Poštnina plačana v gotovini Posamezna StGV. 1*— D« <»«•» S V liuhl»a«i', dn® 30. 103« let© Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tizemstro: Četrtletno I Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; ii zemstvo razen Amerike) Četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Diaj Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice i Ljubljani, št 10.711. Pomagajte slovensliemu sospodarstou iz nesreče V nedeljo je bilo v Ljubljana vscdržavno gospodarsko zborovanje. Dvorana Trgovskega doma je bila prepolna. Zbaro-vatoi so od časa do časa deli duška izrazu moreče skrbi itn obupa, ki- sta legla, zadnje čase na vso Slovenijo. Zborovanje je otvoril Fran Skrbeč, predsednik lesnega odseka pri Gre-mi(ju trgovcev. Pozdravili je ministre Janko vi oa, dir. Kožula in dr. Kreka, bana dr. Natlačena in druge. Zborovanja so se udeležili tudi mnogi poslanci Govornik se je zahvalil ministru za gozdove in rude Jamko-viču, da je stole af prvi -gospodiamski shod, ki na njem prisostvujejo zastopniki gospodarstva iz vse države. Naiglasil je, da vsa država pričakuje, kakšne sadove bo rodiiifo to zborovanje, zlasti pa Slovenji a, ki ji grozi popoln gospodarski pAm. Minister Jankovič je dejal, da je sklicad zbor po želji predsednika vlade dr. Stojadi-noviča in dr. Korošca. Vlada se zaveda, da gre za izredno važne gospodarske ukrepe, zato so se tudi udeležili zborovanja trije ministri. Scimkcije nliso Me sprejete po prosta voli j i vlade, temveč zato, ker se naša država tlržli mednairodmilh obveznosti, česar se ji ni biiio treba še nikdar kesatii. Minister je orisal pefložaj, kakšen je nastal v trgovinskih odnošaijih po- prekinitvi gospodarskih ednošajev z Italijo za našo državo. Skoro četrtina našega izvoza je šla v Ita-Jijo, zlasti les, in sioer polloviica vsega izvoza našega lesa. Najbolj je prizadeta Slovenija. Težkoče so velike, vendar s tem ni rečeno, da bi jih me mag® prebroditi z dobro voljo. Ker živi Sltovenija predivsem od lesa, ji je treba sedaj posebno pomagatli. Zato so pa v načrtu javna dela kolikor se |ih niso že lotili na pr grdlnja železnice Crniomelj-Knmi, cesta Maribor—državna meja, cesta UuMjaina—Sušak in razen tega še turistična cesta iz Maiflbara skozii Ljubljano do morja affi preko Korenskega sedi! a. Predsednik osradlnjega odbora organizacije lesnega gospodarstva dr. Ulmanski je orisal poHožaj našega lesnega gospodarstva-Upošteval je posebni položaj male lesne industrije. Izrazim je nadio, da se z organiziranim sodelovanjem vsega lesnega gospo" dairstva in s smiselno gospodarsko politiko države da mnogo- doseči. Dokazovali je, da je gospcdansM svoibcdouimni način odslužil, zlasti ko je gospodarske svobode v vseh državah okrog nas že konec. Oikrcal je tisto veliko industrijo, ki bi se rada s sankcijami celo okoristili a Sin ki skuša na svetovnih tržiščih izpodriniti gospodarsko sllabše. Inž. Jerbič je grajali sedanje razmere, češ da je gospodarstvo vselejj pred pcIMiko. Dejal je, da ie misCli člmvek pri nas v takšni bedi, o kakršni se nikomur v drugih državah niti ne sanja. Takojšnja pomoč je nujno potrebna, potrebni so ukrnepti, da ne bo lesno gospodarstvo povsem uničeno. Inž. Lenarčič je živo pililkazal obupno stanje Dravske banovine. Od 160.000 kmečkih gospodarstev Ije prizadetih zaradi lesnega gospodarstva 140.000. Posredno fin neposredno so prizadete tri četrtine prebivalstva. Naš kmet ne seka več gozda, da bi zaslužil pri lesu, tem • več samo zato. da pttačuje davke. Minister za zgradbe -dir. Kožul je obsojali gospodarstvenike, češ, da se -niso -sami dovolj zavzeli za gospodarsko politiko in za primeren gospodarski načrt. Dr Vidic, predsednik ljubljanske podružnice Jiigaslovienskega gozdarskega združenja je predlagal, naj se zeirfJjarina zniža tudi- za gozdno posest. Taksa na pogozdovanje naj se ukine. Bano-viinski davek na izredno ratio cest se naj tudi ukilne. Inž. Remec je opisal težavni;, položaj naše pohištvene industrije in ugotovil, da so naše ladijske družbe nesposobne za izvoz tosa. ItalSja prevaža blago tako pocenil, da povsed lahko izpodrine maše dražbe. Prevoz po žellbzniei pri nas je tako drag, da smo spet začeli uvajati prevoz z žrMno namestu železiraiice. Ob napeti pozornosti je razložil viitcegu-verner Nairodnie banke dr. Lovčevič, kalj je banka stortlla iin kaj namerava storiti. Zavzemata se je BkvCdaoijo ikMnšklUi terjatev v Italiji, kar se pa tiče tečaja Dire, ne miorte biti višji llin je določen z odlokom finančnega mlllmstrstva. Banka ničesar ne zasluži pri tem, pač pa pomaga tem večjemu števillu izvoznikov. Banka ne hrani deviz za sebe temveč za državo, ki ima velike obveznosti do drugih držav. Fran Dolenc iz Škofje Loke je zlasti predlagal ublažitev davčne prakse, davčnih do-klliad, posebno davka na vozillla in znižanje davka na poslovni promet. Zastopnik les-inega gcisipodairstva spodični sem povedal pred nekaj dnevi, da je zaloga pri kraju.« Gospa Sibila je naglo mignila služabniku, naj odide, ter se karaje obrnila k pastorki: »Morala bi bila skrbeti pravočasno za nadomestilo, Romana. Upam, da si že naročila novo zalogo, in sicer isto znamko, ki smo jo imeli doslej-« Romana je vzdignila svoje temne oči k mačehi. *Ne, mama. šampanjca nisem naročila.« »Potem se mora takoj naročiti. Saj veš, da priredim čez nekaj dni veselico v počaščpne svojemu svaku; vabila so že razposlana. Dotlej mora biiti nov šampanjec brezpogojno pri hiši.« Romani je bilo zelo mučno, da se razpravlja ta zadeva v Trtnikovi prisotnosti. Toda ni mu mogla pomočii. In končno je bil itak tudi on član rodbine. Vseeno, težko ji je bilo pomisliti. da naj se vrši prereka vpričo njega. »V svojo žalost, mama. ti moram povedati, da za zdaj ne zmorem več tega dragega vina.« Gospa Sibila je vzrojila. »Kaj hočeš reči?« Romana je vstala na videz povsem mirna. »Po očetovi smrti sem te prosila, da toči to drago vino samo še pri posebnih slovesnih prilikah. Rekla sem tudi, da mora trajati zaloga, ki smo jo imeli takrat, vsaj še pet let.« »Kako je malenkostna.« je pomislil Viktor. »Vidi se, da .šteje strahoma vsako steklenico vina, ki jo izpiješ v njeni hiši. Janko se moti, Romana je vendar malenkostna in skopa.« Gospa Sibila je ogorčeno skočila pokoncu. "Pet let? To je smešno!« Romana se ni razburila »Takrat je bila zaloga še jako velika, mama. Da je porabljena že zdaj, mi je prav žal. toda ne preostane ti drugega, nego da potrpiš par let brez šampanjca. Tako naglo ti nikakor np morem omisliti nove zaloge,« je rekla odločno. Gospa Sibila ji ie pogledala togotno v mirne oOi. »Prekrasno! Dokod poide pravzamav tvoja skopa varčnost? Človek se kmalu ne bo več smel do sitega naiesti.« je dodala ostro. Romana je zardela. Pobesila ie oči. ker se ie bala pogledati Viktorju Trtniku v lice. Vedela je. da so mu jo naslikali skopulo. in bila je prepričana, da bo po km prizoru ver el ob-rekovalkam. Srce io .ie zaskelelo ob misli, da jo je primoran krivo soditi Koliko lagl.e se ji je zdelo izpolnite' mačehino ž«l.io! Ali v to bi se bila morala izneveriti svojim načelom, česar ni hotela, za nobeno ceno ne! Morala je ostati trdna in vztrajal nrj svojem sklepu. Tesno je zasopla in rekla tiho: »Tega se ti ne bo treba nikoli bati, mama. In če bi se bila ozirala na mojo prošnjo ter nekoliko povarčevala z vinom, bi ga Imela še več ko dovolj.« Gospa Sibila je zančHvo skomignila z rameni. »Nezaslišano ie. kako me komandiraš. Ali mi hočeš mani očitati, da pijem pri zajtrku kozarec šampanjca, ki je potreben za nio;e živce?« Romana je sedela tiho. n; se genila. Le v njenem bledem obrazu je drgetala utajena razburjenost. »Ničesar ti ne očitam, niti ne mislim očitati: ugotavl'am le, da moi proračun ne prenese dosedanjega zapravlanja z drago pijačo.« Prepir med delavcema. Zakaj? Starejši delavec očita mlajšemu, da je njegovo perilo zaprano in da njegova žena ne zna prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje starejšem delavcu prav: S terpentinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč! ovojERPENTINOVONILO spodkopati ugled, ki si ga je priboril* s tr« dim delom v prid občanom? Ali morete ostati miren pri teh vprašanjih ? Odgovorite, prosimo, na ta vprašanja, odkrito in brez ovinkov! Dovolj je vprašanj! Ko bomo prejeli od« .govore, se bomo spet oglasili! V nedeljo bodo volitve! Nekateri lažejo, da g. Tonejc ne more kandidirati. Revizija je dognala, da ni bila niti para neupravb čeno izdana in da je do zadnje pare vse za« pisano v računovodski zapisnik. Zato g. Tonejc kandidira! Njegova lista je potrje« na od sreskega sodišča v Radovljici in mu zaradi tega nobena sila kandidature ne mo« re zabraniti. Naša borba je boj za staro kmečko pravdo! Nasprotniki že slutijo, da bodo poraženi. Na pomoč kličejo advokate, bivše poslance in druge. Toda zastonj! Mi stojimo kakor en mož za ugledni min 00« vsod uvaževanim g Tonejcem! Med nami ni izdajalca! Hudi so časi, zato ne maramo strankar« je v, ampak le ljudi, ki so že dokazali, da znaio dela'\ v prid občanom. Ne maramo, da bi sc v naše gospodarstvo vtikali advos katif Zato bomo vsi volili g. Tonejca Va« lentina. po domače Vovka s Spodnjegp Otos ka! Nedelja bo dokazala, da smo volilci iz občine Mošenj trezni in vreudarni možie in fantje in da nas ne spelje na led še tako zgovoren kričač. V skupnosti je moč! Zma* ga ie g Toncjcu zagotovljena! Vsi udarci so bili zaman! Danes teden bomo v števil: kah lahko novedrJi. kako ceni naše liud« stvo dobre ftpane. Kakor oče ie skrbel za nas. Ni nas zanustil v teh hudih dneh. Pomagal nam ie! Zpto mu bomo vrnili zvesto« bo za zvestobo! Tonejc je in ostane naš župan V. C. Politični pregled Pretekla sredo ee Je spet sestala narodna skupščina. Prva seja skupščine je bila posvečena spominu pokojnega angleškega kralja Jurija V. Otvoril je spominsko sejo predsednik dr. Čiri<5 z žalnim govorom, ki so ga vsi po« Gospa Sibila je nervozno potrkala s pršiti ob mizo. »Dokazov tvoje skoposti imam bogme že dovolj. Pri tvojih imovinskih razmerah je izdatek, za' katerega se pričkava, pač prava malenkost. Do itega se menda ne misliš po-vzpeti zares, da bi mi branila postreči svojim gostom, kakor se spodobi?« Romana je vzdignila obraz. Njene oči so se bolestno srečale s pogledom Viktorja Trtni-ka. Zdelo se ji je, da čita v njem prežimo grajo; srce se ji je skrčilo v prsih. Toda c^a-la je neomajna. "Odkar je mod oče umrl — to je, v dveh letih — se je porabilo v naši hiši za svojih deset tisoč dinarjev šampanjca, mama. Ta za-( loga bi bila morala zadoščati, kakor sem rek-' la, za najmanj pet let. Tudi to je še mnogo za troje razmere. Ker pa si porabila vino v dveh letih, boš pač primorana gostiti svoje povabljence tri leta brez šampanjca. Zal ml je, da moram pustiti tvojo željo neizpolnjeno, a sama veš, da je moja navada vztrajati, ako rečem, »ne«.« Gospa Sibila ie planila kvišku kakor besna. »To je sramotno! Mar meniš, da ravnaš po namenu svojega očeta, ako skopariš takole— saino da bi nakopičila zase tem več denarja? Nezaslišano je zahtevati takšno beraško varčevanje od mene.! Kozarec šampanjca pri zajtrku in pni kosilu je zame zfravilo in nujna potreba. In pred gosti me bo v dno duše sram, ako jim ne bom mogla ponuditi niti tega.« Romana je odložila nož in vilice. Roke so trepetale. Bila je bleda kakor zid. Počasi Je vstala s sitola. slušali stoje. Dr. Čirič je orisal življenje po« kojnega kralja in zlasti naglasil ljubezen vsega angleškega naroda do svojega vladar« ja. Zaključil je govor z besedami: »Poklo« nimo se tudi mi temu velikemu kralju za« radi njegovih velikih vrlin in objokujmo ga iskreno kot bližnjega sorodnika naše vzvišene dinastije. Slava mu!« Vsi poslanci so stoje trikrat ponovili »Slava mu!« Po se« ji je angleški poslanik Campbell posetil dr. Čiriča in se mu prisrčno zahvalil za izka« zano sočuvstvovanje. Naslednje dni so se nadalje« vale seje narodne skupščine, ki so potekle vse izredno živahno in na« peto. V četrtek je bilo med drugim preči« tano veliko števiJo interpelacij. Opozicija je neprestano z ostrimi medklici prekinjala go>vor skupščinskega predsednika dr. Giriča zlasti ko je izjavil, da je stopil v JRZ, med tem ko je vladnia ve5;na to izjavo sprejela s ploskanjem. Seji sta se vršili nato še v petek in soboto, a na dnevni red postavlje« ne točke niso prišle do obravnave zavoljo zelo napetega razpoloženja opozicije. Zato so se morale seje odgoditi za teden dni, to je do 3. februarja. V nedeljo so bile v Grčiji volitve v poslansko zbornico, pri katerih si nobe« »Morda se potem rajši odrečeš vseh večjih veselic, mama, ker so itak prehudo breme mojemu proračunu. Večje vsote, nego sem jo določila za gospodinjstvo, ne morem in ne smem potrositi. S tem bi na stežaj odprla vrata nezdravim in nevzdržljivim razmeram-Vdati se moraš v usodo — druge pomoči ni. Prosim vas oproščenja, gospod Trtnik, da ste morali kot gost naše hiše prisostvovati takšni razpravi. Ker hoče mama prideti veselico tfaš v vašo čast, vam je moral biiti ta prizor posebno mučen. In bojim" se, da ste dobili o mojem gostoljubju danes še neugodnejši do-jem, nego ste ga imeli doslej. Toda verjemite mi,prosim, da niti v sanjah ne mislim na to, da bi zatajila dolžnost gostoljuba, čeprav govori videz zoper mene.« Stemi besedami se je Romana poklonila in odšla iz sobe, preden je utegnil kdo odgovoriti. Mučen premolk je zavladal po njenem odhodu. Viktor ni vedel, kako naj gleda na to stvar. Neodločno se je ozrl proti vratom, za katerimi je bila izginila Romana. Gospa Sibila izprva ni mogla odpreti ust od zgolj ogorčenja in jeze. Beatrika pa je srdito planila izza mize. »Takšna brezdanja nesramnost! Takšna neverjetna breataktnost! AH zdaj razumeš, Viktor, kaj moramo trpeti pod Romaninim gos-podstvom? Vsak grižljaj nam prešteje, in našim gostom bi dajala najrajši vode namesto vina!« je vzklikala vsa iz sebe. Tudi gospe Sibili se je zdaj razvezal jezik. »Oh, ta tilizkotna. malenkostna stvar! Kaj praviš ti k temu, Viktor?« na stranka ni priborila abso* lutne večine. Vclitve so potekle v glavnem mirno in so bile svobodne. Največ mandatov si je pri« borila Venizelosova liberalna stranka, in sicer 127. Sledijo popufisti TsaJdairisa s 69, zveza Konidlifoa in Teakisa s 63, komunisti s 15, republikanci s 7 mandati, a ostala mandate so dobile razne manjše stranke. Venizelisti imajo skupno 142, a protiveni« zelistične skupine 143 mandatov. Izid voli« tev kaže na to, da se bo morala sestaviti koalicijska vlada. Po zadnjih vesteh Abesinci na severnem boji* šču po malem napadajo, v večje borbe pa se ne spuščajo. Na neka« terih mestih so dosegli znatne uspehe. Na južni fronti je pa imel italijanski general Graziani uspehe. V Addis Abebi je bila razglašena stroga pripravljenost, ker obsto« ji nevarnost nadaljnjega prodiranja Italija« nov. Vojska 100.000 Abesincev koraka v pospešenih pohodih na južno fronto, da vrže Italijane nazaj. Po Sloveniji gre glas: JJomovina^ie za nas! Viktor je bil v nepopisni zadregi. Njegova finočutnost je bila zadeta v živo. Neizrekljivo mučno se mu je zdelo, da naj izrazi v tem sporu svoije mnenje, ko niti ni vedel, na katero stran naj se postavi — ako se je bilo sploh mogoče postaviti na kako stran! »Prosim te, Sibila, odvezi me odgovora na to vprašanje. Pač pa, ako smem izraz ti željo — opusti rajši namen, da bi priredila v mojo čast veselico.^ Sila hudo mi je misliti, da povzročam gospodični Severjevi izdatke. Sploh utegne biti najbolje, da se preselim v hotel.« Janko je sedel dotlej molče na svojem prostoru. Samo v njegovem obrazu je drgetalo razburjenje. Rad bi se bil oglasil v Romanind obrambo, ako mu ne bi bila dana beseda zapirala ust. Ko pa je stric Viktor omenil, da se misli preseliti v hotel, je skočil pokonča. »Stric Viktor, tega ne smeš storiti!« je izdavil s hripavim glasom ter ga prijel za roko, kakor bi ga hotel držati, da ne pobegne. Viktor ga je pogledal. »Težko bo najti drugačno rešitev, moj ljubi Janko,< ie de ai nato* Janko je krčevito požiral. Soct ga je napadala »nemoška slabost«. Stopil je k oknu, da bi ukrotil notranji vihar. 4 tudi gospa Sibila je ugovarjala. Opazila je bila. da kli:e med Beatriko in Viktorjem odnošaj no n'en:h že> Hah; za vsako ceno je bilo treba preprečiti, da ga ne bi ohladila razdalia. »Na to ne smeš misliti, Viktor. Prezri vendar nezaslišano breztaktnost moje pastorke! Naš gost si. ne njen. In veselica, ki jo priredim tebi v čast. se bo seveda vršila. Beatrika se je tako veselila nanjo; že zaradii nje mor?nt Gospodarstvo Tedenski tržni pregled SVINJE. Na ptujskem sejmii so bile za kg Žive teže naslednje cene: pršutarjem 4.50 do 5, debelim svinjam 5 do 5.50, plemenskim 425 do 4.50 Din. Praisce, stare od 6 do 12 •tedino-v so prodajala po kakovosti od 80 do 120 Dim za rilec. GOVED. Na ptujskem sejmu so bite za kg žive teže nastopne cene: volom 2 do 2.80, kravam 1.25 do 2.50, bikom 2 do 2.25, juncem 2 do 2.40, telicam 2.25 do 3.50 Din. Konje so prodajali po kakovosti in sioer 1000 do 3500 Din. žrebeta pa od 500 do 1500 Din za glavo. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 29.74 do 29.89 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt za 216.48 do 218.53 Din; 1 ameriški dici'iair za 42.94 do 43.30 Din; 100 francoskih frankov za 288.97 do 290.41 Din; 100 češkoslovaških kron za 181.33 do 182.44 Dim; Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 9.28 Din. Vojna škodia se je trgovaia po 355 Din, invesitfciisko posojilo pa po 77.50 Din. Sejmi 2. februarja: Spodnja Polskava; 3. » : Krško, Loški potok, Lu-kovica, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Zeže-mbeirk, Dobrna, Murska Soboita, Ormož; 4. februaita: Trbovlje, Metlika; 5. L-b-ruarja: Sv. Petr pod. Sv. gorami. 6. februarja-: Gornjii grad (samo za blago), Črnomelj, Št. Jernej na Dolenjskem; 7. februar .h: Go-mili Logatec. Drobne vesti — Vinski sejem pripravlja ljutomerska podružnica Vinarskega društva za 3- marca v dvorani Zavratnikovega hotela v Ljutomeru-Za prireditev vlada med vinogradniki, gostilničarji in vinskimi trgovci veliko zanimanje-Vina so lepo povrela in se »čistila. Pričakovati je, da bo na sejmu veliko število vzorcev izbranih in prav dobrih vin, ki bodo ponovno prirediti časih kako zabavo. Mlado dekle mora priti katerikrat med ljudi. In ako moja pastorka ne dovoli za goste šampanjca, ga nabavim i>z svoje — dasi pičle — razpoložnine za obleko. Tega mi Romana ne more zabraniti.« Viktor jo je osuplo pogledal »Ce je tako, Sibila, mi vsaj dovoli, da ti pridenem vsoto, iz katere lahko založiš prebitek stroškov, ki ga povzroča moja navzočnost. Kot brat očeta tvojih otrok te pač ne žalim s takšno ponudbo. Dovoli, da ti napišem ček.« Gospa Sibila k globoko zavzdihnila. »Ah, ljubi Viktor, vedno sd mi bil zvest in dober brat! Ne bom te žalila s tem, da bi zavrnila tvoj predlog; samo ne moreš si misliti, kako mučno mi je vse to!« Vzlic »muki« pa je vendar ostro prežala v čekovno knjižico, da vidi, kakšno vsoto ji nakazuje. Viktorju pa je bilo vse to v resnici mučno. Naglo je izpolnil ček ter ji ga podal. Prosim te. Sibila, saj se vendar razume, da ti moram pomagati, je dejal, zavedaj« se. da ne bi mogel ostati .pod to streho niti mmute več. ako ne bi smel prispevati k troškom. Gospa Sibila -'e spreiela ček. ki je pomenil prav čedno okroglo vsoto. Janko se je v tem hipu naglo okrenil. Srepo je glrdal mater, ko Je vzela papir. Pdečica mu ie šinila v čelo — rdečica sramu, da jemlje mati denar od strica Vik-toria. Tn zdaici .?» c+eM iz sob* kakor h? se Ml. 'da ga hi zadri?' Vik+or ie gk-dal z- n'im. Čutil dn w mod' v TiiVn noV-i' +n7kega žn se fant ne strinja z materio in sestro. potrdila sloves ljutomerske kapljice. Tudi cene so primerne. Za polovično vozno ceno po železnici je podružnica tudi zaprosila. Zani-manci zvedo podrobnosti pri podružnici Vinarskega društva- DOPISI BOREČI. Začela se je doba občnih zborov naših društev. Tedaj smo imeli občni zbor gasilcev, ki si je izvoiliil prav dobro upravo za leto 1936. Vendare ne bi smelo okoli poltnooi priti do grdega prepira. Alkohol je pač pokora za vse ljudi. Ko se je neko noč pisec teh vrst vračal po banovinski cest!:, je naletel v Lukovoih na fante, ki so strelljaiii kakor na a/besUnski fronti. Tudi te reči bi se morale nehati. Toliko v naglici, drugič več. Nairočite si »Domovino«, pa si bomo večkrat kakšno reč ogledali skozi na očnike. Tomašek. GORENJI LOGATEC. Te dn? je -imel dobro obiskan letni občni zbor, ki se ga jiei udeležil tudi župni tajnik br. Flegar. Izvoljena je bila nova uprava z županom br. Punisom na čelu. Predzadnjo nedeljo smo pa imeli so-kolsko akademijo, ki je prav povoljno uspela. GRIŽE. (Sinrtna kosa). Pred kratkim so položili na župnijskem pokopališču k večnemu počitku nenadno preminila Zganka Valent'na, posestnika z Britnega sela in Govejškovo Terezijo, posestnico od Sv. Pongraca. Usoda je hotela, da sta oba umrla na en dan zadeta od kapi. Pokojni Zgank je bi' še pri maši. Ko je •prišel domov, mu je postalo slabo, zgrudil se je in izdihnil. Ko je izvedela za njegovo smrt Terezija, tašča pokojnikovemu sinu, ji ie prav tako postalo slabo in ie po eni uri umrla. Blag jima spomin! KRIZEVCI Pgl LJUTOMERU. Kmetijsko nadaljevalno šolo je banska uprava potrdila in imenovala za vodjo šole šolskega upra-vritellja g. Belca,- za uči t obe pa gg. kapilan Maksa Ašiča, učitelja Emanuela Golarja, dr. Feliksa Lebairja in sreskega živinozdravni-ka Alojzija Škofa, šolo obiskuje 33 fantov. Pouk se vrši vsak torek -in petek. Prihodnji teden bo imel izredna predavanja g. Škof o konjereji Ta predavanja bodo od 16. do 18. in Ijlkn bodo lahko prisostvovali tudi drugi. Pa on sam? Prizor, ki ga je baš preživel, je bil vsekako izmed tistih, nad katerimi se človek zamisli. Prvi občutek mu je velel, da narekuje Romanino ravnanje malenkostna stiska vost. Ko pa je slišal nato. da so porabili v dveh letih za deset tisoč dinarjev šampanjca, je osupnil. To je bila vsekako debela vsota. Gospa Sibila v svoji zapravljivosti očividno ni poznala meja, in Romana se je čutila primo-rano poseči vmes. Morda je bil Hinko Sever baš radi tega postavil hčer za nekakšno varuhinjo razsipni ženi. Romanin nastop mu ni bil nevšečen. Dasi je njeno zardevanie in prebledevanje pričalo očividno, kako mučen ji je ves prizor, je vendar z mirno trdnostjo vztrajala na svojem stališču. Ni mu bilo znano, ali je zapustil Hinko Sever veliko imetje, niti ne, kakšna sredstva more daiati Romana svoji mačehi na razDolago. Ves dojem hiše je bil bogat in fin. Manjkalo ni ničesar. O skopareniu ni blo. kar je videl, niti sl?du. Zadeva s šampanicem ni govorila neizogibno zoper Romano, zakai, ako ni razpolagala z neizčrpnimi sredstvi, bilo pač umevno, da ne more plačevati tako visokih računov za vino. Hišna je bila poklicala dami, ki sta se oprostil v naslanjač. Ves zamišljen je zrl na svoje salon, ki je ležal zraven obednice, ter se spustil v naslanjač. Veszamišljen ie zrl na svoje roke, kakor ne bi mogel odtrgati oči od Kalu-tovega prstana, čisto in svetlo se je lesketal kamen na zlatem obroču Šs vedno ni bil Viktor preizkusil niegov^ moči. Nam°noma sp ie premagoval in ni gledal nanj v prisotnosti MAJuA NEDELJA. Te dtn-j smo spremili k zadnjemu počitku g. Jožka Lipšo, ki je zadet od kapi umni v Mariboru ter bil pretpdljain z avtom k Maffi N-edeHji. Naj v mira počiva! — Kljub hudim razimenam (je vemdlar potrebno vsakemu človeku nekaj razvedrila. Za zaključek letošnjega ipredpusta priipravlja so-k-cllska četa zabavo z burko, godbo in pie-som na pustno nodlefljo dne 23. februarja v Društvenem domu. Št. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH (Smrtna kosa). Te dni je preminil v starosti 70 let veleposestnik znani vinogradnik in kmetovalec g. Franjo Taler. Bil je narodno zaveden mož, ki je ob prevratu mnogo koristil" generalu Maistru. Zaslužnemu možu časten spomin, žalujočim naše globoko- sožalje! ŠMARTNO OB DRETI. Dne 12. t. m. ie imela gasilska četa občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da si četa poveča svoj dom, ki se obenem tudi vzdigne v eno nad« stropje, v katerem bi bila dvorana, kakršno zelo potrebujemo, saj imamo več delavnih društev, a nič primernih prostorov. — Os« novna šola je imela tudi letos božičnico z obdarovanjem siromašnih otrok. Žal Ie. da se je zgodila pomota in da so dobili neki siromašnejši otroci manj kakor nekateri od imovitejših staršev. K božičnici je pri« spevala med drugimi tudi banska uprava. TOMIŠELJ. Petru Smoletu v slovo. 26- trn. smo spremili na zadnji poti prijatelja Petra Smoleta. V sredo si šel v krimske gozdove kot marljiv delavec, a nisi slutil, da je pre-žalo nate zlobno oko- S strelom v prsi ti je zločinska roka pretrgaja mlado življenje- Mati, brat jn sestre in vsi tvoji prijatelji žalujemo za teboj in ne moremo razumeti, da te ni več med nami- Ostal boš nam vsem v najlepšem spominu! TEŽAVNA ODLOČITEV. Ženitovanjski kandidat: »Zopet prihajam k vam.« Posredovalec: Ali ste se odločili za nevesto s 100.000 Din?« Kandidat: »Samo na poi.« Posredovalec: »Kako na pol?« Katld'dat:»Za 100.000 Din že, za dekle pa šie I ne.« drugih ljudi. Malo je manjkalo, da se ni bal tega prstana, ki se mu je zdel vendarle dokaj nenavaden, odkar se je bil tako tesno prilegel njegovemu vitkemu prstu. Tedaj pa .ie stopila v sobo Beatrika ter sedla njemu nasproti. »Tako zamišljen. Viktor?« je vprašala z laskavim glasom. T-jsti hip pa je ustavil oko na kamenu in videl, da se je začel kaliti, kakor bi legal nanj pajčrttan,- Presenečene mu ni dalo odtrgati pogleda.' »Morda sem mislil nate. Beatrika,« je odgovoril počasi, ne da bi se genil. »Name? Res si mislil name?« je vprašala tiho ter se sklonila naprej, iščoč niegovih oči. Toda on je strmel nepremično v kamen, čigar jasna višnieva barva se je mlečila in kalila čedalje bolj. »Da. Beatrika. mislil sem nate. Premišljal sem o tvojem pripovedovanju, kako si govorila z mojo sliko vsa ta leta in kai si čutila pri tem. Leto za letom je stala slika na tvojii pisalni mizi, kaj ne?« Beatrika je pomeknila svoj stol bliže, mu vteknila roko pod pazduho in.se prižela k niemu. »Da, Viktor — leto za letom. Tvoje oči so gledale moje dejanje in nehanje, in vedno, se mi je zdelo da izlivajo name skrivnosten čar.« »Skrivnosten čar,« je ponovil Viktor raztreseno. strmeč na prstan, kakor bi imel poglede prikovane nanj. Kamen je postajal čedalje kalneiši. Viktor je komai verjel svojim lastnim očem. Domače novosti * Rojstni dan kraljeviča Tomislava, pokrovitelja gasilstva, je bil predzadnjo nedeljo. Po vsej državi so ga lepo proslavili zlasti giasite. Tomislav šteje zdaj devet tet. * Gasilski častni član. Prostovoljni gasilski četi v Ptujski goni in pri Sv. Marjeti pri Moškamjc«h sitia imereovaffi gospoda Janka Zunkoviča, nadučiteltja v pokoju lin posestni-ka v Naraiplljah za svojega častnega člana Blagemu dobrotniku, ustanovitelja im podporniku sta se pred kratkim na siovesen način podelili okusno izdelani diplorrf. Čestitamo. * Smrt zgledne Vodnikarice. V 71. letu starosti je preminila na Jesenicah ga. Ana Svetlinova, žena tvorniškega upokojenca. Pokojnica, ki je praznovala Pred štirimi leti s soprogom zlato poroko, je bila narodna in napredna žena. V prav takem duhu sta z možem vzgojila svoje otroke. Posebno je pokojnica delovala za Vodnikovo družbo, katere vzorna poverjenica je bila več let. Bodi ugledni narodni ženi ohranjen časten spomin, njenemu soprogu, hčerki in trem sinovom pa naše iskreno sožalje! * Zavarovanje osebja, zaposljenega pri kmetijskih strojih. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani .razpošilja plačilne naloge za kmetijske stroje za L 1934. Istočasno opozarja, da je treba poravnati zaostanke iz prejšnjih let. Splošno je znamo, dia se pri mfačvaih, odnosno pri kmetijskih strojih pripete nesreče. Veliko breme za zdravljenje in za izplačilo nezgodne rente se z obveznm zavarovanjem prevali na ustanovo delavskega zavarovanja, vendar obvezanci neradi plačujejo tiste malenkostne zneske Nerazumevanje potrebe po takem zavarovanju gre v nekaterih primerih tako daleč," da se lastniki mlatilnic in strojev pravdajo za malenkostni predpis nekaj dinarjev. Strcškli takih pravd presegajo običajno dvajset- do pedeset-krattroi predpis. Zelo pogosti so primeri, da lastniki ne prijavijo takih oseb zaradi nepo-znanja predpisov. Opustitev prijave ima zelo hude posledice za lastnika. * Letos ne bo volitev. »Jugoslovenski sever« v Novi Kaniži objavlja razgovor s kmetijskim ministrom Svetozarom Stankovtfem o političnem položaju. Minister je med drugim dejal: »Vlada namerava v celoti izvesti svoj doma »Tvoj glas, je kakor nalašč,« ji je rekla-Ne bi se ti slabo godilo, če bi ostala pri meni. Precej bi lahko zaslužila.« »Zelo sem -vam hvaležna za ponudbo, — toda ostati ne morem,« je Perina tiho odvrnila. Ko je starka videla, da kruh ni dovolj močna vaba, je začela drugače: »Vidiš, potem ti tudi Palikarja n« bi bilo treba zapustiti « Zaradi slovesa s Palikarjem je bila Perina res žalostna, toda premagala se je in rekla: »Saj sem vam že povedala, da moram iti k svoji msorodnikam.« »Ali so ti sorodniki rešili življenje ali Pa-lifcar?« »Mati mi je naročila, da jih maram poiskati in — saj veste — mater je treba ubogati« »Pa pojdi! Toda če ti bo kdaj žal, da me nisi poslušala, pripiši to sama sebi.« »Prepričani -bodite, da vam bom zmeraj hvaležna,« je odvrnila Perina- »Čeprav M rada ostala pri vas in Palikarju, me vendar kliče dolžnost drugam.« Čajno je sicer jezilo, da ji je Perina odrekla, vendar pa je izpolnila svojo obljubo in pregovorila znanca v Creilu, da ie dekle odpeljal s svojim vozom v Amiens. Tako je Perina lahko ves dan mirno ležala na slami in gledala kraje, ki so hiteli mimo nje. Koliko lepša se ji je zdela zdaj vsa okolica, ko ji ni bilo program, ki ga je očrtala v svoji deklaraciji, i Napovedani politični zakoni bodo že v najkrajšem času predloženi narodni skupščini. Na vprašanje, ali bodo že v kratkem razpisane nove volitve, ie minister odgovoril, da je težko dati točno pojasnilo. Toliko pa da lahko izjavi, da iz tehničnih razlogov ni mogoče računati na razpis novih volitev v tem letu. O izvenparlamentarni opoziciji je rekel minister, da ne predstavlja več take kompaktne celote kakor pri skupščinskih volitvah 5. maja lani. 4 Krščanski socij; listi in Jugoslovenska ra-dikalska zajednica. V »Delavski pravici«, glasilu krščansko-sooiijalnega delavstva, je izšel članek, ki med drugim pravi: Jugoslovanska radikalna zajednica je politična stranka, je prostovoljna organizacija in noben državljan, tudi uradnik, ni siljen, da bi moral stopiti v to stranko. Vsakdo ima pravico stopiti tudi v kako drugo priznano politično organizacijo ali pa v nobeno. V JRZ sede poleg državljanov pravoslavne veroizpovedi tudi mohame-danci, poleg framazonov tudi katoličani. Zato ta stranka ni izrazito ali izključno katoliška stranka in je tedaj katoličanom dano na prosto voljo", v njo stopiti ali ne. Tudi katoličani ne greše proti svojemu verskemu prepričanju ali disciplini, če v to stranko ne stopijo ali če stopijo v kako drugo politično stranko. Noben sklep bivše Slovenske ljudske stranke ali njej priključenih organizacij ne obstoji, po katerem bi bivši pristaši SLS bili dolžni stopiti v JRZ, zato ne greši bivši pristaš SLS proti strankini disciplini, če ne stopi v JRZ ali če ne voli njenih kandidatov. JRZ ni ne izrazilo socialna, ne izrazito delavska stranka. Po nenem dosedanjem delu bi io človek sodil prej v obratnem smislu, zato delavec ne greši proti delavski disciplini, če v to stranko ne stopi. Ni tedaj razloga, zakaj bi slovenski katoliški delavci, ki so bili včasih pristaši SLS, morali stopiti v to stranko in morali voliti njene kandidate. Otroško preprost je zato, kdor se razburja, če slovenski katoliški delavci ne derejo slepo v JRZ ali Če v kateri občini postavijo lastne kandidate ali se odločijo za volitev kandidatov, ki niso JRZ«. * Debelo milijardo dinarjev pokadimo v devetih mesecih. Po podatkih naše monopolske uprave se je leta 1934 odkupilo od pridelovalcev tobaka v listju nad 5 milijonov kg, leta ! 1935 pa skoro dvakrat toliko, to je 11 milijo- več treba hoditi peš po prašnih cestah in premišljati, kaj bo jedla in kje bo ležala. V žepu je imela novec za pet frankov, ki ji ga je bila dala Čajna. Na postaji v Amiensu ga je izmenjala in dobila vozni listek do Marau-courta in še skoraj trije franki so ji ostali. Ob enajstih dopoldne se je pripel.ala na svoj cilj. Postaja je bila zunaj mesta, na široki ravnini-. Povsod okoli je bilo močvirno. Perina je hitela po beli cesti. Med potj) je dohitela mlado dekle, ki je nosilo veliko košaro. Košara je morala biti težka. kajti deklica jo je le s težavo vlekla. Perina je stopila k njej. Zdaj se je bila že navadila ljudi in prav nič nerodno ji ni bilo, ko jo je ogovorila: »Saj drži ta pot v Maraucourt, ali ne?« »Da,« je odvrnilo dekle. »Ce Se boiiš, da ne bi zgrešila, greš lahko z menoj. Tudi jaz sem namenjena tja.« »Prav rada. In če želiš, ti lahko še pomagam nesti košaro."« »To bi mi bilo prav ljubo. Zelo težka je.« Dekle je obstalo sredi ceste, postavilo k>-šaro na tla in Petino natančneje pogledalo* »Ti pa nisi iz našega kraja,« ji je rekla. »Ne,« je potrdila Perina. »Kaj pa ti?« »Jaz sem domača.« »Ali delaš v tovarni?« »Seveda, kakor vsi ljudje pri nas. Pri klobčičih delam.« »Kaj pa je to?« »No, kaj res nisi še nikoli slišala o klobčičih. V tkalnicah jih imajo. Odkod pa si prišla?« »Iz Pariza.« nov kg. V tujino se je pa izvozilo leta 1934. samo 752.000 kg v vrednosti nad 25 milijonov Din, med tem ko se je leta 1935. izvozilo nad 5 milijonov kg v vrednosti 152 milijonov Din. Torej se je leta 1935. izvozilo pet-t krat toliko tobaka v listju v tujiino kakor leta 1934. Prav tako se je opazil velik napredek tudi v izvozu tobačnih izdelkov v tujino. Tako je bilo leta 1934. izvoženih tobačnih predelav v vrednositii nad 5 milijonov Din, leta 1935. pa za blizu 10 milijonov Din. Glede prodaje tobačnih izdelkov v državi je zanimivo, da so se lani cene sicer znatno znižale, z denarnega stališča se je pa to pokazalo kot umestno, ker se je pokazala povečana poraba tobaka v času od 1. aprila do 31. decembra 1934. Dohodki od tobaka so znašali v tem času 1.032-754 000 Din, v istem času leta 1935. so pa znašali dohodki 1.058,131.000 Din. * Marsejska razprava se bo nadaljevala 5. februarja. V zvezfi s pripravami proti marsejskim atentatorjem poročajo pariški šanje obrambe obtožencev za primer, če bi lislti, da so sodna oblastva preučla vpra-ofotoženci vztrajali na svojem stališču, da priznavajo zosvojega zagovornika le odstavljenega odvetnika Desbctnsa. Da bi se zagotovila nemotena razprava, je sodtišče za ta primer že v naprej določilo sporazumno z odvetniško zbornico tri zagovornike. Razprava se bo začela 5. februarja. Odstavljeni zagovornik Desbons je vložil pri sodišču zahtevo, naj se kljub temu, da je črtani iz seznama, pripusti kot zagovornik. * Borba za kruh. Iz Litije pišejo: Predilni-razširja svoj obrat. Do nedavnega je obratovala le v dveh posadili, zdlaj pa obratuje zaradi povečanja naročil v treh posadi'h po 8 ur. Med tem ko so v obeh dosedanjih dnevnih posadih zaiposlene po večini ženske« mora pred;lnioa v skladu s predpisi najeti za nočno delo le moške. Predilniško ravnateljstvo je razglasilo, da sprejme 30 mladih moških na ■ 14-dnevno poizkušnjo. Ogromen naval je natizgiovorneje pričal, koliko ljudi hrepeni po zaslužku. Orna množica se je zgrnila pred tvornieo. Poteg mladieničev so prišli tudi družinski očetje. Od Ljubljane do Trbovelj in dafieč s hribov so prišli V sprejemni pisarni so zapisa® le potrebno število prijavljtemcev, po večini domačih brezpo.se!-——— _________a »To je pa res čudno, da v Parizu o klobčičih prav nič ne vedo.« »Ali vas dobro plačajo?« »Pol franka dobimo na dan.« »Kakšno pa je deb, lahko?« «Prav naporno ni. Človek mora biti samo oprezen in hiter. Ali bi tudi ti rada tam delala?« »Da, če bi me vzeli.« »Seveda te bodo vzeli! Vsakogar vzame« jo. Kako bi sicer mogli zbrati sedem tisoč delavcev, ki so stalno zaposljeni v delavni* cah? Samo zjutraj ob šestih se moraš zgla« siti v uradu pri okencu. Toda zdaj sva ž® dovolj klepetali. Hitro moram iti domov.« Prijela je košaro na enem kraju, Perina pa na drugem in šli sta počasi dalje. Priložnost, da kaj izve, je bila res va* bljiva. Perina jo je takoj izrabila. Ker pa se ni hotela izdati, je začela izpraševati de« kle po ovinkih. »Ali si iz Maraucourta doma?« ji je naj* prej rekla. »Seveda, in moja mati tudi. Moj oče pa je bil od drugod.« »Ali sta ti že oba umrla?« .Da. Zdaj stanujem pri svoji stari ma* teri. Ona ima v Maraucourtu trgovino. Go* spa Franca ji pravijo.« »Čakaj, to ime sem pa že slišala,« je re* kla Perina kar tja v božji dan. »Da, gotovo si ga že slišala, saj poznajo mojo staro mater po vsej okolici zaradi njene trgovine, še bolj pa zaradi tega, ker je bila dojilja tovarnarjevega sina gospoda Edmtmda Paindavoinea. Kadar potrebujejo = Stran 6 »DOMOVINA" št. 5 nCh. Naval na preduinico je faz minljiv, ker so prejemki zodavoljivi. * Celjska občina je kupila posestvo Kristi-nin dvor ob državni cesti v Medlogu (okrog 60 oralov), ki je last polkovnika Kvatemika, z živim in mrtvim itn v en t ar je^. za 1.39 milijona dinarjev. Na posestvu se bo uredda mesta ubožnica. Za preureditve in deli. o za plačilo bo občina najela posojilo 650.000 Din, a dolg na posestvu v znesku 800.000 Din bo občina prevzela. Glavno poslopje lomogooa takojšnih vselitev mestnih ubožcev. * Smrtna nesreča letalskega narednika Slovenca. V splitsko bolnišnico so pripeljali 26 letnega letalskega narednika Ivana Lesja-ka, ki se je hudo poškodoval, ko je s svojim motcciklcm zadel v neki voz. V Trogiru je imel zaročenko Kamilo Jadričevo, s katero se je v bolnišnici poročil. Uro po poroki je umri v naročju svoje soproge. Pržpeljali so ga v Divulje in bo pokopan v Trogiru. Lesjak je po rodu Slovenec iz Slivnice pri Celju. Bodi mu blag spomin! * Velik požar v Bohovi. Na posestvu Ignaca Reismana, bivšega občinskega tajnika v Bohovi, je začelo goreti gospodarsko poslopje. Ogenj je ogražal tudi hišo in poslopja bližnih sosedov. Prvi so prihiteli na kraj požara domači gasilci iz Bohove, za njimi tudi mariborski gasilci, ki so prišli na kraj požara z dvema motorkama- * Požar na Dravskem polju- Nedavno noč se je zasvetilo nebo nad Zgornjimi Jablanama pri Cirkovcah- V gospodarskem poslopju posestnika Martina Zafošnika je nastal požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na vso zgradbo. Gasilci iz Sikol so prihiteli na kraj požara in se jim je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. * Smrten padec po stopnicah. Nedavno je padla 76)etna vdova ga. Marija DostaJo-va v Laškem tai'co nesrečno doma po stopnicah, da ji je počila lobanja. Gospo so prepeljali v celjsko bolimišnico. kjer pa je izdihnila. * Smrten skok v Dravo. V nedeljo pomoči je z državnega mostu v Mariboru skočil v Dravo krojaški pomočnik Emil Pevec. * Smrt v cestnem jarku. Te dni je neki trgovski pomočnik našel v jarku poleg drevoreda od Stare Sčavmiee do. Globetke pri ljudje kaj od gospoda Vulfrana, se vselej najprej obrnejo nanjo.« »Pa dosežejo vse, kar si žele?« »Časih že, časih pa tudi ne. Gosnod Vul* fran ni zmeraj dobre volje!« »Zakaj pa se ne obrnejo na gospoda Ed* munda samega?« »Gospoda Edmunda? On pa je odpotoval iz našega kraja, še preden sem prišla jaz na svet. Potem ga ni nihče več videl. Spri se ie z očetom, ko ga je poslal v Indijo, da bi tam nakupoval juto. Toda če se nič ne razumeš na tkalnice tudi ne boš vedela, kaj je juta.« »Kakšna trava?« »Nekakšna konoplja, ki rase v Indiji in jo potem v naših tovarnah tkejo in Ijarva* jo. Z iuto si je napravil naš gospod Vul* fran veliko premoženje. Veš, Saj ni bil zme* rom tako bogat. V začetku je moral sam prevažati sukanec po deželi, noten pa bla* go. ki so ga ljudje doma izdeloval' na st3* tvah. Zato sem ti vse povedala, ker tudi on tega ne prikriva.« Porina ii ie sesla v besedo: »Ali ne bi zdaj zamenjali ročajev?« »Kakor hočeš... Kako pa ti je prav za prav ime?« »Rozalija. In tebi?« Perina n; hotela povedati svoie<1a prave* ga imena. Povedala ji jc tisto ki ji je v ti« stem trenutku prišlo na misel. »Avreliia,« je rekla. Ko cta spet neka i čas.a molče šli dalie, »e Perma vrnila k preišniemu ogovoril. »Prej si rekla, dn se ie "ospod Edmund spri z očetom in odpotoval!« Ljutomeru nekega kmečko oblečenega moža, ki ie ležal na trebuhu in z glavo v plitvi vodli. Potegnili je ponesrečenca na pot. Ugotovijo se je da je ponesrečenec vmičar posestnika Slaviča na Cvenu, ki ima vinograd v PomlliS, približno 60 let stari čevljar Miklavž Šnajdar. Bili je 45odstotni invalid. Z i vej je sami v Stovčevti. viničariji. Smrt ga je dohitela na ipotu od gospodarja, od kate-reoa je nesel v nahrbtniku nekaj make in drugih živi. -Na povratku 'je poset)l še svojo hčer, ki s'1'už'i v Noršimdih. Ljudje, kj so ga Wfi sreča®, so povedali, dla je bij vinjen. 'Vpričo izvoljenke in potnjkov pod vlak. Na postaja Ponikvi se je pripetila strašna ža-loigra. Ko je privozil na postajo mariborski vlak, se je iz gruče ljudi na postaji odtrgal mlad človek ter se vrgel na tračnice ped kolesa lokomotive, ki so ga razkosala. Žrtev strašn;gt dejanja je komaj 19-letni kmetijski delavec Karol Gorjanc, rojen na Češkoslovaškem, pristojen pa v Ponikvo-. Samomor je izvršil vpričo svoje izvoljenke, s katero se je nekaj spri. * Skok v vaški vodnjak. Ana Kozjekova iz Podbrezja, občina Naklo, .ie v samomorilnem namenu skočila v vaški vodnjak in utonila. Pokojna Ana se je bila septembra vrnila iz umobolnice, kjer se je Celo leto zdravila zaradi hude' živčne bolezpi. Ni pa popolnoma ozdravela in materi je vedno tožila, da njeni živci še niso v redu. Zato je tudi govorila, da si bo končala življenje. To je tudi storila nedavno pozno ponoči. * Žrtev narasle Save. Te dni sta ob narasli Savi pod Savl.amj pral! sestra Španove gospodinje iz Savelj in služkinja Franc ška Kopačeva doma iz Vodic. Bili sta že gotovi s pranjem le Frančiška Kopačeva je prala še ztdnjli kos perila. Pri tem se je preveč sklonila čez perivnik. izgubila ravnovesje in padla naravnost v deročo Savo. Valovi so nesrečno dekle takoj zagrnili in se ni niti za trenotek več pokazala na površju. Vsaka pomoč je bila izključena. *Plaz zemlje je dvema rudarjema zlomil hrbtenico. Nedavno se je v kisovškem rovu v Zagorju Arftonu Prašni.karju vsuia plast zemlje na hrbet im mu dvakrat zlomila križ. I sto ta m se je pred meseci ponesrečil njegov brait .lože. Antona so pripeljali iz ljubljanske boMšn'ce nazaj domov. Siromak i? »Da, in ko je bil v Indiji, sta se še bolj sporekla, ker se je skrivaj poročil z nekim dekletom iz tiste dežele. Gopod Vulfran je namreč hotel, da bi vzel njegov sin neko gospodično iz naših krajev. Prav zaradi te gospodične in svojega sina je zgradil velik grad, ki je stal dosti milijonov. Vendar pa se gospod Edmund ni hotel ločiti od svoje žene, čeprav njegova poroka po naše ni bi* la veljavna. Takrat sta se oče in sin razšla. Danes nihče več ne ve, ali je gospod Ed* mund še živ ali pa je že umrl. Nekateri tr* dijo tako, drugi pa drugače. Zanesljivega pa nihče ne ve, saj že več let ni prišlo no* beno pismo iz Indije. Tako vsaj pravijo, kajti gospod Vulfran se o tem z nikomer ne pogovarja in njegova dva nečaka tudi ne.« »Ali ima gospod Vulfran nečake?« »Da. Gospod Teodor Paindavoine je sin njegovega brata, gospod Kazimir na sin nje* gove sestre. Poklical ju ie k sebi, da mu pomagata. Če se gospod Edmund ne bo več vrnitil, bosta ta dva dobila vse premoženje z vsemi tovarnami.« »To ie pa zanimivo.« »Rajši reci. da ie žalostno.« »Za gospoda Vulfrana?« »Pa tudi za vso pokrajino, kajti če pri* deta nečaka na krmilo, nihče ne ve, kako bedo še nadalje obratovale tovarne, ki da* jejo vsej okolici kruha. Ljudje se o tem po* gosto pogovarjajo. Zlasti v nedeljah, ko po* magam stari materi, slišim marsikdaj take pogovore.« $ »O nečakih?« »Da, o nečakih, pa še marsikaj drugega. živ mriič. Ni.ti ganui se ne more. Te dni pa so prinesli v bolnišnico bratovske skladuiice tretjo žrtev nesreč v kisovškem rovu. To je mladij, a že oženj eni rudar Tone Lilkar. Kakor Antonu Praišnikarju, se je tudli njemu vsula na hirbet plast zemlje. Siromak ima zlomljeno hrbtenico. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik dir. Zamik, ki je odredil, da so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Okolliščime hude nesreče še miso ugotovljene. Rudarji pa iščejo vzroke tudi v dejstvu, da je borba za skromni za-siJužek vse rudarje prEsiCilia k naglemu in »eveOa pri tem ne dovolj opreznemu delu. Bol'j kakcir vseh nevarnosti svojega poklica se vsefe rudar pač boji slabe ocene, da ne bi bil ocipuščein * Hlev se je podrl. Pred dnevi je zadela pcuiestnika Rudolfa Štaherja pri Sv. Treh kraljih občutna nesreča.' Udtnl se je namreč stren v njegovem hlevu i> ^"1'nv'č doM strel v sjlavo. Kdo je ustrelil, še ni billo pojasnjeno. Na Karlovi-čev pogreb na šmihdisko pokopališče je dospel iz Subotjce tudi njegov brat. Ta je izjavil, pan je dalje poslal na ulice razen rednih policijskih čet še okoli 18.000 pomožnih redarjev. V teku noči se je posrečilo začasno oskrbeti mesto z lučjo in pogonsko silo; zvezali so namreč mesto z električno centralo na Niaigari. . X 3600 let staro okostje dekleta. Kakor poročajo danski listi, so na Danskem izkopali več zanimivih starih grobišč. Danski starino-slovci so pred nekaj tedni na Jutlandu izkopali tako zvani »hunski grob«.V tem grobu so našli dobro ohranjeno žensko okostje, katero so prepeljali v Kopenhagen, da ga bolj natančno preiščejo. Učenaki danskega narodnega muzeja so sedai dognali, da je to okostje dekleta ki je ob smrti štelo kakih 18 let. Nenavadno dobro ohranjeni so lasie in pa zobje. Zraven okostnjaka so našli zlate okraske in ostanke oblačila, ki se da še dobro razločita". Iz tega oblačila je razvidno, da je mrtvo dekle spadalo med visoke sloje. Dekletova obleka je narejena iz dolgega volnenega krila, ki se vije od ramen do pet in je na plečih okrašeno z velikimi kosi medvedove -kože. To krilo je prepasano s pasom, na katerem je vdelan fin glavnik iz rogovine. Kakor so zgodovinarji ugotovili, izvira okostje iz bronaste dobe, torej nekako iz časa okrog 1700 pred Kristusom. Okostje kaže, da je bilo dekle nenavadno veliko, X Ženske so same sodile s vole nepoboljšljive može. Pred sodnikom v Chicagu je stalo 79 zakonskih mož. obtoženih, da pretepajo svoje žene. kadar pride.o domov pijani. In našel se je med ameriškimi sodniki Salomon, ki je to kočljivo zadevo orav pametno uredil. Sodmk Robert Dumre je odločil, naj žene same sodijo svoje može. V čast in slavo ameriških zakonskih žen bodi povedano, da se je našla med 79 samo ena, ki ni odpustila možu, da jo je pretepel, vse druge so jim pa velikodušno odpustile. Ed na boljša polovica, ki se ni dala omehčati, je pred sodnikom izjavila, da se njen mož nkoli ne bo poboljšal in da predlaga, naj ga zapro Mož je pa ugovarjal. češ da se redkokdaj napije Na sodnikovo vprašanie, ali bi zadostovalo 10 dni. je žena odgovorila, naj mu jih prisodi 60. da bo kaj zaleglo. Sodnik je bil s tem zadovoljen in tako bo nepoboljšljivi mož sedel dva meseca v zaporu. X Rusjia pridobiva čedalje več zlata. Zadnja leta je opažati naglo dviganje ruske produkcije zlata, ki je danes štirikrat večja kakor v predvojni dobi. Rusija zavzema spričo tega čedalje odličnejše mesto v svetovni produkciji zlata. Med tem ko je v zadnjem letu pred vojno produkcija zlata v Rusiji znašala le 52 milijonov rubljev, je leta 1933 narasla na 100 milijonov, leta 1934 na 144 milijonov in leta 1935 na 201 milijon zlatih rubljev. kar predstavlja v našem denariu vrednost sedem in tri četrtine miliiarde dinarjev. Pridobljeno zlato je Rusija zadnja leta po večini izvozila v tujino za plačilo svojih znatnih obveznosti. X V katerih letih stopa mladina v zakon. Poučne so številke iz leta 1933, ki se nanašajo na razmere v Nemčiji. Tako se je v tem letu poročite ena sama deklica, ki še ni imela 15 let. V starosti 15 do 16 let se ie Poročilo 36 deklet, med 16. in 17. letom 9S7. Od moških se je ped 18. letom poročil sa- mo eden, kar 316 pa jih je štelo 18 do 19 let. Od 19. do 20. leta se je ooročilo 27.000 deklet, med 23. in 24. letom a 63.265. Največ moških se je poročilo med 26. in 27. letom, in sicer 60.530. Med 30 do 35 leti je bilo število poročenih moških dvakrat večje od ženskih ter se potem število vedno bolj znižuje. Največja razlika pa je v letih od 40. do 60. leta, ko se je oročilo 6.091 moških in komaj 830 ženskih. XNov velik demant. Blizu Pretorije v južni Afriki so našli demant, ki je tako velik kakor žoga. kakršna se rabi pri tenisu. Našli so ga na posestvu holandskega kmeta Yonkerja, kjer so pred dvema letoma našli sloviti Yon-kerjev demant, ki pa je za polovico manjši od tega. Vendar pa ni še natančno ugotovljeno, ali je to res pravi polnovredni demant ali pa je le manj vredna vrsta demantov Če je pravi in čisti demant, je niegova vrednost neprecenljiva. X Smrtni polki v Abesiniji. Sestavljajo jih abesinski vojaki, ki so se prostovoljno zgiasitli, dia pojdejo v smrt za domov:.... Uporabljal; se bodo skoro izključno za obrambo proti tankom, ki protli njim Abesinci nimajo pravega orožja. Po večini so ti polki smrti sestavljeni iz mladih nacionalnih dijakov, ki so študiral, v tujimi. Dalje pa so v teh polkih tudi; oni junaški Abesinoi, ki obvladajo italijanščino. Polki smrti se bodo uporabili v borbah pri Dolu in na severni fronti pri Makalli. Njih nailoga je predvsem ugonabljati posadke v italijanskih tanklih in to ctrašno orožje onesposatofljaiti zia daCjno borbo. X Kako letajo metulji. Naravoslovna znanost se že dolgo peča z življenjem metuljev. Kakor poročajo ruski listi, so v Moskvi ustanovili znanstven zavod, ki se peča le z metulji. Zavod vodi naravoslovec, ki že četrt stoletja preučuje gosenice in metulje. Ta zdravnik in naravoslovec, dr. Perskinij je na primer ujel metulje ter jih zaznamenoval z majhnimi barvanimi črticami. Nato jih je zopet izpustil, da bi dognal, ali bodo še leteli in kako daleč bodo prišli. Učenjaku se je tako posrečilo ugotoviti, da metulji prelete tudi 500 km, ker so tako zaznamenovanega metulja našli 500 km daleč od kraja, kjer profesor stanuje Dr. Perskinij se je pečal tudi z vprašanjem, ali je mogoče, da bi metulji iz vročih krajev živeli v Rusiji. Pri tem preučevanju je imel velik uspeh. Zdaj je dobil na razpolago od države zavod, kjer bo te reči lahko z večjo vnemo in z manjšimi težavami preučeval. X Nova vojna bo 1. 1938. Te dni sta izšli dve zanimivi knjigi o bodoči vojni. Eno je naiptiisal general Ludendorff pod naslovom: »Celotna vojna«, drugo pa Anglež Eawter Wright pod naslovom »Vojna leta 1938«. Ludendorff pravi, da bo čas sam prinesel potrebo po rfovi vojni, ki se bo začela brez napovedi, kakor se je vojna med Italijo in Abesinijo. Sicer pa je tudi Japonska leta 1904. navalila na Rusijo, ne da bi jd bila napovedala vojno. Prišlo bo do splošne mobili- zacije narodov in se bodo celi narodi borili proti narodom. Anglež VVriight pa pravi v svojj knjigi, da bo Nemčija leta 1938. že do zob oborožena in da bo napadla Češkoslovaško. Nemški poslanik bo izročil ultimat češkoslovaški vladi v zadevi dozdevne zarote proti Hitlerju in bo zahteval, da izžene vse komuniste im izroči Nemčiji politične begunce. Več sto nemških letal bo navalilo na Prago in po junaškem odporu se bodo moraita češkoslovaška letala umakniti veliki premoči, a nemška Iletada bodo uničila večji del Prage. Nemčija bo zasedla Češkoslovaško, še preden jfi bosta prihiteli na pomoč ^Ruallja tim Francija. Nem&jg bo zahtevala Sueškli prekop in GibraUar. X Kdo ie prvi delal papir. Kaj bi počeli danes, če bi ne znali izdelovati papirja iz lesa. Pravijo, da je Človek izunuiil, kako se to dleto. V resnici pa so papir i>z lesa že davmo izdelovale ose. Od njih se je naučil človek. Neki SchSffer je v drugi oolovici 18 stoletja opazoval ose. kako delajo svoja gnezda. Pri tem se je domisliljl. da bi bilo dobro ko bi iih poizkusi posnemati. In posrečilo se mu je na ta način izdelati snov, ki je bila podobna papirju. To je bi! začetek papirne industrije. Za smeh in kratek čas PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Ali ste že koga vprašali za svet?« Bolnik: »Sem, gospod doktor! Gospoda lekarnarja!« Zdravnik: »Ta vam je gotovo nasvetoval kako neumnost.« Bolnik: »Da, k vam me je poslal!« VSAK ZAČETEK JE TEŽAVEN Star odvetnik: »No, prijatelj, kako uspevaš?« Mlad odvetnik: »Že gre, že, toda zaenkrat živim samo od zaušnic.« Ravnatelj: »Potrebujem sposobnega nameščenca, ki pa je tudi pogumen. Ali ste vi pogumni?« »Seveda sem« »Ali mi lahko to dokažete?« »Dokažem takoj, kakor hitro mi daste kaj predujma!« IMENITNO NAKLJUČJE ' Oče: »Mojo hčer bi radii vzeli v zakon? Moj odgovor je odvisen od vaših premoženjskih razmer.« Snubec: »Imeni;tno naključje! Moje premoženje je namreč tudi odvisno od vašega odgovora!« Listnica uredništva Braslovče. R. Obrnite se brez strahu na domačega zdravnika, ki Vam bo pomagal ali pa svetoval najbližjega specijalista! Zagrad. Izven dižave ne boste dobili dela. Radi bi v Francijo, ki pa naše rojake vrača, ker jih ne potrebuie. Podobno je drugod. Vaš trud je zaman. revmdtšzroa, prodna osvoboditi ? Ali se hočete svojega Trganje in ibadanje po udih in sklepih, otekli udje. skrivljene roke in noge, trganje, ibadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatiinia io bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker (e sicer bulečioe še stopnjujejo. M«««!«««« Vatli idrsmlnu, motraino kislino raikrajajoče, iimeno snovi In nUUlZU ? d HI izločevanje pospešujoče. domače zdravljenje s pijačo S blagodejnega idiravilnega vreJc«. ki ga j« dobroUjiva mati narava darovala boJniin ljudem. Pišite mi taioj in dobili bost« k mojih v vseh državah obstoječih skladišč poosem zastonj In franko Poitno ibir&lno mesto: poskušnjo lajedno s poučno razpravo Sami se boste overili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju. Michaelkirchplat« IS. Abt B -386 Frnect Past^rnadc. S^riin S O NOVOST ! Samo Din 98.- St. 63.719. Cenena, a dobra StaoocK-Prof zapestna ura, točno regulirana, lep kromlran okrov zapestnica iz usnja. — Številčnica In kazalo osvetljena (Kadium) naredimo tudi mi \Mkv čiščenje- Zahtevajte veliki cenik, m ga dobite zastonj In poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnlne Lastna protokolirana tovarna ur v Svicl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. MALI OGLASI Lisičje kože in kože divjačine prevzame v strojenje, barvanje in izdelavo po nizki ceni L. Roth, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5 NE ODLAŠAJTE! Takoj sedite in pišite na »Družinski tednik«, Ljubl.ana, Tyrševa cesta 29/Da, da Vam pošlje brezplačno začetek romana »Njena velika ljubezen«, dokler ie še na zalogi. Vinogradniki! Kupim vino prodi zameni za mainufaikturno bliago. Ponudbe z navedbo množine in cene je poslati na uredništvo tega Mista ped »Vino« ter je priložiti znamko za odgovor. KJE ČUTI UDARCE Učitelj: »Jurček, povej, kje imaš srce«. Jurček: »Ne vem«. Učitelj (položi roko na 9rce): »No, ali na čutiš tukajlle udarcev?« Jurček: »Ne, udarce čutim navadno boli spodaj na zadnji strani!« KOKAIN A: »Si že kdaj nosljal kokain? B: »Kako pa je to?« DOBER RIBOLOV. Gospod: »No, dečko, koliko si pa ujel rib?« Deček: »Ce ujamem to, ki zdaj prijemlje, in še dve, bom imel tri. . « PRI ZDRAVNIKU. Bolnik: Gospod doktor' zelo rad bi pil mineralno vodo, ki ste mi jo predpisali, samo če bi dišala po pivu«. A: »Sijajno, vse rožnato kakor pred poroko!« B: »Kako pa je potem, ko se človek iz* trezni?« A: »Potem je pa kakor po poroki«. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršet Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič.