Pripravlja uredniški odbor mladih. Številko sta uredila Andrej Černič in Ambrož Peterlin. Oblikoval Matej Susič. Pri tej številki so sodelovali: Simon Gergolet, Patrizia Jurincic, Danilo Pahor, Breda Susič in Dana Čandek. Foto: Robi Jakomin, Marij Maver, Breda Susič, Matej Susič, Danilo Pahor In Erik Stadler.
1/2- uvodnik
2/3- pozor, pozor! •	4/5- mosp - skk •	6- draga mladih •	7/8- literatura
ÙJ
Ul
Nogomet proti
interesom
Simon Gergolet
avno pred začetkom svetovnega prvenstva v Nemčiji je italijanski nogometni svet pretresla huda novica. Veliko število tekem iz prejšnjega prvenstva A lige je bilo ponarejenih, domenjenih ali po krivem sojenih. Glavni krivec pri tem je bil Luciano Moggi, generalni direktor zmagovitega Juventusa. Zanimivo je, da je bil tudi pri vodstvu Napolija, ko je ta z Ma-radono zmagal edini dve prvenstvi. Naključje... Vsekakor ekipa, ki se je letos uvrstila na prvo mesto v italijanski A ligi, bo naslednje leto “za kazen” verjetno izpadla iz glavne italijanske lige za vsa ilegalna pogajanja s sodniki in igralci, “scudetto” pa ji skoraj gotovo ne bo pripisan. Kdor je podrobno sledil zadnjim prvenstvom, si je kaj takega lahko v tihem pričakoval, saj je gotovo mnogokrat pomislil, da sodniki drugače sodijo majhnim, pokrajinskim moštvom kot pa velikim in močnim enajstericam. Znotraj škandala so vpletene tudi Lazio, Milan in Florentina, vse politično močne ekipe. Sedaj, ko je prišla na dan resnica glede zadnjih prvenstev, se vsi čudimo temu, kar se je zgodilo, čeprav smo nekako vedeli, kaj se lahko dogaja v nogometnem svetu. Razveljavljeni goli, nesmiselni off-sideji, Pessotto v raprezentan-ci, rumeni in rdeči kartoni so bili prepogosto v korist bogatejših, da bi ne bilo suma o nepravilnostih. Vse to je prišlo na dan preko telefonskih pogovorov, ki jih je

Robi Jakomin, Kras (drugo mesto na fotografskem natečaju Skk-Mosp 2006)
imel dvotretjinski delež črnobele Trojice (Moggi in Giraudo, Bettega ni vključen) z ¡zbiratelji sodnikov tekem (Bergamo in Pairetto), počasi pa prihaja na dan tudi veliko drugih imen sodnikov in stranskih sodnikov, športnih in tehničnih direktorjev. Moggijevi mobilni telefoni so ohranjali stike z vsem, kar je bilo potrebno. In to v primeru, ko je bilo treba zmagati ali ko je bilo treba poskrbeti, da ne nastane prevelik škandal, če je bila Juventusu dodeljena blago-dušna enajstmetrovka. Dovolj je bilo poklicati Biscardija in nekaj novinarjev, pa je bilo vse urejeno. Sedaj začnejo tudi ljudje razumevati, zakaj prvenstvo nosi ime “Serie A Tim”. Biscar-di pa nas zaradi tega škandala zapušča. Ne bomo ga več gledali vsak ponedeljek na običajnem Procesu. Spomnili pa se ga bomo za vedno po zaslugi prelepih biserov kot: “Ne govorite vsi skupaj, dajte po 2 ali 3 hkrati”.
Sodbe bodo izrečene v precej kratkem času, saj je treba pripraviti lige in ekipe za naslednje leto. Najstrožja kazen bo gotovo namenjena Juventusu, skoraj gotovo bo nameščena v nižjo kategorijo, lahko pa bo kazen zelo huda in moštvo bo prestavljeno za več stopenj. Standrežci že nestrpno čakajo Juventus-Juventina, vsekakor pa se zdi ta vizija preveč ekstremna, bolj realistična pa je možnost derbyja Juve-Na-poli v B ligi. Milan, Lazio in Fiorentina bodo doživele manjše ukrepe, težko bodo izpadle, čeprav novi telefonski pogovori bi lahko odprli nova obzorja. Najverjetneje bodo imele le nekaj točk kazni v naslednjem prvenstvu. Izmed velikih ekip se Inter ničesar ne boji. Glede njene totalne nedolžnosti pričajo končne lestvice prvenstev zadjih 15 let, torej vsak dvom je odveč.
Kam pa je izginil ves športni lojalni duh? Fair play? Kje je igra, kje so šam-pijoni, driblingi, goli? (Champions Lea-gue ne šteje kot odgovor.) Pravi nogomet ni trenutno dosegljiv, govori se samo o juridičnih postopkih, ekonomske plati te afere
(dalje) ►>
« Uvodnik - dalje s 1. strani
(drastični padec delnic Juventusa po izbruhu škandala, približno -50% v enem samem tednu) ter kaznih. Na srečo nas bo od vsega tega odvrnlo svetovno prvenstvo, katerega Italija se tradicionalno ne more udeležiti brez polemik. Letos ni tradicio-

Satirična fotokompozicija, ki pričuje o Moggijevi “vsemogočnosti".
nalnih kreganj glede postave kot je bilo v starih časih v zvezi z dualizmom Totti-Del Piero ali s problemom Baggio na klopi ipd. Da bi vzdušje ne bilo preveč sproščeno, pa je poskrbel naš Lucianone.
Simon Gergolet
Razglasitev nagrajencev likovnega, fotografskega In literarnega natečaja
Natečaji, ki mlade
spodbujajo k ustvarjalnosti in jih motivirajo pri delu
lovenski kulturni klub in Mladi v odkrivanju skupnih poti že 20 iet razpisujeta ob dnevu slovenske kulture likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade.
Nagrade najboljšim udeležencem letošnjih natečajev sta SKK in MOSP podelila v nedeljo,
2.	aprila 2006. Natečaj je bil namenjen mladim iz zamejstva, njihovo ustvarjalnost pa je ocenjevala komisija, ki se je delila v tri skupine: prva je nagrajevala fotografske prispevke, druga likovne, zadnja pa literarne.
Peterlinova dvorana, kjer je potekalo nagrajevanje, se je za to priložnost napolnila s precejšnjim številom ljudi, predvsem mladih, ki so si na stenah dvorane lahko ogledali fotografske in likovne izdelke ter ob prijetnem vzdušju prisluhnili gledališki skupini SKK-a, ki je prebrala literarne prispevke. Tudi publika je lahko ocenila dela mladih in podelila po eno nagrado za vsak natečaj.
Nagrade so bile zelo bogate: prvouvrščeni na vsakem od treh natečajev so prejeli denarni prispevek, ki ga je darovala Zadružna kraška banka, drugouvrščeni so prejeli uro, za katero je poskrbela draguljarna Malalan z Opčin, tret-jeuvrščene pa je s knjižnim darilom nagradila založba Mladika, ki je obenem poskrbela tudi za nagrade publike.
Za izbor treh najboljših fotografskih prispevkov so poskrbeli inženir prof. Marjan Jevnikar, likovni ustvarjalec in grafični oblikovalec revije Mladika Matej Susič ter profesor zgodovine likovne umetnosti in likovni ustvarjalec Ivan Žerjal iz Gorice.
Prvo mesto so dodelili trem fotografijam z naslovom Nočna mora, katerih avtorica je Francesca Vinci. Drugo mesto je prejel Robi Jakomin s svojim ciklusom Kras. Igor Gher-dol pa se je s svojimi fotografijami z naslovom Repentabor uvrstil na tretje mesto. Poleg tega je komisija pohvalila fotografije Erika Stad-tlerja, ki so prispele iz Slovenije, zato jih po pravilniku - kljub njihovi kakovosti - ni mogla ►►
Levo: skupinska slika mladih nagrajencev.
Sliki na desni: publika med prešernovo proslavo;
Jure Kopušar in
Patrizia Jurincic
prebirata
prispevek
literarnega
natečaja.
Desno: delo Urške Šinigoj, ki je zmagalo prvo nagrado publike in komisije.
Spodaj: triptih “Nočna mora", s katerim je Francesca Vinci dobila prvo nagrado fotografskega natečaja.
« vzeti v poštev za nagrado. Publika je za najlepšo fotografijo izbrala Slap Savica Igorja Gherdola.
Likovne izdelke so ocenili likovna kritičarka Magda Jevnikar, pedagoginja arh. Magda Samec in likovni ustvarjalec ter grafični oblikovalec Rado Jagodic.
Prvo nagrado je prejela Urška Sinigoi, drugo je komisija podelila Milanu Lavrenčiču, tretjo pa Veroniki Žerjal. Nagrada občinstva pa je šla Roberti Buse-chian.
Za določitev nagrajencev literarnih prispevkov pa so se sestali novinarka Večera Darka Zvonar Predan, profesorica in prevajalka Diomira Fabjan Bajc ter urednica revije Mladike Nadia Roncelli. Prvo nagrado sta si
ex-aequo delili Ankina zgodba Julije Berdon ter pripoved Sare Zupančič z naslovom Na bregu. Drugo nagrado sta ex-aequo prejeli poezija Bela jadrnica Jasmine Guštin in Štirje haikuji Martina Pe-čenika.
Tretjo nagrado pa je komisija dodelila Valentini Oblak za črtico Črni biseri. Publika je soglašala z izbiro komisije in podelila nagrado Juliji Berdon. Gledališko skupino SKK, ki je prisotnim prebrala literarne prispev--
ke, so sestavljali Helena Pertot, Julija Berdon, Patrizia Jurincic, Jure Kopušar, Danijel Simonettig, Roberta Buse-chian in Valentina Oblak.
Patrizia Jurincic
Organizatorji so bili z odzivom mladih in publike izredno zadovoljni. Število udeležencev in publike na nedeljskem nagrajevanju priča o pozitivnosti tovrstnih pobud, ki mladino spodbujajo k ustvarjanju in izražanju lastnih čustev s pomočjo umetnosti. Tudi sama sem bila zelo navdušena nad mladimi ustvarjalci in kakovostjo njihovih umetnin, ki sem jih slišala, prebrala in videla na razstavi. Mislim, da so take pobude resnično pozitiven izziv mlademu človeku, ki bi se rad izkazal oz. pomeril s sovrstniki.
Taki natečaji spodbujajo in motivirajo, poleg tega pa mladim pomagajo, da sprejemamo kritiko in to nam zagotovo pomaga pri odraščanju.
mosp-skk
Pogovor z novim predsednikom YEN-a,
Slovencem Aleksandrom Studen-Kirchnerjem
“Manjšine so najbolj
PLODOVITA TLA ZA EVROPSKO IDEJO”
L
Kot vsako leto se je skupina mospov-cev udeležila velikonočnega seminarja, ki ga prireja mladinska manjšinska organizacija YEN. Tokrat je bil seminar v madžarskem mestu Pecs, organizacija pa je pripadala tamkajšnji nemški manjšini. Najpomembnejša točka na tedenskem programu je seveda “General Assembly” - občni zbor po naše, na katerem člani odločajo o sprejetju morebitnih novih organizacij, ki bi se rade včlanile, sprejemajo resolucije, ki zadeva-
Aleksander Studen-Kirchner
jo manjšinske problematike itd. Seveda pa tudi izglasujejo nove člane odbora, če je tem zapadla mandatna doba. Letos smo tako izvolili novo blagajničarko Katalin Sebök, podpredsednico Christiano Walde, ki je zamenjala člana MOSPa Matjaža Jakliča, in pa novega predsednika organizacije, ki je zdaj Slovenec Aleksander Studen-Kirchner.
V naslednjih vrstah si lahko preberete kratek intervju z novim predsednikom YENa.
Na slikah: predavanja in debate, nova prijateljstva, različne navade in kulture, zabava, obilo hrane ... vse to (in še več) je nudil letošnji Easter seminar na Madžarskem (foto Danilo Pahor).
>	Za uvod se predstavi sam.
>	Rojen sem v Ljubljani, očetu Nemcu in mami Slovenki.
Do mojega četrtega leta smo živeli na Bledu, potem pa se preselili v Nemčijo blizu Nurn-berga. Tam sem hodil v šolo in končal gimnazijo, potem pa sem šel študirat na Dunaj. Začel sem s filozofijo, germanistiko in klasično filologijo, ostal sem pa pri slavistikl/siovenščl-ni. Na Dunaju sem se začel tudi “zares” vkvarjati s pisanjem, kar je v bistvu moje prvo delo. Doslej sem objavil nekaj
kratkih zgodb in več poezij, jeseni pa naj bi sledil moj prvenec, zbirka poezije. Moj literarni jezik je nemščina. Sem tudi predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, kjer prirejam slovenske literarne večere in kjer Izdajam dvojezično (nemško-sloven-sko) literarno revijo “punti”.
> Prvič predseduje mladinski organizaciji YEN Slovenec, kako je sploh do take odločitve prišlo ... si imel pomisleke, preden si dokončno sprejel?
>- No, ko so me prvič nagovorili, ali bom kandidiral, je bil to zame hkrati šok in velika čast. Najprej sem odklonil, ker nisem bil pripravljen na to. Ampak potek seminarja In ljudje, ki so vedno bolj pritiskali z vprašanjem: ali boš?, me je prepričalo. Bilo mi je pa tudi izziv voditi tako organizacijo, kjer se 31 manjšin iz 17-ih držav skupaj zavzema za pravice manjšin In ohranitev kulturne in jezikovne pestrosti Evrope.
>- Kako sploh potekajo volitve, koliko traja mandatna doba?
>	Mandatna doba traja dve leti. Volitve potekajo precej enostavno: nekdo te predlaga, potem sprejmeš, se predstaviš in potem te volijo. Moraš imeti absolutno večino.
>	Pravzaprav nisi pravi manjšinec ... Misliš, da poznaš dovolj dobro razne manjšinske stvarnosti?
>- To je dokaj boleče vprašanje zame. Ne bi rad, da kdo misli, da sem kandidiral zaradi kakšne možne politične dogodivščine. Kot pol Slovenec in pol Nemec sem nekako vedno pripadal manjšini, sicer ne avtohtoni, ampak vendarle. Tako v Nemčiji, kot tudi v Sloveniji sem si vedno postavil vprašanja: kaj sem, kam spadam In ali pripadam ljudjem okoli mene? To so, se ml zdi, tudi bistvena vprašanja za Identiteto manjšinca. Potem pa sem kot predsednik Kluba na Dunaju že iz tradicije odgovo-
mosp-skk
maj 2006 •
D
ren tudi za to, da se borimo za pravice Slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem. V Klubu in na dunajski slavistiki sem bil močno sensibillziran za manjšinske teme, ne nazadnje me je tu veliko naučila tudi moja profesorica Katja Sturm-Schnabl, sama Korošica. Njen angažma nikoli ni bil samo znanstven: bil je družbeno-političen. To nam je vcepila, skupaj s prepričanjem, da če se hočeš boriti za lastno kulturo, se moraš boriti za obstoj vseh kultur, ker se prelivajo in ker je njih izmenjava temelj za obogatitev družbe in za razvoj kulture In jezika. Tudi kot umetniku se mi zdi družbeno-politični angažma silno važen, sploh glede jezikov. In manjšine so mi bile - od kar sem prišel z njimi v stik, kar se je zgodilo žal zelo pozno (saj te v šoli nič o tem ne naučijo) -vedno blizu. Zame so najboljši primer in najbolj plodovita tla za Evropsko idejo, to je sobivanje različnih kultur v miru.
>	Kako vidiš YEN v svoji mandatni dobi?
Bo prišlo do kakih večjih sprememb?
>	Jaz vidim YEN kot močno in vitalno organizacijo, ki pelje zastopnike manjšin do sodelovanja z drugimi manjšinami v boju za lastne in tuje pravice. Do večjih ali manjših sprememb bo prišlo, važno je, da so potrebne in da so vsebinske. Nameravam recimo vnesti malo več kulturnih, se pravi vrhunsko kulturnih prireditev. Ena ideja je literarni festival manjšinskih jezikov. Kot prvo je važno, da se novi odbor najde in optimizira delo, pa tudi, da se ohrani delo prejšnjega odbora. Zelo pomembna je pa tudi širitev YENa: pomagati manjšinam, da se organizirajo in jih povabiti, da se včlanijo, to bo naša naloga. Več nas je, bolj močni in bolj vidni smo. Cilj bi moral biti, da so nekega dne vse manjšine zastopane v YENu. Ampak za to si bo moralo slediti še več predsednikov...
>- Katere značilnosti mora imeti manjšina, da lahko prosi za včlanjenje v YEN, oz. katerim pogojem mora zadostiti?
>- Mora biti organizirana manjšinska organizacija, ki se pretežno ukvarja z mladinskim delom, in v kateri odloča pretežno mladina sama. Njene strukture morajo biti demokratične in se mora strinjati s cilji in nalogami YENa. Potem mora 3 mesece pred glavnim občnim zborom poslati svoj statut in zaprositi za članstvo. Občni zbor mora z absolutno večino potrditi včlanitev. Potem postane za vsaj eno leto izredni član, preden postane polnopraven član. Do takrat
nima glasovne pravice za volitve. S tem odbor YENa in člani lahko opazujejo, kakšno je “nastopanje” člana, to se pravi, če je v skladu z našimi vrednotami, naprimer če mu je res kaj za pestrost kultur In jezikov v Evropi, ali pa če se zavzema samo za lastne cilje.
>	V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, se je geopolitična slika Evrope bistveno spremenila, narodna zavest in samozavest manjšin pa se je okrepila. V zadnjih letih prihaja do širitve YENa v številu včlanjenih organizacij. Se bo ta širitev še nadaljevala, mislim predvsem na manjšine zahodne Evrope, tudi tiste, ki so nekoč že bile včlanjene (Katalonci, Valežani ...)
>	Kot sem že omenil, je to sigurno težnja novega odbora. Na tem področju je YEN že napredoval predvsem na Balkanu, kjer smo dobili tri nove člane. Jeseni bo Youth Leader Seminar v Subotici v Vojvodini pod geslom United Colours of Balkan, tako da bomo to delo tu nadaljevali. Naslednji velikonočni seminar pa bo blizu Lourda v Okcitaniji, južni Franciji, in medtem ko se dela intervju, potuje poslanec k Bretoncem v severno-zahodno Francijo. Geograflčno ravnotežje v YENu je zelo važno, važno pa je tudi, da se dobi čim več članov v “starih evropskih državah”, ki se sicer zajemajo za manjšinske pravice pri novih članih v EU, sicer pa nič dosti ne naredijo za lastne narodne skupine. Tretja geografska točka pa so baltske države.
>	Dve nam Slovencem v Italiji (po razdalji) najbližji manjšini sta manjšina Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem pa tudi furlanska manjšina. Obstaja kaka možnost, da bodo v bodoče pristopile k YENu?
>- Seveda obstaja možnost. Če so organizirane In če bi hotele k nam pristopiti, bi to bilo največje veselje.
Hvala lepa, še enkrat čestitke ob izvolitvi, pa mnogo sreče v nadaljnem delu.
Danilo Pahor
Od 14. do 16. julija v Tinjah na Koroškem
16. Draga mladih:
“Vključi se! - Ne sključi se!”
Jesenski del vseslovenskega srečanja mladih bo na Opčinah
Draga mladih je vseslovensko srečanje mladih, tradicionalni intelektualni forum mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Zrasla je iz vsakoletnega srečanja Draga na Opčinah pri Trstu. Na forumu mladi razmišljamo o aktualnih družbenih premikih v sodobni globalni družbi, pri tem pa se opiramo na vrednote slovenstva, demokracije, dialoga in povezovanja.
Glavna tema letošnje že 16. Drage mladih, ki bo prvič potekala na Koroškem, bo vprašanje integracije tradicionalnih in novih manjšin tako v posameznih državah kot v okviru Evropske unije. Z uveljavljenimi predavatelji in gosti iz akademskega, kulturnega in političnega življenja bomo razmišljali o pojmih, kot so identiteta, asimilacija, integracija, multikulturnost, sobivanje, predsodki, strpnost, zaščita ipd. Pri tem se ne bomo osredotočili samo na probleme slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem in Madžarskem ali na probleme narodnih manjšin v Sloveniji, pač pa bomo razpravljali tudi o problemih novih priseljenskih skupnosti ter o položaju malih držav in narodov v evropskih integracijskih procesih.
V delavnicah bo priložnost za prijetno druženje in ustvarjanje ter spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Koroške.
Program bo letos nadvse bogat! Vse se bo začelo v petek, 14. julija v Tinjah na Koroškem:
do 15.00 prihod, prijava, nastanitev
16.00	slovesno odprtje srečanja
17:00 odhod na goro sv. Heme pri Globasnici;
ogled in večerja
sobota, 15. julij 2006
10.00	okrogla miza: “Integracija - quo vadiš?” Gostje: teolog Peter Kovačič-Peršin, sociolog prof. dr. Emidlj Susič, psiholo-
ginja prof. dr. Mirjana Nastran Ule
14.00	delavnice: debatna, vodi mag. Marjan Pipp; bobnanje, vodi Paulos Worku; pevska, vodi Edi Oraže; likovna, vodi mag. Karl Vouk; snemalna, vodi Miha Dolinšek; novinarska, vodi Marjan Velik; fotografska, vodi Vincenc Gotthardt; kolesarjenje, vodi Dominik Pipp; komunikološka, vodi A. Tolmaier; lutkarska, vodi Nataša Hrlec
19.00	zabavni večer z glasbo
nedelja, 16. julij 2006
10.00	okrogla miza: “Integracija v multikulturni družbi”; gostje: Marco Gabriel, referent pri Ligi za človekove pravice, Karel Smolle, politik in prevajalec, dr. Mojca Medvešek, sociologinja
13:00 refleksija
14:00 izlet: ogled Krnskega gradu, vojvodskega prestola in Gospe Svete
Kot že minula tri leta, bo tudi letošnja Draga mladih razdeljena na dva dela. Po poletnem delu na Koroškem, se bo srečanje nadaljevalo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, in sicer v soboto, 2. septembra 2006, s tretjo okroglo mizo na Izbrano temo: 10:00 okrogla miza: “Integracija Slovenije v Evropigostje: prof. dr. Danilo Turk, pravnik in nekdanji svetovalec pri generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov, dr. Zdravko Inzko, diplomat, generalni veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji.
Teden pred jesensko drago mladih bo potekal 2. Festival Drage mladih z delavnicami, športnimi, debatnimi in kulturnimi srečanji. Več o tem pa v prihodnji številki Rasti in v dnevnem tisku. Ta čas pa nas pokliči ali pa se prijavi na www.draaamladih.org. Informacije nudijo na naslednjih naslovih: Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donlzettl 3, 34133 Trst, tel.: 0039 040-370846, rast mladika@hotmail.com: Katoliški dom prosvete Sodalitas, Proštijska ulica / Propsteiweg 1, A - 9121 Tainach/Tinje, tel.: 0043 (0) 4239-2642, office@sodalitas.at.
Breda Susič
literatura
maj 2006
Dana Čandek
Veliki Zadetek
Druga nagrada na literarnem natečaju Skk-Mosp 2004.
3	12 57 62 84 joker 6
3	12 57 62 84 joker 6
Saj ne more biti res! Enostavno ne more biti res!
3	12 57 62 84 joker 6
Kaj pa če vse to le ni privid, ampak čista realnost?
3	12 57 62 84 joker 6
Mogoče bo bolje, da si nataknem naočnike in natančneje preverim številke na časopisnem odrezku. Jaz in številke (beri matematika) smo namreč od nekdaj sprte. Mogoče so se tudi danes odločile, da me bodo malce povlekle za nos!
Ne, prav sem videla. V roki držim srečko z zmagovito kombinacijo. Juhuuuuu! Tra-raraaaa! Hojladrija! Hopsasa! Postala sem MILIJONARKA! Mi-li-jo-nar-ka! Kdo bi si mislil, da bom kdaj v življenju deležna takega blagoslova!
3	12 57 62 84 joker 6
1	000 000 000 000 : 12 x4 - 12%... Krasno! Denar mi zadostuje za tristo šestdeset let, osem mesecev in dva tedna. Sploh ni treba, da se vrnem v šolo. Lahko bi se celo preselila, čeprav mi moj dom popolnoma odgovarja. Kaj vse lahko naredim s tem bajnim premoženjem!!!
Februar 2045
Kako lepo je živeti! Sedim na robu bazena, sončim se in srebam ledeni čaj. Okoli mene kar mrgoli natakarjev. Dovolj,
da mignem z mezincem leve noge... in že se prikaže postaven plavolasec. Vljudno se pokloni, mi mikavo pomežikne in z očarljivim nasmeškom vpraša: “S čim vam lahko postrežem, prelepa gospodična?” Moj delovni urnik je vsak dan enak: sončenje, lenarjenje, sprehodi po peščeni plaži, partije tenisa, zvečer pa disko in nora zabava. Seveda se od časa do časa spomnim tudi na svoj želodček, ki se mu tu prav dobro godi. Karibska hrana je izvrstna.
Marec 2045
Danes sem z Jupitrom šla v gozd na sprehod. Kupila sem namreč kočo na nekem osamljenem gričku. Tu me obdajajo samo mir, ptičje petje in občasni lajež mojega prijatelja štirinožca. Narava se prebuja, vse okoli mene cveti in dehti, jaz pa se veselim življenja. Nimam se nad čim pritoževati.
Junij 2045
Jadrnica enakomerno polzi po morski gladini, oglašajo se galebi, prijeten veter mi mrši lase... John in jaz sva objadra-la že lep del sveta. Nikoli nisem bila tako srečna! Samo nekaj me skrbi, v pasu sem zmeraj bolj okrogla. Po naravi sem že tako in tako sladkosnedna, če pa se vsak dan gostiš z najbolj izbranimi in večkrat zelo kaloričnimi jedmi, se to s časom pozna na oblinah. Pa kaj mi mar! Važno je, da ne zapravljam svojega življenja! Odkar sem zadela tiste srečne številke, ne vem več, kaj pomenijo stres, strah, strup
napetosti. Včasih sem trpela samo zato, ker se mi je latinska šolska naloga ponesrečila. Devetica je bila že katastrofa. Kakšno neumno bitjece!
Maj 2047
Nič več mozoljev, gostih obrvi, temnih dlačic nad ustnicami. Če bi me zdaj videla mama, bi bila verjetno razočarana, ker so ji tu, v lepotilnem salonu, pobrali delo. Mučenje moje najstniške kože je bilo namreč zanjo vedno velik užitek. Mogoče pa ji bom, ko se bom vrnila domov, dovolila, da me še malo “polepša”, (če bo to sploj potrebno).
Julij 2047
Letim! Čutim se prosto! Jaz in črni žrebec sva enostavno eno samo telo, eno srce, ena duša. Končno sem si lahko privoščila čisto svojega konja. Vem, da me bo vzdrževanje veliko stalo, a denarja imam trenutno na pretek, zato uživam, dokler lahko.
November 2047
Danes sem šla po nakupih, pa nisem mogla kaj, da si ne bi privoščila manjšega darila: krasno obleko znamke Dol-ce&Gabbana. Ves čas se opazujem v ogledalu. Moram priznati, da sem res lepo izbrala. Obleka mi je naravnost narisana na kožo. Božansko!
December 2047
Vse se svetlika, vse je v lučkah. Saj mi je Romana pripovedovala, da je Las Vegas
(dalje) ►►
« (dalje s 7. strani)
prestolnica zabave, ko pa to doživiš na lastni koži, imaš popolnoma drugačen občutek. Tudi mene je, kot mnoge druge iskalce sreče, pritegnilo to mesto, pa ne iz želje, da bi svojemu premoženju dodala še kak bankovec. Želela sem se samo zabavati. Žal mi sreča danes ne stoji ob strani: izgubila sem dva tisoč evrov. Še dobro, da si lahko privoščim tudi tele neumne igrice.
April 2048
Zlati prstan s štirimi dragocenimi kamni se prav lepo poda moji roki.
Maj 2048
Kupila sem nov računalnik. Najnovejši model. Koliko možnosti ti lahko nudi čisto majhna črna škatla! Z enim samim dotikom tipkovnice lahko presnameš ploščo, poklepetaš s prijateljem na drugi strani zemeljske oble ali pa izrišeš svoj avtoportret, ki ti ga pametni strojček spremeni v najlepšega, kar jih je. Nič čudnega, da je moj na las podoben Juliji Roberts.
Avgust 2048
3 12 57 62 84 joker 6
Že nekaj noči ne morem spati. Moje življenje se spreminja v pravo moro.
3 12 57 62 84 joker 6
Te navidezno nedolžne številke me preganjajo dan in noč. Karkoli delam, kjerkoli sem... Ne morem se jih znebiti! Mogoče sem znorela.
Ne vem. Samo to vem, da ne bom dolgo zdržala. To je groteska, paradoks, ne pa življenje.
September 2048
3 12 57 62 84 joker 6
3 12 57 62 84 joker 6
3 12 57 62 84 joker 6
November 2048
December 2048
Dovolj, dovolj, dovolj! Iz dneva v dan postajam otožnejša, napetost narašča, življenje ni več nobena idila, ravno nasprotno. Kaj je pravzaprav življenje? Ali je samo zapravljanje, nore veselice in luksuzna potovanja? Ne znam si odgovoriti, ker ne
poznam nobenega drugega načina preživljanja svojega časa.
Januar 2049
In že sem stopila v novo leto. Bogata sem, seveda, zelo bogata. Še vedno bi lahko živela kot princeska, še vedno bi lahko trosila denar za neumnosti, ampak ne gre. Vse mi je začelo presedati. Postala sem predrzna lahkoživka, ki skrbi samo za svoje telesno ugodje. Prepričana sem bila, da posvečam dovolj pozornosti tudi deševnemu in duhovnemu. Zdaj pa sem spoznala, da ni tako: že dolgo časa sem osamljena in iz dneva v dan sebič-nejša. Nimam prijateljev. Moja edina družba sta dva štirinožca. Sprašujem se, zakaj. Verjetno ne znam prisluhniti ljudem okoli sebe. Moja duša je prazna. Le kako naj jo napolnim? Že se mi ponuja rešitev. Podala se bom na potovanje.
Junij 2050
Več kot leto dni sem preživela v Indiji. Revščina, velika revščina. Tam smrt preži nate na vsakem vogalu. Ljudje onemogli klecajo na tla, ti pa si nemočen, ne veš, kako bi jim podal roko in priskočil na pomoč. Denar tu ne pomaga. Človek je lahko srečen že, če preživi do večera. O razkošju, ki sem se ga v zadnih letih do sitega naužila, ni v tem neizprosnem svetu ne duha ne sluha. Ko vidiš, kako je življenje Indijcev težko, se neizbežno zamisliš in se vprašaš: “Kako jim lahko pomagam? Kako lahko
osmislim njihovo in predvsem svoje življenje?” Živim v svetu razsipnosti, komformizma in nevroze, že dolgo časa ne občutim tistega blagega občutka notranjega miru, čeprav mi navidezno nič ne primanjkuje...
... Tako sem
(foto Erik Stadler) razmišljala, kosem se sprehajala po
hrupnih ulicah mesta New Delhi. Naenkrat sem ob sebi opazila berača in presunljiv izraz v njegovih očeh. V meni je začela rasti neka nadzemeljska sila in v trenutku sem vedela, kaj moram storiti. Skoraj vse svoje zlahka pridobljeno premoženje sem poklonila raznim človekoljubnim ustanovam v Indiji. Vem, da se z denarjem marsičesa ne da doseči, vseeno pa upam, da jim bo vsaj malo olajšal življenje.
Nazadnje bi vas rada pomirila. Nikar ne bodite v skrbeh zame. Z denarjem, ki mi ostaja, lahko preživim še vsaj petdeset let. Petdeset srečih in polnih let, to ni od muh!