar.
proti kriminalu
^<^esecih 150 anonimk Pr^aV — p mesecev, odkar se je UNZ ^telefonsko številk« ok '^0. v nmina,“ in v ta namen uvedla P . poklicalo okoli
'm „ "menjenem poskusnem obdobj J dai0 druge in »Prijavilo« kazniva dejanja ter p y osprcdju s0 službi za opera ivno de. gospodarsk. filial delikti, nedovoljen promet
naT^ ^formacij, spoli)	številko
ciljih kotutleba Predstavi-p«'"? Za del° poh'
16 bilo ^ odstotkov
prijav Pristnih in so po-
membno vplivale na potek raziskave.
Skratka: občani so posredno
SKUPAJ PROTI
| KRI f Ml (NALUf

Dovav tako
©080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Župan občine Hodoš - Šalovci g. Abraham mi je zatrdil, da ljudje natolcujejo in da niso ničesar nikomur podarili, ampak so vse, česar ni več na Sidonijini domačiji, prodali, in sicer po cenah, kot jih je določil sodni cenilec. S prodajo premičnin (traktor, drugi stroji, živina ...) so pravzaprav zavarova-
Sidonijo so pokopali v grob, kjer že sedem let počiva njena mati Irma. Bodo sedanji ali prihodnji dediči izločili denar za samostojen spomenik, kot je na sodišču predlagala soseda?
li vrednost premoženja, drugače bi si ga kdo protipravno prisvojil. Doslej so prodali premičnine v vrednosti 1.200.000 tolarjev, denar pa naložili na hranilno knjižico. Nedotaknjene pa za zdaj ostajajo seveda nepremičnine (dve hiši, zemlja). Res pa je tudi, da je pokojnica zapustila obveznosti. Tako naj bi znašal dolg za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje 600.000 tolarjev.
Verjetno so »Občinarji« pri
razpolaganju s Sidonijini premič-
dednega reda, v nasprotju z ustavo R Slovenije.
Kaj se bo zgodilo s Sidonijini premičninami, ki so že v lasti drugih, če bo pobudnica ustavnega spora, sicer pa verjetno »pričakujoča« dedinja, uspela? Ce bo uspela, bo najbrž dobila tudi nepremičnine, ki so za zdaj še nerazdeljene.
Bi se Sidonija, če ne bi umrla tako hitro in bi napisala oporoko, spomnila te »dedinje«?
Oh, ti porednica, smrt; prideš
Zgodilo se je
ninami tudi kaj »pokiksali«, dasi-ravno g. župan trdi, da so prodajali po cenah, kot jih je določil cenilec. Zdaj je, kar je; nič pa še ni znano, kaj se bo izcimilo iz ustavne pobude. Potomka prastaršev (četrti dedni red), ki po sedanjih slovenskih predpisih ni upravičena do dedovanja, je sprožila ustavni spor za razširitev kroga zakonitih dedičev. Meni namreč, da so določila zakona o dedovanju, ki omejujejo dedovanje po zakonu, saj lahko dedujejo le dediči do tretjega
Seveda je bilo treba uradno izprazniti tudi koruznjak, sicer bi - tako je mogoče sklepati - to storil kdo »neuradno« - brez plačila.
pomagali pri razkritju tistih, ki ravnajo v nasprotju z zakoni.
Številka je torej opravičila svoj obstoj, še več: na Ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije so se sredi aprila odločili, da (p)ostane številka 080 1200 vseslovenska telefonska številka. Telefon s to klicno številko je poslej v Operativno komunikacijskem centru Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije.
š. s.
pokosiš nas, ko bi te človek najmanj pričakoval; potem pa se začne.
V Šalovcih seje začelo. Seveda pa s tem pisanjem nikogar ne »napeljujem«, da bi šel že jutri k odvetniku ali notarju in naredil oporoko, vsekakor pa ne tiste, ki imajo dediče. Upam seveda, da se dediči ne bodo oglasili le na zapuščinski razpravi, ampak starim ljudem pomagajo in si tako dediščijo »zaslužijo«.
Besedilo in foto: Š. SOBOČAN
Dolga vas:
Smrtna nesreča
V soboto, 19. aprila, ob 1.30 se je 43-letni Alojz H. iz romskega zaseka v Gomilici peljal z osebnim avtom po Dolgi vasi. Zaradi neprimerne hitrosti je v blagem desnem ovinku zapeljal z vozišča in trčil v škarpo obcestnega jarka.
Vozilo seje prevrnilo, voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, pa je podel iz avta. Prepeljali so ga v bolnišnico, žal pa so bile poškodbe tako hude, daje zaradi njih umrl.
Bakovci:
Bomba pri ribiškem domu
19. aprila so imeli člani Ribiške družine Bakovci delovno akcijo: planiranje zemlje okrog ribiškega doma. Med delom je nekdo naletel na trd predmet. Še dobro, da ga ni razbil, sicer bi morda odjeknila eksplozija. Bila je namreč minometna mirna, dolga 30 in široka osem centimetrov. Mino je prevzel in potem uničil pirotehnik.
Ižakovci:
Neprimerna hitrost
Voznik kolesa z motorjem T. P. je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levem ovinku s ceste in trčil v obcestno hišo ter se hudo poškodoval. Nesreča seje zgodila 21. aprila ob 18.10. Ni dobro voziti prehitro.
Berkovski Prelogi: V avtu je zagorelo
Anton P. seje peljal 18. aprila ob 21.50 iz Berkovskih Prelogov proti sosednjim Kokoričem. Oba kraja sta v ljutomerski občini. Med vožnjo je na avtomobilskem motorju izbruhnil požar, domnevno zaradi napake na električni napeljavi. Še dobro, da sta voznik in sopotnik ohranila mirno kri, poiskala gasilni aparat in ogenj pogasila. Škode je za 200.000 tolarjev.
Gornja Radgona: Časopise kradejo
Menda ni nič nenavadnega, da v službi »suneš« časopis, revijo .... ampak čemu bo človeku na stotine časopisov in revij. 17. aprila okorg 4. ure je namreč v Gornji Radgoni nekdo ukradel poln zaboj takega čtiva. Najbrž je pričakoval, da je v notranjosti »kište« kaj drugega, uporabnejšega.
Beltinci:
Zasegli so samokres
Policisti so N. N. iz Beltinec zasegli samokres za izstreljevanje lovskih nabojev. Odnesli so tudi 11 malokalibrskih nabojev. Ne za prvo ne za drugo namreč človek ni imel »papirjev«.
Gomilica:
Hišne preiskave, orožje
Policisti PP Lendava so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Murska Sobota v Gomilici opravili dve hišni preiskavi žara-
di suma posedovanja orožja.
Pri občanu J. S. so našli in zasegli dve lovski puški (pri eni je bilo mogoče cev celo menjavati), dve malokalibrski puški, samokres kalibra 9 milimetrov, 105 lovskih nabojev in dva »strelna« daljnogleda.
Pri J. Z. so našli in zasegli doma izdelano lovsko puško - ši-brenico, malokalibrsko puško, 15 lovskih nabojev in dve škatli ši-ber.
Fanta bodo prijavili sodniku za prekrške.
Murska Sobota:
Ponarejene marke
Menda v menjalnici Atka v Grajski ulici ugodno menjavajo devize, zato je tja šel menjat marke tudi občan, čigar imena pa nam policija ni sporočila. In kaj potem, se boste vprašali. Odgovor: med več sto bankovci za 100 mark je bil en bankovec ponarejen.
Policija gaje poslala v tako imenovano ekspertizo, začela pa je tudi zbirati informacije, odkod ponaredek.
Pomurje: Javni red in mir
16.	april: pet kršitev javnega reda in miru, od tega le ena na javnem mestu, druge štiri pa med domačimi štirimi stenami. 17. april: intervencija, ker sta se pred nekim gostinskim lokalom pretepala dva fanta. Potem sta se pomirila in skupaj spila brizganca. 18. april: prijavljenih je bilo 12 kršitev JRM, od tega sedem v zasebnih prostorih in pet na javnih mestih. 21. april: policisti so opravili le eno intervencijo v zasebnem stanovanju. Krištelj se ni pomiril in je domačim grozil s pretepom, zato do ga odpeljali v treznilnico.
Prekmurje: Spet ilegalci
16.	aprila ob 5.15 so odkrili v Dolnjem Lakošu dva Romuna, ob 18.45 pa v Čentibi tri Romune, ki so skrivaj prišli k nam z Madžarskega.
17.	aprila so v notranjosti Prekmurja policisti prijeli dva državljana Romunije. 19. aprila sta šla po nasipu nekdanje železniške proge med Hodošem in Krplivnikom dva Romuna, ki sta ilegalno vstopila v Slovenijo, zato so ju obravnavali. 20. aprila so lendavski policisti odkrili dva državljana Hrvaške, ki sta ilegalno prestopila hrvaško-slovensko mejo. 21. aprila so policisti v notranjosti Prekmurja prijeli tri državljane Romunije, ki so prišli v Slovenijo zunaj rednega mejne-
ga prehoda.
Poroke
š. s.
Nezakonita ograja ali življenje?
Poročali smo že o prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, 6. aprila, ko je avtomobilist Davorin Š. v Serdici podrl otroka, ker je ta pri hišni številki 89 nenadoma zavil na levo čez cesto. Teden dni kasneje, 13. aprila, je 11-ietni Leon Cener iz Sotine v soboški bolnišnici podlegel poškodbam.
V občini Rogašovci se bojijo, da bi lahko bilo takšnih primerov v prihodnosti še več, saj so še otroci vračali z nogometnega igrišča, ki je čisto blizu ceste in nima visoke ograje. Na to je na zadnji seji rogašovskega občinskega sveta opozoril Viktor Benko, z njim pa seje strinjala tudi
večina svetnikov. Toda vprašanje je, ali bodo vodilni možje v občini sploh lahko ukrepali, saj je omenjeno nogometno igrišče zgrajeno »na črno«, tako da bi bila tudi morebitna na novo postavljena ograja nelegalna. Zato je bil župan rogašovske občine Janko Halb pri svojem stališču odločen: »Črne gradnje ne more biti, ker bo v primeru nove nesreče krivda v celoti naša. Če bomo sploh kaj gradili, si moramo najprej urediti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter drugo dokumentacijo.« Takšno razmišljanje je potrdil tudi predsednik občinskega sveta Franc Knaus,
nekdo od svetnikov pa je dejal, da še tako visoka zaščitna ograja ne more preprečiti tega, da ne bi prej ali slej kdo stekel za žogo na cesto. Vsekakor je pričakovati, da bodo o tej problematiki roga-ševski svetniki razpravljali še na naslednji seji.
Tistega, ki je nogometno igrišče zgradil brez dovoljenj, ne gre v en glas obtoževati, kajti to ni edini tovrstni primer. V Prekmurju je namreč večina igrišč klubov malega nogometa zgrajena »na črno«, toda to je že tema za neko drugo razmišljanje.
V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI:
Simon Bogdan, tekstilni konfekcionar, iz Kroga in Melita Cigiit, kuharica, iz Kroga; Branko Ščančar, traktorist, iz Murske Sobote in Nataša Satler, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Zoran Tušar, doktor veterinarske medicine, iz Murske Sobote in Petra Žunec, magistra kemije, iz Murskih Petrovec; Peter Rac, kovinar, od Grada in Sonja Bokan, tekstilna konfekcio-narka, od Sv. Jurija; Miroslav Horvat, delavec, iz Vanče vasi in Jadranka Baranja, gospodinja, iz Vanče vasi; Štefan Andrejc, zidar, iz Rankovec in Marija Ma-taj, kmetovalka, iz Sodiši-nec; Franc Lah, kmetovalec, iz Gerlinec in Suzana Legenstein, kuharica, iz Gerlinec; Ivan Pongrac, delavec, iz Dolnjega Mihajlo-vca in Diana Žilavec, sobarica, iz Vanče vasi.
Čestitamo!
TOMO KOLEŠ
n* glasbeni sceni
vestnik, 24. apriljjj,
Jazz
& Blues
World Saxophonne Quartet se predstavlja z najnovejšo ploščo Takin’ It 2 The Next Level. V ritem sekciji sodelujejo basist Calvin Jones, pianist Donald Blackman in bobnar Ronne Bur-rage. Uvedba ritem sekcije jim je prinesla sicer večjo popularnost, vendar se prav na račun te izgubi pravi čar tega resnično dobrega kvarteta.
r
> *
V kavami Zvezda se je nedavno predstavil novozelandski glasbenik Mike Brosnan, kije za svojo izrazno obliko izbral blues. V uro in pol trajajočem nastopu nam je Mike predstavil svoj pogled na legendarne predstavnike bluesa, saj je bil njegov repertoar sestavljen zgolj iz priredb zelo znanih klasik. Dobrega razpoloženja v polni kavami pa mu ni bilo težko ustvariti, saj je nekoliko starejše občinstvo prav željno podobnih dogodkov.
J* 4»
Nenadna smrt legendarnega bobnarja Tonyja Williamsa je presenetila marsikoga. Še pred nedavnim je 5 1-letni Tony izdal svoj novi album Wildemes, zato je njegova smrt (umrl je za posledicami srčne kapi) še toliko nenavadnejša. Z veliko svetovno turnejo, ki jo je načrtoval, si je želel povrniti status, ki ga je imel v 70-tih letih. Takrat je bil bobnar trobentača Milesa Davisa, in
to v času, ko je Davis postavljal pravila za novo smer jazz rocka. Kasneje je Tony ustanovil svojo skupino The Tony Wil-liams Lifetime, kije igrala zelo oster jazz rock. Ko je nova smer šla iz mode, je upadlo tudi zanimaje za Tonyja. Nase je opozarjal le s samostojnimi ploščami, ki pa niso prinesle kakšnega večjega presenečenja.
Dva izredna glasbenika basist Chariie Haden in kitarist Pat Matheny sta izdala zelo zanimivo ploščo Beyond The Missouri Sky, ki združuje glasbene oblike, kot so jazz, folk in country. To je njegovo prvo sodelovanje v duetu.	Iztok R.
Ansambel Toneta Žagarja
Najlepše zelje (Helidon,1997)
Letos praznuje ansambel Toneta Žagarja tridesetletnico delovanja in pravkar je izšla nova kaseta Najlepše želje. Svoj prvi javni nastop je imel ansambel leta 1967, leta ’71 pa je zmagal na festivalu s skladbo Žingamo ga, žagamo ga. In to staro uspešnico so člani ansambla uvrstili tudi na najnovejšo kaseto, na željo svojih poslušalcev pa sta na kaseti tudi zmagovalki Lojtrce domačih Žena je kriva in Pivo ej pivo. Na kaseti je skupaj dvanajst skladb, ki so primerne za različne priložnosti.
V zadnjem času ansambel nastopa kot kvartet, sestavljajo pa ga Tone Žagar, Ljubo Vošnjak, Branko Sladič in Matjaž Mrak. Vsak pa zna poprijeti tudi za več inštrumentov. Pri snemanju ali pri kakšnih nastopih pa k sodelovanju povabijo tudi goste. V svoji
karieri so in še vedno zelo veliko nastopajo tako doma in kot tudi v tujini. In za svoje delo so prejeli kar nekaj nagrad in priznanj. Še danes prepevajo in nastopajo, člani ansambla pa pravijo, da ansambel igra in igranje zaračuna za obletnice, podoknice in ohce-ti, za ločitve pa igrajo zastonj.
Oceanside #234
Los Angeles 345
California, USA
Narodnozabavna uganka
Ansambli, ki igrajo narodozabavno glasbo, jo najraje uberejo po strunah. Tokrat potuje nagrada nekoliko dlje. Kaseto prejme Erika Hirci, Grad 131,
4240 Radovljica. Čestitamo! Helidonovo kaseto ji bomo poslali po pošti. Novo, nekoliko bolj zapleteno vprašanje pa je:
Koliko K/kovačev moramo dodati k številu Kovačev v našem kolofonu (najdete ga na drugi strani časopisa levo spodaj), da dobite ime skupine, ki jo tudi sestavljajo kovači?	(
Odgovor: _________________________________________
Kupon št. 9
Odgovore pošljite do 29. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica rahitekta Novaka 131, 9000 Murska Sobota. S pripisom: Za narodnozabavno uganko.
Podeljenih enaintrideset zlatih petelinov
O tem, kako smo letos v Sloveniji
»razsortirali« glasbenike
V okviru Glasbenega sejma so v petek podelili enaintrideset zlatih petelinov - nagrade za glasbene dosežke in nagrade, ki naj bi spodbujale kakovost in ustvarjalnost slovenskih glasbenikov. Letos jih podeljujejo tretjič, zato bi morda lahko analizirali, kakšen je bil napredek, pa jih tokrat ne bomo, ampak se bomo raje osredotočili na tiste, ki naj bi po mnenju komisije v letu 1996 krojili vrh slovenske glasbene scene. Največ skulpturic petelinčka je odnesla narodnozabavna skupina Štajerskih 7, prejeli so tri plus enega, tri Romana Kranjčan za glasbo za otroke, tri skupina Šank rock, nekajkrat so po stopnicah stopali tudi Oto Pestner, Zoran Predin in skupina Šukar.
Redko se zgodi, da narodnozabavna skupina odnese toliko petelinov, in to za najboljšo narodnozabavno skupino, najboljšo pesem in najboljši album, kar je uspelo skupini Štajerskih 7. Tudi videospot za njihovo skladbno Pesem zvonov, katerega je posnel Vinči Vogue Anžlovar, je prejel zlatega petelina. Prav gotovo je to eno večjih presenečenj, seveda samo za tiste, ki te glasbe ne poznajo tako dobro. Romana Krajnčan in sodelovci so prejeli tri peteline za album za otroke A-E-I-O-U. Šankorokovci so letos okupirali kategorijo rocka in do-
Novice od tu
Letos bo v Portorožu in Piranu jubilejni 20. festival Melodije morja in sonca. Glede na jubilej so se odločili, da ga bodo zastavili nekoliko širše, pričakujejo pa tudi mednarodno udeležo. Vsega skupaj je prispelo na razpis za tri ■ kategorije sto šestinpetdeset skladb, šestintrideset za Najstniški MMS, oseminširideset za Novo sceno in dvainsedemdest popevk.
Pri koncertu Pavarottija je bil dogodek že prodaja vstopnic. Štiristo, kolikor jih je bilo v prodaji, so njegovi oboževalci in lovci na prestiž razgrabili v nekaj urah. Vstopnice so stale od devet do šestintrideset tisoč tolarjev, posameznik iz vrste pa jih je lahko kupil le štiri. Da ne bi prihajalo do morebitnih prekupčevanj pred koncertom!
bili petelina za najbljšega pevca, skupino in album. Najboljša rock skladba pa je postala Saj te prime, pa te mine Adija Smolarja.
Prav gotovo je bil tisti dan eden srečnejših v življenju Primoža Grašiča. Zvečer je prejel dva petelina, in sicer za najboljši
in tam
Paul McCartney se je vpisal med tiste redke glasbenike, ki so prejeli plemiški naziv, ki ga podeljuje kraljica. Paul je napovedal tudi izid svojega novega albuma Plaming Pie. Izšel bo 12. maja, na dan, ko sta se pred 40 leti spoznala Paul in John Lennon, ter 30 let po tem, ko je izšel legendarni album Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band.
V Radencih bo v petek, 25. aprila, v športni dvorani osnovne šole velik koncert. Nastopili bodo Soulfingers, Rock ‘n Band in Miš pod ničlo.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU:
Tudi Elton John sije s svojim delom prislužil veliko priznanje. Postal je član londonske glasbene akademije. S tem se je pridružil dvesto petdesetim glasbenikom, ki jih je doletela ta čast. Legendarni glasbenik je v svoji karieri prodal 150 milijonov plošč, prav gotovo pa to še ni zadnja številka, saj je Elton še kako aktiven.
AUDIO - VIDEO - CD
^MUSICM flllSHOE
TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Na katerem otoku se je po pričevanju nekaterih, rodil slavni popotnik in potopisec Marko Polo?
ODGOVOR:__________________________________________
Odgovore pošljite najkasneje do 30. aprila 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu.
\ KUPON ŠT. 12!
jazz album in najboljšega izvajalca, zjutraj pa je dobil sina, po dveh hčerkah. V petih kategorijah popa je bilo kar pet različnih nagrajencev, najboljša skupina so Faraoni, najboljša pesem Anita ni nikoli skupine Hailo. Zanimivo, da so oboji dobili nagrado po 30 letih dela. Naj... pop pevec je Zoran Predin, pop pevka
li tudi skupina Kontra ® venski oktet. Je to vse, remo na slovenski e . sceni? Oto Pestner jena . ,	pil trikrat, in S1C^ K
.	pevec narodnozabavn 8
.	prejel petelina kot naj*
.	lec in za album ins ruj
filmske in scenske glasu • ,f Ženske so bile meo nagrajenkami, zato pu ot(|i prejele še Joži Kal boljša pevka nar0 „ ; sbe, Mia in stevek najboljši album v »J® Majda Sepe za naj J cijski album. Majdai P najdaljši aplavz pu H realjzactl boljši ovitek ima «# naredil ga je David boljšo priredbo pa s delili Jožetu p”vskLptiJ
Skorajda ni sloVfnk(f0kaj?' tve.kjer ne bi ime KO pomniti. In če ze, J g|# upravičeno nerganj vrStilir kategorije, v Katere / sbenike. Se zatorjem na prirej1 jjl:^ ran Predin, kl jep najME sem dobil rock Pevca, letoPa n)Jet« pop pevca, P^-jj rocka11^ vidimo v katego
Pcvke" .. rPSni*10£
Kategorij ren > P zelo ohlapno zastavi se poj mer. za rock album^T. vali blues funkov^ pripovedniski A i dcorovski Sank r	^^0
ma različne gla	sej6p» ';
najboljšo rock P val Vili Resmk, m skupino Hailo jjadb- j med izvajalce P°P -e veliki nih sortiranj je bdo ^A. glasbeniki, ki sem J ^npstj1 tem, o kategonjan ^nj*, imeli ravno Jo*eg J
Kakor koli Sloveniji je ogrc kop nirance se jih Je	et6li» L
manj jih je prej doiočJ f petelini že ima1° ceP (( na glasbenem P j0 tis^ ki uspešnosti glas ]UšalcM še vedno trg
Anja Rupel, najbojši album pa je Ljubi me nežno Dominika Koza-riča. Debitant leta je postala kul-turno-umetniška tolpa K. U. T. Gas. Premagali so Gimme 5 in Power Dancers.
V dveh kategorijah folka in etna so za najboljši album in najboljšega izvajalca razglasili skupino Šukar in njihov album Amaro dive. Po dve nominacji pa sta ime-
1. DONT SPEAK - No Doubt
2. DONNA CON TE - Anna Oxa
3. WHEN I DIE - No Mercy
4. 2 BECOME 1 - Špice Girts
5. GIRL IN A ŠPORT CAR - Chris Rea
6. FLY LIKE AN EAGLE - Seal
7. DANS MA CHAIR - Patricia Kaas
PREDLOGI:
DON’T LET GO (LOVE) - En Vogue
READY TO GO - Republica
UNBREAK MY HEART - Toni Braxton
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	ZBUDI SE - Tanja Ribič
2.	POZABLJENA - Jan Plestenjak
3.	VETER Z JUGA - Tinkara Kovač
4.	NEKDO - Natalija
5.	ZORA SE BUDI - Avantura
6.	ČE JE LJUBEZEN ISKRENA - Marjan Zgonc
7.	ŠE, ŠE, ŠE - Robi Horvat
PREDLOGI:
KJE Sl ZDAJ - Anika Horvat
NAD MESTOM SE DANI - Ditka Haberl
KONGRES PIJANCEV - Adi Smolar

ci
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON,
:EKRON^Z
1.	POMLAD - Primorski fantje
2.	DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI - Slapovi
3. TRIGLAV NAS VABI - Gamsi
4. VSO SREČO, PRIJATELJ - Štirje kovači
5. VAŽNO JE, DA SMO PRAVI - Fantje z vseh vetrov
6. OTROŠKA LJUBEZEN - Gorenjski muzikantje
7. PRAV VSAKA POMLAD - Ans. Mira Klinca
PREDLOGI:
TEČKA MALA - Ans. Grega Avsenika
ZA OČETOV PRAZNIK - Ptujskih 5
ŽAGAMO GA, ŽINGAMO GA - Ans. Toneta Žagarja	|j
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 1. maja 1997, 1 lest^6' arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene
— Kupon št. 17
Glasujem za skladbo - tuja: domača:._______________ narodnozabavna: _______ Ime in priimek ter naslov:
^tn'k. 24. april 1997
č?dsevi mladosti
Cicibaniada '97
kotaljenju žoge, poligončku, štafetnem teku, pobiranju žog v vreče in kotalkanju z obroči. Vsak tekmovalec je moral preteči tudi deset metrov v eno smer in potem še nazaj. Vsi udeleženci so prejeli
12. aprila je agencija za šport Ljutomer organizirala tekmovanje za °lroke, ki so vključeni v pripravo na osnovno šolo v Občini Lju-tomer. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Ljutomeru, otopilo pa je šestnajst ekip. Pomerile so se v prenašanju kijev,
priznanja in spominske majice, prve tri ekipe pa še diplome in pokale. Čeprav je bil moto Cicibaniade »Važno je sodelovati, ne zmagati«, vseeno omenimo, da so prepričljivo zmagali malčki iz Veržeja, drugi so bili Ljutomerčani, tretji pa otroci iz Križevec.
BORIS KOLMANIČ, Veržej
^Ptiček
80jlte|jicarni V?UP^S sv°jimi
4^*	'—
tdbffčka, Ne/f^0 ^revo- Na njem je gnezdila ptička. V gnezdo je sije?'. ^afna ^ne se N izvalil mladiček. Ime mu je bilo Sinček 7a mu n' usPel° inJe P^lna ^l°mil
^^id^0' hiček' ‘0 ^ostna- Miha je poklical veterinarja, ki mu je ^drave^N0S^ V 8nezdu' Mama Je šla iskat hrano. Ptiček se Saie iskala ■ seJe tudi leteti. Končno je pristal na drevesu. 'n se jokala. Ko ga je našla, se je zelo razveselila.
Ena je bila tudi drevo. Otroci so se pogovarjali o drevesu, ga opazovali, risali in si izmišljali pravljice. Njihove misli o ubogem ptičku je zapisala vzgojiteljica Majda Kropeč.
Filip Šeruga pa je takole ilustriral njihovo pravljico o ubogem ptičku.
r -—
0 zdravi P,c
Sip,‘ KNS"" Uvedli n^fane ^Je o hJ?So posl^ j3enili j^aJveč nJ°skl Pride-kK^Sot" mlečnim
Zaizd^ maJh-seitana ka?°lnovre(|Vrst kruha

basira izdel°-čutnih na-
mazov, mlečnih napitkov idr. Pri tem so sodelovali tudi nekateri zunanji sodelavci. Še istega dne so pripravili tudi pokušino in razstavo izdelkov ter povabili v šolo še starše. Sodeč po njihovih obrazih, so bili zelo zadovoljni. In kaj so o tej temi napisali nekateri učenci?
-	Biohrana je zdrava hrana. Če hočemo imeti biopridelke, ne smemo uporabljati umetnih gnojil in ne škropiv. Biološko kmetij-
,? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna št. s * in Papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) žA-	8'as''°> al' veste, kdaj je »praznik« Zemlje in
'^raip^raook Seveda za 22. april, ko »praznujemo« dan AljjL Vučl."8 Pravilnih odgovorov, med katerimi je j,. št L a u dolnje Bistrice 37b. Čestitamo!
^aš nIP^Sovpr)?Odgovore pošljite najpozneje 9000 M je: Prejetje za informiranje. Ulica arhi-Sobota, s pripisom »Ali veste?«.
OSMOŠOLCI SPOZNAVAJO ŠOLE - Dvojezično srednjo šolo Lendava so pred kratkim obiskali osmošolci (s starši), ki nameravajo jeseni pri njih nadaljevati šolanje. Ogledali so si učne prostore ter se seznanili z življenjem in delom edine dvojezične srednje šole v Sloveniji (Ponetek: F. BOBOVEC)
Kaj nam pomeni voda?
-	Vodo pijemo, jo mešamo s sokom, z njo zalivamo rože ... Voda je v potoku. (Mihaela Žižek)
-	Z vodo se umivamo in prhamo. Voda je v morju in reki Muri. (Jernej Klujber)
-	Voda je v morju in potoku, lah-
stvo je koristno za človeka in naravo. (Tomaž Prša)
- Ljudje pogosto uporabljamo škropiva, da bi na njivi uničili škodljivce in plevel. Škropimo vse: koruzo, pšenico, krompir in celo paradižnik na vrtu. Mislimo, da ta škropiva ne škodijo zdravju in naravi, a ni tako. V naši državi se še ni razvila biopridelava, v Avstriji in drugod po svetu pa se vedno bolj širi. Pri obdelavi in pridelavi ne uporabljajo več škropiv; plevel uničujejo z motiko. (Mitja Fratar) - Na naravoslovnem dnevu smo pekli in kuhali iz polnovredne moke. Naredili smo tudi seitan. Kaj je to? Seitan je beljakovinsko živilo, ki ga lahko uporabljamo kot nadomestek za meso. Pripravili smo ga tako, da smo polnovredno pšenično moko namočili za 15 minut v mrzlo vodo, nato pa izmenično izpirali v topli in mrzli vodi. Tako pripravljeno živilo smo potem kuhali 40 minut, zatem pa ga pripravili kot pražena jetrca. Vsi smo ga tudi poskusili. Bilo je kar okusno. (Simona Duh )
OŠ Prežihovega Voranca Bistrica
ko pa priteče tudi iz pipe. (Ines Šebjanič)
-	Z vodo kuhamo in z njo pomivamo posodo. (Maja Bela)
-	Voda valovi. Z njo napajamo živali. (Iris Gazdag)
-	Voda je odlična. V njej se lahko kopamo in z njo zalivamo rože. (Adrijan Brda)
-	Voda je lahko mrzla ali topla. (Betina Gerebic)
-	Voda pada na tla. Iz zemjje in vode nastane blato. (Ane Mari Pisznyak)
-	Na vodi plujejo ladje, pod vodo pa podmornice. (Štefan Szilč)
-	Z vodo si umivamo lase. Voda je lahko tudi umazana. (Dejan Petkovič)
-	Voda teče, morje valovi... Če ne bi bilo morij, ne bi bilo kitov. (Krisztjan Szomi)
UČENCI 1. razreda Dvojezična OŠ Genterovci
Človek je tak, kakršno je
njegovo
pisanje
Simfonija
Poletje. Zgodnje jutro v mestu. Nebotičnik. Okna in balkonska vrata so odprta. Pravijo, da je spanec prijetnejši. Tu in tam se sliši žvrgolenje kake ptice, ki nikakor ni mogla prespati te lepe tihote in miru. Vmes se zasliši tudi vžig kakega motorja; dvakrat na kratko »brm, brm« in avto se odpelje. In spet tišina, ki jo človek sliši. Da, res, tudi tišino je mogoče poslušati in slišati, če se ji le prisluhne.
»Drrrn,« se oglasi prva budilka pri sosedu iz tretjega nadstropja. »Drrrn,« zvoni vedno tiše in se polagoma umirja. »Cincin, cin-cin,« je že glasna budilka pri sosedu zgoraj, ki nikakor noče zaostajati za sotrpinko iz tretjega nadstropja.
»Prrrrr,« se spomni na svojo dolžnost tudi budilka pri sosedu levo. »Brrrr,« je slišati bujenje ponosnega radijskega sprejemnika v pritličju. »Trrrr,« se naspo-sled javi tudi dobra stara »vekari-ca« z dvema velikima kapama na glavi in še dvakrat na kratko dah-
Bil sem med nagrajenci
Učiteljica nam je dala nalogo, naj napišemo pravljico. Najboljše je poslala v Mursko Soboto. Čez nekaj časa sem zvedel, da je moja pravljica nagrajena, zato sem bil povabljen na slovesno prireditev. Poleg mene je bila nagrajena še ena učenka iz 8. b-razreda.
Skupaj z učiteljico smo se odpravili v kinodvorano v Mursko Soboto. Tam so se zbrali še drugi nagrajeni učenci z različnih šol. Prireditev je organizirala OŠ II in pripravila lep program. Njihov ravnatelj nas je pozdravil in nam čestital za lepe pravljice. Učenci pa so nas pozdravili s petjem, igranjem in plesom. Skupina učencev je brala svoje pravljice, drugi pa so jih predstavili kako drugače. Med povabljenimi gosti je bil tudi mladi pravljičar Gregor Hartman iz Ljubljane. Zelo lepo nam je povedal dve pravljici. Na koncu smo prejeli priznanja in knjige.
Nazadnje so nas povabili še na njihovo šolo, kjer smo si ogledali razstavo likovnih prispevkov, potem pa so nas pogostili z malico. Ta dan mi je ostal v lepem spominu.
MIHA PODLESEK, 3. a OŠ Cankova
budilk
ne »tr, tr,«, kot da bi ji zmanjkovalo zraka.
Ura, ki oznanja polno uro, pa reče »dong, dong, dong, dong« in sklene njihov slavospev.
Končana je torej jutranja simfonija budilk, s tem pa tudi tišina, mir in lepo petje ptic. No, ni končana, že jutri zjutraj jo bom spet slišala. Tina iz M. Sobote
Bil je svetovni dan zdravja
7. aprila je bil svetovni dan zdravja. Mislim, da moramo za svoje zdravje skrbeti predvsem sami. Ne smemo jesti veliko sla-dkarj in preveč poležavati, ampak se razgibavati. Paziti moramo na svoje telo, da se ne poškodujemo.
Zdravju škoduje kajenje. Letošnje geslo ob svetovnem dnevu zdravja pa je bilo Nalezljive bolezni ogrožajo človeštvo.
MIRJANA HORVAT, 4. raz.
OŠ Odranci
Naš razred
Naš razred je kul, je pravi žur.
Žur brez jedače in brez pijače; žur z gorami učenja. Tu nihče ne ugovarja, poštevanko odgovarja vsak brez trepetanja. Tu sedimo, se učimo...
Učiteljica z nami ne trpi, ker zares smo pridni vsi.
ZSOLT PROSIČ, 2. d Dvojezična OŠ I Lendava
Naš Floki
Našemu psu je ime Floki, Star je tri leta. Je nemški ovčar, srednje velik in črne barve. Živi v pasji uti. Najraje je kosti, če pa jih nima, poje vse, kar dobi. Ko se kdo približa hiši, se uleže na trebuh, glavo položi na tla, dvigne uhlje, pokaže zobe ter začne renčati in lajati. Najbolj hud je na pismonošo, kokoši in muco. Zelo vesel pa je, ko ga oče spusti z verige, da lahko teka okrog hiše in se igra.
MATEJ GUMILAR, 3. a OŠ Grad
Zz naših krajev
vestnik, 24. april
MURSKA SOBOTA - V mestu, kjer sta le dve nivojski ____ križanji ceste z železniško progo, je poseben problem gost promet vozil. Na osnovi prometne študije, ki sojo izdelali v podjetju Seping, je od skupnega števila 15.300 vozil, ki dnevno vozijo po najbolj obremenjeni Cankarjevi ulici, nekaj nad 1730 tovornih avtomobilov. Zato naj bi z ustreznim obvozom rešili tudi ta pereč problem. M. J.
NORŠINCI - Letošnji proračun te krajevne skupnosti v ---- bližini Murske Sobote znaša 3,38 milijona tolarjev. Večino denarja bodo porabili za ulično razsvetljavo, ureditev električne napeljave na starem domu, tlakovanje pokopališča ter vzdrževanje poljskih cest in jarkov. M. J.
MLAJTINCI - Pešpot iz Moravskih Toplic proti Mlajtin-____ cem. po kateri je dovoljen le lokalni promet, postaja iz dneva v dan prometnejša. Zato že razmišljajo, kako bi številnim pešcem in kolesarjem, ki so na aktivnem oddihu v zdravilišču, omogočili čim večjo varnost. M. J.
MARTJANCI - Delavci soboškega podjetja SGP Pom-— grad-Nizkogradnje so pred kratkim asfaltirali okrog 1,2 kilometra ceste skozi Martjance. Čaka jih še posodobitev cestnega odseka proti Sebeborcem v dolžini 300 metrov. Prav tako urejajo pločnike v naselju. M. J.
Asfalt v Bežanovi grabi bo!
Marjan Kovač, novi predsednik sveta KS Grad, je v Vestniku 27. marca pisal o »skušnjavah nekdanjih članov sveta KS Grad.« Ti naj bi med drugim »zahtevali, da se spremeni plan del za vas Grad in naj se namesto predlaganih del, ki imajo realno podlago v zmožnosti financiranja, na prioritetno mesto postavi obnova lokalne ceste v Bežanovi grabi«. Zapisal je tudi, da je bila omenjena cesta v načrtu v letih 1994-96, ampak »razen predračuna ... ni bilo storjenega ničesar«.
Dodam naj, daje »sporna« cesta dolga 2.700 metrov, modernizacija naj bi po Kovačevih trditvah stala 28.000.000 tolarjev, »občina bi namenila 7.000.000 tolarjev, približno 2.000.000 tolarjev pa je pripravljena financirati vaška skupnost Grad iz sredstev samoprispevka. In kdo bo prispeval manjkajoči del sredstev v znesku 19.000.000 tolarjev?«
In kaj je na to povedal prejšnji (dolgoletni) predsednik sveta KS Grad Jože Štesl? Menil je. da je novi predsednik javno izrazil take pomisleke zato, da bi prej prišel na vrsto drug odsek ceste, ki vodi mimo njegove domačije. »Na sestanku na velikonočni ponedeljek pa smo stvar razčistili. Te dni so na lokalni cesti, ki vodi od Grada do »križarke« oziroma Martinja, že stekla pripravljalna dela. Cesto so s strojem razširili, zdaj pa nanjo že navažajo gramoz. Če bo vse potekalo tako, kot smo si zastavili, bodo asfalt v dolžini 2.200 metrov položili še v tem letu. Seveda smo si v prejšnjem svetu KS prizadevali, da bi omenjeno cesto modernizirali že prej, a denarja je bilo premalo za vse načrte.«
Podpisani sem med vožnjo po Bežanovi grabi »odkril« ne le nekaj zapuščenih hiš, ampak tudi veliko novih, kar je dokaz, da se v ta del Grada vrača življenje. Seveda so ljudje, ki žive ob cesti, pripravljeni še posebej globoko poseči v žep, samo da se znebijo prahu. Tako bodo tisti, ki tam stalno živijo, plačli v več obrokih do 300.000 tolarjev, »vikendaši« pa do 150.000 tolarjev. Ne bo pa seveda šlo brez izdatne pomoči krajevne skupnosti in Občine Kuzma.	Fotografija: Š. SOBOČAN
Vedno vroča tema v Lendavi
Partizanska odslej Glavna ulica?
Kaj bodo rekli svetniki?
Krajevna skupnost Lendava je izvedla anketo o preimenovanju nekaterih ulic. Ljudem so poslali 1.268 anketnih lističev z vprašanji. Pa odgovori?
Na vprašanja o predvideni spremembah nazivov ulic, ki jih je 24, je odgovorilo 432 anketirancev. Kar 298 jih je bilo proti spremembam, 129 se jih je izjavilo za spremembe, pet pa se jih ni moglo opredeliti.
Tisti, ki so se opredelili za spremembe nazivov ulic, so lahko odgovorili na vprašanje, ali so za spremembo naziva »lastne« ulice. Večina (79) jih je bilo za, 28 proti, 22 pa se jih ni opredelilo.
Temu, da bi nekatere lendavske ulice poimenovali po pripadniku madžarske narodnosti, je bilo proti 257 anketirancev, 94 se jih ni opredelilo, 81 pa jih je bilo za. Bolj naklonjeni pa so bili anketiranci kar zadeva predlog, da bi prihodnje ulice poimenovali po pripadnikih madžarske narodnosti, saj je bilo 179 glasovalcev za. 173 jih je bilo proti. 80 pa je ostalo neopredeljenih.
Na vprašanje, ali so za spremembe nazivov Kajuhove, Kidričeve, Kovačeve, Kranjčeve, Partizanske, Tomšičeve, Mohorjeve, Pijadejeve, Nazorjeve ulice ter Riharjevega naselja in Naselja prekmurske čete, je bilo od 314 anketirancev, ki so vrnili anketne lističe, kar 222 proti spremembam nazivov teh ulic, zaje bilo 88 anketirancev, štirje pa se niso opredelili.
Svet krajevne skupnosti, ki je 27. marca analiziral rezultate ankete, je poslal lendavskemu občinskemu svetu predlog za spremembe nazivov treh ulic, in sicer: Partizanska naj bi se imenovala Glavna ulica, Naselje prekmurske brigade Panonsko naselje, ulica Moše Pijade pa Vrtna ulica. Š. S.
Človek in njegov poklic
Stari »Cimerman«
Plesalci in igralci
Hrašenski Vrh pri Kapeli sicer ni na najvišji pomurski nadmorski višini, kajti visok je med 220 in 280 metri, vendar je na tako ugodnem območju, da je z njega krasen razgled čez Mursko polje, Prekmurje, na Pohorje pa v deželo Avstrijo. Tega sam najbrž ne bi odkril, ko bi ne srečal domačina, ki me je »zaslišal«, ko sem foto--grafiral ulico. Kar hitro sva se sporazumela in potem mi je ne le razkazal kraj in me povabil na kozarček, ampak sva skupaj krenila k 85-letnemu Alojzu Kovačiču.
Pomoč mojega neimenovanega vodnika je bila dobrodošla, saj ga je Alojz prepoznal, zato se je bolj razgovoril, kot bi se, če bi ga ogovoril zgolj neznanec. Pomagal je seveda tudi s svojo pfleščino. K njemu sva krenila, da bi kot »staroselec« pripovedoval o zgodovini svoje vasi, vendar kaj več od tega, da je bilo tam nekoč težko viničarsko življenje, ni bil voljan (ali zmožen) pripovedovati, zato smo pač »morali« spremeniti temo pogovora in smo besedovali o njegovem tesarskem življenju. Tu pa se je razgovoril kot le kaj.
Alojz Kovačič je menil, da sedaj ljudje, ki jim pravimo tesarji, to sploh niso več, saj nič ne »tešejo«, ampak dobe na gradbišče že oblikovane trame, špirovce ... Ko pa je bil on še aktiven graditelj, so morali on in »njemu podobni« tramove in špirovce stesati s tesarsko sekiro iz hloda. Poskusil jo je najti, da bi nazorno pokazal, kakšna je bila in kako je bilo treba z njo rokovati, da oster del ni »pristal«'v nogi, a je ni našel. Pač pa je prinesel iz delavnice sveder na ročni »pogon« in pripomoček za odstranjevanje lubja. Ponekod mu pravijo obrčnjak. Vedel je povedati, da v njegovem času tesarji še niso uporabljali motornih in električnih žag, prav tako ne električnih skobelnikov, pač pa so vidne dele tramov in špirovcev skoblali z ročnimi obtiči. Tedaj so tudi posamezne dele ostrešja »cepili«, utore pa dolbli z dletom, medtem ko današnji »tesarji« delajo vse bolj preprosto, hitro in manj trpežno, akoravno špirovce pribijajo s kovinskimi žeblji; v njegovem času pa so jih pritrjevali in spenjali z lesenimi klini.
»Verjetno tako, kot je zdaj, mora biti,« je menil stari Cimerman Alojz Kovačič, ki seje poklica izučil pri znanem mojstru Hinku Starihi na Moti. Pohvalil se je, da je naredil tri četrtine ostrešij v Boračev^ strehe je gradil na svinjskih hlevih v Podgradu, pa ... Le kdo bi vse to našteval in bral. Pomembno je, da je streha dobro držala, še drži in da se mu ni zgodilo nič hudega, ko je mahal s svojo tesarsko sekiro, ko je na .stavbah sestavljal ostrešje, hodil po letvah ...
»Najbrž niste imeli le sreče, ampak ste tudi sami kaj storili, da
resa

do nesreče ne bi prišlo?« sem vrtal. Alojz je odkril, na kaj sem »pikiral«;
»Delo je bilo naporno, zato nismo pili le vode, ampak tudi vino!«
Torej tudi alkohol. Potem pa je le bila vmes tudi sreča. Zdaj, ko je stari Cimerman že več kot dve desetletji v penziji in je tudi malo vinogradnik, pa mu seveda nihče ne sme prepovedovati kozarčka pijače. Mu tudi ne brani. V litru, ki ga je prinesel iz kuhinje, je bilo le še dva decilitra svežega vina. Bratsko ju je razdelil obiskovalcema in spraznil steklenico.
Popravek
Na fotografiji, objavljeni v reportaži Tudi »Zgrebaši« se prebujajo (Vestnik, štev. 15), ni pe-čarovska, ampak puconska cerkev. Zaradi zamenjave fotografij se bralcem opravičujem. J. K.
--- MURSKA SOBOTA - Pri-
 hodnji mesec bo Telekom Murska Sobota začel graditi krajevno in razvodno telefonsko omrežje pri Mali Nedelji; kmalu potem pa naj bi vzpostavili optične povezave med avtomatskima krajevnima centralama v Moravskih Toplicah in Prosenejako-vcih. Na območju teh krajev naj bi položili tudi novo kabelsko omrežje. Pa še cena: 65.000.000 tolarjev. (G. G.)
PUCONCI - V Puconcih
 bodo oživili nekdanjo priljubljenost namiznega tenisa. Ustanovili so namreč namiznoteniški klub, v katerega naj bi se
vključili igralci s celotnega občinskega območja. Že to pomlad bodo tekmovali v pomurski namiznoteniški ligi. Upravni odbor kluba vodi Robert Perš. (J. K.)
GORNJA RADGONA - V izpostavi DU v Gornji Radgoni je oddalo napoved dohodnine za lansko leto 10.055 davčnih zavezancev, kar je veliko, a na davkariji slutijo, da je kakih 2.000 ljudi pozabilo na svojo obveznost. Če davkarija za take ne bo našla razumevanja (objektivni vzroki), potem utegne biti celo kdo kaznovan, ko pa še vedno velja rek: Neznanje nikogar ne opravičuje. (F. KI.)
85-letni Alojz Kovačič se z nostalgijo spominja svojih tesarskih časov. -Fotografija: Š. S.
Na vidiku pevski zbor^. Kulturno delovanje’^ zanjevcih ima bogat0 cijo, saj so svetovni vojni ustano , Ivan Cankar, ki je sekcij, zadnjih šest le vladalo kulturno mri*
V lanski jeseni paJta pobudo Janka Zadrga čeli delovati folklom1 n ni mlajših in stareJ,S‘tv()ji salcev, ki pod vod.
J .horin dase	roi
pevski zbor n	&a
štvo poslej ^1*1 v. turno-umetnisk Cezanjevci. Za tudi zato, cih spet prazn0 f f praznik.
mentorja Viktorja že uspešno nastopat ■ zadnje smo ju viden a činski folklornireV1 sOp-zanjevcih, na kater . plesali še folkloris i ževec pri Ljutomer . križjain plesna s* # kojencev iz Ljutom plesne skupine s občinska priznanj*1' j. Slavinec pa repu ličje za dologoletn folklornih skupim
Pod vodstvom K J.
Mariča pa Je v oživela tudi dram uj na. V zimskem cas že naštudirala v sOs< Pepe s hriba, s	vj|jr
seveda najprej Pr	pjS«
domačem kraju,n ,e vblH še gostovali-?a ak ty( žnjih krajih, pobrateni KS
Celju- prrl obd116? i
Na neda7c^nJ^ I zboru so se v ^11°' v dogovorili, da	■
Čeprav so zabili graditelji regionalne ceste na odseku pri Dankovcih v zemljo ducat pilotov, se zemeljski plaz ni umiril. Te dni so delavci Pomgrada Nizkogra-dnje dodatno uredili strugo Dankovskega potoka v

Pa razgled daleč naokoli? Še preden smo se poslovili, smo še pogledali naokrog po lepem svetu. Mnogi kraji, na primer Murska Sobota, ki so sicer oddaljeni, če greš po cesti, so se nam zdeli tako blizu kot bi bili na dlani. Škoda, ker je tistega aprilskega dne snežilo, sicer bi pogle'd segel še dlje. In to: življenje v naravi, kjer so svež zrak,, prijazni ljudje in kjer je kapljica .... človeku godi, mar ne. Celo dober lek mora biti. Alojz se namreč ni pritoževal nad zdra-. vjem, le namignil je, da nekoliko slabše sliši. Marsikdo ne čuje dobro'	Š. SOBOČAN
... (y2 0005*
dolžini 300 metrov, kar je stalo L zato poslej ni več nevarnosti drsenjI	ppl ,j
asfaltirane ceste. Delaje financ1 ^(0^, biike Slovenije za ceste (DRSC)- ' Jil|
— TURNIŠČE - Turniško ___ gramoznico Mala graba, ki meri dobrih 56 arov, so ribiči lani obogatili s 100 kilogrami mladih krapov in 20 kilogrami sumičev, te dni pa so vanjo izpustili še 200 kilogramov postrvi.
Sčasoma se bo ribji zarod pomnožil. Za razvoj ribištva se zelo zavzema tudi župan Jože Kocet, kajti ribičem je pomagal pri pridobitvi najrazličnejših »papirjev«. Prav gotovo ga bodo zato povabili, da bo še sam kaj ujel. Sicer pa bodo ob omenjenem ribniku uredili še okolico in postavili brunarico ter klopi.
i že	i
Za letos celo	,
biško tekmova^ J kega carja. U-— TlSlN^ □ svetovalna sD pdnice P"Pe?;>% tovalcev z o^111 a P ii ‘,: šl°jesev^ preventivno a j()0 škropilnice m y škropiva, to vek k varstva dnje: tehnicn’' nic so tudi pl' zagrožene K
24. april 1997
fc naših krajev
Vtisk pri sodarju
ltow im
^^raval v uk za krojača, a mu to ni uspelo in je postal sodar
--------------------------------Z ^zatrdi' 83letn‘ . ‘tebi se še enkrat rodil, bi-trdo delal. na 1km*
MnNmkizCezanjevec. »Vse svoje	t0 pa iz hrasto	•
in izdeloval sode, kadi, vedra in drugo, m me je vedno veselil , Mjevega ali akacijevega lesa. Delo z	<(
sem se v mladosti navduševal za kr j ----------- . Štefan se je rodil v siroma-^mKajžarju. Staše je izgubil, I ko je bil star komajda dve leti.
1 otroštvo je preživel pri tujih Iju-I W Še kot otrok je moral za j Mirja, pozneje je bil hlapec.
1 Uspelo mu je priti do poklica, j ‘imel sem zelo dobrega in ra-! ®®nvajočega mojstra, ki mi je 1 ‘M le priložnost za uk, am-1 « svoji hiši tudi stanovanje.
I Mtal pomočnik, sem j iatšel z mojstrom celo na l 'Me, ker sem lepo pel, ur to . d je vesel, ker je prišel l r J1 'Ca 'n tudi družine. Po-l ?se je v Vogričevce, a sta se l P 1^15. leta preselila v l	Vesel je, da se z
j h/^B^atudi sin Franc, l a/Marsko delavnico v Ce-
Marjan, ki je 1 tehnik, zaposlen v j	erskem Muralesu.
i	je tale Štefan No-
1 ie t	v vsakem poklicu,
l maiSn ' ntemu nekoč zgodila nerodnost.
Miroslavom Ku-1	? Korejec sva nekoč
| sva 8 OhO-litrska soda. I ^rila v sestwljaja, sva v njiju t M n, Metrska polena, ob-\ Ko ^a,. baškim nakovalom.
1 ?t^lizrt S0<^a nared>smo iu 1 W konjskima vpre-žlej »j Mjo Radgono. Toda
J ^elia s°da sta bila nista š,a Mzi sicer A/ilotre/^oj. Razstaviti ju a 'n ponovno sestavi-
Pripovedoval. Sko-

mu ga naročili in moral gaje opraviti.
Ne le sodar, ampak tudi gasilec je. V gasilske vrste se je vpisal 1939. leta. Je edini še živeči

In pel je, četudi mu je bilo težko, že ko je bil pastirček, pa tudi poznje se pesmi ni izneveril, kajti popeval je v več pevskih zborih; zdaj pa ga slišimo peti v cerkvenem in upokojenskem moškem pevskem zboru.
V Francu pa je tudi nekaj otožnosti:
»Še donedavna sva skupaj s sinom Francem izdelovala nove in popravljala stare sode, žal pa mi zdaj leta in bolezen tega ne dopuščajo več. Kar težko mi je pri srcu, ko s hriba nad vasjo slišim, kako sin in vnuk nabijata obroče: ,Tok, tok, tok ...’, meni pa gre tedaj na jok.«
FRANČIŠEK FERENCEK
B I

	
Tri generacije Novakovih sodarjev in lesarjev: v sredini ustanovitelj sodarstva Franc, na levi sin Štefan in na desni vnuk Marjan. - Fotografija: F. Fe.
raj neverjetna pa je tale: ko je bil še vajenec, bil je menda v tretjem letu uka, torej tik pred pomočniškim izpitom, je moral 20 sicer že cementiranih (uradno izmerjenih) sodov razdreti, doge ponovno izhoblati, s čimer so sodi pridobili na prostornini, tako daje vsak meril 10 litrov več. Naročnik (neki gostilničar) je potlej ob nakupu vina prodajalca oguljufal (če je napolnil vse sode naenkrat) kar za 200 litrov vina. Štefanu to naloženo delo seveda ni bilo pogodu, a so
ustanovni član PGD Vogričevci. Kar 25 let je bil društveni poveljnik, dolga leta sektorski poveljnik pa tajnik društva in blagajnik. Mnoga gasilska priznanja krasijo njegov dom. Tudi drugim funkcijam se ni odpovedoval. Bil je predsednik povojne občine, ki je zajemala Cezanjev-ce, Branoslavce, Vogričevce in Staro Cesto. Bil je pobudnik elektrifikacije v Vogričevcih, kjer je električna luč zasvetila 1953. leta.
Omenil sem že, daje rad pel.
LISTOM
spešn
L > a °^^(ilna akcija tudi v Dokležovju
S°.Se Pr«r»bišL ki delujejo v Do-sobotna01*'116’ krajaniin šolarji Moia 6 akcije v n . mn°žično udeležili v sodelovanju s krajevno s/ivjj/^je zbral° društvo Zvonček. Vseh ^iPa ?dla8ališč ° “krog 120. Podali so se 0 p°birali t°?.Padkov v okolicd vasi, 1 Po ulicah ter v okolici
šole in vaškega doma. Na skupno odlagališče so odpeljali okrog 40 kubičnih metrov odpadkov. Da bi se z večjo voljo podali na delo, so vse udeležence pogostili z malico (pred začetkom in na koncu).
Dogovorjali so se, da bi v akciji sodelovali tudi Romi iz tamkajšnjega naselja, vendar se je ni udeležil niti eden. Nekateri so prišli le na deponijo in čakali, če bi zagledali kaj uporabnega
-aj
in odpeljali.
odpadkov v okolici Doklcžovja. (Posnetek: Srečko Horvat)
— GORNJA RADGO-___J NA - Pred kratkim je magister Rudolf Štelcer iz Gornje Radgone zagovarjal doktorsko disertacijo s področja veterinarske znanosti. Tudi on, kakor Anton Hamler iz Črešnjevec, ki je doktoriral lani, je bil bil prejemnik finančne pomoči iz Fundacije dr. Antona Trstenjaka. Vodstvo tega sklada je v letošnjem letu namenilo za štipendije »po-diplomcem« štiri milijone tolarjev. (F. KI.)
ZLATOPOROČENCA TKALEC IZ GOMILICE - Pred petdesetimi leti sta se v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču poročila Jožef Tkalec in Kristina, roj. Balažič. V zakonu so se jima rodili sin Jožko ter hčerki Marija in Kristina, imata pa tudi tri pridne vnuke. Jožef seje v petih desetletjih razdajal na mnogih področjih, vsekakor pa v gasilstvu, bil pa je tudi kar 39 let ključar v župnijski cerkvi. Tkalčeva sta se prebijala z delom na kmetiji in še zdaj imata živino, kajti - kot pravita - še sta pri močeh, zato še lahko delata. Ob jubileju, ki so ga praznovali v družinskem krogu, je Jožef dobil priznanje mariborske škofije za dolgoletno služenje Cerkvi. Nanj pa so se spomnili tudi v turniškem društvu upokojencev, saj so mu izročili spominsko listino. - Fotografija: J. Ž.
Soboški ptičarji zborovali
Mhwi|eim za sw> (teto
Tako bi lahko upravičeno dejali za Društvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota, ki vključuje 19 članov. Člani edinega tovrstnega slovenskega društva so doslej že trikrat zelo dobro organizirali tekmovanja ptic, za kar so dobili pohvale z raznih strani. Lani je bila dokaj odmevna tudi društvena razstva ptic na Cankovi. Vsekakor spodbudno, če vemo, da je v krizi tudi republiška zveza, v okviru le-te je registriranih le še 26 društev, med katerimi je Društvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota na državnem prvenstvu v Ljubljani zasedlo solidno šesto mesto, med dobitniki kolajn pa je bilo kar sedem njihovih članov. Navzoči pa so bili tudi na svetovnem prvenstvu v Franciji, sicer le z enim ptičem. Za uspeh pa štejejo prav tako uveljavitev dveh svojih mednarodnih sodnikov, to sta Gjerek in Paldauf. Prvi bo po 13 letih predsednikovanja društva še naslednji dve leti opravljal to odgovorno funkcijo.
V soboškem društvu, ki je opredeljeno kot prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje, si prizadevajo, da bi ohranili vsaj dosedanjo raven. Analiza dosedanjega dela namreč kaže, da je vse manj ljudi pripravljenih prostovoljno delati in da so zapadli v nekakšno monotonijo, iz katere bi se radi čimprej izkopali. Pogrešajo zlasti več mladih in novih članov, ki bi lahko potegnili voz naprej. Šele nato bodo lahko razmišljali o organiziranju kakih večjih akcij. To pa seveda ne pomeni, da se tudi letos ne bodo posebej angažirali pri posameznih osnovnih nalogah, ki so že stalnica v njihovem delovanju.
Kot so navedli na nedeljskem občnem zboru društva, velja njihova poglavitna skrb zaščiti zunanjih ptic in strokovni vzgoji sobnih ptic. Mesečne sestanke bodo izkoristili za strokovno izobraževanje članstva ob raznih konkretnih problemih, pri čemer ne bodo odveč nasveti glede genetike, rdečih kanarčkov, vodenja linij itd. Poleg tega nameravajo pripraviti društvene razstave in tekmovanja ptic pa tudi sodelovati na raznih tekmovanjih, kot je državno, ki bo letos prve dni decembra v Novi Gorici. Če bo možnost, bi radi sodelovali tudi na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Člani društva ne bodo zanemarili tudi ureditve okolice in društvenega doma z inventarjem, iskanja pokroviteljev, sprotnega izobraževanja, strokovnih ekskurzij, ogledov večjih razstav in sodelovanja s sorodnimi društvi, kot sta beltinski Slavček in soboško društvo gojiteljev pasemskih malih živali.
MILAN JERŠE
ZLATOPOROČENCA KUSTEC IZ ČRENŠOVEC - Jožef Kustec se je rodil 1922. leta, žena Rozalija pa je štiri leta mlajša. Oba sta pridno delala na kmetiji, on pa je bil tudi več let zaposlen pri Elektru Ljutomer. V zakonu sta se jima rodila sin Jože in hčerka Rozina, imata pa tudi štiri vnuke. Zlatoporočni obred je opravil črenšovski kaplan Ivan Kranjc. -Fotografija: J. Ž.
ČRENŠOVCI - V Črenšo-vcih, Trnju, Srednji in Dolnji Bistrici, Veliki in Mali Polani ter Brezovici bo skrbelo za pokopališko dejavnost cvetličarstvo Ferenčak, na Gornji Bistrici po-grebništvo Senica iz Ižakovec, v Žižkih pa bo pokopališka dejavnost organizirana prek pogrebnega društva (ceh). (J. Ž.) .
GORNJA RADGONA - Ob cerkvi sv. Ruperta na graj-
skem hribu v Gornji Radgoni je bilo pokopališče že v devetem stoletju. Po letu 1545 pa so začeli pokopavati na mestu sedanje cerkve sv. Petra. Sedanje radgonsko pokopališče pa je staro natanko 200 let. Uredili so ga namreč leta 1797, povečali pa leta 1860 in 1904. Del pokopališča so obnovili v novejšem času. Novejša je tudi pokopališka vežica. (F. KI.)
VIDEM OB ŠČAVNICI -
Na gasilski konferenci, na katero bodo povabljeni predstavniki 32 gasilskih društev z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, bodo dokončno odločali o organiziranosti gasilstva na območju upravne enote Gornja Radgona. Prav gotovo se bodo tudi tam odločili, da bodo imeli povezovalno Gasilsko zvezo Gornja Radgona, o kateri so se sicer že izrekli na občnih zborih gasilskih društev. (F. KI.)
MALA NEDELJA - Refe rendum o uvedbi krajevnega samoprispevka je uspel, saj se je 59,81 odstotka glasovalcev odločilo za petletno podaljšanje. Krajani Male Nedelje, Drakovec, Bodisla-vec, Bučkovec in Kuršinec bodo denar porabili za modernizacijo krajevnih cest ter za obnovitev ulične razsvetljave v krajevnem središu - Mali Nedelji. Zaposleni bodo prispevali 3 odstotke od osebnega dohodka. (J. Ž.)
16	/eportaža vestnik, 24. apg- .v
20. avtomobilski salon v Ljubljani
"O	A
Citroen na pohodu
Avtomiliske tovarne: Alfa Romeo, Audi, BMW, Chrysler, Citroen, Daewoo, Ferrari, Fiat, Ford, Honda, Hyundai, Jeep, Kia, Lada, Lancia, Mazda, Mercedes-Benz, Mitsubishi, Nissan, Opel, Peugeot, Porsche, Proton, Renault, Rover, Seat, Ssangyong, Subaru, Suzuki, Škoda, Toyota, Venturi, Volkswagen in Volvo so na 20. avtomobilskem salonu v Ljubljani razstavile kar 230 modelov avtomobilov. Ko bi pa sodelovali še Puch, Murati in Saab, bi bilo seveda še nekaj ducatov več jeklenih konjičkov.
Glede na tolikšno navzočnost svetovne avtomobilske industrije na sejmu smemo sklepati, daje Slovenija, četudi majhna država, pomebno tržišče. Lani na primer je bilo v Sloveniji na novo registriranih (in kupljenih) več kot 60.000 osebnih motornih vozil,
9
Bojan Klančarje za leto 2010 predvidel takole (amfibijsko) vozilo: z njim se lahko pelješ po cesti, travnikih, po vodi..., spremeniš ga lahko tudi v dnevno sobo.
od tega največ Renaultovih (26,01 odstoka), potem Volkswa-gnovih (11,64 odstotka), Hyun-dayevih (7,30 odstoka), Fiatovih (6,57 odstotka), Oplovih (6,30 odstotka), Fordovih (5,97 odstotka), Škodinih (5,67 odstotka), Seatovih (3,36 odstotka),
Ladinih (3,21 odstotka), Peugeotovih (2,67 odstotka). Verjetno ste opazili, da med deseterico ni Citroena, dasiravno njegove modele sestavljamo pri nas, pač pa so ga uvrstili v rubriko »druge tovarne«, katerih delež je na slovenskem trgu 21,3- odstoten.
Kako pa letos? Slutiti je mogoče, da lanske rekordne prodaje ne bo mogoče ponoviti. V januarju je bilo v Sloveniji na novo registriranih 3.000 osebnih motornih vozil, v februarju 5.690, v marcu pa 6.512, kar je skupaj 15.202 motornih vozil (sicer četrtina lanske prodaja), vendar za 8 odstotkov manj od lani prodanih vozil v prvem četrtletju. Da je na vidiku slabša prodaja, je mogoče sklepati tudi zaradi manjše kupne moči prebivalstva, prenasičeno-sti avtomobilov (skoraj je ni domačije, kjer ne bi imeli že dveh: enega za svetek, drugega za petek!), na manjšo prodajo pa bo vplival tudi napovedani davek na avtomobile. Kupci pa utegnejo biti tudi preudarni: manj bo takih, ki bodo kupovali drag avto zaradi prestiža - ugleda, več, veliko več bo tistih, ki bodo želje uskladili z gmotnimi možnostmi.
Bo letos prodal kaj več avtov kot lani že omenjeni Citroen? Na 20. avtomobilskem salonu v Ljubljani je zakupil cel paviljon Jurček in razstavil
Kaj za vraga, pa je tole strašilo, slišim, da se sprašujete. To je umotvor Alana Hranitelja, i®61 obleka, sicer pa zaščitni znak letošnjega avtomobilskega salona v Ljubljani.
Ut Iti sa til ki l\
vej Ha živ
največ (14) svojih modelov. Svoje prodajne upe je stavil na paleto modelov berlingo, od katerih naj posebej omenim multispace, ki ponuja prostor za pet potnikov, a ima tudi veliko prilagodljivosti. Za model saxo pa ste že slišali. Letošnja prodajna uspešnica v Sloveniji pa utegne postati Ško-dina octavia. Okoli modelov, razstavljenih na sejmu, se je trlo radovednežev, dasiravno avta še ni mogoče kupiti. Sicer ne bo poceni, a bo v primerjavi z zahodnimi avtomobili zelo konkurenčna.
Bojim pa se, da si za zdaj nihče ne bo mogel kupiti 3.5OO-ku-bičnega avtomobila MM, ki sta ga izdelala oče in sin (Šinko-včeva iz Komende). Za zdaj gre za unikat, ki sta ga delala šest let,
porabila 20.000 delovnih ur, in, kot je povedal sin Milan, pazila, da se ne bi zgledovala po kakem drugem avtu. Res je njun »rumenec« nekaj posebnega in vreden občudovanja. Hiter pa je tudi: 280 kilometrov »šibne« na uro. Poganja ga BMW-ejev motor Alpina. Drugih podatkov o vozilu za zdaj ni, bodo pa kmalu, kajti testiral ga bo znani dirkač Brane Kuzmič.
Je Šinkovčev avto - avto prihodnosti? So avti prihodnosti drugi, na sejmu razstavljeni »futuristični« avti? Kdo bi vedel? Morda pa je to sensix? 30-letni Bojan Klančar, diplomirani industrijski oblikovalec, je dobil prvo nagrado v natečaju za Fordovo vozilo leta 2010. Nagrajenec je narisal/naslikal konceptno vozilo
prihodnosti, »name« J nam ali skupinam p LjiiM med svojim prostim a sprostitev v naravi. aei (tudi) za hitre eno^ ali počitnice ob * Združuje lastnosti U a prostornega vozil . Air čani vožnji lahko sp jetno dnevno biva
Njegova
le na cestne intrav ^ijsi1 ■ saj je že v zasnovi I.
Z njim je zato
celo ob družin5 .trjčn<’,’| I vodi.« Sensix je e .^dob110I in ko je odprto, J vajočemu lokvanj •	. j
Besedilo:	s
Fotografije: NATAb^J|
V prihodnost je »obrnjen« tudi Jeepov konceptni avto ecco, o katerem pa na sejmu ni bilo na voljo nobenih tehničnih informacij. Domišljaj si, človek!
Je to mercedes, opel, audi? Neee! Škodina octavia! Motorji na neosvinčeni bencin 1.595, 1598 in 1781 kubičnih centimetrov, štirivaljna dizelski in turbodizelski pa 1.896
Tam, kjer se oče in sin dobro razumeta, lahko izdelata celo avto. Šinkovčeva iz Komende sta naredila tegale in ga poimenovala Šinkovec MM. Na uro prevozi 280 kilometrov.
p K h Ih
Okusi so različni. Američani so razglasili Toyotin rav 4 za avto leta 1996. Pri nas sl tolarjev, v eni uri prevozi največ 170 kilometrov, ima 1.998-kubični motor ...
24. april 1997
nci v BiH
materi.
^ko Prepoznati Slovence v Sarajevu - V »Klubu Slovenaca« jih zagotovo ne boste našli, je Poimenovanje ki prinaša naokrog davkarijo - Kako boste prepoznali slovenska stanovanja
r« PVC-folijah, ki namesto stekla zastirajo pogled v nost«, če je že sedanjost oropana upanja na pom« . - j ki obstaja ^opomagaj015,000 Slovencem, ki živijo v BiH (dr	'kih poli-
»mo v glavah in projektih tujih politikov), delega J _ časopjSu, od Gabra, Školjča, Bavčarja ... in lepe zelje	,ačela izdajati
W leta 1993 v najdlje obleganem mestu v zgo	- njegove
Slovencev podpisane z imenom predsednika Kučana in nj
soproge?
Pomagajo« lahko z lepimi oosedami, kajti v državnem profitu za bosanske Slovence ni "Omenjeno nič več, kot za vse Neslovence, ki živijo po sve-'®-Ses25 markami, kolikor je Niposamezni Slovenec, slo-Nka država norčuje iz njihove "'»erialne bede? Kako naj pre-W,če je 60 odstotkov Sloven-
cev v BiH starejših od 60 let in je najvišja pokojnina 100 nemških mark, ob upoštevanju, da so cene tu in tam enake?
Jah, naša država je res v zadregi. S kom naj podpiše npr. meddržavni sporazum, ki bi zagotovil najnujnejše zdravstveno zavarovanje? S federacijo BiH, ki ne obstaja, saj seje njena skupščina
sestala samo enkrat in nikoli več. S federacijo, katere predsednik se ne more z »liljanom« na registrski tablici odpraviti npr. v Mostar? Naj jo podpiše z Republiko Srbsko ali s hrvaško muslimansko federacijo, katere razpad bi bil okronat) takoj, ko bi svoje pete umaknile »šeme«, kot nekateri jezno označujejo sforjevce, predvsem pa njihovo parodiranje po razkosani deželi? •
Naša država je pomagala predvsem tako, da je vsem tistim Slovencem, ki nimajo slovenskega državljanstva, otežila prihod v Slovenijo. Saj veste, vize. Kako, naj si nekdo kupi vizo, če še za
Aleksander Novak
v sta?' Pohajajo nove generacije, ‘"‘•'janskem pregovoru: .S| Jo od Svnii.ar od svojih prednikov, spo-ni stal v /Pnbov-« V tradicionalnih danajr| SVetu. Sred*^u sveta, tako kot stoji saj^	ki narekuJe ritem
njNk vid . med človekom in naravo °d nek/eznie-ino razpoložljivost S J k°t ne£daj ln za vselej danega. Na-V kijih nPen v'r surovin za izdelavo MS 4?'Pogrnik 111 potreb p° virih za-Sa °V"dg^ naravnih sistemov na *aK 8?spodarstvo začne ož j te.
Med
rt

kruh nima?
Leta 1992 je bila v Sarajevu ustanovljena Zveza Slovencev. Aleksander Novak, njen predsednik, ki je del svojega življenja preživel tudi kot učitelj v Ljutomeru, bo v zgodovini bolj kot po slogu, v katerem je prvi skakal v Planici v sezoni 1951/52, ostal znan po organiziranju pomoči Slovencem tako med obleganjem Sarajeva kot tudi po njem. Okrog 40-krat seje po predoru prebil iz Sarajeva in se odpravil na pot po pomoč. Ekipa Zveze Slovencev, v kateri so dejavni Metka Kraigher, Roman Bitenc in številni drugi, je ustanovila ambulanto za Slovence z lastno lekarno, ki je delovala s pomočjo Leka, pa zagotavlja osnovna zdravila, ki jih potre-- bujejo ljudje za življenje, kakršno koli to pač že je. Med projekti Zveze so tudi Novice, predvsem pa si prizadevajo, da bi zaživel »Fond solidarnosti«. Bojujejo se
tudi za stanovanjske pravice, ljudem dajejo pravno pomoč. Aleksander Novak pravi, da jim vedno uspe, saj imajo Slovenci kot četrti najmočnejši narod v BiH ugled. V Sarajevu jih j^med vojno umrlo 45, 18 jih je bilo ranjenih, kroničnih bolnikov je še vedno 224, 76 jih ne more s postelje. Nekateri so padli v boju, druge so pokončale granate, ostrostrelci ... Za vse te je prepozno. Toda kdaj se bo zganila slovenska država? Bo bosanskim Slovencem uspelo, da jih bodo uvrstili na dnevni red parlamenta? Bo pomagalo Novakovo romanje od Drnovška, Kučana, Dolanca, Marinca...? Ali pa bodo Novakove besede obveljale tudi v prihodnje: »Težko je biti danes, govorim izključno v socialnem in zdravstvenem smislu, Slovenec v BiH. Sramota
je, da Slovenija ne pomaga. Za 17.000 ljudi bi nam bili dovolj enoletni stroški (plača, pa sejnine ...) enega ali dveh slovenskih poslancev.«
Bodo Slovenci v BiH preživeli izključno s pomočjo donacij Leka, Petrola, Renaulta, Mercatorja ... ali s pomočjo zvezinega podjetja San-Emo? Se bo našel način, da dobijo v Sloveniji posojilo za popravo svojih razstreljenih domov? Bodo morali živeti od miloščine? Jih bo pri življenju obdržal klubski kotiček, ki ga bodo opremili s pomočjo Stola na Odobašinovi 2 ali kultura Cankarjevega društva ali slovenski Karitas s patrom Marijanom Šefom na čelu ali pa morda zavest, da se je v času Tita lepo živelo?
A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV
in podtalnice ter izsuševanje spodnjih tokov rek.
Človekov vpliv na Zemljo je postal škodljiv, ko je bil prekoračen prag trajnostnih donosov. Na svetu je dovolj naravnih virov, da zadostijo vsem potrebam, ne pa tudi vsemu pohlepu, kot ugotavlja Mahatma Gandhi.
Potrebe naše generacije presegajo trajnostni donos ekološkega bogastva Zemlje. Od sredine tega stoletja so države druga za drugo presegle mejo trajnostnega donosa naravnih sistemov. Skorajda ni države v razvoju, ki ne izgublja gozdov. Chateaubriand pove, da so gozdovi pred civilizacijo, puščave pridejo za njo.
Vsaka država, ki je pomembnejši pridelovalec hrane, izgublja prst zaradi
“^'.Pret
oS^pNe^ nazorno kažejo, daje kntalu nr ^0*?10 fie8ativne h ^io^lok n Ničev, ppPeljati do svetovne <ve in^ p0sle°'!a’ velikeanje 8ozdov- erozija tal, Sa ’C° *U n?°?nebM spremembe, NSlad;dV'8 temr,0^0^11 ter vročinske b e’ liževaratUf ter P°sledično ^^■tNsiNhirjni nJe ravni podtalnice, naJeiralStljriskih ‘n živalskih leti), ie°°Šk' infrastrukturi.
k syetovno prebivalstvo «। 0	Je več kot prej v dva-
\ N J Nrasn° se zaradierozije Pomanjkanje Solzil iP°Skuša nadomestiti z ®neza SaLPesticidov ter z na-0 onesnaževanje prsti
erozije vetra in vode. V vseh afriških 'državah so zaradi preveč intenzivne paše degradirane pašne površine. Po vsej Evropi pa so gozdovi ogroženi zaradi onesnaženosti zraka in kislega dežja. V najpomembnejših-oceanskih loviščih upada ulov rib in se zaradi tega kot tudi zaradi porasta svetovnega prebivalstva (vsako leto je 90 milijonov novih prebivalcev) predvideva stalna rast cen morske hrane.
Splošno znano je, da črpamo prevelike količine vode, saj poraba vode v večini sveta presega trajnostni donos podtalnice. Zato se raven podtalnice znižuje, kar merijo v centimetrih, v skrajnih primerih pa tudi v metrih na leto.
Tudi rečno vodo pretirano izkoriščamo. Nekatere reke presahnejo, še preden dosežejo morje. Potrebe po lesu za kurjavo, gradbenem lesu in papirju so v mnogih državah presegle trajnostne donose gozdov.
Splošno krčenje gozdov v jugovzhodni Aziji, ki je posledica potreb po gradbenem lesu v Evropi in severovzhodni Aziji, se sedaj širi tudi v Afriko in Ama-zonijo. Vsako leto višje koncentracije ogljikovega dioksida kot posledica povečane porabe fosilnih goriv imajo za posledico dviganje povprečne temperature in s tem spremembe podnebja na Zemlji.
Prekoračitev trajnostnih pragov pogosto povzroči verigo dogodkov, ki vplivajo na smer in hitrost zgodovinskega razvoja. Pomena teh prekoračitev, in pomena letnega prirastka, ki znaša leto za letom 90 milijonov prebivalcev, nismo sposobni dojeti vse dotlej, dokler se ne srečamo s pomanjkanjem hrane, pitne vode in lesa za kurjavo.
Gospodarstvo, ki bo okoljsko trajnostno, bo ustrezalo našim potrebam, obenem pa ne bo uničilo možnosti za prihodnje generacije. V trajnostnem
gospodarstvu je število rojstev in smrti prebivalstva v ravnotežju, erozija tal ne presega naravne zmožnosti nastajanja nove prsti, sekanje dreves ne presega možnosti za zasaditev novih, ulov rib ni večji od trajnostnega donosa lovišč, živina na paši ne presega nosilnih sposobnosti pašnikov, črpanje vode pa je v skladu z naravno bogatitvijo podtalnice. To je gospodarstvo, v katerem so emisije ogljika in njegova vezava ponovno uravnoteženi, število rastlinskih in živalskih vrst, ki izginjajo, pa ne presega možnosti razvoja novih vrst.
Razumniki, ki proučujejo svetovne razvojne možnosti, menijo, da se še lahko izognemo katastrofi, ampak samo pod pogojem, da se bomo v prihodnosti zavedali smeri razvoja zgodovine.
Dr. med.SMILJANA ALADIČ, spec, higiene foto.: N. JUHNOV
18
vestnik, 24. apnČ^
ve
»Stati in obstati«
Na fotografiji je edina ponižna poza novega ljubljanskega nadškofa, ki ga bolj kot kateheza in evharistija zanima politična umestitev Cerkve v slovenskem prostoru. Da bi dokazal naklonjenost slovenskemu predsedniku, si je izbral luteransko Trubarjevo geslo »stati in obstati«. Če ste pomislili, da gre za dejanje sprave med papinci in trdimi, se motite. Rodetova poteza je samo politična gesta, kot so črni špijoni izvedeli, naj bi veljala predvsem pomirjanju luteranske javnosti, ki bo v prihodnjih letih v svoji srenji lahko začutila delovanje nove škofije. (Otresimo se verskih nadlog news.)
foto: N. J.
sejmu..
Miha: Ludvik, potrebuješ gradbeni material za mestno hišo? Sem slišal, da je že odpadel del fasade.
Ludvik: Kje pa. To so videli samo pisuni.
(Vsi drugi smo slepi news.) foto: J. Z.
Ljutomerski Ludvik je gostil Senjura. Da bi vse ostalo v krogu občinske faimilije, so ga pogostili v "Prelogovi" oštariji. Postregli naj bi mu z originalno prleško hrano. Zagotovo niso pozabili postreči z Ludvikovim sirom.
Dolge izkusile
Komisijo za nadzor nad delovanjem varnostnih in obveščevalnih služb naj bi v parlamentu vodila Polonca Dobrajc. (Zaradi dolgoletnih izkušenj s kontrolo nad Padalcem ji lahko povsem zaupamo
foto: N. J.
news.)
Tajna misija na gornjeradgonskem
Kratka vest
W ,S < ? tl
Zmaga vladajočih
S
»Teža« eldeesovskega kandidata in zmagovalca na lokalnih volitvah za soboškega župana je vprašljiva, saj je v svoj volilni štab moral pritegniti Thalerja, Dragonjo, Ropa, Gabra, Gantarja in za krono še Drnovška. Murine delavke upajo, da se jim bodo vedno lepo oblečeni možje oddolžili. Oddahnili so si tudi murskovalovci. (Ne bo jim treba zamenjati barv news.)
■
Islam je Islam ■ ■■ali| Vestnik
bo Pen 4
Ibčnno
d leta I
CH8wCE

Vestnikov! novinarji bi raje kot v Istanbul odromali na rajevo. Tam bi jim namreč bila zagotovljena radenska in (Radi bi doživeli lokalno obarvanost in aktualnost nev/sJ
Vračanje cerkvene posesti po ljutomersko^
Razlagalci ljutomerske srenje so končno ugo^1 ljutomerska upravna enota tako počasi vrača odvze no ozemlje. Domnevajo, da gre za dogovor z lju ^ap|ji<? župnikom, ki brez lastnih goric producira žlahtno .|M božjega pastirja« ter jo skladišči v lastni kletiin (Brez oznake ponižnega pridelovalca vina, bi alkoholne stopnje ali šenkanemu konju se n zobe news.)


^b s ^tt % N
"ie
ljutomersko 'jeruzalemski vinorodni okoliš žlahtni dar ljutomerskih goric
v letu gospodovem
1996

Mmlepši moški
Katera si ne želi takšnega stasa?
Ce je verjeti znanstvenikom, bo v dveh letih prišlo na tržišče cepivo, ki bo onemogočilo nastajanje Špeha. Znanstveniki so namreč odkrili virus, ki naj bi bil odgovoren za prekomerno nastajanje maščobnih oblog, seveda ob »normalnem« prehranjevanju. Obljube tudi tokrat prihajajo iz Amerike. Počakajmo.
24. april 1997
Predstavnik lokalnih oblasti v Honurasu Cortes Eloy Page je prepovedal, da bi ženske med velikonočnimi prazniki na plažah nosile »nevarne« kopalke tanga, saj naj bi s tem »podžigale strasti moških«. Ženskam, ki prepovedi ne bi upoštevale, je Page zagrozil s kaznijo, vendar ni povedal, kaj jih čaka. »Ženske ne bi smele nositi bikinijev te vrste, ker se moškim ob njih razvnamejo strasti, še posebno, če so pred tem kaj popili. ..«, je Page utemeljil svojo odločitev.
78-letni Japonec Jasabu-ro Hačitani seje po 51 letih ponovno vrnil v domovino in se po mnogih letih ločenega življenja srečal s svojo 80-letno ženo Hisa-ko. Nesrečnik je bil leta 1946 aretiran v Severni Koreji. Obtožili so ga vohunstva in ga odvedli v zapor v nekdanji Sovjetski zvezi. Čeprav so ga leta 1953 izpustili, se ni smel vrniti v domovino. V novi domovini se je znova poročil, vendar je bila želja po vrnitvi kljub večletni odsotnosti prevelika.
Rezija Arniča je začela prodajati najlepše, najatraktivnejše mladce, seveda vse »singles«. Pustite se zapeljati za nekaj sto. tolarjev in si vsak mesec odpočijte.na njih telo in duha.
TEHTNICA
Ona: Nenadoma se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti lahko popolnoma podre sicer ugodno in obetavno razmerje.
On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari poslabšajo.
ŠKORPIJON
Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde..Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, povezano s poslovnim življenjem. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ...
STRELEC
Ona: Končno ti je-uspelo; začela si se zavedati same sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ti lahko le koristi, saj še ti obeta precejšnje napredovanje tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju. On: Ko bošopazil prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno, ali pa tudi ne, vendar se boš moral takrat potruditi predvsem ti. Najbolje bo, da se prenehaš slepiti in končno pogledaš resnici v oči.
KOZOROG
Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil,celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti!
On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z Osamljenostjo. Namesto da se smiliš sam sebi, se raje odpravi v veselo družbo in ... Nekdo že precej, časa čaka na priložnost, da se ti približa.
VODNAR
Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu.
On: Poskusil se boš približati njej, do katere ti je sicer precej, vendar se ti je do sedaj zdelo, da nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad 'rezultatom’ boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji.
RIBI
Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato 'ledeno goro'. In to ti bo mar-sikateta prijateljica zavidala, zato tega nikar ne obešaj na veliki zvon.
On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi.
Nič zgoraj brez
OVEN
Ona: Tisto, kar se ti plete v glavi, bi bilo sicer idealno, a le, če se bo strinjal tudi partner. To pa bo v tem trenutku težje. Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti prav rad ustregel.
On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna.
BIK
Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar le zato, ker so njeni interesi enaki tvojim.
On: Čeprav ti gre vtem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne uspela pokvariti! Toda predvsem brez kakršne koli panike.
DVOJČKA
Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem.
On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj tl ne bo nerodno priznati, saj si bosta zaradi spodrsljaja še. bližja. Ne pozabi na pomemben sestanek!
RAK
Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na nepredvidene težave in jih uspešno rešila, tako da ti bo pot do cilja na široko odprta.
On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, ampak sprejmi ponujeno pomoč, še posebno, če je oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Prihajajo prav zanimivi časi, tako poslovno kot tudi popolnoma zasebno.
LEV
Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali je bila le še ena od tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno.
On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev.
DEVICA
Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, predvsem v ljubezni, izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš presneto lepe možnosti za uspeh.
On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, da bi se zate vse končalo kolikor toliko dobro. Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Vprašanje pa je, ali ti bo tisto drugo všeč.
d|eton ..	* “
državi New Jer-jutranjih urah pride a	Na nCJ Se je 'n s' sposodil avtobus
nk^l nk^usnih dorT1ov je nesebično ustavil '^eklo0^110 ceno^03^31^’ pobral potnike in jim ce avtobu<, ozovnice. Vse bi se morda še ^iennt°poiasni| h, ne bl ustavili policisti. Voznik ^^ 6bo^l sa±aVtobusa ni nameraval ukrasti, samo prevoz.
^Cmetijski nasveti
vestnik, 24. april
ve;
Nakup semenske koruze
V Sloveniji pridelujemo koruzo na približno 100.000 ha, od tega v Pomurju na 22.000 ha. Na 15.000 ha pridelujemo koruzo za zrno in na 7.000 ha za silažo (siliramo celo zeleno rastlino). Povprečni pridelki zrnja so nekaj več kot 5.000 kg/ha in silaže 35 t/ha. S tem genetski potencial koruzne rastline ni izkoriščen, za kar so dokaz ekološki preskusi in makropreskusi.
Pridelovanje koruze se začne z jesenskim oranjem, z nakupom mineralnih gnojil, s planom setve in s kolobarjenjem (pravilnim), z nakupom primernega semena, z gnojilnim načrtom in nastavitvijo sejalnice.
Izbira hibrida
Zelo pomembna je izbira hibrida, ki ga lahko poznamo iz literature, strokovnega nasveta in iz lastnih izkušenj. Ko izbiramo hibrid, moramo vedeti, za kaj ga bomo uporabljali. Isti hibrid ni primeren za krmljenje prašičev in za pridelovanje silaže. Če o pravilnosti izbire niste povsem prepričani, se raje posvetujte s strokovnjakom in naj vam le-ta pomaga pri odločitvi. Pomembno je tudi, na kakšno zemljišče boste posejali željeni hibrid.
Pri nakupu moramo biti pozorni poleg vrste hibrida še na:
1.	Hladni test: Dogovorjeno je, da naj bi bil na vsaki deklaraciji pri vsakem hibridu narejen hladni test. Če tega ni, hibrida raje ne kupujte. Hladni test naj bo najmanj 88-odstoten. Ta test nam pove, koliko odstotkov semena kali pri slabših razmerah v tleh, to je pri nižjih temperaturah, ko je v tleh vlaga, na-kakšnem tipu tal itn.
2.	Kalivost: Ne sme biti manjša od 90 odstotkov, je pa boljša čim večja kalivost in čim večja energija kalivosti.
3.	Kalibraža: Kupujte samo kalibrirano seme približno enake velikosti in oblike, kije nekoliko dražje, je pa nujno za enakomerno setev in enakomeren sklop.
4.	Količina semena: Da posejemo 1 hektar s koruznim semenom, ga potrebujemo 15-35 kg. Na količino vplivajo:
- zrelostni razred - ranejši je hibrid, večja naj bo gostota,
- talne razmere - če imamo tla z ugodno talno vlago in primerno intenzivnost pridelovanja, priporočamo za razred 100 sklop 95-110.000 rastlin/ha, za razred 200 90-105.000 rastlin/ha, za razred 300 85-95.000 rastlin/ha in za razred 400 75- 85.000 rastlin/ha. Če so talne razmere slabše, se priporoča za 15 odstotkov manjši sklop, - hibrid - različni hibridi različno prenašajo gostoto in je to teba pri nabavi semena upoštevati.
- absolutna teža semena - to je teža 1.000 zrn, ki je običajno od 150 do 350 g.
- poljski faktor - tu moramo računati, da približno 8-10 odstotkov semena propade zaradi slabih razmer na njivi po setvi, lahko pa celo več.
- semenska enota - na našem trgu se pojavljajo pakiranja semenske koruze v glavnem po semenskih enotah:
25.000 zrn, 50.000 zrn in 80.000 zrn v vreči.
Da posejemo 1 ha, običajno porabimo 100.000 zrn semena, to je 4 vreče s po 25.000 zrni ali dve vreči s po 50.000 zrni.
Med najbolj konkurenčne enoletne plevele štejemo: belo me-tliko, srhkodlakavi ščir, dresni, plezajočo lakoto in navadno ko-strebo. Med večletnimi pa se bojimo njivskega slaka, njivskega osata in plazeče se pirnice.
Na naših krompiriščih pa se radi pojavljajo krvavo rdeča sra-konja, latovke, muhviči, loboda, navadni plešec, drobnocevetni rogovilček, škrlatnordeča mrtva kopriva, škrbinke, navadna zvezdica in jetičniki.
Mehansko zatiranje plevelov
Tehnologija preprečevanja za-pleveljenosti običajno združuje mehansko zatiranje in kemične ukrepe (uporaba herbicidov). Katere ukrepe uporabimo, je odvisno od teksture zemljišča, vremenskih razmer in namena pridelave krompirja.
Pri mehanskem zatiranju je potrebno opraviti več delovnih operacij kot ob uporabi herbici-
Izračun količine
semena/ha ali števila semena/ha
Količina kg/ha = abs- teža (g) x št. rastlin/m2 x 100 x poljski faktor % kalivosti x % čistote
Število semen/ha = 10-000 x priporočeno št. rastlin/ha x polj faktor % kalivosti x % čistote
V obeh primerih - če imamo deklariran % cold test - ga upoštevamo namesto odstotka kalivosti. METKA BARBARIČ, dipl. ing. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje
Pridelovanje lucerne je zahtevno
Lucerna spada med kraljice krmnih rastlin in je bogata s hranilnimi snovmi, in sicer ima beljakovine, vitamine in rudnine. Je precej zahtevna za tla. Najboljše pridelovalne rezultate bomo dosegli na tleh z urejenim vodno-zračnim režimom in s slabo kislo do slabo bazično reakcijo. To pomeni, da ji najbolj prijajo globoka, peščeno glinasta in glinasto peščena tla, ki so dobro založena z osnovnimi hranili, kot so fosfor, kalij, kalcij, in nekaterimi mikroelementi (molibden, bor itd.). Izkušnje kažejo, da lucerna zelo slabo raste na slabo prepustnih tleh s kislo reakcijo. Najbolj ji škodita visoka podtalnica in stoječa meteorna voda. Znano je, da je sprejem nekaterih mikroelementov v koreninski sistem intenzivnejši pri nižji reakciji tal. Dejstvo je, da so le-ti tudi pomembni v prehrani lucerne, vendar v nižjih odmerkih. Večji sprejem mikroelementov, kot jih lucerna potrebuje, pa negativno vpliva na razvoj rastline. Posledice »zastrupitve« se kažejo v rumenenju listov ter v manjši intenzivnosti priraščanja. Nemalokrat se zgodi, da posevek lucerne prerasejo enoletni ozkolistni pleveli in ga zadušijo.
Priporočam vam, predno se odločite za setev lucerne, da analizirate zemljo in da ugotovite vsebnost osnovnih hranil in pH-tal. Kemična analiza zemlje bi nam morala biti osnova za pripravo gnojilnega načrta ter izbiro apnenih gnojil, kajti čim težja so tla, več apna oz. kalcija potrebujejo.
Poskusi so pokazali, da je tudi lucerno mogoče pridelovati na do zdaj nekoliko manj primernih talnih tipih, če uredimo v tleh vodno-zračni režim s podrahljavanjem in tla nekoliko izdatneje pognojimo z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem. Uspeh pridelovanja bo predvsem odvisen od pravilne agrotehnike in priprave zemlje za setev.
Najboljši predposevek za lucerno in vse detelje so okopavine, zaradi katerih ostane njiva nezaplevelje^a, v dobri godnbsti in je mogoča pravočasna priprava zemlje za setev. Zelo dobro
uspeva za koruzo, peso in krompirjem ter žiti. Sama sebe ne prenaša, zato si sledi v kolobarju po 4 do 5 letih.
Lucerna ima velike potrebe po hranilnih snoveh, ki jih potrosimo v obliki mineralnih in organskih gnojil. Za dober pridelek suhe snovi je potrebno pred osnovno pripravo zemljišča za setev potrositi 140 do 160 kg fosforja in 120 do 140 kg kalija. Strokovnjaki ugotavljajo, da mlade lucemine rastline v letu setve ne potrebujejo veliko kalija, potrebe pa so večje s starostjo posevka. Ob setvi lucerne z gnojenjem z dušikom ne smemo pretiravati: 40 do 50 kg dušika ob setvi je dovolj za začetni razvoj mlade rastline. Če količino dušika povečamo, se na koreninskem sistemu ne bodo tvorile kvržice, v katerih živijo mikroorganizmi. Z njihovo pomočjo namreč lucerna bogati tla z dušikom iz zraka.
Ob ugodnih rastnih razmerah in ob gnojenju z dušikom ni potrebno gnojiti s hlevskim gnojem. Če imamo tega v izobilju oz. če sejemo lucerno na manj primernih tleh, bomo ob osnovnem gnojenju zemljo pognojili s preperelim gnojem, in sicer v količini 30 do 40 t/ha.
Kdaj je najprimernejši čas za setev? Mnenja so deljena. Odvisen je od specifičnih podnebnih in rastnih razmer območja. Ob spomladanski setvi jo moramo posejati najkasneje do konca aprila, v pozno poletni setvi pa do konca avgusta. Pri spomladanski setvi moramo računati tudi na nekoliko večjo možnost zapleveljenosti.
Na hektar sejemo 20 do 30 kg semena. Manjšo količino bomo sejali na tleh z ugodnimi ra-stpimi razmerami, večjo pa na manj ugodnih tleh. Setev opravimo z žitno sejalnico.
Izbira sorte je izrednega pomena za uspeh pridelovanja lucerne. Sejali bomo priporočene sorte, ki so dale v uradnih preizkušnjah najboljše pridelovalne rezultate, in sicer elgo, mirno, orco, osiješko 66 itd.
Kmetijska svetovalna služba mag. STANE KAPUN, dipl. ing. agr.
Zatiranje plevelov v krompir)
»Krompir je okopavina, precej konkurenčna plevelu. Včasih lahko z večkratnim okopavanjem njivo« dobro očistimo. Ko pa so razmere za rast ugodne, postane zemljišče zapleveljeno in povzroči izgube pri količini in kakovosti pridelka. Pleveli vam otežujejo izkop (veliki oleseneli nadzemni deli, obilica podzemne mase), vplivajo na manjšo velikost gomoljev in so vmesni gostitelji škodljivcev in bolezni krompirja.«
dov. Najpomembnejši ukrepi so: - kultiviranje setvišča pred saditvijo (odstranimo konkurenčne plevele, ki so prvi kalili)
- osipavanje s poznejšim nižanjem grebenov (kaleče plevele prekrijemo - spravimo jih pod površino, kjer se posušijo)
- z okopalniki po vzniku krompirja (zatremo enoletne in večletne plevele)
- uporaba osipalnikov za dokončno oblikovanje grebenov tik pred sklepanjem vrst (zatremo enoletne plevele in zaviramo rast večletnih plevelov)
Kemično zatiranje plevelov
Dandanes pridelovalci krompirja največ uporabljajo kombinacijo mehanskega in tehničnega zatiranja plevelov.
V preglednici 1 so prikazani herbicidi, ki jih lahko uporabljamo v krompiriščih.
Za zatiranje plevela po setvi in pred vznikom krompirja imamo
Preglednica 1:
HERBICIDI V KROMPIRJU GLEDE ČASA UPORABE (dovoljeni za uporabo v krompirju v Sloveniji)
PRIPRAVEK
ZATIRANJE PLEVELA
ODMEREk kg/ha, 1/ha
ČAS UPORABE
KARENCA št. dni
GESAGARD 50 WP	enoletni širokolistni	1,5-3	pred vznikom	70
PATORAN 50 WP		2.5	pred vznikom	63
PROHELAN-T enoletni širokolistni + nekateri travni		1,5-3	pred vznikom krompirja	70
PROMEPIN KS-50	enoletni širokolistni	1,5-3	pred vznikom	70
PROMEPIN 500 tek.		1,5-3	pred vznikom	70
RACER 25-EC	enoletni širokolistni + nekateri travni		1-4	pred vznikom krompirja	63
STOMP 330 E	enoletni travni + nekateri širokolistni		4-6	pred vznikom krompirja	42
SENCOR	••	0,5-1	pred ali po vzniku	42
AGIL 100 EC	enoletni in večletni travni	0,8-1	po vzniku	28
BASAGRAN	enoletni in večletni širokolistni	2-3	po vzniku - 15 cm	42
BASAGRAN FORTE	širokolistni	1,5-2	po vzniku - 15 cm	42
BASAGRAN 600		1,5-2	po vzniku -15 cm	42
FOCUS	enoletni in večletni travni	0,5-2	po vzniku	70
FOCUS ULTRA	«	1-4	po vzniku	70
FUSILADE SUPER	II	1-4	po vzniku	70
GRASIDIM	It	1-4	po vzniku	70
TARGA-SUPER	It	0,5-3	po vzniku	77
BASTA- 15	uničevanje krompirjevke	2,5	ob koncu rasti	14
REGLONE	il	4-6	ob koncu rasti	14
REGLONE 14	II	4-6	ob koncu rasti	14
Pleveli ovirajo rast krompirja.
Are
krompirja in poškodb J lem krompirju. J
Pri talnih herbicid® J upoštevati tudi vsebna'J ske snovi v tleh.	. J
V drugo skupino^1. J ^a. ki jih lahko uporni vzniku krompirja. J bljamo do 15 cm vi^ I
Ker se pri ao^-krompirja rada P°^J nost za sencor, M"’ fJ da ga uporabite P^J krompirja ali pa0’^ m
vznikom
ha po vzniku-600 lahko tu<
mer dosežete prek lista in de v poštev Pr I
na voljo pripravke, za katere velja, da je njihova učinkovitost odvisna od dejavnikov:
- zadostna vlaga v tleh
- primerna tekstura tal
- kakovostna predsetvena obdelava
- čas uporabe (ko se grebeni dobro sesedejo)
- upoštevanje lastnosti sredstev
- primerna tehnologija
Pri teh sredstvih priporočamo.
da jih uporabite čim pozneje po saditvi, ko je večina plevelov že vzkalila.
Le sredstvi RACER in STO-MP moramo uporabiti čimprej po saditvi, ko se grebeni sesedejo (drugače lahko povzroči fitotok-sičnost).
Na tak način herbicidu podaljšamo delovanje in izkoristimo njegovo delovanje prek listov.
Posledice so poznejši vznik
de v posrc v r- j. vzniku pleve anOvzr°c
Če pavarnP® ozkolistniP^fužj"’ rabo focusa “	.
per, agila 1°®'Z Za enoletne ta a K manjše odm^ - / vjishek.^^ f J čje odmerke- eo , i
Vedno Pa;M boste Posegv;h, pteV >. tskih pripri oSvettfl' no floro in se P°
vnjakom-
A J1
*
inž. agr.,	j
Kmetijski program r Občini Turnišče
Vlagatelji bi bili, c«
Občina Turnišče je izrazito kmetijsko območje, žal pa se stanje v tej gospodarski panogi v zadnjih letih slabša. Krizo je mogoče vsaj deloma blažiti tudi z nekaterimi lastnimi ukrepi - s sredstvi iz občinskega proračuna za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane.
Odbor za gospodarstvo, ki ga vodi Franc Režonja, je podal predlog, daje potrebno nameniti za kmetijski program v letošnjem proračunu 6.847.000 tolarjev. Največja zneska je odbor predlagal za regresiranje apnjenja tal (2,4 milijona SIT) in benifici-ranje obrestnih mer (2.336.000 SIT), regresirati pa bi morali tudi nakup semena travno-deteljne mešanice, testiranje škropilnic ter stroške za analizo tal in krme, poleg tega pa še sofmacirati programe izobraževanja kmetov in demonstracijske poskuse v kmetijstvu. Sredstva tega programa morajo biti strogo namenska, v nasprotnem primeru bodo terjali vrnitev z zamudnimi (kazenskimi) obrestmi.
benificiranje
ni do 6 o^^h stne mere; <^ 4
manjše P'
mlekarske J A J
še obrale ij^vAinž mesnih i^6 ce za zrnje’fljse(’y rastline,	'le,
vo, dodelaj A K
p01» snic ter n^i v°dnj°.^no4^ natiVn‘hU0 lepo, * prav bi dovolj, Ijeno, d^dO pridelke in to sevea kom.
Čeprav so se zdele občinskim svetnikom nekatere postavke nerealne (za mastistis samo 400.000 tolarjev, čeprav je bilo potrebno že za prve tri mesece letos odšteti 236.000 SIT), so predlog odbora sprejeli, s tem da so v program uvrstili tudi regresiranje semenske koruze (30 tolarjev po semenski enoti) v skupnem znesku 800.000 SIT, za toliko pa so zmanjšali vsoto (2.336.000), kije namenjena za benificiranje obrestnih mer. Lani so namreč v ta namen »potrošili« samo okrog 900.000 tolarjev. Z rebalansom proračuna pa bodo morda zagotovili tudi določena sredstva za regresiranje semenske pšenice.
In za katera posojila bo Občina Turnišče razpisala natečaj za
S
24. april 1997
asveti
POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO
PRAVILNE SKRIVNOSTI (9)
kralj si je za mrzlimi grajskimi zidovi prehladil mehur - Lekarnarju, mu ozdravil prehlad, je obljubil za ženo svojo hčer
Gornikovi listi
Kvašena jabolčna pogača z orehi
j PM lekarnar mu je prinesel , Sorrakov list, a droga ni delova-l ker je bil kraljev seč kisel.
I Drugi lekarnar je pomanjklji-Modpravil z jedilno sodo, v stalnem seču je droga postala učinkovita in kralj je ozdravel.
I Uspešen lekarnar bi se po-ybS s kraljevo hčerjo in nasledil iMestvo, če se ne bi priglasil lekarnar, rekoč: »Prehlad Iple šam odpravil, saj so encimi r®nihklic v alkalnem okolju na-r® drogo zdravilno.« * Kralj ni hotel ostati brez na-l^nika, zato je dal svojo luv'la *eno najbistrejšemu V^karnarju.
t Uroga: Gornik, vednozeleni M^staphvlos uva-ursi (L.) «eng).
| Uporabni del: List.
V.prehrani: Ne dodaja tw'^na Pripisujejo M&^raVilne lastnosti: diure-lu^^^^evalne za nasta-B h izločanje vode, uroanti-E ’ tazkuževalne za seči-a®thngentne, omejevalne
za bolezenske procese, kot so vnetje, okužba in krvavitev. V ljudskem zdravilstvu se rabi proti vnetju mehurja in sečevoda, motnjam v sečenju, vnetju ledvičnega ustja, ledvičnim kamnom ter še posebno hudem katarju mehurja s težavnim sedenjem in zelo pekočim sečem.
Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen.kot poparek iz poldrugega do štirih gramov droge trikrat na dan.
Novejša dognanja: Raziskave na živalih so pokazale, da deluje proti različnim bakterijam, kužnim za sečila. Glavna proti-bakterijska učinkovina je arbutin, v resnici pa je učinkovit hidrokinon, ki iz njega nastane v alkalnem okolju tudi pod vplivom encimov iz kužnih bakterij, tiste z več razgrajevalnih encimov so namreč za arbutin občutljivejše. Droga deluje protivnetno. Ne vpliva na mišično napetost maternice.
Zdravilno učinkovitost so potrdile tudi raziskave pri ljudeh, s čajno mešanico gornika, mete
in hmelja so s 70-odstotnim uspehom zdravili oteženo, boleče in nehoteno sečenje 915 bolnikov. Antiseptične in diuretične lastnosti ima predvsem arbutin, ima pa tudi adstringentne. Po zaužitju pride praktično nespremenjen v prebavila, nato v kri, pri izločanju skozi ledvice pa se spremeni v hidrokinon, ki kot antiseptik in adstringent zdravi obolelo sluznico sečil, kot diuretik pa odplavlja kužne bakterije. Arbutin je učinkovitejši v drogi kot sam zase, slednja namreč vsebuje galno kislino, ki že v prebavilih preprečuje njegovo razgradnjo.
Stranski učinki in strupenost: Stranski učinki niso znani. Strupen je hidrokinon v večjih odmerkih. Zaradi visoke vsebnosti čreslovin bi lahko dolgotrajna raba droge povzročila jetrno oslabitev.
Prepovedi in opozorila: Učinkovit je le v alkalnem seču, zato naj bolniki med zdravljenjem ne uživajo kislih živil, na primer kislega sadja, sadnih so-
d.d MURSKA SOBOTA
Urološki
caj
kopel
cajQa\n' deli ra<mnStVeniki so dokazali, da Pihalni6'0 skozi kož^ kopanjem pron'-e °r9ane 20 ter z inhalacijo skozi
Pa Prihi^8^67 Potrebno kopalni-
'n še^e n=?SaC0 In k°Palni Plašč. k?Pe|^e’ *° ie prei2k°-napolnite kad z vodo' W Pustite r^- Usen ^Ponski način. V ^io počfaS'in tako tud' vstanite iz 4 35 'n 3RUre’ Realna!'Pnvaia na spremembo Ifl® Hlihi.i . Stnriu. ■	^HlDRratl ira	izz» mori
1
«1
- - oa	7-™na temperatura vode je med
Plniamj’ v njej bodite največ 30 bost? Po ^oči kopeli oprhate z mrzlo 7° rnost nrP?Spe®''' krvni obtok in povečali ' 65arnQ č P^^adu. Hladni prhi se odre-6 9reste takoj nato spat.
---------------
Za kopel lahko uporabimo naslednje zeli: Rožmarin: pospešuje prekrvavitev, poživlja; 50 gramov rožmarinovih listov prekuhamo v litru vode, počakamo 30 minut in jih nato dodamo vodi za kopel.
Evkaliptus: očisti dihalne poti in preprečuje krče; pest listja prekuhamo v litru vode, pustimo stati 10 minut in nato precedimo.
Melisa: pomirja in sprošča, zato-si jo privoščite predvsem pred spanjem; skuhajte čaj iz ene pesti listja in pustite stati 20 minut.
Sivka: pomirja in uravnoteži krvni obtok, pomaga, da po napornem dnevu spet najdete harmonijo in notranji mir; za kopel je dovolj pol pesti sivkinih cvetov, ki jih polijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut.
V kopeli globoko dihajte. Koncentrirajte se samo na dihanje.
Pri vdihu nalahno dvignite trebuh, pri izdihu ga zravnajte.
MIHAELA LOVRENČIČ
kov in kislega zelja. Če se seč obarva zeleno-rjavo, ni vzroka za preplah, takšno barvo mu daje hidrokinon, ki pa lahko na zraku še oksidira in potemni. Treba se je izogibati čezmerni in dolgotrajni rabi zaradi visoke vsebnosti čreslovin in možne strupenosti hidrokinona. Vsebnost čreslovin v čajnem napitku bo še večja, če ga bomo pomotoma pripravili kot prevretek. Bolniki, ki jim bolezenski znaki ostanejo nespremenjeni več kot dva dni in se jim stanje ne izboljša v petih dneh po rednem pitju, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. Zaradi mogoče strupenosti hidrokinona ga med dojenjem in nosečnostjo odsvetujemo.
Lekarniško mnenje: Glavna sestavina čaja so kemično znani hidrokinonski derivati, najpomembnejši med njimi je arbutin. Farmakološke raziskave upravičujejo rabo za zdravljenje kužnih vnetij sečil, čeprav bi moralo resnično veljavo zdravila potrditi več kliničnih izsledkov. Poročajo sicer o strupenosti hidrokinona v večjih odmerkih, a predpisani zdravilni odmerki gornikovega pripravka ne predstavljajo pomembnega tveganja za človekovo zdravje. Za zagotovitev alkalnega seča priporočamo pitje ohlajenega čajnega napitka, ki mu dodamo noževo konico (četrt žličke) jedilne sode.
Sklep: Imamo le toliko sovražnikov in prijateljev, kolikor si jih naredimo.
JANEZ ŠPRINGER, mag. farm.
Gospodinje, ki poznajo osnovna pravila priprave kvašenega testa in le-ta tudi upoštevajo, ugotavljajo, da ga ni tako težko pripravljati. Dobra stran testa je v tem, da ga je mogoče kombinirati z različnim sadjem, svežim in suhim, ter z različnimi nadevi. Taka peciva so rahla, osvežujoča, z značilnim okusom in količinsko tudi izdatna.
Za izvrstno jabolčno pogačo z orehi (velik pekač) potrebujemo:
Testo: 50 dag moke, 3 dag kvasa, 1 žlico sladkorja, 1 jajce, 8 dag margarine ali belega olja, sol in približno 2,5 del mleka.
Nadev: 12 srednje debelih olupljenih kislih jabolk (grobo naribanih ali tanko nalistanih), 15 dag mletih orehov, 4 žlice sladkorja, 1 žlico ruma in 2 del kisle smetane.
Iz vzhajanega kvasa in sestavin za testo zamesimo mehkejše, a dobro obdelano testo. Pokrito pustimo, da dobro vzhaja in naraste na dvojno količino. Pekač dobro pomažemo in vanj razgrnemo ter rahlo potlačimo vzhajano testo. Pokrito pustimo vzhajati 10-15 minut. Nato po testu razgrnemo za prst debelo naribana jabolka. Orehe zmešamo s
sladkorjem in počakamo, da se jabolka med peko malo zmehčajo. Nato čez jabolka potresemo orehe in pečemo še približno 10 minut. Smetano zmešamo, daje bolj tekoča, in z njo premažemo orehe. Damo nazaj v pečico in spečemo do konca.
Smetana se mora malo raztopiti in »skriti«.
Režemo nekoliko ohlajeno, ponudimo pa lahko toplo ali mrzlo.
Cilka Sukič
Ureditev Sobote
S projektom »Center« je obdelan mestni prostor, ki zajema območje med tržnico, Pomursko banko in Pošto. Zasnovan je tako, da ima dve etaži podzemnih garaž, v dolžini tržnice pritličje in nadstropje ter v prizidku Kocljeve ulice pritličje in tri nadstropja. Tudi vmesni prostor med Pošto in Pomursko banko se zapolni s stavbo, ki ima pritličje in tri nadstropja.
Projekt »Center« bi imel nasle-
dnje vsebine:
Podzemne etaže:
garažna mesta 52 parkirnih mest
Cene w sadja in zelenjave
K* e^°loški davek?
v	p
bJr ^tor« r° p°slah°9 H^nistrstva za finance in v parlamen-> tajijo j a v°zila. z Predlog zakona o posebnem davku na ,L%?^iein .	bi dodatno obdavčili avtomobile,
liji 'hj^jPro^01^. Na° Več Pogonskega goriva in torej bolj Li > vPliva,10 Osebnih na6'n zel'država spodbuditi oziroma 1 J aiona“''n avtomobilovz manjšo porabo goriva, "Kokolje«.
liN ^i A^^iiveč
"'m %ir,, ka zar=jZva Zara-
7 'ihrt^rža^ati n °Pskih dr-
»"	v pomila
u V' kauSpr®jel ! arnei 1^ b? Brei kPo h'trem 14^ ^Dliati bia-
P1 davku
Z blatnih ^o^o-
4b|'g"denimePa
I
S
„ irnent ?° hitrem


meznik, ki sam izdela avto ali pa ga na njegove stroške izdela kdo drug.
Davčno osnovo za omenjeni davek bi predstavljala prodajna cena avtomobila, vključno z vsemi odvisnimi stroški, zaračunanimi pri prodaji avtomobila. Davek bomo tako plačali od cene, ki jo prodajalec zaračuna kupcu. Pri uvoženih avtomobilih se bodo v osnovo vš-tele vse uvozne dajatve. Pri vozilu, ki ga bo proizvajalec vzel za lastno uporabo, kot tudi pri vozilu, ki ga nekdo izdela sam, bi se štela za davčno osnovo prodajna cena, ki
bi bila dosežena s prodajo.
Seveda pa tudi ta zakon (predlog) pozna nekatere oprostitve plačila omenjenega davka. Tako naj bi bila davka oproščena motorna vozila, namenjena za izvoz, vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav in mednarodnih organizacij, vozila tujcev, zaposlenih v teh predstavništvih, misijah in organizacijah. Davka bi bila oproščena tudi vozila, ki se začasno uvažajo zaradi udeležbe na organiziranih prireditvah (sejmih, predstavitvah ...), ter vozila, ki se uvažajo samo zaradi udeležbe na športnih tekmovanjih.
Posebni davek naj bi se plačeval po stopnji, ki bi jo določili glede na povprečno porabo bencina oziroma plinskega olja na 100 kilometrov, zmanjšano za 5 litrov pri porabi bencina in za 4 litre pri porabi plinskega olja. Dobljeno število bi pomnožili s koeficientom 2,5 ter tako dobili davčno stopnjo po-
Poglejmo si še praktičen primer izračuna novega davka	
na primeru Renaultovega Tvvinga 1,1 s povprečno porabo	
6 litrov:	
povp. poraba goriva	■ 6,01
- 5 litrov olajšave	1,0 I
pomnožimo s koef. 2,5	2,5 %
davčna osnova	
(brez davka od prometa proizvodov)	1,110.137
+ 2,5 % posebni davek	27.753
osnova za davek od prometa proizvodov	1,137.890
+ 20 % prometni davek	227.578
drobnoprodajna cena z upoštev.	
»ekološkim davkom«	1,365.468
drobnoprodajna cena po zdaj veljavnih predpisih:	
davčna osnova	1,110.137
+ 20 % davek	222.027
drobnoprodajna cena	1,332.164
RAZLIKA	33.304
sebnega davka. Najvišja stopnja naj bi ne presegla 14 odstotkov. S takim načinom izračuna bi se iz obdavčitve izvzela vozila, ki porabijo manj kot 5 litrov bencina oziroma 4 litre plinskega olja pri povprečni vožnji. Posebni davek bi bilo treba obračunati na dan prodaje oziroma uvoza avtomobila.
Povprečno porabo naj bi ugotavljali na podlagi podatkov proizvajalca. Toda ob tem se porajajo nekatera vprašanja. Kdo lahko trdi, da je poraba res vedno tolikšna, kot zatrjujejo tovarne, ko pa se ve, da imamo vozniki različno »težke« noge. Kako bo država oziroma ministrstvo za finance prišlo do podatkov o povprečni porabi; ali bo samo izvedlo testiranje vseh avtomobilov ali bo pogledalo v kakšen časopis ali strokovno revijo, kjer pišejo o avtomobilih. Potem se pojavlja še problem až-uriranja teh podatkov, saj se vedno znova pojavljajo novi avtomobili z že znanimi motorji, to pa vedno prinese drugačno porabo.
Poglejmo si še, za koliko bodo dražji nekateri drugi avtomobili: ■ AUDI A3 1,8 s povprečno porabo 8,4 litra bo dražji za približno 224.000 SIT, RENAULT MEGANE 2,0 16 V s povprečno porabo 8,3 litra bo dražji za približno 233.000 SIT, VOLV.O S 40 1,8 s povprečno porabo 8,0 litra bo dražji za približno 221.000 SIT,
MERCEDES BENZ E 230 s povprečno porabo 8,2 litra bo dražji za približno 420.000 SIT.
Seveda pa se lahko do sprejetja zakona še marsikaj spremeni, tako da so to le informativni podatki, ki temeljijo na podatkih iz predloga zakona o posebnem davku za cestna motorna vozila. Upajmo na najboljše.
Pritličje ob tržnici: javni programi (trgovine) Pritličje med stavbo Pošte in Pomurske banke:
javni programi, Pošla
Druga nadstropja:	pisarniške površine
Zunanjost objekta poudarjajo moderne fasade (steklo, aluminij), ki bodo dajale temu območju mestni videz.
Pokrita pasaža ob tržnici deli poslovno-trgovski kompleks od kompleksa tržnice. Stavba tržnice se nadzida in pokrije z ločno leseno konstrukcijo. Zeleni program tržnice ostane v nadkritem atriju kompleksa tržnice, vsa druga kio-skna prodaja pa se preseli v na-dkriti del 1. nadstropja tržnice.
Kompleks zaokrožuje fontana v simetralah podhoda hotela Zvezda in dovoza na tržnico.
Turnišče: cene pujskov
Na četrtkovem sejmu so rejci ponujali 44 pujskov, starih od 7 do 12 tednov in težkih do 23 kiligramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 12.000 do 15.000 tolarjev, lastnike pa so zamenjali vsi pujski.
Zelenjava
Tržnica
M.	Sobota	G. Radgona	Ljutomer
jabolka	110	160	100
pomaranče	133	160	190
banane	223	230	200
hruške	210	300	250
grozdje	700	700	650
limone	236	300	250
or. jedrca	960	-	980
paradižnik	400	400	360
paprika	800	700	700
zelena	380	-	400
krompir	28	50	30
krompir, mlad 160		230	150
solata	300	350	320
korenje	110	260	190
rdeče zelje	100	-	100
čebula, mlada 350		-	120
kumare	380	300	320
ohrovt	210	250	200
koleraba	160	-	-
špinača	330	300	300
fižol v zrnju	321	400	2890
jajca	20	-	24
česen	500	600	480
kitajsko zelje	100	-	-
bučke	360	400	350
kivi	260	300	300
por	380	300	300
cvetača	260	290	280
ananas	380	350	360
suhe fige	780	600	600’
suhe slive	800	600	600
mandarine	300	-	280
hren	320	400	400
kislo zelje	154	-	-
jagode	800	800	700
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 43 avtomobilov, prodali pa so tri.
Znamka	Letnik	prev.km.	Cena
Opel Vectra 1,6 GL	1991	109.000	13.600 DEM
Jugo 45 Koral	1990	58.000	2.500 DEM
Fiat Punto 55 S	1994	22.000	12.000 DEM
Lada Samara 1,3	1990	53.000	5.300 DEM
Renault 19 Charade	1991	140.000	10.500 DEM
Alfa Romeo 1,5ie	1993	49.000	12.800 DEM
Opel Kadett 1,6 D	1987	163.000	6.900 DEM
Lada Samara 1,3	1993	28.000	6.000 DEM
Golf Uniš 1,1	1980	157.000	1.600 DEM
S. R.
>Sport
vestnik, 24. apjjj/
Hokej na travi_______________
M. Toplice premagale Triglav
V šestem kolu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi so Moravske Toplice presenetljivo premagale Triglav iz Pre-danovec s 3 : 1 (1 : 0). Strelci: Cigiit 2 in Nikolič za Moravske Toplice ter Poredoš za Triglav. Moravske Toplice: Durič, Vidmajer, Koren, Domjan, Plos, Ci-gut, Godič, Koudila, Kozic, Vajngerl, Bartolič, Črnko, Nikolič, Škrlak, Švab, Dragoljevič. Triglav Predanovci: Domjan, Rogač, Kulič, Bagari, Puhan, Poredoš, Fajs, Obal, Zrim, Kovačič, Gorza, Slivnjak, V. Fujs, Poštrak, Kuzma in Š. Fujs. Svoboda iz Ljubljane je premagala Mursko Soboto z 2 : 0 (0 : 0). Oba zadetka je dosegel Fujs. Murska Sobota: Vogrinčič, L. Smodiš, Časar, Banko, Horvat Gorza, Lenarčič, Županek, Zelko, Pase-ro, B. Smodiš. Lek iz Lipovec pa je v krajevnem derbiju premagal Pinkavo iz Lipovec z 12 : 1 (4 : 1). Strelci: Maučec 6, Kavaš 2, R. Mesarič, S. Mesarič, Gomboc in Časar po enega za Lek ter Fii-
le za Pinkavo. Pinkava Lipovci: Hozjan, Čerpnjak, Štiblar, Forjan, Ftile, Mesarič, Vučko, Sraka, Stanko, Tivadar. Lek Lipovci: Sraka, Forjan, Tivadar, Rajnar, R. Mesarič, Maučec, Š. Mesarič, Gomboc, Mujdrica, Tratnjek, Časar, Gabor in Kavaš. (FM)
Hokejistke Triglava zmagale
Hokejski klub Triglav iz Pre-danovec je pripravil v okviru priprav za sodelovanje na evropskem ženskem turnirju skupine C mednaroni turnir ženskih ekip. Sodelovali so Mladost in Zelina iz Hrvaške ter domači Triglav. Največ uspeha so imele domačinke, ki so premagale obe moštvi in zasedle prvo mesto. Triglav je premagal Mladost iz Zagreba z 2 : 1 (Cipotova in Ško-bernetova) in Zelino z 2 : 0 (Cipotova 2). Mladost pa je premagala Zelino z 1 : 0. Vrstni red: 1. Triglav (Predanovci), 2. Mladost (Zagreb), 3. Zelina. (FM)
| Šah
Soboška OS III prvak
V Sevnici je bilo finale ekipnega državnega prvenstva v šahu za osnovne šole za mlajše dečke. Med 26 osnovnimi šolami je zmagala ekipa OŠ III Murska Sobota z 12 točkami in postala državni prvak. To je doslej največji uspeh mladih šahistov s te šole, ki so se doslej uvrščali le na druga in tretja mesta. Za ekipo OŠ III Murska Sobota so tekmovali: Leon Cajnko, Maja Hočevar, Boštjan Hočevar in Dušan Kozic.
Zupe tretji
V Moravskih Toplicah je bil 10. konectedenski šahovski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Med 59 šahisti je zmagal Krumpačnik z 8 točkami pred Supančičem in članom Radenske Pomgrada Zupetom, po 7 točk. Sledijo: Plesec, Veličkovič, Radosavljevič, B. Hari po 6,5, Režonja, Keček, Lukič, Vučko, po 6 točk. Najboljša ženska je bila Števanečeva s 5 točkami na dvaindvajsetem mestu. Naslednji turnir bo 11. maja ob 9. uri v Lipi.
V finalnem pokalnem sre- Čanju za območje Pomurja so šahisti Rokade iz Lendave premagali drugo ekipo Pomgrada Pomurja iz Murske Sobote s 4 : 0 in postali pokalni prvaki Pomurja. Za Rokado so zmagali Sch-neider, Plsece, Vidič in Ivanec. Rokada se je tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje, kjer bo sodelovala tudi prva ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote. (F. Bobovec)
ŠD Radenska Pomgrad iz  Murske Sobote je pripravila aprilski hitropotezni turnir. Med 13 šahisti je zmagal Alojz Kos z 10 točkami pred Bogdanom Harijem, Borisom Kovačem in Igorjem Kosom, po 8, Robijem Radosavljevičem in Mihom Gombocem, po 7 točk.
Na aprilskem hitropotez- nem mladinskem šahov-
skem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je sodelovalo 12 tekmovalcev. Zmagal je Gomboc z 10,5 točke pred Lazarjem in Gy-uranom, po 9, Kovačem, 8,5, in Hočevarjem, 6 točk.
Spidvej
DP v Petišovcih
Speedwaj team iz Lendave organizira v nedeljo, 27. aprila, ob 15. uri na stadionu v Petišovcih tretjo dirko za državno prvenstvo
v spidveju za posameznike. Sodelovali bodo vozniki iz štirih slovenskih društev ter tekmovalci iz Hrvaške. Za Lendavo bodo tekmovali Jože Koren, Aleš Majhen in Siniša Jambrošič. (A. M.)
Judo_____________________________________
Goraj Hašaj državni prvak
V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v judu za mladince in mladinke. Sodelovali so tudi Sobočani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje se je odrezal državni reprezentant Goran Hašaj, saj v kategoriji do 60 kg zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Alen Balažič (86 kg) je bil peti, Dani Vehab (65 kg) in Matjaž Lazar (71 kg) pa sedma. Med mladinkami je zasedla Maja Perme (56 kg) tretje mesto. (T. Kos)
Kolesarstvo - Športno društvo PRŠ iz Veržeja bo organizator medna- rodnega tekmovanja v gorskem kolesarstvu Prlekija ’97, ki bo hkrati štelo za odprto prvenstvo slovenske vojske in osnovnih šol. V četrtek, 1. maja, bodo ob 9. uri tekmovali osnovnošolci, za tem pa mladinci, rekreativci, veterani in ženske. Najpomembnejša dirka se bo začela ob 13. uri. (NŠ) Preskakovanje ovir - V Beljaku v Avstriji je bilo mednarodno tekmo-J vanje v preskakovanju ovir. Sodelovala je tudi Majda Vohar, članica KK grad Rakičan in uspešno opravila kvalifikacije.za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Belgiji.
Odbojka - V zadnjem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkar- ski ligi so Braslovče premagale Beltince s 3 : 1. Tako so si Beltinčani zapravili možnost za napredovanje v drugo državno odbojkarsko ligo.
—”1 Odbojka - Na letošnjem spomladanskem pokalu za ženske, ki bo na __J Poljskem, bo v slovenski reprezentanci nastopila tudi članica Ljutomera Zavarovalnice Maribor Jasmina Vrečko. Trener slovenske reprezentance je prof. Drago Drevenšek (trener Sobote), direktor Peter Žibrat z Mote in zdravnik dr. Jože Šumak. (NŠ)
Tenis - Na območnem teniškem tekmovanju za deklice do 12 let v  Mariboru se je izkazala Stefana Davidovska iz Moravskih Toplic, saj je v svoji skupini zasedla drugo mesto, čeprav je stara šele 10 let. S tem seje uvrstila v nadaljnje tekmovanje. . .
Nogometni komentar
N Novi Gorici sodniki oškodovali Beltinčane
Z odigranim 27. kolom je bil končan prvi del drugega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Zadnje kolo je prineslo uspeh le soboški Muri, ki je v Fazaneriji premagala vodeče Primorje iz Ajdovščine in se mu tako oddolžila za poraz v polfinalni tekmi za slovenski pokal. Junak srečanja je bil Cirkven-čič, kije razveselil gledalce z dvema lepima zadetkoma. Beltinci so gostovali v Novi Gorici in bili povsem enakovreden tekmec gostiteljem. Žal pa sojih je zelo oškodovali sodniki. Gorica pa je zadnji gol dosegla tudi iz nedovoljenega položaja. Pri Bel-tinčanih je prvič v spomladanskem delu prvenstva stal med vratnicama Kuzma in bil razglašen za najboljšega igralca. Kot kaže se bodo morali Beltinčani sprijaznizi z usoso, da bodo igrali kvalifikacije za opstanek v prvi ligi.
Tako so nogometaši Mure pred zadnjim delom prvenstva s 36 točkami na šestem, Beltinci pa s 26 točkami na predzadnjem mestu. Zanimiveje, da soboška Mura v spomladanskem delu prvenstva na domačem igrišču ni izgubila, dvakrat je zmagala in dvakrat igrala neodločeno. Zanimivo je tudi, da so Sobočani na gostovanjih enkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno ter dvakrat igubili z 0 : 1. Boljši del moštva pri Muri je obramba, ki je na tekmi
dobila le po en zadetek, slabši pa napad, ki na tekmi ni uspel doseči več golov kot enega, razen na zadnji tekmi s Primorjem. Nogometaši Beltinec so igrali na domačem igrišču kar solidno, saj so dosegli dve zmagi, in med drugim premagali Primorje ter dvakrat igrali neodločeno. Izgubili so le na zadnji tekmi z Mariborom Branikom. Žal pa z gostovanja niso prinesli niti ene točke.
Nogometaši lendavske Nafte so tokrat gostovali pri vodečem moštvu Vevč in doživeli prvi spomladanski poraz. Lendavča-ni so se v Ljubljani uspešno zoperstavili favoriziranemu moštvu, saj so bili domačinom povsem enakovreden tekmec. Celo več, Utroša je dosegel vodeči zadetek, ki pa gaje sodnik Zi-renstein iz Portoroža razveljavil. Kot kaže, je Ljubljančanom k zmagi pomagal tudi sodnik, ki je petnajst minut pred koncem tekme dosodil sumljivo enajstmetrovko in Lendavčane tako oškodoval. Zadetek je vsekakor vplival na nadaljnji potek igre, tako da so Lendavčani tik pred koncem tekme dobili še dva zadetka.
V petnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi so prijetno presenetili nogometaši Bakovec, ki so na Sladkem Vrhu prepričljivo premagali domačo Palomo in se tako prebili na tretje mesto na lestvici. Od
preostalih prekmurskih ligašev je točko osvojila le Goričanka iz Rogašovec, ki je doma igrala neodločeno s Kungoto. Rogašo-včani tokrat niso ponovili igre iz prvih treh spomladanskih kol.
Treba pa je tudi povedati, da so nastopili oslabljeni, brez petih igralcev. Črenšovčani so doma nepričakovano izgubili, četudi so igrali z vodečim Aluminijem iz Kidričevega. Neučinkovitost je v zadnjem času slabost moštva. Tudi Odranci so nepričakovano izgubili v Mariboru s Kovinarjem, ki se v spomladanskem delu tekmovanja ni preveč izkazal. Nepričakovano pa je izgubilo Turnišče na domačem igrišču s Pohorjem iz Ruš, kar je prvi poraz v drugem delu prvenstva.
Feri Maučec
V Črenšovcih je bilo re- gijsko tekmovanje mladih nogometašev do 12 let za pokal Patrick. Moštvo Mure je premagalo Panoramo z 1 : 0 in Nafto s 7 : 1 ter zasedlo prvo mesto, Panorama pa je premagala Nafto s 4 : 1 in zasedla drugo mes-to.(F. H. )
V Lendavi je bil mednaro- dni nogometni turnir za dečke do 10 let. Med šestimi moštvi iz treh držav je zmagala ekipa ZTE iz Madžarske pred Dravogradom, Varteksom, Bje-lovarom, Muro in Nafto. (F.H.)
Prva državna nogometna liga Beltinci: MariborOJ: ,
Beltinci parku, gledalcev 100 ( Zirnstein (PortorozP # Kek (36 - llm),0;2W (53), 0:3 Čeh(82).
Beltinci: Starova* J (S. Baranja),	i
kezi. Vickovič (0»^ ranja. Franko, Gajser, d Korotan :_Mura-G;
Prevalje-Igrišče* 1 dalcev 900. Sodnik- I Strelec: 1 : 0 Agic( hOl
Mura: Lalič, minko. CirkvencicA‘»I (Gabor). Lukič ( j ranja. Cifer, Kmetec! I Horvath.	< I
Murska Sobota - «11 zaneriji, g1®^10®!,^:lij Tivold (Kranj), rkvenčič (2). 2-(14),2:lVulič
Mura: Lahe, L ‘ O Ošlaj (Kmetec).
Cirkvenčič, Skaper	J
Dvoršak. Cifer,	f
ske špo Prvi lets vrer ležil U
Goricaj
Nova Gor®aJ nem parku, gleda , stre^ T^
Borošak
Cvikl (18), 1 Demirovic(2»
Džafič (45), 3 ■ J1
Vf
1.SNL
Rezultati - 26. kolo
Korotan : Mura 1 : O
Beltinci : Maribor 0 : 3
Rudar: Olimpija 2 : 3
Primorje : Gorica 1 : 0
Koper: Publikum 2 : 1
Rezultati - 27. kolo
Mura : Primorje 2 : 1
Gorica : Beltinci 4 : 2
Olimpija : Koper 2 : O
Publikum : Korotan 2 : 1
Maribor: Rudar 2 : 0
Primorje 2715 6 6 51:18 51
Maribor 2715 6 6 50:25 51
Gorica 2713 8 6 43:29 47
Publikum 2710 8 9 44:44 38
Rudar	27 9 9 9 34:37 36
Mura	27 9 9 9 29:34 36
Olimpija 27 9 810 37:35 35
Korotan 27 9 612 22:30 33
Beltinci	27 7 515 27:53 26
Koper	27 4 518 18:50 17
2. SNL
Rezultati - 22. kolo
Vevče : Nafta 3 : 0
Dravograd : Črnuče 2 : 0
Zagorje : Jadran 2 : 1
Šmartno : Rudar 2 : 1
Naklo : Železničar 3 : 0
Domžale : G. opekarne 1 : 2 Piran : Šentjur 1 : 1 Drava prosta
Vevče	2213 6 3 44:14
Dravograd 2113 3 5 30:16 Drava	2111	7	3	31:17
Nafta	2210	8	4	28:23
Šentjur	2110	5	6	28:22
Rudar	22 9	5	8	28:26
Železničar	22	9	310	30:26
Zagorje	21	7	8 6	24:25
G.opekarne22 8 5 9 25:23 Šmartno	22	8	311	30:34
Domžale	22	7	411	24:26
Črnuče	21	6	6 9	17:28
Naklo	22	5	8 9	22:26
Jadran	21	6	312	20:37
Piran	21	5	313	14:36
45
42
40
38
35
32
30
29
28
27
25 24'
23
21
18
Ljubljana 15 1 5 9 11:31 8
3.SNL
Bistrica : Čentiba 1 : 0
Rezultati - 17. kolo
Brunšvik : Dravinja 1 : 1
Kovinar: Odranci 2 : 0
Unior: Steklar 1 : 1
Paloma : Bakovci 1 : 4
Goričanka : Kungota 0 : 0
Turnišče : Pohorje 0 : 3
Črenšovci: Aluminij 0 : 1
Renkovci : Mostje 2 : 0
Osterc (90).	1,
Beltinci: Kuz®a’ njek),Damiš^ kezi. Šabjan (S- ^1, h]
Opel Horser: Dobrovnik 2 : 1
Opel Horserl 510 5 0 38:10 35
Gajser, D- Baranja-
Aluminij 1712
Pohorje 1711
Bakovci 17 9
Črenšovci 1710
Paloma 17 9
Unior 17 6
Turnišče 17 6
Kovinar 17 7
Goričanka 17 4
Dravinja 17 5
Steklar 17 4
Brunšvik 17 3
Kungota 17 2
Odranci 17 3
1. MNL MS
3 2 42:12 39
4 2 34:10 37
5 3 38:12 32
0 7 28:19 30
3 5 24:19 30
6 5 18:14 24
6 5 25:28 24
3 7 21:26 24
7 6 19:19 19
4 8 22:36 19 310 18:40 15 410 22:40 13
6 9 13:34 12
212 19:34 11
Renkovci Panonija Dobrovnik Nedelica Kobilje Polana Bistrica Hotiza Olimpija Čentiba Mostje
1510 3 2 46:17 33
15 9 1 5 28:24 28
15 8 2 5 44:27 26
15 7 1 7 24:21 22
15 6 4 5 23:20 22
15 6 4 5 21:20 22
15 6 3 6 24:25 21
15 4 3 8 22:31 15
15 2 4 9 19:34 12
15 2 4 9 20:40 10
15 2 1 12 18:58 7
Druga državn3 nogometna VevčejJSafi^^vJj
% hh “hi
Rezultati - 15. kolo
Ljutomer: Vega 1 : 0
Les : Tromejnik 5 : 0
Piramida : Lesoplast 4 : 1
Univit: Beltrans 4 : 3
Kerna : Serdica 3 : 1
Apače : Šalovci 0:3
Kerna Beltrans Les Univit Piramida Ljutomer Tromejnik Lesoplast Serdica Vega Apače Šalovci
1510 4 1 33:14 15 9 4 2 55:18 15 9 4 2 27:9 15 9 4 2 37:21 15 9 3 3 40:21 15 7 3 5 25:19 15 4 3 8 19:31 15 4 3 8 16:35 15 4 2 9 23:23 15 3 4 8 8:20 15 1 311 10:46 15 1 311 10:46
1. MNL Lendava
Rezultati - 15. kolo
Kobilje : Polana 4 : 2
Olimpija : Panonija 1 : 2
Hotiza : Nedelica 0 : 2
Mali nogomet______________
Soboška tretja šola v finalu
V Mežici je bil polfinalni turnir za državno prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu. Med štiri ekipami je sodelovala tudi ekipa soboške tretje osnovne šole in dosegla lep uspeh, saj je prepričljivo premagala vse tekmece in zasedla prvo mesto. Ekipa OŠ III Murska Sobota je premagala Mežico z 8 : 0, Osnovno šolo neznanih talcev Dravograd s 5 : 2 in OŠ Franceta Prešerna Maribor s 5 : 1. Strelci sp bili: Cotter 7, Moreč 5, Žilavec 4, Špilak in Merica po enega. Nogo-
2. MNL MS
Rezultati - 17. kolo
Romah : Smaki 4 : 1
Čarda : Grad 1 : 0
Dokležovje : Rotunda 9 : 1
Makoter : Tešanovci 4 : 2
Prosenjakovci: Lipa 0 : 5
Cankova : Bogojina 9 : 1
~ Ljubljana - e^ gledalcev^ j A (Portorož). Strel	„
- 11 m), 2 : 0 br
Begič (88).
Nafta: ^e ’ > k (Nedelko>.N«*,O*-
(Gyurkac), B”rs

34
31
31'
31
30
24
15
15
14
13
6
6
Hodoš prost
Romah 1512
Čarda 1611
Lipa 15 8
Cankova 16 7
Dokležovje 16 6
Grad 16 6
Prosenjak. 16 6
Hodoš 15 6
Makoter 16 5
Tešanovci 16 5
Smaki 16 4
Rotunda 16 4
Bogojina 15 3
2 1 61:25 38
2 3 44:18 35
5 2 52:26 29
4 5 47:36 25
5 5 43:39 23
4 6 30:31 22
2 8 34:41 20
1 8 32:45 19
3 8 20:21 18
3 8 26:34 18
5 7 22:30 17
012 26:63 12
210 23:51 11
2, MNL Lendava
Rezultati - 13. kolo
Graničar: Petišovci 4 : 2 Kapca : Nafta vet. 2 : 1 Žitkovci: Dolina 2 : 0
Nafta	13
Žitkovci	13
Kapca	13
Graničar	13
Petišovci	13
Dolina	13
8 4 1 64:21 28
8 3 2 37:21 27
7 3 3 44:20 24
4 2 7 27:45 13
3 4 6 45:31 13
O 211 7:86	2
Tretja drža^ nogometna 1*® j
Paloma.
Sladki Vrh '	i
gledalcev 2< • ,	s
lenje). Strelcu	j
2 Ristič (70)’ .4 M. Ia * 3 Cipot (86)-G «
Bakovci:^,	VJ-
Kovačec.Bu j(l) b tuš).
Berendijas, t
GoneankaJ^ loj
Rogasovci ^iH gledalcev P 1^ (Ptuj). ka.
Goricank«-(Husar), S®ods , F. Vogrinc®'	8«
doš, Tadič, mun. (RG) (
ČrenšovclL^i^

Črenšovci gledalcev 20”	|
(Maribor)-51	JfA
(49).
man. B-H01^ i# v
man, B
Kustec,
-	1 iP’
metaši OŠ III Murska Saobota, ki jih vodi mentor Marjan Sukič, so se tako uvrstili v finale med štiri najboljše ekipe. (FM)
-] V 10. kolu tekmovanja v drugi ____ slovenski ligi v malem nogometu je ekipa Železnih dveri Meteor-plasta v Ljutomeru premagala ekipo Tomaža s 4 : 1. Strelci za domačine: Hošpel, Vozlič, Meolic in Stojko. Slovenske gorice pa so v Voličini premagale Agrotim s 4 : 2. Strelca: Sobočan in Bot. Na lestvici vodijo Železne dveri Meteoplast. (NŠ)
Srečanje športnih pedago-
 gov - V organizaciji Zdravka Mauka je bilo v Radencih letošnje srečanje športnih pedagogov. Okrog 50 udeležencem je predstavila nekaj novih aktivnosti v šolski športni vzgoji nekdanja odlična atletinja, sedaj svetovalka za šport v šoli Breda Lorenci iz Maribora. Večkratni svetovni prvak Miro Steržaj pa jim je na kegljišču Vikend razkrival vrline kegljaškega športa. Športni pedagogi šo si tudi ogledali Terme Radenci, OŠ Kapela in Vinsko klet. Prijetno druženje so sklenili na kegljišču in v Termah. (Z.M.)
(Kreslin)-	O)’1
Kovina^
Maribor	M
gledalcev 8°0 ofl<A Strelca:	J 5 j
Radulovič (	a
Odranci. UUti^
Graj, P^< Cener, jSKl vaš. Gruško <
Radikov®;
Turnisc® dalcev 100' j Strelci: G ’ g;
Krepek
Turn,-SPuck?’{« Lackovic. ry I
Lacko(Ska
'r.
’	24. april 1997
»Šport
Atletika
Otvoritveni miting v Soboti
Atletov; 1.1... -
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je pripravil na novem športnem stadionu pri soboški Pni osnovni šoli otvoritveni at-ketski miting. Kljub hladnemu temenu se je tekmovanja ude-'®o okrog 70 atletov in atletinj 11 Avstrije, Hrvaške in Slovenil?
Tekaška sekcija Radenske
Pomurski tekmovalci so dosegli nekaj dobrih rezultatov: dečki 60 m: Gomboši (Pom.) 7,79; deklice 60 m: Kerec (OŠ II) 8,91; 300 m: Ternik (Vel.) 45,53; daljina: Hir-šl (OŠ II) 4,29; ml. mladinci 100 m: Vertič (Ptuj) 11,57; 300 m: Lorenčič (Ptuj) 39,55; daljina:
in Slovenije.
c
acek enaindvajseti
SP na glinate golobe
le v lna-8^naste L°^al v stre-
Oc»Sl0v^	re-
člana	sta
l'4urska^?^tefana
Weka|^ veter
MačekZlasti
Si „ Mel?! k’ SaJ je s me«o, kar
ric. Tek-v slabih vre
žavno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem in pištolo za mladince, mladinke, člane in članice, ki ga je drugič vzorno organizirala SD Štefana Kovača Turnišče. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 260 strelcev in strelk iz 49 strelskih družin. Med njimi so bili vsi najboljši na čelu z Rajmondom Debevcem, ki je med člani tudi tokrat prepričljivo zmagal. Izkazali so se tudi pomurski strelci in strelke.
Najbolje se je odrezala Ma-nuela Rudolf iz Ljutomera, saj je pri članicah v streljanju s puško s 486 krogi zasedla peto mesto. Jožica Verbančič je bila s 372 krogi dvanajsta. Pri članih je bil najboljši pomurski tekmovalec Milan Svetec (Radgona), ki je s 579 krogi zasedel dvanajsto me
° 'et°šnje dr.
> > Cn Sta S°^1O-
st°. ‘Gonja Zase.
KN ’
m C* v končnici prvenstva
J V« k° 2,
1
' v Pr-
‘c Pa je 'e Sobo-
‘elci
vem krogu bodo v soboto igrali Ormož : Polet in Velika Nedelja : Krog.
V tekmovanju druge državne ženske rokometne lige je Novo mesto tesno s 25 : 24 (12 : 7) premagalo ekipo Mobixa iz Crenšovec. Strelke za Mobix: Horvatova 7, K. Smejeva 5, Li-tropova 4, Jakopinpva 3, K. Pin-taričeva 2, P. Smejeva 2 in Hube-rjeva 1.
OŠ Črenšovci v finalu
Na Ptuju je bil polfinalni rokometni turnir Slovenije osnovnih šol za dekleta. Sodelovala je tudi ekipa OŠ Črenšovci in dosegla
Šparaš (Pom.) 5,61; ml. mladinke 100 m: Pugelj (Vel.) 12,50; 300 m: Breznik (Vel.) 43,81; višina: Žalik (Pom.) 1,53; daljina: Bun-derla (Len.) 4,14; st. mladinci in člani 100 m: Špur (Pom.) 10,77; 300 m: Kranjc (Vel.) 36,05; 1000 m: Edler Muhr (Avstrija) 2:28,04; višina: Dokleja (Čak.) 1,90; st. mladinke in članice -
sto, Rajko Robnik (Ljutomer) je bil sedemnajsti, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) dvajseti, Dušan Ziš-ko (Tišina) triindvajseti in Božidar Draškovič petindvajseti. Med mladinci se je najbolje odrezal Sebastjan Vajda (J. Jurkovič), ki je s 666 krogi zasedel šesto mesto, Borut Flegar (Tišina) je bil s 664 krogi sedmi, Boštjan Kous (Tišina) dvaindvajseti in Martin Žigo (Pomurka) štiriindvajseti. V ekipni konkurenci je SD Kolomana Flisarja Tišina pri članih zasedla četrto mesto s 1726 krogi, SD Ljutomer sedmo, SD Jovo Jurkovič deveto, SD Štefana Kovača Turnišče enajsto in SD Radgona trinajsto mesto. V ekipnem delu tekmovanja mladincev je bila najboljša pomurska ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina, saj je s 1664 krogi zasedla izvrstno tretje mesto, MI Pomurka je bila šesta. (FM)
lep uspeh. Črenšovčanke so premagale OŠ M. P. Velenje z 20 : 11, v finalu pa OŠ Ptuj s 15 : 14 in zasedle prvo mesto ter se uvrstile v finale med štiri najboljše ekipe. Manuela Smej pa je bila razglašena za najboljšo igralko.
Olimpijski tek
Športna zveza Moravske Toplice, ki je bila ustanovljena pred kratkim, bo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in zdraviliščem pripravila v soboto, 14. junija, v Moravskih Toplicah Olimpijski tek. Gre za množično atletsko manifestacijo, ki nima tekmovalnega značaja. Zato bo vsak udeleženec po prihodu na cilj dobil diplomo in olimpijsko majico. Udeženeci bodo tekli na krajši 4 km in na daljši 10 km dolgi progi. (G. G.)
300 m: Števanec (Pom.) 41,85;
600 m: Števanec (Pom.) 1:35,78; 1000 m: Roman (Pom.) 2:46,31. (FM)
Tek županov, poslancev in direktorjev
Občinska komisija za atletiko je v sodelovanju s KS Selo - Fokovci razpisala odprto prvenstvo Občine Moravske Toplice v krosu za vse kategorije, ki bo v soboto, 26. aprila, v Selu na Goričkem. Med 17 starostnimi kategorijami od mlajših dečkov in deklic do veteranov in veterank bo na sporedu tudi tek županov, poslancev in direktorjev. Proge bodo dolge od 1.000 do 5.000 metrov. Tekmovanje bodo začeli najmlajši že dopoldan ob 10. uri, tek županov, poslancev in direktorjev pa je predviden ob 12. uri. Po razglasitvi rezultatov ter podelitvi priznanj najboljšim in ugibanju, kdo je skriti gost, ki prihaja iz vrst atletike, bodo pripravili prvomajski piknik z glasbo in družabnimi igrami. Organizatorji
2 vabijo, da se prireditve udeleži n čimveč ljudi, ki si želijo razvedri-
c la in sprostitve.
G. Grabar
V Kopru je bilo državno prvenstvo v teku na 10.000 m
ta v mladinski in članski konkurenci. Med 17 tekmovalca sta sodelovala tudi Geza Grabar (Pomurje) in Branko Perme (Lendava). Grabarje bil šesti (32:15,34), Perme pa trinajsti. (GG)
Na krosu Drava v Varaž-____ dinu uspešno nastopa tekaška družina Perme iz Lendave. Po petih krogih vodi v svoji skupini z maksimalnim številom točk (500) Branko Perme, v skupni razvrstitvi pa je na četrtem mestu. Danijel Perme je bil pri dečkih trikrat prvi in dvakrat drugi, Anita Perme pa je pri deklicah petkrat zasedla drugo mesto. (BP)
Ritmična gimnastika.
Zmaga Temlinove in OŠ III MS
V Borovnici je bilo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v ritmični gimnastiki. Sodelovale so tudi Sobočanke in se lepo odrezale. Izkazale so se tekmovalke OŠ III iz Murske Sobote (Vargova, Maričeva, Kardoševa in Špilako-va), saj so zasedle v obveznih vajah ekipno prvo mesto z oceno 25,40. Med posameznicami se je najbolje odrezala Tamara Temlin (OŠ I. MS), ki je zasedla v poljubnih vajah prvo mesto z 8,87 točke in postala državna prvakinja. Lep uspeh je dosegla tudi Tamara Nešič (OŠ II MS), kije bila z 8,50 točke druga. Nuša Caf (OŠ I MS) je bila sedma. Ana Škoberne (OŠ I MS) je zasedla četrto mesto.
Namizni tenis
Tretje mesto Solarja
V Preserju je bil tretji odprti mladinski namiznoteniški turnir Slovenije, na katerem je sodelovalo 70 igralcev iz 17 slovenskih klubov. Med njimi je bilo sedem igralcev Moravskih Toplic Sobote. Odličen je bil Solar, ki ga je v polfinalu premagal najboljši slovenski mladinec Tokič, na tretjem mestu. Zelo dober je bil Koščak, ki je z uvrstitvijo med osmerico dosegel svojo najboljšo uvrstitev v mladinski konkurenci. Pohvaliti je treba še Puhana, ki se je uvrstil med šestnajsterico, kar je tudi njegova najboljša uvrstitev. Razočaral pa je Kocuvan, ki je bil na drugem turnirju tretji, tokrat pa se je uvrstil le med šestnajsterico. Šbiil in Gyorek sta bila druga v predtekmovalni skupini, Zver pa četrti. M. U.
Ob množičnosti tudi kakovost
TS Radenske, ki deluje v okviru Športnega društva Radenci in vključuje več ko sto članov, s čimer se uvršča med najštevilčnejše tovrstne organizacije v državi, je uspešno uresničila cilje v minulem obdobju. To so ugotovili na občnem zboru TS Radenska, ko so ocenjevali svoje delo in sprejemali nadaljnje usmeritve.
Odločitev, ki so jo sprejeli pred šestimi leti, da v svoje vrste vključijo tekače iz vsega Pomurja, se je pokazala kot zelo dobra. To so pokazali tako tekmovalni uspehi kakor tudi množičnost, ki je še vedno osnovni smoter sekcije. Člani sekcije so se lani udeležili številnih tekaških prireditev doma in v tujini. Zaradi velikega • zanimanja so za ogled nekaterih prireditev organizirali posebne avtobusne prevoze. Nekateri tekači in tekačice pa so izstopali tudi v tekmovalnem smislu. To je delo v sekciji še okrepilo pa tudi zanimanje mladih postaja s tem čedalje večje. Rudi Babošek, ki je od vsega začetka delovanja koordinator aktivnosti in sploh najzaslužnejši za velik razmah tekaške sekcije, je poudaril večjo racionalizacijo pri organizaciji prevozov na prireditve in se zav-
Kegljanje
Marika Kardinar in Hary Steržaj zopet DP
V Celju je bilo finale letošnjega državnega članskega prvenstva v kegljanju, na katerem so nastopili kegljači in kegljavke, ki so si v polfinalu priborili pravico do sodelovanja v sklepnem delu prvenstva. Zopet sta se izkazala pomurska junaka - Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za Miroteks iz Celja, in Hary Steržaj iz Ljutomera, ki tekmuje za mariborski Konstruktor, ter tako samo potrdila, da sta naša najboljša kegljavca. Na sklepni del tekmovanja je prišla Marika Kardinar kot druga iz polfinala, saj je imela Tončka Urbanc (Norik) prednost enajstih kegljev. Toda Marika je bila izvrstna in ni dovolila presenečenja ter je s 1817 (421, 478) podrtimi keglji ali z 21 keglji prednosti zmagala in ubranila naslov državne prvakinje. Hary Steržaj je prišel v sklepni del tekmovanja z veliko prednostjo, odličen pa je bil tudi v finalu in tako s 3939 (930, 988) podrtimi keglji prepričljivo zmagal s prednostjo 128 kegljev in ubranil naslov državnega prvaka. Čestitamo! (FM)
V Radencih je bilo območno tekmovanje invalidov v ke- gljanju. Med 32 tekmovalci je sodeloval tudi Sobočan Janko Kardinar in s 332 podrtimi keglji v tretji skupini zasedel prvo mesto ter se uvrstil na državno prvenstvo. (TK)
Košarka
Laskava priznanja za organizacijo
V Murski Soboti je bil kvalifikacijski turnir za 18. evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke. Sodelovalo je pet reprezentanc: Avstrije, Italije, Romunije, Hrvaške in Slovenije. V slovenski reprezentanci je igrala tudi Sobočanka Dali-borka Jocič. Zmagala je Hrvaška pred Italijo, Slovenijo, Romunijo in Avstrijo. Prve tri reprezentance so se uvrstile v drugi krog kvalifikacijskih tekmovanj. Košarkarski klub Pomurje Skiny, kije bil prireditelj turnirja, je svojo nalogo odlično opravil, za kar je dobil laskava priznanja. (FM)
Igra z zvenečo žogico
Prvo mesto Sobočanom
V Osnovni šoli Puconci je bil četrti in hkrati zadnji turnir slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico. Sodelovalo je šest ekip. Ekipa Murske Sobote (Korošak, Golob, Vogrinčič, Potočnik) je premagala vse nasprotnike in si prislužila novih 15 točk, kar je bilo dovolj za prvo mesto. Sobočani so premagali Zmaje z 10 : 5, Celje z 11 : 8, Kranj s 6 : 2, Koper z 9 : 2 in Ljubljano s 15:5. Murska Sobota je s 66 točkami zasedla prvo mesto pred Zmaji, Ljubljano in Celjem. Prve štiri ekipe so se uvrstile na sklepni del tekmovanja. (T. Kos)
Kajakaštvo
Horvat in Vereš druga
Na Savi Dolinki je bila prva izbirna tekma kajakašev in kanuistov za sestavo državne mladinske in članske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem pokalnem tekmovanju in evropskem prvenstvu. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci. Najbolje sta se odrezala reprezentanta Miran Vereš (PRŠ Opel Bakovci) v K-l in Borut Horvat (BD Mura Krog) v C-l, saj sta pri članih zasedla drugi mesti. Drugi člani BD Mura iz Kroga pa so se uvrstili: med mladinci v C-l je bil Miran Bokan tretji, v K-l pa Beno Sakač sedmi. V soboto in nedeljo bosta na reki Savi v Zagorju še preostali dve izbirni tekmi za sestavo državne mladinske in članske reprezentance.
zel za prevoze z avtoousom na tiste množične tekaške prireditve, ki imajo poseben program za vse kategorije in ki so za sekcijo primerne tudi po oddaljenosti. Po delovnem programu naj bi bilo letos takih prireditev deset. Sicer pa je tudi letošnji program dela sekcije zelo obsežen, saj se nameravajo udeležili številnih tekaških prireditev doma in v tujini, med katerimi je vsekakor osrednji Mednarodni tekaški maraton treh src, ki bo 17. maja v Radencih. Dogovorili so se tudi, da bodo pod ugodnimi pogoji kupili enotno tekmovalno opremo za vse člane, za kar naj bi del sredstev zagotovila sekcija, drugo pa vsak član sam. V sekciji so veseli, da jim ves čas njihovega delovanja stoji ob strani pokrovitelj Radenska.
Geza Grabar
I KK Miarte iz Lendave je ---- pripravil košarkarski troboj. Zmagala je ekipa Miarte pred Varaždinom in Modexom iz Murskega Središča. (F. H.)
V Nagykanizsi na Madžar----- skem je bil tradcionalni košarkarski turnir veteranov, na katerem sodelujejo štiri ekipe. Rezultati: Nagykanizsa : Radenska 35 : 51, Lindau : ZTE 48 : 54, Nagykanizsa : Lindau 53 : 40 in Radenska ZTE 46 : 37. Vrstni red: 1. Radenska, 2. ZTE (Zalae-gerszeg), 3. Nagykanizsa, 4. Lindau (Lendava). K. Glažar
JCTodlistki
vestnik, 24.
24
^užna Jnčija - dežela templjev in religij
(1) Zgodovina naj nam bo učiteljica
Franček Štefa^
&ot na vzRq6
Raznobarvne zapestnice so zamenjali sariji, nato začimbe ... »Bogovi bogastva« nosijo svoj strop, prekupčevalci pod njim pa prodajajo svoje blago. V majhnem svetišču je z oltarja, s katerega je gledala dobrohotna boginja, svečenik, zavit v belo krilo, delil »sveto obhajilo«. Od pasu navzgor golo telo, bela brada in tanek čop na obriti glavi so še poudarili duhovnikovo drugačnost. Pomešala sva se med vernike in bila deležna ščepca sladke hrane. Okoli cisterne, ribnika je bilo polno ljudi, ki so delali pokoro. Nekateri so se v vodi, o kate-
moje roke spretno pobral denar in ga izročil gospodarju. Sredi prebliska, da ni bila moja najboljša zamisel, zaupati glavo debelokožni pošasti z majhnimi rdečimi očmi, me je od zgoraj zadela močna slonja klofuta. Dolgonosec je uganil moje misli.
Ribnik obdajajo arkade, bogato okrašene s prizori iz legende. Pod njimi so se sprehajali duhovniki in posameznim skupinam ljudi razlagali svete spise. V dvorani tisočerih stebrov, pravzaprav je vsak steber kip konja, ki v obupnem boju bije s prvimi kopiti napadalca: tigra, ka-
Piše: Janez Jaklič
13. del
seljem do življenja, kult malikov z globoko religioznim občutjem. Nisem se mogel načuditi pobožnim hindujcem, ki so z oljem in maslom mazali svoje priljubljene bogove, ne da bi jih fantastično početje okoli njih kakorkoli motilo. Najino zvedavost je ustavil zadnji zid, ki je obkrožal tempelj z zlato streho. Krivovercema je bil vstop v najsvetejši prostor prepovedan. Zadovoljiti sva se morala s Šivinim znamenjem, njegovim magičnim
V KREMPLJIH GERMANIZACIJ
Mahabalipuram - antika indijske umetnosti.
ri legenda pripoveduje, da je bil tu nekoč le z algami zarasel blaten ribnik, predajali obrednemu umivanju. V bazenu ni več alg, prav tako pa ni tudi zlatih lilij, ki naj bi v jezeru zrasle ob posvetitvi templja. Na stopniščih, ki z vseh strani vodijo v bazen, so ljudem delale družbo grbaste svete krave zebuji, ki pa niso bile edine tempelj-
ske živali. Po dvoranah so se kriče podile opice. Njihovemu razgrajanju so se pridružili glasovi številnih papig, ki so se prepirale v kletkah, obešenih na tempeljskih zidovih. V temnih kotih pa so v grozdih viseli netopirji. V niši poleg prometne tempeljske poti se je z noge na nogo prestopal mogočen slon. Za eno rupijo je z svojim dolgim rilcem božal mimoidoče. De-belokožec je s »teleskopom« iz
čo .... se je proti meni stegnila roka. Očem poduhovljenega saduja se nisem mogel upreti. Dal sem mu tri rupije. Zvišeni čar duhovnosti je v trenutku izginil. Puščavnik je jezno zahteval več. Med raziskovanjem templja so iz velikih in majhnih hodnikov iz svetlih in temačnih dvoran strmele v naju grozljivo poslikane bajeslovne živali. Tu pleše Šiva s Kali, boginjo smrti, tam se druži mistika s čutnim ve-
tretjim očesom, pepelnato sivo piko, ki nama jo je na čelo narisal prijazen duhovnik.
Bil je večer. Ob jezeru, v gladini katerega se je kakor ogromna oranžna plošča ogledovala polna luna, se je zbrala množica ljudi, ženske v svojih najlepših sarijih, okrašene s cvetlicami in nakitom, in možje z znamenjem iz pepela na čelu in prsih, z znamenjem božanskega Šive. Množici je zastal dah. Ob zvokih tempeljske glasbe so brahmani prinesli kip Šive in ga v procesiji odnesli v Parvatino spalnico, kjer se bosta združila v ljubezenski objem. Ena od pravljic, legenda iz kamnite knjige legend tempeljskih stolpov, se je pred mojimi očmi udejanila.
(nadaljevanje prihodnjič)
S/srs-c/rs/sr
Ozrl se je in onemel. Kdove, koliko časa bi bil buljil vanjo, če.se ne bi bila oglasila zopet tako preprosto:
»Boris, glej ga! Tudi ti si še živ!«
Požrl je slino in nenadoma mu je cmok v grlu splahnel. Ostal je spontan smeh sprostitve, ki je razširil ustnice. Ni se spraševal, zakaj. Nekje iz podzavesti je čutil ta vzgon, iz ponosa porojen, kajti vse se je zgodilo v prisotnosti dveh prijateljev. Radosti in presenečenja ni prikrival, temveč je glasno ponudil stol:
»Prisedi, Milena..To je Milena, moja ... rojakinja iz Prekmurja. In to sta moja sostanovalca.«
»Hvala,« je odvrnila zopet s tistim skrivnostnim nasmeškom in sedla na stol, ki ga je prinesel Peter.
»Potem smo torej mi trije rojaki, Peter, gotovo ti je žal, da se ne moreš prištevati k nam,« je besedičil s posebnim poudarkom Robi.
»Človek mora biti ponosen na take fante. A vi ste vsi študenti?«
»Nekaj takega, ja. Pisani smo. In včasih se gremo loterijo pri kolokvijih in izpitih. Danes je osrednji junak naš Peter, gosti nas,« je izklepetal Boris.
»Lepo, vsi smo šli skozi te faze. Zdaj več tako zelo ne tvegam. Z leti se človek nauči tudi bolj smiselno študirati. Laže gre. Vsaka doba prinaša svoje. Ja, kje pa stanujete?«
»Na Viču, že skoraj na deželi,« je hitel Robi s ponosno informacijo.
»Milena, gremo!« seje oglasilo dekle iz kota, ko so že vsi trije stali.
»Na svidenje, fantje! Pogumno se drži, Boris!« mu je krepkeje, kot je bila njena navada, stisnila roko in se pridružila svojim.
»To ti je baba! Le škoda, daje že oddana,« seje pomilovalno obrnil Robi k Borisu.
»Oddana Borisu, saj je prišla k njemu, ne k nama,« se je postavil Peter na njegovo stran.
»Kaj praviš, Boris? Ne da bi bil ti srečni očka?« je natolceval Robi.
»Kakšen očka?« je podžgalo Borisa.
»No, fanta, če tega nista opazila, sta zares slepa. Dekle je res zavidanja vredno. Kako se pozna z Borisom, nama ni nikoli izdal, ampak noseča pa je... najmanj šest mesecev,« je strokovnjaško presojal Robi.
Nehote je stresel Boris resnico na dan:
»Ni dekle, poročena je.«
»O, to se že bolje sliši. In ti jo dobro poznaš in še meni nisi nikoli odkril, da imaš poročeno prijateljico,« je očital Robi.
V Borisu se je boleče oglašalo. Vstajalo je vzporedno
z njenim odhodom. Ostala je uganka. In še prav je tako. Nič ne ve, kod in kam je izginila. Saj je izginila za vedno ... Kaj naj bi še mislil na nosečo žensko! On, slepec, ki tega še opazil ni. Je res tako nezrel, da gredo vsa življenjska pravila mimo njega? Ne, zdaj bi se lahko postavil, da mu je to bitje razkrilo skrivnost ljubezni in vsega, kar se lahko med moškim in žensko prepleta. Prijatelja bi naredila velike oči in še ust ne bi utegnila zapreti. Vendar se s tem ne bo postavljal! To lahko stori še vedno. Ne zdaj, ko je vse še sveže in ko jo mora izgnati iz svoje osebnosti.
Ko so bremena pretežka, se jih človek lahko otrese, preloži na druga ramena ali jih spusti tako ohlapno, da kar sama zdrknejo. Teoretično se naravnost vsiljujejo take možnosti. V resnici pa jih ni.
Milena, žal, sploh ni bila njegovo breme, samo nagrada, ki mu je bliskovito posladkala življenje. No, kaj naj bi bil tudi počel z njo, študent? Gotovo se mu prihodnost ni preveč kislo nasmihala, saj čisto brez perspektive ni živel. Trenutno pa so se tla že ugrezala pod njim kot prhka peščena zemlja, tam nekje blizu gramoznice.
Zaman jo je čakal, sanjal in dosanjal... Tokrat pa se je vrnila zopet na površje, neuničljiva je priplavala kot olje nad vodo, vzplamenela in poniknila v množici.
Tanka meglica, prozorna kot bi nevidna roka razgrnila nešteto belih nevestinih tančic, je ležala na pokrajini ob Muri. Hiše in polja, vse se je prebujalo. Delavcev, namenjenih v bližnjo tovarno, ni bilo več na cesti. Za šolarje, ki so se običajno trumoma poganjali s kolesi, je bilo še prezgodaj.
Še skoraj nov fiat 850 je drsel po asfaltirani cesti proti mestu. V Ferijevih možganih so se kronološko razporejale misli na Borisa. Gotovo danes niso bile čisto naključne. Kaj vse se je spremenilo od takrat, ko je plašnega dečka prvič peljal v Maribor. Ta najtežji korak se je vsem v hiši vtisnil v spomin. Naprej se je odvijalo kar samo od sebe: Boris na študij v Ljubljano. Zavleklo se mu je na dobrih pet let. Pred domačini so zamolčali, da mu je prvi letnik zdrknil skozi prste. Končno nadrobnosti tudi nikogar niso zanimale. Danes je Boris Pintarič diplomirani inženir. Besedici skupaj v vasi in vsej bližnji okolici nekaj odtehtata. Gotovo da ni edini izobraženec tu. Ponosni so domačini še na profesorja in zdravnica. Zdravnik, da! Škoda, da Borisa ta zveneči naslov ni zamikal. Zdravniki, ki jih starejši ljudje še vedno onikajo, uživajo brez dvoma največji ugled. Takoj za njimi kaj veljajo še veterinarji. Ti dve zvrsti ljudi nekako po ljudskem mnenju odločata o življenju in smrti: človeka in živali. Več od njih zmore samo še bog. Stroje, ki so da-
V začetku tega stoletja je bilo slovensko prebivalstvo naše Štajerske razdeljeno na klerikalce in liberalce. Nad vse pa se je na nekdanji severni meji razbohotilo rakavo tkivo, ki se mu je reklo nemškutar-stvo ali nemčurstvo. Dolgčas, puščoba, prepiri, duševna lenoba, družbena razdeljenost ter sovražnosti nazorske in narodne vrste so se razlezli med otopelo prebivalstvo po Slovenskih goricah, po slovenski Štajerski. Duhovnost redke slovenske inteligence je sproti zamirala, razžrta od strupenega nemškutarjenja, od načrtne germanizacije.
Začetek v srednjem veku
Germanizacija se je pri nas začela s prvim delom že v srednjem veku s krčenjem slovenskega etičnega ozemlja zaradi postopnega nastajanja kulturne podeželske pokrajine, naseljene s kmečkim prebivalstvom različnega izvora. Razbohotila pa se je v današnjem pomenu besede s ponemčevanjem ali asimilacijo slovenskega prebivalstva zaradi oblastnega, družbenega in gospodarskega pritiska v devetnajstem in dvajsetem stoletju.
Zgovoren je podatek, da so naselili predniki Karantancev in sedanjih Slovencev ob svojem prihodu v novo domovino okoli 70 000 kvadratnih kilometrov ozemlja med zgornjim Jadranom in Donavo ter med povirjem Drave in Blatnim jezerom v Panonski nižini. Od šestega do petnajstega stoletja pa se je to ozemlje zmanjšalo na okoli 24 000 kvadratnih kilometrov, medtem ko je okoli 36 000 kvadratnih km prešlo zaradi srednjeveške konolizacije v nemški oziroma avstrijski etični prostor.
Od srede 19. stoletja je nemški etični element ob narodnostni meji na Koroškem in Štajerskem skrčil obseg slovenskega ozemlja še za okoli 2000 kvadratnih km in oslabil slovensko moč na preostalem slovenskem in mešanem ozemlju, razen na tistem delu, ki je 1918. prešel v novo državo jugoslovanskih narodov.
Predniki mejili na bavarce
Slovani so po končani naselitvi v drugi polovici 6. stoletja segali v Alpah na severu do Donave. Njihovo ozemlje na severozahodu je obsegalo še vse porečje Aniže in Mure. Na sedanjem vzhodnem Tirolskem je bila njegova meja v Pustriški dolini pri Anrasu le okoli 30 km oddaljena od izvira Drave, na Salzburškem je zajemala še vzhodne dele porečja Salice in na Zgornjem Avstrijskem je segala v porečje Traune. Od konca 6. stoletja so mejili predniki Slovencev na Bavarce le na črti od Donave do povirja Drave v Pustriški dolini, bavarska politična oblast pa je pred sredo 8. stoletja segala ob Donavi na vzhod do spodnje Aniže,
nes že kar pridno zaorali v kmečka polja, popravljajo mehaniki. Kaj torej počne diplomirani inženir s svojim zvenečim naslovom, njegovim sovaščanom ni čisto jasno; pravzaprav ga niti ne potrebujejo. Upanja, da bi se kdaj pri Pintaričevih pojavil kak doktor, seveda ni bilo več.
Misli so se mu takoj navezale na Silvo. Sedemnajst pomladi je odteklo od njenega rojstva. Razvila se je v lepo dekle, ki je po zunanjosti prekosila mater, čeprav tudi Eva ni bila čisto vsakdanja vaška deklina. Silvini lasje so bili za odtenek svetlejši od materinih. K temno rjavim lasem so se lepo podale sivo zelenkaste oči, ki so izražale milino kakor nekoč Evine. Hči je dosegla tudi materino višino, le postava je bila že zdaj bolj polna, ženska. Vse na njej je narava uskladila, in ker se je Feri že zdavnaj spreobrnil v umnega gospodarja, tudi materialnega pomanjkanja ni bilo. Silva s svojim prikupnim in včasih priliznjenim vedenjem je znala izsiliti še več, kot ji je pripadalo. Tako zlasti pri oblekah ni poznala omejitev. Vse se ji je podalo:, na kolesu je vihralo njeno široko krilo kot metulj ali se je stisnila v tesne kavbojke in tako divjala v šolo. Ker nikomur usoda ne nakloni vsega, tudi njej ni. Mukoma je prilezla do tretjega letnika ekonomske šole: vsako leto dosledno s popravnim izpitom iz slovenskega jezika, za dodatek je bil še kak predmet. Sosedje, ki so še vztrajali pri spremljanju Benkičevih, so poznali to grdo stran lepe hčerke, saj so tudi drugi vaščani obiskovali srednje šole. In ker pred drugim pragom vsi raje pometajo, so večkrat izmodro-vali, kako lahko bi Silva ostala na kmetiji, ki je donosna, ker se je gospodar preusmeril predvsem na govejo živino. Pri tem sta ga spremljala razum in sreča.
Načrtovanje o idealnem paru, ki bi združeval imeni Boris in Silva Pintarič, se je gotovo izjalovilo. Med mladima je vladalo iskreno sožitje, ki se ni nič ločilo od pristne družinske zveze. Silvo so že zgodaj začeli oblegati vaški fantje in dekle ne bi bilo dekle, če ji tako obletavanje ne bi godilo. Borisovo obnašanje do žensk res ni bilo odbijajoče, prave zrelosti za kako resno ljubezen pa fant ni kazal. Kaj in kje se je njemu samemu ali komu drugemu ob njem zlomilo kopje, nihče ni vedel. V globino njegove duše nikomur ni uspelo prodreti, niti babici
zajemala vse porečje Salice in mejila na * . vzhodno od Innichna. Vsaj v porečju Trau pod Bavarci tudi Slovani.	.
V letih od okoli 745 do okoli 800 seje vensko ozemlje v Alpah, Panonski njem Jadranu razširila oblast frankovske je v 10. stoletju zamenjala srednjeves država razen v Panonski nižini, ki so jo 0
zavzeli Madžari.	,	■
Na alpskem karatanskem ozemlja državnem okviru v obdobju od okoli 820 J stoletja izoblikovala nova fevdalna druz 4 » bili veliki nosilci oblasti v deželah inna zemljiških gospostvih dinastični rodovi
gospodje največ bavarskega izvora.
Intenzivnejša obdelava
Spričo redke naseljenosti velikega zasedli Slovani, je bilo marsikje še 4oVO^aj|f poznejšo konolizacijo domačega slovans ^ kmečkega prebivalstva. Posebej je Pos a bno ob delitvi slovanskega ozemlja m«' oziroma nemške posvetne in cerkvene g pridobljena zemljiška gospostva so us v z delom podložnih kmetov. Vzporedno načrtnejše ureditve vasi seje uvePaVJa|Obafje,■ nejša obdelava polja s triletnim praho. S tem je bilo mogoče na !st!-^ste^ življanje večjega števila kmečkih ljudi ; povečeval prostor za nove priseljence ,
V takšnih razmerah je prišlo do ga naseljevanja nemškega kmečkega P devetem stoletju v pasu ob Donavi o v Panonski nižini in delno tudi v notr ^jpolf Alp. Obdobje madžarskih napadovjzaCijo'" stoletja je ta proces pretrgalo in kolo
ski nižini celo uničilo.
Najprej koloniziran
RAVNINSKI SVET
Poglavitno obdobje kolonizacij5^®®^ slovenskega ozemlja in z njim Ijevanja nemškega kmečkega pr® stvom zemljiških in cerkvenih gosP° *jajpr<N. 10. do 12. in ponekod do 13. stoletja-za poljedelstvo primernejše raV!,.'o Jelin' L gričevnate predele, ugodnejše tudi P .jod so bila poseljena gorata območja, s lovanje zemlje težavnejše. j evanj6^
A
ne, ki je poznala vztrajno vrtanje p° jo. Šimi posegi. Saj res, babica! Njen® Telo pa uvelo in lasje beli, kot bi J' ps' sneg. Misli se še pehajo za del0®’ £ pri® ।j' koščene in nemočne. Muči jo še vis nes je babica čila in sveža. Kdaj J® a jJ L njim. Gotovo je že vsa umita, P°e $ rjde svojo najljubšo modro jopo.
Zanjo je bil neodtujljiva svojina, sVeU kadar se je ona trojica umaknila v5 . sObi. a vendar, sta ostala ona in B°r*s	• jgtraij । '
Na železniški postaji je bilo ob življenja. Dijaki so se prvi pririnili1 s0 očije bilo uprtih v druge potnike’
a vendar, sta ostala ona in
umirjeno in učakano.	noljs.
»Oče!« je vzkliknil še iz va8°''a n! jzf^ »Boris!« mu je odvrnil s posebn vjsOj<eža' stva in ponosa, ko ga je zagleda,
A
kratko postriženega fanta.	J
»Dober dan, oče! Kako ste do »Zdravi. Samo babico dajejo ^^j^
in čaka te in rženi kruh in potica
dovati oče.	. nji1"'VI
»A to je vozilo? Si zadovoljen »Sem. Barva, ta zamolklo mo j
«11

'e
Q
Gre pa še kar dobro.«	(jtis"t
»Upam, da ne bom takoj sPe d N&V .. pečata. V vojski sem se kar izu i" »f "' naša Silva? Pol leta lahko mlado^ jpSk gači, še polepša,« je govoril, spr ko je avto že prevozil mesto. n)isli'a’ |p
»Silva? Ni kaj reči. Na pogle ■ pfifi11' Vr0 va. Zdaj se je po dveh popravni

nik.«	zj šoK.
»Vseeno je dobro, da zleze sK j mP Ij, kaj ji lahko še prav pride,« je Prl. ogaia
»Veš, da bi nam v hiši najn® lepo doma in nekoč pripeljala j.o ju d ga zeta, ki bi znal ohraniti kme
oče, vendar ni bilo v tem no iskreno, ali samo tako, brez P resnično tako misli. (na
^ik- 24 april 1997
Tl apovedni k
Delimo vstopnice za kino
kulturni koledar

a
!<«
ii*

4 r ti 4 ir!



MURSKA SOBOTA
V četrtek, 24. aprila, ob 18. uri ter v petek, 25., in soboto, 26. aprila, ob 16. uri si lahko ogledate ameriško družinsko komedijo Matilda. N četrtek, 24. aprila, bodo oh 20. url vrteli ameriško dramo Življenje s Picassom.
Ameriško komedijo 101 Dalmatinec pa si lahko ogledate vsak dan od petka, 25.aprila, do nedelje, 27. aprila, ob 18. in 20. uri.
GORNJA RADGONA Ameriški znanstvenofantastični spektakel Vojna zvezd bodo vrteli v petek, 25. apri-'a, ob 17. 'm i g. uri, v soboto, 26., inv ponedeljek, 28. aprila, ob 18. uri, ter v ne-^'10,27. aprila, ob 20. uri.
Ameriška drama Michael Collins pa bo na sporedu v dotok, 25. aprila, ob 21. uri, * soboto, 26., in v pone-28. aprila, ob 20. uri, tor v nedeljo, 27. aprila, ob 18. uri.
CENDAVA
Petek, 25. aprila, bodo v * Video kluba ob 20. uri film Svetloba
Film Jerry Maguire je bil petkrat nominiran za oskarja in vsi, ki so to napisali, so se uvrstili v boben za žreb. Izžrebali pa smo dopisnico Ludvika Jonasa, Hodoš 6, 9205 Hodoš. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstpnici za kino.
Novo vprašanje pa se glasi:
Kdo je v filmu Življenje s Picassom upodobil znanega umetnika?
Odgovor
Kupon st.'
a Odgovore pošljite
do 28. aprila na naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NIK, VESTNIK, VESTNIK, VEST
AVTO R OVEN d.c.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KIA MOTORS, MARUTI IN HERO PUCH PONUJAMO VOZILA Z VELIKIMI SPOMLADANSKIMI POPUSTI:
KIA PRIDE 1,3 i
KIA SEPHIA 1,6 SLX
KIA SEPHIA 1,5 SLX H/B
KIA SEPHIA 1,8 GTX
KIA CLARUS 1,8 SEX
KIA BESTA 2.2 D KIA SPORTAGE MRI KIA SPORTAGE T.D.
12.990 DEM
18.990 DEM
18.890 DEM
24.490 DEM
25.990 DEM
20.890 DEM
34.990 DEM
38.990 DEM
KI A MOTORS
- Garancijska in zunajgarancijska popravila - Originalni rezervni deli
PRODAJAMO PO SISTEMU RABLJENO ZA NOVO TER NOVA IN RABLJENA VOZILA NA POSOJILO IN LIZING.
CVEN 58a, 9240 LJUTOMER, tel.: (069) 81 988, mobitel (0609) 628 919 Del, čas: delavnik od 8.00 do 16.00, v soboto od 8.00 do 12.00
GLASBA
LJUTOMER: V Domu kulture bo v petek, 25. aprila, ob 19. uri slavnostni koncert ob 70-letnici glasbene šole. Nastopajo solisti in ansambli.
ZA OTROKE
MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo.
LJUTOMER: Vsak ponedeljek lahko najmlajši ob 16. uri prisluhnejo pravljičnim uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Stoman.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA: V soboto, 26. aprila, bo v Galeriji Murska Sobota ob 10. uri srečanje s slikarjem Ignacem Premošo.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled pregledna razstava slik Ignaca Premo-še, nastalih v letih 1974-1997.
V prostorih Galerije Murska Sobota je na ogled tudi razstava Nove knjižnične stavbe v prostoru Alpe - Jadran. Razstavo si lahko ogledate do 26. aprila.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Igorja Banfija.
MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane pa je na ogled pregledna razstava članov LIKOS-a.
Vključite drugo
stopnjo! Ring
/s
J
T :iT
«%li>
j
Ciba-Geigy, agro, d.o.o
Kržičeva 3
1OOO Ljubljana Tel.: (061) 136 12 03 Fax: (061) 136 12 14
4
M
H
M



novi Pravo rešitev K P >° vzniku.
i' W anb dno -
Odi?visoko Ns?kter dek 9a iziemno
Li ne širokolistne



odličn ^ovarija dalj: to' Qli i? prenaša ne
0 Sf3rr’enT.rn'a al' P°
XS0s'°d^ki
X ““Porab8' '.ho), in
čuvanje
Najuspešnejši program varstva pred plevelom v koruzi: pred vznikom primextra ali dual, po vzniku pa ring (z dodatkom močila).
Ring... nov in koristen tudi za Vas.
Raziskovanja v korist kmetijstva
Rring®
MURSKA SOBOTA: V župnijskh prostorih cerkve sv. Nikolaja si lahko ogledate mednarodno razstavo Sakralna umetnost. Razstavljajo domači ter avstrijski in hrvaški umetniki.
LENDAVA: V galerji Lendava si lahko ogledate razstavo del kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa.
LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Joszefa Lakatosa.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik in grafik Bogdana Čobala. Razstava bo odprta do 8. maja.
MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo likovnih del Adolfa Pena. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Ernesta Bransbergerja.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja.
OTVORITVE
MURSKA SOBOTA: V četrtek, 24.aprila, bo na razstavišču Pokrajinskega muzeja otvoritev gostujoče razstave akademskega kiparja Milana Vojska: Izbor iz retrospektivne razstave kipov. Odprla jo bo Meta Gabršek - Prosenc. Razstava bo na ogled do 30. maja vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure, v četrtek pa tudi popoldan od 16. do 18. ure.
MURSKA SOBOTA: V četrtek, 24. aprila, bo v Galeriji zavarovalnice Triglav ob 20. uri otvoritev razstave likovnih del Lojzeta Veberiča, člana LIKOS-a.
Na podlagi 39. in 41. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda SPLOŠNA BOLNIŠNICA Murska Sobota direktor zavoda razpisuje dela in naloge
pomočnika direktorja za zdravstveno nego
Kandidat mora poleg izpolnjevanja splošnih zakonskih pogojev imeti še:
- visoko ali višjo izobrazbo zdravstvene nege in
- 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh na naslov: SPLOŠNA BOLNIŠNICA Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva razpisa. Pomočnika direktorja za zdravstveno nego imenuje direktor za dobo 4 let, s tem da si mora prej pridobiti mnenje strokovnega sveta zdravstvene nege.
Direktor družbe LINIJA - trgovsko in gostinsko podjetje Murska Sobota, d. d., Murska Sobota, Bakovska ulica 29a, sklicuje na osnovi 21. člena statuta
3. redno skupščino delniške družbe LINIJA, d. d.,
ki bo 29. maja 1997 ob 17. uri v veliki dvorani gasilskega doma, Cankarjeva ulica 75, Murska Sobota.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti
2.	Izvolitev predsednika skupščine in dveh preštevalcev glasov
Predlog sklepa:
Sprejme se predlagani sklep o izvolitvi predsednika skupščine in dveh preštevalcev glasov.
3.	Poslovno poročilo direktorja
4.	Poročilo finančnega revizorja
5.	Mnenje nadzornega sveta k letnemu poročilu za leto 1996
6.	Sprejem letnega poročila družbe za leto 1996
Predlog sklepa:
Sprejme se letno poročilo družbe za poslovno leto 1996.
7.	Sprejem delitve dobička
Predlog sklepa:
Sprejme se delitev dobička iz leta 1996 v predlagani vsebini.
8.	Imenovanje finančnega revizorja
Predlog sklepa:
Imenuje se predlagani reyizor za revizijo računovodskih izkazov za leto 1997.
9.	Sprejem sklepa o spremembah statuta družbe
Predlog sklepa:
Sprejme se predlagana sprememba statuta družbe.
Skupščine se lahko udeležijo in na njej glasujejo le tisti delničarji, ki se bodo osebno prijavili na sedežu družbe najkasneje tri dni pred skupščino družbe.
Gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe.
Udeleženci ob prihodu na skupščino predložijo na vpogled delnice zaradi sestave seznama navzočih delničarjev.
Če ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedala istega dne ob 18. uri. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na to, koliko delnic bodo imeli navzoči delničarji.
LINIJA - trgovsko in gostinsko podjetje, Murska Sobota, d. d.
Predsednik nadzornega sveta: Bela BALER
Direktor:
Ivan HANC
26
televizijski spored od 25. aprila do 1. maja
vestnik, 24. apnj;
PETEK
25. APRIL
TV SLOVENIJA 1
11.30 Aerobika
11.45 Denver, poslednji dinozaver
12.10 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 2/7
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
15.15 Mladi virtuozi
15.50 Dragi mojster (Jože Plečnik), dokumentarni film
1 7.00 Dnevnik
17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta
18.00 Po Sloveniji
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Planet In
21.35 Glive James, angleška serija
22.30 Odmevi, vreme, šport
23.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka
23.35 Kri, ameriški film
1.00 Oddaja o računalništvu
TV SLOVENIJA 2
10.25 Mostovi
10.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
11.25 Oddaja o računalništvu
11.55 Popotnik, koprodukcijski film
13.45 Gibljive slike
14.15 Forum
14.25 Zgodbe iz školjke
14.55 Gaspardijevi, francoski film
16.25 Frasier, ameriška nanizanka
16.50 Ečho Point, avstralska nanizanka
17.20 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka
18.10 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka
19.00 Okolje in mi
19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Nebo in zemlja, ameriški film
22.20 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
23.05 Presaditev, dokumentarna oddaja 23.40 Big band RTV Slovenija
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -11.45 POP-kviz - 12.15 M A. S. H -12.45 Zvodnik, ameriška drama - 15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret -18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev v Paradiž - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Noč živih mrtvecev, ameriški film - 23.30 24 ur - 0.00 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program -16.15 Otroci s postaje - 16.45 Hugo -17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: St. Peterburg - 23.40 Koraki, glasbena oddaja -0.30 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.20 Koledar - 13.30 Seinfeld, nanizanka - 13.55 Charliejev balon, ameriški film - 15.35 Nove priložnosti, nanizanka -16.20 Triler - 17.20 Acapulco, nanizanka - 17.45 Zvezdne steze, nanizanka -18.30 V družini, med nami - 19.00 Župa-nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef?, nanizanka - 21.40 Kamera je posnela umor, ameriški film - 23.15 Prihaja dr. Be-eching, nanizanka - 23.45 Tatovi teles, ameriški film - 1.15 Noč košarke
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.05 Dallas - 12.00 Zvon, poročila, vreme - 12.05 Posel - 12.25 Julija in nedeljsko kuhanje - 12.55 Tele-pakk - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -19.00 Pravljica - 19.15 Desert, Andras Kepes - 22.10 Ekskluzivno, družabna kronika - 22.40 Krvaveči Romeo, ameriški film - 0.25 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta, zabavnoinformativni magazin - 15.00 Robin Hood, risanka - 15.25 Pratika - 15.30 Friderikusov šov - 17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Nekje in nekoč, risanka - 18.30 Vesoljske igre, serija - 19.05 Strasti, serija - 20.00 O prometu - 20.05 Veliki zabavljači: Groucho Marx - 21.00 Policijska poročila - 21.05 Telešport - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Gospodinjina kariera, češki film - 23.50 MC
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry - 8.25 Dinozavri - 9.15 Ekipa A - 10.10 Časovni stroj - 11.50 Konfeti - 14.45 Mini Zib - 14.50 Naša mala farma - 15.40 SeaOuest - 16.20 Airwolf - 17.15 Vsi pod eno streho -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 J. A. G., v imenu časti - 21.10 Brez sledu, triler -22.50 Poročila - 23.05 Konkretna vojna,
kriminalni film - 0.25 Nasilne sence, triler
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Sabina in sto mož, film - 10.35 Bogati in lepi - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.10 Park 1997 -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Primer za dva - 21.15 Vsakdanje zgodbe - 22.40 Moderni časi - 23.10 Nitebox - 5.00 Čas v sliki
RTE
6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix, prijatelj za življenje - 21.15 Kamplst -21.45 Srce za živali - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum - 2.45 Poročila - 3.15 Sternova TV - 4.00 Eksploziv
SOBOTA
L 26. APRIL _
TV SLOVENIJA 1
8.00 Radovedni Taček: Para
8.15 Pod klobukom
9.00 Zgodbe iz školjke
9.30 Naša pesem'97
10.00 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka
10.50 Hugo
11.20 Tednik
12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
1 3.00 Poročila
13.05 Karaoke
14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka
14.50 Taborniki in skavti
15.10 Sprehodi v naravo
15.25 Modre beležke, francoski film
1 7.00 Obzornik
17.10 Kronika afriških živali, francoska serija
18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
18.35 Hugo
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Preblisk v temi, ameriški film
21.50 Zatv-kamero
22.10 Poročila, vreme, šport •
22.40 Trd oreh, angleška nadaljevanka, zadnji del
TV SLOVENIJA 2
9.20 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 4/6
10.10 Nebo in zemlja, ameriški film
12.25 Roka rocka
13.25 Echo Point, avstralska nanizanka
1 3.50 Monte Carlo: Tenis ATP, polfinale 16.30 Teniški magazin
17.55 Slovenski pokal v košarki (m), polfinale
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka
20.00 Kelly Family na križišču
21.10 Življenje na zemlji, japonska serija 22.00 Predstavitev pesmi za Evrovizijo '97 22.50 V vrtincu
23.20 Sobotna noč
POP TV
8.00 Mrčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Klop - 9.30 Peter pan - 10.00 Parker Lewis -10.30 Flipper - 11.15 Proti vetru, nemška nadaljevanka - 12.00 Obraz tedna - 12.30 Gola resnica - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander -17.00 Supermanove dogodivščine 17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.30 24 ur - 20.00 Ko jagenčki obmolknejo, ameriški film - 22.00 Odpadnik - 23.00 Krokodil Dundee, avstralska komedija - 1.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Risanke - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Ubijati za hrano, serija - 12.00 Dnevnik -12.25 Pinocchio, ameriški film - 13.45 Risanka - 14.00 Morje - 14.35 Briljantina - 15.20 Filipovi otroci - 15.50 Informativno politična oddaja - 16.20 Televizija o televiziji - 16.50 Poročila - 16.55 Hrvaške katoliške misije - 17.25 Trije neznanci, tv-film za otroke - 18.00 Sinovi neviht - 19.30 Dnevnik -^20.15 Predstavitev pesmi Evrovizije '97 - 20.55 Dragulj iz Nila, ameriški film - 22.45 Opazovanja -23.20 Svet zabave - 23.50 Polnočna premiera: Porotnikova smrt
TV HRVAŠKA 2
9.05 Koledar - 9.15 Reševalci, nanizanka - 12.20 S knjigo v glavo - 13.05 Acapulco - 14.55 Zakon v Los Angelesu -15.45 Skrita kamera - 16.10 Theatron -18.10 Alpe-Donava-Jadran - 18.40 Zemlja in ameriške sanje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: Pavarotti v Modeni - 21.15 Po neskončnosti sveta: Nil, dolina kraljev - 21.45 Zlati gong, glasbena oddaja - 22.45 Hišica v cvetju, nanizanka
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Veliki zid
- 12.00 Poročila - 12.10 Pastirska dediščina - 12.30 Ponovitve serija - 14.30 Živo morje - 15.00 Očarljiva prevarantka, film (čb) - 16.25 Štorije - 16.35 Moda '97 - 17.00 Jani gre na dom - 17.45 Za boljši jezik - 17.55 Televideo - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik -20.05 Igralec, igralka in otrok, film, 1. del - 21.45 Po treh letih - 22.15 Nočni šov program
TV MADŽARSKA 2
7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.05 Družina Onedin - 12.05 Računalništvo - 12.35 Cvetlični otok Mainau -12.50 Formula 1 za VN San Marina -14.00 Rondo - 14.40 Melodije - 15.05 Jezero Velence - 15.35 Kratki filmi -17.00 Šport - 19.05 Familija - 19.40 Zgodovina književnosti - 20.10 Vesti iz EU - 20.15 Salome, tv-igra - 21.50 Telešport - 23.20 Ljubezen, rusko-italijanski film - 0.50 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 7.50 Klub - 9.25 Sobotna igra - 12.55 Formula 1 za veliko nagrado San Marina v Imoli - 14.25 Kirk -14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills -16.30 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.30 Poročila - 19.53 Vreme -20.02 Šport - 20.15 Nogomet - 0.20 Plazeča se smrt, triler - 1.50 Beverly Hills - 2.35 Melrose Plače - 3.05 Kalifornijski klic v sili - 3.50 Nasilne sence, triler
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Ko luči ugasnejo, komedija - 10.30 Agentje umirajo sami -13.00 Čas v sliki - 13.10 Prvi poljub, komedija - 14.40 Noč v Benetkah - 16.00 Izdelano v Avstriji - 16.00 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Vsi za mafijo, TV-film - 21.40 Poročila -21.45 Končno sam, komedija - 23.40 Čas v sliki
RTE
5.30 Otroški program - 8.30 Disneyev team - 10.35 Woody Woodpecker -11.10 Power Rangers - 12.45 Formula 1, trening - 14.25 Karizmatični divji bratje - 14.55 Nanny - 15.55 Beverly Hills -16.55 Melrose Plače - 17.55 Models Inc. - 19.10 Eksploziv - 20.15 Šov za 100 000 mark - 22.00 Boks - 0.00 RTL v soboto ponoči - 1.00 Hladen kot železo, film - 2.30 Melrose Plače - 4.05 Beverly Hills
NEDELJA
. 27. APRIL
TV SLOVENIJA 1
8.25 Željko, avstralska nanizanka
8.50 Živžav
9.45 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 10.10 Koncerti za mlade
11.00 Svet divjih živali, angleška serija
11.30 Obzorja duha
1 2.00 Dlan v dlani
12.30 Nedeljska reportaža
1 3.00 Poročila
13.05 Ljudje in zemlja
14.05 Planet In
1 5.25 Tistega lepega dne, slovenski film (čb)
1 7.00 Obzornik
17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 1 7.35 Po domače
18.35 Korenine slovenske lipe
1 9.05 Risanka
19.15 Žrebanje lota
1 9.30 Dnevnik
1 9.50 Zrcalo tedna
20.10 Pomladni 3x3, prenos
21.45 Rondo kviz
22.05 Očetje in sinovi
23.00 Poročila, vreme
23.10 Smrt je na slabem glasu, angleški film
TV SLOVENIJA 2
11.25 Mali oglasi, tv-igra
1 2.20 Zgodbe iz Škotske: O škrtosti 12.45 Izzivalci, francoska nanizanka 13.10 Nibelunški prstan, opera
14.20 Košarka NBA
14.50 Tenis ATP, finale
17.55 Slovenski pokal v košarki (m), finale 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramvvell, angleška nadaljevanka, 2/7
20.55 Alpe - Jadran
21.25 Svet čudes, avstralska dokumentarna serija
21.50 Šport v nedeljo
22.35 Popularna glasba s C. Daviesom
POP TV
8.00 Pujsi dol! - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Mož pajek - 11.00 Xena -12.00 Argument - 12.30 Obraz tedna -13.00 Formula 1 za VN San Marina -16.00 Brez zavor - 17.00 Gola resnica -17.30 Gorski zdravnik - 18.30 Na jug -19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills -21.00 Melrose Plače - 22.00 Formula 1: Vrhunci - 22.15 Faust - 23.00 Formula 1, ponovitev dirke - 1.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.35 Koledar - 7.45 Poročila - 7.50 Briljantina - 8.35 Risanka - 9.00 Kon Tiki,
dokumentarni film - 10.00 Ekološki kviz -10.45 Huckleberry Finn, risani film -11.45 Pesem Zagrebu - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota -14.20 Opera Box - 14.55 Oprah show -15.45 Pisma moje babice, kanadski film -17.25 Poročila - 17.35 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik -20.15 Skrita kamera - 20.50 Brez sledu, ameriški film - 22.40 Opazovanja -23.10 Seks, cenzura in film, dokumentarna serija - 0.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
11.45 Koledar - 11.55 Nil, po Dolini kraljev, serija - 12.25 Dosjeji X - 13.10 Polnočna premiera, ponovitev - 15.40 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.35 Koncert Montserrat Caballe - 17.25 Snemanje nevidnega, serija - 18.35 Popaj -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan -22.55 Vidikon - 23.40 Dokaz, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
7.30 Otroški program - 10.15 Želeli ste ... - 11.15 Moški spol - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 15.55 Di-sneyjeve risanke - 16.55 Turizem -17.40 Varstvo mest - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Igralec, igralka in otrok, 2. del filma - 22.10 Deklamacija - 22.15 Leta družbenih sprememb - 23.30 V počastitev Gyorgya Kosa
TV MADŽARSKA 2
7.35 Kje, kaj? - 8.00 Zaščita potrošnika -8.30 Vaška TV - 9.00 Vesoljske igre -9.30 Družinski magazin - 10.00 Družina Onedin - 11.00 Šport - 13.00 Primaš Karoly Pruka - 13.20 Za mladino -13.55 Formula 1 - 16.05 Kolesa in koraki - 16.50 Manever - 17.25 Gimnazija strtih src - 18.15 Evropski magazin - 19.00 Naj ... - 19.10 Pravljica - 19.25 Klavirski koncert - 21.05 Aplavz - 21.55 Dan policije - 22.30 Šport - 0.00 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Confetti TiVi - 7.40 Natančno poglej - 9.20 Konfeti - 9.25 Formula 1 za veliko nagrado San Marina - 11.05 En, dva ali tri - 13.00 Šport - 16.00 Hector - 17.30 Mr. Bean - 18.00 Srček -18.30 Šport - 20.15 Beast - 21.40 Šport - 21.45 Tatort - 23.20 Šport -1.50 Concrete war, kriminalka - 3.10 Senca smrti, triler
14.15
14.45
15.35
16.05
16.55
17.25
18.15
19.00
19.30
20.00
20.50
21.45
22.45
0.30
Naša pesem '97	.
Glive James, angleška se l Obzorje duha Popularna glasba , Izzivalci, francoska nan® Jake in debeluh, a"16 zanka
Sedma steza . Recept za zdravo življenje Simpsonovi, ameriška" Komisar Rex, nemška na Divja Sibirija, švedska sel Roka rocka
Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje
10
POP TV	ooSi
10.00 Santa Barbara -zdravnik - 12.00 POP-kviz
sever - 13.15 Flipper - i’- k
15.00 POP 30 - 15-3° ma za“
Santa Barbara - 17-30 Dru vj
18.00 POP-kviz -	d '
- 19.20 Vreme - 19.30 z , Jekleni orel 3, ameriški n |(i.
Športna scena - 23.00 R
Inšpektor Derrick - 1-ou
10
12
13
13
14
15
16
16
17
17
17
18
18
19
19
Ni 20
' i 21
V; ■;1
I 22.
ji 22,
23. 0.1
n
TV HRVAŠKA 1	. r0 g
7.55 Poročila - 8.00 D izo^ 10.00 Poročila - 1	_ j?.« I
program - 11.30 Za otroke 3j vnik - 12.20 Marisol, serija , ta Ba.rbara - 14.10 Po^l Izobraževalni program - ve|-program - 16.15 Dom„'"55-' Hugo - 17.15 Hrvaška
Kolo sreče - 18.35 Hrva^d BiH -	19.30 Dnevnik	6.
dramskega albuma - * '	'■
svet - 21.55 Opazovanja	jj
dokumentarna oddaja - . gj fr-' ne svetovnih muzejev -	.
ameriški film - 1.10 Po
’3.
’3.
Ih
ll '4.
'4.
’5, ’6.
D.
’8.
’9„
j 20.i
TV HRVAŠKA 2 kaPje 13.50 Koledar -ameriški film - 15.30 16.25 Mestece Peyton '-ba -1 j
- 19.30 Dnevnik - / d L 20.45 Petica - 22.00	&
- 22.55 Dokumentarna »
»O
“01
Jarh ’8.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.30 Literarni kvartet -10.45 Teden v kulturi - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.30 Divje življenje - 15.00 Cesaričin sel, film -17.00 Cas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki -19.45 Vreme - 20.15 Mlinaričin blues -21.45 Poročila - 23.15 Vizije
RTL
5.35 Otroški spored - 10.15 Woody Wo-odpecker - 11.10 Vojna zvezd, Galaktika - 13.15 Formula 1 za veliko nagrado San Marina v Imoli - 16.50 Xena - 17.45 Poročila - 18.45 Poročila - 20.15 Beast, triler - 22.05 Spiegel TV - 23.45 Prime Time - 0.35 Formula 1, ponovitev - 2.35 Bolnišnica groze - 3.00 Hans Meiser -3.50 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer
PONEDELJEK
28. APRIL
TV MADŽARSKI »j 5.40 Vaška TV - 6.00 J>/'2( 9.00 Dopoldne, vmes akademija - 11 0° j J H 12.00 Poročila - lZ'^ostfej leni Telepakk - 13.35 Na«%^ 14.25 Repeta, vmes ob ’ jA V 16.30 Skrivnosti peska okolja - 17.30 Vklop'!
18.10 Begavčki -1 »<^8-1,11.; Kolo sreče - 19.00 Pra^ 2 tura - 19.30 Dnevn k 20.15 Gledališki pr°9r® cija - 7 dosje - 21.40 Deklaibk^om. barve, filmska drama - w TV MADŽARSKA 2,1%’ 14.00 Skupščinski dn|7.O5 A
18.15 Znanstveni P°r _ 21.°D1j!'|y ^tno -19.00 Sport^ ^ poročila - 21.05 rv _ j, < sreča - 22.00 Dnevn%c - 22.45 Plesi - 23 o
■s<
a
TV SLOVENIJA 1
8.10 Lutkovna pravljica
8.40 Mednarodna izmenjava otrok
9.00 Spričevalo za nebesa, švedska nadaljevanka, 1/4
10.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka'
10.25 Smrt je na slabem glasu, angleški film
12.00 Za tv-kamero
12.10 Utrip
1 2.25 Zrcalo tedna
1 2.40 Rondo kviz
13.00 Poročila
1 3.05 Hugo
1 3.35 Pomladni 3x3
1 5.05 Ljudje in zemlja
1 5.35 Očetje in sinovi
16.20 Dober dan, Koroška
1 7.00 Obzornik
17.10 Radovedni Taček: Jagoda
17.30 Tuja serija
1 8.00 Po Sloveniji
18.30 O naravi in okolju
18.40 Lingo
19.10 Risanka
19.15 Žrebanje 3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Svet na zaslonu
21.00 Turistična oddaja
21.20 Osmi dan
22.40 Hudson Street, ameriška nanizanka
23.05 Haifa, palestinski film
0.20 Osmi dan
TV AVSTRIJA [gJo^J» 6.20 Otroški program	feti, 1^1
visoka šola - 11' ninozavd ^jS'. Calimero - 1 4.20 0^, 1 ■ , aOuest - 16.25 A'„ HMti) eno streho - 17-4-n flO tLj 19.30 Čas v slik' ;	J
Beast, triler - 21.4° 1. 23< | j po ljubezni, kriminal vesteyiS,j - 23.25 Mercenario.^ |ntris dnja runda, film -	|5,j
drama
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki - 9-°53oL smrti, kriminalka - 1 laAi,' 12.00 Poročila P',j- ’ 13.10 Ljuba družina	U
14.45 Lipova cesta	m
lepi - 16.00
Čas v sliki - 17.05 0	r
19.00 Avstrija danes GOO 19.53 Vreme - z%Ga5j/jp 21.05 Tema- 22.00 pogl« Iz sveta kulture - • O
RTL	o5 5
6.00 Poročila - %
6.30 Poročila - e' 7.3? , . Točno ob sedmih ' roč' IL Med nami - 8-00Sp^ . časi, slabi časi - 6-jki k jf'»V dba - 9.35 Kalifornus	,
gati in lepi - dvob°'3O >s‘’.j1 11.30 Družinski dv jž.'j*|J danski magazin ' hija f|/.»7,^ 13.30 Glej, kdo C ', s ’ Schafer - 1 5.00	M/.M
Hans Meiser - 1' DoOWof| Med nami - 18°°
Poročila -
Dobri časi, slabi c
ler - 23.00 Deset P. / Poročila - 0.30 ud jJV Palače - 1.30 A Magnum - 2.50
h
' tore*
. 29. APPj^
H
TV SLOVENIJA 2
11.50 Na potep po spominu
1 3.00 Okolje in mi
1 3.30 Šport v nedeljo
TV SLOVENI^’ /
8.30 Lutkovna '9 iz/
8.50 Mednarou
5]
24. april 1997
televizijski spored od 25. aprila do 1. maja
a
r tji
rna
na-

3«
5
dalievank*0 ? nebesa' švedska na-10.05 i?Vanka' 2/4
1 zanka'n debeluh' ameriška nani-12.35 fc^ca, nemški film ”■00
l05 Nogo 15jC°^ače 16 05 t 6 na zaslonu
v tvornik ”•25 j£nikiinskavti
I9d B°°sr®če
19.30 nnSanka 20.05 pai6etnik „ °ddaia’ francoska dokumentai
!! « SrkS™""1 SP«
23 4n da|ie''ankaXa5/ieJ'PlatZ' nemška n Stud'ocity
fe^Aa
iBS^’enie I J iS°s^
|j^A£si£
^05 v^^nn^amp11-^ nanizanka poljska poiiH nska nanizanka
”.5o m nka P a’ ameriška nani-Jg v pjg
j ^'Oo !?'Vatei, franc/H6'11 ~ an°feksija >e‘niča^ nanizanka
fr; 21.4s p'" urzoazije, francoski
^0,Qg g ’
liiV^OpJ7-^ Dw ' 1630 Santa 5S>e">'z-l8^^ umret -
' Ji ProJ9,20 Vrem rnitev v Paradiž, 193° 24
d '4k 23-®0 R? uPanja
° 24 ur _ i inšpektor 3C?^VAtv 1'30POP30
■®! !> 'J05 ”te° I"” -1« »o ke - 12 o^n't?r°9ram -
/F^lni l4-1n Ber'ia - io°?„ dnevnik -® i”.5t J'Ogram p°roči|a .J? Santa Bar-l5-1s Of,1^'15 lz°bra-
J.^d^s -'J6-45 H^nnSkl pr°9ram -’■ V>niCal8-°5 Koin9 ’ 1715 Hr-/	' 19.3q 2 srece ■ 18-35
S 22 *S o^i - So^ - 20.15 ci kl9 B23.l5°TPazovanja20'500n Tv-Parla-0 ;k Poroč? dopisi.’ 22-55 Moč ’	k’ ameriški film
w**»
ih H' 2r?anijsk^'2ozemskaRes®valr,a služ-arhitektura -
Vb4^i^ 19 3° Dne-h: Kralj in^n,a ' 21 05
W	' arneriški film
1	»hod -
’ R ° oV0se|H°llday ' 1'2 n Marienhof
A	?^rhtnik^kpvn°sti peska -
fp >ih '916'' 18 oSs KawS!olovščin -ip ia ' Jo 3 KuV0 k^iz ° S8 kronika -
Dnevnik V namiz-
-0r7arn6nta ,
'hagazH- ’ 1800
Krlm™°
K <VSAkVannič’ kv!Z -»X.	;
^.KS^vj!0 D'no;a?.Kordan .
kd°

i^P 4>i®'°5 Noč v r ir 'sSva^cODi - 1,®6ne.tkah, Meliki93 Sekata"1® ~ 13 L°° čas v
21-1S la®v sliki -
Reportaža -
22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi -23.05 Surprise - 23.40 Phettbergs Neete Leit šov - 0.15 Tekač, film - 1.45 Pogledi s strani
Ril
6.00 Poročila,- 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri.časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Ma-gnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Morilec prostitutk, triler -22.15 Odvetniki mrtvih - 23.10 Quincy -0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum
SREDA
, 30. APRIL
TV SLOVENIJA 1
8.35 Lutkovna igrica
8.55 Mednarodna izmenjava otrok
9.15 Spričevalo za nebesa, švedska nadaljevanka, 3/4
10.15 Vesoljska policija, ameriška nanizanka
11.00 Diskretni čar buržoazije, francoski film
1 2.40 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila
1 3.05 Kolo sreče
14.50 Kelly Family na križišču
1 6.00 Kronika afriških živali, francoska serija
17.00 Obzornik
17.10 Male sive celice, kviz
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Doživetje ljubezni, francoska drama, zadnji del
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Posadka, ameriška nanizanka 23.10 Fant in pol, ameriški film (čb)
TV SLOVENIJA 2
11.50 Svet poroča
1 2.20 Ne bom ... ne morem - anoreksija
13.00 Portret Zvonimirja Cigliča
14.10 Hudson Street, ameriška nanizanka 14.35 Življenje na zemlji, japonska serija
15.25 Studio city
16.10 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 5/14
17.10 Izzivalci, francoska nanizanka 17.40 Moesha, ameriška nanizanka 18.00 Karaoke
19.00 Domače obrti na Slovenskem 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Košarka, 1. tekma polfinala končni-
ce DP (m)
21.35 Koncert simfonikov RTV
23.05 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Inšpektor Derrick - 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-tlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 POP-kviz -18.30 Policist s Petelinjega hriba, jugoslovanska nanizanka - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Beethoven, ameriška komedija - 21.45 M. A. S. H. - 22.15 Obraz tedna - 22.45 Reševalci - 23.30 Inšpektor Derrick - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program -16.15 Moč denarja - 16.45 Hugo -17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resica - 20.50 Družinski kviz - 22.00 Opazovanja - 22.35 Poslovni klub - 23.05 Z namenom in razlogom -0.05 Območje somraka - 0.30 Poročilfi
TV HRVAŠKA 2
13.20 Koledar - 13.30 Kralj in jaz, ameriški film - 16.30 Bolnišnica upanja -17.15 Acapulco - 17.40 Reševalna služba - 18.30 Vse, vse ali zdravje - 19.00 Nogomet, kvalifikacije za SP '98 - 19.55 Hrvaška - Grčija, prenos tekme - 22.00 Sestre, serija - 22.45 Glasbena oddaja -23.20 Savna, poljski film
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.10 Trije doktorji, serija -12.00 Zvon - 12.05 Posel - 12.25 Wel-oome to Hungary - 12.55 Telepakk -13.35 Narodnostne oddaje - 14.25 Repeta, za šolarje, vmes ob 15.00 poročila -16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Kanon, vera in kultura - 17.30 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kulturna panorama - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC -20.15 Malo mesto, serija - 20.55 Pogovarjajmo se drugače, Friderikus - 22.00 Deklamacija - 22.05 Koncert ansambla Republic - 23.10 Telešport, namizni tenis, nogomet - 0.10 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.40 Leta družbenih sprememb - 15.35 Malo juga, angleška serija - 16.05 Sotrpini - 16.15 Hišna vojna, vesela opera -17.25 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Mali svet, okrogla miza -18.45 Pratika - 18.50 Musiča Historica: Bach - 19.05 Družina Onedin, serija -20.10 Kvalifikacijska nogometna tekma za SP, Švica - Madžarska, v odmoru ob 21.00 Dnevnik - ‘22.10 Policijska poročila - 22.15 Vse ali nič, kviz - 22.45 Aktualno - 22.15 Okoreli samec, italijanski film -1.05 MC
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 11.50 Konfeti -12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 Airwolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet - 22.05 James Bond 007, akcijski film - 0.10 Pandora in leteči Holandec - 2.10 Mercenario, vestern
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok 'vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vsi za mafijo -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -23.20 Apropos film - 23.25 ,1500 let Shaolina - 2.35 Čas v sliki
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža -6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Ponižana ... in nihče ji ne verjame, drama -22.05 Sternov TV - 0.00 Poročila - 0.30 Catman, triler - 2.05 Keatonovi policisti, akcijski film - 3.35 Poročila - 4.05 Vampirjev poljub, srhljivka ■
ČETRTEK
k 1. MAJ____
TV SLOVENIJA 1
9.05 Junaki petega razreda, mladinski film
10.40 Moesha, ameriška nanizanka
11.00 Fant in pol, ameriški film
12.30 Svet divjih živali, angleška serija
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Dolina miru, slovenski film (čb)
15.05 Novice iz sveta razvedrila
15.30 V vrtincu
16.00 Doživetje ljubezni, francoska drama, zadnji del
17.00 Obzornik
17.10 Sprehodi v naravo
17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.00 Tednik
21.00 Forum
21.10 Frasier, ameriška nanizanka
22.00 Poročila, vreme, šport
22.15 Omizje
23.50 Tednik, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
11.00 Domače obrti na Slovenskem
11.30 Koncert simfonikov RTV
13.00 Posadka, ameriška nanizanka
13.20 Posnetek 1. tekme polfinala končnice DP v košarki
14.45 Presaditev, dokumentarna oddaja 15.25 Na zavoju reke, ameriški film 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka
17.25 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 3/7
18.15 Globus - Portugalska
19.00 Oddaja o računalništvu
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Štrajk v Avstraliji, avstralski film
22.30 Naslednja postaja Greenvvich Villa-ge, ameriški film
POP TV
8.00 Pujsi dol! - 8.30 Neskončna zgodba, angleški mladinski film - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz - 1 2.30 M. A. S. H. - 13.00 Ocean, ameriški film - 15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 POP-kviz -18.30 Policist s Petelinjega hriba -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor - 21.00 Newyorška policija -22.00 M. A. S. H. - 22.30 Reševalci -23.30 24 ur - 0.00 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -
11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program - 16.15 Besede, besede -16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče - 18.35 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvira - 21.20 Željka Ogresta in gostje - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Sum, ameriški film - 0.45 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.20 Koledar - 14.30 Potovanja: St. Peterburg - 15.20 Zgodba o Nennyju Goodmanu, ameriški film’ - 17.15 Acapulco -17.40 Reševalna služba - 18.30 Glasbena oddaja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X -21.10 Oče gospodar, italijanski film -23.00 Filmska gibanja - 23.40 Seinfeld
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 9.30 Dopoldne, prvomajski magazin - 11.00 Versailles, Evropski koncert 1997 - 13.10 Leteča ladja, lutkovni film - 14.10 Ekstremni športi - 14.20 Mozaik - 15.35 Siamska mačka, madžarski film (čb) - 16.25 Televi-deo - 17.00 Vklopi! - 17.30 Kviz -18.00 Bodite eno uro z menoj, Tarnaš Vi-tray - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Od gledališča do gledališča, Sopron - 20.20 1. maj 1957, dokumentarni film - 23.25 Policistov morilec, italijanski film -1.10 Himna
TV MADŽARSKA 2
9.30 Otroški program - 11.55 Teta Bors, za otroke - 1 3.05 Košarka NBA - 1 4.00 Robin Hood - 14.25 Pratika - 14.30 Zeleni planet - 14.55 Tajno poslanstvo, se-
RADIO MLRSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -■ 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila
- 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09:00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne :na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Onevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski od-r mevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -
rija - 15.25 Sladko brezdelje, spored Gite Horvath - 16.25 TOP 40, lestvica popevk - 17.00 Družina Onedin - 18.05 Spored Pala R6kusfalvyja - 20.00 Bogati in slavni, ameriški film - 21.55 Vse ali nič, kviz -22.20 Aktualno - 22.50 SP v hokeju na ledu, Češka - Rusija - 1.20 MC
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 10.40 Dvojček pride redko sam, komedija - 12.10 Kaos v srednji šoli, komedija - 13.40 Štirje dinozavri v New Yorku - 14.45 North Sea Hijack - 16.20 Buddy lovi samo velike ribe, komedija - 18.00 Mr. Bean - 18.30 Srček - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Daddy cool, komedija - 21.45 Conan uničevalec, film - 1.05 Nagrada za en milijon, kriminalka - 2.40 Pandora in leteči Holandec
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Kaj je doc? -10.30 Koncert - 13.00 Poročila - 13.10 Tri ovčke na paši, film - 14.35 Panameri-cana, sanjska cesta sveta, dokumentarni film - 15.30 Ribič Maria, film - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki -20.15 Ko Musi igra - 21.05 Lukas Rese-tarits, gibanje - 22.05 Čas v sliki - 1.10 Mejniki zgodovine - 1.35 Šport
RTL
6.00 Super Mario Brothers - 6.25 Kre-menčkovi - 7.15 V deželi dinozavrov -8.30 Trnuljčica, sanjski film - 9.50 Mali roza ljudožerec - '13.15 Divjaki na skate-boarderjih, triler - 15.00 North Sea Hijack - 16.45 Krokodil in njegov nilski konj, komedija - 18.45 Poročila - 19.10 Skrivni orakel - 20.15 Hladni poljubi, triler -22.10 Smrtonosne misli, triler - 0.00 Poročila - 0.30 Divjaki na skateboarderjih
15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20-Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi, - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.

V(
70. obletnica preimenovanja Ljutomera v mesto
Prva omemba že leta 1249
motorna vozila
Vekakor bi pričakovali, da bi imel Ljutomer daljši mestni staž kot »samo« 70 let, kajti v zgodovinskih pisnih virih je bil omenjen že leta 1249, v srednjem veku pa je dosegel pravice do prostih volitev, nižjega sodstva, do pobiranja mitnine, prostega trgovanja, organiziranja sejmov idr. Vendar je dejstvo, da so ga uradno pre-imovali iz trga v mesto šele leta 1927.
Kot smo lahko slišali na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki jo je sklical ljutomerski župan Ludvik Bratuša, so pripravili dokaj bogat program prireditev, s katerimi bodo proslavili letošnji jubilej njihovega mesta. Le-te so se pravzaprav že začele (pregledna razstava slik Ignaca Premoše, proslava ob 130. obletnici rojstva teologa, zgodovinarja in urednika dr. Frana Kovačiča v Veržeju, uvodni in slavnostni koncert Glasbene šole Ljutomer, gledališka predstava Pepelka v Ljutomeru, območno srečanje odraslih gledaliških skupin severovzhodne Slovenije, revija odraslih pevskih zborov), osrednji praznični dan pa bo 8. avgusta, ko bodo proslavili tudi občinski praznik. Takrat bodo imeli.slovesno sejo ljutomerskega občinskega sveta, odprli bodo razstavo otroških likovnih in literarnih del na temo o Ljutomeru, pripravili bodo koncert pihalnih orkestrov sosednjih in prijateljskih mest ter Sejemski tek '97 v Ljutomeru (dan pred tradicionalno prireditvijo Prleški sejen po čelen Lotmerki).
J. G.
Zakaj imajo Ljutomerčani v šaljivem grbu medveda na verigi? Nekoč naj bi se neka skupina vračala s Kamenščaka. Bili so precej »v rožicah«, zanašalo jih je semtertja, zato so zadeli ob neki sod za gnojnico, ki je bil privezan k drevesu. Sod se je »odpel« z verige in se začel kotaliti za njimi, oni pa so se prestrašili in kričali: »Bežimo, medved je za nami!«
Seja vlade	1 11
Najvišji uradniki se ukvarjajo predvsem s podražitvami
O evropskem pridružitvenem sporazumu - Višje rejnine - »Ne« podražitvi zemeljskega plina in telefonske naročnine, »da« RTV-naročnini - Velike izgube v elektrogospodarstvu
Vlada je danes sprejela predlog zakona o ratifikaciji evropskega pridružitvenega sporazuma. Kot je pojasnila direktorica urada za informiranje Marta Kos, bo vlada za državni zbor pripravila še nekaj dodatnih dokumentov oziroma strategijo približevanja, ki jo bo poslala v državni zbor, da bi poslanci tako dobili čimveč informacij o včlanitvi Slovenije v Evropsko unijo, še posebno kar zadeva pogoje, ki jih mora sprejeti naša država.
Kot je povedala direktorica šanje RTV-naročnine. Dosedanja
urada za informiranje Marta Kos, je vlada danes sklenila, da zaposleni v državnih in javnih ustanovah, ki se financirajo iz državne blagajne, ne bodo dobili letošnjega regresa pred 1. junijem. Zakaj tako, direktorica ni znala pojasniti. Sicer pa je vlada sprejela sklep o povišanju zajamčene plače za obdobje april-ju-nij 1997, ki znaša 35.173 tolarjev. Zajamčena plača se bo uporabljala le za izračun socialnih transferjev.
Vlada je sprejela tudi sklep o povišanju rejnin za 3,1 odstotka. V Sloveniji je trenutno v rejništvu 1.561 otrok pri 972 družinah. Največ otrok, ki so v rejništvu, je šoloobveznih. Rejnina je družbena oblika varstva otrok, sestavljajo pa jo materialni stroški in plačilo za delo rejnice. Od 1. aprila dalje bo plačilo za rejnice 12.310 tolarjev, za otroka do 12 mesecev 27.430 tolarjev, od 1. do 7. leta 21.000 tolarjev, od 7. do 14. leta 25.320 tolarjev, nad 14 let pa 31.650 tolarjev.
Za RTV-naročnino 1.837 tolarjev
Vlada je najprej zavrnila zahtevke za podražitev zemeljskega plina, telefonskega impulza in priključnine za telefonske priključke. nato pa je zavrnila zvi-
naročnina je bila 1.679 tolarjev, nova pa veljala bo od 1. maja - 1.837 tolarjev. Ta dvig naročnine bo povzročil 0,018-odstotno inflacijo, dano solgasje omogoča zvišanje naročnine za 9,4 odstotka, zahtevano pa je bilo 12-odstotno povišanje. Od aprila 1994 se je RTV-naročnina podražila že trikrat, v povprečju za 24,8 odstotka. Da bi nas potolažili, so izračunali, da so se v tem obdobju drobnoprodajne cene povečale za 33,6 odstotka. To naj bi bil tudi naš pripsevek k sanacijskemu programu televizije in ob pomoči katerega naj bi RTV Slovenija v prihodnosti poslovala brez izgub.
Eles je vložil pri vladi zahtevo za podražitev električne energije, a vlada o tem še ni odločala. V elektrogospodarstvu se ves čas primerjajo z »Evropo«, toda s cenami električne energije in s plačami so (verjetno) že v svetu. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in državni sekretar Alojz Kovše sta po za-dnnji seji vlade novinarje skušala prepričati, v kakšnih hudih težavah je slovensko elektrogospodarstvo. Ta veja naj bi se dušila v dolgovih zaradi posojil, ki jih je najela za posodobitev električnih virov, in zaradi težav pri tekočem vzdrževanju. Ker se država pri tem obnaša precej ma-
čehovsko, bi bila po mnenju ministra in državnega sekretarja več kof potrebna podražitev elektrike za najmanj 13 odstotkov, če hočejo slediti naložbam, ki so pred njimi. Če pa bo podjetje hotelo pokriti izgube v znesku 28 milijard tolarjev, kolikor jih napovedujejo letos, pa bi se električna energija morala podražiti za kar 40 odstotkov. Cene električne energije bi se morale izenačiti z evropskimi. Na vprašanje, zakaj v gradivu niso bili zapisani podatki o povprečnih plačah zaposlenih v ELES-u in kolikšne so le-te, pa sta minister in državni sekretar ostala brez besed in odgovorila, da bodo ta podatek posredovali pozneje.
MARJAN HORVAT
mobitel
□C Murska Sobota Lendavska 1 9b
V ČASU SEJMA ALPE - ADRIA
17. 4.-27. 4. 1997
*B-delta	114.000,00 sit
*B-sigma	144.000,00 sit
*GSM SONY 99.998,00 sit z avtoinstalacijo
(069) 32 724 (0609) 629 05 1
PARKETARSTVO k POLAGANJE VSEH VRST /X TALNIH OBLOG
Jože KOZIC, s.p.
NAS POTREBUJETE? DOBRO PREMISLITE!
MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV
Panasonic
* polagamo vse vrste talnih oblog iz lesa, laminatov in plastičnih mas
* obnavljamo parkele
* velika izbira in kombinacija vzorcev
Lešče 3, Moravske Toplice, tel.: (069] 48 805
GILERA CX, 125 ccm, letnik 1993, ugodno naprodaj. Tel.: 45 479, ogled v Puconcih 206. ml2757
MERCEDES BENZ, s kesonom, ugodno prodam. Tel.: 48 202. ml28!9
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1985, dobro ohranjen, in traktorsko škropilnico Agromehanika Kranj, 340 I, ugodno prodajo. Tel.: 57 038. mI2832
TAM 75 T 3B, letnik 1983, po delih ali v celoti prodam. Tel.: 31 225 ali 43 276. ml2843
LADO 1200, letnik 1984, registrirano do oktobra, prodam. Poznanovci 47. m 12844
ZASTAVO 101, letnik 1989, prodam. Tel.: 43 086. ml2847
GOLF 2 1.3, letnik 1989, registriran do januarja 1998, prevoženih 81.000 km, kovinsko srebrne barve, prodam. Tel.: 40 277, po 15.30. mI2851
OSEBNI AVTO VW POLO CL CU-PE, s katalizatorjem, letnik 1991, prevoženih 39.000 km, temnomodre kovinske barve, športna platišča, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 82 734. m!2855
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do marca 1998, prodam. Ogled po 16. uri, Mirko Kerčmar, Rankovci 2. ml2864
ZASTAVA 128, letnik 1989, GOLF JGL, letnik 1982, R 4 GTL, letnik 1988, in več rabljenih vozil ugodno prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. ml2865
RENAULT 18 TL, letnik 1983, kovinsko modre barve, karambolirana zadnja leva vrata, vozen, ugodno prodam. Tel.: 43 033. ml2874
FIAT 850, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Tel.: 47 022. ml2877
MERCEDES 300 D, letnik 1979, menjam ali prodam. Tel.: 062 723 462 ali 721 819. m!2878
LADO SAMARO, letnik 1990, 5 vrat, prevoženih 52.000 km, prodam. Tel.: 53 219. m 12881
RENAULT 4 TU, letnik 1985, ličarsko obnovljen, 1350 DEM, prodam, tel.: 22 542. ml2889
AUDI 80, letnik 1988, prodam. Šer-cerjevo naselje 24, M.Sobota, m 12902
VOZILA-BMW-VW-AUDI-RO-VER-JEEP-CHRYSLER ugodno naprodaj. Informacije 041 668 557. ml2911
JUGO 45 A, letnik 1986, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 42 971. ml2915
OPEL KADETT, 1,4 i, 5 vrat, letnik 1989 december, s katalizatorjem, ugodno prodam. Tel.: 45 489, popoldan. m 12917
FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 1981, prevoženih 50.000 km, registriran do aprila 1998, prodam. Tel.: 81 139. ml2922
JUGO FLORIDO, november 1989, zelo ugodno prodam. Tel.: 6? 650. m 12926
13112868
MALE PUJSKE prodam. Tel.: 46 122. m!2879
ŽREBIČKO, pasme norig, z rodovnikom, staro 14 mesecev, prodam. Tel.: 57 131. ml2882
PLEMENSKE BREJE SVINJE prodajo. Tel.:27 553.ml2892
DRAHASTE NESNICE; stare 12 tednov, cepljene, prodam 500 SIT/kos, dostava na dom. Tel.: 062 792 353. m 12906
KRAVO, staro 7 let, brejo 9 mesecev, kontrola A, in molzni stroj Virovitica prodam. Borejci 24. p. Tišina. ml2914
MLADE NESNICE in plemenske peteline lahko dobite v Babincih 49, tel.: 82 401. Zagotovljena nesnost v enem tednu. Dostava tudi na dom. m!2925
posesti
ID I Lb Lb d.o.o.
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069) 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA
Živali
NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesno-stjo ali stare 13 tednov, cena 400 SIT, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o„ po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin. Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml 1696
TELICO, kontrola A, v 9. mesecu brejosti, prodam. Puconci 260. m!2813
V CENTRU LJUTOMERA prodam večjo poslovno hišo. R. Friderich, 08121 Wiesenburg, Dorfstrasse 16 a, Deutschland. m 12594
V RADENCIH prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 4,5 ha zemlje, po dogovoru lahko tudi ločeno, primerno za obrt ali idealno za konjerejo. Tel.: 66 001. m 12691
MANJŠO STAREJŠO KMETIJO -sončna lega, uporabno tudi za vikend, z gospodarskim poslopjem, njivo, sadovnjakom, brajdami v Kušta-novcih ugodno prodam. Tel.: 062 24 172, zvečer, m 12809
ENOSOBNO STANOVANJE, 43 m2, z garažo, v Kocljevi ul. in gradbeno parcelo v Bakovcih prodam. Tel.: 32 964, popoldan. mI28I0
MLADI GOZD, 2400 m2, v Pincah, prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: 061 451 344. m 12845
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 68 m2, prodam. Tel.: 62 099, dopoldan, m 12846
NJIVO, 64,66 ara, ob glavni cesti Bakovci-Dokležovje, prodam. Tel.: 43 033. m!2873
GOZD na Šafarskem prodam. Tel. 061 451 563. ml2875
VINOGRAD s starejšo hišo v Doliču, približno 40 arov, prodam. Tel.: 55 029. ml288O
GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem na mirni lokaciji v Sebeborcih, gozd v Otovcih, in opeko Bramac ugodno prodam. Tel.: 26 794. ml2884
TRISOBNO STANOVNJE v centru Murske Sobote ugodno prodam, tudi na obroke. Tel.: 27 311. m 12894
PROSTORE za obrt, trgovino, skladišča, poslovno ali zasebno zdravstveno dejavnost oddam. Tel.: 27 668. ml2896
OPEL CORSO DIZEL, 5 vrat, letnik 1990, dobro ohranjeno, prikolico za avto ali frezo, nerabljeno, ter dva kvalitetna gozda, oba 1 ha, na lepi legi, mešan les, prodam. Tel.: 57 312, do 16. ure, zvečer pa 22 751.m!2897
POČITNIŠKO HIŠICO v KTiževcih v Prekmurju (podkletena brunarica),
NATAKARICO s končano gostinsko šolo in pripravništvom zaposli podjetje LINIJA, d. d., M. Sobota, tel.: 21 459, int. 222. ml2920
SVINJO za zakol prodam. Krog, Plečnikova 62, tel.: 22 945. m 12842
KRAVO, staro 8 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 49 275. m 1286 i
ZAJCE, belgijske orjake, za nadaljnjo rejo, prodam. Tel.; 72 262.
POZOR - POZOR! NOVOST .
MILAN HORVAT, s. p
★ ★ ★ ■ ■ ■
UPRAVA: K. Sobota	A
U UH d.O.O. * MV32-2M, tu: 0W32-170J
Panasonic
MM SHOP CBNTBR MAR/BOR
Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, faks: (062) 225 713
BDEČI MLIN
SANACIJA IN POVRTAVANJE DIMNIKOV
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ
090 44 48 L
SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik !
090 75 17
Imate težave z dimnikom? Je v slabem stanju?
NIČ VEČ, SAJ PONUJAMO:
VSTAVLJANJE KOVINSKIH DIMNIH ELEMENTOV
‘ POVRTAVANJE
MILAN HORVAT, s. p., MARKIŠAVCI 5, MURSKA SOBOTA tel.: (069) 32 644
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK;
Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
elektrika, vodovod, na
celi prodam. Tel.: 48 071. m®'j enosobno stanom^ konom in kletjo, skupaj 42
tru M. Sobote. 1. nadstropja‘ I ska, telefon, centralna,z® I spremembo namembnosti^-j ali menjam za manjše. Tel.:I 706. m 12910
LEPO PARCELO, 12, gu, z lokacijsko dok., pr01* I 22 997. m!2913
kmetijska
SADILNIK KROMP R ^? pletom, skoraj nov, P^ vično ceno. Tel.: 56O7S®
TROSILNIK 3001, prodam.Tel-'1 KOMBAJN NEPT^ sladkorne pese prodani' zvečer, m 12820 ROTACIJSKO Klarič, tev, prodam. Nada p 15. 9241 Veržej. mD f KOMBAJN EPP^2tel^ dam. Fokovci 62, m 12837
PREDSETVENIK«^ dam. Tel.: 43 046.	jj (
visokotlačno^ (dvojni karda"}305 ml289 ■ prodam. Tel.: 56 30> a , DVOOSNE PR^Žk« tristranskim zaboj, rezervr SIT, prodam. 416. ml2924
razno
ZELO UGODNA stopna vsakoniu • 89. m 12669	ipZ
Preklicujem Veljaj I. 1984/85,_SCTp» ime Jožef ZganJ ’ Rakičan, m 12»“
RAVNALNOMIZ^1 dobro ohranjen , i 715 366. m G«22 LAKIRNO	A
ličarje prodam. 1 prSsi‘’ leparstvo Kova • tomer. m!282	si J
Preklicujem^^ 26132-1 H K’ RjblSl(» Iztok Keuschler,
skih podjetij. P g q60 nah.Tel.: 76 (D j
m!2833

ODKUPUJ	/1
TROLA, Save-
niče vseh sm	f
055. mobitel	j
m 12834
pVE NOVI FKA'--^ „ LJI zelo ugodno Pr0 K 423. m 12835
Preklicujem
spričevala za 3.
v M. Soboti.	ji J
Guček. Poljska 2"' J m 12838
JEDILNI KRO^ii rj Lipovci 45, tel.: 42 .J
■I
I
Preklicujem spričevala Gimna1'1, irj šiča Ljutomer, I 'me Nataša Sere^ JR
Rozmana 3. S/L >
LADIJSKI POD’
vo. smreko ;^ 45 prodai. I®1' MM m!2859 pohištvo z
d il ni k na ^(ib	J
kurjavo
Kranjc, 10

m 12860
^LIRANOS^ 70 696. m 12862
FANTOLS^^i ^PlEKI ugodnoP J 45. m 12867	: P
^LONlTNEP^ff 8~valne, in ličkal"' ^-di'm. Tel.: 5505^’
01 Sl B do 63
ZOi dn Dr ma
06' 64'
Dl Prr Ur, 27
PO za Jel
OD cijs naj: «U
cen mik cije ur
Ju dru; «0: »i; Osi
Sik’ 24. april 1997
29
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola Bpo najviSjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 06 _ KI 164, od 9. do 20. ure. ml2886 NOVO, NOVO!!! Osamljeni, ra-zočarani, neporočeni, vabimo vas v tabo prijateljev s podobno usodo. Družabno srečanje s plesom bo 1 ■ W 1997 ob 19.00 na turistični kmetiji Černjavič v Gradišču. Tel.: "K 22 713,062 101 891 in 0609 Ki 848. m!2890
DELNICE • najugodnejši odkup in podaja.Plačilo takoj v gotovini. Drejamo tudi vse vrste posojil. Tel.: 2Gll.ml2895
Wtvo ZA OTROŠKO SOBO prodam po simbolični ceni, ta 22 247. ml 2899 ^KUPUJEMO DELNICE investi-taiih skladov ter Muralesa, po “^nejših cenah. Tel.: 31 898. »12905
MlTEL ■ GSM, avtoalarmni, talna zaklepanja, električni po-.J„^2 akcijske cene. Informa-W9 613 372.ml2912
1 GUMAMI 17 5 rJ;13 za Renault Clio, Fiat in '""'Prodam.Tel.: 43 144. m 12918 ^nakladalko, n m3, m U, v?niev> toei'nico za med in 7darske pripomočke ugod-83 002, zvečer.
z opeko dajo tistemu, fS®’™ odpelje, m 100, 21 v“ Koroša, Trg. Sl. Osterca ta). m!2923
nimi izkušnjami zaposlim. Tel.: 42 295. ml2673
DODATNO DELO za izboljšanje standarda ponujamo. Tel.: 27 817. mI2687
NATAKARICO za delo v Avstriji, v bližini meje, z delovno vizo, takoj zaposlim. Tel.: 46 454. m 12806
ALI BI RADI ZASLUŽILI NA DOMU? Za informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Irena Martinčič, Lož, Smelijevo naselje 53, Stari trg pri Ložu, m 12848 V OKREPČEVALNICI ZAPOSLIJO NATAKARICO. Tel.: 42 302. ml2866
PONUJAMO DOBRO PLAČANO DELO pri direktni prodaji. Tel.: 0609 632 978. m!2903
MONTIRAM STRELOVODE.
Tel.: 26 016. ml2916
NATAKARICO ali dekle za strežbo z nekaj prakse zaposli Gostišče Koželj, Žiberci, tel.: 63 676. m 12928
storitve
Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj.
Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067
ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, komarnike, platnene roloje izdelujemo, monira-mo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml2362
USPEŠNO INŠTRUIRAM nemški jezik za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183.ml2857
^CIRANECA n ^PEKAsa-Iet-
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil dragi brat in stric
Stefan Smej
iz Gaberja
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi ‘Os, svete mat ■ zadnJi poti, darovali cvetje, sveče, za
^ala nna ln.za 8radnjo kapelice v Gaberju.
' Za Sanljiv^k1 ^aEta 'z Lendave, govorniku g. Ivanu d in nV v eSede s'ovesa- g- kaplanu za pogrebni Pevkam za čutno odpete žalostinke.
vsi njegovi
Dragi očka, že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, Povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala Je praznina, ki močno boli.
V SPOMIN
^Udviku Novaku
.	. šoferju
apni	lz Kuštanovec
kt i
Vt"itve^rsis^tr^ žalostnih, bolečih in osamljenih h razi> tei 222 .srcem odšel na pot, s katere ni več
'de nat Ojem'jivi resnici, kije ne bomo nikoli 1311 ki Se u e ostalo ogromno lepih spominov.
> avite °b njegovem še mnogo preranem ^^i.k' 8r°b?!
3 smo te imeli neizmerno radi
ZAHVALA
68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
Stefan Balažek
iz Dolgovaških Goric
izh^cemV6110 zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^žalie^ VSem’ ste darovali vence, cvetje, p er ga v lepem številu pospremili na
Po8tebnj oh na hvala dr- Kulčarju za pomoč, g.
iPegrehK-1^’ Pevcem za odpete žalostinke in
V	iz Lendave.
Ž8/„;n.,ral ~ iskrena hvala!
tvoji najdražji
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je končal dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Franc Bahun
iz Gradišča
Zaspala si v globoki sen, umrla nisi, še zmeraj z nami si, nate nas spominjajo sadovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Eno leto je minilo, odkar nas je brez slovesa zapustila naša draga žena, mama in babica
Matilda Sraka
iz Lipovec
Hvala Ti!
Žalujoči mož in sinovi z družinami
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskreno zahvalo izrekamo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter ga. Sonji in g. Miru Berkeju za ganljive besede slovesa.
Lepa hvala Podjetju za PTT-promet, LB Pomurski banki, d. d., in INOKSU, d. o. o., Černelavci.
Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat srčna hvala! Gradišče, 9. 4. 1997
Neutolažljivi vsi njegovi najdražji
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ŽNHNMA
V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Alojz Balažič
iz Dokležovja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, za potrebe cerkve in v druge namene. Lepa hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč pospremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Zvon, ki v pomladno jutro je zvonil, našega očeta ni več prebudil.
V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina.
ZMANMA
N 56. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Ferek Miholič
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše in za druge namene. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna hvala podjetju Mura, sodelavkam Ženskih oblačil, 365. brigadi, in Moških oblačil - likalnica in kontrola, 231 brigadi, ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Iskrena hvala g. župniku, pevcem in govorniku za besede slovesa.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Ptički, jaz vprašam vas, al' bo že skor' pomlad, al' bo že skoraj zelena pomlad?
ZAHVALA
V 77. letu nas je po krajši bolezni nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja
Gizela Korošec
roj. Bagar, z Janževega Vrha
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Hvala duhovniku g. Novaku za pogrebni obred, Radgonskemu oktetu za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, upokojencem, podjetju Radenska Mineralna voda, tovarni Mura, TŽO Murska Sobota in pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi tast, dedek, pradedek in stric
Koloman Janža
iz Šalamenec
Iskreno se zahvaljujemo vem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem žalostink, hvala gasilcem ter g. Domjanu za govor ob odprtem grobu in na koncu hvala pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Tvoji najdražji
Oh, kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in svečka ljubezni, ki zate gori, ter spomin na prelepe dni, ko z nami bil si še ti.
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Karel Poredoš
mizar v pokoju iz Bodonec 61
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
Hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče in prispevke za dobrodelne namene.
Iskrena hvala g. Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Zaman je bil ves boj, zaman bili so ti dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 74. letu nas je nepričakovano zapustil oče in stari oče
Evgen Luthar
iz Vučje Gomile 55
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v teh nepričakovanih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, za gradnjo doma svetega Martina in za mrliško vežico.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vučja Gomila, 15. 4. 1997
Žalujoči: sin Jože z ženo, vnukinuje Jožica, Adrijana in Lidija z možem Dragom ter drugo sorodstvo
V TOREK, 15. 4. 1997, SMO SE POSLOVILI OD
Leona Cenarja
UČENCA 4. R. OŠ SV. JURIJ - PODRUŽNICA SERDICA.
OSTAL BO V NAŠEM SPOMINU!
UČENCI IN KOLEKTIV OŠ SV. JURIJ
Kratka šo bila tvoja leta v mladosti in sreče med nami, zato z besedami ni mogoče 'opisati i bolečin, ki jih je zapustila tvoja prerana smrt.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 23. 4., ko nas je pred 13 leti zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
Franc Katančič ml.
iz Puconec 9
.. V SPOMIN'
Te dni mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša žena, mama, tašča, babica in prababica
Jolanka Časar
iz Šalovec
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo obujate spominnanJ hvala za vsak cvet in prižgane sveče.
Njeni najdražji
N SPOMIN
29. aprila mineva deset let, odkar nas je zapustila naša draga
Helena Bavčar
roj. Kumin iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se je še spominjate.
Vsi njeni
ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila
Kristina Klement iz Moravskih Toplic
Zahvaljujemo se vsem pogrebcem ter vsem, ki ste ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše, za gradnjo doma Sv. Martina, za mrliško vežico, godbi, pevcem in gospodu’župniku.
Vsi žalujoči
Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečo ali z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Nikoli potolaženi vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je po težki bolezni v 87. letu starosti za vedno zaspala
Marija Škalič
s Petanjec
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo strino pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Slavici za besede slovesa, učencem 1. b-razreda OŠ Tišina, osebju bolnišnice v Rakičanu ter pogrebništvu Kampuš.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
v 80. letu nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek
JožefZemljič
z Rožičkega Vrha
Le trenutek usode tebe ločil je vzel, kar smo ljubili, v kar srno čeprav živimo v lihi žalosti, bodo v naših srcih ostali za vedno tepi spomini nate.
V SPOMIN ■ j( 26. aprila mineva leto z bolečine, ko nas je mnogo zapustil dragi mož, ati, sm-
Alojz Zver
iz Lipovec
i ^leP’ Hvala vsem, ki se ga še s srcem spominjate, vse^’prjna^ mislijo postojite ob njegovem preranem grobu t r cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo.
Vsi, ki smo te imeli radi
Stezo zakrila je meglica in solza zdrsnita prek Hca' zdaj noga išče polji ~f'an°’a^ grenak nasmeh postal P »Geno«
ZAHVALA 48.
Mnogo prezgodaj poil I zapustil m legel k večnem

SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ UPOKOJENI SODELAVEC
Stanislav Šeruga
KV-ELEKTROMONTER ZA MREŽE
OD NJEGA SMO SE POSLOVILI V PONEDELJEK, 21.4. 1997, NA POKOPALIŠČU NA SVETINJAH.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnega prišli poslovit, ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici in mu lajšali bolečine.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom, domačim gasilcem in vsem sosednjim prostovoljnim gasilskim društvom, godbeniku za odigrano tišino in vsem, ki ste ga poznali kot čevljarja.
Zahvaljujemo se tudi za darovane vence sodelavcem ARAVTA Gornja Radgona in VG Kapela.
Žalujoči njegovi najdražji
Geno Tinev
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom- -6govi? prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na poti ter mu darovali cvetje in sve
. besed®
Posebna zahvala g. župniku in g. Merklinu za ter pevcem za odpete žalostinke-• je $
Hvala g. Marušiču za odigrano Tišino, ob ka^ velik ljubitelj glasbe k svojemu zadnjem *
Žalujoči: žena, sinovi, mama in vsi 7

KOLEKTIV ELEKTRA MARIBOR, PE ELEKTRO GORNJA RADGONA
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jože Rous
z Ivanec 77
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku Stanku Zveru za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Veletrgovine Potrošnik in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Le nekaj dni pred svojim 80. rojstnim dnevom nas je 15. aprila 1997 za vedno zapustila
Ivanka Mauko
upokojena šiviljska mojstrica iz Radenec
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter prispevke za dobrodelne namene, nam izrazili pisno ali ustno sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče na Kapelo.
Hvala dr. Fidler-Jenkovi z Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Kološevi s sodelavci iz soboške bolnišnice in dr. Pangeršiču. Iskrena hvala g. župniku mag. Petru in dušnemu pastirju g. Francu, članom ŽPS, Radenski, d. d., DU in OŠ Radenci, Športnemu društvu Radenci, SSTŠ M.Sobota, cvetličarni Kurbos, Žel. prometni šoli Maribor, pevcem, govorniku g.
Srečku in pogrebništvu Vrbnjak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči sinovi Gustav, Dani in Zdravko z družinami
V 78. letu nas je ljubljena žena
V srcu mojem sonca ni;
■ po licu solza mi P0^1' Skaliti upanja ne more ^1. da vidimo pri njem se -


Marija Graj
roj. Kustec	/I
iz Gornje Bistrice ijuj^i/
S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zai sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancei u ki ste nam v teh težkih trenutkih pomaga P strani. Hvala vsem, ki ste se prišli od blizu 1 pfefimjji naše mame in jo v tako velikem številu P? g^P^Z zadnji poti. Hvala vsem za pisna in ustno m A toliko lepega cvetja, sveče in za svete namene. Hvala g. zdravnici in patronažni s ujd1^^ doma Črenšovci za pomoč in zdravljenje m ^tP J ; Posebna zahvala g. kaplanu Ivanu Kranjcu pogrebni obred s sveto mašo, pevcem za pOf Žižku za besede slovesa ob odprtem gr°
Senica iz Ižakovec. , Še enkrat vsem - prisrčna u .
Žalujoči: mož Jože, sinovi in hčerke Z arU
24. april 1997
IDRA 7 POLETJU
Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak?
iJMENu AGRO SERVIS d.d. RENAULT
Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že
TOM + 7,5%
Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v
^GOmND
poslovni enoti Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, tel. 069/21 -136.
<0 li*
SPONA
S.O.S Company
a
9®
MSI
O>Cl SEX V ŽIVO
PRODAJA VOZIL
Kroška ul. 58 9000 Murska Sobota tel. 069/21 630 fax 069/21 322
KREKOVI BANKI, D.D., MARIBOR, ponujamo široko paleto
NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV
za komitente in nekomitente z odplačevanjem tudi do 4 leta.
f' J«
n,
LAGUNA
MIZARSKO OKOVJE
AKCIJSKA PRODAJA
S.O.S Company, Veščica 4 e, Murska Sobota
Tel.: 069/23 507, 37 507, 37 500
d d
IN DRUŽINA ALIZE
Odmična spona s podlago 66 sit + p. d.
Cii. spona fi 18, trikraka, samo 299 sit + p. d.
Vodilo za predal, 500 mm, samo 295,70 sit / grt.
Kuhinjska delovna plošča (cene veljajo pri nakupu cele plošče, dolge 4,2 m ) samo 2998 sit/tm + p. d.
Obiščite nas v Panonski 6 v Beltincih.
Tel./faks: (069) 41 469 ali 0609 627 753, vsak delovnik od 7.30 do 11.00 in 14.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
TUDI DOBER KREDIT JE DOBER LE, ČE Z NJIM KUPIŠ DOBER AVTO!

ST'
^aega
VEČ KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR
599.281 5
JE ZGODBE
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ^507 MARIBOR, Cankarjeva 3, te*” 062/224-111
^ko
1	.Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev!
2	.Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani!
3	.Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto!
4	. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku!
5	. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo!
6	. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje!
7	.Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno!
8	. Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka!
IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ:
9. Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote!
ZLATA NALOŽBA je vaša pot do zaklada, saj življenje ni pravljica!
VINOTEKO"
za naročanje zavarovalniškega zastopnika
080 - 19 - 20
od 19.762 SIT na mesec
ali 1 .OOO DEM popusta v primeru gotovinskega plačila!
Primer izračuna na dan 10.3.1997:
• f 'A
la
599
AVTO RAJH 069/81-560
S.O.S. & ZIDARIČ 062/701-454
TRIOTEHNA 069/75-074
O 1
MIN/156 SIT
VEDEŽEVANJE - TAROT
1min 156 sit NON - STOP
VEDEŽEVANJE - TAROT
1min 156 sit NON - STOP
VESTNIK
09042 70
24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ I
LJUBEZEN
ZDRAVJE KARIERA DENAR
BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG
ERIK

SU^ER VtROČE
00.599*255

SPROSTI SRCE IN POZABI NA VSE
RUBIKON
VEDEŽEVANJE
Vozilo: Fiesta Flair 1.3i 60 KM, 3 vrata, airbag serijsko, pogoji: TOM + 5%, polog 50% cena: 1.577.000 SIT (17.250 DEM), polog: 788.500 SIT, obroki: 53 x 19.762 SIT
Zadnja stran
Taka je bila nič kaj prijazna podoba dveh starih zgradb na vogalu Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti, ki sta povzročali nemalo preglavic tudi udeležencem v prometu.
Svojo vlogo je odigral tudi bager, ki je z dvoriščne strani neusmiljeno podiral vse pred sabo.
NI
Roža meseca
Streptocarpus spada v družino gesneriaceae kot saintpaulia - vijolica. Pravimo ji tudi kapska trobentica, ker je doma v provinci z enakim imenom na jugu Afrike. Tam raste samoniklo. V stanovanju se pojavljajo prvi cvetovi že proti koncu marca, potem pa se ob rednem dognojevanju cvetje vrsti skoraj nepretrgoma do jeseni. Po naravi je to rastlina polsenčnih gozdnih obrobij, zato jo tudi mi zavarujemo pred preveliko vročino in neposredno pripeko. Zelo dobro se počuti na vzhodnem ali zahodnem oknu. Koreninska gruda se ne bi smela nikoli popolnoma presušiti, ne prenese pa zamočvirjenosti. Glede toplote suč-nik ni preveč zahteven, saj se pozimi zadovolji z desetimi stopinjami ali manj. Poleti ga moramo zasenčiti in prostor zračiti.
Pogosto so različnih barvnih kombinacij: grlo je svetlejše ali temnejše kot preostali cvet, na osnovni

Avstralci so bili Presei-nad številom sloveti , čev, ki so nastopili naa i# skih stepah. Najprejs „11 da sta dva sp^"*^ devetnajst oračev, ®	#
stopu jim je Postal° gre za obratno ra^fa pOs? čakovali so, da bo j, bem startu orača r .j spremljevalce. Pref' bili namreč, da bi oračema s brazda boljše obr* d glede na rezuha |jetž bili pokrovitelji spr » cev navdušeni na spremljevalcev in s pohvaliti z netre^0 1^1 na televiziji Pre, oljiti košarkarjev Sme . zare*j v Rimu, toda term	j
lame so bili razp
1

barvi se pojavljajo temne žilice. Posebno dobro se počuti na široki okenski polici, kjer se razširi in je tudi cvetja več. Streptocarpus nima gomolja in ga zato, ko odcvete, ne moremo posušiti in shraniti. Gojimo ga kot lončnico, ki cvete v različnih barvah. Posebno lepi so modri in rožnati odtenki. Ker streptocarp ne napravi globokih korenin, ga sadimo v zelo plitve posode. Za sajenje je primerna navadna cvetlična prst z nekoliko šote. Poskusi z različnim časom razmnoževanja maja in septembra so pokazali, da so rastline začele cveteti sredi 'marca. Rastline
potrebujejo veliko svetlobe. Idealna zimska temperatura je 15 ° C, najvišja poletna pa 24 ° C.
Rastlina ni zahtevna, pri zalivanju pa zahteva vsaj malo pozornosti. Če ji listi gnijejo, sta vzroka prenizka temperatura ali preveč vlage, zato jo moramo prestaviti na toplejši prostor in zmanjšati zalivanje. Če so listi nagubani, je presuho, zato jo moramo pogosteje zalivati.
Zaradi očarljivih barv je streptocarp zelo zanimiva sobna lončnica in priporočljivo darilo za ljubitelje cvetja, ki hočejo imeti nekaj posebnega.	OLGA VARGA
Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ /O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 22. 4. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. 4. 1997 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.296,5587	1.262,00	1.287,00
Francija	100	2.706,0917	2.614,10	2.692,50
Nemčija	100	9.125,5536	8.885,00	9.060,00
Italija	100	9,2095	8,82	9,18
Švica	100	10.715,2250	10.261,60	10.569,40
ZDA	1	155,5724	151,70	155,50
Z LB Pomursko banko odslej hitreje in laže do uresničitve vaših ciljev
Od maja dalje nižje obresti za vse vrste posojil!
Izhodiščna
Posojilo	obrestna mera
Podjetjem in podjetnikom za tekoče poslovanje	7,75%
Podjetjem in podjetnikom zajnvesticijske namene 9,75% Gotovinska posojila občanom do 6 mesecev	7,5%
Gotovinska in namenska posojila občanom od 6 do 60 mesecev	8,5%
Podrobnejše informacije zahtevajte v svoji enoti LB Pomurske banke!
Stari hiši v Gregorčičevi ulici 31 v Murski Soboti, ki je last mestne občine, in v Gregorčičevi 33 v zasebni lasti, ki sta kazili podobo mesta, sta končno porušeni
Delavci podjetja Nigra so opravili obsežna dela, vredna 380 tisoč tolarjev. Z lastnikom zgradbe na vogalu z ulico Staneta Rozmana so se predstavniki mestne občine končno uspeli dogovoriti, da na lastne stroške porušijo tudi ta razpadajoči objekt.
Stroške mu bodo obračunali pri plačilu komunalnega prispevka. S tem je na tem prostoru zdaj omogočena gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta, ki bo segal vse od bloka v ulici Staneta Rozmana do podjetja Galex v Gregorčičevi ulici. Tako je očiščeni prostor poslej dan v prodajo najugodnejšemu investitorju. Hkrati pa ne gre prezreti, da so se oddahnili tudi stanovalci bližnjega stanovanjskega bloka, ki so imeli vrsto pripomb na dosedanji videz tega dela Murske Sobote, kjer so se zbirale sumljive skupine ljudi.
Besedilo in fotografije: M. JERŠE
KOMPAS HOLIDAYS--------------------------->
PRVOMAJSKE POČITNICE NA BRAČU IN HVARU
BOL,h. BRETANIDE, HVAR, h. AMFORA <30- IV-, 4 dni, od 144 DEM + letalo 240 DEM J
FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU!
VESTNIK
in L AJTEn
NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE
Izmed bralcev, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in izmed Vas, ki ste se nanj na novo naročili, smo spet izžrebali štiri potnike, ki se bodo popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Ne? Potem pa več sreče prihodnjič!
NAROČILNICA
Danes objavljamo sličico št. 3. Zalepite jo v predalček pravokotnika, katerega smo objavili v 1 4^ številki Vestni-
L -----------------------1 ka. Čez teden
dni (v prvomajski številki), ko bomo objavili še zadnjo (četrto) sličico aprilske nagrade, pa le spet pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije, kajti nagrado (zdaj najbrž že veste, kakšna je) bo morda žreb tokrat namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat punto, ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč srha-njujemo za žrebanje novega lastnika avta! Ne pošiljajte posameznih sličic!
NAROČAM ¥««
Ime in priimek:______________
Ulica:_______________________
Kraj:________________________
Pošta:_______________________
Podpis:_____________________
»	kkk	■ »
Geza Džuban-Ter^^l/ koj po pristanku na kosilnico odjadral naJI sko Kot smo izvedeli’le J Jožko Školjč žadom1 B ponovno urejenostjo^" « okrog svojega vikenda- I
***
Moravski župan in Podjetje Cipot, d.omj Potem, ko na g°rnie^,M , skem sejmu nista zovih metel, vzadnP^^K
Uradnega lista
razpis za dobavo djetju in občini- PoP1 oddala najugodnejše^ nudniku Pohitite s P"1 I mi!	/
Šoferski in^g^ menedžer v Rak ipf H-Fijakerjev rakičanskok^J je vse razp°
moči upo^^ glasov na rak jsti socG če. Naključni dovoljm, ko so.Pe|i v 1^1 su ponovno naložene sr,op a vol|SC žrdjo,kisojihna gali v križe.
***
i VI
Govorice o pridobitvi v niso razplam*0 toču, amP^^A nem stadion gometainP^M macije, ugota'	|

Šalovski z^iodl Malo "OJ stoji Pred°da|c0^®| nosti. 09 <diei1Co ponavlja, dal občm5/J mož, ko je P° delit'‘-J ho potrebno d premoženje- paCU ; Sl! pošten »• j.
^U^ J IvanObaM^ jem nepr'00 M. pehu na	M
ki-varjaztren b9 X | ščanskedem	j
7
Novi šef^fe
Jeno mesto P°,ajne
voli.
Z