Murska Sobota, 25. junija 1954 Leto VI. — Štev. 25 — Cena din 10 Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vild - Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE V gozdovih bomo morali bolj smotrno gospodariti Prispevek k razpravi o stanju in reorganizaciji gozdarske službe v Prekmurju na zadnjem zasedanju OLO Murska Sobota V Prekmurju imamo nekaj nad 24.000 hektarjev mešanih gozdov, od tega 7503 ha državnih, 16.943 ha zasebnih in 309 gozdov, ki so last državnih posestev. Neradi priznamo, da smo z našimi gozdovi vse do letos mačehovsko gospodarili. Iz leta v leto smo sekali, jemali, tako da je večina gozdov danes izčrpala svoje lesne zaloge. To velja za Goričko in Ravensko. Na Goričkem prevladujejo iglavci, na Ravenskem pa skoraj izključno listavci. Ta razdelitev ima škodljive posledice in to predvsem na Goričkem, kjer so gozdna tla že docela izčrpana. Ce bi te iglaste gozdove pomešali z listnatim drevjem, bi s tem zemlji omogočili dajanje humusa. Vse to zmanjšuje letni prirastek. Statistični podatki iz leta 1950/51 kažejo, da znaša letni prirastek lesa v naših gozdovih 24.778 m3. V kolikor so te številke realne, bi lahko letno posekali 75 % prirastka ali 18.583 m3 lesa. Praktično pa se na gozdnih parcelah letno poseka okrog 35.650 m3 lesa, ne računajoč na posek lesa na negozdnih parcelah. Letošnjo sezono je bil posek mnogo več ji in to predvsem iz naslednjih vzrokov. Prvič se je cena lesa celo večkratno dvignila, posebno pri'hrastovim in borovih deskah, tako da kmetje niso štedili že itak skromnih lesnih zalog. Velike količine lesa se je izsekalo na negozdnih parcelah, ker po uredbi od tega lesa ni treba plačati gozdne takse. Drugi vzrok pa je v tem — in ta je posebno nevaren — da ponekod prevladuje mnenje, češ da bo država kmetom odvzela gozdove, zato je treba posekati, kar se še da. Kdo trosi take lažne parole med naše delovne kmete. Predvsem prekupčevalci z lesom, ki imajo od prodaje lesa mastne zaslužke. Žalostno je, da naši kmetje nasedajo tem škodljivcem. Žal se tudi v kmetijskih zadrugah najdejo taki prekupčevalci, ki pod zadružno firmo uveljavljajo svoje osebne koristi. Zato je vsekakor .za pozdraviti sklep Sveta za gospodarstvo LRS o prepovedi nakupovanja lesa s strani lesnih odsekov pri KZ. To pravico si bo lahko vnaprej obdržala le Okrajna zadružna zveza in pa za odkup lesa pooblaščena podjetja. SKRB ZA OBNOVO GOZDOV Kakor smo že omenili, so danes naši gozdovi izčrpani. Letni prirastek lesa na Goričkem n. pr. znaša 0.70 m3 na 1 hektar (v zasebnih gozdovih), v državnih gozdovih pa se prirastek dvigne na 2.25 m3 lesa. lz tega sledi, da zrase v zasebnih gozdovih mnogo manj lesa, poseka pa se 180 % več kakor pa v državnih gozdovih. Če bi šli po tej poti na- prej bi kmalu ostali brez gozdov, o pa bi imelo za naše kmetijstvo pogubonosne posledice. Stanje kakršno je, narekuje energične ukrepe. Steljarjenje je rak-rana naših gozdov. Kmetje bodo morali steljo dobiti od drugod, tako da bodo izčrpana gozdna tla pridobila na humusu. Predvsem pa bo potreb- no vsako leto načrtno pogozdovati poseke, goličave in šibko rastoče gozdne površine. S samoupravljanjem so dane vse možnosti smotrnega gospodarjenja. Poleg gozdne uprave pri OLO bo na okraju delovala kot posvetovalni organ posebna komisija, ki se bo temeljito poglabljala v vse tekoče probleme gozdarske službe. Z novim načinom Upravljanja državnih in zasebnih gozdov bo mogoče odpraviti vse dosedanje pomanjkljivosti. Predpogoj pa je, da bodo naši delovni kmetje tesno sodelovali z upravo, saj je od tega v največji meri odvisen uspeh gozdarske službe. —st— Nove ugodnosti za kmetijske proizvajalce Pred nekaj dnevi je bila o Zveznem izvršnem svetu tiskovna konferenca. Predstavnik sveta je dal zbranim novinarjem podrobnejša obvestila o nekaterih — za kmetijstvo pomembnih odlokih. Odlok o dajanju regresa pri prodaji opreme in rezervnih delov za potrebe kmetijstva predvideva veliko pomoč kmetijskim proizvajalnim organizacijam, ki imajo kmetijske obrate ali pa dajejo svoje stroje v uporabo zasebnim kmetovalcem. Regres bodo dobile tudi tovarne in trgovinska podjetja, ki bodo sklepala pogodbe s kmetovalci in si tako zagotovile pridelek za predelavo ali prodajo. Odlok določa, da bodo imeli kmetovalci, tovarne in trgovinska podjetja posebne olajšave pri nakupu opreme domače industrije, popust pa bodo dajali o predvidenem odstotku od prodajne cene proizvajalca. Popust je posebej določen za posamezne vrste opreme. Pri nakupu traktorjev, drugih večjih kmetijskih strojev in orodja bodo imeli proizvajalci 50 do 60 °lo popusta. Razen kmetijskih organizacij bodo tudi zasebna kmetijska posestva deležna popusta pri nakupu ročnih kmetijskih strojev, plugov in podobnega. Popust bo znašal od 40 do 60 odstotkov od polne proizvajalčeve cene. Denimo, da bo kmet hotel kupiti plug, ki velja sedaj 16.000 din; pri že označenem popustu pa bo dal za njega največ 9600 din ali najmanj 6400 din. Kmetijske proizvajalne organizacije, tovarne in kmetijska podjetja, ki sklepajo s kmetovalci pogodbe o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, bodo prav tako dobili regres, ko bodo kupovali ali prodajali umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin, gorivo in mazivo. S posebnim odlokom je za letos predvideno dajanje predujmov pridelovalcem industrijskih rastlin. Dobili jih bodo v denarju ali naturi, seveda pod določenimi pogoji. Ribiške zadruge in ribiči bodo dobili regres, ko bodo kupovali industrijske proizvode za potrebe morskega in jezerskega ribištva. Tako bodo lahko kupovali ribiške svetilke domačega izdelka, mreže in druge ribiške potrebščine. Ribiči bodo imeli popust tudi pri nakupu goriva in maziva — pod zelo ugodnimi pogoji. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi poseben odlok o dajanju regresa proizvajalcem pri nakupu industrijskih proizvodov za potrebe čebelarstva. Tako bodo kmetovalci v zadrugah, na posestvih in ekonomijah, prav tako pa tudi zasebni kmetovalci in čebelarji imeli popust v znesku 40 do 60 % t polne proizvajalčeve cene. Omenjene odloke je Zvezni izvršni svet že sprejel in so takoj stopili v veljavo. Lendava dobiva praznično lice Kulturno utripanje, ki je zajelo vse Prekmurje v pripravah za proslavo 20-letnice »Ljudske pravice«, je čutiti tudi v Lendavi in njeni okolici. Mesto naglo spreminja svoje lice. Prebelili so več hiš, uredili vodnjake in ceste. Tudi park je dobil klopi, da lahko služi svojemu namehu. V zadnjih mesecih smo na mnogih kulturnih prireditvah srečali tudi kulturne skupine madžarske narodne manjšine, ki bo prav gotovo enakopravno sodelovala tudi na glavni proslavi. V Kapci so že dvakrat uprizorili igro »Kmečka gospodična«, v Petišovcih so dali na oder »Rdečo denarnico« in z njo gostovali tudi v Dolgi vasi in Lakošu, v Lendavi pa bo v kratkem nastopila madžarska dramatska skupina Svobode s trodejanko, ki so jo dalj časa pripravljali. —ce Ostrožno pri Celju - letošnja Okroglica Kot je bila osrednja slovenska množična politična manifestacija pred dvema letoma v Dolenjskih toplicah in lani na Okroglici proslava borbe slovenskega naroda proti italijanskemu okupatorju, tako bo letošnja glavna politična manifestacija »Štajerska v borbi, proslava zmage slovenskega naroda v borbi proti nacističnemu okupatorju v severovzhodni Sloveniji. Ta proslava, ki bo 4. in 5. septembra na Ostrožnem pri Celju, ne bo samo praznik vseh enot, čet, bataljonov, brigad, borcev in aktivi- stov, ki so se borili na Štajerskem, temveč bo to praznik vsega slovenskega naroda, ki je že leta 1941, ko je še ves svet trepetal pred nacističnimi hordami, pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije začel z oboroženo borbo v tako imenovanem nepremagljivem nemškem Rajhu. Začetek borbe v teh predelih Slovenije se je naglo razširil tudi preko bivših jugoslovanskih mej na Koroško in pred vsem svetom zadel nemško bahaštvo o njihovi nepremagljivosti. Nemški okupator je hotel zatreti ta boj in popolnoma spremeniti lice štajerske dežele. Sprožil je val pogromov nad ljudstvom te dežele, toda niti umori, požigi, desettisoči konfiniranih, ubijanje talcev, množični izgoni naših ljudi v druge predele Jugoslavije niso mogli zatreti borbenosti in svobodoljubnosti ljudi te lepe slovenske dežele, Tudi razvoj narodnoosvobodilnega boja v Obmurju, v Prlekiji in Prekmurju, je združen s to borbo, zato bo proslava »Štajerska v borbi« praznik vseh nas. Kakor lansko leto na Okroglico, tako bomo letos v še večjem številu odšli na proslavo »Štajerska v borbi« na Ostrožno pri Celju. Pri okrajnih odborih SZDL v M. Soboti in Ljutomeru že delujeta odbora za organizacijo udeležbe prebivalcev soboškega in ljutomerskega okraja na Ostrožno, postavljeni pa so tudi občinski odbori. Obmurje v zrcalu „Ljudske pravice᾽᾽ ŽE V ENI PREJŠNJIH ŠTEVILK NAŠEGA TEDNIKA SMO POVEDALI, DA BOMO DO 20-LETNICE IZIDA PRVE ŠTEVILKE LJUDSKE PRAVICE OBJAVLJALI V OBMURSKEM TEDNIKU SPOMINE NEKDANJIH SODELAVCEV LJUDSKE PRAVICE IN PONATISKOVALI ZANIMIVE ČLANKE IN DOPISE IZ NJENIH PREDVOJNIH ŠTEVILK. ZATO PONOVNO POZIVAMO VSE, KI SO PRED VOJNO KAKORKOLI SODELOVALI, POMAGALI PRI ŠIRJENJU LISTA ALI DOPISOVALI V LJUDSKO PRAVICO, NAJ NAM SPOROČIJO KAJ O SVOJEM DELU. DANES OBJAVLJAMO POLEG DRUGIH DOPISOV O PRIPRAVAH NA SEPTEMBRSKO PROSLAVO V LENDAVI TUDI PRISPEVEK JOŽETA GIDERJA — SPOMINI NA LJUDSKO PRAVICO UREDNIŠTVO NASI ROJAKI IZSELJENCI V AMERIŠKIH MESTIH zbirajo denarna sredstva, da bi z njimi odkupili književniško zapuščino znanega slovensko - ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, ki je bil pred dvema letoma zahrbtno umorjen, ko je pisal knjigo o Jugoslaviji. Občinski ljudski odbori naj dosledneje branijo socialistična načela Pred kratkim je bilo v M. Soboti posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih ljudskih odborov. V glavnem je bilo namenjeno razpravi o stanju in delu občinskih ljudskih odborov. Poročilo o položaju ljudske oblasti in delu ljudskih odborov v okraju je podal predsednik OLO tov. Bela Brglez. Pozneje se je oglasil k besedi tudi sekretar OK ZK tov. Nace Voljč, ki je med drugim opozoril prisotne na nekatere slabosti dosedanjega dela ljudskih odborov. Vseskozi živahno posvetovanje je prineslo nekaj zaključkov za nadalj-no utrditev ljudske oblasti v soboškem okraju. V zadnjem času se je ljudska oblast v Prekmurju vidno okrepila. Ljudski odbori — vsaj v večji meri — so se v svojem delu otresli birokracije, ljudje množično sodelujejo v ljudski oblasti s tem, da v občinskih svetih neposredno odločajo o vseh problemih domačega kraja. Uspehi pa bi bili brez dvoma še večji, če bi povsod dosledno zastopali in branili socialistična načela. Tako pa se še vedno dogajajo primeri, da posamezni tajniki odločajo o vsem, kar se dogaja v občini, ne oziraje se na mnenje volivcev. To se lahko dogaja le tam, kjer odborniki ne najdejo pravega delovnega področja in kjer občinski sveti niso aktivni. Take in podobne slabosti bo treba v bodoče odpraviti. Razprava je opozorila tudi na nekatere probleme kmetijskega zadružništva. V Prekmurju smo imeli do nedavnega nad 80 kmetijskih zadrug, Precejšnje število zadrug nima možnosti razvoja. Iz leta v leto životarijo, trgujejo s kvasom, soljo in podobnim blagom, zanemarjajo delovanje gospodarskih odsekov. Ker je tako stanje vidno oviralo hitrejši razvoj kmetijskega zadružništva, bodo zadruge v kratkem času reorganizirali. Vse šibkejše zadruge, ki nimajo možnosti razvoja, bodo ukinili, članstvo z gospodarskimi odseki pa se bo priključilo gospodarsko močnejšim zadrugam. Na ta način bodo zadruge lahko zaživele in v večji meri pospeševale razvoj kmetijstva. Da bo mogoče reorganizacijo dosledno izvesti, pa je potrebno široko sodelovanje — ne samo zadružnikov, temveč tudi ljudskih odborov in množičnih organizacij. -st- Mladini v Bodoncih ni kaj oporekati Pred kratkim so se v Bodoncih zbrali mladi vaščani, ki so se pogovorili o svojem dosedanjem delu; ugotovili so, da so imeli največ uspehov v raznih društvih. Med njimi je precej telovadcev in gasilcev, ki so se v zadnjem času že dokaj uveljavili. Priredili so tudi več izletov v bližnje kraje in si pri Gradu ogledali kmetijsko posestvo ter njegova polja in sadovnjake. Na svoje domove so se vrnili z najlepšimi vtisi. Sestajajo se redno. Na sestankih nanese beseda tudi na dogodke doma in v svetu. S posebnim zanimanjem so sledili dogodkom okrog tržaškega vprašanja. F. D. Obiščite RAZSTAVO JUGOSLOVANSKE GRAFIKE Odprta je dnevno do 26. junija v stari osnovni šoli v Murski Soboti Tudi Martjančani vabijo Spored letošnjega občinskega praznika v Martjancih mnogo obeta. V njem se zrcalijo prizadevanja prebivalstva martjanske občine za vsestranski napredek. Obenem pa dokazuje, da dobivajo te prireditve v Prekmurju že svojo tradicijo, da jih prireditelji — odbori SZDL — smatrajo za pomembne in zato polagajo vse večjo pozornost njih vsebini. V Martjancih se bodo razne prireditve vrstile kar od nedelje do nedelje, t. j. od 27. junija do 4. julija. V nedeljo bodo začeli z odprtjem gospodarske razstave in revije živine. Zvečer pa uprizori dramatska skupina IZUD Martjanci Petrovičevo igro »Ploha«. V ponedeljek predvidevajo pionirski dan z raznimi tekmovanji pionirjev, a v torek zvečer gostuje v Martjancih IZUD iz Bogojine s komedijo »Gosposka kmetija«. Tudi naslednji dan, v sredo, je na sporedu igra; gostovali bodo Sebeborčani z Medvedovo igro »Stari in mladi«. V četrtek zvečer je na sporedu pester kmečki večer, v petek uprizori IZUD Tešanovci Petrovičevo komedijo »Vozel«, v soboto pa gostuje IZUD Sebeborci z Wernerjevo komedijo »Komedijant Hemerlin«. — Zadnji dan, v nedeljo, 4. julija, bo dopoldne ob 10. uri nastop gasilcev, mimohod, razdelitev nagrad in svečan zaključek letošnjega občinskega praznika. Gospodarska razstava bo odprta vskad dan od 27. junija do 4. julija, le živinorejska razstava bo v slučaju slabega vremena preložena s prve na drugo nedeljo. Občinski odbor SZDL vabi prebivalstvo občine, bližnje Sobočance in sosednje občane k obisku prireditev letošnjega praznika martjanske občine. 13. julij - Dan šoferjev Pred enajstimi leti — 13. julija 1943 — je Narodna osvobodilna vojska zavzela Žužemberk. Borci in komandirji so se tokrat prvič v večjem številu pripeljali s Kamioni na osvobojeno ozemlje. V spomin na ta dogodek je Združenje šoferjev LRS proglasilo 13. julija za šoferski praznik. * Obmurski šoferji bodo letos svoj praznik slavili v nedeljo, 11. julija v Ljutomeru. Pričetek slavja bo ob 9. uri dopoldne za domom Partizana. Po zborovanju in govorih se bo- do v svojih vozilih odpeljali na Kamenščak, kjer je lani tragično preminul član Združenja Stanko Kosi. Na mestu nesreče bodo odkrili spominsko ploščo. Položiti nameravajo tudi vence pred spomenik padlim borcem. Veselemu razpoloženju pa so namenili popoldanski čas. Za svoje goste pripravljajo zanimiv program; šoferji bodo s šaljivimi točkami nastopili na svojih vozilih. Na svoj račun pa bodo prav gotovo prišli tudi ljubitelji dobre prleške kapljice. ks VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. junija do 4. julija V drugi polovici tekočega tedna prehodno poslabšanje s padavinami. V nadaljnjem poteku do konca meseca povečini jasno in vroče poletno vreme. V začetku julija povečano nagnjenje h krajevnim nevihtam. Motiv iz Prekmurja — vas na Ravenskem Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« Murska Sobota, 25. junija 1954 Predlogi prosvetnih delavcev ljutomerskega okraja za reformo osemletnega obveznega šolanja Na zadnjem zborovanju so prosvetni delavci ljutomerskega okraja sprejeli več predlogov za reformo osemletnega obveznega šolanja. S predlogi so republiškemu odboru poslali še posebno resolucijo, v kateri so izrazili svojo željo, da bi njihove misli pripomogle k odstranitvi današnjega neživljenjskega sistema v šolstvu. Kaj pravijo naši učitelji? EDINSTVENOST SOLE. — Učitelji menijo, da se osnovna slabost v šolskem sistemu Slovenije odraža v tem, da obstojata dva tipa obvezne šole od 4. razreda osnovne šole dalje: obvezna osemletka in obvezna nižja gimnazija. Učenci, ki so obvezno obiskovali nižjo gimnazijo, niso dobili dovolj splošne izobrazbe za vključevanje v praktične poklice. Zato predlagajo, naj bi učenci v času osemletnega obveznega šolanja dobili glede na razvitost kraja in terenske razmere enako splošno izobrazbo. Osemletno šolanje naj bo v enotni osemletni šoli z enotnim učnim načrtom, povezanim od prvega do osmega razreda. Nižjo gimnazijo je torej izključiti iz splošne šolske obveznosti. S tem bi uveljavili načelo enotnosti: enako splošno izobrazbo vsakemu človeku! ENOTNOST ŠOLE. — V sedanjem sistemu lahko študirajo na višjih šolah samo učenci, ki so imeli priliko svojo šolsko obveznost nadaljevati v nižji gimnaziji. Prehod iz osemletke je bil kljub možnostim opravljanja dopolnilnih izpitov praktično nemogoč. lz enotne osemletne šole pa je na prostovoljni osnovi in brez dopolnilnih izpitov omogočen prehod v srednješolske ustanove — splošne in strokovne — vsem sposobnim učencem. Predlagajo, da bi bil mogoč prehod v srednjo šolo od 6. razreda dalje za starejše in umsko bolj razvite učence. Isti pogoj in še najmanj 14 let starosti naj velja za prehod v vajeništvo, ki naj bo povezano z nižjim strokovnim šolskim izobraževanjem. Enotna osemletna šola potemtakem zagotavlja dve smeri nadaljnjega izobraževanja: strokovno in splošno srednje izobraževalno šolstvo. Predlog terja seveda tudi reorganizacijo srednjega splošnega šolanja, ki naj bi trajalo po novem 6 let, vendar kot dosedaj — skupaj z osnovnim šolanjem 12 let. Predlog bi bilo moč uresničiti le tedaj, če bi istočasno izvedli pravilno povezavo med enotnimi učnimi načrti za 6 razredov osemletne šole in 6 razredov srednje šole. ORGANIZACIJSKI TIPI. - Treba jih bo poenotiti tako, da bodo učenci lahko vsak razred obvezne osemletne šole obisko- vali v samostojnem oddelku ali razredu. Ostali naj bi sledeči organizacijski tipi: popolna osemrazredna šola s samostojnimi oddelki za vsak razred v središčih večjega področja — občine ali komune. Na takem področju je v oddaljenih krajih odpreti 6- ali 4-razredne šole — pač po številu šoloobveznih otrok. lz šestrazredne šole bi učenci obvezno odhajali v 7. in 8. razred v najbližnjo osemletno šolo, iz štirirazredne šole pa v 5. razred najbližje šest, oziroma osemrazredne šole. Tako bi na področju komune ali občine dobili nekakšen šolski kombinat s centralno popolno osemletno šolo in njej priključene štiri in osemrazredne šole. Centralna šola bi morala imeti razne delavnice, boljšo opremo, knjižnico, kabinete, telovadnico in podobne prostore, prav tako pa tudi pomožni razred. Učni 'načrt v teh šolah bi izvajali samostojno brez kombiniranja oddelkov, brez posrednega in neposrednega pouka. Razen teh predlogov so prosvetni delavci ljutomerskega okraja poslali republiškemu vodstvu še predloge o družbenem upravljanju šolstva. V posameznih predmetih so v grobih obrisih in s konkretnimi primeri pokazali, kako z reorganizacijo šolstva vskladiti tudi učne načrte. Toda o tem morda prihodnjič! Ivan Kovič Gasilske obleke se pač ni treba sramovati ki ,v glavnem že služi svojemu namenu in je eden največjih v Sloveniji. Zato smo Sobočani lahko ponosni, da imamo gasilsko društvo s tradicijami in novi gasilski dom, ki bi mu v vsakem mestu dali domovinsko pravico! A vendar: z dneva v dan ugotavljamo, da je med soboškimi gasilci vse premalo uslužbencev in delovne — posebno tehnične inteligence. Društvo šteje 134 članov in člani. Socialni sestav članstva: 97 delavcev, 70 obrtnikov in le 17 uslužbencev — od tega samo 30 žena in deklet. V pogovoru z uslužbenci in nekaterimi intelektualci ter po daljšem razmišljanju sem prišel do zaključka, da je posameznike enostavno sram obleči gasilsko uniformo. Povedal sem precej preprosto, toda resnica je taka in je ni moč izkrivljati. Nekateri uslužbenci menijo, da so nekaj več kot preprosti delavci. V pojasnilo njim pa naj povem naslednje besede: v gasilstvu smo vsi enaki, ne glede na položaj v civilni službi. Imamo enake pravice in dolžnosti. Prav uslužbenci bi morali biti tisti, ki bi dajali vzgled manj izobraženim članom, ki bi morali slednje učiti, ne pa jih postrani opazovati, ko se trudijo in vadijo. Nobeden do nas ne ve, kje in kdaj ga lahko doleti nesreča. Prav gasilec pa bo tisti, ki bo prvi priskočil na pomoč! Ali ni njegovo poslanstvo plemenito, vredno, da ga podprejo tudi soboški uslužbenci? Tudi s sedanjim številom žena ne moremo biti zadovoljni. Zlasti mlada dekleta naj bi pokazala več zanimanja in volje do prostovoljnega gasilstva. Murska Sobota ni zastopana med društvi, ki so v tem pogledu na vodilnem mestu. Gasilstvu pa bi morala izdatneje pomagati tudi naša delovna inteligenca. Njeno sodelovanje bi prav gotovo prišlo najbolj do izraza na predavanjih o gradbeništvu, ki je eden izmed glavnih predmetov v učnih načrtih gasilskih šol. Menim, da bodo bralci tega članka vendarle malo razmislili, ali je gasilstvo res tako malo vredno, da ga podcenjujemo. Pridite pogledat v naš dom, kjer so vrata vsakomur vedno odprta, in prepričali se boste, kaj in kako delajo naši gasilci, da bi lahko v slučaju potrebe ob pravem času in naglo posredovali. J. K. Lendava Društvo prijateljev mladine v Lendavi se je pred kratkim predstavilo z lepo naštudirano igro »Čarobne gosli« v veliki dvorani lendavske Nafte. Glavno zaslugo za uspeh je pripisati tov. Lindičevi, ki je nad pol leta vadila pionirje. Scenarija je bila še kar okusna in mladina je dobro prikazala igro. Najboljši je bil Pavle, ki ga je zelo dobro podal Emil Banfi. On je z jasno besedo in nepretirano naravno igro bil vodilna osebnost v dogajanju na odru. Vloge so igrali otroci, zato so bile nekatere nekoliko preveč karikirane. Vendar je igrica zaslužila več pozornosti, posebno staršev. Predstava je bila namen jena odraslim in je kazala žalostno sliko prazne dvorane. Tega si naši mladi, pa tudi agilna tov. Lindičeva prav gotovo niso zaslužili. V Gornji Radgoni so proslavili 10. obletnico ustanovitve Rdečega križa 18. junija je bila t Gornji Radgoni proslava 10-letnice RKS. O vlogi Rdečega križa v zgodovini, o njegovem ustanovitelju in o nalogah RK med NOB je v izčrpnem referatu razpravljal tov. Anton Novak, član občinskega odbora RKS. Tovariš Novak je ob koncu referata povabil Radgončane, naj se čimbolj mnogoštevilno odzovejo akciji krvodajalstva, ki ga organizira RK in gmotno podprejo naše nesrečne poplavljance. Kulturni del svečanosti je opravil pionirski zbor radgonske Svobode, ki je zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Mladi pevci so poslušalce navdušili, saj so jih s ploskanjem nagradili za vztrajno delo, ki so ga opravili pionirji med letom. Radgona pa ne bi bila Radgona, če ne bi tudi tokrat omalovaževala proslave RKS. Komaj nekaj desetin Radgončanov se je spomnilo, da je prav, da proslavijo obletnico ustanovitve RKS, te najbolj človekoljubne ustanove. Sicer pa bi bilo morda umestno, da bi za razne »manj važne« proslave povabili v Radgono kakšen cirkus ali kaj podobnega, saj bi bila morda ob takem cirkuškem vzdušju dvorana polna do zadnjega kotička. Prav žalostno je, da more iti kulturen človek malomarno mimo tako pomembne obletnice, saj je tudi RKS pripomogel marsikaj do naše socialistične stvarnosti, -rko Še ena sodba več o uprizoritvi Maughamovega „Svetega plamena᾽᾽ v Lendavi Psihološka drama znanega angleškega romanopisca in dramatika je močno ugajala Lendavčanom, ki so se zbrali v veliki dvorani Nafte. Hkrati je bila to uvodna predstava v praznovanje delavskega praznika. Vsebina drame z močnim družbenim problemom prevzame občinstvo. In tudi Lendavčani so ji v grobni tišini sledili, kar je pri nas sicer redek slučaj. Dramo je režiral tov. Kukanja, igrali pa so jo člani dramatske skupine kulturnoumetniškega društva »Štefan Kovač« iz M. Sobote. Vsekakor sodi med boljše izvedbe na naftinem odru. Izmed ženskih vlog je tov. Čenarjeva ustvarila v materi življenjski lik, katerega globoka materinska ljubezen je prevzela navzoče občinstvo. Pokazala je globoko izkušenost žene, ki pozna najbolj skrite kotičke ljubezni med sinom in ženo. Morisova žena Sonja Megličeva je sicer osvojila zbrane gledalce, vendar se je zdelo, da je bila pri igri nekoliko nervozna. Sestra Waylandova, Darinka Skalarjeva, je podala doživel lik vase zaprte bolniške strežnice, ki v rodbini Tabretovih doživlja svojo ljubezensko tragedijo, s katero postane razumljiva tudi občinstvu. Vsekakor je to bila najbolje igrana vloga. Ponesrečenega letalca Morisa je tovariš Puncer zaigral prepričljivo in močno, tako da je tragedija pretresla občinstvo, le izkušeno oko je morda opazilo, da je bil v trenutkih malo preveč gibčen. Zdravnik Havester je bil nekoliko nezdravniški, ustvaril ga je tov. Razdevšek. Colin, Morisov brat, ki ga je podal sam režiser, je bil za vlogo ljubimca nekoliko preokoren. Prijatelja Tabretove družine, majorja Licondo, je tov. Klajnšček morda ustvaril v dikciji dobrega, le maska in kostum sta kila za starega majorja nerealna. Sicer pa so igralci prikazali življenjsko podobno družine, ki doživlja svojevrstno dramo, in tako zadovoljili občinstvo. Kljub temu, da vse vloge niso bile podane tako, kot bi jih lahko videli pri izurjenih igralcih, pa je mlada igralska družina vendarle zaslužila vse priznanje. In dala ji ga je polna dvorana Nafte. Igra je sprožila precej razprave o meščanski in socialistični morali in je tudi v tem pogledu dosegla popolen uspeh. Ing. K. C. Humoristi in šaljivci-pozor! V zadnjem, času smo prejeli več pisem, v katerih nam posamezni naročniki in bralci predlagajo, naj bi vsaj enkrat na mesec tiskali prilogo našemu tedniku, d kateri bi našle svoje mesto razne šaljivke, anekdote, krajše humoreske in zgodbice, karikature... bodisi v prekmurskem ali prleškem narečju, bodisi o našem književnem jeziku. Posamezniki so celo predlagali, kako naj bi se ta priloga imenovala. Največ glasov je za Kovrana, Veselega Prleka in Veselega Obmurca. Skratka: več predlogov, o katerih je vredno razmišljati in najboljšega tudi osvojiti! Želje naših bralcev in naročnikov bomo — v kolikor nam bodo tehnič- ne možnosti to dopuščale — uresničili že prihodnji mesec. Trudimo se, da bi do tega čimprej prišlo. Priloge namreč vsebinsko bogate in dobre — pa nam ne bo moč izdati brez sodelovanja tistih Obmurcev, ki imajo nekaj smisla za humor in oblikovanje veselih, okroglih in napetih zgodbic, ki naj bi bile vzete iz življenja prebivalcev na obeh straneh Mure. Zdaj je vrsta na vas, šaljivcih, da pokažete svojo sposobnost in nam pomagate, da bo naša priloga kar najbolj pestra! Pošiljajte nam krajše prispevke, ki naj opisujejo dobre in slabe strani našega življenja in ustvarjanja. Pišite o zanimivih dogodkih v domačem logu, kajti starih in že obrabljenih »vicov« ne bomo mogli upoštevati. Dobrodošle nam bodo tudi dobro izdelane in aktualne karikature. Prispevki so lahko pisani v dialektu ali pa v običajnem časnikarskem jeziku. In še nekaj: pošljite nam istočasno tudi svoje predloge o imenu, ki naj bi ga dobila naša priloga. Tudi tega ne smemo spregledati, če hočemo doseči naš smoter in tako zadovoljiti kar največ rednih bralcev. Objavljene prispevke bomo dobro honorirali. Vse vesele Prekmurce in Prleke vabi k sodelovanju Uredništvo »Obmurskega tednika« Murska Sobota Elektrika v Mur. Črncih Skoraj vsako nedeljo se kje v Prekmurju prebivalci vesele pomembne pridobitve -— elektrike. Tako so imeli ob tem prisrčno svečanost prejšnjo nedeljo tudi v Murskih Črncih. Elektrika je zamenjala stare petrolejke in sveče, a vaščani so uvideli, da ni škoda truda, ki so ga vložili v elektrifikacijska dela. Svečanost je bila združena s kratkim nastopom pevskega zbora iz Tišine. DOMA IN PO SVETU V BOSNI IN HERCEGOVINI JE BILO 17. JUNIJA POPOLDNE VELIKO NEURJE, življenje je izgubilo 28 ljudi. Voda ‘je v rudnikih zalila 26 rudarjev. Veliko škodo je povzročila na rudniških napravah v Banovičih in okolici. TOVARNI »RADE KONČAR« IN »PRVOMAJSKA« IZ ZAGREBA bosta letos sodelovali na mednarodnih sejmih v Avstriji, Siriji, Perziji, Grčiji, Turčiji in še v nekaterih državah. NAD 50.000 TUJIH AVTOMOBILISTOV bo letos obiskalo Jugoslavijo, t. j. štirikrat več kot lani. Dovoljen jim je 20 % popust na posebne bone, napovedujejo pa, da bo Avtomobilska zveza Jugoslavije prevzela izdajanje dovoljenj za začasno bivanje tujim avtomobilistom. ZNANEMU ZNANSTVENIKU OPPENHEIMERJU so v ZDA prepovedali nadaljnje sodelovanje pri atomskem raziskovanju. Sloviti učenjak je sodeloval pri izdelavi atomske in vodikove bombe. Ta ukrep so proti njemu podvzeli zaradi tega, ker je ugovarjal proizvodnji vodikove bombe. 17. JUNIJA LANI JE IZBRUHNIL V VZHODNEM BERLINU VELIK UPOR NEMŠKIH DELAVCEV. Obletnico tega dogodka so v Zapadni Nemčiji proslavili z raznimi zborovanji in shodi, na katerih so se govorniki zavzemali za združitev Nemčije. SPOR MED SENATORJEM Mc CAR-THYEM IN AMERIŠKO VOJSKO se je končal z zmago senatorja, ki bo lahkot tudi odslej nemoteno deloval in uprizarjal svoje igre na »čarovnice«. Vojni minister Stevens ni dobil nobenega zadoščenja. NAJMOČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU ŽIVI V ZAGREBU. Imenuje se Slavko Barta, kličejo pa ga tudi »Vlaško Vuličanec«. On obdrži letali, ki ima vsako po 300 konjskih sil, da ne moreta zleteti v zrak, čeprav njuni motorji s polno paro delujejo. V ustih si prižge 350 gr ekrazita, ne da bi se pri eksploziji količkaj poškodoval v ustni duplini. V GUATEMALO SO VDRLE TUJE VOJAŠKE SILE. Prekoračile so mejo in bombardirale prestolnico in druga mesta. Letala so bila ameriškega izdelka. Gre za vpad intervencionističnih sil, ki so jih proti tej državi najhujskali kapitalisti in lastniki trustov v Ameriki. Varnostni svet pri OZN je priporočal vsem članicam, da se vzdržijo kakršnekoli akcije v tem spopadu, da se tako prepreči vojna in prelivanje krvi. FRANCIJA JE DOBILA NOVO VLADO, ki ji predseduje Mendes-Francè, ki je obdržal tudi položaj zunanjega ministra. Je radikalni socialist. Program nove vlade predvideva sklenitev miru v Indokini. PREDSEDNICA GENERALNE SKUPŠČINE OZN IN UGLEDNA INDIJSKA ŽENA GOSPA PANDIT je v torek prispela v Beograd. Na letališču jo je sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič z drugimi visokimi državnimi voditelji. V Jugoslaviji bo ostala nekaj dni in se bo sestala s tov. Titom na Brionih. NA SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU je jugoslovanska državna reprezentanca premagala Francijo z rezultatom 1:0, z Brazilijo, enem izmed favoritov za svetovnega prvaka, pa je igrala neodločeno 1:1. ANGLEŠKI PREMIER CHURCHILL IN ZUNANJI MINISTER EDEN bosta. 25. junija odšla na obisk v ZDA. Sestala se bosta s predsednikom ZDA Eisenhowerjem. Vodilni politiki bodo razpravljali predvsem o obrambi Azije. Prleški pionirji na oddihu Te dni je odšlo 30 pionirjev iz ljutomerskega okraja letovat v Sekiro, v kraj, ki leži ob lepem Vrbskem jezeru na Koroškem. Žarečih lic so se poslavljali otroci od svojih mater in očetov in s polnimi kovčegi vstopali v vlak, da jih odpelje v to prelepo deželo, kjer še živijo naši ljudje. Na pot so šli seveda najboljši učenci, najboljši pionirji, saj jim bo to letovanje nekako plačilo za trud, ki so ga pokazali pri učenju med šolskim letom. Ni pa to edina kolonija, kamor bodo šli naši pionirji. Druga skupina se že pripravlja na taborjenje, baje pojde nekam na Pohorje. To bodo pa že hujše stvari, kajti treba bo junaško prenesti tudi kakšen dež pod šotori in zašiti kakšno luknjo, ki se bo pojavila po kakšnem bojnem pohodu tabornikov. Res, zlate čase živi naša mladina! S pomočjo ljudske oblasti si krepi svoje mlade sile na planinah, na morju in še kje drugje. Vsem pionirjem želimo, da bi se zdravi in krepki vrnili na novo delo ob novem šolskem letu. —rko Igralska družina Svobode v Lendavi je predzadnjo soboto ponovila na domačem odru v veliki preurejeni dvorani Nafte Prystlejevo dramo »Inšpektor na obisku«. Verjetno je na igralce slabo vplivala domala prazna dvorana, saj si je igro ogledalo le okrog 50 ljudi. Ob takem obisku se lahko vprašamo, kje tiči vzrok, da ljudje zadnje čase ne prihajajo' na igre. Res je sicer, da smo v tem mesecu že imeli dve prireditvi, vendar so si nadebudni igralci tudi tokrat zaslužili številnejšo udeležbo. Prav obisk kulturnih prireditev pa bo moral v Lendavi postati centralno vprašanje ne samo za Svobodo, marveč tudi za druge množične organizacije. Mar bomo še naprej korakali za razvojem? Scena je bila za čas »v nedavni preteklosti« pred prvo svetovno vojno vsekakor neprimerna. Z malo več truda bi lahko nabavili primernejše pohištvo in stole. Najbolj močni osebnosti, igralsko zelo doživeti, sta bili Ferdo Ježek kot Artur in Matilda Volaričeva kot Sybil. Oba sta v igri in maski ustvarila like, ki jih redkokdaj vidimo na našem odru. Dobro je igrala tudi Marica Flegerjeva kot Shella. Jože Horvat mlajši kot Erick in Lojze Štefanič kot Gerald Creft sta bila dobra lika. Inšpektor Goole, ki ga je tolmačil tov. Rudi Bitenc, je bil pravzaprav glavna osebnost, vendar nekoliko nerazpoložen, zlasti v prvem dejanju. Kmetovalec - mar potrebuješ denar? Dobiš ga, če skleneš pogodbo za žitarice letnika 1954 To lahko dosežeš pri trgovskem podjetju ki sklepa pogodbe s kmetovalci do 20.julija 1954. Za vsak kilogram pogodbenih žitaric izplača prednjem v znesku 10 din. Jamči za odkupno ceno 23 din za kg pšenice in 20 din za kg rži. S pravočasnim sklepanjem pogodb si zagotovite ugodno vnovčen je vašega pridelka. Izredna prilika, ne zamudite roka! Gasilstvo je ena najstarejših organizacij pri nas, kar nam dokazujejo številne proslave ob društvenih obletnicah. Eno izmed najstarejših društev v Prekmurju je lendavsko, ki je lani proslavljalo '80-letnico svojega delovanja, njemu pa sledi soboško, katerega 75-letnico bomo tudi kmalu slavili. Nekaj besed o soboškem društvu, ki se je vsa leta svojega delovanja potegovalo za vidnejše uspehe na svojem delovnem področju, vendar pa kdovedaj ni doseglo. Do svojega se je dokopalo šele pred petimi leti, ko si je s težavo postavilo svoj dom, Dan mladih kmetovalcev, 13. junija 1954 — Nasmejane grabljice še tik pred tekmovanjem poslušajo navodila agr. Mirka Šiftarja Murska Sobota. 25. junija 1954 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 Obmurje pred proslavo naprednega liska Naglo se bliža velika proslava naprednega tiska in 20-letnice izhajanja borbenega glasila — »Ljudske pravice«, katere prva številka je izšla v Lendavi 5. oktobra 1934. Proslava pa bo zaradi nestalnih vremenskih razmer že 19. septembra. Prekmurci pripravljajo občinske tedne in dneve, ki bodo posvečeni temo velikemu dogodka. V Veliki Polani, kjer je prvi urednik »Ljudske pravice«, akademik Miško Kranjec, urejeval prve številke, so posebno aktivni. Pripravljajo se na prireditve, ki bodo trajale ves teden — od 12. do 18. septembra. Prvi dan, ko se bo začel občinski teden, bo večja slovesnost Ob tej priliki bodo odprli razstavo dokumentov iz narodnega osvobodilnega boja, gradivo iz prvih številk »Ljudske pravice« in pisane dokaze o kulturnem in političnem napredku v občini. Na sporedu so tudi kolesarske dirke. Popoldne bo domače izobraževalno društvo dalo na oder Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Predstava bo v zadružnem domu. Zvečer pa bo v tej vasi premiera slovenskega filma, za katerega je bil narejen scenarij po Kranjčevi noveli »Na valovih Mure«. Vsak dan v občinskem tednu bo v tej vasi nekaj zanimivega in privlačnega. Odprli bodo gospodarsko razstavo in tekmovali pri poljskem delu s starinskimi pripomočki in moderno tehniko. Na pionirskem dnevu bo nastopila dramatska skupina učiteljev s področja Črenšovec z dramo Mire Pucove »Operacija«. Pripravljajo se na šahovski turnir in razne športne prireditve. Domačin tov. Miško Kranjec bo imel svoj literarni večer. Vaščani pa bodo prav gotovo prišli na svoj račun na kmečkem zabavnem večeru. Uprizorili bodo pionirsko igro »Tinče in Binče«. V vajah se bodo pomerili gasilci, obvezniki predvojaške vzgoje in člani Protiletalske zaščite. Pričakujejo tudi, da bodo v tej reviji nastopili padalci iz Murske Sobote. Zadnji dan v tednu nameravajo odkriti spominsko ploščo na rojstni hiši tov. Miška Kranjca. Prireditev bo združena z zborom aktivistov in sodelavcev, ki so se v času najhujšega terorja zbirali okrog »Ljudske pravice«. Zvečer bodo odkrili spominsko ploščo na mlinu, v katerem je bil pred desetimi leti ustanovljen prvi odbor Osvobodilne fronte. DOLNJA LENDAVA BO PRIČAKALA DESETTISOČE LJUDI Lendavčani pa bodo odprli teden »Ljudske pravice« v soboto, 11. septembra — osem dni pred veličastnim slavjem, ki bo privabilo v ta košček slovenske zemlje na desettisoče ljudi iz naše republike in sosedne Hrvaške. Tega dne bo v njihovem mestu literarni večer. Poleg rojakov Miška Kranjca in Ferda Godine bodo nastopili tudi drugi vidnejši pisatelji in pesniki. V nedeljo bodo odprli slikarsko razstavo del prekmurskih umetnikov. Tega dne bo tudi nogometna tekma med domačim moštvom Nafte in kakšnim vidnejšim predstavnikom nogometa. Zvečer bo Svoboda priredila vokalni in instrumentalni večer. Prireditve se bodo vrstile skozi ves teden. Gasilci in pionirji bodo imeli svoja dneva, madžarska kulturna skupina bo nastopila na svoji prireditvi. To je samo po sebi umevno, saj imajo Madžari v Lendavi in njeni okolici večino med prebivalstvom. Ob Dnevu športa bodo telovadni nastopi, kolesarske in motorne dirke. Domača Svoboda bo priredila promenadni koncert, učitelji iz področja Črenšovec pa bodo uprizorili na naftinem odru Pucovo dramo »Operacija«. Tudi lendavski igralci pripravljajo svoje. Imeli bodo več dramatskih predstav. V goste namerava priti tudi mariborsko narodno gledališče z »Ohridsko legendo«. To gostovanje pa je zvezano z velikimi stroški in je zaenkrat še v zraku. Na predvečer glavne slovesnosti bodo prispeli v Lendavo številni vlaki. Zato nameravajo čez noč vrteti filme »Na valovih Mure«, »Na svoji zemlji« in »Vesno«. Naslednji dan, ki bo krona vseh prireditev ob 20-letnici »Ljudske pravice«, bodo dopoldne govori naših vidnih voditeljev in množičen kulturni program. Nastopile bodo združene godbe na pihala iz Obmurja, združeni pevski zbori odraslih in pionirski pevski zbor. Računajo, da bo v obeh zborih sodelovalo okrog 600 odraslih pevcev in 2000 pionirjev. Program, ki sem ga v tem sestavku nanizal, je dokaj obširen in samo okviren. Prirediteljem še zaenkrat ni znano, koliko kulturnih skupin bo tokrat gostovalo v Lendavi. Kljub temu pa izjavljajo, da bodo glavne prireditve zvezane z ogromnimi stroški, ki jih zlasti v denarnih sredstvih sami Prekmurci ne bodo zmogli. Zato pričakujejo pomoč tudi od merodajnih forumov naše republike. Ing. Koloman Cigit Kaj pripravljajo Bodončani za Občinski dan Izobraževalno umetniško društvo v Bodoncih šteje 80 članov. Večina med njimi je mladincev. Spomladi so uprizorili »Županovo Micko«. Igro si je ogledalo mnogo ljudi. Režiral jo je učitelj tov. Kočar. V Vadarcih je mladina zadnji čas uprizorila igro »Dve nevesti«, pa tudi mladina v Strukovcih ne zaostaja. Že večkrat je nastopila nu odru. Za občinski dan pripravljajo enodejanko, ki jo bodo uprizorili starejši vaščani. Imeli bodo tudi telovadni nastop. Na razstavi bodo obiskovalci lahko videli domače izdelke, cekre, šolska ročna dela in risbe. Kmetovalci tega področja pa si največ obetajo od razstave plemenske živine. D. Branko Šemen: O zemlji vem O zemlji vem, ki vsa dehti, ki njena polja so kot stihi ozkih melodij poti zasanjanih o ravnini tihi. Ko jagned o vetru šepeta na večer pesem o pomladi, ko so rože iz zlata in sladki vonji po livadi. Ko lokvanji se razcvete, ki val jih skrivoma poljublja ko Mura kakor droben verz med temnim gozdom se izgublja. Ko v mokrih rosnatih nočeh umiva luna svoj obraz kmetu toplo je v očeh: pognal čez prsa mu je klas. Ko tiho se še poigra s klopotcem veter sredi trt mi seže vse prav do srca, da sem mehak in ves odprt. Da sem mehak, kot tisoč brez, kot so ljudje in harmonije. Da sem odprt, kot tisoč stez, ki vsaka se med poljem vije... In sem mehak še, kot otrok, ki o pesti stiska prst dehtečo, in sem odprt, kot tisoč rok, ki delajo si same srečo. O zemlji vem, ki vsa dehti, ki njena polja so kot stihi ozkih prekmurskih poti, zasanjanih v ravnini tihi. Uspela kulturna revija v počastitev 20-letnice „Ljudske pravice“ v Beltincih Prejšnji teden — od torka do nedelje, 20. t. m. — so praznovali občani beltinške občine »Občinski teden« že v okviru proslav za 20-letnico izhajanja »Ljudske pravice«. Bogat spored, ki se je vrstil šest dni, daje tej prireditvi največji obseg izmed vseh doslejšnjih prireditev v Beltincih. Prireditve je svečano odprl zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar v torek, 15. junija. Vsakoletni občinski praznik praznujejo Beltinčani sicer šele oktobra, ob obletnici dne, ko je padel narodni heroj Štefan Kovač - Marko. Prvi dan letošnje ( prireditve v okviru proslav »Ljudske pravice« pa so posvetili spominu heroja Marka s predavanjem o njegovem delu in vlogi KPS v Prekmurju. Predaval je ing. Koloman Cigit iz Lendave. Naslednji dan, v sredo, je bila akademija. Priredili so jo pionirji, kakih 200 jih je bilo s področja beltinške občine. Gledalce je prijetno presenetila predvsem pionirska folklorna skupina beltinške nižje gimnazije. V četrtek so se prvič predstavili v Beltincih člani igralske družine IZUD »Miran Šumenjak« iz Dokležovja z dramo »Bele vrtnice«. Okrog 400 gledalcev je bilo zadovoljnih z izvajanjem Dokležovčanov, ki so se res potrudili. V petek je gostovala dramska sekcija IZUD Lipa z dramo »Ugasle luči«. Gostje iz Lipe so prijetno presenetili gledalce. Sobotno prireditev je obiskal tudi predsednik Republiškega zbora in ljudski poslanec za beltinški okoliš tov. Jože Rus. Gledalci so ga toplo pozdravili. Nastopila pa sta domači pevski zbor IZUD »Ivan Cankar« in dramska sekcija društva z veseloigro »Županova Micka«. Tej prireditvi je prisostvovalo okrog 500 ljudi. V nedeljsko jutro se je razlegala po beltinških ulicah krepka budnica, a ob osmih zjutraj so se Beltinčani zbirali k telovadnemu nastopu. Nastopili so pionirji in člani domačega TVD »Partizan«. Po nastopu se je razvila povorka do Zadružnega doma, kjer je zbranim govoril republiški ljudski poslanec Jože Rus. Istega dne opoldne so bile v Beltincih tudi kolesarske dirke, popoldne tekmovanje v odbojki med ekipami Beltinec, Razkrižja in Črenšovec. Spored tega dne je zaključilo vedro ljudsko rajanje. Te prireditve so pokazale precejšen napredek kulturno-prosvetne delavnosti v beltinškem okolišu. —ce. Spominjam se ,,Ljudske pravice᾽᾽ Ker se približuje proslava 20-letnice »Ljudske pravice«, sem se tudi jaz odločil, da osvežim v »Obmurskem tedniku« nekaj spominov na dobo pred drugo svetovno vojno. Ko sem leta 1934 prejel prvo številko »Ljudske pravice«, sem bil močno iznenaden, ker ni bilo nikjer objavljeno njeno izhajanje. Pri naši hiši so se vedno zbirali vaščani, posebno mladi fantje. Razgovarjali smo se o raznih stvareh, najbolj pa smo se zanimali za politiko. In to tembolj, ker smo Sovražili takratni Jevtičev režim. Prva številka »Ljudske pravice« nas je zelo zanimala, zlasti četrta, gospodarska stran. Vsako številko smo nestrpno pričakovali, ker so nas zanimali tudi podlistki izpod peresa urednika Miška Kranjca. Podlistke »Naše ceste«, »Tretji poklic gospoda Dande-le« in »Naše kase« smo večkrat prebrali. Zanimivi so bili tudi dopisi iz Koroščevega rojstnega kraja, iz Kanižarice pri Črnomlju in ljubljanske okolice. V njih smo našli obtožujoče podatke o bedi in siromaštvu delavcev, viničarjev in kmetov, ki jih je tlačil takratni Jevtičev režim. Dopisi so bili domala vsi iz vse Slovenije, samo iz Prekmurja jih je bilo malo. Po preselitvi v Ljubljano je »Ljudska pravica« začela prihajati vedno bolj bela, kar je bila zasluga tedanjega režima. Cenzura jo je po malem zatrla. Razen ene sem imel vse številke predvojne »Ljudske pravice«. Večkrat sem jih pregledoval ali leta 1945 so mi jih Rusi kratkomalo pokadili. Leta 1940 sem začel zahajati k sedanjemu zveznemu poslancu tov. Vaneku Šiftarju. Pri njem sem si izposojal knjige, ki sem jih sam bral in naprej posojal tudi drugim. Na domu je imel knjige Kluba prekmurskih akademikov. Ko sva se pogovarjala o politiki in pregledovala tedanji »Večernik« — on je bil namreč njegov sodelavec,— mi je Vanek dal navodila za pisanje. Tako sem tudi jaz postal dopisnik tega lista. Dopise sem izročal tov. Rudiju Čačinoviču. S pisanjem v »Večernik« sva se s tov. Vanekom še bolj zbližala, tako da mi je v začetku leta 1941 zaupal en izvod ilegalne »Ljudske pravice«. Priporočal mi je, naj jo dam tudi osebam, ki so po mojem prepričanju napredne. Držal sem se njegovega nasveta in sem jo posameznikom zaupal. Toda — po vasi se je kmalu začelo govoriti, da imam pri hiši protidržavne knjige in komunistične časopise. Ker sem se bal za Vaneka, pa tudi nad svojo usodo sem bil zaskrbljen, sem se ponoči odpravil k njemu na dom in mu povedal, kaj se govori v vasi. Tudi Vanek je postal malce zaskrbljen. Priporočal mi je, naj nekaj časa ne hodim' k njemu na dom, da se bo vse skupaj poleglo. Potem se nasmeje in pravi: »Eno uro je še do jutra, še imam čas, da stvari poskrijem. Če bo preiskava, ne bodo pri meni našli ničesar.. .« Ubogal sem ga in nisem več k njemu zahajal. Vse do druge svetovne vojne. Potem sem se spet znašel pri njem in o mi je govoril o boju slovenskega ljudstva in jugoslovanskih narodov. Ko sva nekega dne sedela na trati za hlevom, mi je povedal, kaj je Mihajlovič s svojo bando in kaj tov. Tito s svojimi junaki. Vse, kar sem pri njem zvedel, sem v vasi previdno širil naprej, seveda med zavedne in poštene Slovence, ki niso zatajili svojega materinskega jezika. Ker so tudi Vaneku bili za petami, se je umaknil in nisva se videla več do osvoboditve. To so moji skromni spomini na dobo izhajanja predvojne »Ljudske pravice«. Jože Gider Miško Kranjec: Državljani! Kase so zopet odprte in funkcionirajo. In mi lahko rečemo zopet hvala bogu. Dolga leta, hvala bogu, so se nabirale obresti, da zdaj tako rekoč več dobimo. Denarja ni bilo nikjer. Nekaj so ga miši snedle, nekaj ga je pa bilo izvoženega. Toda, bolje je, da je bil izvožen, da ga o starih nogavicah niso miši razgrizle. Zdaj pa so se kase zopet odprle in lahko trkamo na vrata posojilnic in hranilnic in zahtevamo svoj denar in svoje obresti in tako je docela v redu. Sicer nas tam ne bodo čakali z odprtimi rokami in imeli že seštet denar, da ga nam koj vrnejo, ne: 12 let bomo hodili ponj, da se med tem še kakšen krajcer obresti nabere, in to je o redu, drugače ni obresti. Malce dolga doba je to, toda to nič ne de glede na to, da doslej nismo vedeli ali sploh dobimo svoj denar ali ga ne dobimo, in zlasti, če ga dobimo: kdaj ga dobimo. Kajti, ako bi bilo rečeno: Državljani, o stiski smo, izplačati ne moremo, pozabite torej na svoj denar, knjižice pa ohranite za spomin na nekdanje čase! bi mi tako storili in lepo pozabili na denar, ker neumno bi bilo zahtevati denar, ko bi videli svojega bližnjega s kašo vred o stiski. Sli bi zopet po svetu in služili kakšne krajcarje in bi tisto porabili za boljše namene. Tako pa nam ne bo treba ščititi bančnikov in njim puščati denarja, temveč ga bomo naposled le dobili in to je prav. Naš preljubi Kavčič bo zdaj lahko zidal hišo. Kamen je že navozil za betoniranje, samo denarja še ni dobil, da bi lahko kupil drugo, kar je potrebno. Zdaj bo pa počasi dobival. Šest let je služil v Ameriki, da si je prislužil te krajcarje in si z njimi hoče pozidati hišo. Zdaj torej začne z delom. Letos dobi nekaj in lahko kupi za ta denar cement. K letu dobi lahko drugi kos in lahko zbetonira fundament. Tretje leto lahko kupi opeko, četrto apno, v petem pa zidarje, da lahko pozidajo. Do strehe torej lahko pride v kratki dobi. In to je prav. V petem letu lahko začne nakupovati les za streho in v šestem plača tesarje. V sedmem in osmem naj pa mu mizar dela, kar je pri hiši mizarskih del. V devetem naj hišo pokrije, o desetem in enajstem naj da hišo očistiti z ometom, o dvanajstem da napraviti dimnike in naj plača dolgove, ki se mu vmes naberejo in hiša bo hvala bogu pozidana in Kavčič s svojo družino pod streho in vse bo urejeno. Nič se bati. V življenju je vse prav, kar se zgodi. Zdaj torej, preljubi naš Kavčič, začni zidati, da v 12 letih končaš. Ta stvar nas bo torej, le rešila, ker kase so odprte. Drugače bi pa docela propadli. Naravno, da bi propadli, ker kaj drugega ni bilo pričakovati. Jajca — tri za en dinar, kura šest dinarjev, prašič od 80 do 100 kg še gre — štiri in pol dinarja. Kar je pa nad 100 kg, pravijo naši mesarji, da nimajo vag za to ne morejo kupovati. Tako plačajo enostavno 100 kg, ostalo pa ni vračunano, ker takih tehtnic, kakor rečeno, ne potrebujejo. Zakaj pa je kmet tako neumen, da pita prašiča preko 100 kilogramov. To je. Vsak dan naj bi ga tehtal, in ko bi videl, da je tik pri 100 kg, bi pa dejal: Dovolj je na tebi, goden si! In tako bi bilo vse o redu. Mesar ni kriv, če ne potrebuje več pri prascu kot 100 kg. Kaj pa naj počne s tistim, kaj? Vidite, to je, potlej se pa pritožujete, dragi kmetje in državljani, da ni vse v redu. Zastran kas torej, državljani, kakor rečeno, je zdaj ose v najlepšem redu. Lepo se razvrstite in hodite po denar. Ni treba, da ste osi prvi dan tam in čakate kakor na mašo. Mo- rate upoštevati, da imajo v bankah dosti dela. Zlasti pa ni dobro, ker ni gotovo, ali imajo ose banke dovolj denarja. To je: prvi dan torej ni prikladen. Dragi državljani! Kakor veste, imamo tudi mi svojo hranilnico, kamor smo d boljših letih nosili svoje prislužke, ki smo jih nabirali po Ameriki in po Nemčiji ali pa drugod. In ose je bilo o redu, dokler je niso zaprli in nam niso izplačevali. Zdaj so kase odprli in čas pride, da spet lahko dvignemo. Toda zgodila se je nesreča. Kakor veste, državljani, je pri kasi vedno tako: kolikor notri pride, toliko se izposodi, tako da v kasi navadno ni nič denarja, kar je docela o redu. Toda zgodi se, da tisti, ki kašo vodijo, včasih kupijo kakšno zemljišče, dajo pozidati visoke, nadstropne, docela nepotrebne hiše in vodijo druge račune. In potlej, če nanese, da je treba kašo odpreti, ni denarja, ali pa so o stiski. Zato so nas povabili na sestanek. Mi, kot dobri državljani, smo se tega sestanka udeležili in poslušali, kakor se spodobi. Tam so nam obrazložili, da bi bilo dobro, ako damo mi svoje vloge prepisati na neko zadrugo ali gradbeno akcijo ali kaj. Tam so nam rekli, vam bomo denar izplačali v šestih letih,, dočim ga iz posojilnice dobite komaj o dvanajstih. Denar, so dejali, je tam dobro naložen, ker zanj stoji dobro taista gradbena akcija, posojilnica sama, a hkrati še najbolj — tako so dejali — Jezus sam. Tako so nam rekli, ker so naši bančniki pobožni, mi pa smo kmetje. Obresti pa tu ne bi bilo nič, so nam dejali, zato pa, ker ne bo obresti, dobimo svoj denar, kakor rečeno o šestih letih, namesto o dvanajstih in obresti nam povrhu izplača bog po tedenskih sv. mašah, ki jih bodo nekateri imeli za nas. Mi smo poslušali in kimali, kakor je naša navada, včasih je kateri kaj pljunil po tleh, ker smo kmetje, in premišljali. Stvar s kritjem je torej docela o redu, dostojna. Tudi z obrestmi je najbolje urejeno. Tako, vsak teden ena maša za nas reveže, to je docela o redu. Mi nimamo nič proti temu. Toda, ko so nas vprašali, če damo prepisati svoje knjižice, smo molčali. Mi smo naposled le prišli tako daleč, da dobimo o 12 letih ose izplačano, a čemu bi zdaj dali prepisovati na šest let? In pri dvanajstih letih dobimo vsaj obresti. In nekdo je celo rekel, da njemu ni treba maš, temveč si jih lahko sam plača, ko dobi svoje obresti. Seveda, to je nekoliko brezbožno, toda tudi drugi, ki kaj takega nismo rekli, nismo pristali, da bi dali prepisati vloge in na tak način dobivali obresti, ker kakor veste., državljani, je kriza dovolj velika in človek mora štediti z vsakim dinarjem. Bog pa tudi ne bo gledal tako strogo na nas, če je zdaj o tej krizi kakšna maša manj, saj ko pridejo zopet boljši časi, tedaj spet radi damo za kakšno mašo. Tako se je zgodilo nam, državljani. Ako imate tudi vi kase, ki bodo o kratkem začele izplačevati, glejte, da tudi vam ne obljubijo kaj takega. Ne zaradi kritja, ki je docela solidno in o redu, in tudi zaradi obresti ne, ki so prijazne in dobrodejne, temveč tako iz splošnih ozirov, ker bi se bančniki razvadili in bi nam obljubljali namesto vložnih knjižic — nebesa. Tudi te so naposled potrebne, ker si jih zaslužimo, a zastran denarja — mi smo najprej navezani na zemljo, kjer moramo vsako krpo plačati z dragim denarjem, in tako smo prisiljeni, da bančnikom odrečemo svoje dovoljenje za prepis. A tisti, ki so vodili poleg kase še kakšne druge račune, naj pa gledajo, kako jo izvozijo, to ni naša stvar. (11. januar 1935) Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK. Murska Sobota, 25. junija 1954 Za naše kmetovalce Peronospora, Peronospora . . . Letošnje vreme je kot nalašč za peronosporo. Vlaga, ki je ne manjka, ugodno vpliva na razvoj tega nevarnega sovražnika vinogradov. Ce pa bi bilo malo topleje, bi se bolezen razvijala mnogo hitreje in bi že zabeležili njen izbruh. Narava je sicer muhasta in do nedavnega so bili vinogradi domala goli. Vinogradniška dela so se precej zakasnila in ker se bo nagomi-lilo precej dela tudi na polju, bo vse težko opraviti ob pravem času in dovolj dobro. Kljub vsem težavam pa bo moral vsak vinogradnik vendarle skrbeti, da bo delo v vinogradih opravljeno pravočasno, saj so v Prlekiji največji vir dohodkov prav vinogradi. Njivski pridelki često za domače potrebe ne zadostujejo in primanjkljaj hrane je treba dokupiti. Odkod vzeti denar, če ne prav iz vinograda? Prva naloga vinogradnikov je škropljenje. Vinograd kljub še tako dobri negi propade, če ne zatiramo peronospore. Videl sem krasno brajdo — bilo je menda v maju — zasajeno z žlahtnino, zelenim silvancem, burgundcem in rizlingom. Te brajde ni nihče škropil, sicer pa je imela zelo ugodne pogoje — rastle je na vrtu, kjer so vsaj dvakrat prekopali grede. Toda ko sem prišel tja spet v avgustu, me je pogled na brajdo skoraj prestrašil. Vse je bilo ožgano, vse suho, kot da bi brajdo upepelil požar. Nič manj ne smemo zanemarjati ostalih del. Brez dobre obdelave, pravilne rezi, mandanja (pletve) in kopi ne bo nič kaj prida. Osnovni pogoj je delo in sicer tako, da bomo izkoristili vse izkušnje, ki smo si jih nabrali v večletni praksi. Ni vinogradnik, ki samo dela in pri tem ne opazuje. Tak vinogradnik je pravzaprav tujec v svojem vinogradu. Opazujte vse, poskušajte to, preiskusite ono. Šele z dobrim opazovanjem si pridobite izkušnje, ki so ponavadi čvrst temelj uspehom. Kot sem že uvodoma zapisal, preti letos nevarnost velikega izbruha peronospore — te tuberkuloze naših lepih goric. Zato moramo proti njej škropiti, zgodaj, posebej pa moramo paziti, da ne zamudimo osemdnevnega roka za nadaljnje škropljenje. Škropljenje z nadpovprečno močnim škropivom — tri ali še več odstotnim — je nesmiselno in škodljivo. Tega pameten vinogradnik ne dela, zlasti še ne sedaj, ko so poganjki najbolj nežni in občutljivi. Mogoče pa je, da nam bo letos tudi nagajalo vreme. Zato si bomo pomagali s tem, da bomo brozgi dodali veziva. Najprej nekaj navodil za pripravo vezivi 1. V tri litre vrele vode vsipamo pol kg sode in ko lug spet zavre, dodamo prav toliko borove ali smrekove smole. Mešanico kuhamo pri rahlem ognju okrog dve uri in prilivamo vodo, da ostane v loncu vedno enaka količina tekočine (okrog 3 litre). Nato pustimo, da se tekočina ohladi. Tekočino dodajamo po pol litra na 100 litrov vode, torej 0.5 %. Naša količina nam potemtakem zadostuje za 600 1 brozge. Med prilivanjem brozgo večkrat dobro premešamo. Uspeh je zadovoljiv. Z 0.75 % brozgo dosežemo prav tolikšen uspeh kot z 1.5'% brozgo brez dodatka našega veziva. Torej smo pri 600 litrih brozge prihranili 4.5 kg galice, kar znaša nad 350 din. A kar je pri tem najvažnejše: podaljšali smo učinkovisto brozge, ker je močneje prilepljena na Tiste in jo dež ne more zlahka sprati. 2. En kg domačega sira (iz kislega mleka) prekuhamo v 2 litrih vode z 200 gr sode bikarbone lahko tudi navadne sode — kar kuhamo toliko časa, da postane prozorna, vlečljiva tekočina. Postopek mešanja je isti, učinek enak. Dodajmo V ¼ 1 tekočine na 100 1 brozge. Zakaj veziva? V bordojski brozgi je vezivo. To je namreč apneno mleko, ki ga prilivamo raztopini modre galice — bakrenega vitriola. To apno igra dvojno vlogo. Nevtralizira kislo raztopino galice, ki bi sicer požgala listje na trti, tako da se izloči čisti baker, ki je najhujši uničevalec trosov peronospore. Razen tega pa obdrži kaplje škropiva na listju; sicer bi se pocedilo na tla, kar se rado pripeti, če nimamo v brozgi dovolj apna. Zato vinogradniki radi nakapajo list in opazujejo, ali bo kapljica galice obvisela na njem. Tudi na deski to preizkušajo. Dovolj apna je takrat, ko kaplja na deski ostane kot krog-ljica in se ne razliva. Seveda so ti poizkusi nezanesljivi, ker lahko dodamo preveč apna, ki tudi požge nežne poganjke. Najbolj zanesljiva sredstva so fenolftalein in lakmusov papir, ki pa ju povprečni vinogradnik nikoli nima pri roki. Zlasti ugoden je beli fenolftalein, ki, kadar je brozga primerna, pordeči, če ga namočimo vanjo. Zdaj pa še vprašanje: zakaj ne bi dodali samo našega veziva, če pa je boljše od apna? Pač zato ne, ker naše vezivo ni dovolj lužno, da bi lahko nevtraliziralo galico, in bi z njim požgali mlade vršičke. Pač pa nam bo dragocen pripomoček v mokrih letih. V sušnih letih, ko je napad peronospore majhen, je tako dodajanje nepotrebno. Zlasti pa bi opozoril vinogradnike na dodajanje »Sulikola«, proizvoda tovarne »Žorka« v Šabcu, ki je dragocen pripomoček za zatiranje oidija, sive plesni (pepela). Pri prvem in drugem škropljenju je »Sulikol« docela nekoristen. Ne smemo pa pozabiti na izredno škropljenje po toči, ki je zelo važno. Včasih se da še marsikaj rešiti. Toda tudi to škropljenje je treba opraviti čimprej, po možnosti še isti ali pa vsaj naslednji dan. V načeto grozdje namreč kaj radi vdro trosi peronospore in tam pričnejo svoje razdiralno delo. Maks Plohl Boj sadnim škodljivcem in boleznim Ce potujemo te dni iz Murske Sobote do Lendave, opazimo skoro v vsaki vasi nešteto škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Glogov belin, zlatnice, češnjev prelec, prstančar, vrbar, majski hrošč, gobar, cvetožer in listne uši so zavzeli tako širok obseg, da je borba proti njim uspešna le, če je množična. Sadno drevje je podvrženo boleznim (monilijo, jablanova plesen, listna luknjičavost na koščičarjih), mnogoštevilni sovražniki ga napadajo, nima po moči, da se samo brani. Ko vse to opazujemo, se zavedajmo, da je naša dolžnost pomagati in braniti sadne nasade pred zlom. Črvi in gosenice napadajo in razjedajo sadno drevje, ki je v mnogih slučajih golo, na vejah so se razbohotile gosenice. Strahoten je pogled na sadovnjak, kjer je listje pokrito z milijoni listnih uši. Zadnji čas je, da pomagamo sadnemu drevju in vsakemu lastniku moramo šteti v zlo, če še danes pri naših prizadevanjih in sredstvih zapušča sadovnjak in dopušča, da so debla in veje obrasle z mahom in lišajem ter pokrite s škodljivci. Znak naše malomarnosti in brezbrižnosti je, če se osipajo mladi plodovi in listje odpada predčasno. Ne dopuščajmo, da se suši in počasi odmira drevo, ki bi nas lahko še hranilo. Zločin je, če dopuščamo, da nas premagujejo škodljivci in bolezni, ko imamo mnogo uspešnih zatiral-nih sredstev. Kdo ne pozna žvepleno apnene in bakreno apnene brozge, ki preprečuje bolezni? Tekoči Pantakan, Lindan, svičeni arzenat in še več drugih sodobnih sredstev uničuje škodljivce, če jih pravočasno in pravilno uporabljamo. Pridružimo se zavednim sadjarjem, ki znajo ceniti dragoceno kulturo, oskrbujmo, gnojimo in škropimo sadno drevje tudi poleti ter vodimo najodločnejšo borbo proti vse sovražnikom sadnih nasadov. Ing. L. J. S prosom zasejamo velike površine v Prekmurju. Pridelek prosa je zelo važen za krmljenje perutnine in pitanje prašičev, veliko pa ga porabimo tudi za kašo. Povečanje pridelka prosa je važno za slehernega kmetovalca, kajti le tako si bo ustvaril večjo krmno bazo in povečal svoj dohodek. Pridelek prosa lahko povečamo s pravilno uporabo umetnih gnojil. Običajno mu gnojimo s svežim hlevskim gnojem, kar pa ni povsem pravilno. Priporočljivo je, da mu z ozirom na izprana zemljišča in pomanjkanje fosforja in kalija dodamo na 1 ha še 200 kg superfosfata ali 150 kg kalijeve soli. Z uporabo teh umetnih gnojil si prav gotovo povečate pridelek in tako tudi svoj dohodek. »AGROMERKUR« — MURSKA SOBOTA Cene kmetijskih pridelkov V zadnjih tednih so bile cene kmetijskih pridelkov po državi zelo neizenačene. Ponudba in povpraševanje sta bili v raznih krajih precej različni. Poprej še ni bilo jasnejših izgledov, kakšna bo letina in zlasti ne, kakšen bo pridelek ozimine in koruze. Ozimina je zelo zastala v rasti, tako da bo letošnja žetev približno tri tedne pozneje kakor navadno. Šele zdaj se je pokazalo, kakšna bo letina. Poprej so pridelovalci zadrževali žito in koruzo, kar je seveda vplivalo na cene. Tudi v zadnjih tednih je bila ponudba pšenice na splošno še manjša, povpraševanje po moki in žitu pa je bilo še prvi teden v tem mesecu v Vojvodini zelo živahno. Na splošno je poprej vladalo prepričanje, dn bo letošnja le- tina slaba in da se bo zato podražila pšenica. Prav tako so mislili, da bo slab pridelek koruze, ker marsikje zaradi deževja niso mogli sejati in ker je koruza zastala v rasti. Zdaj pa-se je izkazalo, da bo letina pšenice srednje dobra; zlasti dober pridelek pričakujejo tam, kjer so spomladi ozimini pognojili z umetnimi gnojili. Prav tako pridelek koruze ne bo najslabši, čeprav je zdaj še težko napovedovati, 'kakšna bo letina. V zadnjih tednih so sc posevki zelo dobro razvijali. Cene pšenice niso več tako trdne. Cene so se v zadnjem tednu gibale od 1900 do 3000 din za 100 kg. Trdne pa so ostale še cene koruze. V raznih krajih po državi so se gibale od 1400 do 21000 din. Prejšnji teden je bilo največje povpraševanje po debelih prašičih, ki so se zelo podražili zaradi nesmotrnega kupovanja izvoznih podjetij. Izvozna podjetja so sklenila več pogodb s tujimi kupci, kakor je bilo primerno za domači trg. Prejšnji teden so se cene debelih prašičev s 30 ‒ 40 % maščobe gibale od 135 do 160 din kg žive teže. Goveja živina pa jc bila: govedo I. razreda od 80 do 140 din, II. razreda 95 do 125, III. razreda od 90 do 115, IV. razreda od 65 do 105 in V. razreda od 55 do 85 din kg žive teže. Krma je bila po naslednjih cenah: suha detelja (seno) od 600 do 1000 din, travniško seno prav tako po 600 do 1000 din in pšenična slama po 120 do 400 din. Na vojvodinskem trgu se je zadnje čase začela precej hitro pocenjevati povrtnina. Prav tako se pocenjuje sadje. Na splošno so cene na vojvodinskem trgu v zadnjem tednu popustile. To pa vpliva najbolj na gibanje cen kmetijskih pridelkov po vsej državi. Gobar! Marsikje v Prekmurju najdemo sadno in drugo obcestno drevje v poletnih mesecih skoraj golo, brez listja. Tu se je razširil gobar, najhujši škodljivec hrastovih gozdov in sadnega drevja. Gobar nastopa množično od časa do časa. V Sloveniji je najbolj razširjen v se-vernovzhodnih predelih. Ko smo potovali po Medjimurju in iskali gobarja v sosednih okrajih, smo ga našli zelo razširjenega v čakovskem in preloškem okraju, na ravnini in gričevnatih krajih ob Muri in Dravi. Razpasel se je tako, da se velike nevarnosti premalo zavedamo. Gobar je po ugotovitvah škodljivec hrastovih gozdov. Ko pa sc razmnoži, kakor se je v severnovzhodni Sloveniji v okolici Murske Sobote in Lendave, uničuje tudi sadovnjake. Nevaren je predvsem zato, ker veter prenaša mlade gosenice na precejšnjo daljavo, gosenice se preselijo celo za nekaj kilometrov. Gobar uničuje popke in listje, napada jablane in slive, izogiba pa se hrušk. Obžre liste in brstje do golega. Gobarja zatiramo s kemičnimi sredstvi, ker ga s samim pobiranjem ne moremo zatreti, ko se zelo razširi. Za sadno drevje uporabljamo škropivo, ki ga zmešamo tako, da damo na 100 litrov vode 40 dkg svinčenega arsenata ali 1 % tekočega Pantakana ali 0.15 % Lindan-olja. Ing. L. J. RAZPIS UPRAVA KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN PRI MURSKI SOBOTI razpisuje sprejem v enoletno splošno Kmetijsko šolo za fante in dekleta ter kmetijsko gospodinjsko šolo za dekleta. Šola je povezana z internatom. Mesečna vzdrževalnina znaša v internatu 2500 dinarjev. V šolo sprejemamo duševno in telesno zdrave fante in dekleta, ki so dopolnili 17. leto starosti in uspešno končali osnovno šolo. Prošnjo za sprejem v šolo pošljite na upravo šole najpozneje do 15. avgusta 1954. Prošnji priložite: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz rojstne knjige, 3. zdravniško spričevalo, 4. življenjepis, 5. obvezo staršev ali kmetijske zadruge za redno plačevanje vzdrževalnine. Kmetje, pošljite svoje sinove in hčere v kmetijsko šolo! — Omogočite jim kmetijsko in gospodinjsko strokovno izobrazbo! Pohitite s prijavami! Kmetijske zadruge, agitirajte za vpis v kmetijske šole, ker le izobraženi kmetje bodo lahko pospeševali naše kmetijstvo! Uprava šole Krompirjeva plesen Glivična bolezen — krompirjeva plesen — se pojavlja na krompirju v vlažnih poletjih s takšno silovitostjo, da je pridelek občutno zmanjšan, včasih malone docela uničen. Bolezen se prične pojavljati, če je vlažno vreme, konec junija ali v začetku julija. Na spodnjih listih so vidne črnorjave pege, ki se začenjajo največkrat od vrha in ostalega roba lističev. Na spodnji strani listov vidimo v vlažnem vremenu ali po rosi, da so rjave pege obrobljene z belim puhom ali plesnijo. Pri trajno mokrem vremenu se bolezen naglo širi okoli prvotne okužbe in v nekaj dneh porjavi in segnije ali se posuši ves nasad. Tako napaden nasad oddaja značilen duh po plesni. Glivica se naseli tudi na gomolje. Napadeni gomolji imajo sivorjave, malo udrte lise na lupini. Pod lupino je meso porjavelo v obliki nepravilnih lis, ki jih vidimo, ko gomolj prerežemo. Skozi napadeno lupino prodirajo v notranjost gomoljev gnilobne bakterije, zaradi katerih v skladišču krompir gnije. Škoda po krompirjevi plesni je torej dvojna: glavna zaradi sušenja krompirjevih rastlin, druga pa zaradi pospešenega gnitja krompirja. Preden se pojavijo ali vsaj ko so se pojavili prvi znaki bolezni, t. j. pri nas običajno konec junija ali v začetku julija, škropimo nasad z 1 % bakreno apneno brozgo ali z 1 % bakrenim apnom. Čez 8 do 14 dni škropimo še enkrat, če je potrebno, pa pozneje še večkrat. Liste mora škropivo zadeti z zgornje, kakor tudi s spodnje strani v obliki drobnih kapljic. Ing. L. J. DOZ kramlja z zavarovanci Neurje in vihar, ki je divjal letos 17. in 18. aprila, je prinesel kmetovalcem v Obmurju precej gospodarske škode. Največje posledice je zapustil na ravninskem predelu, medtem ko Gorička in gričevnato področje ljutomerskega okraja nista bila mnogo prizadeta. Vihar je razkril mnogo streh in načel nekatera poslopja. Kmetje so svoja poslopja kmalu sami spravili v red. Oni pa, ki so imeli poslopja zavarovana, so že ali pa še bodo deležni odškodnine, ki se bo seveda ravnala po odstotku zavarovanja dejanske vrednosti. Na ta račun pa je med zavarovanci precej nepotrebnega godrnjanja; eni trdijo, da so cenilci DOZ že opravili svojo dolžnost, odškodnine pa še niso prejeli, drugi pa, ki so denar prejeli, niso zadovoljni z izplačano odškodnino, češ da je mnogo manjša od dejanske škode. In kaj je na stvarif Državni zavarovalni zavod je s področja Obmurja prejel nad 1000 prijav o škodi. Posamezniki so celo prijavili škodo, ki je manjša od 500 din. Prijave pa še vedno pošiljajo, čeprav je rok že zdavnaj potekel. V pravilniku, ki ga dobi vsak zavarovanec ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju, namreč stoji zapisano, da je zavarovanec dolžan škodo prijaviti najpozneje v roku 3 dni zastopniku zavoda ali njegovi podružnici. In vendar: mnogi zavarovanci se tega roka ne držijol Zato merodajni krogi menijo, da bo treba to vprašanje zaostriti in odločneje vztrajati prj dogovorjenem roku. Prav zaradi nedoslednosti DOZ ter malomarnosti in nepoučenosti zavarovancev sc jc cenitev škode v nedogled zavlekla, s tem pa seveda tudi izplačilo odškodnine upravičencem. Zanimiva je tudi primerjava javljenih škod s policami, ki kažejo, za koliko so posamezni kmetje zavarovali svoje imetje. Pred dnevi sem bil priča razburjenju stranke, ki je na podružnico DOZ osebno prinesla prijavo o škodi za 3500 din. Čeprav je prijavo prepozno prinesla, so jo kljub temu vendarle sprejeli. Stranka ima novo zidano hišo, ki je v resnici vredna okrog 700 tisočakov, zavarovala pa jo je samo za 100.000 din. Zdaj je hotela vedeti, koliko odškodnine bo prejela. Ko pa ji je uslužbenec dejal, da je upravičena samo do ene sedminke ugotovljene škode, je bil ogenj v strehi; začela se je razburjati in pretiti, da bo odpovedala zavarovanje, ker ji DOZ noče povrniti vse škode itd. Komaj, komaj ji je uslužbenec dopovedal, da ima tudi poslopje zavarovano samo do ene sedminke resnične vrednosti in da zato ne more pričakovati odškodnine za vso nastalo škodo. Po dolgem prerekanju je le uvidela, da je tako pravično in hkrati tudi obljubila, da bo takoj zavarovala poslopje do polne vrednosti. Kajti le v tem primera lahko zavarovanec mirno spi in takrat, ko se mu kaj pripeti, pričakuje tudi popolnega povračila škode. Takih primerov nezadostnega in delnega zavarovanja bi lahko v Obmurju še več našteli. Treba pa je vendarle priznati, da so mnogi gospodarji, ki so pravilno ocenili poslovanje našega zavarovanja, zavarovali svoja poslopja in imetje do polne vrednosti. Cenitev škode bo v kratkem zaključena na celotnem področju Obmurja. Podružnica DOZ v M. Soboti je do sedaj izplačala na račun škode po viharju že 300.000 din, vendar pa računajo, da bo vsota skupne odškodnine, ki jo bodo v ta namen prejeli zavarovanci, presegla poldrugi milijon din. Ali naj se zavarujem? V Obmurju, posebno pa še v Prekmurju, je življenjsko in nezgodno zavarovanje dokaj slabo razširjeno. Ce primerjamo število prebivalcev s številom nezgodno in življenjsko zavarovanih ljudi, ugotovimo zelo majhen odstotek, kljub temu, da zavarovanje vendarle napreduje. Ugotavljamo pa, da so nesreče, ki za določen čas onesposobijo osebe za delo, ze-lo pogoste. Zanimivo je, da so ponesrečenci iz vseh poklicev. Med njimi so tudi kmetje, gospodinje in šolska mladina. Če ni zavarovana, mora oseba, ki se ji pripeti nesreča, sama plačati stroške zdravljenja. Če je invalid, ne dobi nobene odškodnine, dosiravno sc je zmanjšala njegova sposobnost za delo. Drugače je, če je ponesrečenec zavarovan. Poleg stroškov zdravljenja mu Državni zavarovalni zavod izplača tudi odškodnino za invalidnost. Nekaj konkretnih primerov! Tov. Ivan Memon, uslužbenec iz Apač, se je peljal s kolesom iz Tišine proti Ra-denccm. Na poti ga je prehitel avto. Prah mu je zameglil pogled na cesto in je zato padel tako nesrečno, da ti je zlomil nogo nad kolenom. Zdravniška komisija je ugotovila, da je postal 15 % invalid in DOZ mu je izplačal nekaj nad 34.000 din odškodnine. Prav tako je padla s kolesa tov. Bertu Slavičeva iz Cvena. Pri padcu je dobila hujše poškodbe in se je morala dalj čas a zdraviti. Zavarovalni zavod je poravnal stroške njenega zdravljenja v znesku 15.000 dinarjev in ji kot 30 % invalidu izplačal odškodnino v znesku 60.000 din. Njo je nesreča obiskala še drugič; pri nalaganju snopja na voz se je nabodla v levo stopalo, kar je imelo za posledico zastrupljanje. Dobila je nad 11.000 din odškodnine za čas, ko je bila za delo nesposobna. Poškodbo na levem očesu je dobila pri trganju koruze delavka na kmetijskem posestvu v Podgradju tov. Lucija Vrbančič. Nesreča je hotela, da je domala oslepela na levo oko. Komisija je ugotovila 33 % invalidnost in zavarovanka je dobila nad 51.000 din odškodnine. Se in še bi lahko naštevali. Vsi ti primeri kažejo, da je zavarovanje tudi za našega kmečkega človeka koristno. BODONCI — Pred kratkim so naši gasilci praznovali 30-letnico svojega delovanja. Na slovesnosti so sc spomnili umrlih članov. V zadnji vojni sta preminula dva gasilca kot žrtvi okupatorja. Najstarejšim članom so bile izročene značke za večletno službovanje v gasilstvu. V kulturnem programu so sodelovali pionirji z deklamacijami in zborovskim petjem, odrasli pevci so zapeli nekaj žalostink, jubilejno slavnost pa so zaključili dijaki ESŠ iz M. Sobote s uprizoritvijo komedije »Draga Ruth«. Murska Sobota, 25. junija 1954 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 5 Tudi v Krogu - koloradski hrošč Pred dnevi so Krožani povabili v svojo sredo kmetijska strokovnjaka in ju zaprosili, da jih podučita o tem, kako bi najuspešneje zatrli koloradskega hrošča, ki se je bil razbohotil na 40 arov veliki njivi. Napadel je rastline krompirja in jih uničeval. Največji strah, ki jim ga je bil povzročil ta nevarni škodljivec, pa se je kmalu polegel; ko so kmetje slišali koristne nasvete, so se brez oklevanja odločili, da bodo odslej zatiranju koloradarja posvetili mnogo več pozornosti. S pomočjo šolske mladine so pregledali vsa ogrožena krompirišča, potem pa jih poškropili s strupi in hkrati tudi proti krompirjevi plesni. Tako lahko pričakujejo letos večji pridelek. Kmetovalce so na predavanju zanimala tudi vprašanja, ki se nanašajo na uspešno borbo proti ameriškemu kaparju in drugim sadnim škodljivcem. Uvideli so, da jim manjka dobrih škropilnic, škodo po glogovem belinu pa morejo v sadovnjakih preprečiti ali vsaj omejiti edinole s škropljenjem. Zato bo kmetijska zadruga v kratkem kupila škropilnico. Krožani pa so izrazili tudi željo, naj bi kmetijski strokovnjaki večkrat prišli med nje, da bi jih poučili o pravilni uporabi umetnih gnojil, da bi jim pomagali reševati tudi druge probleme v kmetijski proizvodnji. Ce bodo kroški kmetje svoje zanimanje spremenili v stvarnost, jim uspeh prav gotovo ne bo ušel. Zato naj bodo za vzor tudi drugim kmetovalcem, ki še ne čutijo potrebe, da bi zavarovali svoje kulture pred škodljivci in boleznimi. i-k Na taborjenje! Še nekaj dni in taborniki iz rodu »Veseli veter« bodo postavili svoje šotore v Mozirju ob bistri Savinji. Štirinajst prijetnih dni bodo prebili na otoku sredi reke, v naročju narave, med šotori, ob tabornih ognjih. Seveda bo vse lepo prijetno in lepo, če bodo za to sami poskrbeli. Veliko je stvari, ki jih bodo morali le urediti, da bodo na taborjenja vsaj brez večjih skrbi. Že zgodaj so se začeli pripravljati. Izvolili so taborno vodstvo in nekaj jih je odšlo iskat prostor za taborjenje Največ truda in časa pa so jim vzeli pogradi, ki jih bodo odnesli s seboj. Nabaviti so si morali tudi kuhinjsko opremo, pripraviti orodje in šotore. Kajti: čim temeljiteje se bodo pripravili, tem lepše bo življenje pod šotori. Vsega si sami niso mogli preskrbeti. Zato pa so z velikim veseljem sprejeli darila, ki so jih dobili v nekaterih ustanovah in podjetjih. Denarno pomoč jim je dal Zavod za socialno zavarovanje, pri »Panoniji« so dobili kotel, precej jim je prispevala tudi soboška Kmetijska zadruga. In Sc od drugod so nekaj dobili. Vsem darovalcem so taborniki zelo hvaležni, saj brez njihove pomoči ne bi mogli prijetno in udobno preživeti svojih počitnic v objemu narave. —ho Strela ga je ubila V torek je strela udarila v Aleksandra Poredoša, kmetovalca iz Bodonec in ga pri priči ubila. Imenovani je bil star 39 let in je zapustil 16 mesecev staro hčerkico. TRNJE — Naši gasilci so precej delavni. Razen 20 odraslih članov dela v društvu tudi 30 pionirjev, ki so zelo pridni in disciplinirani. Vsako nedeljo se strokovno izpopolnjujejo. Letos nameravajo popraviti svoj dom in urediti inventar. V društvo bodo povabili še nekaj starejših ljudi, ki so pokazali voljo do dela. LIPOVCI — Naši gasilci so po svojem delu znani daleč naokrog. Lani so si postavili svoj dom in tudi strokovno napredovali. V kratkem bodo naštudirali igro v štirih dejanjih »Okence«, z njo nastopili na domačem odru in gostovali v bližnjih vaseh. Bukovniško jezero vabi V nedeljo, 27. junija se bo pri Bukovniškem jezeru zbrala mladina iz področja občin Bogojina, Dobrovnik in Prosenjakovci. Zbrali se bodo mladinci slovenske in madžarske narodnosti, da bi se med seboj še bolj zbližali in spoznali. Zborovalce bo tokrat obiskal tudi ljudski poslanec tov. Rogl, ki jim bo povedal nekaj vzpodbudnih besed in dal koristnih nasvetov za nadaljnje delo v mladinski organizaciji. Mladinci in mladinke - organizirajte v nedeljo izlete k lepemu Bukovniškemu jezeru, kjer boste našli mnogo razvedrila in slišali tudi marsikaj koristnega. Prijetni doživljaji vam bodo prav gotovo še dolgo ostali v spominu. Iz Radgone Menda je sklenila radgonska KZ, da bo s prvim julijem zaprla že znano trgovino z delekatesami. Pred dvema letoma ali še malo kasneje je bila trgovina lepo obiskovana, saj je bilo tam marsikaj na zalogi. Sedaj je seveda trgovina skoraj prazna, zato je umljivo, da ne prinaša več dobičkov. Ukinitev te trgovine pa je tem bolj čudna, ker so jo komaj pred kakim letom temeljito preuredili in obetali z njo Radgončanom zlate čase. Torej so šli tisoči in tisoči kar v nič. V Radgoni pa je mnogo gospodinj, predvsem so to žene radgonskih oficirjev in tudi raznih uradnikov, ki nimajo vrtička, da bi gojile vse potrebno za svojo kuho. Sicer se da res marsikaj dobiti tudi v poslovalnicah tukajšnjih KZ. Toda malo čudno je, če moraš kupiti poleg svilenih nogavic solato, poleg kreme za čevlje sir itd. Naj bi bila s takimi zadevami, kot so zelenjava, sadje, delikatese, pa tudi Cockta, založena le ena trgovina, recimo taka trgovina, kot je bila sedaj. Zakaj neki bi morale obresti radgonske gospodinje vse poslovalnice KZ in druge trgovine, da bi prišle do zaželene solate pa tudi do karfijole in drugih kuhinjskih surovin. Radgonske gospodinje bodo tako KZ hvaležne! —rko Ali ni tako postopanje kulturni kriminal? Prve dni junija so se v Ljutomeru pojavili veliki reklamni oglasi za eno in isto prireditev. Toda — glej ga zlomka! Morda zato, da bi občinstvo bolj učinkovito potegnili za nos, so se odločili za bolj bučno reklamo: na prvem lepaku je bilo zapisano, da je prireditelj Ansambel narodnih plesov iz Maribora, na drugem lepaku pa se je naenkrat pojavil »Toti veseli teater« iz Maribora. Na obeh lepakih je prednjačil portret Kobanskega Tuneka, ki je — razumljivo — Ljutomerčane »hipnotiziral«. . Na sporedu sta med drugimi bila tudi Žehtarjev Francelj in Božo. Čudna reč, kajne? Prevejana reklama je privabila v dvorano ogromno ljudi, ki pa jih. je program prireditelja pod »dvema firmama« zelo razočaral. Ugajale so jim le folklorne in zaključne — »Fajerverkarske« — točke, ki jim ni odrekati veljave. Prireditelji niso čutili potrebe, da bi občinstvu povedali, zakaj ni mogel nastopiti Božo in drugi, ki so bili »velikopotezno« imenovani na reklamnih lepakih. Njihova dolžnost bi bila, da bi izostanek svojih »junakov« opravičili. Morda pa si ljutomersko občinstvo- tega ni zaslužilo? Morda so si prireditelji domišljali, da je za Prleke vse dobro? Glavno pa je, da so dobili okrog 18.000 dinarjev z vstopnino, ki je bila kar obilno odmerjena. Prav gotovo so bili zadovoljni. Njihovo navdušenje je dokaj jasno izpričal trobentač, ki je začel prezgodaj zjutraj igrati budnico in je tako motil prebivalce pri spanju. Mislimo, da bo treba v prihodnosti tako zavajanje občinstva že vnaprej preprečiti. Kdor plača vstopnino, je upravičen zahtevati izvajanje programa, ki ga prireditelj obljubi na lepakih. Za veliko denarja je bilo malo muzike! Ljutomerčan Od tu in tam LJUTOMER — Predzadnji ponedeljek je v Ljutomeru gostovalo Okrajno gledališče iz Ptuja z ameriško dramo »Dedinja«. Nastopajoči so bili deležni toplega priznanja občinstva. Žal obisk ni bil zadovoljiv. Pred kratkim so priredili svoj koncert učenci glasbene šole. Tudi ta prireditev je bila slabo obiskana. Iz tega je moč zaključiti, da so prireditve preveč pogoste in da bi bilo treba datume primerno razporediti. Prijetno presenečenje so Ljutomerčanom pripravili s svojo prireditvijo cicibančki otroškega vrtca iz Slovenskih Konjic. Pod vodstvom bivše upravnice otroškega vrtca Jeruzalem so izvedli zares lepo sestavljen in pripravljen program. Najbolj je ugajal prizorček »Lutke«. Bilo je mnogo navdušenja, odobravanja in cvetja. Lep večer, ki je dokazal, kaj se da doseči s smotrno vzgojo in rednimi vajami — četudi samo s cicibančki. S. Ivanjkovci Prav je, da si tudi umetnost na belem platnu utira pot na podeželje, kajti dober film nas zabava, uči in vzgaja, prav tako kot dobra knjiga ali dramska predstava. Film je kulturno-vzgojno sredstvo, ne pa zgolj zabava, ob kateri lahko počneš, kar se ti zljubi. Tako mislijo in delajo tisti obiskovalci kina v Ivanjkovcih — posebno nekateri mladi ljudje — ki ne spoštujejo nobenega predpisa uprave kinomatografa in ne upoštevajo pravil kulturnega obnašanja v javnih prostorih. Ali tisti, ki pridejo v kino zato, da tam razgrajajo in na glas dajejo svoje neumestne in neokusne pripombe, res mislijo, da kažejo s tem svojo kulturnost in lepo vedenje? Take olike in kulture bi se prav gotovo sramoval vsak povprečni človek. Ali so kdaj pomislili, da bi velika večina ljudi, ki so prišli v kino, rada mirno sledila filmu? Vsaka dvorana je javni prostor, kjer se je treba kulturno vesti. In če res ne čutijo potrebe, naj bi to storili vsaj zaradi drugih ljudi. Navsezadnje — ali ne pomislijo na to, da lahko pride v kino tudi kakšen tujec! Kaj bi si mislil o takih »kulturnih« ljudeh in njihovem ponašanju? S takim vedenjem si pišejo slabo spričevalo — tako sebi kakor tudi domačemu kraju. Saj smeha in dobre volje nihče nikomur ne oporeka, vendar ob pravem času in do svoje meje. Menim, da je tudi uprava kina dolžna skrbeti za to, da bo film predvajan nemoteno in v redu. Posamezni člani gasilskega društva, ki prisostvujejo predstavam, naj bi opozarjali ljudi na red in mir med predvajanjem filma, posamezne razgrajače pa odstranili iz dvorane. Le tako bodo kino-obiskovalci od predstav nekaj imeli in tudi naš kino bo služil svojemu namenu: prosveti in zabavi. —dž— TIŠINA — Pretekli četrtek smo pospremili k zadnjemu počitku daleč naokrog priljubljenega godbenika Kuharjevega Imreka. Pogreba se je udeležilo mnogo njegovih prijateljev in deset gasilskih čet s tremi prapori. Bil je 12 let gasilec. Ob grobu se je od pokojnika poslovil tov. Horvat z besedami, ki so segle do srca. Mirno počivaj v domači zemlji, ki si jo tako ljubil! Občinski ljudski odbor je dobil en milijon dinarjev posojila, da bo lahko v zadružnem domu uredil šolsko učilnico. Sedaj morajo otroci hoditi v šolo »Grad«, ki pa ne odgovarja potrebam. Želeti je, da bi se pouk že z novim šolskim letom pričel v novi učilnici. ČRENŠOVCI — V naši občini so pretekli teden dogradili dve transformatorski postaji — ena stoji med vasmi Žižki in Črenšovci, drugo pa so postavili vaščani Trnja. Delo je naglo napredovalo in ljudje so z velikim razumevanjem pomagali. Kmečki mladinec - mladinka! Če hočeš postati dober kmetovalec in kvalificiran kmetijski delavec, potem se vpiši v KMETIJSKO ŠOLO PODGRADJE PRI LJUTOMERU Uprava šole že sprejema prošnje za vpis gojencev in gojenk v šolskem letu 1954/1955. Pogoji za sprejem v šolo so: Opravljena kmetijska gospodarska šola ali šest razredov osnovne šole (2 razreda gimnazije) in dvoletna praksa po obvezni šoli, starost 16 let. Kandidati, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, bodo v šolo sprejeti le tedaj, če Bodo opravili sprejemni izpit. Mesečna vzdrževalnina znaša 2000 din. Siromašni gojenci naj zaprosijo za štipendijo svojo KZ, kmetijsko gospodarstvo, OZZ ali OLO. STARŠI! Najboljša dota sinu in hčerki je izobrazba. Zato ne oklevajte in že letos pošljite svojega otroka v Kmetijsko šolo v Podgradje. Uprava šole Tedenski koledar PRODAM dva težka kmečka voza ali zamenjam za lažja. — Sočič, Puconci. Malo posestvo s hišo -prodam Informacije lahko dobite 27. VI. do 4. VII. 1954. pri Mariji Rekovi. Plitvički vrh 29 pri Gornji Radgoi. Sindikalna podružnica trgovskih uslužbencev Ljutomer uprizori veseloigro »POSLEDNJI MOŽ v Zadružnem domu Žerovinci v nedeljo, 27. junija ob 19. uri, v Domu kulture Ljutomer v torek, 29. junija ob 20. uri. Tokrat zadnjič v tej sezoni! Vljudno vabljeni stari in mladi! Igralska družina Nedelja, 27. junija — Ema Ponedeljek, 28. junija — Zorana Torek, 29. junija — Peter in Pavel Sreda, 30. junija — Emilija Četrtek, 1. julija — Bogoslav Petek, 2. julija — Marija Sobota, 3. julija — Nada SONČNI VZHOD: 1. julija ob 14.13 uri. ZAHOD: ob 19.57 uri. DOLŽINA DNEVA: 15.44 ur. KINO RADGONA — 26. in 27. junija francoski film »Pravna identiteta« (mladini prepovedan) — 30. junija in 1. julija francoski film »Vsi smo morilci« (za mladino prepovedan). »PARK« M. SOBOTA — 25. do 27. junija ameriška barvna risanka »Dumbo« — Od 29. junija do 1. julija ameriški film »Tramvaj — poželjenje«. ČEPINCI — 27. junija angleški film »Lady Hamilton«. GRAD — 27. junija ameriški film »Zaplešiva«. SEJMI Okraj Murska Sobota: Beltinci 27. junija Živinski in kramarski sejem; Črenšovci 3. julija svinjski sejem; Dobrovnik 28. junija svinjski sejem; Križevci 5. julija ži-vinski in kramarski sejem, 3. julija svinjski sejem; Petrovci 5. julija kramarski sejem; Turnišče 1. julija svinjski sejem. VABILO PGD Radovci bo 4. julija odprlo svoj dom. Takrat bo pri nas večje slavje. Pride ljudski poslanec tov. Kocjančič. Deklamacije in nastop pevskega zbora. Prosta zabava. Postreženi boste z izvrstnimi jedili in kapljico. Upravni odbor UPRAVA ZA CESTE LRS, Tehnična sekcija Maribor sporoča: MOST ČEZ MURO PRI MURSKEM SREDIŠČU bo zaradi popravila od 28. junija 1954 od 4. ure dalje do nadaljnjega ZAPRT ZA VES PROMET Promet z vozili do brutto teže 5 ton in prehod za živino se v tem času preusmeri na nizvodno ležeči brod z obvezno cesto skozi Petišovce, težja vozila pa se preusmerijo preko mostov pri Veržeju in Slatina Radencih. Brod bo obratoval dnevno od 4. do 20. ure. Dolžina zaprte ceste 770 m. Dolžina obvezne ceste 1.950 m. Gradbeno podjetje „OBNOVA“ MARIBOR, Tržaška cesta 99 sprejme takoj skupino štirih železokrivcev, več zidarjev, tesarjev in delavcev s 1. julijem 1954 za delo v Slovenskih goricah. Informacije dobite v upravi podjetja, v nedeljo do 12. ure pa v Murski Soboti, Kopitarjeva št. 9. Nastopili so vroči poletni meseci.. S čim si bomo utešili žejo? S čim vendar — če ne z osvežujočo pijačo „YUGO COCTO᾽᾽ in še: pristna štajerska in srbska vina, likerje, rum, pelinkovec, žganje dobite v našem skladišču alkoholnih pijač v Murski Soboti, Slomškova ulica 11. Zanesite se: pri nas boste postreženi hitro in solidno! Se priporoča Trgovsko podjetje „PRIDELKI“ Murska Sobota ,PUTNIK" Poseben sezonski avtobus obratuje na progi FELDBACH—FEHRING—RADKERSBURG—GORNJA RADGONA-SLATINA RADENCI—PTUJ—ROGATEC— ROGAŠKA SLATINA V Gornjo Radgono privozi ob 9.20 uri Prihod Odhod ob uri ob uri Gornja Radgona 9.40 18.05 Slatina Radenci 9.50 17.55 Ptuj 10.35 17.05 Rogaška Slatina 1120 16.30 Avtobns vozi zaenkrat samo ob nedeljah. Naši potniki lahko plačajo vožnjo v dinarjih, prav tako lahko plačajo vožnjo v domači valati naši potniki, ki potujejo v Avstrijo. POSLOVALNICA GORNJA RADGONA sporoča: Zmagovalca na tekmovanju koscev in grabljic Vilma Bertalanič iz Strukovec in Jože Štajner iz Beltinec Obč. odbor SZDL Bodonci priredi 27. junija v Bodoncih »OBČINSKI DAN« Dopoldne so na programu telovadni nastopi, kolesarske dirke, narodni plesi in tekma koscev, popoldne pa nastop pevskega zbora, uprizoritev dveh enodejank »Snubač« in »Medved« Vabljeni ! Odbor OBMURSKITEDNIK Murska Sobota, 25. junija 1954 O mladih ljudeh, ki osvajajo nebo Vsak četrtek zvečer se najdejo na dvorišču stare osnovne šole v Murski Soboti člani uprave Aerokluba. Potem gori luč v enem izmed nekdanjih razredov pozno v noč. V tej sobi je vse premoženje kluba: dvosedežno jadralno letalo »Roda«, svojo dobo preživelo šolsko jadralno letalo »Vrabec«, nekdanja štiricilindrska vitla, ki je tudi že odslužila, in avtomobilski motor osemdesetih konjskih sil, brez glave, poleg miz, stolov, celih in razbitih letalskih modelov. Poleg vsega tega je še nekaj omar in naokrog po sobi instrumenti godbe na pihala. Aeroklub je namreč podnajemnik te godbe, in sicer neprostovoljni. Stanovanjsko vprašanje tudi za društva ni rešeno. V sezoni letenja sicer to ni kdo ve kakšna ovira, toda klavrna je to sezona letenja v Murski Soboti. Letenja v tej se- zoni ni. Letališče je še vedno v gradnji. Hangar je v načrtu, a zanj ni denarja. Republiška letalska zveza je obljubila pol milijona, kar je premalo, a iz okrajnega proračuna ni mogoče dobiti dinarja. Življenje v Prekmurju zahteva na vseh koncih in krajih preobilo denarnih sredstev. »A kaj naj storimo? Hangar moramo začeti graditi — takoj, čim prejmemo pomoč od Republiške zveze!« Tako pravi major Narančič, začasni predsednik Aerokluba. Predsednik Gorjan Srečko je namreč v jadralnem centru v Vršcu. Tam se seznanja z vsemi rečmi, ki jih dober predsednik mora poznati. Za to je porabil svoj dopust. Tako je! Hangar bomo gradili, toda še prej je potrebno pripraviti letališče za republiško padalsko tekmovanje, ki bo letos v Prekmurju — zaradi tega, ker ima Prekmurje največ in najboljše padalce v Sloveniji. Da bo letališče skrbno pripravljeno, je odbor zadolžil učitelja padalstva, 'tovariša Mataja Franca. Pred sedmimi leti je bil Mata j še pionir, kot so bili vsi prvi člani Aerokluba v Murski Soboti pionirji. Pionirji v dvojnem pomenu besede. Brez vseh finančnih sredstev je bil takrat Aeroklub — podobno kot zdaj. Pionirji so na hrbtih prinašali z domačih podstrešij vegaste mize, stole in klopi, pri mizarjih so izprosili odpadke furnirja, tu in tam tudi nekaj orodja in z delom se je začelo. Med temi pionirji je bil tudi Mata j Franc, ki je zdaj učitelj padalstva in prvak Slovenije v padalstvu. Stanko Domjan, ki je zdaj sekretar Aerokluba, je bil takrat med temi pionirji in še več aktivnih članov. Med drugimi tudi podporočnik letalskih enot JLA Ratnik Koloman. To je prvi aktivni oficir, ki' je izšel iz vrst Aerokluba v Murski Soboti. Nekoliko pozneje pa se nam je pridružil tudi Novak Ernest, ki je zasedel v padalskem tekmovanju Srbije prvo mesto — seveda izven konkurence. Novak je že nekaj časa na trenaži — je namreč član ekipe, ki je izbrana za svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo letos v Parizu. Upajmo, da bo izbran in discipliniran — _________________ disciplina je namreč njegova slaba lastnost v klubu. Ob proslavi dvajsete obletnice »Ljudske pravice« bo na letališču pri Murski Soboti padalsko republiško prvenstvo. Po tem prvenstvu bo velik letalski miting. Doslej je bilo v Murski Soboti že več velikih mitingov. Najbolj se spomnimo dveh — onega iz 1948. leta in iz leta 1952. Na zadnjem sta nastopila tudi padalca iz Murske Sobote. Nikdar pa na mitingih še niso nastopili soboški jadralci. O teh je težje govoriti. Vse doslej jim ni uspelo, da bi se izšolali čez okvir začetništva. V sedmih letih imajo borih petdeset poletov in nobenega čez dve, tri minute. Letos bo klub poslal v jadralni center nekaj izmed teh jadralcev, da bodo sposobni vztrajati pod prekmurskim nebom tudi po več ur. Izmed teh bo eden tudi učitelj letenja. Toda kateri? Na to vprašanje je doslej težko odgovoriti. Ljubezen do letalstva... Kdor je ne čuti, ta ne ve ničesar o njej. V tej sezoni brez letenja pogledujejo soboški letalci pod nebesni obok. Ob sončnih, jasnih dnevih so čez nebo dolge, krasne ceste visokih, kopastih oblakov. Pod njimi je mogoče količkaj izurjenemu letalcu leteti od jutra do večera. Letenje je ugodno prav zaradi primernega sorazmerja med gozdovi in polji. V Prekmurju so gozdovi redko raztreseni med polja. Ravno toliko da s svojo vlago srkajo topel zrak, ki se v balonih dviga nad razžarjenimi polji. Gozdarji se sicer jezijo nad tem, da so z desetletji gozdovi v Prekmurju močno skrčeni in upravičeno pripisujejo temu nestabilnost ozračja pod prek- murskim nebom (kar je jadralcem najbolj pogodu), in hudourniški značaj potokov v tej pokrajini — ker gozdna tla ne ohranjajo vode, ki jo nakopičijo neurja in deževje. To nebo nad Prekmurjem je neraziskano — prekmurski jadralci ga še vedno niso osvojili. Še vedno ni resnica, kar pojejo: »Kar bil je sen, postala je resnica, vsemir je naš, premagan je obzor.« Toda ta sen je pripeljal soboške letalce na pol poti do resnice. Pred šestimi, sedmimi leti so hodili iz Sobote v Radgono na letenje. Vsako nedeljo so šli. Komaj je sneg skopnel, so se že napotili in šele sredi poletja se je vsakemu nasmejala sreča, da je vsaj enkrat poletel — kot pač polete začetniki. Zdaj so letala tukaj, toda hangarja ni in letenja tudi ne. Podobno se godi tudi modelarjem. Vedno je kaj narobe. Ko so imeli največ volje, ni bilo denarja. To je bilo takrat, ko so tvorili jedro Aerokluba v Murski Soboti pionirji. Le dva mladinca sta bila med njimi. Eden, Sinicov Lojze, je bil takrat že monter, zato je dobršen del njegove plače ostal v takratni letalski grupi. To so bila skromna sredstva. Kljub temu je bila v tistih časih letalska grupa v Murski Soboti najboljša v Sloveniji. Ta najboljša grupa v Sloveniji pa je bila najboljša samo zaradi velikega prizadevanja, brezmejne volje in ljubezni do letalstva. Vso zimo iz 1947. na 1948. leto so gradili letalske modele z najbolj skromnimi sredstvi v prostorih Avto-moto društva, ki je klubu od- stopilo pol svoje učilnice, ob peči, v kateri so gorela drva, ki jin je odkazal MLO, z orodjem zasebne lasti vsakega posameznika. Takrat so gradili dva velika modela. Eden izmed teh je bil sloviti VAKI. Začetnice imen štirih modelarjev sestavljajo ime modela, ki je bil skrbno konstruiran, skrbno izdelan, toda slab, ker je bil lepljen s klejem namesto s specialnim letalskim lepilom in izdelan z orodjem, ki je |e komaj zaslužilo svoje ime — na prav takšnih mizah. S tem modelom so šli takrat soboški modelarji na republiško modelarsko prvenstvo, kjer je VAKI dobro prestal preizkušnjo, toda ko je poletel za tekmovanje in bi morali njegov polet točkovati — se mu je odtrgala štartna vrvica in VAKI se je razbil. Zasedli so zadnje mesto v seznamu tekmovalcev, toda na tekmovanju so le bili in to je že nekaj. Volje doslej še ni zmanjkalo tem mladim ljudem. Prav tako so ponosni na to, kar imajo, kot so bili včasih, ko so v prvomajski povorki nosili le rep prehodnega jadralnega letala. Takrat so prvič povedali ljudem, da hočejo leteti, čeprav za repom ni mogoče leteti (še ta je bil izposojen iz društva v Radgoni), da bodo imeli morda kmalu celo letalo in morda še več. Zdaj letali že imajo, če pa bo hangar še letos gotov, dobijo še motorno letalo in prehodno letalo, s katerim se bodo prekmurski piloti »sprehajali« pod oblaki. V Ljudski tehniki, ki v Prekmurju vse bolj temelji na društvih ljudske tehnike in vzgaja člane v kmetijski tehniki, bo Aeroklub ohranil svojo pomembno in hvaležno vlogo kot samostojna močna enota. Ljudska tehnika z Aeroklubom doslej ni bila deležna večjega zanimanja in pomoč, toda tudi to se v zadnjih časih urejuje in bo verjetno kmalu urejeno. A k vsemu temu je potrebno dodati nekaj, na kar so prekmurski letalci najbolj ponosni. V vrstah prvih letalcev Prekmurja je bil tudi pokojni Cvetko Štefan, ob njegovem imenu pa so zabeležena, še imena Kardoš, Antalič, Novak in drugi. Ti so že v nekdanji Jugoslaviji poskušali ustvariti letalski klub, začeli so tudi graditi jadralno letalo, toda prehitela jih je vojna in borba za novo Jugoslavijo je potlej zahtevala njihove moči. Njihova imena pa bodo ostala v zgodovini letalstva v Prekmurju ... Prav zaradi tega bi bilo umestno, če bi se Aeroklub v Murski Soboti imenoval po Cvetku Štefanu. Tako bi bil ohranjen tudi spomin na njegovo udejstvovanje v letalstvu v Prekmurju. Viktor Širec P red startom, jadralnega modela je potrebna preizkušnja iz rok modelarja, ki je model gradil. To je zanj najbolj vznemirljiv trenutek. Izdelovanje motornega modela zahteva veliko preciznosti in izurjenosti. Zato se lotijo takšnih modelov le modelarji, ki so modele gradili že nekaj let. Model letala zahteva mnogo izkušenj in znanja, posebno še model z majhnim letalskim motorjem, kot ga ima, na sliki, o rokah predsednik Aerokluba v Murski Soboti Gorjan Srečko. Ob njem je mladinec Novak Ernest, padalec. Športne vesti Sobota : Radar (Velenje) 5:2 (5:1) — V nedeljo je bila v Soboti odigrana zaostala tekma za prvenstvo republiške lige. Z njo je domače moštvo doseglo četrto zaporedno zmago, ki so si jo zasigurali že v prvem polčasu in prvih petih minutah drugega polčasa igre, ko so dosegli pet golov. Potem so popustili, očividno zadovoljni z rezultatom. Gostje so se pozneje močno trudili, da bi rezultat znižali, vendar so dosegli le še en gol, k čemur jim je pripomogel domači vratar, ki je iz kota streljano žogo hotel izbiti v polje, vendar se je znašla v njegovi mreži. Za Soboto so bili uspešni: Šakal, Horvat, Šubat, Zelko in Maučec. S to zmago je Sobota dohitela trboveljskega Rudarja, ki je na drugem mestu v lestvici. To je vsekakor uspeh Sobote. Posebno so bili uspešni v spomladanskem delu tekmovanja, ko so dosegli 14 točk in samo en poraz. V predtekmi je mladinsko moštvo Železničarja iz Maribora doseglo visoko zmago nad Soboto 10:1. Edini gol za Soboto je dosegel Štefanec iz enajstmetrovke. Sobota II : »Partizan« Rakičan 7:2 — Tekma je bila odigrana že predpoldne, ven- dar so jo radi velike vročine morali zaključiti predčasno. Moštvo »Partizana« iz Rakičana je igro izgubilo z visokim rezultatom, predvsem zaradi slabe ožje obrambe. Lahkoatleti »Partizana« Murska Sobota na republiškem mladinskem prvenstvu v atletiki. Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani mladinsko prvenstvo Slovenije v atletiki. Prvič so se ga udeležili tudi tekmovalci »Partizana« iz Murske Sobote. Proti pričakovanju so se kar dobr odrezali, posebno če upoštevamo, da niso resno trenirali, da se je tekmovanja udeležilo nad 150 tekmovalcev iz vse Slovenije, med katerimi so bili mnogi znani lahkoatleti. Posebno so se izkazali: v teku na 100 m (do 17 let) Velnar s časom 12.0, ki je dosegel prvo mesto. V teku na 1500 m Matuš s časom 4:37.6 drugo mesto. V metu diska Sever z znamko 34,61 m in četrtim mestom ter mladinka Borovič v teku na 600 m, ko je s časom 1:45.6 dosegla drugo mesto za znano rekorderko Slamnikovo. —ček GEDEROVCI — Kakor vsako leto, imajo tudi letos gasilska društva svoje sektorske vaje. Gasilci iz tišinske občine so se zbrali zadnjo nedeljo v Gederovcih. Največ priznanja so žele gasilke, ki so s svojin znanjem skoraj prekašale svoje moške tovariše. Lepo bi bilo, če bi zgledom to-varišev iz Petanjec, Črnec in Tropovec sledili še v ostalih vaseh ter ustanovili ženske gasilske enote. BODONCI — V nedeljo, 20. t. ,m., so gasilske enote s področja bodonske občine izvedle vaje s sodelovanjem vseh društev. V tekmovanju so dosegli najboljši rezultat gasilci Puževec, slede Beznovci itd. Poleg 143 članov gasilcev je sodelovalo tudi 23 mladink in 33 pionirjev. Vsi so se lepo izkazali. Učitelj letenja je jedro letalskega kluba kjerkoli. Pred dvemi leti je bilo v Murski Soboti šolanje o letenju. Eden izmed grupe jadralnih letalcev bo letos že izšolan učitelj letenja za Aeroklub. Večer je bil mesečen, le zdaj pa zdaj je kak oblak prekril luno, in tedaj je postalo mračno. Včasih je bila sredi svetlega kroga, a okoli nje je bilo temno, kmalu nato pa jo je obdajal svetel kolobar, da se je lesketala trda skorja snega. Te nenadne spremembe so jo begale in imela je občutek, da se ji nekaj bliža, se je ogiblje, a vendar bliža in bliža in... S strahom je prisluškovala vsakemu šumu, zlasti vetru, ki je enakomerno šumel in pripogibal krošnje dreves; ob tem šumu jo je počasi minila tesnoba. Ko je prišla iz gozda, se je med tihimi polji počutila strašno samotno, kot da bi se zgubila v neki neizmerni pokrajini. IX. poglavje »Odšli so,« je dejala Verona. Janči je udaril najmlajšega, ki je vrtel žlico. Ni mu bilo do jedi, kot tudi ostalim ne po prepiru. Silil jih je: »Smrkavci, se boste že naučili jesti še marsikaj slabšega,« jim je grozil. »Spat! Kdo vam bo kupoval petrolej?« se je zadrla Verona in otroci so se boječe splazili od mize. Janči je stal pri oknu. »Ne bo jih nazaj,« se je spet oglasila žena. »Kaj me pa briga. Vedo odkod so odšli,« je zagodrnjal Janči. »Pojdi za njimi,« je dejala Verona. »Pomisli, kaj bodo govorili po vasi. Še zapro te!« »Pusti me pri miru že enkrat,« je besno zakričal, zgrabil skledo in jo treščil ob tla na sredo sobe. »Napil se je,« je naglo pomislila. Otroci so se tiščali v ogle in ju prestrašeno opazovali. Prestrašenost in proseč izraz pogledov ga je še bolj razkačil. Zmetal je vse na tla in v steno. Otroci in Verona so se vrešče razbežali. Janči se je izbesnel. Utrujen je sedel in poslušal jokajočo družino. »Pojdi za materjo,« ga je zaprosila Verona. Oblekel se je in šel. Mrazilo ga je... »Jožek, pojdi po očeta,« je Kata dejala otroku. »Kje so?« je vprašal Jožek. »Pri sosedu. Reci, da je večerja že na mizi in da naj vsi takoj pridejo,« je naročala Kata. Čez čas je bila družina zbrana. »Zakaj ste skuhali mlečen močnik?« se je cmeril otrok. »Kaj bi pa rad jedel?« se je posmehoval Peter in vsi so se zasmejali. »Kdaj bodo moje sani gotove?« »Ko boš pojedel to skledo močnika,« mu je smeje obljubljal oče. »Nekoč je živel...« je začel nato pripovedovati veselo zgodbo. Držali so žlice v krožnikih in ga poslušali. »Še eno povejte,« so silili v Petra, ki se je zadovoljno smehljal... »Zdaj pa naj mati pospravi,« je dejal Peter. Mati je že postajala trudna. Noge so ji bile vedno težje, da jih je komaj vzdigovala. Vzela je rožni venec in začela moliti. Nekoliko jo je zeblo. Zdelo ste ji je, da se pot premika od leve na desno in zopet od desne na levo... »Oh, kako je toplo,« je nenadoma pomislila in vesel nasmešek ji je zaigral na obrazu ... »Zopet bo vse lepo... hodila bom na njive, včasih tudi v gorice...« je mislila in nenadoma se ji je zahotelo vsesti na pot, da bi o vsem dobro razmislila. Spodrsnilo ji je in padla je. Dvignila se je počasi in s težavo šla dalje. Spet jo je vabil počitek v mehkem snegu. Opotekala se je vse bolj. Zanašalo jo je. Zdelo se ji je, kot da se je stemnilo in da gre v nek dolgi rov; v začetku je v njem svetlo, a počasi se temni. Spet se je spotaknila in padla. Obležala je in trudna se je hotela spočiti... »Kmalu bom v vasi,« se je veselila, in počasi ob teh prijetnih mislih otrdela. (Konec)