OYENEC.
Političen list za slovenski närod.
Po pošli p reje in n u velja: Za celo loto predplačan 15 gld., zu pol leta S gld., u četrt let»
4 itIiIm za on mesec 1 eltl. 40 kr.
V administraciji prejcmiiu volj A: Za «lo leto 12 eld., zu |«1 lota li irld., zu eetrl lota 3 gld., zu en uieaei! 1 gld. V Ljubljani na dum poiiljun velja 1 gld. '.'D kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročn i no prejema opravništvo (adiuinutracija) in ekspedioija, Seiueniške ulice it. 2.
Naznanila (inwrati) »o »prejenmjo in volji tri»topna petit-vrnU: 8 kr., če tisk» en k rut; 12 kr. ee M ti*k» dvakrat; 15 kr., čen tinku trikrat. Pri večkratnim ti.kanjino cena primerno «manjša.
Rokopisi sa no vračajo, nefrankovana pismu «e ne tprejeiuuju. VrednlStvo je v Seinenlških ulicah h. št. 2. Izhaja v Mik dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,0. uri popoludne.
IO.
V Ljubljani, v petek 14. januvarija 1887.
Ijetiiik X V
Vn/nost in dolžnosti katoliškega tiska.
(Konec.)
Spotniujaje se te znamenite izjavo amerikanskih škofov, moramo priznati, da v nobeni polovici naše monarhije ni katoliško tiskarstvo na oni višini, kjer bi ga radi gledali sv. oče papež; v novejšem času se je začelo v tem oziru neko bolj živahno gibanje. V Cislajtaniji je k temu proti svoji volji pripomoglo meščansko ministerstvo Ueust-(iiskrovo. Na Nemškem se je vsled napadov na cerkveno pravo in katoliško vest jelo kazati gibauje in delovanje, kteremu se ne moremo dosti načuditi. Na Nemškem so se tudi škofje lotili peresa, kakor nekdaj križarji meča in duhovni so jim pomagali brezplačno. Vsi so si podali roke: duhovui iu svetni; ta je ua-pisal dopis, drugi članek, tretji za poduk in zabavo: in s tem so vspevali! Da bi jih posnemali tudi v Avstriji!
Slabo v tem oziru jc na Madjarskem. Politične razmere, posebno svobodno zidarstvo, ki ondi brez zapreke deluje od leta 1807, zavirajo katoliško tiskarstvo.
Kako je pri uas Hrvatih, čutimo najbolje sami. Naše noviustvo služi več ali manj novošegnemu liberalizmu in tudi znanost nove šege se mu je v nekterih strokovnih listih ponudila v službo.
Besniea pa je, dokler si katoliki v politiki in znanosti ne pribore vplivnega mesta, toliko časa se tndi v državi ue bo dostojno nanje oziralo. Zato je Leonu XIII. posebno ua srcu novinstvo, za to on pri vsaki priliki hrabri iu navduša to predstražo cerkve. Da pa katoliško časopisje more zadovoljiti svoji težavni nalogi, jej on podaja pravila, kterih naj se drži v svojem delovanji. Želi namreč, da se katoliško tiskarstvo povzdigne znanstveuo in nravstveno; da odstraui pogreško, jej propisuje zakone zdrave iu plodonosne delavnosti.
Lepo je o tem govoril katoliškim novinarjem: „Ako hočete doseči svoj namen, pišite resno in zmerno, da neboteža-lilisrečitateljev s propikro in strastno besedo, da ne bote služili 8 t r a u kar-
stvu ali koristi posameznih, marveč, da zagovarjato vse povsod le obče dobro. Želim pa pred vse in, da se držite besed apostola, da vsi isto govorite iu da ni med vami razkola, da bote vsi popolni v enem smislu in v eni znauosti. naslanjajo se varno na nauke sv. cerkve."
Kratko pa krasno je označil dolžnosti katoliškega tiskarstva o okrožnici biskupom portugalskim: „Kar zadeva one, ki pošteno iu od-Io eno,resnic n o,ljuboznjivo in in ar no pišejo za katoliško stvar, naj veduo pomnijo, ako hočejo, da jim bo trud plo donosen, kaj se tirja od takih, ki se boru za najboljšo stvar. Rabiti jim je uamreč v pisanji: zmeruost, r а z I) o r i t o s t in ljubezen, ki jo mati vseh kreposti. Vidite iz tega, kako seprotivi bratov ski ljubezui lahko-um u o sumničenje iu ueoprezuo, nepremišljeno očitanje. Zmernost je aristokracija uma in srca Rila je dCba, da so iinoli zmernost za slabost, skoraj za izdajo, ko so zasmehovali to besedo in Rog ne daj, da bi jo bili izgovorili katoliški novinarji. Vendar je zmernost rav note ž jo duševnih sil, zmerni gospodari sam sebi, on popoluo in vsestransko razumeva stvari. Nič ui tako težkega, kakor umerjenost, а zato tudi nič tako plodonosnega i ti velikega. Zato je treba zdrave u a rave, čvrste razsodnosti iu razumnosti. Zmerni so ob enem najsilneji. Oni drže pravo mero, n e poznajo pogubnega pretiravanja i n žalostnih zmot."
Po želji Leonovi delajo zato oui, ki se izogibajo vsaki strastni polemiki, a se tem pridneje ba-vijo z važnimi vprašanji in kažejo, kako lope, kako vplivne da so verske resnice. Vsa skrivnost uovin je v tem, da podučujejo, razjasnujejo in prepričujejo.
Kakor zmernost v pisanji, tako je tudi raz-boritost ali preniišljenost izgubila svoj glas. Kdor
skrbuo in pošteno zbira iti odbira uajprimerneja sredstva, da se dosežo namen, tak ravmi premišljeno, razborito. Tudi na to kropost so premalo pazili. Zarad veče jasnosti treba nam je ločiti dvoje vrste novin: novine strankarske, ki ob enem služijo veri in cerkvi in novine strogo verske,
Naloga katoliškemu časnikarju je, da si odbere primeruo bojišče; ne smo dati protivniku priložnosti, da bi gaizuenadil; on ne smo obravnavati vprašanj razdražljivili iu osobuih; posebno da uo meša nebistvenih vprašanj z bistvenimi, da se bori ne v imenu svojo sodbe, marveč v imenu Roga, v imenu cerkve in objektivne resnice. To je naloga težavua, a lepa in imenitna. Mnogemu zlu so dandanes vzrok zmote, hibe. Bitke so zgubč bolj vsled lastnih po-greškov, kakor li vsled spretnosti in moči nasprotnikove.
V javnem življenji je ljubezen, pravica in resnica združena s spoštovanjem bližnjega. Sodimo druge po sebi. Nič toliko ne žali iu ne podpira mržuje proti neprijatelju, kolikor lažujiva in krivična očitanja. Mi se srdimo, kader uas zovejo uazadnjake, neznosljivee, nevedneže, neprijatelje domovine, zatiralce siromakov. Ne pozabimo, da neprijatelji naši isto čutijo, kader jiin očitamo napake, ki jih nimajo.
Zaničevuuje je pogubno orožje. Preveč kritiko-vati je škodljivo. Ako hočemo, da nas spoštujejo, spoštujmo tudi mi druge. Pametna iu brezstrastna razprava je dovoljena, a kader neprijatelj postaue surov in grozen, takrat ne hodimo več za njim.
Tiidi med katoliki samimi je pogosto veliko trpela ljubezen. Borbo med brati so naša sramota in naša slabost. Neprijatelj ve za to.
Zmernost torej, in modrost in Ijnbezen, združene s spoštovanjem hierarhije, to so kreposti, ki naj krasijo katoliške novinarje. Ti zakoni ne bodo za-državali razvijanja katoliškega časopisja, marveč ga bodo vtrjevali in ohruuili vselej v pravih mejah.
Po teh nasvetih jeli so katoličani ravnati po nekterih krajih ozirajo se na krajne razmere. Kader se vse katoliško tiskarstvo postavi na ta čvrsti temelj, kader se združijo vsi katoliški krogi, da osnujejo v tem duhu glasila ondi, kjer jih še ni, potem bo, upamo trdno, cerkev dočakala prelepe dnovo.
Tudi naša „Vrhbosna" jela je izhajati, da so
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalje.)
II. 0 naseljevanji Slovencev v sedanjo Benečijo.
Kakor nam ni prav jasna prazgodovina iu doba, kdaj da so se naselili Slovenci po Kranjskem, Šta-jarskem, Koroškem, v Primorju in Istri, iu onih 86.000 v St. Petru, Oevdatu, Tarčentu, Glimoni in na Beli (Reziji), kteri poslednji so na skrajnem zahodu Slovanetva, tako tudi ui nič stalnega, kakšno vlado so oui tedaj imeli. Gotovo je le to, da so vsi sedajni, kakor tudi beneški Slovenci, nekdaj bivali po obširni ruski (sarmatski) ravnini, zakaj pa in kako da so se oni naselili v zgoraj omonjene kraje, nam zgodoviua nič prav določnega ne pove.
Vrjetno je pa, da so ljudstva slovenskega po-
kolenja posedla že davno pred Kristusovim rojstvom tedanjo Ilirijo, da, češki zgodovinar Kolur trdi, da stari Veneti so bili Slovenci, ker tudi še v sedanji italijanščini je mnogo sloretiskih besed, kakor dokazuje naš ljubljeni starosta, č. g. Davorin Trstonjak, v svoji etimologiji. Stalno pa je, da so bivali Slovenci že v pradobi v prekdonavskih zemljah (spodnji Ogerski), da so jih napadli Kelti in premagali, ter vsled tega so so umaknili čez Karpalo in v karpat-sko gorovje. Potem so bili posleduji podjarinljeni od Obrov, in potisnjeni v Panonijo, ktero so našli zapuščeno od Longobardov, kteri so šli s svojim kraljem Alboinoin (508) na osvojenje gornje Italije. Od tod so se pomikali Slovenci proti zahodu tako, da so med I. 500—600 po Kr. prebivali že ob mejah Italijo in vojvodstva bavarskega. V gorenjo Italijo so dohajali le v posameznih trumah. Oni so občudovali lepoto in ugodnosti južnega podnebja, ali ker so bili oni podložni divjim Obrom in so se tisti radi po plen zaganjali v Italijo, so se morali v njih vrstah boriti. Vrnivši se po teh bojih domti v Punouijo, so oni pripovedovali svojim rojakom,
kaj lepega so videli v Italiji, kteri so vsled tega hrepeneli odlaziti tje, in to tem bolj, ker oni so bili že utrujeni od oberskega jarma in so se ga hotli slednjič otresti. Tako so prijeli za orožje samoob-lastuo in na njih račun ter so so polagoma s silo naseljevali na Frlulskem.1) Ker so bili tedaj Slovenci z malo izjemo Šo neznabogi (pagatii), so jih jo papež Oregor Veliki (5У0—604) tako silno prestrašil, da se je v nekem pismu na duhovščino v Saloni (v Dalmaciji) izrazil: .Vznemirjen sem, ker so žo zaceli laziti prek Istre v Italijo." Ali tedaj so bili od eksarha Kalinika (ces. namestnika) iz Italije vim do njenih mej potisnjeui.
Lota 604 najdemo Slovence, ktore so poslali Ohri, da so so vojskovali v Italiji zastran bizantinskih posestev (Ravenskega eksarliata v Romani ji), pa v prid kralju longobardskemu Agilolfu. Šo leta 610 so združeiii z Obri privihrali ua Kriulsko; po-
') Kriiilska pokrajina ali Purlanija, im» svoje ime od J. Caesar-a, ki je «koli 50. I, pr Kr. u«t novil mesto „Forum Julii" (i ae-uris) ali Julijev 1гцг, tum, kjer iloji dun:iH|>*'Jf^i ( «Uri meato")	™
tudi med nami izpolni Želja sv. očeta in hoče hoditi po potu, kterega jej bo odkazovala modrost namestnika Kristusovega. Tako „Vrhbosna". Za tim se še prijateljem priporoči v podporo.
Da bi se nazori, tit izrečeni in potrjeni po nai-viši avtoriteti, po papežu samem, vtrdili tudi med Slovenci, zato skrbeti je dolžnost vernih Slovencev. V to pomozi Hog!
Interpelacija Mili. Vošnjuka
in tovarišev v štajarskega deželnega zbora seji dne 20. decembra I. I. glede naprave topniškega strelišča pri Krškem.
Topniško strelišče na Ptujskem polji, kjer je že od leta 1877, ima se menda preložiti k Savi pri Krškem na Kranjsko, kakor nam Časniki sporočajo, za 25 let.
Strelišče se bo menda tako blizo Save napravilo, da bo desno nabrežju Save, reka sama in pa tudi šu levo nabrežje v nevarnosti.
Ker bi vsled tega v dobi streljanja, t. j. meseca julija, avgusta in septembra imenovani prostor od zgodujega jutra pa do 2. ure popoludne ali pa tudi še več časa vojaki stražili, ter bi ne bil nikomur pristopen in bi se po reki tudi ploviti ne smelo, bi to ves ta čas plovbo oviralo, in bi morali plovi ob Krškem ostajati, plovci pa ondi praznovati.
Prav na onem kraji se dostikrat zgodi, da plovi na reki obtiče, kedar ni zadosti vode. Ob času streljanja bi bilo toraj prav lahko mogoče, da kedar bi plovci ne spravili plova ob pravem času v ugodno vodo, bi morali v nevarnosti za življenje na njem ostati, ali pa sredi vode plov popustiti, da, bi se brez njih dalje napotil, kedar bi prišla večja voda. Pa tudi če se ua to uiti ne oziramo ne, bi zaprtje ondašnjega sveta, oziroma vodne poti ondi neugodno vplivalo na trgovino z lesom.
Tudi ni v nobenem pravem soglasji, če po eni strani toliko venkaj zmečemo za vravnavo rek Save in Savinje, po drugi se nam pa potem prosti promet na ravno teli rekah tako ovira. Za vravnavo Savinje izdala je dežela leta 1877 in 1878 lepo svoto 15.385 gld. Stroški za sedanje zgradbe ondi so na podlagi deželne postave od 1. aprila 1885 vknjiženi 7. 300.000 gld., in jih bo pokrivala dežela z Vi o • ekraji pa z */,„.
Razvoj in napredek v narodnem gospodarstvu gorenje Savinjske doline je večinoma odvisen od trgovine z lesom, kar dokazuje lepo število plovov 6670, ki so prešli leta 1883 iz Savinje v Savo.
Tukaj gre toraj brez vprašanja za imenitno vitalno vprašanje, ki prizadeva tri sodne okraje: Go-reuje-Graškega, Šoštanjskega in Vranskega; pri tem je izvestno tudi dežela prizadeta.
Sodem peticij, ki so se v tem oziru visokemu deželnemu zboru izročile, zadosti jasno spričujejo vznemirjanje ondašnjih prebivalcev, ki še ne ved6, kaj in ali se bo v tem oziru sploh kaj njim na korist zgodilo, ker je njihovo blagoetanje edino le od lesne trgovine odvisno. Za druge malenkosti pri vodah ali vodnih zadevah so pa takoj komisije in druge razprave pri rokah.
Glede te tako važne točke, ki se dotika velikega dela dežele, usojajo si podpisani staviti ponižno vprašanje:
žigajoči in pleneči, kakor je bila tedaj navada vo-jevanja, se polasti* Cevdata, pukončavši moč Friul-ukih vojvodov. Vsled tega jim je bil v naslednjih letih olajšan vhod v Italijo, in to tem bolj, ker so no njačili pod tijili samostalnirn krepkim kraljem Samom, kteremu se je posrečilo, da jih je vnovič združil v eno veliko kraljestvo, ktoro, kakor znano, pa ni imelo žalibog dolgega obstanka. Okoli leta 720—725 so se prikazali sami blizo LavriaiiB, kjer jih je premagal z veliko silo vojvoda Potnmon, ki je sklenil z njimi mir na istem bojišču. Prodirali so nadalje od Goriške strani vkljub krepkemu uporu in tako so Slovenci vsakterikrat po cu malo se napeljevali po Friulski ravnini, ki je bila zapuščena, ter so rajše ostali pod lougobardskim vladarstvom in mirno obdelovali polje (kajti žo pradavni Slovenci eo bili uavadno mirni poljedelski narod), kot da bi se vrnili v prejšne manj rodovitne zemljišča, ktere bo poleg tega morda že drugi zasodli.
(I)alje prili.)
1.	Ali je res, da bi nameravano strelišče ob Savi ob čaeu streljanja plovbo oviralo, oziroma jo še celć zapiralo? — in če je ree:
2.	Ali je temu oviranju pritrdilo c. kr. narnest-ništvo v Gradcu ali c. kr. deželna vlada v Ljubljani, kolikor namreč reke Save tej ali oui oblastoiji v nadzorstvo pripada in če je, na kaj se je pri tem ozirala c. kr. državna oblast, ne da bi bila zaslišala prej prizadete trgovce?
3.	Če je visoka vlada pri volji zamudo odpraviti s tem, da prizadete interesente zasliši in če se pritožbe potrdijo, da oviranje proste plovbe na Savi odpravi?
V Gradcu 20. decembra 1886. Mih. Vošnjak. dr. Ferd. Dominkuš, dr. F.
Rade j, dr. Jos. Sue.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. januvarija. Notranje dežele.
V itafarekem deželnem zboru stavili so dnt5 12. t. m. Äusserer in drugovi predlog, da naj bi deželni zbor sklenil, da se morajo na Stajarskem sodnijski in politični uradi izključljivo le nemščine kot uradnega jezika posluževati. Gledd na to, rekel je Äusserer, da je notranji uradni jezik pri sodniji in pri političnih uradih na Štajarskem nemški in se moramo na korist države in jednotne uprave tega načela držati; glede na to, da je pravosodni minister s svojim odlokom nemščini kot uradnemu jeziku področje zdatno omejil in je prav s to določbo svoj lasten delokrog zdatno preskočil (?); glede na to, da se moramo vsled tega bati, da za nemške štajarske otroke s časoma na ta način ne bo nobene službe več po državnih uradih: se šta-jarski deželui zbor že sedaj jako slovesno zavaruje proti vsakemu poskusu, s kterim bi se na Štajerskem pravice nemščine kakorkoli skrčile. — Kedar pride ura, da se bo gospodom ua Dunaji umestno zdelo, oblake prepoditi, kteri nam Slovencem soluce ravnopravnosti še vedno zakrivajo, bo štajarski deželni zbor pač poslednji, ki se bota Taafle in Pražak na njegove krivične, enostranske in piškave ukrepe ozirala I
Avstrija se pač lahko v pest smeja, kar ima tako zvestega (?) prijatelja na svoji strani, kakor je nemški državni kancler, knez Hismark. Kakor je iz raznih časniških presojevanj in ocen njegovega najnovejšega govora razvidno, mu Avstrija tudi res verjame, da jo Hismark tako ljubi, kakor še nikdar do sedaj. Naj mu le preveč ne zaupa, če noče, da бв ne bo pozueje eukrat britko kesala. Bilo je pred nekakimi osemnajstimi leti, ko se je eden višjih avstrijskih državnikov z Bisinarkom v pogovor spustil iu mu je očital, da Hismark na avstrijske nemške pokrajine preži. „Oho, prijatelj, kaj se Vara sanja !" zavrne ga Hismark, „vse prej, kakor to. Avstrije se jaz ne bom nič več dotikal, pač pa mi je Ilolandija jako všeč." Kmalo na to odšel je grof Heust iz Dunaja za poročevalca v iuostranstvo, kjer se je sošel s holandskim poslancem. Beseda da besedo in Heust Holandcu pove, da so Hismark po Holandiji ozira. Prilika je nanesla, da se je ta poslanec sošel z Hisraarkom, ki ga je takoj šegavo vprašal, kedaj da misli Holandijo snubiti. „Kaj, Holandijo?" začudi se trolasi železni mož, „še v mislih mi to ni, pač pa Avstrija!" Sedaj naj pa človek ve, kam pes taco moli! Na Dunaji pravijo: „Joj, kako se z Hismarkom vjemamo v mislih, to bo zopet mir vtrdilo!" Da, bi ga že, če bi Hismark tako govoril, kakor misli, ali njemu je jezik za to, da svoje misli z njim prikriva. Potem takem: Avstrija zaupaj, a glej komu!
Naš vojni minister nam jo neka} za novo leto podaril, na kar gotovo nihčo mislil ni. Kksce-lenca pravi, da gledć občnega ropotanja z orožjem uikakor ne shaja s tistimi milijoni, kar so mu jih privolile delegacije, temveč bo treba še nekaj milijonov namakniti. Ne vi* se še sicer, ali bo vsega tega, kar misli vojni minister še napraviti, žo letos treba ali pa kedaj drugokrat. Ne škoduje nič ne, čo se že letos napravi, trdi vojni minister, kajti čo se lotos preskrbimo, ee nam pa drugo leto ne bo treba. Iz začetka je nameraval vojui minister delegacije poklicati k izredni seji, ko se je za trdno prepričal, da bi mu v slučaji vojsko spomladi vte-gnilo tega in onega primanjkovati. Pozneje si je pa spremislil in je svoje potrebe pri skupnih minister-skill konferencah nazuanil. Potrebuje pa živeža, obleko in streliva. Da ni delegacij sklical, je menda povod to, ker ni hotel ljudi po nepotrebnom plašiti, čuš: „vojska bo!" Ministri so mu prav dali, in so mu sami dovolili, česar še potrebuje, nadjaje se, da bodo to samolastno dovolitev delegatjo kasneje žo odobrili. Da vojnemu ministru kar h krati vsega manjka, je vzrok — kaj mislite, kje? Pri domobrancih ! Teh do letos šo nismo imeli; odslej nadalje mora pa vojui minister že z njimi računiti. l'e hi 8o primerilo, da spomladi primemo za orožje, I sklicali bodo tndi domobrance (črno vojsko) in vsak
domobranec bo hotel jesti. Zato bo živeža treba. Vrh tega bo dobil vsak po eno pokrivalo in eden plašč, kar je vojni minister že vse naročil. Treba jim bo tudi v roke dati dobre puške, kterib imamo sicer na ostajyije, toda streliva ni za nje in tudi tega je vojui minister že uaročil. Kakor so čuje, te bodočo domobranske armade ob prvi mobilizaciji ne bodo več skupaj zbobnali. kakor k večemu kakih 100.000 mož iz vsake polovice države. Meseca aprila bodo že prve reči gotove in takrat bo treba 0 mdijouov več šteti, kakor se je pri delegacijah določilo; v teku leta pa zopet 6 milijonov. Tako bo letošnji vojni budget za 12 milijonov goldinarjev večji, kakor so ga v delegacijah potrdili.
V nanje dr žare.
Kakošen vpliv uapravil je Bismark s svojim govorom po inoetrun»tvu? V Avstriji, kakor smo že poprej omenili, prav dobrega. Kljubu temu so 8e pa na ogerskib železnicah res priprave začele, ki so malo sumljive — kakor da bi se kaka nevarnost bližala. Na severo-iztočni železnici povečala so se vsa zmenišča, v KoŠicah in po drugih postajah napravljajo se velika založišča za premog, ki se tudi že napolnjujejo. Duhovsko semenišče in šola v Ung-varju namenjena sta za vojaške bolnišnice. — Frau-cozje so z Biemarkom tudi zadovoljni, ker jih je javno pohvalil, da hočejo inir. „Res je tako", piše „Matin", toda zarad tega pa račun iz leta 1870 Še vedno ui poravuau in ne bo, dokler bo vihrala nemška zastava v Metzu in Strassburgu." Časnik „XIX Siecle" pravi, da je Bismsrkov govor zadosti jasen dokaz, da naj Francoska vse dovoli, kar vojni minister Houlanger zahteva. Poslednji se je pa zopet premislil, da bi bilo vendar malo le 34 milijonov, ktere je mislil v svoji miroljubnosti zahtevati, ter bo prosil za 80 milijonov frankov. — V Londonu oglasil se je poleg drugih listov tudi „Standard", in pravi, da bi Nemci ne bili nič več vredni imenitnega stališča, ki ga na celem svetu zavzemajo, če bi sedaj Moltkejev in Biemarkov glas preslišali. Kajti, kakor hitro bi Francija in Rusija videli, da se je Nemčija svojih vojaških bremen naveličala, tudi mir v Kvropi ne bo nič več tedeu dni trajal. (!) Cisto od druge strani smatra pa „Times" Bismarkove besede. Ta list pravi, da se vsi tisti jako motijo, ki se uadjajo, da bo Nemčija sama vstani svetovni mir ohrauiti in da bi druge države lahko razorožile. Bismark se izvestno sam ne nadja, da bi se bližajočemu viharju odtegniti mogel, za to pa gleda, da se kolikor moč dobro zavaruje pred njim. — Tudi Rusi so zadovoljni s tem, kar je Bismark o njihovi prijaznosti lepega povedal. Le ne zaupajo mu tudi ne, ker mislijo, da jih ima za strašilo v prosi, s kterim Francoze od Alzacije-Lorene odganja. Ob enem se jim pa tudi dozdeva, da jim je mož razumeti dal, da naj Rusija nikari ne sili Nemčije, da bi morala voliti med njo in Avstrijo. Po celem svetu 80 vrlo zadovoljni z nemškim kanclerjem, ne zaupajo mu pa vendar-le nikjer ne!
Kakor smo že med telegrami, pa tudi na tem mestu naznanjali, imajo ravnokar v nemikem državnem zboru hudo borbo, ali naj se nemška armada pomnoži ali ne. Prav za prav se pa vsa obravnava vrti okoli časa pomnoženja — ali na tri ali na sedem let. Za pomnožitev ua tri leta je opozicija z Windhorstom, toraj centrum in levičarji, za sedem let pa Bismark in desnica. Ker smo se do sedaj vedno lo s tem pečali, kaj je govoril Bismark, kot zahtevajoči del v državnom zboru, ne moremo drugače, da objavimo tudi njegovo utemeljevanje zahtev. Dne 12. t. m. je državnemu zboru kar naravnost izrekel nezaupnico s tem. ker je djal, da rokam tega državuega zbora ne zaupa državnih svetinj. Tudi je veČini zopet rekel da naj nikar ne misli, da se je bo morda vstrašil in ji zarad tega odjenjal od zahtevanih sedem let. Ne, on se opira na ustavo in ta je na njegovi straui. Ko smo to ustavo delali, se pač uismo nadjali, da bomo imeli tukaj poljsko večiuo in pa tako ničeve pre-prepire. Mi iu pa narod, vsi smo se vkanili nad sedanjim državnim zborom. Naša armada je v smislu ustave cesarska armada in hočemo že za to skrbeti, da Vam iztrebimo misli iz glave, karkor bi bila armada od Vaše milosti odvisna. Res je, da so današnji Francozje mirni, toda nihče me ue bo pregovoril, da nas ne bodo v bodočnosti napadali. Na to se jo Bismark še nad Weife spravil in so je konečno zopet zagrozil, da, če no pojde drugače, bo razpustil državni zbor, za kar ima popolnoma ustavno pravico. Ce Vas razpustimo, n ikar ne mislite, da se jo to iz sovraštva do Vas zgodilo. O ne, temveč iz ljubezni do domovine. Vsi bote morda zopet prišli, toda no mislite, da bodo zvezne vlade čez tri mesecu morda drugače mislile o varnosti domovine, kakor sedaj." Kakor je videti, se je Bismark res do skrajuosti namenil, in ta je ali zmagati s septenatom t. j. da so vojska ua 7 let pomnoži, ali pa državni zbor razpustiti. Kaj pa o tem opozicija misli, povedal nam bo Windhorst.
Ko je v v nemškem državnem zboru Bismark svojo mnenje povedal, da hoče imeti pomno-ženje vojske na sedem let in tudi zakaj, oglasil se je v imenu opozicije It'indhorHt, rekoč: „Tukaj bi bila, kakor vidim sedaj, vsaka beseda odveč.. Najbolje je, če takoj glasujemo, kako da bo. C'fl pa vendar poprimem za besedo, storim to le, ker posamičnih napadov kanclerjevih ne stnem prezirati. Rekel je, da ne priznavamo vojaških avtoritet. Tega