Sadovi Ijubljanskega samoprispevka (2)
Bogata bera
Ob okvirnem navajanju osrednjih podatkov glede poteka in uresničevanja gradenj osnov-nošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, ki so bili zgrajeni na območju naše občine in v Ljub-ljani iz prvega samoprispevka in iz drugih sred-stev, se na globalni prikaz nehote navezujejo posamezne sestavine investicij kot so vpraša-nja cene, funkcionalnosti gradnje, lokacijski vi-dik, kvaliteta in čas gradnje posameznega ob-jekta idr.
•  Pri tem gre za nabiranje pozitivnih izku-šenj,  ki jih seveda kaže prenašati in koristno uporabljati pri uresničevanju izgradnje  objek-tov, ki so zajeti v enotni drugi program Ljub-ljane.
•  Eno od vključnih vprašanj se prav goto-vo navezuje na ceno stroškov po m2. Pri tem je  nedvomno   zanimiva    ugotovitev,   da  pred-stavlja nov šolski objekt v krajevni skupnosti Koseze (osnovna šola heroja Veljka Vlahoviča) s  5.506 m2 bruto  zazidalne    površine  ne  samo največji šolski objekt, ki je bil zgrajen na ob-močju občine iz prvega samoprispevka, temveč hkrati najcenejši objekt, kar se odraža v ceni za m2 (5.200 dinarjev), v kateri so zajeti poleg stroškov  za  gradbena,  obrtniška,   instalacijska dela in  opremo  tudi  stroški    izgradnje zaklo-nišča.
•  Odgovor  ali  vzrok  za  tako  ugodno  ce-no stroškov na m2 navedene gradnje, je mož-no najti v dejstvu, da je projektant (dipl. ing. arh.  Zupan — Projektivni  biro  80),  že  s pro-gramskimi osnovami in v okviru projektne na-loge zasnoval idejni in glavni projekt za eno-stavno in nekomplicirano gradnjo novega šol-skega objekta.
•  Pri tem se, nanizani v podolžni osi, vsi trije deli šolske zgradbe   (kuhinja,   večnamen-ski  prostor,  velika  in  mala    telovadnica    ter osrednja  zgradba s 24 učilnicami)  vključujejo v funkcionalno celoto. Projektantu je nadalje izredno uspela tudi osvetlitev učnih in drugih proslorov, ki je izpeljana »enostransko« — brez dodatnih »nadsvetlob«.
•  Del  prostora v zaklonišču je uporabljen kot garderobni prostor, kar predstavlja nadalj-njo racionalizacijo pridobljenega šolskega pro-stora. Zaradi vzdolžno nanizane gradnje šolske
zgradbe so temu primerno izvedene tudi vse in-stalacije oziroma priključki, ki so speljani vzporedno z objektom brez »lomljenja«, nepo-trebnih »ovinkov« in drugih, večkrat in v mno-gih primerih kompliciranih vezav in »gordij-skih« vozlov.
•  Končno je na izredno ugodno ceno na m2 gradnje   te   šole   vplivalo   tudi   dejstvo,   da  je sklad Ijubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ preko  komisije  za  oddajo  del  od devetih po-nudnikov   izbral,   kot  vse  kaže,   resnično  naj-ugodnejše  podjetje,   ki  je   sprejelo    izgradnjo nove šole v Kosezah »na ključ«, torej z vsem rizikom.
•  V seštevku vseh stroškov te ali one grad-nje imajo nedvomno pomembno mesto tudi sa-me lokacije. 2e sedaj je jasno, da so bili stroš-ki  komunalnih  priključkov bistveno manjši v primerih, ko so se posamezni objekti s hišnimi priključki  navezovali  na primarne  komunalne vode iz neposredne bližine (Andersen III., VVZ Sentvid,  VVZ  Litostroj  — prizidek)   in da  so bili  ti  stroški bistveno  večji pri  OŠ  in  VVZ objektih, ki so bili zgrajeni na komunalno ne-urejenih območjih (OŠ Pirniče, VVZ Vižmarje-Brod,  OŠ Vižmarje-Brod).
•  Seveda ima ta ugotovilev relativno vred-nost in se navezuje le na stroške urejanja.
•  Pri tem pa je potrebno poudariti, da ima-jo na primer objekti osnovna šola Ivan Novak-Očka, VVZ Manice    Komanove in nov šolski objekt v Pirničah skoraj  idealno lego — z vi-dikov   praktične   vrednosti   (ustrezna   površina funkcionalnega   zemljišča,   zavarovanje   objek-tov   in   otrok  ter  učnega  kadra  pred  hrupom idr.).
•  Lahko bi rekli, da se bogata bera skup-nih prizadevanj, vzajemnosti in solidarnosti ob-čanov Ljubljane ne navezuje le na število zgra-jenih  objektov  družbenega  standarda,  temveč tudi  na  bogato  bero  izkušenj   glede  racional-nosti in funkcionalnosti gradenj itd.
Seveda bodo še nadalje izredno pomembni kriteiiji glede oddaje del za posamezne grad-nje objektov, ki se navezujejo na drugi enotni program Ljubljane. Že sedaj je namreč možno izdvojiti gradbena podjetja, ki so bila uspeš-nejša glede kvalitete del, glede izvajanja po-godbenih rokov in časovno uspešnejšega uskla-jevanja kooperantov pri izvajanju posameznili del kot so instalacije, komunalni priključki idr. Prl vsem tem bo potrebno še bolj kot doslej zaostriti nadzor, da bi se tako v skladu s ter-minskim planom za posamezno gradnjo zagoto-vila tudi kvaliteta opravljenih del.
Vlado Košir