Molitev.
Gospod, kdor Ijubi Te — se smeje; ko solnce žge poletne dni, mu ne suši se jezik žeje — pomlad veselo gostoli, kot ptica vrhu veje - — živi in dela in zaspi. . . S hitrostjo prišumiš oblak, strmi za Tabo zvezdic roj; tolažiš jo, ko mati plaka, in sina spremljaš ji na boj. — Za žgočim dnevom nočje vsaka poljuba Tvojega pokoj. . .
Fran Žgur