Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

12111

X

po kterem naj se pervošolci v presv.
Jezusovi veri poducevajo.

Učiteljem fceršanskega nauka in staršem v poduk

Na svetlo dal

kaplan pri sv. Martinu v Libeličah.

i

Natisnil E. Janžie v Marburgu.


Ad Nrm. 2714.

Cum manuale catecheticum, a sacerdote Tlioma Mras
glavico idiomate sub titulo „ D JANŠKO VODILO “ concin-
natum, nihil contineat, quod fidei catholicae dogmatibus
adversetur, illud Auctoritate Nostra Ordiuaria approbamus
concedimusque, ut typis mandari possit.

Datum ex Resideutia Nostra Episcopali Clagenfurti
die 13. mensis Julii 1861.

ValcntiuH$,

Princeps-Episcopus Gurcensis.

*

s

„Najte malha k meni priti; njih je nebeško
kralestvo.“ Mark. 10, 14. S temi le besedami
Vam preljubi učitelji keršanskega nauka in sode¬
lavci v vinogradu, Gospodovem podam knjižico,
ktera vodi Vas naj, kako imate predrage mladine
um izbistrovati, serca žlahtnovati in voljo k do¬
bremu nagibovati. Ze davno in velik,ekrati se je
po slovenskih krajih slišalo govoriti o potrebi vodila,
po kterem naj bi se Šolski začetniki v presv. Jezu¬
sovi veri v premilem maternem jeziku podučevali.
In ravno ta, potreba me je spodbodla, spisati knji¬
žico to, kteri sim dal ime „djansko vodilo“, po
kterem naj se predraga, mladina slovenska že sper-
vega h pobožnemu življenju napeljuje.

Razcepil sim „djansko vodilo“ v tri dele al
posta,ve; perva postava, zaderžvje nauk od perve
božje osebe, Iioga Očeta; druga, postava od druge
božje osebe, Boga Bina; in tretja postava od tretje
božje osebe, Boga sv. duha.

1 *

Ako se je marsikteri pregrešek glede na slov¬
nico vlezel, mi bodo mende Vsi, ki le-to knjižico v
roke dobijo, prizanesti blagovoljili, sc je ja Vsem
znano, de pod milim soncem „nič popolnega ni“.

In ne v pomoč učenim, temoč začetnikom v
kersanskem podučevanju sim spisal le-to vodilo, ker
sam prepričal sim si, kako hudo je začetnikom brez
vodila.  —

\

H koncu samo to priserčno željujem, naj bi
knjižica le-ta donašala stoternega sacld narodu.
Vse na Čast Bogu ; in Marii l koriti pa premili
materi Slovenki v blagor.

Pri sv. Martinu v Libeličah na god ss. Cirila,
in Metoda 1861.

Pisatelj.

5

Uvod.

l.

Hvalen bodi Jezus Kristus! Preljubi otročiči
moji! lepo vas pozdravim, ker me močno veseli,
de vas toliko v goli zbranih vidim. Vaši skerbni
stariši vas bodo v šolo pošiljali, de bi se veliko
lepili reči naučili, ktere vam bodo enkrat v velik
prid. Vem, de so vas vaši pridni stariši tudi doma
saj nar potrebniših molitvic učili, al oni nimajo
vselej časa, vas učiti, tudi vsega tega tako dobro
ne znajo, kar mi učeniki znamo; za to vas bodo
pridno v šolo pošiljali, kjer se bote brati, računiti
in pisati učili; posebno pa bote slišali veliko lepega
in veselega od nekega očeta, ki je še veliko boljši,
ko vaši očetje doma. Ti dober oča se imenuje
„nebcški“ oča, ker tam gori nad zvezdicami v sv.
nebesih prebiva in mu torej tudi „Bog“ pravimo.

Slišali bote, kako močno nas nebeški oča
ljubi: vse karkoli imamo, nam on daja, celd tako
nas je ljubil, de je svojega edinega sina, ktere-
mu Jezus Kristus pravimo, na svet poslal, naj bi
za nas na sv. križu vmerl — poglejte tam le božjo
martro al razpelo — de zamoremo vsi v sv. nebesa
priti, če le pobožno živimo. Kaj ne, ljubi moji
otroci! de bote prav radi v šolo hodili in svoje
ljube stariše prosili, de vas bodo pridno v-nj po-

6

šiljali ? O kako vesel vas bo ljubeznivi Jezus, ki
je nekdaj pridne otročiče k sebi klical, jili objemal
in djal: „Najte malim k meni priti, ker njili je
nebeško kralestvo.“ Obljubite torej dones ljubemu
Jezusu, de bote prav prav radi in veseli v šolo
hodili, učenike zvesto poslušali, doma se pridno
učili, na poti v šolo in iz šole pametno obnašali
se in radi molili. Pokleknite tedej, sklenite svoje
rokice in molite glasno za meno:

O ljubeznivi Jezus! glej, pred tebo kleče ti
dones obljubimo, de bomo prav radi v šolo hodili,
učenike zvesto poslušali in svoje dobre stariše
veselo vbogali; o le pomagaj nam, de bomo tvoje
presv. nauke prav zastopili, po njih živeli in s tim
tebi, svojim dobrim starišem in učenikom veliko
veselja naredili, enkrat pa srečno v sv. nebesa
prišli. Amen. Zdej pa vstanite in lepo počasi,
narprej iz perve klopi eden za drugim na dom
pojdite, jutre pa zopet vsi v šolo pridite.

2 .

Včeraj ste na kolenih kleče ljubemo Jezusu
obljubili, de bote prav radi v šolo hodili in sv.
božje nauke poslušali. Za to le zvesto poslušajte,
kar vas bom dones učil. Hočete pobožno živeti,

morate pred vsim drugim radi moliti. Kakor

hitro se torej zjutrej v posteli zbudite, se lepo
pokrižajte, takole: — le mene poglejte, kako
se bom pokrižal: levo roko položim na serce,
s pavcom desne roke pa, (drugi persti lepo
sklenjeni ostanejo), sv. križ naredim in sicer
najprej na čelu in rečem: — V imenu f Očeta,
— potem na ustih in rečem: — in f Sina ; —

zadnjič pa na persih in rečem: — in sv. f Duha.

7

Amen. Kedar rečem „Amen“ roke lepo sklenem.
Še enkrat se s meno pokrižajte.

Koj ko ste se lepo po časi pokrižali, se
Čedno priporočite sv. angelcu, ki vas je Črez noč
varoval in mu toraj sv. angel varh pravimo;
sklenite spet svoje rokice in recite vsi vkup glasno
za meno:

O ljub moj desen angel varh,

Ki si mene varoval nocoj šno noč,

Varovaj me še dones, ti sv. den.

V

Se enkrat vsi vkup. Pa še enkrat.

Tone Hriberšekov! pove mi, kaj boš zjutrej
storil, ko se zbudiš? — Pokrižaj se toraj glasno
in po Časi. — Terezika Mlakerjcva! kdo te je
Črez noč varoval? — Kako se mu moraš tedaj
zjutraj priporočiti. —

Hitro ko ste se pokrižali in sv. angelcu varim
priporočili, morate naglo vstati in se koj obleči.
Bog ne daj, da bi v srajčki pri peči čepeli al celo
ven hodili in okoli letali, zakaj velik greli bi bil
in sv. angelc varh bi vas rad ne imel. Srajčko
morate zmiraj zapeto imeti, ker je prav gerdo, če
so otroci razgaleni in celo persi kažejo. Tudi ni
lepo, če fantiči na hlačah after nimajo. Ko ste
se oblekli, se Čedno vrnite in sicer vsak den zju¬
traj lica, ušesa, vrat in roke; vsako saboto na
večer pa tudi noge. O kako gerdo pa tudi greh
je, če se otroci ne radi vmivajo in vmazani okoli
hodijo! Al veste, kdo se nič ne vrniva? Živinca
v hlevi, ker pameti nima. Ravno tako morate
vsako saboto zvečer tudi drugo belo srajčko in
spodne hlače al gače obleči, ker je nedela sv.

8

den; vmazano srajčko in gače pa na poseben kraj
shranite. — Ko ste se čedno vrnili, se počešite,
po tem pokleknite, rokice lepo sklenite in po Časi
molite angelsko češenje. Le lepo za meno molite:

1. Angel Gospodov, je Mariji oznanil in je spočela
od sv. Duha. Čečena si Marija . . .

2,. Glej, dekla sim jGospodova, zgodi se meni po
tvoji besedi. Češena si Marija . . .

3. In Beseda se je včlovečila in med nami prebi¬
vala. Cešena si Marija . . .

Kedar molite: „In Beseda se je včlovečila,"
morate, če stojite, ko v šoli, se lepo prikloniti in
desno roko na persi položiti iz spoštovanja do
ljubega Jezusa Kristusa, ki je Človek postal, de je
nas večnega pogubljenja odrešil. Doma molite:
„In Beseda je meso postala," kar ravno to po¬
meni, ko: „In Beseda se je včlovečila," namreč:
Ljubeznivi sin božji, Jezus Kristus, je človek
postal.

Ko ste angelsko češenje odmolili, recite: Še
en oča naš in češena si Marija za moje ljube sta-
riše, da bi dolgo in srečno živeli enkrat pa v sv.
nebesa prišli; po „oČa naš in češena si Marija"
recite: Čast bodi Očetu... na to pa: „Verjem

v Boga očeta" ... molite, in tako vsako jutro
» molite. Opoldne ko slišite zvoniti, tudi angelsko
češenje molite, po angelskim češenju pa recite:
Še en oče naš in Češena si Marija v čast 12 apo¬
stolom, ker so presv. Jezusovo vero razširili, na
to pa zopet: „Verjem v Boga" ... Na večer
spet slišite zvoniti in sicer najprej s velikim zvo¬
nom, na to s malim. Molite toraj narprej zopet

9

angelsko češenje, po tem pa recite: „Še en oče
naš in Češena si Marija za verne duše v vicah";
na to pa spet: „Verjem v Boga" . . . Spati iti
ne smete ni kdar goli, marveč morate saj srajčko
imeti in ko se v postelo vležete, se lepo pokrižajte
in se lepo priporočite sv. angelcu varim, takole:

O ljub moj dcsen angel varli,

Ki si mene varoval denešni den,

Varovaj me še nocojšno noč.

Se enkrat vsi vkup; pa še enkrat.

Kako pa zjutraj. — Zdaj bi rad zvedel, ako
ste me zvesto poslušali. Kdo si upa kaj povedati?
No Julika Lindečeva! povčj mi tedaj: al si se
dones kej pokrižala? Kaj pa po tem? Kako si
se priporočila sv. angelcu varbu? — Si prav pridna.
Kteri si še upa kaj povedati? — Janezek Šli¬
barjev! tak pa povčj: al je prav, če otroci, ko
vstanejo, v sami srajčki okoli hodijo? Kaj si to-
raj storil, hitro ko si vstal? Kaj neki po tem?
Kaj pa, si se vrnil? Kaj pa vsako saboto? —
Kdo še kaj zna? Ančika Mastnakova! Janezek
Šlibarjev je rekel, de si mora vsak otrok vsako
saboto noge lepo Čedno vrniti, al še ti kaj druziga
storiš, ker je drugi den nedela? — Kaj? — Ja,
vsak priden otrok se vsako saboto zvečer tudi
preobleče. — Peter Lukancov! kaj moraš zjutraj
potem, ko si se čedno vrnil in počesal? — Al si
dones kaj molil? — Ktero molitvo? — Jurek Var-
gatov! moli prav lepo in glasno sv. angelsko Če¬
šenje. — Za koga še boš zjutraj po angelskem
Češenju molil? — Kako boš rekel? — Na to pa:
„0ast bodi Očetu" ... in po tem: „Verjem“. —
Jerka Lesnikova! opoldne, kakor tudi zjutraj, se

10

zvoni s velikim zvonom, Cernu neki? — Komu v
Čast pa po angelskem češenji moliš? — Kako re-
Ceš? — Kašpar VodopivCev! mežnar vsak veCer
narprej s velikim, na to s majhnim zgonam zgoni,
Cernu neki? — Kaj moliš ti? — Za koga še po
angelskem Cešenju moliš? — Kako reCeš? —
Lenka Brencetova! al bi prav bilo, ko bi ti gola
spati šla? — Bog vas ovari, de bi goli spati šli!
Ko bi v noCi n. pr. goreti zaCelo, vi pa neobleCeni
bili, res! to bi za vas hudo bilo! — Gregec Tu¬
rinov! al ti na koga zmišlis, kedar zveCer spati
greš? — Tako se tudi pokrižaš? — Pokrižaj se
prav lepo. — Hanika Dobrovnikova! Gregec Tu¬
rinov je rekel, da se moramo vsakokrat pokrižati,
ko se v posteljo vležemo, al se ti tudi komu pri¬
poročiš? Komu? — Priporoči se prav lepo.

3 .

Ko ste se zjutraj Čedno vrnili, počesali in
pobožno sv. angelsko češenj e in oča naš in Če-
šena si Marija za svoje stariše zmolili, vzemite
bukvice v roke in se lepo učite, tudi, kedar mo¬
rate pred šolo past gnati, vzemite bukvice s sebo
in se pridno učite; pridni šolarji se tudi na paši

učijo. — Kedar se bliža čas v šolo iti, in vam

ljuba mama jesti dajo, se lepo pokrižajte in recite:
„0 sv. Duh! požegnaj, kar bom zdaj vžival“, in
ko ste odjedli, se zopet pokrižajte in recite: „0

ljubi oče nebeški! lepo v  te zahvalim za to, kar

sim zdaj zavžil.“ — Ge pa vsi skupaj jeste, s

drugimi na glas pred jedjo in po jedi molite.
9 kako lepo je, če šolarji tudi doma pred jedjo
m po jedi lepo glasno naprej molijo!— Ste iačni,
Bog ovari! da bi sami kruha al sadja jemali, tim-

11

več stariše lepo poprosite, rekoč: „Ljubi oče, ljuba
mama! lepo vas prosim, dajte mi kruheka, ker
sim lačenin  so vam dobri stariši kruheka, sadja
al kaj druziga jesti dali, se jim prav lepo zahva¬
lite, rekoč: „Bog vam poverili.“

Kedar v solo greste, hodite fantiči posebej in
dekliči posebej; lepo urno ite, ne, de bi skakali,
kričali, pri hišah ostajali, pse dražili al celo stare
ljudi, berače in druge reveže zasmehovali al zmer¬
jali; to je veliki greh. Vsakega človeka, kterega
srečate, prijazno pozdravljajte, rekoč: „Hvalen

bodi Jezusa 'Kristus.“ Vas jez, al g. fajmošter,
al drugi mešnik, al tudi g. učenik srečajo, se lepo
odkrite, čedno pozdravite, rekoč: „IIvalen bodi

Jezus Kristus “ in jim roko poljubite. Vas sre¬
čajo deželski gospodje, namreč taki, kterim vaši
očetje štibro in druge davke odrajtujejo, se jim
tudi lepo odkrite in jih prijazno pozdravite, rekoč:
„Hvalen bodi Jezus Kristus.“ — Grejo mešnik
na sv. obhajilo in jih srečate, morate hitro ko s
zvončekom zvoniti slišite, se odkriti in vsi lepo
poklekniti in moliti, rekoč: „0 ljubeznivi Jezus!
bodi milostliv vbogemu bolniku, kterega mešnik
obhajati grejo,“ na to pa molite oča naš in češena
si Marija. — Vidite pri potih na drevju črešnje,
hruške al drugega sadja, o Bog ne daj! de bi
krepelne na drevje lučali al tresli; to je veliki
greli in vsi ki kradejo, bodo v pekel prišli. —
Tako kakor sim vam zdaj pravil, se morate zmi-
raj obnašati, ne samo takrat, kedar v šolo, v cer¬
kev, iz šole, iz cerkve, ampak tndi, kamurkoli
greste. — Tako vas bo mili Jezus in vsi dobri
ljudje radi imeli, enkrat pa bote v sv. nebesa
prišli. O kako veselo bo tam!

12

v

Matevžek Spenketov! povej mi, kaj moraš
potem, ko si se čedno vrnil, počesal in molil? —
Al moraš tudi na pašo bukvice s sebb vzeti? —
Terezika Iiešova! jeli, da so ti ljuba mama dones
jesti dali, preden si v šolo šla? — Al si kaj
molila, preden si jedla? — Kako si rekla? —
Julika Dvoršekova!’ Al so tebi ljuba mama tudi
jesti dali, preden si v šolo šla? — Si kaj molila,
preden si jedla? — Kako si po jedi molila? —
Kaj pa, če vsi skupaj jeste? —Blažek Piskarjev!
ti si včasih prav lačen, in dobro veš, ki ljuba
mama kruheka in hrušk imajo, al bi si upal sam
vzeti? — Zakaj neki ne? — Kaj boš pa storil?

— Kako boš ateja al mamo prosil? — Kako se
boš zahvalil? — Micka Lačnikerjeva! al si dones
koga srečala, ko si v šolo šla? — Si ga tudi
pozdravila? — Kako? — Boštjančič Kancijanov!
kaj bi storil, ko bi te jez al g. fajmošter srečali?

— Kaj, ko bi te drugi mešnik al g. učenik sre¬
čali? — Jože verčnikov! kaj bi storil, ko bi jaz
na sv. obhajilo šel, in bi ti mene vidil al celo!
srečal? — Za koga boš molil? — Kako boš re¬
kel ? — Cilka Zupančičeva! ali nisi dones raemo
križa al cerkve šla? — Kaj si storila, ko si memo
šla? — Jurek Zupevčev! kaj si pa ti storil, ko
si memo križa in cerkve šel? — Ti bi berača,
ki je ves razcapan al drugega reveža srečal, al
bi prav bilo, ko Jbi ga zasmehoval al celo zmer¬
jal? — Marjeta Sikerjeva! pri Reš o vi hiši je pes,
kterega malopridni otroci radi dražijo, al je to
prav? — Kaj bi vtegnil pes storiti? — Tone
Cahev! al bi prav bilo, če bi fantiči in dekliči
vkup v šolo hodili? — Kako pa morate? — Li¬
zika Zoharjeva! ti greš memo polne črešnje in bi
jih rada jedla; toraj začneš drevo ostresati in

13

krepelnc na-nj lučati, al je to prav? — Kaj pa
Lukač Brumnikov! tebe srečajo deželski gospodje,
kterim tvoj atej štibro dajati morajo, kaj boš
storil? —

4 .

Nckteri izmed vas imajo blatne čevlje; to ni
prav. Le zvesto toraj poslušajte, kar vam bom
dones pravil. — Ste do šole prišli, čevlje zvunaj
lepo očedite, na to v šolo stopite, one ki so že
v šoli prijazno pozdravite, rekoč: „Hvalen bodi
Jezus Kristus!“ in se na svoje mesto podajte,
bukvice odprite in se učite al pa tihi bote, dokler
g. učenik al jez pridem. Bog ne daj, de bi po
zimi, ko je merzlo, k vroči peči hiteli, ker je to
škodljivo in bi zboleti vtegnili! —

Tudi derkati ne smete po zimi, kedar v šolo
al iz šole greste, ker bi lehko padli in se pobili.
— Ko iz šole na dom pridete, tudi ne smete koj
k peči, timveč še le črez nekoliko časa, potem ko
ste v hišo stopili. — Kedar g. učenik al jaz al
g. fajmoštar al kdorkoli v šolo stopijo, lepo tiho
vsi vstanite, jih prijazno pozdravite, rekoč: „Hva-
len bodi Jezus Kristus"! jim v lica glejte in tako
dolgo mirno stojte, dokler vam rečejo: „Vsedite
se." V šoli lepo tihi hote in zvesto poslušajte,
kar vas jez al g. učenik učima. Rokice morate
na klopi imeti, ne sinete okoli ogledovati, tudi s
nogami ne sem-tert-je maliljati. Koga jaz al g.
učenik pokličejo, naj urno vtane, in glasno odgo¬
varja. Ako nič povedati ne vč, kar so ga vpra¬
šali, naj reče: „lj. učenik! tega pač ne vem; bom
pa zanaprej bolj zvesto poslušal, da bom mogel
drugobart dobro odgovarjati." Kedar se šola konča

14

ia ste odmolili, pojdite lepo po versti ven, narprej
fantiči, po tem dekliči in pametno in čedno na dom
hodite, kakor v šolo.

Vas stariši kam po kaj pošlejo, Jutro idite,
zunaj Jiiše Čevlje al noge osnažite, preden v jispo
—: cimar — stopite, na vrata poterkajte, se od¬
krite, in kedar vam „noter rečejo, jdi lepo po¬
zdravite, rekoč: „Dobro jutro, če je zjutraj ; dober
den, Če je okoli opoldne; dober večer, če je zve¬
čer — in kadar k meni al k g. faj mostni al k
g. učeniku al k drugemu mešniku pridete, jim tildi
roko poljubite, — in če ondi jejo, jim recite:
„Bog žegnaj . 44  Vam kaj jesti dajo, radi vzemite
in lepo zahvalite, namreč: „Bog vam poverni 44 ;
po tem lepo in glasno poprosite, kar bi radi in
kedar ste vse opravili, se čedno priporočite, rekoč:
„Srečno! hvalen bodi Jezus Kristus 44  in hitro na
dom idite.

Franček Pekšakev! dones je gerdo vreme,
kaj si toraj storil, preden si v šolo stopil? — Si
se tudi odkril in vrata rahlo zaperl? — Metka
Pekšakeva! al je že kaj šolarjev v šoli bilo, ko
si noter prišla? — Kako si jih pozdravila? —
Stefek Tičerjev! kam si sc podal, ko v si v šolo
stopil? — Kaj pa na to? — Francka Žagerjeva!
po zimi je včasih prav merzlo, al bi prav bilo,
ko bi ti hitro ko v šolo al na dom prideš, k peči
hitela? — Zakaj ne? — Al smete plezat iti? —
Kaj bi se vtegnilo prigoditi? — Tomažck Mež¬
narjev! kaj morate vi šolarji storiti, kadar g.
učenik, g. fajmoštar al jez al kdorkoli v šolo sto¬
pijo? — Kaj še? — Jerka Pečnikova! ti v tla
gledaš, ko sim te poklical, al je prav to ? —
Kako pa? — In Če te kaj poprašam? — Vidiš,

15

tako je lepo! — Janezek Preskarjev! g.  učenik
te kaj vprašajo, ti pa ne veš nič, boš tiho al boš
kaj rekel? — Lucika Modričeva! včeraj siin vidil,
de ste iz šole nič kaj lepo šli; kako bote toraj
dones šli? — Cencl Zajčev! atej al mama te k
sosedu pošljejo, da bi jim ldadvo posodili, kako
se boš kaj obnašal? — Kaj se boš? — Ki bi
pri sosedi jedli, kaj boš rekel? — Janezek Coee-
jev! ti prideš k sosedu; ondi ravno jejo in tudi
tebi ponujajo, kaj boš storil? — Kaj po tem? —
In po tem, ko si vse lepo opravil? — Barka
Mlakarjeva! tebe mama v ves po kaj pošljejo;
na poti te krulov berač sreča, ga v boš zasmeho¬
vala? — Kaj pa? — Miklavžek Grešnikov! atej
te k meni pošljejo, da bi jim bukve posodil;
kako se boš obnašal, ko k meni prideš ? — Kaj
še boš? —


16

Perva postava.

Od Boga očeta, perve božje osebe al peršone.

l.

Bog oca je stvaril svet.

Dones ste zopet vsi v šoli; tako je lepo.
Zategadel vam bom spet veliko lepega povedal;
le zvesto me poslušajte. — Doma so vam vaši
skerbni stariši že velikokrat pravili, da so tri
božje osebe al peršone, namreč: Bog oca, Sin in
sv. Duh, pa le en Bog, in da se te tri božje osebe
vkup presv. Trojica imenujejo.

Vsaka teli treh božjih oseb nam je nekaj
dobrega storila: Bog oca nas je stvaril, Sin odre¬
šil in sv. Duh posvetil. — Perva božja oseba je
Bog oča. Ljubi Bog je bil nar pervi. On se ni
nikoli začel pa tudi konca nikoli imel ne bo, in
zategadel pravimo: „Bog je večen.“ Bog oča je
svet, to je, vse karkoli zgori nad nami in po
zemlji vidite, stvaril. On je pa tudi mene in vas
in vse ljudi stvaril.

Dober Bog je narprej stvaril nebo in zemljo.
Al nebo in zemlja, ko ju je ljubi Bog stvaril bil,

17

nista tako lepa bila, kot sta zdaj. Ste že vidili
veliko njivo, na kteri nič ne raste? — Ravno
takšina sta bila nebo in zemlja. Ni bilo ne hiše,
ne lepili belorudečih cvetlic al rožic, ne drevja in
nobene druge ne žive ne mertve stvari na zemlji,
pa tudi ne lepih zvezdic, ne svetle lune in nc lju¬
bega sonca na nebu. Zraven tega je še strašna
tema bila, ko včasih po noči, kedar mesec in zvez¬
dice ne svetijo, — in vsa zemlja je bila pod vodo.
Al dober Bog je na nebu in po zemlji v 6. dneh
vse tako lepo napravil, kot je zdaj.

Pervi den dc ljubi Bog luč stvaril. Le rekel
je: „Naj bo luč!“ in naenkrat je bilo svetlo.
O ljubi otroci! kako dober je vendar Bog, da je
luč stvaril. Ako bi luči ne bilo, bi lehko v jamo
padli in se pobili, ko včasih po noči, kedar je tema.

Drugi den je dober Bog stvaril podnebje al
firmament, to je, oblake in megle, ktere zgori nad
nami vidimo in ki dežja v sebi imajo. — Žalost¬
no bi bilo, če bi dober Bog podnebja al firma-
menta stvaril ne bil: dežja bi ne bilo in nič bi
ne rastlo, ko takrat, kedar je suša.

Tretji den je ljubi Bog zapovedal, naj se
voda loči od zemlje in vteče v poseben kraj.
Hitro se je prikazala zemlja in na-nj so rastle
bele in rudeče cvetliee, sadunosno — in drugo
drevje. Voda pa je iztekala iz studencev. Iz stu¬
dencev so postali potoki, kakor ste zunaj vidili,
iz potokov reke, — Široki in globoki potoki —
iz rek so postale morja, to je, strašno široka in
globoka voda. Naša dolina je prav široka in
dolga; al če bi tudi vsa pod vodo bila, bi vendar
le mlaka proti morju bila. Po morjih plavajo
•Djansko Vodilo. 2

18

barke, to je, lesene kise, ktere so tako visoke, ko
naša farna cerkev. — O kako dober je ljubi Bog,
de je lepe cvetlice, sadunosno — in drugo drevje
stvaril! Varujte se toraj, ljubi otroci! de ne bote
kakega sadeža olomastili, zakaj iz sadeža priraste
veliko sadunosno drevo, ktero nam dobrih jabuk,
lirušk, češenj in drugega sadja daje. Varujte sc
tudi drugega drevja, kot majhne hraste, smreke
i. t. d., oškodovati, zakaj iz teli dreves se nare-
jajo vile, orala, vrata in dreva, s kterimi po zimi
netimo, če nas zebe. Ravno tako je tudi veliki
greh, travo in cvetlice brez potrebe tergati al
teptati.

Matevžek Perišuliev! pove mi: koliko je božjih
oseb al peršon? — Kako se perva božja oseba
imenuje? — Kako druga? — Kako tretja? —
Lena Jonesova! kako se tri božje osebe vkup
imenujejo? — Al je vsaka božja oseba Bog? —
Torej so trije Bogi! — Koliko pa? — Ja, en
sam Bog je! Franček Muhičev! kaj se ti dozdeva,
al nam je presv. Trojica kaj dobrega storila? —
Kaj neki? — Trezika Pirševa! ktera božja oseba
nas je stvarila? — Kako se imenuje perva božja
oseba? — Martinek Žmavčev! ktera božja oseba
nas je odrešila? — Kako se imenuje druga božja
oseba? — Micka Lackova! ktera božja oseba nas
je posvetila? — Kako se imenuje tretja božja
oseba? — Pavlek Orepinšekov! kdo je bil naj
pervi? — Al sc je Bog kdaj začel? — Bo kdaj
konec imel? — Kako mu toraj pravimo, ker se
ni nikoli začel in tudi nikoli konca imel ne bo?
— Filipek Srednikov! kdo je vse karkoli vidimo
stvaril? —. Kako imenujemo s eno besedo vse,
kar nad nami in po zemlji vidimo? ■ Barba

19

Ničeva! kaj je ljubi Bog narprej stvaril? — Al
sta nebo in zemlja, ko ju je dober Bog stvaril,
tudi tako lepa bila, ko zdaj? — Kakšina sta bila?

— Markec Cestnikev! v koliko dueli je ljubi Bog
na nebu in po zemlji in vse tako lepo naredil, ko
je zdaj? — Kaj je stvaril pervi den? — Jože
Lorgerjev! kaka bi bila, če bi dober Bog luči
stvaril ne bil? — Kaj bi se tebi prigoditi vteg-
nilo, ko bi vselej temno bilo? — Vidiš, kako
dober je ljubi Bog! — Katerca Novakova! kaj
je dober Bog drugi den stvaril? — Kaj je to:
podnebje al firmament? — Kaj imajo megle in
oblaki v sebi? — Al bi kaj rastlo, ko bi nič ne
deževalo? — Glej, tudi dež je nam v veliki prid!

— Klorjanek Hrakclnov! kaj je dober Bog tretji
den zapovedal? — Kaj je na zemlji rastlo? —
Al je prav, če malopridni otroci sadeže in druge
majhne drevesa olomastijo? — Kaj bo iz sadeža?

— Jeli, da so jabnke in hruške dobre? — Cernu,
so n. pr. hrasti, bukve, smreke in drugo drevje?

— Bog vas toraj ovari, kaki sadež al drugo
drevce oškodovati! — AnČika Petkova! al bi prav
bilo, ko bi ti cvetlice in travico tergala! — Kedaj
bi vendar cvetlice in travico tergati greh ne bilo?

2 .

Dones pa bote vsi vkup lepo glasno odgo¬
varjali. Povejte mi tedaj: Koliko je božjih oseb?

— Kako se perva božja oseba imenuje? — Kako
se imenuje tretja božja oseba? — Kako se ime¬
nuje druga božja oseba? —

Kaj je stvaril narprej dober Bog? — Al sta
bila nebo in zemlja, ko ju je ljubi Bog stvaril,
tudi tako lepa, ko zdaj?

2 *

20

V koliko dneh je dober Bog vse tako lepo
na nebu in po zemlji napravil, ko je zdaj? —
Kaj je stvaril pervi (len? — Kaj drugi den? —
Kaj tretji den? —

Zdaj bote slišali, kaj je dober Bog Četerti
den stvaril? — Dones sonce prav lepo in toplo
sije, po noči je kaj lepo svetila luna al mesec in
tavžent in tavžent svetlih zvezdic je miglalo na
nebu. Ljubi Bog je res dober, ker je vse tako
lepo naredil, in poslušajte: sonce, mesec in svetle
zvezdice je dober Bog Četerti den stvaril. Merzlo
je, kedar ljubo sonce ne sije, ko po zimi; tudi po
sonci nam ljubi Bog veliko dobrot skaže, zakaj
če bi zmiraj merzlo bilo, bi nič ne rastlo, potem
takem bi malo jesti imeli, tudi derv bi nam zmanj¬
kalo, ker bi vedno kuriti morali. Jelite, de ste
zlo veseli, kedar po noči luna lepo sveti in tavžent
in tavžent lepih zvezdic na nebu migla? Glejte,
pač ljubezniv je dober Bog, ker je na nebu vse
tako lepo naredil! — Kaj vidite zvunaj v potoki,
kedar memo greste, hitro ko blisk plavati in kaj
pod nebom po drevju skakljati in žvergoleti? —
Glejte, ribe v vodi in ptičice pod nebom je ljubi
Bog peti den stvaril. Kako lepo pojejo pridne
ptičice v spomladu, kako radi jih poslušamo!
Nektere ptičice, vrabci gosence pobirajo, de sadu-
nosnega drevja ne oškodovajo. Ni toraj prav, tem
več veliki greh, de nekteri malopridni fantiči v vi¬
gredi po ptičjih gnezdih jajca potrupajo, al pa iz
gnezd vzemejo, starke v jeseni in po zimi na zanj-
ke lovijo, jim perute pristrižejo in jih tako prav
strašno terpinčijo al martrajo. Pa tudi ribe v vodi
je ljubi Bog nam v prid stvaril, ker so za jed
dobre, posebno o postnih dneh.

21

v

Sesti (len je ljubi Bog stvari! vse druge leza-
joče in velike štironogate živali na zemlji, kakor
kače, kušarje, ovce, vole ....  Vse pa karkoli
je stvari!, je nam v prid stvari!. Le pomislite,
ako bi ljubi Bog ne bil stvari! volov a! konjev,
bi morali sami gnoj na polje voziti in orati.
O kako težavno bi bilo to! Krave imajo mleko,
iz kterega vaše matere maslo narejajo. Iz kože
se napravi usnjo, in iz usnja čevlji.

O kako nehvaležni so tedaj oni, ki vbogo
živinco pretepajo! Tudi pastirci so včasih tako
nevsmileni, de živinco grozovitim tepejo. Otroci!
kedar vam neumna živinca vkljubje, jo po nogah
s gajžlo enmalo našvigate, ne pa s palico al celo
s batom. Bog vas ovari, da bi vbogo živinco po
glavi vdarjali, ker bi ji oči izbiti vtegnili; tudi
po križu in vampi neumno živinco tepsti ne smčte,
zakaj lehko bi živini in po živini svojim starišem
veliko škodo napravili. Bog ne daj, da bi kdaj
tudi druge živali terpinčili, n. pr. mačke in pse.
Vas močno boli, kedar vas kdor vdari, ravno
tako tudi živinco boli. Ljubi Bog vam je pamet
dal, po kteri lehko spoznavljate, kaj smčte sto¬
riti in kaj ne; neumna živinca pa ne ve, kedar
v škodo gre.

In glejte, ko je dober Bog na nebu in po
zemlji vse tako lepo napravil, je poslednič —-
tudi šesti den — dva človeka stvaril in sicer
enega moža, ki ga je Adam-a imenoval in eno
ženo, ktera se Eva imenuje. Kako je ljubi Bog
Adama in Evo stvaril, vam bom jutre pravil, ako
mi hote zdaj prav dobro odgovarjali.

Martinek Kovačičev! povej nam, v koliko
dueli je dober Bog na nebu in po zemlji vse tako

22

lepo napravil, ko je zdaj? — Kaj je stvaril pervi
den?—Jerka Gobceva! kaj je stvaril ljubi v Bog
drugi den? — Kaj tretji den? — Markec Šala¬
monov! tvoj oča imajo okoli hiše veliko sadežov,
al bi bilo prav, ko bi ti kterega olomastil! •—
Kaj priraste iz majhnega sadeža? — Nežika
Cvenkova! še ni dolgo, odkar sim vidil v vaši
hosti smrekice izruj ene, al si jih ti izrula? — Al
je greh, majhne smrekice in druge drevesca izru¬
vati? — Zakaj? — Ančika Pircova! kaj je dober
Bog četerti den stvaril? — Kaj peti? — Flor-
janek Ficke v! po zimi nekteri fantiči na zanjke
ptičice lovijo, kaj se ti dozdeva, al je prav to?

— Ti najdeš v vigredi v germovju mlade ptičice,
jih boš pustil al vzel? — Zakaj jili ne boš vzel?

— Micka Perkonikova! kaj je dober Bog šesti
den stvaril? — Ti paseš živinco; krava v škodo
gre in ti jo strašno pretepaš; kodi le moreš, po
glavi, vampi in herbtu, al je to prav? — Kaj bi
se vtegnilo prigoditi? — Kodi smeš živinco ven¬
dar enmalo tepsti, kedar ti oklubje? — Al volek
ve, ko v škodo gre? — Zakaj neki ne vč?

3 .

Adam in Eva.

Ko je ljubi Bog na nebu in po zemlji vse
tako lepo napravil bil, ko je zdaj, je pa dva člo¬
veka stvaril, še tudi šesti den, namreč enega moža
in eno ženo, kakor sim vam že včeraj povedal
bil. Moža je imenoval Adam-a, ženo pa Evo.
Vem, da bi tudi radi vedli, kako je ljubi Bog
Adama in Evo stvaril. — Bog je naredil iz ilovce
iz vlačne zemlje, kakoršno po nekterih njivah

23

vidite — Človeško truplo, kakor sim jez al vi;
toda to truplo je bilo uicrtvo, ko merlič: je imelo
oči, pa ni vidilo, ušesa, pa nič ni slišalo. Kako
je ljubi Bog' mertvo truplo oživel? — Dihnul je
v-nj in je vidilo, govorilo, bodilo pa tudi spoz¬
nalo, kaj sme storiti in kaj ne.

Kar je dober Bog v mertvo truplo dihnul, de
je oživelo, imenujemo dušo in sicer nevmerjočo
dušo ker nikoli vmerla ne bo; truplo pa imenu¬
jemo vmerjoče, ker vmerje in se v zemljo zagerne.
— Tako je dober Bog moža stvaril. Dal mu je
ime Adam, to je, iz zemlje stvarjen Človek. Jelite,
da bi še radi zvedli, kako je ljubi Bog ženo

stvaril; le dobro toraj poslušajte. — Bog je pri¬

pustil de je Adam prav sladko zaspal, kakor vi
po noči. Ko Adam tako sladko spi, mu Bog
vzeme eno rebro, ktere vsak človek pod pazduho
ima, in iz tega rebra je stvaril ženo, kteri je dal
ime Eva, td je, mati vsili ljudi. — Glejte, tako
je .dober Bog vse stvaril. To, kar je stvaril,
imenujemo božje stvari. Kamen, drevo, živinea,
Človek, ja vse reči so božje stvari. Bog je vse

v G. dneh stvaril. On bi pa tudi lehko vse na¬

enkrat, v enem trenutki, stvaril bil; al učiti nas
je hotel, de moramo tudi mi 6 dni delati, sedmi
den — nedelo, praznik — pa od dela počivati in
v cerkev iti.

Kedar šivar hlače dela, mora imeti platna,
škarnje . . . .; Bog pa, ko je svet narejal, niče¬
sar ni potreboval, tem več le rekel je in je že
bilo. Tako je n. pr. rekel: „Hočem, naj bo luč,
in ko bi trenul, je svetlo bilo.“ Zato pravimo:
Bog je svet „ stvaril"; od šivarja pa rečemo: šivar
je hlače „napravil.“ Ljubi Bog je vse iz nič

24

naredil; zategadel tudi pravimo: Bog je „vsigamo-
goČen“. O kako lepo je dober Bog vse stvaril;
al zmed vseli božjih stvari, kterih vidimo, je člo¬
vek nar imenitnejši in nar lepši! Le pomislite,
ljubi otroci! vsaka živa stvar v tle gleda; človek
pa ima ravno postavo, on pogleda na kviško in
vidi ljubo zlato sonce, lepi beli mesec in tavžent
in tavžent svetlih zvezdic na nebu migi ati. Dal
nam je dober Bog ušesa, de slišimo, jezik, da
govorimo, dal nam je dušo po svoji podobi stvar-
jeno. Duša ima um, po kterem spoznamo, kaj je
prav in kaj greh; duša ima tudi voljo, po kteri
dobro lehko storimo, hudo al greh pa opustimo.
In ravno zategadel, ker duša ima um in voljo, pa
je ne vidimo, pravimo, de je duh.

Vse druge stvari je dober Bog nam v prid
stvaril, kakor živinco, de nam dela, drevje, de nam
daje dobrega sadja in derv! Za vse to moramo
pač predobrega Boga vedno hvaliti, radi učiti se
in pobožno moliti in se skerbno varovati, de ne
bomo nikdar kaj gerdega storili, ker Bog takih
nima rad, ki gerdo delajo.

Zdaj mi bote vsi vkup lepo glasno odgovar¬
jali. — Kdo je bil nar pervi? — Kdo je vse,
karkoli vidimo, stvaril? — Al je ljubi Bog česar
potreboval, ko je svet narejal? — Za to pravimo,
da je „stvaril“. — Kako pravimo ljubemu Bogu
zategadel, ker je vse iz nič stvaril? — Kako ime¬
nujemo, kar je stvaril? — V koliko dneh je vsi-
gamogočen Bog na nebu in po zemlji vse tako
lepo napravil, ko je zdaj? — Kaj je stvaril pervi
den? — Kaj drugi den? — Kaj tretji den? —
Kaj Četerti den? — Kaj peti den? — Kaj šesti
den?—  Al bi ne bil mogel vse naenkrat stvariti?

25

— Zakaj je neki 6 dni potreboval? —- Kteri den
je ljubi Bog -  človeka stvaril? — Koliko človekov
je spervega stvaril? — Kako je dober Bog- moža
stvaril? — Kaj je naredil iz ilovce? — Al je
truplo človeško živo bilo? — Kako je ljubi Bog
mertvo Človeško truplo oživel? —- Kako imenu¬
jemo, kar je v-nj dihnul? — Al bo duša kdaj
vmerla? — Kako ji toraj pravimo, ker nikdar
vmerla ne bo? — Al dušo vidimo? — Zakaj
neki ne? — Kaj ima naša duša? — Kaj spoz¬
namo po umi? — Čemu je volja? — Zato, ljubi
otroci! le hudo al greh opušajte dobro pa storite.

— Kako je ljubi Bog ženo stvaril? — Al ni
Adama zlo bolelo, kedar mu je Bog rebro vzel?

— Zakaj ne? — Kako je ljubi Bog’ ženo ime¬
noval? — Kaj se pravi „Eva“ po našem? —
Kako je dober Bog moža imenoval? — Kaj
„Adam“ po našem pomeni? — Ktere stvari so
izmed vseh drugih nar imenitnejše in lepše? —
Zakaj ? — Kaj ima človek ? — Kaj še ?

4 .

A n g e S i.

Ker ste mi včeraj tako dobro odgovarjali,
vam bom dones zopet nekaj pravil, in sicer od
pervih starišev. — Perva stariša je ljubi Bpg prav
rad imel, dokler sta pridna bila. Postavil ju je
v raj al v paradiž. Ste že vidili le vert? —

V lepem vertu so bele in rudeče cvetlice, je
lepega in dobrega sadja vsake sorte, kakor čre-
šenj, hrušk in še drugih lepih reči veliko. Vsak
gre rad v lep vert. Al še veliko lepši je bil vert,
v kterega je ljubi Bog Adama in Evo postavil

26

bil; za to ga raj al paradiž imenujemo. Dobro,
ja prav dobro se je godilo v paradižu pervima
staršima: ni ju zeblo, ne sonce peklo, bolečine
nista nobene občutila, veselo in leliko sta delala
in bi nikdar vmerla ne bila. Bila sta pa tudi po¬
božna, Boga sta ljubila; pa tudi dober Bog ju je
rad imel, se jima večkrat prikazal in z njima se
pogovarjal, dokler sta ga rada vbogala. Oli naj
bi bila vselej pridna in pobožna ostala!

Kedar je ljubi Bog Adama in Evo v raj
postavil bil, jima je rekel: „Od vsakega drevesa
smeta sad jesti, le od tega drevesa — jima drevo
pokaže — ne smeta jesti; če bota jedla, bota
morala iz paradiža ven iti, veliko hujši, ko v raji,
delati, bota bolana in poslednič še vmerla.“ Glejte,
zato je ljubi Bog Adama in Evo, pa tudi nas
stvaril, naj bi ga vbogali in radi imeli. Nekaj
časa sta perva stariša dobrega Boga vbogala in
nista jedla sadja od prepovedanega drevesa. Al
ne dolgo po tem sta vendar jedla. Le dobro po¬
slušajte, kako se je to prigodilo. —

Nista sama drevo otresovala, kakor vi doma;
ampak kača, eden hudih duhov, ju je zapeljal
Bog je namreč stvaril v nebesih angele, kterih ne
vidimo, ker so čisti duhi, ki imajo um in voljo,
trupla pa nimajo; zato jih vidimo velikokrat na-
malanih' samo s glavico, ker v glavici sta um in
volja. V cerkvi vidimo le njihne podobe, ker jih
je dober Bog v Človeških podobah k ljudem na
zemljo pošiljal, kakor velikega angela Gabriel-a
k prečisti devici Marii v mestice Nacaret.—-Vidimo
v cerkvi angelske podobe na oltarju: lepi mladi
so ljubi angelci, ker so nedolžni in pridni; rokice
imajo sklenjene in glavice priklonjene, ter nas

27

ličijo, de moramo tudi mi, zlasti pa otroci, kedar
v cerkev k sv. mesi gremo, si pred oltar vstopiti,
Čedno zaderžati, rokice skleniti in prav pobožno
moliti. Ce ste kdaj podobe sv. angelov v cerkvi
prav pogledali, ste vidili, da imajo penite al habe,
in zakaj ? Perute imajo tudi ptičice, de prav hitro
letajo. Tudi angeli tako radi in hitro vbogajo,
kedar jim dober Bog kaj zapove, kakor hitro pti¬
čice letajo, in zato so s perutami namalani. Ko ki a
ima tudi perute, pod ktere svoje mlade kliče, če
jim nevarnost žuga. Jelite, de ste že velikokrat
slišali, da je kokla pišeta pod perute klicala,
pišeta so pa hitro letele, pod perute se skrile,
izpod njih lukale in čivkale. Kakor kokla pišeta
svoje, tudi angeli nas, zlasti pa pridne otroke, hu¬
dega in nesreče varujejo in zategadel imajo tudi
perute. Zdaj si hote pa lehko zrajtali, zakaj je
ljubi Bog angele stvaril? naj bi namreč dobrega
Boga vbogali nas pa varovali; zato ima vsak člo¬
vek svojega angela varha. Al še veste, kako se
imate svojemu angelu varliu zjutraj priporočiti? —
Kako? — In kako zvečer? —

Nekteri angeli pa niso hotli dobrega Boga
vbogati, kakor tudi nekteri malopridni otroci svoje
ljube stariše vbogati nečejo. Take nepokorne an¬
gele je Bog iz lepih nebes v pekel, v kraj, kde
je strašno biti, zavergel in te zaveržene angele
imenujemo hude duhove. Qii ljubi otroci! le ve¬
selo vbogajte svoje dobre stariše, povsodi: doma,
na poti in v cerkvi se lepo obnašajte in radi mo¬
lite, de vas dober Bog ne bo kaznil, ko nepokorne
angele. Hudobni duhovi nas nič nimajo radi;
ampak se le vedno prizadevajo, nas nesrečne sto¬
riti. Eden teh hudih duhov al v pekel zaverženih
duhov je tudi perva stariša in sicer narprej Evo

28

zapeljal. Kako je hudi duh Evo v greli pripravil,
vara bom j utre dalje pravil.

Francka Stantetova! je ljubi Bog perva sta-
riša rad imel? — Kam ju je postavil? — Jane¬
zek Stepišnekov! kaj je paradiž? — Si v že kdaj
vidil lep vert ? — Kaj si vidil notri ? — Še veliko
lepši je bil vert, v kterega je dober Bog Adama
in Evo postavil; zategadel mu pravimo „paradiž
al raj“. — Urška Perkonikova! kako se je godilo
Adamu in Evi v paradižu? — Sta morala težko
delati? — Bi bila kdaj vmerla? — Avguštinek
Pregelnov! Zakaj je dober Bog Adama in Evo in
tudi nas stvaril? — Al sta perva stariša v para¬
dižu od vseli dreves sad jesti smela? — Kdo
jima je bil prepovedal? — Micka Urkova! Sta
Adam in Eva dobrega Boga vbogala ? — Kaj
pa? — Sta sama drevo otresala? — Franček
Tejmutov! kdo je bil, tista kača? — Kako se je
pravilo hudemu duhu prej dokler je še priden bil?

— Kje so angeli? — Martinek Nacesnikov! koga
je toraj dober Bog v sv. nebesih stvaril? — Al
vidimo angele ? — Zakaj neki ne ? — Zalka
Pšeničnikova! kako se toraj angeli malajo, ker
so Čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa
ne? — Si pozabila; ti bom pa jaz pomagal. Jeli,
de si v cerkvi vidila na oltarju lepe glavice brez
trupla? — Glej, te glavice pomenijo, de so angeli
čisti duhovi, ki nimajo telesa, pa um in voljo, ki
sta v glavici. Pa si tudi vidila v cerkvi ko otro¬
čiče velike angele; — kakšni so kaj? — So
mladi al stari? — Zakaj so lepi mladi? — Kaj
imajo na ramah? — Kdo ima perute? — Čemu?

— Vidiš, ravno tako hitro, ko ptičice letijo, tudi
angeli dobrega Boga vbogajo, in zato imajo perute.

29

O ljubi otroci! vbogajte tudi vi tako radi svoje
dobre stari še in učenike! — Klemen Dobrovnikov!

v

Ima tudi k okla perute? — Čemu? -— Ja, skerbna
kokla varuje pišeta svoje, nas, zlasti pridne otroke
pa lepi angelčki; toraj ima vsak Človek, tudi vsak
otrok, svojega angelca varha. -— Al si se dones
zjutraj svojemu ljubemu angelcu varim priporočil?
-— Kako? ■— Kako pa zvečer! — Marjetka Dro-
fenikova! kje vidiš v cerkvi ljube angelčke? -—
Zakaj so na oltarju? -— Ljubi otroci! le prav radi
v cerkev hodite, pred oltar se vstopite in čedno
obnašajte, kakor lepi angelčki, ki glavice priklan¬
jajo in rokice sklepajo! — Jože Kukovičev! Za¬
kaj je ljubi Bog angelce stvaril? — Al so vsi
angeli dobrega Boga radi vbogali? — Kako je
Bog nepokorne angelce kaznil al štrafal? —-
Trezika Macunova! kak<5 imenujemo nepokorne
angelce, ktere je Bog v pekel zavergel? — Al
nas hudi duhovi radi imajo? — Kaj pa? —

V pekel zaverženi angeli al hudi duhovi nas
nič kaj radi nimajo; temveč si vedno prizadevajo,
nas v greh pripraviti in tako nesrečne storiti.

Eden hudih v duhov je tudi Evo zapeljal al v
greli pripravil. Zal mu je bilo, da se je Adamu
in Evi v paradižu toliko dobro godilo in da ju je
dober Bog tako rad imel. Mislil si je tedaj:
„ Adamu in Evi se v paradižu dobro, meni pa v
pekli hudo godi; hočem ju pregovoriti, da bota
jedla sad od prepovedanega drevesa in potem bota
morala iz paradiža ven iti, kakor jima je Bog

30

zažugal. Kar je liudi duh mislil, je tudi kmali
storil. Le zvesto poslušajte, kako je to napravil.
Narprej je Evo zapeljal al v greh pripravil. Da jo
je ložej zapeljal, je v kačo zlezil, in na _tisto
drevo splezal. Ednega dne gre Eva čisto hlizo
prepovedanega drevesa in kačo gori zagleda. Hudi
duh iz kače Evo tako le ogovori: „Zakaj ne jesta
— ti in Adam — od tega drevesa sad ? 44  — Eva
odgovori: „Bog nama je prepovedal, ter je djal:
če bova jedla, bova morala iz paradiža ven iti,
hujši delati, in poslednič še bova vmerla.“ Kača
pravi: „Oj, ne bota vmerla; timveč, če bota jedla,
bota ravno taka, ko Bog. Ne ho vama več treba
nja vbogati.“ Eva je sama pri sebi djala: „Bo
pa že fletno, Če bova taka, ko Bog , 44  je lažnivim
besedam kače verjela, vzela sadja, kterega ji je
kača ponudila, jedla in še Adamu dala, kteri ga
je tudi pokusil. In tako sta oba grešila in lju¬
beznivega Boga močno močno razžalila.

Hitro ko sta Adam in Eva grešila, ju je tako
sram bilo in v serci peklo, da sta se med germovje
skrivala. Oj neumneža, de sta se med germovje
skrivala, ker pa Bog je povsodi in se pred njim
noben Človek skriti ne more! Proti večeru je Bog
klical: „Adam, Adam, kde si "? 44  Adam ko glas
božji sliši po celem životu od straha trepeta in
reče: „Bojim se pred te priti.“ Bog mu reče:
Zakaj si jedel sad od drevesa, od kterega jesti
sim ti prepovedal bil ? 44  — Adam pa odgovori:
»Eva me je zapeljala.“ Eva pa reče: „Kača je
pa mene zapeljala. 4 ' — Oj ljubi otroci! nikoli ne
verjamite lažnivim besedam 'hudobnih ljudi in nik¬
dar kaj hudega ne storite, de vas nebo tako sram
in strah, ko Adama in Evo. Malopridni otroci se

31

tudi bojijo pred ateja iu mamo priti, za to le radi
vbogajte in skerbno se varujte, kaj hudega storiti
al kaj skrivej vzeti n. pr. krulieka, hrušk; zakaj
Če vas noben človek ne vidi, vas pa ljubi Bog vidi.

„Božje oko vidi vse,

Kakorkoli skrito je.“

Ja, ljubi otroci! ljubi Bog je povsodi, tu v
šoli, na poti, doma in vse vč in vidi, karkoli
storimo; zato pravimo: „Bog je povsod pričujoč
in vsigaveden.“ Al mi ljubega Boga ne vidimo,
ker nima trupla, ko mi, temveč je čisti duh, ki
ima nar boljši um in voljo. —- Kedar ste pa tako
nesrečni bili, de ste kaj hudega storili, n. pr. kaj
vzeli, kako posodev pobili al živinco v škodo
spustili in vas ljubi stariši vprašajo, Bog ne daj,
da bi tajili in ko Adam in Eva na druge izvra-
čali, timveč hitro morate obstati in za odpušauje
prositi, rekoč: „Ljubi atej al mama! jez sim hrušk
vzel, kupico pobil, lepo vas prosim, odpustite mi
zdaj, zanaprej ne bom nikoli več kaj takega storil,"
in dobri stariši vam bodo radi odpustili, pa tudi
ljubi Bog vas bo rad imel, Če bote zmiraj in po¬
vsod lepe odkritoserčno govorili.

v

Francka Stantelova! al je dober Bog Adama
in Evo rad imel? — Kam je ju postavil? —•
Tone Dobrovnikov! zakaj je dober Bog Adama in
Evo in tudi nas stvaril? — Al sta Adam in Eva
Boga zmiraj vbogala? — Kaj pa? — Urška
Perkonikova! kdo je bil prepovedal Adamu in Evi
sad od nekega drevesa jesti? — Al sta perva
stariša tisto drevo sama potresla bila? — Mihec
Karbunov? kdo je bil tista kača, ki je bila Ada¬
ma in Evo zapeljala? — Kje je bila kača, da jo

32

je Eva vidila? — Julka Vučova! kako je hudi
duli Evo iz drevesa ogovoril! — Kaj je Eva
rekla? — Kaj je kača na to odgovorila? — O
nesrečna Eva je verjela, sad jedla in še Adamu
dala! —• Janezek Sikerjev! kdo je Adama zape¬
ljal, da je tudi prepovedani sad jedel? — Al bi
prav bilo, če bi ti, ko Eva lažnivi kači, verjel
otrokom, ki lažejo in so hudobni? — Janezek
Cofelnov! kako je bilo Adamu in Evi pri sercu
hitro ko sta grešila? — Al si ti vesel, če n. pr.
skledo pobiješ al živinco v škodo spustiš! — Kaj
pa? — Zakaj se neki bojiš? — Glej, tudi Adam
in Eva sta se kazni al štrafe bala in tako ju je
bilo sram, da sta se med germovje skrivala. —
Filipek Stoklasov! Al je kdo vidil Adama in Evo,
ko sta se v germovje skrivala? — Kako ju je
Bog klical? — Mežika Lancelnova! kako je bilo
Adamu pri sercu, kedar ga je ljubi Bog klical?
— Zakaj neki se je bal? — Ja, le nikoli kaj
hudega ne storite, tako vas tudi nikdar strah ne
bo pred ateja in mamo priti! — Jaka Dečmanov!
al je Adam obstal, kaj je storil? — Je Eva ob¬
stala? — Videk Pipanov! al je bilo prav, de sta
se Adam in Eva izgovarjala? — Kaj bi bila
imela storiti? — Kaj bi tudi ti storil, Če bi n. pr.
kupico potrupal al kruha vzel in bi atej al mama
vprašali? — Ja, ljubi otroci! ste kaj hudega sto¬
rili, škodo napravili in vas stariši vprašajo, le
hitro obstojte in za odpušanje prosite. Bog vas
ovari, da bi kot Adam in Eva tajili in se izgovar¬
jali! — Grcgec Pušnikov! ti si včasih sam doma,
mama imajo v kamri pogače, orehov in sterdi.
Ti lehko v kamro prideš, al bi kaj vzel? — Sej
te noben človek ne vidi? -— Ja, prav imaš! Ge te
namreč atej al mama ne vidijo, te pa Bog vidi.

33

Bog je povsod in vse vč in vse vidi. — Jože
Lipejev! kako pravimo Bogu, ker je povsod? —
Kako pa zategadel, ker vse vč? — Al je ljubi
Bog tudi tli v šoli? — Je tudi doma v kleti? —
— Pa ga ne vidimo? — Ja, Bog je povsod in
vse ve, kar koli storimo!

„Božje oko vidi vse,

Kakorkoli skrito je.“

6 .

Žalostni nasledki pervega greha.

Kedar je Bog perva stariša v paradiž posta¬
vil bil, jima je djal: „Od vseli dreves smeta sad
jesti, le od enega ne; če bota pa jedla, bota mo¬
rala iz lepega verta ven iti, hujši delati, bota bo-
lana in poslednič tudi vmerla.“ Gerda hudobna
kača je Adama in Evo zapeljala, in zdaj ju je
Bog obsodil. Adamu je djal: „Ker si Evo vbogal
in jedel sad od prepovedanega drevesa, bodeš
moral prav hudo delati in veliko prestati. “ Evi
pa je rekel: „Ti boš možu pokorna in s svojimi
otroci veliko terpela.“ Pa tudi kači je zažugal,
rekoč: „Po trebuhu bodeš lazila in prah vživala.
Eden pa bo ti glavo stcrl.“ Na to je Bog vse
iz raja spodil in pred nja postavil angela, ki je
žareč meč v roki imel in branil, de Adam in Eva
nista mogla nazaj v paradiž. — Glejte, tako Bog
kaznuje tiste, ki ga nočejo vbogati; zategadel
pravimo: „Bog je neskončno pravičen.“ Ja, ne¬
skončno pravičen Bog bode take, ki nečejo vbogati,
moliti, v cerkev in v šolo hoditi, i. t. n. v pekel
zavergel, une pa, ki se na poti v šolo in iz šole
in tudi v cerkvi čedno obnašajo in radi svoje sta-
Djansko Vodilo. 3

34

riše vbogajo, k sebi v sv. nebesa vzel. O kako
veselo je tam gori v sv. nebesih; le pridni bote,
de enkrat tj e pridete!

Ker sta Adam in Eva prepovedani sad jedla,
sta greli storila, kterega poerbani greh imenujemo,
zategadel, ker ta greh vsak človek od pervih
starišev poerba in s njim že na svet pride. Jez
vi in vsi drugi ljudje smo imeli poerbani greh na
sebi, ko smo se vrodili; al pa pri sv. kerstu nam
ga je sv. Duh zbrisal, nas svete storil al posvetil;
zato pravimo: „Sv. Duh nas je posvetil.“ —
Poerbani greh imenujemo izvirni greh, ker iz nja
vsi drugi grehi izvirajo; pravimo mu tildi vrojeni
greli, ker se vsak človek s njim že vrodi. Poer¬
bani greh ni samo Adamu in Evi veliko hudega
pripravil, timveč vsem ljudem, tistim ki so že
vmerli, nam ki zdej živimo, in unim ki bojo na
svet še le prišli. Preden ko je Bog Adama iz
paradiža spodil, mu je rekel: „Ker si Evo vbogal
in jedel sad od prepovedanega drevesa, boš moral
prav hudo delati in veliko prestati al terpeti."
Glejte, tudi vaši očetje morajo hudo delati, n. pr.
derva sekati, orati, kopati, tako da jim včasih na
vsakim lasu putna kaplica visi, ja vsak človek
mora po svojem stanu delati; vsega tega je kriv
greh, kterega sta perva stariša v paradižu storila.
— Evi pa je pravičen Bog djal: „Ti boš možu
pokorna in s svojimi otroci veliko terpela.“ Tudi
vaše matere morajo svojim možom, vašim očetom,
pokorne biti in oh koliko morajb s otroci terpeti!
Kedar ste vi še majhni bili, so ljuba mama veliko¬
krat cele noči pri vaši zibilki prečuli in če vi
zbolite, sami vidite, da se skerbna mama večkrat
razjočejo in od žalosti in skerbi ne vedo, kaj bi

35

počeli; in glejte, vsega tega bi ne bilo, ako bi
Adam in Eva ne bila grešila.

Pa ne samo hudo delati in veliko prestati sta
morala perva stariša, po tem ko ju je pravičen
Bog iz paradiža pahnul, ampak tudi bolana sta
bila in poslednjič še vmerla. Tudi mi smo včasih
hudo bolani in moramo vsi vmreti; celo nedolžno
dete, ktero še nič hudega storilo ni, mora strašne
bolečine terpeti in velikokrati tudi umreti; vsega
tega sta Adam in Eva kriva, ker sta prepovedani
sad jedla. Potem takem smo vsi greh, kterega
sta perva stariša v paradižu storila, poerbali, ker
je vsim toliko hudega pripravil. Samo prečista
Devica Marija tega nesrečnega greha in poerbala,
ker je povila ljubega Jezušeka, kteri je Bog; v
ta spomin obhajamo v sv. adventnem času praznik
brez poerbanega greha spočete prečiste Device
Marije. Otroci! le skerbno se varujte vsakega
greha, ker ga neskončno sveti Bog tako močno
sovražj.

Martinek Juričev! kako imenujemo greh kte¬
rega sta Adam in Eva v paradižu storila? —
Zakaj poerbani greh? — Al še imaš ti poerbani
greh na sebi? — Zakaj ne? — Cilka Obrieta-
nova! kteri ljudje še imajo na sebi poerbani greh?
— Kteri še niso keršeni? — Ja, Judje in ajdi
Še imajo na sebi poerbani greh, ker še niso ker¬
šeni; zategadel moramo ljubega Boga prositi, naj
bi jih razsvetil in se vsmilil, da bi pravo sv. vero
spoznali. — Tone Sibalov! ktera božja oseba ti
je pri sv. kerstu poerbani greh zbrisala? —- Za¬
tegadel pravimo: „Sv. Duh nas je posvetil al
svete storil?“ — Kaj meniš, Tone! al je vsak
Človek od Adama in Eve greh poerbal? — Kdo

3 *

36

ne? — Zakaj ne? — Kteri praznik v ta spomin
obhajamo? —• Lizika Načesnikova! kako imenu¬
jemo poerbani greh zategadel, ker vsi drugi grehi
iz nja izvirajo? — Kako zato, ker se vsak Člo¬
vek s njim že vrodi? — Julika Slanicova! al je
greli, kterega sta Adam in Eva storila, jima kaj
hudega pripravil? — Nam tudi? — Kaj je Bog
Adamu rekel, preden ga je iz raja zpodil? —-
Moramo tudi mi delati? — Kdo je tega kriv? —
Kaj je Bog Evi rekel, preden jo je iz veselega
verta pahnil? — Al imajo tudi vaše matere s
otroci veliko terpeti? — Kaj v na pr.? —- Kedar
so otroci bolani? — Blažek Štantetov! kako se
je godilo Adamu in Evi zunaj paradiža? — Al
sta bila vedno zdrava? — Al smo tudi mi zmirej
zdravi? — Kako se godi že majhnim otrokom
včasih? — In kaj moramo vsi enkrat? — Kdo
je tega kriv. —

7 .

Obljuba Odrešenika,

Veliko hudega je poerbani — izvirni al
vrojeni — greh Adamu in Evi in vsim ljudem,
razun prečiste Device Marie, že na trupli pripravil,
al veliko več še na duši. Ker sta perva stariša
toliki greh storila in ljubega Boga razžalila, sta
bila prijaznost božjo in pravico do sv. nebes zgu¬
bila in zaslužila, da bi ju bil pravičen Bog berž
po grehu kot prevzetne angele v pekel pahnili.
Al dober Bog se je Adama in Eve vsmilil, jima
greh odpustil in obljubil poslati Odrešenika, to je,
Enega, kteri bo za-nj terpel in na križu vmerl,
de bota spet v sv. nebesa priti zamogla, in tega

37

Odrešenika imenujemo Jezusa Kristusa. Dober
Bog je zapeljivi kadi rekel: „Eden bo tebi glavo
sterl,“ to je, eden te bo premagal, ti oblast od¬
vzel, ktero zdaj imaš čez ljudi. Ta, ki bo kačo
al hudega duha premagal, je Jezus Kristus, ki se
Odrešenik imenuje, ket je Adama in Evo in nas
vse večnega pogubljenja rešil; zakaj mi vsi, ker
smo od pervih starišev greh poerbali, bi bili v
pekel zaverženi, ako bi se nas dober Bog vsmilil
in nam Odrešenika poslal ne bil. In ker je ljubi
Bog Adamu in Evi in tudi nam poerbani greh
odpustil, pravimo, de je neskončno „vsmiljen“.
Potem takem leliko vsi v sv. nebesa pridemo, če
potem ko smo keršeni bili, lepo čedno živimo.
Tudi Adam in Eva sta v sv. nebesa prišla, ker
sta pridno delala, bolečine voljno terpcla, rada
molila in pobožno živela.

Zdej mi bote vsi skupej lepo glasno odgo¬
varjali. Kako imenujemo greh, kterega sta perva
stariša v raji storila? — Zakaj poerbani greh?
— Al ga je vsak Človek od pervih štarišev poer-
bal? — Kdo vendar — le ne? — Zakaj ne? —
Kako dolgo ima človek poerbani greh na sebi?
-— Al ga še imate vi? — Zakaj ne? — Kteri
še niso keršeni? — Al je Adamu in Evi greh,
kterega sta v paradižu storila, veliko hudega pri¬
pravil? — Kaj neki? — Al tudi nam? — Kaj
sta bila Adam in Eva še zaslužila, ker sta pre¬
povedani sad jedla? — Al ju je Bog v pekel
tudi zavcrgel? •— Koga jima je obljubil? —
Kako imenujemo Odrešenika? — Al je Odrešenik
tudi za nas tepel in na križu vmerl? — Zakaj ?
'— Kako pravimo dobremu Bogu zategadel, ker
se je Adama in Eve in tudi nas vsmilil? —

38

8 .

Marija in angelsko češenje.

Neskončno vsmiljen Bog- ni km ali Odrešenika,
kterega je Adamu in Evi obljubil bil, na svet
poslal, tem več še le čez 4000 let, naj bi se
ljudje na nja prihod prav vredno pripravljali.
V spomin, da so ljudje 4000 let ljubega Odrešenika
pričakovali, obhajamo poseben Čas pr.ed Božičem,
kterega advent, to je, „prihod Jezusa Kristusa"
imenujemo. V sv. adventnem času so 4 nedele,
ktere nas opominajo, de so stari očaki in vsi
brumni ljudje celih 4000 let Odrešenika pričako¬
vali in po njem zdihovali: „Rosite ga nebesa,

' oblaki dežite Pravičnega." Adventni čas nam mora
biti sveti čas; zato k svitancam hodimo, se po¬
stimo in zakramenta sv. pokore in presv. resnega
Telesa prijemamo. Tudi vi otroci morate v sv.
adventnem času posebno pobožno moliti in k svi¬
tancam hoditi, kteri ste blizo cerkve doma.

Odrešenika, ktereg so brumni ljudje 4000
let pričakovali, je povila prav pobožna in sv. De¬
vica ktera se imenuje Marija. Stanovala je v
majhnem mestu Nacaret-i pri svojih brumnih sta-
riših. Očetu je bilo ime Joahim, materi pa Ana.
Bila sta Joahim in Ana sicer kraljevega rodu,
pa revna in vboga; al dober Bog tudi vboge in
revne ljudi rad ima, Če so le pridni, radi molijo
in zvesto v cerkev hodijo. Ne bodite torej nikdar
žalostni, če ste tudi vbogi, ker tudi vas ljubi Oča
nebeški rad ima, če ste le pridni. Marija je bila
zaročena sv. Jožefu, ki je tudi kraljevega rodu
pa vendar le reven bil in si s tesanjem svoj kru¬
hek služil. Bil je sv. Jožef, kakor sv. Devica

39

Maria, prav pobožen in pošten. Raven je sv.
Devica Marija lepo molila, ko je vsmileni Bog
velikega angela, kterega Gabriel-a imenujemo, k
njej poslal, ji oznanit, de bo Odrešenika, ljubega
Jezusa, povila. Prav prijazno jo je pozdravil:
„Cešena si Marija, gnade polna, Gospod je s tebo,
ti si žegnana med ženami.“ Pobožna Devica se
na to prestraši; angel jo pa lepo potolaži, rekoč:
„Ne boj se Marija, tebe dober Bog rad ima.
S močjo sv. Duha boš Sina povila; dej mu ime
Jezus.“ Vsa ponižna se sv. Devica Marija božji
volji vda in reče: „Glej dekla sim Gospodova;
zgodi se mi po tvoji besedi.“ — Ljubi otroci!
kot sv. Devica Marija, morate tudi vi ponižni biti.
Vam vaši skerbni stariši kaj zapovejo, le radi in
hitro storite. — V spomin, de je veliki angel
Gabriel prečisti Devici Mariji oznanil, da bode
Odrešenika povila, obhajamo poseben praznik,
kterega imenujemo praznik „oznanenja prečiste
Device Matere Marija.“ O tem prazniku moramo
hvaliti in moliti neskončno dobrega Boga, ker se
je nas revnih grešnikov vsmilil in nas večnega
pogubljenja rešiti sklenil. — Potem ko je arhangel
Gabriel Mariji oznanil, de bode ljubega Odreše¬
nika povila, se je nazaj v sv. nebesa vernil; sv.
Marija pa je šla svojo teto sv. Elizabeto obiskati.
Ko v hišo stopi, svojo teto prijazno pozdravi, pa
tudi sv. Elizabeta Marijo lepo sprejme, rekoč:
„Žegnana si med ženami in žegnan je sad tvojega
telesa.“ Sv. Marija je okoli treh mescev pri svoji
teti sv. Elizabeti ostala, po tem pa se vernila spet
v Nacaret na svoj dom.

Jože Kovačičev! al je vsmilen Bog perva
stariša, ker sta bila hudo grešila, tudi ko nepo-

40

korne angele, v pekel zavergel? — Koga jima
je poslati obljubil ? — Urška Presteršekova! kako
imenujemo Odrešenika? — Alj je dober Bog Odre¬
šenika berž ko ga je obljubil, na svet poslal? —
(Jez koliko let še le? — Zakaj kmali ne? —
Kako imenujemo čas, kterega obhajamo v spomin
tisti!) 4000 let? — Jurek Sternadov! kako sc pravi
ss. mešam, ktere se v sv. adventu zjutrej zgodej
obhajajo? —- Kaj imamo v sv, adventnem času
posebno storiti? — Kdo ve, v kaj se pravi beseda
advent po našem? — Tone Štantetov! povej torej.
Še boš kaj več povedal? — Kako imenujemo sv.
Devico, ktera je ljubega Odrešenika povila? —
Kde je bila doma? — Jeli, de je prav bogate
stariše imela? — Kako je bilo ime njenim sta-
rišem? — Res, dober Bog tudi vbožne ljudi rad
ima, če so le pridni! Micka Vrzjakova! komu je
bila sv. Devica Marija zaročena? — S Čem si je
sv. Jožef kruhek služil? — Al je tudi pobožen
bil? — Videk Lepejov! koga je vsmilen Bog k
Mariji poslal, ji oznanit, de bo Odrešenika povila?

— Kako imenujemo angela? — Kaj je pobožna
Devica Marija delala, ko je veliki angel Gabriel
k njej prišel? — Urbanck Sternadov! kako je
arhangel Gabriel sv. Marijo pozdravil? — Kako
je pobožni devici pri sercu bilo, ko je te besede
slišala? — Al jo je sv. angel potolažil? — Kako?

— Kaj je pobožna Devica Marija na to odgovo¬
rila? — Ja, vsa ponižna se je božji volji vdala.
Tudi mi moramo ponižni biti in radi vbogati, ke-
dar nam dober Bog po naših starišili in učenikih
kaj zaukaže!

Mihec Salamonov! kam se je sv. Marija po¬
dala potem, ko jo je angel Gabriel tako lepo

41

pozdravil bil? — Kako jo je njena teta sv. Eli¬
zabeta pozdravila? — Če tebe oda al mama k so¬
sedu po kaj pošlejo, kako se boš kaj obnašal? —
Ja: lepo na vrata poterkal boš in prijazno pozdra¬
vil ljudi, rekoč: „Dobro jutro, al dober den, al
dober večer,“ in kadar iz hiše greš: „ Srečno, hva¬
len bodi Jezus Kristus. “ — Al tudi veš, kako
dolgo je sv. Marija pri svoji pobožni teti ostala?

— Ljubi otroci! le nikoli ne hodite k maloprid¬
nim otrokom v tovaršijo, ampak če vam stariši
kam iti privolijo, pojdite k takim otrokom, ki radi
vbogajo in lepo govorijo in sc vselej in povsod
sramožljivo zaderžijo.

9 .

Kratko ponavljanje colo postavo.

Dones bomo ponavljali vse, kar sim vas do-
sihrnal učil. — Francka Stantelova! al si se dones
pokrižala? — Kdaj že? — Komu si se potem
priporočila? — Zdaj mi bote vsi lepo glasno pa
po časi povedali, kako se imate zjutraj ljubezni¬
vemu angelčeku varim priporočiti? — Kako pa
zvečer? — Tone Sibalov! ti si prav berzen fan¬
tek, povej mi torej, ktero molitvico si dones mo¬
lil ? — Kolikokrat na dan moliš sv. angelsko
Češenje? — Moli ga prav lepo. — Si že priden;
ti moram dati lepo podobo tvojega patrona, sv.
Antona. — Matevžek Paugelšekov! al si se že
kaj pobolšal? povete mi drugi! — No zdaj te
bom spet rad imel, če boš priden ostal. Zdej mi
boš povedal, kaj si dones storil, hitro ko si vstal ?

— Ne veš? — Ti bom pa pomagal; povej mi, al
je prav, če otroci ko vstanejo pri peči goli čepijo

42

al celo goli okoli letajo ? — Kaj moraš tedaj
storiti berž ko vstaneš? — Kaj po tem? — Si
tudi to pozabil? — Lehko, de ne veš, ker imaš
vmazane lica in ušesa. Kdaj si se zadnjobart vrnil?
— Dones gotovo ne. To ni lepo, timveč je greh.
Jeli, de se boš vnapred prav rad vmival? — Berž
ko si se oblekel, si moraš vsako jutro lepo vrniti
lica, vrat, ušesa in roke, vsako saboto zvečer pa
noge. — Otroci! le vsak den se lepo vmivajte,
zato je ja dober Bog vodo stvaril.

„Lep snažen bodi vseli

Na duši in na teli.“

v

Janezek Novakov! priden Tona Sibalov je
prej sv. angelsko češenj e molil, al tudi ti ktero
molitvo znaš? — Ktero? — Moli sv. očenaš. —
Koliko je sv. zakramentov? — Povej jih. — Cil¬
ka Cestnikova! koliko reči. je treba k zakramentu
sv. pokore? — Moli jih. — Jakec Cestnikov!
koliko je poslednjih reči? — Ktere so? — Si
prav priden, pa v tle ne smeš zmirej gledati;
ampak kedar te jez al g. učenik kaj vprašajo, hitro
vstani, v lica gledaj in glasno odgovarjaj. — Kdo
mi zna 6 poglavitnih resnic? — No Cilka Cestni¬
kova! moli jih. Si že pridna. — Kdo zna 10
božjih zapoved? — Ja, pridna Žalika Pekšakova!
povej jili. — Kdo ve 5 cerkvenih zapoved? —
Franček SindeČev! moli jih. Ti si tudi prav pri¬
den, samo de te velikibart okoli letati vidim.

Le radi zjutrej, opoldne in zvečer molite.
Dober Bog take otroke, ki radi molijo, po svojih
angelih veliko nesreč ovarje. Bil je fantek pri
neki hiši sam doma; vsi drugi so na semenj šli.
Proti večeru gleda priden fantek zdej pri tem, zdaj

43

pri unem oknu ven iz hiše, če atej al mama, al
kdor drugi domu grej o. Al nikogar ne zagleda.
Ker je že tema postala, se fantek spati spravlja.
Preden se vleže, lepo na postelji poklekne in moli.
Čisto tiho se tat skuz okno v hišo spravlja, ker
pa pridnega fanteka na postelji klečati in pobožno
moliti vidi, ga zgriva, v sercu speče, nič ne vkrade,
tudi nič žalega ne stori pobožnemu fanteku, tem¬
več zopet skuz okno iz hiše tiho zleze. — Vidite,
preljubi otroci! tako je dober Bog ovaroval sta-
riše, da jim tat nič vkradil ni, pa tudi fanteka,
ker je večerno molitev zvesto opravil. Jelite, de
hote tudi vi radi molili?

Gregao. Župevčov! kaj bi storil, ko bi mene
al g. fajmoštra srečal? — Kaj imaš storiti, kedar
memo križa al cerkve greš? — Jerka Kašarjova!
al je prav, če šolarji fanti in dekliči, v šolo in iz
šole, vkup grejo, kričijo, skakljajo in revne ljudi
zasmehujejo? — Kako se imajo obnašati? — Lu¬
kač Smolnikov! povej mi, koliko je božjih oseb
al peršon ? — Koliko je pa Bogov? — Lizika
Naresnikova! kako se perva božja oseba imenuje?
— Kako druga? — In kako tretja? — Lovre
Potočnikov! kako imenujemo vse tri božje osebe
skupej s eno besedo? — Al nam je presv. Tro¬
jica kaj dobrega storila? — Kaj neki? — Micka
Cvenkova! ktera božja oseba nas je odrešila? —
Ktera posvetila? — In ktera stvarila? —•

Zdaj mi bote pa vsi skupaj lepo glasno odgo¬
varjali. — Kdo je vse, karkoli vidimo stvaril? —
Kaj je dober Bog narprej stvaril? — Al sta nebo
in zemlja, ko ju je ljubi Bog stvaril, tudi tako
lepa bila, kot zdaj? —

44

V koliko dneli je vsigamogočen Bog -  na nebu
in po zemlji vse tako lepo naredil, kot je zdaj? —
Kaj je dober Bog stvaril pervi den? — Kaj dru¬
gi? — Al je ljubi Bog kako orodje, n. pr. sekiro
al ldadvo imel ko je svet narejal? — Kako je
dober Bog vse napravil? — Kako pravimo ljubemu
Bogu zategadel, ker je vse iz nič naredil ? — Al
je vsigamogočen Bog svet naredil al stvaril? —
Zakaj pravimo, Bog je svet „stvaril ?“ — Kdo pa
nareja? — Zakaj pravimo, šivar al čevljar „nareja
al napravlja?“ — Zefka Petelinova! kaj nam je
sv. Dul) dobrega storil ? — Al še veš, kaj je to:
„Sv. Duh nas je posvetil ?“ — Kde nas je sv.
Duh posvetil? — Kteri greh nam je pri sv. kerstu
zbrisal: — Primož Jenčičev! al še ti imaš poer-
bani al izvirni greh? — Zakaj ne ? — Od kod pa
imamo poerbani greh? — Kako sta Adam in Eva
ta greh storila? — Rok Sikarjov! Kdo je perva
stariša pripravil, de sta od prepovedanega sadja
jedla? — Kako se je imenoval hudi duh, dokler
je še priden bil? — Al vidimo angele? — Zakaj
ne? — Marjetka Jecelnova! Kaj sta Adam in Eva
zaslužila, ker sta tako hudo grešila in dobrega
Boga razžalila? — Ju je Bog v pekel tudi za-
vergel? — Koga jima je poslati obljubil ? — Načel
Smigovčov! kako imenujemo Odrešenika ? — Kaj
nam je torej druga božja oseba, Jezus Kristus,
dobrega storila? — Al je mili Jezus nas tudi
odrešil? — Zakaj tudi naš? — Videk Pisarjev!
ktera sv. Devica je ljubega Oresenika povila ? —
Kje je sv. Devica Marija doma bila? — Je bila
pobožna? — Kako je bilo ime njenim starišem?—
Zalka Kukovičova! al je vedla pobožna Devica
Marija, de bo povila ljubega Odrešenika? — Kdo
ji je to oznanil? — Kdo je poslal k sv. Devici

45

Mariji velikega angela Gabriel-a, ji oznanit, de bo
povila ljnbeznjivega Jezusa?—Martinek Čuješov!
Kako je veliki angel Gabriel pobožno Devico
Marijo pozdravil? — Kaj ji je potem oznanil? —
Glej, v ta spomin molimo lepo molitev: Angel
Gospodov je Mariji oznanil . . . Filipek Lončar¬
jev! komu je bila sv. Devica Marija zaročena? —
Al je bil sv. Jožef bogat? — S čim si je služil
svoj kruhek? —


46

Druga Postava.

Od Jezusa Kristusa, druge božje osebe.

1.

Marija je povila Odrešenika.

Dones vam bom pravil, kde je sv. Devica
Marija ljubiga Odrešenika, Jezusa Kristusa, po¬
vila. — Pobožna Devica Marija je mi liga Odre¬
šenika, Jezusa Kristusa, blizo mesta Betlehem na
polji v revnim hlevi povila. Rimski cesar Avgust,
kteremu so Judje takrat podložni bili, je namreč
zaukazal, naj se vsak človek pusti zapisati v tistim
kraju al mestu, kde so njegovi predstariši rojeni
bili, de bi tako zvedel, koliko podložnih de ima.
— Pri nas morajo tudi k popisovanji priti v
farovž vsako leto, kteri v domači fari stanujejo.—
Predstariši prečiste Device Marije in sv. Jožefa
so bili rojeni v mesti Betlehem, zategadel sta
morala iti v Betlehem k popisovanji. Ko pa v
mesto prideta, je že proti večeru bilo; torej nista
v nobeni hiši prenočiti mogla, ker je bilo povsod
polno ljudi in sta vbožna bila. — Morala sta iz
mesta iti. Blizo mesta zagledata borni hlev, kamor
so pastirci živinco zapirali in so vedrili, kedar je

47

deževalo. v  Šla sta v borni hlev in v njemu pre¬
nočila. Že je bilo ponoči in vse tiho, le pridni
pastirji so pri živinci na polji čuli, ko je sv. De¬
vica Marija ljubeznivega Jezuseka, Odrešenika
sveta, v bornem hlevu proti polnoči povila. Lepo
in rahlo je ljubo dete Jezusa v plenice zavila in
v jaslice položila. Vbogo dete je moralo v hla¬
dnih jaslicah ležati. Le en volek in oslek sta
ljubeznivo dete s svojo sapico ogrevala.

Matevžek Lakov! povej mi, kde je sv. De¬
vica Marija miliga Jezuseka povila? — Zakaj nek
pri Betlehemu, sv. Marija je ja v mesticu Nacaret
doma bila? — Ja, k popisovanji sta sv. Marija in
sv. Jožef morala iti. Zefka Lipicova! kaka se je
godila sv. Mariji in sv. Jožefu, ko sta v mesto
Betlehem prišla? — Kam sta torej šla, ker v mesti
prestora ni bilo? — Kaj sta zunej mesta vgle-
dala? — Kde sta tedej prenočila? — Jože Koki-
cov! kaj se je proti polnoči prigodilo v hlevi, kjer
sta sv. Marija in sv. Jožef prenočovala? — V kaj
je pobožna Devica Marija milo dete zavila? — In
kam položila? — Nežika Oblakova! jelide v hlevi
ni peči? — Je pač miliga Jezusa zebsti moralo?

Kdo ga je pa grel? — O vbogo dete, koliko
je moralo terpeti berž ko je na svet prišlo! Ni
se vrodilo v lepi hiši, kakor mi al imenitni in
hogati ljudje, ampak v bornim hlevi je luč sveta
zagledalo. V revnih jaslicah je moralo ležati in
verh tega ga je še zeblo, ker v hlevi ni peči, kot
v hiši. Dete je bilo pravi Bog in venderle se je
v bornim hlevi vrodilo, nas učiti naj bi ponižni
bili in nikar se štimali, če imamo bogate stariše
; d lepo oblačilo. Glejte ljubi otroci! vse to je
milo dete Jezus voljno terpelo, nas odrešiti; zate-

48

gadel le ljubimo ljubeznivo dete, le radi v cerkev
bodimo in pobožno molimo.

Ker ste me včeraj zvesto poslušali, vam bom
dones povedal, kteri ljudje so narprej zvedli, de
je mili Jezus rojen.

1. Nar pervi so zvedli pastirji. Angel ne¬
beški jim je povedal. Tam kjer je ljubi Odrešenik
rojen bil, o Božiču ni tako merzlo, ko pri nas;
zato so pastirji pasli. Ko so ponoči pri živinci
culi, jih naenkrat božja svetloba obsveti, kakor se
včasih zabliska, in lep angel se jim prikaže. Ker
je ponoči bilo, se pridni pastirji močno vstrašijo.
Al dober angel jih potolaži in jim reče: „Ne
bojte se; zakaj oznanim vam veliko veselje, ker
nicojšno noč se je rodil Izveličar, ljubi Jezus
Kristus. Le idite tj e v hlev, naj šli bote dete, v
plenice zavito, in v jaslice položeno.“ Komej an¬
gel to izgovori, se pridruži drugih angelev božjih
velika truma, še več, ko je o nedelah in prazni¬
kih ljudi v cerkvi. Ti angeli so prepevali tisto
lepo pesem, ktero o nedelah in praznikih jez in
vsak mešnik pri sv. mesi pojejo, namreč: „Grloria
in excelsis l)eo“..!; po naše: „Cast Bogu na
višavah in mir na zemlji ljudem, ki so sv. volje,“
to je, tistim ljudem ki pobožno živijo. Angeli nato
odidejo v sv. nebesa; pastirji pa grejo v hlev in
najdejo vse, kakor jim je bil božji angel oznanil,

Nikol ne bo na zgubi,

Ki Jezusa prav ljubi.

2 .

49

namreč: lepo dete v plenice zavito in v jaslice
položeno. Pri jaslicah sta bila presv. mati Marija
in sv. Jožef. Ko so pobožni pastirji milega Je¬
zusa v jaslicah vgledali, so pokleknili, roke skle¬
nili in lepo deto molili, ker je bilo pravi živi
Bog. Potem so pa drugim ljudem pravili vse, kar
so vidli in slišali.

O kako pridni in pobožni so morali biti pa¬
stirji, ker jim, ne pa imenitnim in bogatim lju¬
dem, je dober Bog po angelu oznanil, de je mili
Odrešenik rojen. Pobožni pastirji so pa tudi do¬
bremu Bogu za to veliko gnado in srečo hvaležni
bili; šli so v hlev in ljubeznivo dete molili. Ljubi
otroci! tudi vi ste pastirji; bote torej tudi pridni
in pobožni in molite milega Jezusa posebno o
Božiču, kadar ga v cerkvi na oltarju v podobi
lepega deteta vidite.

Zefka Kukovičova! kje je sv. Devica Marija
milega Jezusa povila? — Komu je dober Bog to
narpred na znanje dal? — Kako? — Tone Kuko-
’ vičov! al so se pridni pastirji vstrašili, ker je
ponoči bilo in jih naenkrat božja svetloba obsve-
tila? — Kdo jih je potolažil? — -Micka Lorger-
jova! kako je dober angel boječe pastiije poto¬
lažil? — Al se je temu angelu še več angelev
pridružilo? — Kolika je truma angelev? —
Matiček Cebančev! ktero lepo pesem so angeli
prepevali? — Al si to lepo pesem že kdaj peti
slišal? — Jurek Lepejov! kam so se angeli zopet
podali, ko so lepo pesem: „Gloria in excelsis
Deo“ odpeli? — Kam so pa pridni pastirji šli?
—. Kako so naj šli v hlevi? — Janezek Ciglarjev!
kaj so pobožni pastirji storili,, ko so v hlevi milo
dete Jezusa v jaslicah zagledali? — Pa to vender
Plansko Vodilo. 4

50

— le ni bilo prav, de so revno dete molili? —
Zakaj? — Ja, dete je bilo pravi živi Bog in je
le zategadel tako revno na svet prišlo, de bi mi
v sv. nebesa prišli. — Francka Mačico va! kaj
imamo storiti, ko o Božiču v cerkvi na oltarji
lepo dete vidimo ? — Res, lepo poklekniti moramo
in moliti, pa ne dete, ktero je na oltarju, timvcč
ljubega Jezuza, ki je v sv. nebesih; dete na ol¬
tarju je le podoba, v kteri je mili Odrešenik na
svet prišel.

3 .

Trije Modri in kralj Herod.

Včeraj sim vam pravil, de so pobožni pa¬
stirji nar pervi zvedli, de je ljubi Odrešenik Jezus
Kristus rojen bil. Zvedli so tudi:

2. trije imenitni in bogati možje v jutrovi
deželi, to je v tisti deželi, kde ljubo sonce gor
gre. Ti trije moži so bili visoko učeni, zategadel
jim tudi pravimo trije modri; pravimo jim pa tudi
trije kralji, ker so prav bogati in imenitni možje
bili. Pervimu možu je bilo ime Melhior, drugemu
Kaspar in tretjemu Baltazar. Ti možje so v pis¬
mih brali, de se bo takrat, ko bo Odrešenik rojen,
na nebi velika luč vidila. In res! vidila se je
ravno zdej, ko je mili Odrešenik v hlevi pri Bet¬
lehemu na svet prišel, na nebu velika luč. Sv.
Duh je tri modre al tri kralje razsvetil, kaj ta
čudna in velika luč na nebi pomenje. Hitro se
pobožni možje na pot napravijo, poiskati milo dete
Jezusa, vzemejd s sebo zlata, kadila in mire, de bi
lepimu detetu darovali. Šli so zmirej za veliko
lučjo, ktera jim je pot kazala. Ko do mesta

51

Jeruzalema pridejo, se jim velika luč na nebu
naenkrat skrije; torej menijo, de je ljubeznivi
Jezus v Jeruzalemu rojen. Grejo tedaj v mesto
in poprašujejo: „Kje je novorojeni kralj Judovski?
Vidili smo njegovo zvezdo in prišli njega molit.“
Pa noben Človek jim ne ve kaj povedati. Zdej
grejo h kralju Herodežu, kteri je v Jeruzalemu
stanoval. Ta, so si mislili, nam bo že vedel kaj
povedati.

Al kedar k njemu pridejo in ga vprašajo:
„Kje je novorojeni kralj Judovski? se močno
vstraši, ker je pri sebi mislil: „Zdej jez ne bom
več kralj, temveč bo ta, po kterim ti možje po-
prašujejo.“ Hitro pokliče skupej učene može in
pismarje, naj bi v sv. pismu prebirali in tako
naj šli, kde da ima ljubi Jezus rojen biti. Najšli
so pa v sv. pismi zapisano, da bi mili Odrešenik
imel rojen biti pri mestu Betlehemu. In glejte,
tako je

3. kralj Hcrodež po učenik možih od treh
modrih al kraljev zvedel, de je ljubi Jezus rojen.
Na to pokliče kralj Herodež tri modre tikoma k
sebi in jim reče: „Pri Betlehemu v nekim hlevi

je kralj Judovski rojen. Le pojdite tje in kadar
ga najdete, mi pridite povedat, de tudi jez tje
grem in ga molim. “ Ko modri iz mesta pridejo,
se jim spet velika zvezda na nebi prikaže. Grejo
za njo. Naenkrat nad hlevom pri Betlehemu ob¬
stoji. Modri si zrajtajo, de v tim hlevi mora
rojen biti ljubi Odrešenik, novi kralj Judovski.
Grejo torej v borni hlev, najdejo ljubeznivo dete
s Marijo, njegovo materjo, in s sv. Jožefom, lepo
pokleknijo in milo dete molijo; po tem mu pa
darujejo zlata, kadila in mire.

4 *

52

Zdej mi Tbote vsi skupaj odgovarjali. Kje je
bil ljubi Jezus rojen? — Kteri ljudje so narprej
zvedli, de je mili Odrešenik na svet prišel? —
Kdo jim je oznanil? — Odkod je bil angel? —
Kdo je za pastirje zvedel, de je ljubeznivi Jezus
rojen? — V kteri deželi so trije modri doma bili?
— Al veste, kde je jutrova dežela? — Na kteri
strani prihaja toplo sonce? — Kako še drugači
trije modre imenujemo? — Zakaj neki kralje? —
Kako je bilo ime pervimu možu? — Kako dru-
gimu? — Kako tretjemu? — Kako so pa trije
modri zvedli, de je mili Odrešenik rojen? -— So
pa tudi vedli, kaj velika luč al zvezda na nebu
pomenja? — Kdo jih je razsvetil? — No, ste že
prav pridni, ker ste tako lepo in glasno odgo¬
varjali!

Janezek Ribico v! povej nam, kaj so pobožni
modri milemu detetu Jezusu darovali? — Vem,
da bi radi vedli, kaj je zlato, kadilo in mira. —
Zlato je nar lepša in dražiša ruda, iz ktere na¬
pravljajo lepe svetle denarje, kterim zlati pravimo.
Pozlatujejo se s zlatom tudi podobe Svetnikov,
kelhi in monštrance, de sc lepo svetijo kakor ste
že gotovo v cerkvi vidili. Zlato so v jutrovi de¬
želi le kraljom darovali. S tim, de so modri
milemu Jezusu zlata darovali, so ga kralja spoz¬
nali. — Kadila ste pa že velikokrat vidili, ker
se posebno o nedelah in praznikih v cerkvi po¬
trebuje. Dene se namreč na ogenj v kadilnico,
de se prešv. resno Telo, ktero je v monštranci,
pokadi, in prav prijetno diši. Kadilo se le Bogu
daruje. S tim, da so trije kralji ljubemu Jezusu
kadila darovali, so ga Boga spoznali. — Mira je
skorej taka, kakoršna je smola. Iz mire so v

53

jutrovi deželi narejali mazilo, s kterim so mertve
trupla mazilili, de niso strohnele. S tim, da so
trije modri ljubemu Odrešeniku mire darovali, so
ga človeka spoznali. V lep spomin, de so trije
modri milemu Jezusa zlata-, kadila in mire daro¬
vali, obhajamo kmali po novim letu poseben praz¬
nik, kterimu praznik sv. treh kraljev, tudi praznik
razglašenja našiga Gospoda Jezusa Kristusa, pra¬
vimo. Otroci! le lepo molite tistobart v cerkvi
milega Jezusa, in ker mu zlata, kadila in mire
darovati nimate, darujte mu same sebe, in mu ob¬
ljubite, de bote radi molili, svoje stariše voljno
vbogali in zmirej in povsod čedno obnašali se.

■— Modri pa niso šli nazaj v Jeruzalem h kralju
Herodežu, ampak so se podali po drugi poti v
svojo domovino, ker jim je dober Bog po angelu,
kadar so spali, povedal, de hinavski in hudoben
kralj Herod neče milega Jezusa moliti, temveč le
ga vmoriti hoče.

Povejte mi vsi skupej lepo glasno, kdo je
zvedel za pastirji, de je ljubi Jezus na svet pri¬
šel? — Kako so trije modri zvedli? — Al so
vedli, kaj da čudno velika zvezda pomenja? —
Kdo jih je razsvetil? Kam so se podali, hitro
ko so vedeli, de je vsmilen Odrešenik rojen? Al
so kej sebo vzeli? Zakaj pa? Kdo jim je pot
kazal? Al jim je zmirej zvezda svetla? Kje se je
skrila? Kaj so torej modri mislili? So koga
vprašali? Al so jim vedeli ljudje v mesti kaj
povedati? II komu so torej še šli? Al je kralj
Ilerodež vedel? Zakaj se je pa vstrašil? Kaj
je storil, ker sam nič ni vedel? Kaj so naj šli
pismarji in učeni možje v sv. pismu zapisano?
Kaj je pa kralj Herodež na to storil? Al jim je

54

tudi kej rekel? Od koga je torej kralj Herodež
zvedel, de je mili Jezus rojen? Kdo je spet
modrim pot kazal, ko so iz mesta Jeruzalema
naprej šli? Kako dolgo jim je pa svetila velika
zvezda? Kje je obstala? Kaj so torej modri
mislili, ker je velika zvezda nad hlevom obstala?
Kam so tedej šli? Al so kej ljubemu Jezusu
darovali? Kaj pa?

Julika Lindečeva! Ti mi v boš pa povedala:
Al si že kedaj zlato vidila? Cernu je pa zlato?
Pa tudi veš, zakaj so modli lepemu detetu zlata
darovali? Komu se zlato daruje? — Kdo mi pa
v d povedati, kje se kadilo potrebuje? Valentek
Tičerjev! Ko, tako mi pa pove: Komu se sme
kadilo darovati? Zakaj so torej trije v kralji mi¬
lemu Jezusu kadila darovali? Tone Hi bal o v! Ti
boš gotovo vedel, kaj je mira? v Kaj so naprav¬
ljali v jutrovih deželah iz mire? Cernu pa? Zakaj
so torej modri lepemu detetu mire darovali? —
Zdej pa vsi vkup. O kterim prazniku se spo¬
minjamo, da so trije modri ljubemu Jezusu zlata,
kadila in mire darovali? Kedaj pa obhajamo ti
praznik? Al morebiti ti praznik še drugači ime¬
nujemo? Kako? Kaj morate vi otroci ti praznik
milemu Jezusu obljubiti, ker mu nimate nič daro¬
vati? Al so trije kralji po tisti poti, kot do
hleva, tudi nazaj k domu sli? Zakaj pa ne?

4 .

Simeon in Ana.

Cilka Kovačeva! ti tak veselo gledaš, gotovo
mi boš tudi kej povedati znala; pove mi, kdo je
narprcj zvedel bil, de se je ljubi Jezus rodil?

55

Kdo jim je pa povedal? Kdo je za pastirji zve¬
del? Jaka Zajčev! kako so pa trije modri zve¬
deli ? Kdo je v mestu Jeruzalemu zvedel, de je
ljubi Izveličar rojen? Si že priden. — PosledniČ
so še pa tudi drugi ljudje, ki so v tempelni pri
službi božji bili, zvedeli. Bog je bil Judom zapo¬
vedal, de ima vsaka mati, ki je fantiča porodila,
tistega 40 dni po porodu v tempel al v cerkev
nesti in Bogu darovati, t. j. de ga hoče lepo
keršansko izrediti, kakor tudi pri nas vsaka mati
svojega otroka k vpclovauju v cerkev prinese.
Tudi je morala vsaka mati pri Judih en dar pri¬
nesti: bogata eno jagne, vboga pa dve gerlici al
pa dvoje mladih golobov. Tudi prečista Devica
Marija je milega Jezusa, kadar je 40 dni star
bil, v tempel prinesla, in ker je vboga bila, dvoje
mladih golobov darovala. O kak lepo in goreče
je v tempelni Boga prosila, naj bi ji pomoči do¬
delil, svojega deteta, ki ga na rokah- ima, lepo
izrediti! Ko je tak lepo molila, sta bila izmed
veliko drugih ljudi tudi dva prav stara človeka
v tempelni: nek star judovski duhovnik, po imenu
Simeon, in neka vdova, ki je že 84 let stara bila,
po imenu Ana. Oba sta prav lepo in pravično
živela, zraven pa brez prenehanja dobrega Boga
prosila, naj bi miliga Odrešenika vidila, preden
ko vmerjeta. Bog je tudi nju goreče prošnje
vslišal. Sv. Duh ju je razsvetil, da je dete, ki
ga prečista Devica v naročji derži, obljubleni
Odrešenik. Kakor hitro stari Simeon to spozna,
vzeme lepo dete precej v roke, hvali Boga in
reče: „Zdej pusti, o Gospod! svojiga hlapca v
miru vmreti, ker so moje oči vidile Izvelioarja
sveta.“ Kavno tako pobožno je tudi stara vdova
Ana molila. Vse to so drugi ljudje v tempelni

56

vidili in slišali in tak zvedeli, de je ljubi Odre¬
šenik rojen. V spomin, de je precista Devica
Marija milega Jezusa v tempelni darovala, obha¬
jamo lep „praznik očišovanja prečiste Device Ma¬
rije 44 , kterega tildi „Maria Svečnica 44  imenujemo,
ker ljudje sveče v cerkev prinesejo, de jih mešnik
žegnajo.

Nar prej so torej pastirji, potem trije modri
v jutrovi deželi, potlej kralj Herudež v Jeruzalemi,
in poslednič ljudje v tempelni al v cerkvi zvedeli,
de je mili Izveličar, ljubi Jezus, rojen. Vse to je
v sv. pismu zapisano.

Od tistega časa, ko se je Odrešenik rodil,
štejemo mi kristjani svoje leta; potemtakim je že
1861 let preteklo, odkar se je ljubi Jezus rodil.
Vsako leto se o Božiču spominjamo Jezusoviga
rojstva. Cerkva je lepo ocirana; tudi po hišah
napravljajo pobožni fantje in dekliči „paradiž“,
v pomen, de nam je mili Odrešenik raj, kteriga
sta perva stariša skuz greh bila zapravila, spet
pridobil. O vseh drugih še tako velikih prazni¬
kih hodimo po dne k sv. mesi, o Božiču pa že
o polnoči ljudje grejo, ker je namreč sv. Marija po
noči milega Jezusa porodila. O drugih še tako
imenitnih praznikih mašnik samo eno sv. meso
obhajajo, o Božiču pa tri, naj bi mi prav goreče
hvalili neskončno vsmilenega Boga, ker nam je
obljublenega Odrešenika poslal.

Urška Petikova! pove nam, kdo je še po¬
slednič zvedel, da je ljubi Jezus rojen bil? Kako
so pa ljudje v tempelni zvedeli? Franček Kene-
tev! Zakaj je sv. Devica milega Jezusa v ternpcl
prinesla? Al je morala mati tudi kak dar odraj-

57

tati? Kaj je potemtakim sv. Marija darovala, ker
je vbožna bila? An cika Medveda! Ktera dva .stara
človeka, sta takrat tudi v teinpelui bila? Cesar
sta dobriga Boga vedno prosila? Kdo ju je raz-
svctil, de sta Izvcličarja spoznala? Martinek Sa¬
lamonov! Kaj je stari Simeon na to storil? Je
tudi Boga hvalil? Kako? — Ravno tako je tudi
pobožna vdova Ana molila. To so vsi pričujoči
slišali in Jako zvedeli, de je ljubi Jezus rojen.
— Jerneček TiČerjev! al veš, o kterim prazniku
se spomnimo, de je prečista Devica Marija ljubega
Jezusa v tempelni darovala? Kaj tisti praznik
mešnik v cerkvi žegnajo? Kako. se tedej tisti
praznik imenuje? Mihec Mežnarjev! Kaj meniš,
koliko let je že preteklo od tiste dobe, ko se je
ljubi Jezus rodil? O kterim prazniku se spomin¬
jamo, de je Izveličar na svet prišel? Marjetka
Pirševa! kaj napravljate o Božiču v hiši jz pozla-
Čeniga popiija, brezovih gob i. t. d. Čemu pa
napravljate paradiž? Kdo je bil v paradižu? Al
sta Adam in Eva vselej v paradižu ostala? Zakaj
pa ne? Kdo nam je spet paradiž al sv. raj pri¬
dobil ? — Glej! zategadel po cerkvah in hišah
paradiž napravljamo. Po nekterili krajih pa to,
kar mi paradiž imenujemo, jaslice zovejo. Tudi
jaslice imajo lep pomen; spominjajo nas namreč
Jezusove ponižnosti, ki ji akoravno Bog venderle
v revnih jaslicah v hlevi se rodil. — Micka Hra-
kelnova! Kedaj se sv. Božični praznik perva sv.
meša obhaja? Zakaj nek o polnoči? Koliko sv.
meš smejejo o Božiču vsaki mešnik obhajati?
Zakaj pa?

58

Jezus gre k praznikom v Jeruzalem.

Dones mi botc vsi vkup lepo glasno odgo¬
varjali. Povete mi: Koliko let je že od tistega
časa, ko se je ljubi Odrešenik rodil? Kedaj se
spominjamo, de je mili Jezus na svet prišel?
Kdo je narprej zvedel, de se je ljubi Izveličar
rodil? Kdo za pastirji? Kdo potem? In kdo
poslednjič ?

Zdej botc nekaj prav prav lepiga od ljubega
Jezusa slišali. Sv. Marija in sv. Jožef sta s mi¬
lim Jezusom v mesticu Nacaretu stanovala. Bog
je bil Judom zapovedal, de imajo vsi odrašeni
možje trikrat v' letu o velikih praznikih na božjo
pot v lep tempel v mesto Jeruzalemsko iti. To
božjo zapoved lepo spolniti, se tudi sv. Marija in
sv. Jožef na dalno pot v Jeruzalem podasta; pri
tej priložnosti vzameta pa tudi milega Jezusa
sebd, ki je ravno 12 let star bil. Po službi božji
se zopet na dom vernita, mili Jezus pa je v Je-
ruzalemi ostal. Njegovi stariši ga niso prej po¬
grešili, kakor zvečer, potem ko so že en den
deleč od Jeruzalema proti domu prišli. Močno se
vstrašijo, ker ljubega Jezusa pri njih ni, popra-
šujejo znance in prijatle in druge ljudi; pa nihče
jim od njega povedati ne ve. Zdej se sv. Marija
in sv. Jožef vsa žalostna nazaj v Jeruzalem po¬
dasta, iskat milega Jezusa. In kaj mislite, kje
sta ga najšla? Drugi otroci, kadar se od svojih
starišev razzgubijo, grejo k malopridnim otrokom,
igrajo in marsikaj hudega počenjajo; pobožin Je¬
zus pa je v tempel šel in zvesto poslušal učenike.
So ga učeniki kaj prašali, jim je tako lepo in

59

modro odgovarjal, da so se mu vsi, ki so poslu¬
šali, čudovali. Tri dni sta sv. Marija in sv. Jožef
ljubeznivega Jezusa iskala, tretji den pa v tem-
pelni med učeniki naj šla. Ko ga zagledata, mu
sv. Marija, njegova mati, reče: „Sin! zakaj si
nama to storil? Glej! tvoj oča in jez sva te s
žalostjo iskala.“ In mili Jezus jima odgovori:
„Zakaj sta me iskala? Al ne vesta, da moram
v tem biti, kar je mojega Očeta, t. j. zakaj sta
me iskala, sej vesta, de me je Oča nebeški zate-
gadel na svet poslal, naj bi učil.“ Potem pa je
s njima šel nazaj v mestice Nacaret in tam bil
do svojega 30. leta, ko je očitno učiti začel, in
ravno zato mu Jezus „Nacarenski“ pravimo, ker
se je v mesticu Nacaret izredil. Sv. pismo od
pobožnega fanteka Jezusa pravi: „l)e je bil svo¬
jim starišem pokorin in je rastel v modrosti, —-
je vsak den več vedel, ker je pridno se učil, —
v starosti — vsak den kakor mi starejši postajal
— in v gnadi pri Bogu in pri ljudeh“ — vsi,
Bog kakor tudi ljudje so ga radi imeli, ker je
tak pridin in pobožin bil.

Pa kako je to mogoče bilo, de sta sv. Marija
in sv. Jožef svojega sina, ljubega Jezusa, zgubila?
Le poslušajte, kako se je to zgodilo. Judje so
lepo navado imeli, da so v tempel in iz tcmpclna,
možki posebej in ženske posebej, hodili; pa tudi
v tempelni so morali možki od žensk odločeni
biti. Otroci pa so al s ženskami al pa tudi s
možki iti smeli, kakor so namreč hoteli. In tako
se je prav leliko zgodilo, da sv. Marija in sv.
Jožef ne v tempelni ne na poti ljubega Jezusa
pogrešila nista; zakaj sv. Marija j e. mislila, de je
pri redniku, sv. Jožef pa, de je pri materi. Še le

60

zvečer, kedar sta en den deleč od Jeruzalema
proti domu že prišla, sta ga pogrešila v hiši, kjer
sta prenočiti mislija.

Ljubi otroci! kaj ne, de mili Jezus je prav
pobožin bil. Dva dni deleč je s svojimi stariši

v tempel al v cerkev šel. Le radi in veseli tudi

vi hodite v cerkev božjo, pa nikoli ne sami, tim-
več vsakobart s svojimi stariši, al pa s drugim
poštenim Človekom. V cerkvi se vstopite pred
oltar, Čedno pokleknite, svoje rokice lepo sklenite
in pobožno molite. Take otroke ljubi Jezus črez
vse rad ima. Kadar se od svojih starišev raz-
zgubite, Bog ovari, de bi k malopridnim otrokom

v ves šli, timveč na dom morate hitro iti. Mili
Jezus je tudi kaj rad in vesel svoje stariše vbo-
gal. Le radi in veseli tudi vi svoje stariše vbo-
gajte in pa pridno v šolo in h keršanskemu nauku
hodite in zvesto učenike poslušajte, kakor pridin
fantiček Jezus v tempelni. Potemtakiin hote tudi

vi vsak den več vedeli in ljubi Bog in vsi dobri
ljudje Vas bodo radi imeli.

Zdej bi se pa rad prepričal, Če ste me zvesto
poslušali. Kdo mi ve kaj povedati, kar sim doncs
pravil? Mihac Lipežev! No, tak mi povč: Koliko¬
krat v letu je moral pri Judih vsak odrašcni na
božjo pot v Jeruzalemski tempel iti? Al sta sv.
Marija in sv. Jožef tudi šla? Kdo je še s njima
šel? Koliko let je bil mili Jezus takrat star?
— Kdo mi pa ve povedati, kaj se je pri tej
priložnosti zgodilo? No Zefka LindeČeva! pove
nam. — Koliko dni sta ga iskala in kje sta ga
najšla? — Kdo si še upa kej povedati? Ferdi-
nandek Marčunov! Pove nam: Kaj je rekla sv.
Marija, ko je milega Jezusa v tempelni najšla?

61

Kaj je pa ljubi Jezus svoji sv. materi odgovoril?
Kaj je toj „ Moram biti v tim, kar je mojiga
Odeta“ ? Spelka Jesihova! ti nam boš pa pove¬
dala, kako je bilo, de sv. Marija in Jožef za lju¬
bega Jezusa vedla nista? — No, ti si prav pridna.
Martinek ŽupevČev! Kaj je delal mili Jezus v
tempelni? Al je tudi dobro odgovarjal, kadar so
ga učeniki kej prašali? Lena Ciglerjeva! Kako
pa to, de je pridin Jezus tako lepo odgovarjal?
Kteri otroci tudi v šoli dobro odgovarjati znajo?
— Le radi in veseli torej v šolo in h keršan-
skemu nauku hodite. Jože Trunkov! Al je pridin
Jezus svoje stariše rad vbogal? Kaj pravi sv.
pismo od njega? Al tudi veš, kaj je to: Je
rastil v starosti? v modrosti? in v gnadi pri
Bogu in pri ljudeh? Micka ArzenŠekova! Al veš
kaj posebno lepega od pridnega Jezusa povedati?
Kaj pa? — Ja! tudi vas bo dober Bog rad imel,
če bote svoje stariše radi kakor Jezus vbogali,
enkrat vas bd pa k sebi v sv. nebesa vzel.

Janez kerstnik.

Franček Pekšakev! povd nam, kje je ljubi
Jezus stanoval? Kako mu torej pravimo, ker je
v Nacareti pri svojih starišili prebival? — Zdej
pa le spet zvesto poslušajte. Kedar je mili Jezus
60 let star bil, je začel očitno učiti. Cele tri
leta je učil, po tem so ga pa sovražni Judje na
križ pribili, kakor bote pozneji vse na tenko sli¬
šali. Potem takim je bil 33 let star, ko je vmerl.
Prej kot ljubeznivi Jezus, je že sv. Janez učil
v pušavi pri reki Jordani. Sv, Janez je prav

62

ojstro živel. Ni tako lepo oblečen bil, kakor se-
dajni ljudje. Imel je obleko iz kamelnih dlak.
Kamele so velike živali, kakor pri nas konji.
Jedel je sv. Janez kobilice in med od divjih bčel.
Učil je v pušavi. Pušava je strašili kraj, lede
ni nič druzega, kakor golo skalovje in gošava.
Njegovim starišem je bilo ime Caharija in Eliza¬
beta, ki je Marijna teta bila, torej je milemu Je¬
zusu v žlaliti bil. Opominoval je ljudi, naj se
pobolšajo, ker bo ljubeznivi Jezus zdej sam učiti
začel. Iz vseh krajev so ljudje k njemu vreli.
One, ki so obljubili se pobolšati, je s vodo oblil
al kerstil, v znaminje, de kakor voda Človeka
omije, de vmazan ni, hočejo tudi oni svoje hudo¬
bije zapustiti in lepo pošteno živeti; zategadelj se
imenuje sv. Janez „kerstnik“. Tudi ljubi Jezus
je prišel iz Nacareta v pušavo, poslušat sv. Ja¬
neza kerstnika, in se je od nja tudi kerstiti pustil.
Ko je mili Jezus keršen bil, so se čudne reči
godile: Sv. nebesa se namreč odprejo in iz njih
se sliši glas: „Ti je moj ljubi sin, kteri se mi
dopoda.“ Sv. duh se v podobi goloba na Jczu-
sovoj glavo prikaže. Glejte! pri kerstu Jezusovim
so se vse tri božje osebe razodele; perva: Bog
Oča, ki je iz nebes govoril: „Ti je moj ljubi sin,
kteri se mi dopada,“ druga: Sin, kterega je sv.
Janez kerstnik kerstil, in tretja: sv. Duh, ki se je
v podobi goloba prikazal. — Janezek Lečnikarjev!
al včš, kje je ljubi Jezus živel, ko je še majhin
bil? Kako dolgo pa je bil pri svojih starišili v
Nacareti? Kaj je začel, ko je 30 let star bil? Lizika
Kampleteva! Koliko let je mili Jezus učil? Kaj
se mu je zgodilo, potem ko je 3 leta učil ? Videk
Ribičev! Kje je mili Jezus vmerl? Kako pa to,
da je na križu vmerl? Žalika Brenceteva! Kdo

63

je že prej, kot Kristus, učil ? Kje pa je sv. Janez
učil? Al veš, kaj je pušava? Primož Fidlerjev!
Kako je bilo starišem sv. Janeza ime? Al še včš,
komu je sv. Elizabeta teta bila? Kaj sta si tedej
sv. Janez in ljubil Jezus bila? Cilka Mlakerjeva!
Jeli, de je sv. Janez prav lepo oblečen bil?
Kakšino obleko je pa imel? Al dobro je pač
jedel? Kaj je vžival? — Glej! kako ojstro in
sveto je sv. Janez živel. —- Lena Pisarjeva! kaj
je sv. Janez v pušavi učil? Al ga je veliko
ljudi poslušat prišlo? S Čem je tiste oblil, ki so
se pobolšat obljubili? Kako mu torej pravimo,
ker je ljudi s vodo oblival al keršoval? — Fili-
pek Dečmanov! Kaj je neki pomenilo, de je sv.
Janez kerstnik ljudi s vodo oblival al keršoval?
Al veš, kdo ga je iz Nacareta v pušavo poslušat
prišel? Al se je Jezus Kristus od sv. Janeza
tudi kerstiti dal? — Bog ovari, da bi mislili, de
je mili Jezus grešnik bil, ker je sv. Janeza po¬
slušat prišel in se od njega kerstiti pustil. Jezus
je pravi živi Bog in torej nar Svetejši. Le iz
ponižnosti in de bi drugim ljudem lep izgled dal,
je to storil. — Martinek Pevčev! ktere čudne reči
so sc godile, ko je ljubi Jezus keršen bil? Kdo
je tisti bil, ki je iz nebes govoril? Al se niso
^se tri božje osebe tu razodele? Jeli, de še nisi
pozabil, kako se vse tri božje osebe vkup ime¬
nujejo ?

Potem ko je ljubi Jezus keršen bil, se je v
pušavo podal, da bi se tam 40 dni in noči postil
in molil in tako pripravljal, prej ko je učiti začel,
kakor tudi mi v šoli vsakokrat molimo, preden se
učiti začnemo. Noben človek 40 dni brez jedi in
pijače prebiti ne more, razim, če mu dober Bog

64

pomaga. Jezus pa, ker ni le samo človek, ampak
tudi pravi živi Bog, se je iz svoje lastne moči
40 dni in noči postil in molil, de bi le nas odrešil.
Ko se je pa bil 40 dni in noči postil, je lačen
postal. Zdej pride peklenski duli, tudi njega kakor
Adama in Evo skušat al v greli pripravljat, in
sicer ga je trikrate skušal, Pervokrat ga je ta¬
kole skušal: „Ker si se 40 dni in noči postil,
moraš že močno lačen biti, Če si torej božji sin,
reci, naj bo to kamenje kruh." Preljubi v Jezus
mu je pa odgovoril: Sv. pismo pravi: „Clovek
ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede,
ktera pride iz božjih ust, t. j., Bog je vsigamo-
gočin, On človeka lehko preživi, če tudi nič ne je. 44
Ker peklenski duh presv. Jezusa pervokrat v greh
pripraviti ni mogel, ga še dalej skuša. Pelje ga
namreč v Jeruzalemsko mesto na verli gladke
strehe visokega tempelna in mu hinavsko reče:
„Ako si božji sin, izpusti se doli; nič žalega se
ti zgodilo ne bo, zakaj sv. pismo pravi: Svojim
angelom je Bog zavoljo tebe zapovedal, in na ro¬
kah te bojo nosili, de se kje s svojo nogo v ka¬
men ne zadeneš. 44  Al presv. Jezus ni hudobnega
duha vbogal, temveč mu zaverne: „Ne skušaj

Gospoda, svojega Boga. 44  — Glejte! ljubeznivi
Jezus ni hotel od verli tempelna doli se izpustiti.
Ker je Bog, bi se lehko sam varoval bil, de bi
se v kamen vdaril al pobil ne bil; vendar le —
ni hotel, ker mu ni sila bila. Bog ne daj, de bi
se vi kedaj brez potrebe v nevarnost podali; ne
smčte nigdar na drevje plezati, da bi ptičje jaj-
čica al mlade ptičice iz gnezda jemali, lehk bi se
primerilo, da bi doli padli in se pobili. Bili bi
vboge sirote vse svoje žive dni. Po zimi malo¬
pridni otroci radi na led derkati grejo; šolarji po

65

poti tudi radi skakajo, letajo in kričijo, o kako
lehko bi padli in roko al nogo vlomili! Tudi
kamenja lučati ne smete, ker bi tudi lehko kogar
zadeli in mu oko izbili. Le večkrat pomislite,
kako je hudi duh milega Jezusa nagovarjal, naj
bi se od verh tempelna doli izpustil, vendar — le
ni hotel, ker mu ni sila bila.

Se enkrat in tretjokrat je peklenski duh presv.
Jezusa skušal. Vzeme ga s sebo na visoko goro
in mu reče: „Vse te velike in lepe hiše, cel6 vse
karkoli vidiš okrog in okrok, vse vse ti dam, Če
pred mene poklekneš in me moliš.“ Al mili Je¬
zus se ne da premagati, marveč reče: „Poberi se
satan! zakaj sv. pismo pravi: Gospoda svojiga
Boga moli in njemu samimu služi, “ Ker je hudi
duh vidil, de se ljubeznivi Jezus ne da v greh
pripraviti, ga je zapustil in nič več skušal. In
zdej so angeli božji pristopili in mu stregli —
mu prinesli, Česar je potreboval — in se močno
močno veselili, de je hudobnega duha premagal.

Ljubi otroci! slišali ste, de je peklenski duh
milemu Jezusu vse hotel dati, naj bi ga molil bil;
o kako bogat in veliki posvetili gospod bi lehko
postal bil! Al vendar le ni hotel peklenskega
duha vbogati, ker je dobro vedel, da bi s tim
ljubeznivega Boga razžalil, kterimu samimu služiti
Uioramo. Tudi vas bojo hudobni ljudje skušali al
v  greh pripravljali in rekli: „Tu imaš lepo dese¬
tico al rudeč robec, pa idi in zažgi sosedovo hišo,
v zemi doma to al uno reč in meni prinesi, al
stori kaj druzega nesramnega. “ Bog vas vari,
take hudobneže vbogati, naj bi tudi vaši oča al
mati bili! Preljubega Jezusa si v zgled vzemite
in kakor nja bodo tudi vas mili angeli božji radi
imeli in se veselili, de ste toliko pobožni.

Pjansko Vodilo. 5

66

Urška Pirševa! kam se je mili Jezus podal,
ko je keršen bil? Kaj je pa delal v pušavi?
Tone Tičerjev! Zakaj se je ljubi Jezus postil in
molil? — Ja, tudi mi vsakokrat molimo, preden se
učiti začnemo; zato le vselej prav pobožno molite,
de vas sv. Dul) razsveti, naj bi prav zvesto po¬
slušati zamogli! — Jeli, de je ljubi Jezus lačin
bil, ker se je 40 dni in noči postil? Al bi se ti
tudi tako dolgo postiti mogla? Pa tvoj oča al
tvoja mama? Zakaj pa ne? — Ja, ljubi Jezus
je Bog, zategadel mu je tudi vse mogoče. —
Lizika Nacesnikova! al ni nekdo hotel, da bi mili
Jezus, ker je lačin bil, iz kamenja kruha storil?
Kdo neki? Cernu pa? Al še veš, kaj se pravi
skušati? Martinek Pongračev! Kolikokrat je pe¬
klenski duh ljubega Jezusa, skušal? Fanika Ko-
šutnikova! al je ljubeznivi Jezus storil iz kamenja
kruha? Kako je hudemu duhu odgovoril? Kaj
se pravi: Človek ne živi samo od kruha, ampak
od vsake besede, lctera iz božjih ust pride? —
Res! vsigamogočin Bog nas lehko preživi, de
si ravno nič nimamo, če le pridno delamo in po¬
božno živimo. O Bog nas vari, de bi komur kaj
vzeli, kadar smo lačni in nič ne gleštamo; timveč
pošteni moramo biti in dober Bog bo že za nas
skerbel. — Janezek Hrastnikev! al je hudobni
duh še dalej presv. Jezusa skušal? Kam ga je
zdej peljel? — Pri Judih niso strehe takšine bile,
kakoršine pri nas, ampak ravne, da so lehko po
njih hodili, kakor mi v hiši po tleh; pri enem
voglu so bile štenge, po kterih so gori in doli
hodili. Potem takem je peklenski duh presv.
Jezusa lehko na streho visokega in lepega tem-
pelua s sebo peljel. — Kaj mu je rekel, ko sta
na verh strehe visokega tempelna prišla? Magda-

67

lenka Mastnakova! al se je preljubi Jezus doli
izpustil? Zakaj neki ne? Kaj je pa rekel pe¬
klenskemu duhu? Lovre Potočnikev! al bi prav
bilo, ko bi ti na drevje plezal? Čemu malopridni
fantje tako radi na drevesa plezajo? Jeli, de je
to veliki greli? Kaj bi se vtegnilo takim hudob¬
nežem zgoditi? Jurek Cizejev! Al si ti že kdaj
na ledu bil? Kaj si pa delal? . . . En malo si
derkal, jeli da! Pa prihodnič se boš pobolšal?
Kaj bi se ti na ledu lehko primerilo? — Le vari
se tega zanaprej! — Kori Jakličev! jez sim vče¬
raj vidil, da so pastirji na travniku grude lučali
in Črez jame skakali, kaj neki ti h temu rečeš,
je prav al ne? Zakaj pa ne? — Ja, ker jim tega
treba al sila ni. Terezika Polceva! ker tudi
drugokrat hudobin duh presv. Jezusa v greh pri¬
praviti ni mogel, al ga je še dalej skušal? Kam
ga je zdej peljel? Kaj vidiš, kedar si na visoki
gori? Kako je tedej peklenski duh ljubega Je¬
zusa tretjokrat v greh pripravljal? Jurek Sin-
ketov! Al je mili Jezus pred peklenskega duha
tudi pokleknil in ga molil? Kako mu je odgovo¬
ril? — Ančika Sirkova! tebi bi hudoben človek
lepo svetlo dvajsetico dal, de bi sosedovi hlev
požgala, al bi ga vbogala? Zakaj neki ne? —
Ja, ljubi otroci! le ljubeznivega Jezusa vselej
pred očmi imete, kako je hudobnega duha pre¬
magoval, akoravno ga je na vse viže v greh pri¬
pravljal, tako se bote tudi vi hudobnim ljudem
lehko vstavljali in oni vas ne bojo več skušali.
—■ Korlek Terjašekov! Kdo je preljubemu Jezusu
stregel, potem ko je hudiga duha trikrat pre¬
magal ?

5 *

68

7.

Jezus začne uči ti.

Včeraj sim vam pravil, de je peklenski duh
milega Jezusa, potem ko se je 40 dni in noči
postil, trikrat skušal al v greh pripravljal, pa ga
nobenokrat zapelati ni mogel. Ko se je preljubi
Jezus 40 dni in noči v pušavi postil in molil, je
pa očitno — de so ga vsi lehko slišali — učiti
začel. Izvolil si je 72 tovaršev, ktere učence
imenujemo, in zraven teh 72 učencov si je še 12
apostolov izbral, ki so vedno okoli njega bili, vse
slišali in vidili, kar je učil in storil in kterim je
zapovedal, de naj po njegovem v nebohodu po
celem svetu njegove presv. nauke razširjajo. Za to
se imenujejo apostoli, t. j., poslanci, ker jih je
ljubi Jezus po celem svetu razposlal. Njih imena
ste že velikokrat v cerkvi v sv. litanijah slišali,
namreč: Sv. Peter, sv. Andr e ....  Kedar je
mili Jezus očitno učil, je nar raji od Boga —
nebeškega očeta — govoril. Pravil je namreč,
de nas dober Bog tako rad ima, ko dober oča
svoje pridne otroke. Ja, ljubi otroci! vse karkoli
vam vaši dobri stariši dajo, od preljubega Boga
dobijo. Al dober Bog nam ne le tega, česar po¬
trebujemo, de živimo, daja, timveč on nas je tako
ljubil, de je svojega edinega sina, ljubeznivega
Jezusa, na svet poslal, ki se je v revnem hlevi
rodil, in za nas veliko veliko terpel in tudi na
sv. križu vmerl, de bi le nas izveličal. Vidite,
ljubi otroci! ker nas nebeški oča tako rad ima al
ljubi, ga moramo pa tudi mi radi imeti al ljubiti.
Kako pa moramo predobrega Boga radi imeti al
ljubiti? To nas mili Jezus uči. Mi moramo nam-

69

reč ljubega Boga črez vse radi imeti al ljubiti,
to je, mi moramo dobrega Boga raji imeti, ko
svoje stariše, brate in sestre in ko vse druge ge
tako lepe in drage reči. Jelite, de se vam dopada,
lep rudeč in pisan robec, al ge raji morate imeti
preljubega Boga. Oe bi vam torej kteri Človek
lep rudeč in pisan robec, al tudi prav svetli sre-
bern groš kotel dati, de bi n. pr. kaj vkradli al
kaj druzega gerdega storili, ne smete vbogati, ker
bi s tim lep lep rudeč in pisan robec al pa svetli
srebern groš raji imeli ko Boga in bi torej pre¬
dobrega Boga črez vse ne ljubili. Sv. Karol
otroke kaj lepo uči, kako naj preljubega Boga
ljubijo.

Ze ko je še otrok bil, je ves gorel od lju¬
bezni do Boga. Zjutraj komaj se je zbudil, že je
mislil: „I)ober Bog me je varoval nocojšno noč,
vse karkoli boni storil, bom iz ljubezni do nja
storil." Ko je zajterkoval, je najpred mislil:
»Dober Bog mi daje vsakdajni kruh, jaz mu ho¬
čem svoje serce dati." Preden se je učiti začel,
je govoril: „Božja volja je, da delam; bom se
toraj pridno učil, da bo kdaj iz mene pameten in
pobožen mož." Opoldne pri jedi je bila perva
njegova misel: „Vsak dober dar pride z nebes od
našega naj boljšega očeta; bom tedaj zavžival
hvaležno in zmerno njegove dari, in tudi vbogim
nar dajal; saj smo vsi vsi otroci božji." Viditi
kakega otroka kej hudega počenjati, se je vžalo-
stil in djal: „Oj, ako bi me ne bil dober Bog
hudega obvaroval in v dobrem poterdil, bi bil
morebiti tudi jaz tako daleč zagazil, kakor to ne¬
srečno dete." Ko se je den nagnil, je djal:
»Tako se bo tudi enkrat in morda kmalo moje

70

vmerjoče življenje nagnilo li koncu, in Bog- me
bo po tem življenju v boljše in večno preselil.
Hočem si toraj zgodej za večer mojega pozemelj-
skega življenja rahlo in mehko posteljo pripraviti
s pobožnostjo in dobroto.“ Ko se je zvečer vlegel,
je djal: „Ljubi Bog je stvaril noč za pokoj:

v njegove roke izročim svojo dušo.“ Tako ko
sv. otrok Kori, morate tudi vi preljubiga Boga
črez vse ljubiti al radi imeti, de namreč vedno
na-nj mislite, radi molite, se pridno učite, hudega
se varovate in svoje dobre stariše veselo vbogate.

Martinek Kraglnov! koliko let je ljubi Jezus
star bil, kedar je učiti začel? ■— Koliko let je
učil? — Jerneček Cocejev! Kaj se je milemu
Jezusu zgodilo, po tem ko je tri leta učil? —
Al je to prav bilo? — O kako gerdo in nehva¬
ležno so ravnali hudobni Judje s dobrim Jezusom!
— Valentek Lesjakov! od koga je ljubeznivi Je¬
zus nar raji govoril, kedar je učil? — Kaj neki
je pravil od dobriga Boga? —- Janezek Sumper-
jev! Kaj nam daje dober oča nebeški? — Si že
pozabi^? Le nič se neboj, ti bom pa jaz poma¬
gal. Česar vsak den potrebuješ, da živiž ? —
Kdo ti daje ljubega kruheka in obleko? — Od-
kodi pa oča in mama dobijo? — Glej, dober oča
nebeški daje tvojim ljubim starišem in tebi, ja
nam vsem dobrega kruheka in obleko. — Jože
Dulnikov! koga je še dober oča nebeški na svet
dal, da bi nas odrešil? — Ker nas je ljubeznivi
oča nebeški tako močno ljubil in nas še zmiraj
rad ima, kaj moramo tudi mi? — Jerka Stravni-
kova! Joža Dulnikov nam je povedal, da moramo
dobrega Boga radi imeti al ljubiti; povč nam,
kako ga pa moramo ljubiti? — Kaj se neki

71

pravi: „Mi moramo Boga črez vse ljubiti?“ —
Zefka Dižovnikova! hudoben človek bi ti djal:
„Na Zefka! tli imaš lep svetel groš, idi in sose-
devo hišo zažgi,“ al bi ga vbogala? — Zakaj
neki ne? — Ce bi pa storila, koga bi raji imela,
dobrega Boga al svetel groš? — Al bi toraj pre¬
ljubega Boga črez vse ljubila? — Franček Jane¬
žičev! al se si kaj zapomnil, kar sim vam bil
povedal od pobožnega otroka sv. Korina? —
Pove nam tedaj nekaj od njega? — Glej, mi
dobrega Boga črez vse ljubimo al radi imamo,
če pobožno in radi molimo, večkrat na-jn mislimo
in se greha varujemo.

8 .

i\aš bližin je vsak človek.

Včeraj sim vam pravil, da moramo Boga
črez vse ljubiti. Dober Bog je nas vsih oča,
tedaj smo vsi med sebo brati in sestre in se zate-
gadel tudi radi imeti al ljubiti moramo. Za to
nas ljubeznivi Jezus uči, da moramo tudi svojiga
bližnega ljubiti, Kdor je naš bližni, nam mili
Jezus prav živo pokaže v sledeči prigodbi. Neki
učenik je nekdaj ljubega Jezusa vprašal: „Dober
učenik! pove mi, kdo jc moj bližni?" In mili
Jezus mu je to le pravil: „Neki Človek je šel iz
mesta Jeruzalema v drugo mesto, namreč v Jeriho.
Ko je po poti šel, razbojniki iz germovja na-nj
planejo, mu vse karkoli je imel, vzamejo in tako
so ga stepli, de je revež na pol mertev na poti
ležal. Na to so razbojniki vnovič v germovje
se skrili; vbogi revež pa je na poti v svojih
strašnih bolečinah stokal. Po poti, kdč je revež

72

na pol mertev ležal, je narprej šel neki judovski
duhoven, je siromačeka pogledal pa spet naprej
svojo pot šel. Drugi po ti poti pride neki levit,
t. j., človek, ki v tempelni luč prižaga in duhovne
obleče i. t. n. Tudi ti je siromaka pogledal pa
le naprej šel. Zdej pa jezdi al jaha po tisti poti
neki Samarijan, neki mož, ki je v mestu Samarija
doma bil. Kedar ti dober mož siromaka, ki je
Jud bil, na poti na pol mertvega ležati vidi in
milo zdihovati sliši, se mu je v serce vsmilil. Je
stopil hitro iz konja k siromačeku, mu je rane
rahlo zmil, v-nj olja in vina vlil, naj bi hitreje
zacelile, in lepo rahlo jih obezal. Na to je siro¬
maka posadil na svoje živinče sam pa peš šel
poleg njega in ga peljel v bližno ošterijo. Dal
je ošteiju denarjev, rekoč: „Skerbi za-nj“, to je,
daj mu piti in jesti, tudi po zdravnika pošlji, in
če boš več ven dal, kakor si od mene dobil, ti
bom vse lepo povernil, kedar drugič nazaj pri¬
dem; le lepo skerbi za-nj. Kteri teh treh, vpraša
ljubi Jezus tistega učenika, se ti zdi, de je bil
bližni tistemu, ki je bil med razbojnike padel?
Učenik pa je rekel: „Tisti, kteri mu je vsmilenje
skazal.“ In ljubeznivi Jezus mu reče: Idi in
stori tudi ti tako.

Jud, ki je bil med razbojnike padel in pa
Samarijan, ki se ga je vsmilil, si nista prijatla,
timveč sovražnika bila. Vsak je v drugi deželi
doma, in vsak druge vere bil. Zraven tega so se
Judje in Samarijani tako sovražili, de eden dru-
zega še pogledali in na poti pozdravljali niso in
ako bi Jud Samarijauu al Samarijan Judu kaj
jesti al piti ponudil bil, ni noben kaj vzeti hotel.
Ko je priden Samarijan revnega Juda v tolikih

73

bolečinah vidil, ga ni več sovražil, temveč se nja
vsmilil, mu rane rahlo omil, v-nj olja in vina vlil
in še dalej za-nj skerbel.

Glejte, ljubi otroci! v ti' prigodbi nam ljubez¬
nivi učenik Jezus Kristus prav živo pokaže, da
je naš bližni vsak Človek, da moramo toraj ne le
svoje stariše, brate in sestre al druge znance,
temveč vsakega Človeka ljubiti al radi imeti in
mu tudi, Če zamoremo, pomagati, naj ga poznamo
al ne, naj bo v našem, al v tujem kraji doma,

naj bo naše vere al pa tudi Jud, Turk al never¬

nik, celo tistega moramo ljubiti in mu pomagati,
ki nam je kaj hudega storil bil. Enemu izmed
vas bi bil hudoben Človek očeta al ljubo mamo
vbil; čez nekaj časa pa pride ves lačen in reven
k njemu in lepo prosi, da bi mu kaj jesti in piti
dal. Ti hudobnež mu je bil sicer veliko hudega
storil; vendar — le se ga vsmiliti in mu poma¬
gati mora, ker nas ljubi Jezus uči, da je vsak
človek naš bližni, tudi tisti, ki nam je kaj hudega

storil. Za to nas pa v sv. nebesih veliko plačilo

čaka.

Martinek Majarjev! al še veš povedati, od
koga je mili Jezus naj raji govoril, kedar je učiti
začel? — Kaj je pravil od ljubega Boga? —
jezika Polakova! kako moramo dobrega Boga
ljubiti? — Kaj se pravi: Boga črez vse ljubiti?
'7~ Franček Juvančičev! al nas je ljubi Jezus za
Hogam še koga druzega ljubiti učil? — Kdo je
*mš bližni? —Kdo  je nas učil, da je vsak Človek
Qaš bližni? — Kdo izmed vas si upa povedati
tisto prigodbo, v kteri nas mili Jezus uči, de je
vsak Človek naš bližni? — O se vas veliko ve!
Franček Vožnarjev! povč tisto prigodbo. — Kaj

74

so mu razbojniki storili? — O hudobneži! Al je
to prav bilo? — Kdo se kaj ve? — Spelka
Orešnikova! Kdo je pervi po ti poti šel? — Al
se ga je duhoven vsmilil? — Kdo je drugi šel?
— Kdo v je bil tisti levit? — Ko je poslednjič
šel! — Simek Pečnikov! Al se je Samarijan re¬
veža vsmilil? — Kaj mu je storil? — Micka
Kogelnikeva! kaj meniš, kteri je bil bližni Judu,
ki je med razbojnike padel bil? — Morda sta si
vbogi Jud in Samarijan velika prijatla bila? —
Mihec Slomšekov! Kdo je toraj naš bližni? —
Kaj če ga pa ne poznaš? — Al so Turki in drugi
neverniki tudi naši bližni? — Jim moramo tudi
pomagati, če jim je sila? — Jakec Rebernikev!
'Verčnikev Videk bi bil tebe enkrat v mlako
sunil, si se bil prav močno vdaril in te je zlo bolelo,
kmali na to ga griva, pride k tebi in te prosi, da
bi mu košček kruha dal; ti imaš kruha, pa si
jezin na-nj, ker te je bil v blato sunil, in rečeš:
„Poberi se, jaz ti nič ne dam“: al bi ti tako
prav ravnal? — Kaj bi moral? — Zakaj? —
Kaj boš v  enkrat v sv. nebesih za to dobil? —
Hanika Cernicova! grozovitni Turki so svoje dni
v naših krajih strašno razsajali, celo nedolžne
otročiče so pomorili in vse požgali, kamurkoli so
prišli. Ti bi bila bogata, en revin Turk k tebi
pride in te prosi, de bi smel v tvoji hiši prenočiti
in te tudi kaj za jesti prosi, al bi ga ti prenočila
in mu jesti dala? — Zakaj? — Ja, zategadel,
ker nas je ljubeznivi Jezus učil, de moramo vsa¬
kega Človeka, tudi Turka in druge nevernike,
radi imeti al ljubiti in jim pomagati, kadar jim je
sila in smo tudi mi vstanu.

75

9 .

Dones mi bote vsi skupaj lepo glasno odgo¬
varjali. Povetc mi: Koliko let je bil star ljubi
Jezus, kedar je učiti začel? — Koliko let je učil?
— Kaj se mu je po tem prigodilo? — Kako
moramo dobrega Boga ljubiti? — Kdo nas je
učil, de moramo ljubeznivega Boga črez vse lju¬
biti? — Kaj se pravi: Mi moramo dobrega Boga
Črez vse ljubiti? — Koga še moramo ljubiti? —
Kdo je naš blišni? — Odkodi neki vemo, de je
vsak človek naš bližni? — Zdaj bote čuli, kako
maramo ljubiti svojega bližnega. Svojega bližnega,
nas spet mili Jezus uči, maramo ljubiti, kakor same
sebe. — Kedar je kdor zmed vas lačen, mu je
ljubo, ako mu kdo jesti da. Glejte, kar vi radi
imate, de bi vam drugi storili, tudi vi jim storite.
Nobenemu zmed vas ne dopade, de bi ga kdor
v jamo sunil. Kar vam ljubo ni, de bi vam
drugi storili, tudi vi jim ne storite. Zato ljubez¬
nivi Jezus pravi: „Vse karkoli hočete, de bi vam
ljudje storili, tudi vi jim storite in kar vi nočete,
de bi vam drugi storili, tudi vi jim ne storite. 41
Glejte, ljubi otroci! to se pravi: bližnega ko sa¬
mega sebe ljubiti. — Hlapce in dekle tudi ne
smete sovražiti. O koliko hudobnih otrok je, ki
vboge hlapce in dekle zaničujejo, zmerjajo in pri
očetu in materi po nedolžnem tožujejo! O to je
gerdo in velik greh. Le pomislite, ljubi otroci!
de vselej ne bote pri svojih starišili, da bote
morebite morali tudi vi enkrat služiti. Vam go¬
tovo ne bo ljubo, ako bi vas otroci ondi, kjer
bote služili, pri svojih starišili po krivem tožili,
vas zaničevali al celo zmerjali. Kar toraj vam
ljubo ni, tudi drugim ne storite. Samo takrat, ko

76

bi hlapec al dekla kaj vkradla al kaj druzega
nesramnega storila in bi vi to gotovo vedli, al
vidili, morate ateju al materi povedati pa ravno
tako, kakor ste vidili al slišali. Bog vas ovari,
da bi kaj sami zmislili al pristavili! —

Po sveti je tudi veliko trepastili ljudi, ki
niso pri pravi pameti, mutastih, ki ne znajo govo¬
riti, gluhih, ki le terdo al celo nič ne slišijo,
veliko krumpastih in gerbastih al puklastih. O ljubi
otroci! varujte se, take vbožce zasmehovati, zmer¬
jati al celo dražiti in kamne v-nj lučati. Pravičen
Bog bi vas vtegnil hudo hudo kazniti. Poslušajte,
kaj se je v nekem mestu prigodilo. Bil je v ne¬
kem mestu siromak, ki je bil gluh in mutast in
ne prav pri pameti; drugači pa prav priden in si
je s tim vsakdajni kruh služil, de je derva na¬
pravljal. Celi den je pridno delal. Zvečer je šel
v neko gostivnico, polič ola al pira piti. Pride
neki večer v gostivnico, se lepo odkrije, na svoje
navadno mesto vsede in sekiro v stran blizo sebe
dene. V gostivnici je bilo veliko hudobnih ljudi,
ki so hotli reveža za norca imeti. Kedar mu
kerčmar polič ola prinese, hitro eden hudobnežev
za polič popade in mu ol izpije. Mutec poterpi.
In tako so hudobneži drugo in tretjokrat z reve¬
žem delali, Al ko četertokrat ravno tako storiti
hočejo, mutec jezen postane, prime za sekiro in
tistemu, ki mu je spet ol izpiti hotel, glavo na dve
plati razkole. O to je pač strašno in grozovitim
bilo! O otroci! le varujte se, take reveže za
norca imeti.

Jurek Arzen,šekov! al še veš, kdo je naš
bližen? — Kdo nas je učil, da je vsak Človek

77

naš bližen? — Micka Razpotnikova! v kteri pri-
godbi nas je mili Jezus učil, de je vsak Človek
naš bližen? •— Pove jo. — Jože Pisarjev! kako
moramo svojega bližnega ljubiti? — K tebi pride
lačen otrok in te kruheka prosi; ti imaš velik
kos, al mu boš dal ? — Zakaj ? — Kaj bi pa
tedaj storil, ko bi sam kruha ne imel? — Mar¬
jetka Krajnikova! tebe sreča sirota — otrok, ki
nima ne očeta in ne matere — in te milo milo
prosi, da bi mu robec al kaj druzega dala; ti pa
nevsmileno rečeš: „Poberi se, drugače te bom
tepla“, al bi to prav bilo? — Kaj pravi ljubi
Jezus? — Pri vas imate hlapce in dekle, al jih
smeš sovražiti m očetu in materi vse povedati,
kar vidiš in slišiš? — Zakaj ne? — Kdaj neki
bi morala povedati očetu in materi, kaj vidiš in
slišiš? — Filipek Murketov! pri vašem sosedu
imajo nmteca in nekteri hudobni otroci ga veliko¬
krat dražijo, al je to prav? — Zakaj ne? — Al
še veš, kaj sim vam bil povedal od nekega siro¬
maka, ki je mutast in gluh bil? — Pove.

10 .

Jezus blagoslov Ija otročiče.

Že hlapce in dekle sovražiti in po krivem
toževati, revne ljudi zmerjati in za norca imeti je
yeliki greh; al še veči greh je zaničevati in dra¬
miti stare ljudi, ki že golo glavo imajo. In oh!
koliko malopridnih otrok je, ki starega očeta in
staro mater — dediča in babico — dražijo, jima
vkljubjejo in ju strašno gerdo imajo! Le po¬
mislite, ljubi otroci! de bote tudi vi enkrat stari
m  sive lase al celo golo glavo imeli. Al bi vam

78

ljubo bilo, če bi vas, kedar bote stari, taki otroci,
kakoršni ste vi zdaj, za norca imeli? — Glejte!
kaj vam ne dopada, vi tudi drugim ne storite.
Pravičen Bog strašno kaznuje take otroke, ki
stare, častivredne ljudi zaničujejo, dražijo al celo
zmerjajo. Poslušajte, kaj nam sv. pismo pravi od
nekih hudobnih otrok, ki so starega moža, po
imenu Elizej-a, za norca imeli. Ti sv. stari mož,
ki je že malo las na glavi imel, je šel v neko
mesto, ki je na hribu bilo. Hudobni otroci mu
naproti pridejo in ko ga vgledajo, ga oponašajo in
vpijejo na glas: „Plešee, človek, ki golo glavo
ima, plešec pojdi gor! plešep pojdi gor!“ Stari
sv. mož prav žalosten postane, proti nebu pogleda
in si misli: „lcaj neki bo enkrat iz teh hudobnih
otrok, ker so že zdaj tako maloprida!" In naen¬
krat dva medveda iz gošave pridereta in razter-
gata na drobne kosce hudobne otroke, kterih je
42 bilo. — Stare ljudi ne smemo zaničevati, tem¬
več jih moramo v časti imeti, ker veliko več vejo,
ko mi. Že neverniki al ajdi so stare ljudi visoko
štimali. Kjekoli so starčeka vidili so se mu od¬
krivali, in če so sedeli, tudi vstali in mu svoj
sedež prepustili. Tako ravnajte tudi vi. Srečate
kakega starčeka, se mu lepo odkrite in prijazno
pozdravite. Ste v cerkvi in v stoli sedite, star¬
čeka pa stati vidite, hitro mu svoj sedež prepu¬
stite. Dober Bog vam bo vaše čedno obnašanje
obilno poplačal.

Kedar je mili Jezus učil, ni vedno v enem
kraju učil, temveč je prišel zdaj v kako ves,
zdaj v kaki terg al tudi v mesto; zdaj je učil na
gori, zdaj v dolini, al v kaki hiši. Povsodi se je
ljubeznivo obnašal, prav prijazen bil in ljudi, ki

79

so ga zvesto poslušali, rad imel, zlasti pa pridne
nedolžne otročiče. V nekem kraju so mu pobožne
matere svoje otročiče pripeljale, da bi nad njimi
molil in jili požegnal. Učenci to viditi, so pridnim
materam branili in jih kregali. Nevoljen čez to
reče ljubi Jezus: „Pustite otročičem k meni in ne
branite jim; zakaj takih je božje kralstvo.“ In
mili Jezus je otročiče k sebi poklical, jih objemal,
na njih roke pokladal in jih požegnal. — Glejte,
ljubi otroci! kako rad vas ima vaš ljubi pri-
jatel, mili Jezus; toraj le pridni bote, in radi

v solo hodite. Dober Jezus bo tudi vas požegnal
in vam svojo gnado dal, de bote veselo svoje
ljube stariše vbogali, se lehko učili in pri vseh
reččli srečo imeli, enkrat pa k njemu v nebeško
kralestvo prišli.

Lovre Leskovšekov! al še včš, kako moramo
ljubiti svojega bližnega? — Kaj se pravi i  bliž-
nega ko samega sebe ljubiti? — Francka Spicel-
nova! oča tvojega ateja še živijo; al bi ti prav

imela, Če bi jih dražila al celd zmerjala? —

lini ge stare ljudi, kterih ne poznaš, y  pač smeš
zaničevati? — Zakaj ne? — Petrek Sinketov! od
kodi vemo, da pravičen Bog kaznuje hudobne
otroke, ki stare ljudi za norca imajo? —■ Kaj pa
Pripoveduje sv. pismo? — Bog vas toraj vari, da
ki kdaj stare, Častivredne ljude zaničevali! —
Ukagdalenka Mačičeva! kaj meniš, al boš ti vedno
tako mlada, ko si zdaj? — Kaj pa? — Ja, boš
Se  tudi postarala, boš v starosti morebiti hroma
al celo golo glavo imela, al bi ti ljubo bilo, če

ki te, kedar boš stara, otroci zmerjali? — Vidiš,
kar tebi ne dopade, tudi drugim ne stori. — Tone
Juričev! kaj se tebi dozdeva, kteri več vS, ti al

80

stari človek? — Glej, tudi zategadel moramo v
časti imeti stare ljudi, ker so si že veliko posku¬
sili in tedaj tudi več vedo, ko mladi ljudje al pa
celo otroci. — Jerka Rebenčeva! al je mili Je¬
zus vedno v enem kraji učil? — Kodi kaj? —
Kako se je kaj proti ljudem obnašal? — Blažek
Štantetov! Koga je ljubi Jezus nar raji imel? —
Zakaj neki? — Marjetka Preskerjova! al niso v
nekem kraju pobožne matere svoje otročiče k Je¬
zusu pripeljale? — Zakaj? — Al je to učencem
všeč bilo? — Kaj so toraj storili? — Blažek
Dolinšekov! Al je tudi Jezusu dopadlo, da so
učenci materam branili 'svoje otročiče k njemu
pripeljati? — Kaj pa? — Kako v je mili Jezus
svoje učence posvaril? — Katerca Štoreva! kako
je ljubeznivi Jezus nedolžne otročiče sprejel? —
Ja, ljubi otroci! le pridni bote; tudi vas bo mili
Jezus rad imel!

11 .

Ženitnina v Kani Galilejski.

Ljubi Jezus pa ni le učil ljudi, timveč jim
tudi veliko dobrega storil. O koliko revnim je
pomagal, koliko bolanih zopet ozdravil! Kedar je
dobrotlivi Jezus bolane ljudi ozdravljal, ni bolnika
po rokah potipal, ne popraševal, če mu jesti in
piti diši, tudi ni bolnikom zdravil dajal, ko pri
nas zdravniki, timveč je bolniku le rekel: „Ho-
Čem, da ozdraviš, in komaj je izgovoril, j e  bolnik
tudi že zdrav bil.“ Tako je nekemu slepcu, —
človeku, ki ni videl, — rekel: „IIoČem da vidiš,
in naenkrat je revež spregledal. “ Nekdaj so mu na
pot nastavili siromaka, ki se je slep že vrodil bil-

81

Mili Jezus se ga vsmili in ga tako le ozdravi:
Planil je namreč v prah, s tim njegova očesa
pomazal in mu vkazal, se v neki kopeli vrniti, in
hitro ko se je revež vrnil bil, je tako dobro vidil,
kakor da bi nikoli slep ne bil. Tudi so bili
vsmilenimu Jezusu pripeljali gluhega in mutastega
človeka ki nič ni slišal in govoril, da bi ga
ozdravil. Ljubi Jezus vtekne svoje perste v nje¬
gova ušesa, plune in se dotekne njegovega jezika,
pogleda v nebo, izdihne in reče: „Efeta! to je:
Odpri se!“ In ko bi 'trenili, je siromaček slišal
in govoril. — Celo take bolnike je ljubi Jezus
ozdravil, kterih še vidil ni. Noben človek, naj bi
še toliki gospod bil, tudi noben zdravnik ne, ni
v  stanu, s samo besedo slepca ozdraviti al pa de
bi v prah planil in s tim njegova očesa pomazal
in mu vkazal se v kopeli vrniti, veliko manj pa je
kdo v stanu ozdraviti bolnika kterega ne vidi in
njegove bolezni ne pozna. To zamore le vsigamo-
gočen Bog al pa tisti človek, kterenm dober Bog
svojo’ moč da; in glejte, to kar le vsigamogočen Bog
storiti zamore, imenujemo čudež. Al veste zdaj, kaj
Jo Čudež? — Po vete. — Sveti apostoli, n. pr. sv. Peter
‘n Pavl, so tudi čudeže delali toda ne iz svoje moči,
tinrveč v imenu Jezusa, to je, s Jezusovo pomočjo.

Ljubi Jezus je prav veliko čudežev storil.
Poslušajte, kdč je pervi Čudež storil. V Kani,
neki vesi v deželi Galileji, so ženitnino imeli.
Povabili so na ženitnino tudi ljubega Jezusa, nje¬
govo mater sv. Marijo in njegove učence. Ker
sta ženin in nevesta poštena bila, je mili Jezus
s svojo v materjo in svojimi učenci na ženitnino
Prišel. Ženin in nevesta sta morala vboga biti,
k or jima je bilo kmalo vina zmanjkalo. Sv. Marija
LiMiško Vodilo, 6

82

to spreviditi, se ju vsmili in ker jima samo poma¬
gati ne more, poprosi svojega vsigamogočnega
sina Jezusa Kristusa, da bi jima pomagal; zato
reče onim, ki so na mizo nosili: „Karkoli vam
moj sin zapovč, liitro storite. “ Na to vsmilen
Jezus pride in jim reče: „Napolnite G verČev, to
je, G kamnitih posodev, kterih vsaka je tri bokale
deržala, napolnite 6 verčev s vodo.“ Hitro so
storili in vode polne verče pred vsmilenega Jezusa
postavili. Mili Jezus pa jim reče: „Zajmite in
dajte starašinu." Starašina poskusi in se močno
začudi, ker je vino prav dobro bilo; in ker ni
vedel, od kodi de je, pokliče ženina in mu reče:
„Ysak človek da narprej dobrega vina in po tem,
ko so se ljudje napili, slabega, ti si pa tako
dobrega vina do zdaj prihranil." Glejte, ljubi
otroci! v Kani na Galilejskim je vsmilen Jezus
pervi čudež storil, namreč vodo v dobro vino
spremenil. Vodo v dobro vino spremeniti, noben
Človek, timveč le vsigamogočeu Bog zamore, zate-
gadel to Čudež imenujemo; in ker je vsmileni Je¬
zus to, kar le Bog storiti zamore, s lastno močjo
storil, ne le samo človek, ampak tudi pravi živi
Bog. Spremenil je pa mili Jezus vodo v vino,
naj bi ljudje verovali, de je pravi živi Bog.

Pač pobožna in pridna sta morala biti ženin
in nevesta, da je vsmileni Jezus s svojo materjo
sv. Marijo in s svojimi apostoli na ženitnino pri¬
šel in jima pomagal. Glejte, dober Jezus nikdar
ne zapusti tiste, kteri pošteno in pravično živijo.
Naj jih še tolika nesreča zadene, ljubi Jezus jim
pomaga. Toraj, ljubi otroci! le pošteni in pridni
bote, ljubi Jezus vas nikdar ne bo zapustil
O kako vsmilenega serca je tudi Jezusova mati

83

sv. Marija bila! Vidila je, de sta ženin in neve¬
sta vboga, rada bi jima pomagala, pa ne more;
za to prosi svojega vsigamogočnega sina ljubega
Jezusa, naj jima pomaga. Otroci! kedar veste,
da kteri bolnik nič ne glešta, da je reven in od
vseli zapušen, prosite, ko Marija vsmilenega Je¬
zusa, tudi vi svoje dobre stariše, naj siromaku
pomagajo.

Miliec Kebrov! ljubi Jezus je povsodi ljudi
lepo učil, al jim je tudi kaj drugega dobrega
storil? —- Kaj neki? — Ajtka Cvikelnova! kako
je mili Jezus bolnike ozdravljal? — Kako je
n. pr. slepce ozdravljal? — Kako še kaj? —
Janezek Goriškov! kako je smileni Jezus gluhe
ozdravljal? — Kako mutaste? — Kaj meniš, ko
bi k meni slepca pripeljali in bi mu jez rekel:
„Hočem, de vidiš“, al bi slepec spregledal? —

In ko bi slepec tudi spregledal, al bi bil jez to
iz svoje lastne moči storil? — Kdo zamore to
storiti? — Kako imenujemo toraj to, kar le sam
Bog storiti zamore? — Anastazika Čebulova! al
zdravnik tudi Čudež stori, če bolnika ozdravi? —
Zakaj ne? — - Al je tudi vsmilen Jezus bolnike
izpraševal, kako jim je kaj, če jim jesti al piti •
diši? — Al zdravnik vsakega bolnika in naenkrat
ozdravi? — Jože Mišekov! al zamore zdravnik
bolnika tudi takrat ozdraviti, Če za njegovo bolezin
ne ve? — Kdo zamore to? — Al še veš, kako
imenujemo to, kar le Bog al pa tisti človek storiti
zamore, kteremu Bog svojo moč da? — Ljubi Jezus
je pa to tudi storil, kar le Bog storiti zamore, kdo
je tedaj? — Francka Pečnikova! zakaj je mili Jezus
čudeže delal ? — Kdo je toraj ljubi Jezus, je samo
človek? — J a , mili Jezus, ni le samo človek,

6 *

84

ampak tudi pravi živi Bog. — Petrek Cebančev!
kde je ljubi Jezus pervi čudež storil? — Kaj je
bilo v Kani na Galilejskim? — Kdo je bil tudi
povableti na ženitnino? — Lucika Modričeva! po¬
ve nam, kaj se je na ženitnini prigodilo? — Bla¬
žek Stantetov! kdo zamore vodo v vino spreme¬
niti? — Jezus je pa to storil, kdo je tedaj? —
— Zakaj je mili Jezus ti čudež storil? — Paulek
Strikarjev! kaj neki se ti dozdeva, da so ljubi Jezus,
njegova sv. mati in apostoli na ženitnino sli? —
Kakšne ljudi ima vsmilen Jezus rad? -— Al ima
dober Jezus tudi nas rad? —- Kdaj? — Barbika
Mlakerjeva! jeli, da je sv. Marija vsmilenega serca
bila, ker je svojega vsigamogočnega sina prosila,
da bi ženinu in nevesti pomagal? — Kaj' bi tudi
ti storila, če bi za reveža vedla, pa mu pomagati
ne moreš? — Jutre vam bom dva druga čudeža
povedal.

12 .

Jezus uči na gori.

Kakor sim vam že pravil, ljubi Jezus ni
vedno v enem kraju učil; temveč zdaj na gori,
zdaj na planjavi, zdaj v čolniču na morju. Tako
je nekdaj na neki gori učil. Ljudi je bilo prav
veliko. Samih možev je bilo 5000, žensk in otrok
še posebej; morda jih je še enkrat toliko bilo,
kot možev. Prišli so bili iz dalneh krajev in so
milega Jezusa, brez da bi bili kaj jedli, celi den
zvesto poslušali. Ko vsmileni Jezus toliko ljudi
vidi, ki so ga celi den poslušali in že lačni bili,
se mu v serce vsmilijo. Toraj reče apostolu Fi¬
lipu: „Odkodi bomo kupili kruha, da bi vbogi
ljudje jedli.“ — Vsigamogočen Jezus je nalaš

85

sv. Filipa vprašal, ga skušati, kaj bo odgovoril;
on je tako dobro vedel, s čem bo pridne ljudi
hasitil. — Filip Jezusu odgovori: „Vse ljudi na¬
sititi, nam je pač veliko denarjev treba, da bi
kruha kupili.“ Sv. apostol Andre to slišati reče:
„Neki mladenč ima sicer pet ječmenovih kruhov
in dve ribi, al kaj je to za toliko ljudi ?“ — Na
to reče ljubi Jezus ljudem, naj se po tleh vsedejo,
in so se vsedli. Mili Jezus vzeme zdaj v svoje
sv. roke kruhe in ribi, jih požegna, zahvali ne¬
beškemu očetu, razlomi in med ljudi razdeli. Vsi
so jedli in se nasitili. Potem vsmilen Jezus učen¬
cem vkaže, naj ostanke poberejo in lepo shranijo,
de konca ne vzemejo. Nabrali so pa učenci še
12 kosov ostankov. Toliko tavžent ljudi le s 5
ječmenovimi kruki in dvema ribama nasititi, tako
da so se vsi nasitili in je še 12 košev koscev
ostalo, le Bog zamore; ljubi Jezus je pa to storil,
toraj ni samo človek, ampak tudi pravi živi Bog.
Storil je mili Jezus ti čudež, naj bi se vsi ljudje
Živo prepričali, de je pravi Bog.

v

Se na neki drugi gori je vsmileni Jezus učil.
Tu je bilo 4000 ljudi. Prišli so bili tudi vsi iz
dalnih krajev in so milega Jezusa cele tri dni
poslušali in niso imeli kaj jesti. Vsmilili so se
ljubemu Jezusu, zato reče: „Ze tri dni so pridni
ljudje pri meni in nimajo kaj jesti; Če jih lačne
domu pustim, bojo na poti obnemagali, ker so vsi
iz dalneh krajev prišli.“ Učenci mu rečejo: „Kje
ueki bomo tu v pušavi toliko kruha dobili, da bi
v se ljudi nasitili ?“ Na to vsmileni Jezus učence
pobara: „ Koliko kruhov imate?" — Sedem, in
nekaj rib, mu odgovorijo. In zdaj ljubi Jezus
ljudem po tleh se vsesti vkaže, vzeme v svoje sv.

86

roke kruh in ribe, jih požegna, nebeškemu očetu
zahvali, razlomi in svojim učencom da, naj mecl
ljudi razdelijo. Vsi so se do sitega najedli in
toliko koscev je še ostalo, da so jih sedem jer-
basev nabrali. — Toliko ljudi s 7 kruhi in s
nekterimi ribami nasiti, tako de še 7 jerbasev
koscev ostane, zamore spet le Bog; ljubi Jezus je
pa to storil, potem takim ni le samo človek, am¬
pak pravi živi Bog. Zopet je vsigamogočen Jezus
ti čudež storil, naj bi ljudje terdno verovali, de je
tudi pravi Bog. — Kdo si upa enega teh dveh
čudežev povedati? — Maksi Turinov! pove. —
Kdo si upa drugi čudež povedati? — Matevžek
Hriberšekov! povč. —- Lizika Lužnikova! Jeli, da
so nauka željni ljudje bili, ker so na eni gori en
den,, na drugi tri dni vsmilenega Jezusa poslušali?
-— Kaj moramo tudi mi radi? — Kje se božja
beseda uči? — Kam morate torej radi hoditi?* —
Kori Jakličev! kako je bilo milemu Jezusu pri
sercu, ker je toliko lačnih ljudi vidil? — Jim je
pomagal? — Oe bi ti reveža vidil, kaj bi storil?

— Ko v bi sam nič ne imel, kaj bi storil? —
Cilka Oičmanova! kaj je ljubi Jezus storil, kedar
je kruh in ribe v svoje sv. roke vzel? — Kaj
moramo tudi mi storiti, preden jemo? — In kaj
po jedi? — Lenart Jeraletov! po tem ko so se
bili ljudje do sitega najedli, je bilo še veliko
koscev ostalo, kaj je bil torej mili Jezus zapove¬
dal? — Koliko ostankov so bili nabrali pervo-
krat? — Koliko drugokrat? — Tebi dajo ljuba
mama velik kos kruha, tako da ga ne poješ, al
bodeš zavergel, kar nisi snedel? — Kaj boš toraj?

— Lenka Mlinarjeva! koliko ljudi je mili Jezus
pervokrat nasitil bil? — S koliko kruhev in rib?

— Kdo zamore toliko ljudi s tako malo kruhev

87

in rib nasititi, tako da še veliko košev koscov
ostane? — Ljubi Jezus je pa to storil, kdo je
tedaj? — Zakaj je mili Jezus ti čudež storil? —

13 .

Jezus ozdravi mertvoudnega.

Ljubi Jezus je nekdaj v mestu Kaparnaum
v neki hiši učil. V hiši in okoli hiše, kjer je
učil, je bilo ljudi, da se je vse terlo. Štiri možje
prinesejo v postelji bolnika, ki je bil mertvuden,
to je, ni mogel ne rok ne nog ganiti, cel6 jesti
ni sam mogel, naj bi ga vsmiljeni Jezus ozdravil.
Pa do njega ne morejo, ker je strašno veliko ljudi
bilo. Zato na streho grejo in reveža od zgor doli
spustijo. — Pri Judih, kakor sim vam že pravil,
strehe niso bile take, kakoršne so pri nas, tem¬
več ravne, kot miza. Pri vsaki hiši so bile štenge
na streho; torej so vsmiljeni možje siromaka po
štengah na streho nesli in strehe, ki je iz lepega
kamnja složena bila, toliko oddelali, da so bol¬
nika s posteljo vred pred milega Jezusa lehko
spustili. Ko ljubi Jezus mertvudnega reveža vidi,
se ga vsmili in mu reče: „Zaupaj moj sin, tvoji
grehi so ti odpušeni.“ In kmali na to mu zopet
reče: „Vstani, vzemi posteljo in pojdi domu.“

Revež je ves zdrav vstal, Boga hvalil in posteljo
domu nesel. Vsi pa, kteri so vidli to, so se čudli
in rekli: „Kaj takega še pa nismo vidli. “ — Ce
ki še tako velik gospod, Čelo cesar, mertvudnemu
rekli: ./Vstani in pojdi domu“, bi vender le ne
vstal. Kaj takega le Bog storiti zamore, ljubi
Jezus je pa to storil, toraj je tudi pravi živi Bog.
Storil je spet ta čudež, naj bi ljudje verovali, de
je pravi živi Bog. —

88

Kdo si upa povedati čudež, kterega sim vam
ravno zdej pravil? No AnČika Petelinova! povej.
— Franček Polcov! ko bi cesar mertvudnemu
rekli: „Vstani in pojdi domu,“ al bi vstal? —
Kdo more to storiti? —Ljubi  Jezus je pa storil,
kdo je tedej? — Terezika Kočnikova! jeli so pač
pridni bili možje, ker so bolanega siromaka tako
daleč in težko k Jezusu nesli? — Kaj bi nek ti
storila, ko bi pri vašem sosedu bolnik bil? —
Tvoja ljuba mama bi prav hudo zboleli, koga bi
kej prosila, de bi jih ozdravil? — Ta mertvuden
je zategadel tako zlo bolan bil, ker je velik greh
storil, torej ljubi otroci! le skerbno se varujte
vsakega tudi nar manjšega greha, de vas pravičin
Bog kaznil ne bo.

Vsmiljeni Jezus je tudi take bolnike ozdravil,
kterih še vidil ni. V mestu Kaparnaum je živel
imeniten služabnik, kteri je bil namestnik kralja
Herodeža. Njegovega sina je huda merzliea tresla
in tako zdelala, de mu že noben zdravnik ni mo¬
gel pomagati. Oh kako žalostna sta bila oča in
mati! Kjerkoli sta kterega zdravnika vedla, sta
po njega poslala, pa vse je bilo zastonj: Sin je
začel vmirati. Skerbni oča se spomnijo Jezusa,
kteri je že toliko revežev s samo besedo ozdravil
in zdaj ravno blizo mesta Kaparnauma učil. V eni
sapi k ljubemu Jezusu dirjajo in ga lepo popro¬
sijo, de naj prav hitro s njim gre in sina ozdravi,
ker je že vmirati začel. Vsmiljen Jezus reče ža¬
lostnemu očetu: „Le pojdi domu, tvoj sin živi in
je ves zdrav.“ Oča potolaženi domu letijo. Ravno
tedaj, ko je mili Jezus to izrekel, je sin zdrav
skočil iz postelje. Ljuba mama in vsi domači to
viditi so se Čudili in veselili; pridni hlapci pa so

89

leteli svojemu gospodarju povedat, de je sin ves
zdrav. Že na pol pota očeta srečajo in mu povejo,
de sin živi in je ves zdrav. Oča ldapce po poti
poprašujejo, obkorid je sin ozdravil? Povejo mu,
de je že snoči o sedmi uri sina merzlica zapustila.
Oča se spomnijo, de je ravno tisto uro mili Jezus
rekel: „ Pojdi domu, tvoj sin živi.“ To slišati so
tudi hlapci vsmiljenega Jezusa hvalili. Bolnika
brez de bi ga prej vidil in za njegovo bolezen
vedel, noben človek s samo besedo ozdraviti ne
more, temveč le Bog; ljubi Jezus ga je pa iz
lastne moči ozdravil, torej je pravi živi Bog.

Vbog sin je moral veliko terpeti. Glejte!
vsak Človek mora terpeti zavoljo greha, kterega
sta Adam .in Eva v raji storila. Ljubi otroci!
ako bote kdaj zboleli, le voljno terpite in recite:
,,Oče nebeški! tvoja sv. volja se naj zgodi.“ In
vsmiljen Jezus vam pomagal bo, kakor je pomagal
bolanemu sineku kraljevega namestnika. Sinek je
pa tudi pridin in pobožen bil, drugač bi ne bili
dober oča za-nj tako skerbeli in zdravnikov po¬
vsod iskali, tudi ljubi Jezus bi ga ne bil ozdravil.
Podite tudi vi pridni in radi vbogajte svoje sta-
tiše, de vas bodo veseli.

Lekše Coflnov! povej mi čudež, kterega si
z dej slišal. — AndreČek KrainČev! k imenitnemu
gospodu, kteri v gradu živijo, bi kmet prišel in
rekel: „ Gospod! moj sin je bolan doma, ozdravite
ll ’d ga, dal Vam bom, karkoli zamorem;“ gospod
bi rekli: „Le pojdi domu, tvoj sin je že zdrav,“
G bi sin ozdravil? — Kdo zamore to storiti? —
vsigamogočen Jezus je pa storil, kdo je tedej?

Jože Močnikov! kaj se ti zdi, de so oča za
bolanega sineka toliko skerbeli? — In zakaj ga

90

je tudi vsmileni Jezus ozdravil? — Gfegac Puš¬
nikov! tebe bi tudi huda merzlica tresla, al boš
zategadel nevoljen? — Kako boš molil? —

14.

Jezus obudi Jairov hčerko.

Vsmiljen Jezus ni le bolnike ozdravljal, tem¬
več tudi mertve oživljal. Nekdaj je blizo nekega
morja učil. Veliko pobožnih ljudi ga je poslu¬
šalo. Ko je učit jenjal, stopi pred njega neki
poglavar judovskih šol po imenu Jair, ga moli,
rekoč: „Moja liči je ravno zdaj vmerla; al pridi,
položi roko na njo in bo oživela. 4 * In ljubi Je¬
zus je s poglavarjem šel in njegovi učenci. Kedar
je pa v hišo poglavarjevo prišel, so piskači piskali
in žene žalovale in jokale, ker je deklica že
mertva bila. — Judje so namreč navado imeli,
de so ondi, kder je kdor vmerl, piskači žalostne
viže piskali in žene, ktere so bile nalaš za to,
v černih oblačilih in vse kuštrave na ves glas in
po silem vekale, in tako s tem po mertvim veliko
žalost razodevale. — Te viditi je mili Jezus rekel:
„Idite ven iz hiše 44 , ni vam treba žalovati, ker
deklica ni mertva, ampak le spi. To slišati so se
mu piskači in žene posmehovali, ker so le pre¬
dobro vedli, de deklica ne spi, ampak je res
mertva. Ko so vender piskači in žene ven iz hiše
šli, je šel vsmiljen Jezus noter, kder je deklica
ležala, jo je za roko prejel in rekel: „Deklica,
vstani! 44  In deklica je vstala, hodila in jesti pro¬
sila. Bila je takrat ravno 12 let stara. Noben
zmed nas, tudi jez ne, bi ne mogel merliča oži¬
veti. Merliča obuditi je le Bog kos; ljubi Jezus

91


je pa mertvo deklico obudil, torej je tudi Bog. —
Kakor sinek kraljeviga namestnika, je gotovo tudi
deklica šolskega poglavarja Jaira pridna bila,
rada svoje stariše vbogala, pobožno molila in po¬
vsod dedno se obnašala, ker so jo stariši tako
radi imeli in njeni skerben oča vsmiljeniga Jezusa
prosili, da bi jo obudil. Pa tudi stariši so morali
brumno živeti, ker je mili Jezus njili prošnjo tako
rad vslišal. Bodite tudi ve deklice svojim starišcm
pokorne in nikar jim zad odgovarjate, kedar vas
posvarijo.

Micka Sternadova! jeli de veš čudež, kterega
je vsigamočen Jezus na 12 let staro deklico sto¬
ril? ■— Pripoveduj. — Marjetka Plahutnikova!
k meni bi prinesli merliča in me prosili, de bi ga
obudil, al bi ga mogel iz lastne moči oživeti? —
Kdo bi ga obuditi zamogel? — Kdo torej je
ljubi Jezus, v ker je mertvo deklico obudil? —
Magdalenka Cebulova! kaj nek misliš, zakaj je
mili Jezus prošnjo očeta mertve deklice tako rad
in hitro vslišal? — In zakaj so ljubi oča za
mertvo deklico toliko skerben bili? —

Drugibart je v  pa vsmiljen Jezus nekega mla-
denea obudil. Šel je ravno v mesto, kteremu je
kilo ime Naim. Že je bil blizo mestnih vrat, ko
prinesejo merliča iz mesta, kteri je bil edin sin
neke vdove, to je žene, kteri je bil mož vmerl;
v eliko ljudi je merliča na pokopališe spremljalo.
Vboga mati so za mertvim sinom jako močno jo¬
kali, ker so si mislili, kdo bo zdej, ko bom stara,
Za - me skerbel, ker mi je edin sin vmerl. Ko mili
Jezus zapušeno mater jokati vidi, se je v serce
vsmili; torej jo tolaži: „Ljuba mati, nikar ne jo¬
kaj.Onim  pa ki so merliča nesli, je zapovedal

92


stati, se je merliča doteknil in rekel: „Mladeneč
vstani!“ In mladeneč je berž vstal in govoril.
Ko je vsmiljen Jezus mladenča materi živega dal,
o kako so se mati veselili in ljubega Jezusa hva¬
lili! Tudi oni, ki so to vidili, so dobrotljivega
Jezusa molili in rekli: „Velik prerok je med nami
vstal.“ ■— Glejte! noben Človek, celo cesar ne, ni
vstanu mcrlica oživeti, merliča obuditi, je le Bog
kos; ljubi Jezus je pa mertvega mladenča oživel,
torej je tudi Bog.

Ljubemu Jezusu so se žalostna mati v serce
vsmilili, in on jih je tolažil in jim pomagal. Tudi
mi se moramo žalostnih vsmiliti in jih tolažiti.
Sicer nismo v stanu mertvih obuditi, to le vsiga-
močen Jezus zamore; pa tolažiti moremo uue,
kterim starši, al otroci, al kak dober prijatel
vmerje. Ce bi n. pr. kteri materi al kterimu
očetu otrok vmerl, bi jih tolažili tako le: „Ljuba
mati, ljubi oče! nikar ne žalujte tako zlo za
vašim mertvim sinkom al za vašo mertvo hčerko,
ker je vmerl-a. Glejte! zdej je vaš sinek al vaša
hčerka v sv. nebesih in enkrat se hote vsi skupej
v sv. nebesih vidli.“ Ako bi kterimu zmed vas
ljubi oča al mila mamka vmerli in bi se močno
močno jokal, bi ga mogli tolažiti tako le: „Ljub
Jakec al draga Ančika! nikar tako zlo ne jokaj,
ker je neskončno moder Bog ti tvojega ateja al
mamko vzel. Kar Bog naredi, vse prav stori.
Le priden bodi, rad moli in nemarnega greha se
skerbno varuj, bo pa nebeški Oča tvoj drugi do¬
ber oča in sv. mati božja Marija tvoja druga
mila matij — Ako kdor naših prijatlev al sose¬
dov vmerje, je lepo pa tudi dobro delo storimo,
ako merliča na pokopališe spremimo in za nja

93

dušo molimo, da bi ji ljubi Bog milostliv bil in
jo v sv. nebesa vzel; — kakor je tudi m er tvega
mladenča veliko pobožnih ljudi na pokopališč
spremljalo.

Videk Kuštrov! ti gotovo veš čudež od inert¬
nega mladenča, kteriga sim vam ravno zdej pra¬
vil? — Tonej. — JerncČek Golobov! svitli cesar
bi ravno po cesti šli ko merliča pokapat nesejo;
cesar bi pa rekli: „Ostojte,“ in bi se merliča do-
teknili in mu vstati zapovedali, al bi merlič vstal?
■— Kdo zamore merliča obuditi? — Ljubi Jezus
je pa mertvega mladenča obudil, kdo je tedaj? —
Tone Tičerjev! dober Jezus je pač vsmileniga
serca bil, ker se je žalostne matere vsmilil? —
Kaj bi tudi ti storil, če bi vaši sosedinji deklica
vmerla in bi se sosedinja milo milo jokali? — Al
bi zamogel deklico obuditi ? -— Kaj bi torej storil ?
—■ Kako bi žalostno sosedinjo tolažil? — Katerca
Novakova! Micki Tekšakovi bi draga mamka
vinerli in ona bi močno vekala, kako bi jo kaj
tolažila ? — V vaši vesi bi berač vmerl, kaj boš
storila, kedar ga pokopat nesejo?

15 .

Jezus obudi Lacara.

VsigamogoČen Jezus je tudi nekega mertviga,
Kteri je že 4 dni v grobu ležal, obudil. Ne deleč
°d Jeruzalema je bila ves Betania, v kteri ste
stanovale dve sestri: eni je bilo ime Marta, drugi
Nlarija Magdalena. Imele ste brata po imeni Lacar.
Tuli so vsi pošteni in pobožni, zategadel se je mili
Jezus vsakobart, kadarkol je v Jeruzalem potoval,
0,1  di oglasil in jih je prav rad imel. Priden Lacar

94

je pa prav Imelo zbolel, torej pošlete sestri, ker
ste brata rade imele, po Jezusa, naj bi prišel in
bolanega brata ozdravil. Jezus pa reče: „Ta bo¬
lezen ni v smert, ampak, v božjo Čast, de se po
njej časti božji Sin;“ zategadel ni koj šel, timveč
je še dva dni ondi ostal, kjer je učil. Laear pa
je med tem vmerl in so ga pokopali. In ko je
Laear že 4 dni v grobu bil, še le ljubi Jezus s
svojimi apostoli v Betanio pride. Veliko Judov
pa je bilo iz Jeruzalema prišlo, Marto in Marijo
taložit. Ko sestri slišite, de vsmiljen Jezus pride,
mu naproti hitite in mu recite: „ Gospod! ko bi
bil ti prej prišel, bi najn brat ne bil vmerl.“ In
ste močno močno jokale. Dober Jezus pa ju to¬
laži : „Vojn brat bo vstal." Sestri pa odgovorite:
„Veme, de bo vstal posledni al sodni den.“ Na
to jima reče ljubi zveličar: „Jez sim vstajenje in
življenje, kdor v me veruje, bo živel, akoravno je
vmerl. Verujete to ?“ Odgovorile ste mu: Gospod!
verujeve, de si ti Kristus, Sin živiga Boga, ki si
prišel na svet." Ker ste pa sestri le jokale in
tudi drugi ljudje, se jih dober Jezus vsmili se
tudi razjoka in žalosten spraša: „Kam ste mertvega
Lacara položili?" In so ga peljali k grobu. Ljubi
Jezus vkaže kamen od groba odvaliti. Marta pa
reče: ,,Gospod! ima že duh, ker 4 dni v grobu
že leži." Ko so kamen odvalili, pristopi mili
Jezus bližej in zavpije: „Laear, pridi vun." In
berž je mertev Laear oživel in prišel iz jame.
Veliko Judev pa, kteri so to vidili, so v Jezusa
verovali. Mertvega, ki je že 4 dni v grobu bil,
le vsigamogočen Bog obuditi zamore; ljubi Jezus
ga je pa iz lastne moči obudil, torej je tudi pravi
Bog. In kakor je vsigamogočen Jezus mertvega
Lacara obudil, bo tudi vse ljudi sodni den obudil;

95

kteri so tli bmmno živeli, pojdejo v sv. nebesa,
oni pa, ki so ta grešno živeli, pojdejo v strašen
pekel, kder bodo brez konca neizrečeno veliko
terpeli. Torej le pridni bodimo, de bomo sodni
den vsi v sv. nebesa šli. — Lacar je moral pri¬
den biti, ker ste ga sestri tako rade imele, po
dobrega Jezusa poslale, de bi ga ozdravil, in po
tem ko je vmerl, toliko jokale. O kako lepo je,
če se brati in sestre lepo imajo! Sam Bog take
otroke rad ima in jim sreče in svoj sv. žegen
daje. Gerdo in greli pa je, ako se brati in sestre,
otroci enega očeta in ene matere prepirajo, zmer¬
jajo al elo preklinjajo. Bog take otroke -hudo
hudo kaznuje. Ljubi otroci! le radi kakor Marta
hi Marija svojega brata Lacara tudi vi svoje brate
in sestre imejte.

Kdo ve čudež od mertvega Lacara? — Jože
Pisarjev! pripoveduj. — Micka Zohaije T - 7 a! tvojega
ateja bi Terezika Lindičova peljala k grobu, v
kateriga so včeraj njeniga brata Franceka poko¬
pali in bi jili prosila: „Stric! obudite mi mojege
ljubega brata.“ Atej tvoj bi grob odkopali in
zavpili: „Francek! pridi vun,“ al bi res Franček
vstal? — Kdo je v stani pokopanega mertviga
obuditi? — VsigamogoČen Jezus ga je pa obudil,
kdo je torej ? — Lenka KoČnikova! kdaj bo Bog
v se ljudi obudil ? — Kam bomo šli sodni den tisti,
ki tu na zemlji pobožno živimo? — Kam bodo pa
tisti verženi, ki zdej grešno živijo? — Kako mo-
! 'arno tedej živeti, de ne bomo v strašen pekel
pahnjeni? — Videk Krajnikov! zakaj nek ste
Marta in Maria svojega brata Lacara tako rade
imele? — Al je prav, če se brati in sestre, otroci
onega očeta in ene matere, sovražijo in zmerjajo? —

96

16 .

Jezus jezdi v Jeruzalem.

Vsmiljen Jezus je povsod lepo učil pa tudi
bolnike ozdravljal; zatega voljo so ga vsi dobri
ljudje radi imeli in za nji ni hodili. Bližal se je
velikonočen praznik, kterega obhajat se je mili
Jezus s svojimi učenci v Jeruzalem podal. Po
poti v Jeruzalem je svojim učencom rekel: „ Glejte,
gremo v Jeruzalem in vse se bo dopolnilo, lcar so
peroki od mene pisali. Nevernikom bom izdan in
oni me bodo zasramovali, bičali in zapluvali' in
po tem me bodo vmorili, al tretji den bom od
mertvih vstal. “ Učenci pa tega niso zapopadli,
ker so mislili, de ljubi Jezus bo mogočen sveten
kralj. Ko so dober Jezus iu učenci njegovi mestu
Jeruzalemu se bližali, pride ljubemu Jezusu veliko
ljudi na proti, kterih eni so svoje oblačila po potu
razgrinjali, drugi pa veje od dreves sekali in jih
trosili, kodar je mili Jezus v mesto Jeruzalem
jezdil. Spet drugi so vpili: „Hosana, to je, Čast
in hvala sinu Davidovemu! blagor mu, ki pride v
imenu Gospodovem.“ Tako so dobri ljudje lju¬
bega Jezusa v mesto Jeruzalem spremljali. V ta
spomin obhajamo cvetno nedelo, o kteri ljudje
olkove in druge veje v cerkev prinesejo, de jih
mešnik žegnajo, po tem pa z njimi ljubemu Je¬
zusu na Čast v procesii okoli cerkve grejo.

v

Cilka Skrabelnova! al so ljudje milega Je¬
zusa kaj radi imeli? — Zakaj? — Valentek Čebu-
lov! kam je ljubi Jezus s svojimi učenci šel, ko
se je velika noč bližala? — Pokaj? ■— Barbika
Jecelnova! kaj je vsmilen Jezus svojim učencom
po poti v Jeruzalem pravil ? — Al so učenci te

97

Jezusove besede zapopadli? — Zakaj nek ne? —
Boštjan ek Mlakerjev! ko se je dober Jezus Jeru¬
zalemu bližal, al mu je veliko ljudi na proti pri¬
šlo? — Kaj so pobožni ljudje po tleh razgrinjali?
— In kaj trosili? — Kako so pa drugi vpili? —
Kaj je to: Hosana? —

Berž ko je mili Jezus v mesto Jeruzalem
prišel, se je v tempel podal, kder so ga spet, toda
Nedolžni otročiči, pozdravljali: „Hosana Sinu Da¬
vidovemu." Komor kol je šel, povsod ga je veliko
v eliko ljudi spremljalo in hvalilo. To je pa Fari-
zejce in pismarje, ki so dobrega Jezusa sovražili,
strašno jezilo. Rekali so: „ Glej te! vse gre za
Pjim.“ Jeli so ga po krivem zaničevati, in so
sklenili, ga pogubiti. Po dne je ljubi Jezus učil,
Ponoči pa je šel iz mesta, v ktero je sopet zju¬
traj prišel, de bi učil. Vsim ljudem je na ravnost
resnico povedal, zlasti pa Farizejcom in pismarjem.
Rekel jim je: „Hinavci ste; se sicer svete delajte,
Pa ste v serci polni hudobij, ako se ne bote po¬
boljšali, bote vsi pogubljeni." Te Jezusove od-
kritoserčne besede so hudobne Farizejce in pis¬
oarje močno razkačile. Od zdej ga niso mogli
v eč pogledati, temveč so mu po življenju stregli,
Pa vedli niso, kako bi ga vjeli. Ko pa Juda
Rkariot eden apostelnov to sliši, gre k Farizejcom
111  pismarjem, ter jim reče: „Koliko mi daste in
v am bom ga vi o vil ?“ Obljubili so mu 30 sreber-
aikov, v naših denarjih okoli 20 goldinarjev. Den,
? kterim je hudoben Juda Iškariot Jezusa izdal,
J® bila sreda. V žalosten spomin, de je Juda
Kkariot vsmileniga Jezusa izdal, so se pervi krist-
Jod sredo postili. — Iškariot je Farizejcom in
Pirnarjem obljubil, de bo jim milega Jezusa kmali
rijaueko Vodilo. 7

98

vlovil. Prav veseli so bili, de jim bode nedolžen
Jezus v roke prišel.

Pred velikonočnimi prazniki so morali Judje
pečeno jagne in presen kruli jesti, kakor jim je
Bog po Mozesu zapovedal. Zakaj de so pečeno
jagne in presen kruh jesti morali, bote pozneje že
zvedli. Tudi mili Jezus je s svojimi apostoli in
sicer četertek — velik Četcrtek — zvečer pečeno
jagne in presen kruh v Jeruzalemi v neki veliki
sobi jedel in ker je drugi den — velik petek
vmerl, — pravimo, de je velik Četertek zadnjo
večerjo obhajal. Pri večerji jc ponižen Jezus
svojim apostolom noge vrniva!, nam v lep zgled,
de moramo tudi mi eden drugemu si v ponižnosti
streči. Po večerji je pa vsmilen Jezus vzel v svoje
sv. roke presen kruh, — kakoršna je hostia,
ktero mesni k pri sv. mesi imajo, — ga posvetil,
razlomil in apostolom dal, rekoč: »Vzemite in jejte,
to je moje telo, ktero bo za vas dano." Ravno
tako je tudi v svoje sv. roke vzel kupo — kelh
— s vinom, tudi zahvalil, posvetil in apostolom
dal, rekoč: »Vzemite in pijte, vsi iz kupe, ker to
je moja kri, ki bo za vse ljudi v odpušanje gre¬
hov prilita. To storite v moj spomin." Kar je
ljubi Jezus pri zadnji večerji s kruhom in vinom
storil, storijo tudi posvečen mešnik vsak den pri
sv. meši, ter presen kruh — belo hostio — v
presv. telo in vino v kupi v presv. kri Jezusovo
premenjajo.

Prav žalostnega serca je mili Jezus pri ve¬
čerji bil. Rekel je: »Eden zmed vas me bo še
nicoj zdal." Prestrašeni apostoli poprašujejo za¬
poredoma: »Gospod! al sim jez?" Tudi Juda
Iškariot je vprašal: »Gospod! al sim jez?" Ljubi

99

Jezus mu pa odgovori: „Ja! ti si.“ Koj na to je
hudoben Juda vstal in preg šel. Ljubeznivi Jezus
pa drugi apostoli so pri mizi ostali. Rekel jim
je: „Nicojšno noč me bote vsi zapustili.“ Apostol
Peter pa reče: „Gospod! ko bi te tudi vsi zapu¬
stili, te jez ne bom. Pripravljen sim, v ječo in
smert za tebe iti.“ Tako so tudi vsi pričujoči
apostoli rekli. Mili Jezus pa reče: „Peter! res¬
nično ti povem, že nicoj, preden bo petelin dva¬
krat zapel, me boš že trikat zatajil." Apostoli so
bili sila žalostni, ker je vsmilen Jezus tako k jim
govoril; zategadel jih je tolažil pa tudi opomino-
val, naj se med sebo ljubijo in nja zapovedi
zvesto spolnujejo. Po tem so zahvalno pesem za¬
peli vsi in šli na oljsko goro v vert, kteriga
imenujemo Getcemani.

Metka Nacesnikova! kako imenujemo nedelo,
o kteri se spominjamo, de je veliko ljudi milega
Jezusa v Jeruzalem spremljalo? — Zakaj nek
cvetno nedelo? — Kam se je podal vsmilen Jezus,
ho jc v mesto prišel? — Kdo ga je spet v tem-
pelni pozdravljal? — O ti otročiči so pač prav
pridni bili! — Gašpar Cenčov! al je mar to vsim
dopadlo, ker so bogaboječi ljudje dobrega Jezusa
tako lepo pozdravljali in povsod za njim vreli?
— Kterim ne? — Kako so Farizcjci in pismarji
tekali? — Micka Slanicova! kaj je vsmilen Jezus
po dne v Jeruzalemi delal? — Al so ga vsi radi
Poslušali? — Zakaj ga nek ravno Farizejci in
pismarji niso radi poslušali ? — Kako jim je pra-
vil? — Martinek SgubiČev! kaj so hudobni Fari-
Ze jci in pismarji sklenili zoper Jezusa, kterega so
Po nedolžnem tako zlo sovražili? — So ga sami
vjeli? — Kdo jim ga je v roke spravil? — Ko-

7 *

100

liko so mu za to dali? — Julka Slanicova! kteri den
je hudoben Juda lubega Jezusa zdal? -— Zato so
se pervi kristjani tudi sredo postili v žalosten
spomin, de je hudoben apostol Juda Iškariot mi¬
lega Jezusa Judom zdal.

Gregac Pisarjev! kaj so morali Judje vsako
leto pred velikonočnimi prazniki jesti? — Al je
tudi vsmilen Jezus in apostoli velikonočno jagne
jedel? — Kteri den? — Zefka VranČurnikova! al
včš, kaj je ponižen Jezus pri zadni večerji svojim
apostolom storil? — Čemu jim je noge vmival?

— Mihac Čebolov! kaj je vsmilen Jezus po ve¬
čerji v svoje sv. roke vzel? — Kako je čez kruh
govoril? — Kaj je potem v svoje sv. roke vzel?

— Kako je pa Čez kupo s vinom rekel? — Kaj
je še rekel? — Polonka Virkova! kdo stori s
kruhom in vinom vsak den ravno to, kar je ljubi
Jezus pri zadni večerji storil? — Kaj je tedej
tisto, kar mešnik pri sv. mesi kviško povzdignejo
in ljudem pokažejo? —- Ja! sam Jezus, božji sin
je; toraj moramo takrat poklekniti, na perse ter-
kati in vsmilenega Jezusa moliti.

v

Jakac Salamonov! jeli, de veš, kaj je straš¬
nega mili Jezus pri zadni večerji od eniga svojih
apostolov že naprej pravil? — Od kteriga apo¬
stola? — Kaj mu bo hudiga storil? — Za kolko?

— Ančika Hlevnikova! al so mar apostoli vedli,
kteri zmed njih bo nedolžnega Jezusa zdal? —
Kako so torej lubega Jezusa zaporedoma vprašali?

— Al ga je tudi hudoben Juda vprašal? — Kako
mu je mili Jezus odgovoril? •— Nato pa je Juda
preč šel k Farizejcom in pismarjem, naj bi mu
beričev dali, de bi z njim šli v vert Getcemani,

101

nedolžnega Jezusa vlovit, ker je vedel, de pride
tj e molit.

Blažek Dolinšekov! al je lubi Jezus drugim
apostolom tudi kaj naprej povedal? — Kaj nek?
— Kaj je pa Peter na to rekel? — So drugi
apostoli tudi tako ko Peter rekli? — Kaj je mili
Jezus Petru na to odgovoril? — Barbika Smolni¬
karjeva! al so apostoli žalostni bli, ker so slišali,
da jih bo Jezus zapustil? — Jih je tolažil? —
H Čemu jih je tudi opominoval? — Po večerji so
Jezus in njegovi apostoli zahvalno pesem zapeli
in se po tem v vert Getcemani molit podali.

17.

Jezus v verti Getcemani.

Ko vsmilen Jezus s apostoli v vert Getce¬
mani pride, pusti osem apostolov pri vertnili vra¬
tih, tri pa sebo pelje, namreč Petra, Jakoba in
Janeza, ker je te tri nar raji imel. Gre z njimi
v sred verta. Sedaj jim reče: „Moja duša je

žalostna do smerti, ostanite tu in čujte z meno.“
Na to odstopi od njih, kakor deleč se kamen
verže, pade na obraz in trikrat moli: „OČe moj!
ako je mogoče, stori, de mi ne bo treba terpeti;
al vender naj se zgodi, kakor ti hočeš, ne pa,
kakor jez hočem.“ Potem vstane in gre k 3
apostolom, kteri so pa spali; zato jim reče: „A1
aiste kosi eno uro z meno čuti? čujte in molite,
de ne pridete v skušnjavo.“ Kedar je tretjokrat
odmolil, je tako silno žalosten v sercu bil, de so
s e mu po vsem životu kervave kapic vidile in na
zemljo padale; zategadel v sv. roženkranci moli¬
mo: „kteri je za nas kervav put putil.“ Vedel je

102

že naprej, kolko bo moral terpeti, kako ne v,smi¬
lj eno ga bodo hudobni Judje martrali, poslednjič
še na križ perbili; vedel je pa tudi naprej, de bo
veliko hudobnih ljudi, ki bodo nja presv. nauke
zaničevali in pregrešno živeli, vse to je milemu
Jezusu v sercu toliko težko djalo, de je kervav
put putil. Žalostnemu Jezusu se angel iz nebes
prikaže, ter ga tolaži. Ljubi otroci! vsak četertek
večer po „večni luči — ave Maria — še s veli¬
kim zgonom zgoni, nas spomniti kervavega puta
Jezusovega; torej vsakobart svoje rokice sklenite
in recite: „0 dober Jezus, ki si za nas grešnike
kervav put putil, vsmili se nas L nato pa molite
„Oča naš.“ — Potem vsmilen Jezus vstane, gre
k apostolom in jim reče: „Glejte! izdajavec se
že bliža. “

Nedolžen Jezus teh besed še zgovoril ni,
pride že Juda Iškariot in z njim veliko hudobnih
beričev in hlapcov, kteri so bili od višjih duhov¬
nov in Farizejcev poslani. V rokah so imeli bakle,
meče, kole in vervi. Juda jim je že prej rekel:
„Ktercga bom objel, tistega morate zgrabiti. “ In
ko se je milemu Jezusu hudobnež bližal, mu je
rekel: „Bodi pozdravljen učenik. “ In ga je objel.
Ljubi Jezus mu je rekel: „Juda! tako ti mene
izdaš ?“ Al terdovraten Juda teh besed nič ni
porajtal, ker je velik grešnik bil. One pa, ki so
nedolžnega Jezusa lovit prišli, je vprašal: „Koga
išete?“ Odgovorili so: „Jezusa NazarenskigaJ
In mili Jezus jim reče: „Jcz sim.“ Na to se vsi
tako prestrašijo, de kot mertvi na tla padejo.
Vsmilen Jezus bi bil zdej lehko zbežal; al on
nas je tako močno ljubil, de je hotel za nas ter¬
peti in vmreti. Sedaj ljubi Jezus drugič vpraša:

103

„Koga išete?“ In oni mu rečejo: ., Jezusa Naza¬
renskega. “ In vsmilen Jezus jim odgovori: „Ako
mene išetc, mene zgrabite, pa pustite, cle apostoli
odidejo. “ Sedaj pa hudoben Juda, beriči in hlapci,
ko volkovi, na nedolžnega Jezusa planejo, ter ga
zvežejo. Apostol Peter to viditi hitro meč po¬
tegne in hlapcu višega duhovna desno uho odseka.
Vsmilen Jezus se ušesa dotckne in ga spet ozdravi.
Petru pa reče: „Vtakni meč v nožnico.“ Ko bi
jez hotel, bi mi moj nebeški Oča trumo angelov
poslal, de bi me sovražnikom oteli; al jez hočem
rad terpeti, de bi ljudi večnega pogubljenja rešil.
— O ljubi otroci! glejte, vsmilen Jezus je celo
hudobnemu hlapcu veliko dobroto storil; tudi mi
moramo sovražnikom svojim dobro storiti, kedar
zamoremo. Zdej so pa zvezanega Jezusa peljali
k višemu duhovnu Ana-tu. Apostoli to viditi so
vsi zbežali, kakor jim je bil mili Jezus pri večerji
že naprej povedal.

Jože Črešnikov! kam so se mili Jezus in
apostoli po večerji podali? — Cernu? — Al so
vsi apostoli s njim šli? — Kteri ni šel? — Kam
je bil Juda Iškariot šel? — Hanilca Ilobrovni-
kova! kolko apostolov je torej s Jezusom v vert
Gretcemani šlo? — Al je vsmilen Jezus vseli 11
apostolov sebo v sred verta peljel? — Kolko pa?
■— Ktere tri? — Zakaj le samo te tri? — Lenilca
Mastnakova! kaj je ljubi Jezus trem apostolom
rekel, ko je s njimi v sred verta prišel? — Kako
deleč je potem od njih šel, de je molil? — Kako
je vsmilen Jezus molil? — Kolkokrat je tako
molil? — Ljubeznivi Jezus se je v svoji bridkosti
ves božji volji zročil, kako bi tudi ti molila, če
hi bolna bila? — Uro! rekla bi: „Ljubi oče ne-

104

beški, ozdravi me, pa ne zgodi se, kakor jez
hočem, ampak kakor ti hočeš!“ Petrek Cebančov!
tvoj dober atej bi zboleli, kako bi molil? — Ljubi
otroci! kedar so dober o ca al skerbna mati bolani,
le tako ko vsmilen Jezus v vertu Getcemani mo¬
lite, namreč: „0 ljubi oče nebeški! glej moj dober
atej, moja skerbna mama, so bolni, oh ozdravi
jih; al vender zgodi se naj, ne kakor jez hočem,
tim več kakor ti hočeš. Tvoja sv. volja naj se
zgodi.“

v

Francka Stantetova! al so 3 apostoli tudi
čuli in molili, kakor mili Jezus? — Kaj so nek
delali? — Al jih je ljubi Jezus posvaril? —
Kako? — Kako je bilo vsmilenemu Jezusu pri
sercu potem, ko je trikrat molil? — Je bil zlo
žalosten? — Jurek MaČiČev! zakaj je mili Jezus
tako žalosten bil, de so sc mu po vsem životu
kervave kaple vidile? — O ljubeznivi otročiči! le
skerbno se varujte greha, ker je milemu Jezusu
tolko žalost storil. Metka Tratnikova! al je kdo
ljubega Jezusa tolažil, ker je tako zlo žalosten
bil? — Kteri apostol je bil nedolžnega Jezusa
izdal? — Al je hudoben Juda čisto sam milega
Jezusa lovit prišel? — Kdo pa še s njim? —
Tomaž Čukov! al so vedli beriči in hlapci, ktc-
rega imajo zgrabiti? — Kdo jim je povedal? —
Kako jim je rekel hudoben Juda? —

Zefka VranČurnikova! kako je mili Jezus
Judeža posvaril, ko ga je objel? — Al je hudo¬
ben Juda teh besed kaj porajtal? -— Kaj je pa
ljubeznivi Jezus vprašal beriče in hlapce, kteri
so ga lovit prišli? — Kako so mu odgovorili?
— In kaj je vsmilen Jezus rekel? — Al so ga
na to zgrabili? — Zakaj nek ne? — Martinek

105

Garnikov! al bi ne bil mili Jezus lehko zbežal,
ker so beriči prestrašeni kot mertvi na tla padli?
— Zakaj ni zbežal? — Ljubi otroci! ker nas je
mili Jezus tako zlo ljubil, moramo tudi mi njega
ljubiti, radi moliti in se greha varovati. Andi k a
Lačniltarjeva! čez nekoliko časa je ljubi Jezus
beriče in hlapce drugič vprašal: „Koga išete?“
kaj so mu spet odgovorili? — In kaj je nedolžen
Jezus na to rekel? — Sedaj pa so ljubeznivega
Jezusa zgrabili in zvezali. -— Mihac GobČev!
kaj je Peter storil, ko je vidil, de so beriči in
hlapci nedolžnega Jezusa vezali? — Al ga je
ljubi Jezus posvaril? •— Kaj mu je rekel? —
Kaj je pa vsmiljen Jezus vbogenm hlapcu do¬
brega storil? — Glej! hlapec je nedolžnega Je¬
zusa vezati pomagal in vender mu je dober Jezus
uho ozdravil, tako moramo tudi mi onim, ki nas
žalijo in preganjajo, dobro storiti. Primož Pozdi-
hov! kam so zvezanega Jezusa peljali? — Al
so apostoli za njim šli? — Kaj pa? —• Ja! zbe¬
žali so vsi celo Peter, kakor jim je bil mili Jezus
pri večerji že naprej povedal.

18 .

Jezus pred Ana-tom in Kajfež-om.

Ko so beriči in hlapci nedolžnega Jezusa
Pred višiga duhovna Ana-ta pripeljali, ga je ta
v prašal: „Povej nam, kaj si učil?“ Pohleven Je-
z Us mu odgovori: „Prašaj one, kteri so me poslu¬
šali; vsaj sim vpričo vseh ljudi učil." Na to en
hudoben ldapec nedolžnega Jezusa nevsmiljeno za
Gio vdari, rekoč: „Tako odgovoriš višemu du¬
hovnu?" Poterpežljivi Jezus pa ni hlapca zad

106

vdaril, tem ved mu je pohlevno zavernil: „Ako
sim krivo govoril, spri daj, ako pa prav, zakaj me
biješ 1 ? 14  — O kako poterpežljiv je pad ljubi Jezus
bil! Otroci! ako ktercmu zmed vas kdo kaj ža¬
lega stori, naj mu ne poverile liudo s hudim, am¬
pak pohlevno ko Jezus naj sc pošvara: „Zakaj
si mi to storil, zakaj si me odaril, sej ti nisi m
nid hudega storil ?“ — Od Ana-ta peljajo nedolž¬
nega Jezusa k drugemu višemu duhovnu, h Kaj-
fežu. Til je bilo že veliko hudobnih ljudi, kteri
so po krivem zoper Jezusa pridali, al on je mol¬
čal in voljno preterperl, ker je vedel, de zoper
take lažnjive pride nobena beseda ne pomaga.
Zadnid pa viši duhoven ostane in rede k Jezusu:
„Zarotim te pri živem Bogu, povej nam, al si
Kristus, božji sin?“ Mili Jezus odgovori: „Jez
sim! pa povem vam, vidili bote mene sedeti na
desnici božji in enkrat priti na oblakih neba nam¬
reč sodit žive in mertve.“ Zdej je viši duhoven
se tako zlo razserdil, de je v znaminje svoje ne-
volje gornje ohladilo raztergal in rekel: „Ne po¬
trebujemo ved prid! Sami ste slišali, de Boga
preklinja, ker pravi, de je božji sin! Kaj se vam
zdi, al ni sinerti vreden ?“ In vsi so poterdili:
„Ja, smerti je vreden.“ Tako so po nedolžnem
milega Jezusa v smert obsodili. Ker je bilo že
pozno v nod, so hlapci nedolžnega Jezusa zgra¬
bili in v jedo peljali. Oh! v jedi se je milemu
Jezusu hudo hudo godilo. Nevsmiljeni hlapci so
ga zasramovali, v obraz mu pljuvali, odi mu za¬
krili in ga s pestmi bili, rclcod: „Povej nam Kri¬
stus, kdo te je vdaril?“ Ker je ljubi Jezus tudi
Bog, je sicer res vedel, kdo ga je vdarjal; al
vcnder — 1« je tih bil in vse voljno prenašal, de
bi le nas odrešil. Oh hvalimo ljubeznivega Jezusa

107

za toliko gnado; bodimo pa tildi poterpežljivi,
kakor je on bil!

Y tem, ko so milega Jezusa h višemu

duhovnu Kajfežu gnali, sta sla Janez in Peter
tiho za njim, da bi vidila, kako bodo kaj s

njim ravnali. Janez je bil znan višemu, du¬

hovnu, torej je v sodno hišo šel; Peter je pa na
dvorišu — velikem prestoru pred sodno hišo —
ostal. Bila je merzla noč, tedej so hlapei na dvo¬
rišu kurili. Peter se jim pridruži, ter se z njim
greje. Sedaj pride h kurilu dekla vratarica, in

ko Petra zagleda, reče: „Ha! ti si tudi eden Je¬
zusovih učencev.“ Peter pa je tajil, rekoč: „Jez
Jezusa ne poznam," — in je šel iz dvoriša. Iii
petelin je pervikrat zapel. Pri dvorišnili vratih
Petra spet druga dekla sreča in reče njemu: „Ti

si tudi eden Jezusovih učencev!" Al Peter tudi
zdej terduje, de še milega Jezusa ne pozna in

gre naprej. Eno uro pozneje pride Peter se spet
gret. Zdej pa eden hlapcov reče: „Zares! ti si

tudi s Jezusom bil." Tudi drugi hlapci so to

terdili, ter rekli: „Ti ravno tako govoriš, ko Je¬
zus; tvoj jezik te toraj razodeva, de si njegov

učene." Peter pa je zopet tajil in presegel, de
Jezusa ne pozna. In zdej je petelin drugič zapel.
Zgodilo se je, kakor je bil mili Jezus pri večerji
rekel: „Peter, necoj to noč, preden bo petelin
dvakrat zapel, me boš že trikrat zatajil." Ravno
potem ko je Peter vsmilenega Jezusa tretjikrat
zatajil, ga hlapci iz sodne hiše v ječo peljejo.
■Mili Jezus se grede na Petra ozre in Peter se je
spomnil njegovih besed: „Preden bo petelin dva¬
krat zapel, me boš trikrat zatajil." Peter se je
Ulilo razjokal in zgreval in vsmiljen Jezus mu je
odpustil. O kako rad nam ljubeznivi Jezus naše

108

grehe odpusti, če se jih zgrevamo in poboljšamo!
Torej ljubi otroci! de ste tako nesrečni bili, de
niste radi molili, neradi svoje stariše vbogali, ži-
vinco v škodo pušali, o le zgrevate in poboljšate
se in ljubi Jezus vam bo odpustil, kakor je zgre-
vanemu Petru odpustil.

Drugo jutro prav zgodaj so hlapci nedolž¬
nega Jezusa spet v sodno hišo peljali, kder so
ga veliki duhovni in pismarji drugič v smert ob¬
sodili. Judje pa niso imeli svojega kralja, tem
več so bili podložni rimskemu cesarju; toraj tudi
niso smeli nikogar v smert obsoditi, ako jim rim¬
ski cesar ni privoljil. Rimski cesar je imel svo¬
jega namestnika v Jeruzalemi, kteri je bil deželni
poglavar. Ime mu je bilo Ponči Pilat. K temu
so torej nedolžnega Jezusa peljali, naj bi ga tudi
on v smert obsodil. V tem je pa hudoben Juda
Iškariot zvedel, de so ljubega Jezusa v smert
obsodili. Zgrevalo ga je zdej; nesel je nazaj 30
srebernikov visim duhovnom in rekel: „Greva me,
ker sim izdal nedolžno kri. 41  Al oni so odgovo¬
rili: „Kaj je nam zato? — ti glej! 14  Juda pa je
vergel srebernike v tempel, je šel in se obese!.
Veliki duhovni so srebernike pobrali in kupili za
nje od nekega lončaija njivo, de bi tuje pokopa¬
vali. — O nesrečen Juda! ker se ni hotel sper-
vega poboljšati, je obupal in se večno pogubil.
Ljubi otroci! Če kdej grešite, le hitro hitro se po¬
boljšate, de se vam ne bo godilo tako strašno, kakor
nesrečnemu Judežu. Vsmilen Jezus nam ja rad od¬
pusti, če se le berž ko smo grešili, tudi poboljšamo.

Lucika Modričeva! kam so beriči nedolžnega
Jezusa gnali po tem ko so ga zvezali? — Al je
viši duhoven Ana milega Jezusa kaj vprašal? —-
Kaj nek? — In kaj je pohleven Jezus odgovoril?

109

Tone Piršev! kaj je nek liudoben hlapec milemu
Jezusu storil, ko ga je tako višemu duhovnu od¬
govoriti slišal? — Al mu je pohleven Jezus ver-
nil? — Tebe bi Turkev Joža vdaril, ga boš mar
tudi ti zad vdaril? — Kako bi si pa potožil? -—
Turkova Tončka! kam so nedolžnega Jezusa od
višega duhovna Ana-ta gnali? — Kako se mu je
kaj pri višemu duhovnu Kajfežu godilo? — Rok
Oračev! kaj je viši duhoven Kajfež milega Jezusa
vprašal? — In kako mu je ljubi Jezus odgovoril?

— Kaj je Kajfež na to od jeze storil? — Al so
tudi drugi nedolžnega Jezusa za smert obsodili?

— Zefka Jamnikova! ktera apostola sta šla tiho
za Jezusam, v  kedar so ga od Ana-ta h Kajfežu
gnali? — Cernu sta šla? •—- Al je kteri v sodno
hišo šel? — Kje je pa Peter ostal? — Jurek
Reš e farjev! al veš, kdo je bil na dvorišu? — Kaj
so delali hlapci na dvorišu? — Al se je Peter
tudi grel? — Julka Lindičeva! al še veš, koliko¬
krat je Peter nedolžnega Jezusa zatajil? — Kje
ga je pervokrat zatajil? — Kdo je pri kurilu ter-
Jil, de je Peter eden Jezusovih učencov? — Al
j® Peter poterdil, de je Jezusov učene? — Glej!
bi pri kurilu je Peter milega Jezusa pervokrat
zatajil. Na to je petelin zapel. — Nežika Cven-
kova! al je Peter pri kurilu še ostal? — Kam je
šel? — Kdo ga je pri dvorišnih vratih srečal? —
Kaj mu je tudi ta dekla rekla? — Morde je pa
| ( lcj Peter poterdil, de je Jezusov učene? — Videk
Salamonov! Čez kolko časa se je Peter spet gret
prišel? — Kdo je pa zdej terdil, de je Jezusov
učene? — Al je morebiti sedaj Peter poterdil, de

Jezusov učene? — Kaj pa? — Kolkokrat je
Petelin zapel zdej ko je Peter ljubega Jezusa tri-
°'at zatajil? — Al ni bil mili Jezus prej pri

110

večerji Petru povedal, de ga bo trikrat zatajil,
preden bo petelin dvakrat zapel? — Glej! ravno
tako se je tudi zgodilo.

Metka OreŠnikova! al je prav bilo, de je
Peter nedolžnega Jezusa trikrat zatajil? — Kako
bi bil moral Peter odgovoriti, ko so mu rekali, de
je Jezusov učene? — Al je Peter spoznal, de ni
prav storil? — Kdaj je spoznal? — Cesar se je
Peter spomnil, ko se je vsmilen Jezus grede na-nj
ozerl? — Kako je bilo Petru potem pri sercu?

— Hanika Urkova! al je vsmilen Jezus Petru

odpustil, ker ga je tako zlo grevalo, de se je
milo jokal? — Ti bi se bila v cerkvi nespodobno
zaderžala, kar je velik greli, al ti bo mili Jezus
odpustil? — Kdaj ti bo odpustil? — Ja! če smo
grešili, se moramo liitro hitro zgrevati in pobot-
sati, kakor Peter, in vsmilen Jezus bo tudi nam
odpustil. — Ferdinandek Vižarjcv! Kam so peljali
nedolžnega Jezusa iz sodne hiši slcuz dvorišč? —
Kako se mu je v ječi godilo? — Oh nevsmileni
hlapci! — Al je mili Jezus vedel, kdo ga je

vdarjal, ker so mu oči zakrili? — Zakaj pa ni

povedal? — Anastazika Mlinerjeva! kam so dru¬
gič zjutrej zgodaj ljubega Jezusa gnali? — Al
so ga spet za smert obsodili? — II komu so ga
pa potem peljali? •— Zakaj pa h Ponciu Pilatu?

— Boštjanek Lubejev! kam je nesrečen Juda

Iškariat srebernike nesel, ko je zvedel, de so ne¬
dolžnega Jezusa v smert obsodili? — Kako je

rekel višini duhovnom? ■—- Al so viši duhovni
nazaj vzeli srebernike? — Kaj pa so rekli? —-
Filipek Cuježev! kam je djal Juda srebernike, ker
jih viši duhovni niso hoitJi vzeti? — Al jih je

kdo pobral? — Kaj so kupili viši duhovni za

111

nje? — la kaj je nesrečen Juda na to storil? —
Kat er ca Novakova! al je Juda prav storil, de se
je obesel? — Kaj bi pa bil moral storiti? — Bi
bil Juda vsmilenega Jezusa odpušanja prosil, se
prav greva! in pobolšal, bi mu ljubeznivi Jezus
gotovo kot Petru odpustil bil.

19 .

Jezus pred Pilatom in Herodom.

Ko so nedolžega Jezusa pred sodno hišo
k Ponciu Pilatu pripeljali, so ga začeli vsi, tudi
ljudstvo po pismarjili podšuntano, tožiti, rekoč:
„Tega smo naj šli, de zapeljuje ljudstvo, ker pravi,
de je on kralj in torej ni treba cesarju rimskemu
davke odrajtovati." Pilat pokliče milega Jezusa
k sebi v sodno hišo in ga v praša: „Si ti kralj
judovski?“ Ljubi Jezus odgovori: „Sim kralj;
pa moje kraljestvo ni od tega sveta, — nimam
dežel in vojakov, kakor jih imajo svetni kralji —
lenivec prišel sim na svet, de resnico učim."
Pilat gre na to ven pred ljudstvo in reče: „Jez
ne najdem nobene krivice nad tim človekom.“
Al vpili so vsi: „Ljudstvo šunta; že v Galilejski
deželi je začel šuntati in zdej že po celi Judovski
deželi tako uči." Ko Ponči Pilat sliši, de je mili
Jezus iz Galilejske dežele, ga berž pošlje h kralu
Galilejske dežele, k Herodežu, kteri je bil tudi
v  Jeruzalem prišel, velikonočne praznike obhajati,
Sedaj peljejo nedolžnega Jezusa od Poncia Pilata
k Herodu. Ta se je veselil milega Jezusa viditi;
ker je že veliko od njega slišal in torej tudi
'nislil, de bo kak čudež vpričo njega storil. Herod
je ljubega Jezusa veliko vprašal; al ljubeznivi

112

Jezus mu ni nič odgovoril, tudi noben čudež ni
storil zategadel ne, ker je Herod velik grešnik
bil. Toraj je hudoben Herod nedolžnega Jezusa
s svojimi voj saki zaničeval, mu belo oblačilo
obleči dal in tako oblečenega li Ponciu Pilatu
nazaj poslal. /

Ko so milega Jezusa spet h Ponciu Pilatu
pripeljali, pokliče ta duhovne in poglavarje ljud¬
stva in reče: „Pripeljali ste mi tega čleveka,

kakor de bi bil kaj hudega storil; pa jez nobene
krivice ne najdem nad njim in tudi Herod ne.
Dal ga bom pretepsti in ga bom spustil.“ Bila
je pa navada, de je Judom vsako leto v veliki
noči deželni poglavar enega jetnika izpustil. Torej
jih vpraša Ponči Pilat: „Kterega hočete, de vam
izpustim, razbojnika Baraba, — ta je bil v punti
človeka vmoril — al Jezusa‘?“ Vsi po Farizejih
in pismarjih podšuntani so vpili: ..Razbojnika

Baraba nam izpusti.“ Ponči Pilat jih vpraša:
„Kaj pa naj storim s Jezusom?“ Vsi so vpili:
„Križaj ga! križaj ga!“ Sedaj da Ponči Pilat
nedolžnega Jezusa bičati, naj bi se vender Judje
njega vsmilili in ga ne križali. Peljali so vojaki
vsmilenega Jezusa na dvoriše, ga slekli, na steber
privezali in s jermeni, na ktere so bile na koncu
okroglice — kugelce — privezane, strašno bičali.
Noter do žil in kit so ljubega Jezusa razmesarili
in kervavo oderli. O vbogi Jezus! kako strašne
bolečine je moral terpeti; pa vse je voljno in tiho
prenašal. O ljubi otroci! spominjajte se njegovih
neizrečeno skelečih bolečin, kedar v sv. roženkrancu
molite: „kteri je za nas bičan bil.“ Grozovitih
vojaki so ga potem ogernili s škerlatnim — ru-
dečim — plajšem, so spletli iz ojstrega tern j a

113

krono, mu jo globoko v glavo vtisnuli, de je
vnovič njegova presv. kri na tla tekla in mu terst
v roke potisnuli in na vse sorte zaničevali; al
pohleven Jezus je vse zaničevanje voljno prestajal.
Kedarkoli v sv. roženkrancu molite: „kteri je za
nas s terjem kronan bil“, spomnite se britkih bo¬
lečin, kte je za nas na svoji sv. glavi terpel. Na
to so vojaki milega Jezusa h Poučili Pilatu zad
peljali. Pilat je ljubega Jezusa v škerlatnem
plajšu in krono na glavi ljudstvi pokazal, rekoč:
»Glejte, Človek," to je: le poglejte, tako so ga
razmesarili in kervavo oderli, de ni več Člo¬
veku podoben. Ponči Pilat je menil, Judje se bojo
milega Jezusa vsmilili in ne več v smert terjali.
Al vse je bilo zastonj. Vsi so strašno vpili:
»Križaj ga! križaj ga! Če ga spustiš, te bomo pri
cesarju zatožili." Pilat je veliko krivic deležen
bil; zategadel se je bal, de bi ga Judje pri ce¬
sarju zatožili. Privoljil je v Jezusovo smert, se
mi sodni stol vsedel, roke vrnil in rekel: „Jez
sim nedolžen nad kervjo tega pravičnega; vi
glejte." Oni pa so vpili: „Ce je nedolžen, naj
Pride njegova kri čez nas in naše otroke," to je,
ce .Jezus po nedolžnem vmerje, naj Bog nas in
Čaše otroke kaznuje. In zdej je Ponči Pilat raz¬
bojnika Baraba izpustil; nedolžnega Jezusa pa
Judom izdal, de bi ga križali.

v

Tomaž Stantetov! H komu so vojaki milega
Jezusa od višiga duhovna Kajfeža gnali? — Kako
Jo ga Judje pri Ponciu Pilati tožili? — Kam je
jonci Pilat milega Jezusa poklical? — Kaj ga
Je vprašal? — Kako je ljubeznivi Jezus na to
odgovoril ? — Barbika TiČerjeva! al je Ponči Pilat
ilatl  ljubim Jezusom kaj krivega naj šel? — Kaj

gansko Vodilo. 8

114

je toraj Judom rekel? — Kaj je pa ljudstvo na
to odgovorilo? — Cencl Udrihov! h komu je
Ponči Pilat milega Jezusa poslal, ko je slišal, de
je iz Galilejske dežele? — Kje je bil tistokrat
Herod? — Cernu je bil kralj Herod v Jeruzalem
prišel? — Al se je kralj Herod veselil, ljubega
Jezusa viditi? — Zakaj se je veselil? — Francka
Kresnikova! al je mar mili Jezus v pričo kralja
Heroda čudež storil? — Zakaj pa ne? — Kako
je nato Herod s nedolžnim Jezusom ravnal? —
In h komu ga zopet poslal? — »Siničk Kovačev!
ko so vsmilenega Jezusa h Poučili Pilatu zad
pripeljali, kaj je rekel Judom? — Kaj jih je še
vprašal, ker je bila navada, jim o veliki noči
enega jetnika izpustiti? — Al je bilo Judom to
všeč? — Kako so pa vpili? — Jerca Romihova!
kaj je Ponči Pilat s Jezusom storil, naj bi ga se
vender Judje vsmilili in nikakor križali? — Kam
so ga vojaki peljali? — Kako so na dvorišu s
njim ravnali? — Kako molimo torej v sv. rožen-
krancu ? -— Cirilek Dobnikov! kaj so nevsmileni
vojaki milemu Jezusu v njegovo sv. glavo vtisnuli?

— Kako tedej v sv. roženkrancu molimo? —-
In h komu so ga zdej drugič peljali? — Zefka
Subernikova! komu je Ponči Pilat bičanega Je¬
zusa s krono na glavi pokazal? — Kako je Ju¬
dom rekel? — Kaj je to: „Glejte, Človeka!“ Al
so se Judje ubogega Jezusa vsmilili? — Kako
so pa vpili? — AndreČek Pisarjev! al je Ponči
Pilat v Jezusovo smert dovoljil? — Zakaj nek?

— Al je bilo prav, de je Ponči Pilat dopustil,
naj bi nevsmileni Judje nedolžnega Jezusa kri¬
žali? —

115

20.

Jezus na hribu Golgata križan.

Ko je deželni poglavar Ponči Pilat milega
Jezusa Judom izdal, de bi ga križali, so mu vo¬
jaki škerlatni plajš s trupla stergali, ga drugič
kervavo oderli in v njegovo navadno oblačilo ob¬
lekli. Sedaj so mu težek križ naložili, kterega je
moral nesti na hrib Grolgato, to je, na mesto mert-
vaških glav. Mili Jezus celo noč nič ni spal, in
ker so ga grozovitni vojšaki nevsmileno suvali in
pretepali, jc bil ves slab. Padel je torej trikrat
pod križom. Oh vbogi Jezus! kako težko je mo¬
ral zavolo naših grehov križ nositi. O ljubi otroci!
kedar v svetim roženkrancu molite: „kteri je za
nas težek križ nesil“, mislite na strašne bolečine,
ktere je mili Jezus občutil, ko je trikrat pod
križom padel; zraven se pa skerbno varvajte vsa¬
kega greha, ker je vsmilen Jezus tolko terpeti
moral. Vojaki so nekega Simona, kteremu se po
kraju, v kterem jc doma bil, Cirenejc pravi, pri¬
silili, de je vbogemu Jezusu pomagal težek križ
nositi.

S nedolžnim Jezusom sta bila tudi dva raz¬
bojnika za smert na križu obsojena; torej sta
tudi s njim vsak svoj križ nesla. Spremljalo je
ljubega Jezusa na mesto raertvaških glav veliko
ljudi, zlasti pa veliko bogaboječih žen, ktere so
jokale in milega Jezusa omilovale. Vsmilen Jezus
pa se je k njim obernil in rekel: „Ne jokajte
nad meno! ampak jokajte se nad sebo in nad
svojimi otroci. 11  — Bilo je okoli 9. ure zjutrej
— veliki petek, — ko je ljubi Jezus težek križ
na mesto mertvaških glav privlekel. Stergali so

8 *

116

spet s njegovega sv. trupla oblačila in ga na
križ pribili. S njim so tudi dva razbojnika kri¬
žali, enega Jezusu na desni strani, drugega na
levi. Razbojniku na desni strani je bilo ime
Dizma, unemu na levi Gizma. Ko je mili Jezus
na križu visel, so ga Judje zasramovali, rekoč:
„Ce si božji sin, stopi s križa?“ Ljubi Jezus bi
bil lehlco s križa stopil, ker je pravi Bog, s enim
miglejem bi bil lehko vse svoje sovražnike vkon-
čal; al hotel je nas odrešiti. Ni hudo s lmdim
poverili], temveč jc za svoje sovražnike molil,
rekoč: „Oče! odpusti jim, ker ne vejo, kar delajo.“
O kako lep zgled nam je vsmilen Jezus dal, de
moramo tudi mi moliti za une, ki nas preklinjajo
in nam krivico delajo! Tudi razbojnik v na levici,
Gizma, jc milega Jezusa zasramoval: „Ce si Kri¬
stus, pomagaj sebi in nama.“ Uni pa na desnici,
Dizma, je hudobneža lepo posvaril, rekoč: Al se
tudi ti Boga ne bojiš? Midva sva to kazen —
Štrafo — zaslužila, Jezus pa ni nič krivega storil.“
In potem se je k Jezusu obernil in djal: „ Gospod!
spomni se mene, kedar prideš v svoje kraljestvo.“
Vsmilen Jezus je zgrevanemu razbojniku vse pre¬
grehe odpustil, rekoč: „Še danes boš s meno v
nebesih.

Pod križom je zmed drugih brumnih žen
tudi Jezusova mati sv. Maria stala. O vboga
mati! kdo zamore popisati njeno žalost, ktero je
v svojem sercu občutila, kedar je vidila svojega
ljubega sina na križu viseti? V znaminje te ve¬
like žalosti ima sv. Maria meč v svojem sercu.
V spomin velike Marijne britkosti obhajamo tudi
praznik, kterega imenujemo spominek sedem ža¬
lost Device Marije. Ko je vsmilen Jezus svojo

117

ljubo mater žalostno pod križom vidil in sv. apo¬
stola Janeza, ktcrega je posebno rad imel, je
rekel materi: „Zena, glej tvoj sin!“ To je, ljuba
moja mati! zdej moram vmreti, nimam vam niče¬
sar zapustiti; pa vender — le ne bote žalostni,
ker ljubi moj prijatel Janez bo prihodnič mesto
mene za vas skcrbel. — Janezu pa je ljubi Jezus
rekel: „Sin glej! tvoja mati!“ To je, ljub moj
Janez! bodi moji žalostni materi dober sin in
skerbi za njo. Janez je tudi koj Jezusovo mater
k sebi vzel in lepo za njo skerbel.

Zefka Pekšakova! kaj so vojaki s Jezusom
storili, potem ko jim ga je Ponči Pilat izdal, de
bi ga križali? — Al je mili Jezus leliko križ
nosil? — Kolikokrat je pod njim padel? — Flo-
rianek Spengelnov! kdo je bil temu kriv, de je
ljubi Jezus trikrat pod križom padel? — Kdaj se
moramo posebno spomniti bolečin, ktere je vsmi-
len Jezus terpel, ko je težek križ nosil? — Al
je bil še kdo drugi s nedolžnim Jezusom v smert
na križu obsojen? — Kam so nesli vsi trije svoj
križ? — Micka Ridlnova! koga so vojaki prisi¬
lili, de je pomagal vsmilenemu Jezusu križ nositi?
-— Je veliko ljudi za milim Jezusom na mesto
mertvaških glav šlo? — Al so tudi brumne žene
ljubega Jezusa na Grolgato spremljale? — Francka
KoČnikova! kako je bilo bogaboječim ženam pri
sercu, ker so vidile, de je tako težko vsmilen Je¬
zus križ nosil? — Kaj jim je rekel, ker so se
jokale? — Pavlek Bezetov! o koliki uri je ljubi
Jezus na Grolgato križ privlekel? — Kaj so s
njim na Golgati grozovitni vojaki storili? —Vsak
petek se o 9. uri zjutrej zgoni, nas spomniti, de
so nedolžnega Jezusa o 9. zjutrej velik petek na

118

križ pribili. Moramo torej takrat moliti na čast
britki smerti Jezusa Kzistusa. — Jože Kebrov!
al niso s nedolžnim Jezusom tudi dva razbojnika
križali? — Kako je bilo ime razbojniku na des¬
nici? — Kako unemu na levici? — Al se je mili
Jezus Judom vsmilil, ko so ga na križu viseti vi-
dili? — Kaj so mu rekali? — Nežika Vidicova!
al bi bil mogel ljubi Jezus s križa stopiti? —
Zakaj pa ni hotel? — Al je vsmilen Jezus Jude
tudi zaničeval, ker so ga preklinjali? — Kako
je molil za nje? — Tebi bi hudoben Človek zmer¬
jal, rekoč: „Ti si malopridna deklič!“ al bi ga
preklinjala? — Kako bi molila za-nj ? — Tone
Mačičev! al ni tudi eden razbojnikov ljubega Je¬
zusa zasramoval? — Kteri? -— Kako mu je bilo
ime? — Kako je govoril? — Ga ni razbojnik na
desnici lepo posvaril? — Kako? — Cesar je pa
po tem vsmilenega Jezus prosil? — In kaj mu je
mili Jezus obljubil? — Lovre Juričev! zakaj je
ljubi Jezus desnemu razbojniku sv. raj obljubil?
— Kdo je kaj pod Jezusovim križom stal? —
Kaj je rekel mili Jezus svoji materi, ko jo je
vidil žalostno pod križom stati? — Kaj je to:
„Žena! glej tvoj sin?“ — Kaj pa je ljubi Jezus
Janezu rekel? — Kaj je hotel vsmilen Jezus reči
s besedami: „Sin! glej tvoja mati?“ — O kako
rad je ljubi Jezus svojo mater imel. Otroci! imejte
tudi vi radi svoje starišc in jih pridno vbogajte.

21 .

Jožef Arimatejski in Nikodem Jezusa
z križa snemeta.

Mili Jezus je v Strašnih bolečinah celih 6 ur
na križu visel, namreč od 9 zjutrej do 3 popoldne.

119

O poldne je sonce otemnelo in tema je bila, kakor
v časih ponoči, do treli popoldne. O treh popoldne
je vsmilen Jezus s velikim glasom vpil: „Moj

Bog! moj Bog! zakaj si mene zapustil 9 “  Na to
je milega Jezusa žejalo. Podali so mu na terstu
gobo v vrisk namočeno. Ko je ljubi Jezus vriske
okusil, je rekel: „Dopolnjeno je.“ Potem je za¬
vpil: „Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo," je
glavo nagnul in vrnerl. Koj ko je mili Jezus na
križu vrnerl, se je zagrinjalo, ki je v tempelnu
svetiše od nar svetejšega ločilo, samo raztergalo
čez sredo na dvoje, zemla se je tresla, skale so
pokale, grobi so se odpirali in veliko mertvih je
oživelo. Stotnik — žolnirski poglavar — in drugi,
ko so vse to vidili, so na perse terkali, rekoč:

»Resnično, ta človek je bil božji sin.“

Ko je bil vsmilen Jezus na križu vrnerl, je
šla njegova presv. duša v predpekel, v kraj, v
kterem so duše pobožnih očakov čakale, naj bi
jih ljubi Jezus rešil, de bi zamogle v nebesa
priti. O kako vesele so bile, ko jim je veselo
oznanilo došlo, de bodo smele v sv. nebesa. Zate-
gadel molimo v sv. apostolski veri: „Je šel pred
pekel." Proti večeri sta prišla dva pobožna moža,
Jožef iz Arimateje in Nikodem k Pociu Pilatu prosit,
naj bi jim privoljil sv. Jezusovo telo iz križa

sneti in lepo pokopati. Ker pa Ponči Pilat ni
vedel, če je vsmilen Jezus že umeri, pokliče k
sebi žolnirskega poglavarja, naj bi mu povedal,
ne je mili Jezus že mertev. Šli so po tem vojaki
in so razbojnikama kosti zlomili; ker je navada
bila, de so se vsakemu, preden je iz križa snet
bil, kosti zlomile, se prepričati, ako je res mertev.

Ko so pa do milega Jezusa prišli, mu niso kosti

120

zlomili, ampak eden Žolnirjev je s sulico prehodil
njego sv. stran, da je kri in voda iz nje tekla,
v znaminje, de je že mertev. Na to sta Jožef iz
Arimateje in Nikodom presv. Jezusovo telo iz križa
snela, ga s dišavami mazilila, v lep tenek pert
povila in položila v nov grob, kterega si je bil
dal Jožef v svojem vertu za svoj pokop iz skale
izsekati. Na grob sta velik kamen zavalila. Farizeji
so kamen zapečatili in Poncia Pilata prosili, de
je pustil vojakom grob tri dni varorati. — Vse,
kaj ste zdej slišali, se je petek zgodilo. Vsak
petek moramo, kedar se o 9 dopoldne zgoni, pre¬
mišljevati, koliko je ljubi Jezus za nas terpel,
kedar je na križu visel in vmiral; zategadel tudi
v sv. roženkranci molimo: „kteri je za nas križan
bil.“ Zlasti pa moramo sv. Jezusovo terplenje
in njegovo britko smert premišljevati petek pred
veliko nočjo, kterega „veliki petek 44  imenujemo.
Ta den je po 'cerkvi vse žalostno. Zvonovi vdih¬
nejo, mešnik oblečejo černo mesno oblačilo, v
zaminje velike žalosti nad terplenjem in smertjo
Jezusovo, na tle se položi božje razpelo al martra,
ktero na treh krajih — roke, stran in noge —
poljubujemo. Tudi se napravi v cerkvi božji grob,
nas spominjati, de so presv. Jezusovo telo po tem
ko je njegova presv. duša v predpekel šla, proti
večera iz križa sneli in v grob položili. O ljubi
otroci! velik petek morate ljubega Jezusa prav
goreče moliti in hvaliti, de je za nas vmerl in nas
odrešil.

Barbika Koželova! kako dolgo je vsrnilen
Jezus na križu visel? — Kaj se je o opoldne
zgodilo? — Kako dolgo je bilo temno? — Tonek
Zupanov! o koliki uri je mili Jezus na križu

121

vmerl ? — Kaj je J lote! imeti preden je vmerl ? —
Kaj so mu dali piti ? — Kako je zavpil, preden
ko je vmerl ? — Metka Fidlerjeva! kaj se je go¬
dilo, takrat, ko je ljubi Jezus na križu vmerl? —
Kaj so žolnirski poglavar in drugi, kteri so te
budne reči vidili, rekli? — Martinek Dobrovnikov!
kam je šla Jezusova duša, ko se je telesa ločila?
— Al veš, kakšin kraj je bil predpekel? — Jerca
tSmrečnikova! ktera dva pobožna moža sta presv.
Jezusovo telo pokopala? — Koga sta prosila, de
bi smela Jezusovo truplo iz križa sneti? — Al
jima je Ponči Pilat Jezusovo truplo koj iz križa
sneti dovoljil? — Zakaj ne? -—■ Videle MaČičev!
kaj je eden Žolnirjev vsmilenemu Jezusu na križu
storil, preden so ga iz križa sneli? — Kaj je
teklo iz njegove sv. strani? —- Katerca Perkoni-
kova! kam sta Jožef in Nikodem sv. Jezusovo telo
pokopala? — Kaj sta na grob zavalila? — Micka
Piserjeva! h komu so Farizeji šli potem, ko sta
Jožef in Nikodem milega Jezusa pokopala? —
Zakaj so šli li Ponciu Pilatu? — In kaj je Ponči
Pilat Žolnirjem zavkazal? — Koliko dni so vojaki
pri Jezusovem grobu Culi? — Julika Jamnikova!
kteri den je vsmilen Jezus vmerl? — Kteri den
se moramo torej posebno spominjati sv. Jezusovega
terplenja in njegove britke smerti? — Al si že
kdaj velik petek v cerkvi bila? — Kaj si tisti
Jen v cerkvi vidila? — Cesar nas je vse tisto
epominalo? —

22 .

Jezus je ort mertvih vstal.

Velik petek proti večeru sta bila Jožef iz
Arimateje in Nikodem presv. Jezusovo truplo po-

122

kopala. Bil je ljubi Jezus v grobu petek po¬
poldne, celo saboto do zjutre v nedelo. Že saboto
večer so ncktcre brumnc žene dišav nakupile, de
bi nedelo zgodaj h Jezusovem grobu šle in nje¬
govo sv. truplo s dišavami mazilile, kakor je pri
Judih navada bila. Nedelo prav zgodaj še prej
ko je den postal, so šle te bogaboječe žene h
grobu. Na potu so se popraševale: „Kdo nam
bo kamen odvalil ?“ Ko so pa že blizo bile, so
vidile, de je kamen že odvalen. Zakaj že preden,
ko so bile žene taj prišle, je bil pri grobu postal
velik potres; angel je bil iz nebes prišel, njegovo
obličje je bilo ko blisk in njegova obleka ko
sneg, je kamen odvalil, in v ljubi Jezus jc stopil
iz groba ves zdrav in živ. Žolnirji pa to viditi, so
se prestrašili in bežali v mesto, povedati Farizejem
in pismarjem vse, kar so pri grobu vidili.

Ko so žene h grobu prišle, so vidile v grobu
mladenča v svetlem oblačilu. Sila zlo so se pre¬
strašile. Mladene pa, — bil je angel nebeški —
jih je tolažil, rekoč: „Nikar se ne bojte! Ve išete
ljubega Jezusa. Ga ni tu, je že vstal, kakor je
bil že pred svojo smertjo rekel. Pojdite in povejte
njegovim učencom, de je od mertvih vstal/ 1  Žene
so sedej hitele v mesto učencom povedat. — Peter
in Janez sta kmali po tem prišla, pa sta našla
grob v  prazen in sta se žalostna v mesto vernila.
— Se nedelo popoldne sta šla dva Jezusovih
učencov iz mesta v terg, kteremu sc Emavs pravi.
Bil je dve uri od Jeruzalema: Na poti sta se

pogovarjala učenca o tem, kar se je bilo te dni
v Jeruzalemi zgodilo. Naenkrat sc jima pridruži
tuj človek, ki ju vpreša: „o čem se pogovarjata
in zakaj sta tako žalostna ?“ Eden nju mu odgo-

123

vori: „A1 ne veš, kaj se je te dni v Jeruzalemu
godilo?" „Kaj neki?" ju je tuje vprašal. In sta
rekla: „Od Jezusa Nacarenskega kteri je bil

velik prerok, kterega so pa Farizeji in viši du¬
hovni v smcrt na križu obsodili. Bile so ncktere
žene pri njegovem grobu in so vidilc angela, kteri
jim je rekel, de živi. Tudi naših dva — Peter
in Janez — sta šla h grobu, kterega sta praz¬
nega najšla, Jezusa pa nista vidila.“ Tuj človek
jima reče: „Kristus je moral terpeti in tako iti
v svojo čast, v sv. nebesa." V tein so prišli v terg.
Tuje je hotel dalej iti; al učenca sta ga prosila,
de bi pri njima vstal, ker se je začelo mračiti.
Ostal je pri njima. Pri mizi vzeme tuj človek
hruli v roke, ga požegna, razlomi in učencoma poda
ravno tako, kakor ljubi Jezus pri zadni večerji.
Z dej so se jima oči odperla in sta spoznala, de
tuje je mili Jezus, pa pri tej priči jima je zginul
spred oči. Hitro hitro sta vstala in se podala
nazaj v mesto in apostolom, ki so bili vsi razim
Tomaža v hiši shrani, pravila vse, kar se jima je
hilo prigodilo.

V tem ko sta učenca apostolom pravila, de
Oa Gospoda vidila, stopi vsmilen Jezus pri zaper-
|'h durih v sredo med nje in reče: „Mir vam
hodi!“ Apostoli se prestrašijo, ker so mislili, de
duha vidijo. Ljubi Jezus pa jih potolaži: „Nikar
ne bojte; jez sim. Pokazal jim je prevertane
roke in noge in prebodeno stran. Tudi jih je
^prašal: „Imate kaj jesti?" Dali so nm kos pe-
oene ribe in medu. Tako jih je prepričal, de je
l( ;? od smert vstal. Zdej je spet zginul spred
u Jih oči. Koj po tem pride Tomaž k shranim
apostolom. Rekli so mu: „Gospoda smo videli!"

124

On pa je rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah
znaminj zeblo v in ne (lenem svojega persta v rane
žeblov in ne položim svoje roke v njegovo stran,
ne bom veroval. Vse to se je veliko nedelo zvečer
zgodilo.

Osem dni po tem — pervo nedelo po veliki
noči — so bili zopet vsi apostoli, tudi Tomaž
s njimi, v hiši shrani. Naenkrat, akoravno so bile
duri zaklenjene, je stal mili Jezus pri njih in je
rekel: „Mir vam bodi. a  Nato se k Tomažu oberne
in reče: „No Tomaž! vloži zdej svoj perst v rane
mojih rok in deni svojo roko v mojo stran in ne
bodi več nevern, temoč terdno veruj.“ Tomaž je
prestrašen odgovoril: „Moj Gospod in moj Bog!“
in je terdno veroval, de je ljubi Jezus res od
mertvih vstal.

Micka Rešetarjeva! kako dolgo je bil mili
Jezus v grobu! — Kteri den je od mertvih vstal?

— Blažek Vriskov! kdo je narpred zvedel, de je
vsmilen Jezus od mertvih vstal? — Lizika Naces-
nikova! od koga so zvedele brumue žene, de je
mili Jezus od mertvih vstal? — Kje so zvedele?

— Kaj so pa delale pri grobu? — Valentek Les¬
jakov! al je bil kamen že odvalen, ko so žene
h grobu prišle? — Kdo ga je bil odvalil?
Kakšin je bil angel, ki je iz nebes prišel? —"
Urh Lukežičev! kaj so žene v grobu naj šle?
Kdo je bil tisti mladeneč? — Al so se ga žene
vstrašile? — Kako jih je nebeški angel tolažil?

— Kam so zdej brumne žene hitro šle?
Francka Lučovnikova! ktera dva apostola sta
h grobu prišla ? — Al sta v grobu Peter in Janež
kaj našla? — Filipek Mlakerjeva! kam sta šla
nedelo popoldne dva učenca? — O Čem sta se

125

grede pogovarjala? — Kdo se jima je na potu
pridružil? — Hanika Subernikova! kaj je tuj
Človek učenca vprašal ? — Kaj sta mu odgovo¬
rila? — In kaj ju je tuje dalej vprašal? —
Jakec Krajnikov! kaj je tuj Človek nad kruhom
storil? — Al sta učenca tujca zdej spoznala? —
Kam sta se po tem hitro podala? — Cernu? —
Micka Smolnikarjeva! al so bili vsi apostoli v
hiši shrani? — Kterega ni bilo? — Kdo je pri
zaklenjenih durih k njim prišel? — Blažek Mo-
dričev! kako je ljubi Jezus apostole pozdravil?

Al so apostoli verjeli, de je vsmilen Jezus
pri njih? — Kaj so mislili? — Lenika Ribičeva!
kaj je ljubi Jezus apostolom pokazal, jih prepri¬
čati, de ni duh, ampak de je res on pri njih ? —
Kaj je še hotel imeti? — Sedaj pa so verjeli, de
je ljubi Jezus v resnici od mertvih vstal? —

Nežika Jamnikova! al je vsmilen Jezus pri
apostolih v hiši ostal? — Kdo je kmali potem
ko je mili Jezus zginul, k apostolom prišel? —
Kaj so mu apostoli pravili? — Al jim je Tomaž
v erjel? — Kaj je rekel? — Cencl Lužnikov!
kdaj se je ljubi Jezus apostolom sopet prikazal?

Je bil tudi Tomaž doma? — Kako je vsmilen .
Jezus apostole spet pozdravil? — Kaj je pa To¬
mažu rekel? — In kaj je Tomaž, odgovoril? —
Potem je tudi Tomaž terdno veroval, de ljubi Je¬
zus jc res od mertvih vstal.

23 .

Naša duša n« vmre.

Mili Jezus se je še večbart svojim apostolom
Prikazal. Nekdaj so apostoli celo noč rib lovili

126

pa nič vjeli. Zjutrej jih je ljubi Jezus pri morju
čakal; al oui ga niso poznii. Reče jim: ,,Verzite
še enkrat mrežo v morje.“ Apostoli so vergli
mrežo v morje in so sto tri in petdeset rib vlo-
vili. In sedaj so ga vsi spoznali. Spet se je
vsmilen Jezus apostolom na neki gori prikazal in
enkrat več kot pet sto učencom. — Kedar je ljubi
Jezus od mertvili vstal, se je njegova presv. duša,
ki je bila v predpekel šla, spet s njegovim sv.
truplom sdružila. Truplo je bilo vmcrlo, živela
pa je duša. Glejte, ljubi otroci! duša živi, ako
ravno truplo vmerje; zategadel pravimo, truplo je
vmerljivo, nevmerljiva pa duša. Vsmilen Jezus
sam nam je razodel, de duša ne vmerje; temoč
živi, če tudi telo vmerje. Nekdaj je mili Jezus
učil. Poslušavci so bili žalostni, ker jim je pravil,
de bodo morali veliko terpeti, de jih bodo hu¬
dobni ljudje zavolo njega preganjali in celo vmo-
rili. Vsmilen Jezus jih je tolažil, rekoč: „Ne
bojte sc unih, ki vam sicer truplo vmoriti žarno-
rejo, duše pa ne; ampak bojte se tistega, — pra¬
vičnega Roga — ki truplo in dušo v pekel obso¬
diti zamore.“ Glejte! truplo zamorejo hudobni
ljudje vmoriti, duše pa ne. O ljubi otroci! le
pridni pošteni bote, de pravičen Bog vaše duše
ne bo v pekel obsodil, timveč k sebi v sv. nebesa
vzel. Tudi je mili Jezus nekdaj svojim učencom
sledeče pravil: „Bil je bogat Človek. Ta se je
lepo in bogato oblačil in prav dobro jedel. Bil je
pa tudi vbožec, po imenu Lacar. Bil je poln bo¬
lečin. Enkrat pride k bogatinu ravno ko je dobro
jedel. Ponižno ga prosi, naj bi mu dal jesti le
drobtinic, ki so padale od mize; pa mu jih ni
hotel dati. Celo psi so se revnega Lazarja vsmi'
lili in njegove rane lizali. Ne dolgo po tem sta

127

oba vmerla. Vbogega Lazarja so angeli nesli v
sv. nebesa; nevsmilen bogatin pa je bil v pekel
pokopan. Lazam se je v veselih nebesih dobro
godilo; hudo pa bogatinu v pekli. Strašno je vpil,
naj bi mu kdo dal hladne vode, de bi si v-nj
perst pomočil in jezik ohladil. Strašno terpim v
tein plamenu, je iz pekla vpil." Glejte, ljubi
otroci! v tem strašnem zgledu nam ljubi Jezus
sopet prav živo pokaže, de duša ne vmerjo, ampak
de, akoravno truplo vmerje, ona živi in jo ljubi
llog v sv. nebesa vzeme, al pa tudi, če Človek
grešno živi, v pekel obsodi. — Le radi torej mo¬
lite in v šolo hodite pa tudi svoje ljube stariše
veselo vbogajte in pobožno živite, de bo dober
Bog vas enkrat k sebi v sv. nebesa vzel.

Mili Jezus je nedelo od mertvili vstal; toraj
se moramo vsako nedelo zlasti pa velikonočno
nedelo spomniti, de je od smerti vstal. O kako
veselo je velikonočno nedelo! Topovi pokajo,
zvonovi spet lepo zvonijo, mešnik in pevci veselo
pesem „Aleluja“ to je, hvalite ljubega Boga, pre¬
pevajo ; na to se procesija napravi, pred ktero se
nosi lepa podoba od mertvili vstalega Jezusa. Vse
to živo opominja de ljubi Jezus je v resnici od
mertvili vstal. Zato tudi molimo v sv. rožen-
krancu: „kteri je častito od smerti vstal."

Ljubi Jezus je po tem, ko je od mertvili
vstal, štirideset dni na zemli ostal, svoje apostole
Pogosto obiskal in š njimi govoril od nebeškega
kraljestva. Kedar je pa štirideset dni doteldo, se
je svojim apostolom še enkrat in poslednič in
sicer v mestu Jeruzalemskemu prikazal. Peljal
jih je na oljsko goro, ravno tej, kder je za nas
kervav put putil. Na gori se je mili Jezus zadno-

128

krat s apostoli pogovarjal. Zapovedal jim je:
„Pojdite po celem svetu, učite vse ljudi in keršujte
jih v imenu Boga očeta in sina in sv. Duha.“
Na to jim reče, de naj se v Jeruzalem vernejo
in vkupej ostanejo, dokler bojo prejeli sv. Dulia.
Zdej pa je vsmilen Jezus svoje roke vzdignul in
apostole žegnal. Proti nehesam se je vzdignul in
svitel oblak ga je skril pred njih očmi. Apostoli
so bili prav žalostni. Radi so imeli ljubega Je¬
zusa, sedaj pa je od njih se vzdignul v sv. ne¬
besa; al dva angela belo oblečena sta jih tolažila,
rekoč: „Možje! kaj stojite in gledate v nebo.
Jezus, ki je zdej v nebesa šel, bo zopet prišel na
oblakih neba,“ namreč sodni den, vse ljudi sodit.
Apostoli so milega Jezusa molili in se veselo
vernuli v Jeruzalem.

Franček Janežičev! al še veš, kteri den je
ljubi Jezus od mertvih vstal? — Kteri den se
moramo torej spominjati, de je od smerti vstal?
— Vsako nedelo se moramo Kristusovega od
smerti vstajenja spomniti, posebno pa velikonočno
nedelo. Lizika Tratnikova! kdo je narprej zve¬
del, de je mili Jezus od mertvih vstal? — Komu
se je prikazal? — Al se je tudi apostolom pri¬
kazal? — Kde kaj? — JerncČek Cebančov! al
se je vsmilen Jezus apostolom tudi pri morju pri¬
kazal? — Kaj so delali na morji? — Zofka
Dulnikova! kje se je še ljubi Jezus apostolom
prikazal? — Se je tudi učeneom prikazal? —
Koliko jih je bilo vkupej ? — Matevžek Oreš¬
nikov! al je bila Jezusova duša tudi vmerla na
križu? —• Kam je pa šla? — Kaj torej vmerje,
truplo al duša? — Kako pravimo trupli, ker
vmerje? — Kako pa duši, ker nikoli ne vmerje?

129

— Magdalenka Plahutnikova! s dem se je zopet
Jezusova duša združila, ko je od smerti vstal? —
Al bi bil mogel od smerti vstati in se apostolom
prikazati, če bi se duša s truplom ne bila skle¬
nila? — Videle Močnikov! al tudi naša duša ni¬
koli vmerla ne bo ? ■— Kdo nas je učil, de naša
duša je nevmerljiva? — Kako je rekel ljubi Je¬
zus svojim poslušavcom? — Kaj morejo torej
hudobni ljudje vmoriti? — Al morejo tudi dušo?

— AnČika Hievnikova! al veš, kaj je vsmilen
Jezus od nekega bogatina in reveža pravil? —■

— Pripoveduj prav lepo. — Al bi bili nesli an¬
geli vbogega Lacarja v nebo, ako bi bila tudi
duša vmerla? — Bi bil tudi nevsmilen bogatin
v pekel pokopan, ko bi duša po smerti trupla ne
Živela? — Duša torej nikoli ne vmerje; tedej mo¬
ramo brumno živeti, de ne bo v pekel, temoč v
sv. nebesa prišla.

Julika Juričeva! koliko dni je ljubi Jezus
potem ko je vstal od smerti, na zemli ostal in kaj
je tedaj delal? — Kam je poslednič svoje apostole
peljal? — Kaj jim je na oljski gori zapovedal?
■— Nato jih je žegnal in se v nebesa vzdignili.
V ta spomin obhajamo praznik, kterega imenujemo
»vnebohod našega Glospoda Jezusa Kristusa. “ —
Jurek Dežekov! al so bili apostoli žalostni, ko je
mili Jezus v sv. nebesa šel? — Kdo jih je tola¬
žil? — Kaj sta jim angela rekla? — Micka
^tantetova! kdaj bo vsmilen Jezus na oblakih neba
Prišel? — Čemu? — Ljubi otroci! tudi mi vsi
bomo sodni den, kakor mili Jezus veliko noč,
8  dušo in telesom od mertvih vstali ravno taki,
kakoršini smo zdej in ljubi Jezus nas bo sodil,
b* le pobožno živimo, de nas mili Jezus sodni
den v sv. nebesa vzel bo!

■Pjaneko Vodilo. 9

130

24 .

Kratko ponavljanje cele postave.

Danes mi bote vsi vkupej lepo glasno odgo¬
varjali; bomo namreč ponavljali vse, kar ste od
druge božje osebe, ljubega Jezusa, slišali. Povejte
mi torej, kako se imenuje druga božja oseba? —
Kje je bil ljubi Jezus Kristus rojen? — Ktera
pobožna devica ga je povila? — Kje je bila sv.
dvica Marija doma? — Kdo je narprej zvedel,
de se je vsmilen Jezus rodil? — Kdo še? —
Kdo še kaj ? — In kdo poslednič? — Kam je
šel vsmilen Jezus s svojimi stariši, ko je bil 12
let star? — Koliko let je bil star, kedar je učiti
začel? — Koliko let je učil? —- Al je že kdo
poprej v pušavi učil, kot ljubi Jezus? — Kdo?

— Kam se v  je ljubi Jezus podal preden je učiti
začel? — Cernu se je v pušavo podal? — Kdo
ga je v pušavi skušal? — Kolikokrat ga je budi
duh skušal? — Od koga jc mili Jezus nar raji
govoril, kedar je učil? — Kako moramo dobrega
Boga ljubiti? — Kaj se pravi, ljubega Boga čez
vse ljubiti? — Kako moramo pa bližnega ljubiti?

— Kdo je naš bližni? — Al je mili Jezus sam
učil? — Koliko učencov jc imel? — Koliko apo¬
stolov si je izvolil? — Al je vsmilen Jezus tudi
čudeže delal? — Kaj je čudež? — Kje je ljubi
Jezus pervi Čudež storil? — Zakaj je Čudeže
delal? — Kteri (len jc vsmilen Jezus zadno ve¬
čerjo obhajal? — Kteri večer so hlapci in bcriči
milega Jezusa vjeli ? — Kteri apostol ga je bil
izdal? —

Kam so peljali še četertek večer nedolžnega
Jezusa? —- Kam pa od višega duhovna Ana-ta?

131

— Al so smeli Judje sami koga za smert obso¬
diti? — Zakaj neki ne? — H komu so toraj
petek zgodaj ljubega Jezusa peljali? — Kako je
bilo ime deželskemu poglavarju? — Kteri den so
milega Jezusa na križ pribili? — O kolki uri?

— Kako dolgo je nedolžen Jezus na križu visel?

— Kdo je bil pod križom, kedar je mili Jezus na
križu vmiral? — Kaj se je godilo, ko je nedolžen
Jezus na križu vmerl? — O kolki uri je vmerl?

— Ktera dva pobožna moža sta sv. Jezusovo telo
iz križa snela? — Kam sta ga pokopala? —
Kdaj? — Al je bila Jezusova duša tudi vraerla?

— Zakaj ne? — Kdo nas je učil, de je duša
nevmerljiva? — Kako dolgo je bilo sv. Jezusovo
telo v grobu? — Kdaj se je spet presv. Jezusova
duša s telesom združila? — Komu se je ljubi
Jezus po od smerti vstajenju prikazal? — Koliko
dni je mili Jezus po od smerti vstajenju na zemli
ostal? — Kam je pa potem šel? — Na kteri
gori je v sv. nebesa šel? — Kaj je zapovedal
apostolom, preden je v sv. nebesa šel? —

9 *

132

Tretja postava.

Od Boga svetega Duha, tretje božje osebe al peršone.

l.

Jezus posije svetega Duha.

Apostoli so se, kakor jim je bil ljubi Jezus
zavkazal, iz oljske gore v Jeruzalem vernili. Za-
perli so se v neko hišo, ker so se bali sovražnih
Judov. Pri njih so bile Marija, Jezusova mati,
in druge sv. žene. Na mesto Juda Iškariota, ki
je bil nedolžnega Jezusa izdal in se na to obesil,
so apostoli izvoljili drugega apostola, namreč
Matia, de jih je spet dvanajst bilo. Prav lepo so
se apostoli in brumne žene na prihod sv. Duha
pripravljali: so namreč molili, svete reči premiš¬
ljevali in se postili. Deset dni so se pripravljali
Kedar pa deseti den napoči, vstane okoli devetih
zjutrej nad hišo šum, kakor silen vihar, kot včasih
tudi pri nas. Vsa hiša se je tresla. Plameni kot
ognjeni jeziki se vidijo nad glavo Vsakega apo¬
stola. Vsi so prejeli sv. Duha, so začeli naenkrat
vse jezike govoriti in so tako serčni postali, de
so tudi vpričo hudobnih Judov, pred kterimi so se
prej zaperali, križanega Jezusa oznanovali. Bile

133

je pa takrat sila veliko ljudi v Jeruzalemu iz vsili
rodov in krajev, ki so bili prišli, visokosvete bin-
koštne praznike obhajati. Ko so silen šum slišali,
vsi so vreli k hiši, kjer so apostoli prebivali.
O kako zlo so se čudili, ko so vsi, vsak v svojem
maternem jeziku, slišali, kako lepo so apostoli
Boga hvalili!

Nekteri hudobni ljudje so pa apostole zasme¬
hovali, ter so rekali, de so od mošta pijani, ker
so vse jezike govorili. Al apostol Peter je hudob¬
neže posvaril, rekoč: „Ti možje niso pijani, kakor
vi mislite, temveč sv. Duha so prejeli. Jezus
Naearenski, kterega ste vi hudobneži križali, je
po božji volji iz pokopališa vstal in mi vsi smo
tega priče. Tisti Jezus, ki je zdej v nebesih, je
dones svetega Duha nad nas razlil. Ko so pa to
slišali, jih je v serce zbodlo in vprašali so Petra
in druge apostole: „Možje in brati! kaj nam je
storiti?“ Peter jim reče: „Spokorite se in dajte
se v imenu Jezusovem v odpušanje grehov kerstiti
in tudi vi boste prejeli sv. Duha.“ In še tisti
den se jih je dalo kerstiti okoli 3000. Apostoli,
sv. Marija, pobožne žene in vsi, ki so se dali
kerstiti, so se imenovali naj prej „verne“ po tim
pa „kristjane“, to je ljudje, ki hočejo po presveti
Kristusovi veri živeti in njegove sv. zglede po¬
snemati. Pervi kristjani so bili kaj pridni in po¬
božni, živeli so v lepem miru med sebo, kot dobri
bratje in sestre, svoje premoženje so med sebo
razdelili in vsaki den so se v tempelni snidili,
kjer so skupej molili.

v

Čudne reči je sv. Duh v apostolih storil,
jjsto jih je premenil al prerodil. Prej ko še niso
kh sv. Duha prejeli, so bili plahi in boječi, ter

134

so se pred hudobnimi Judi zaperali; zdej pa, ko
so sv. Duha prejeli, so tako serčni postali, de se
niso nikogar več bali; celo Peter, ki je prej lju¬
bega Jezusa trikrat zatajil, je zdej pervi zmed
drugih apostolov svoj glas povzdignil. To je sv.
Duh storil, zato je v podobi viharnega šumenja
na nje prišel, v znaminje; de njim hoče tako moč
in serčnost dati, kakoršno ima silen šum al vihar.
Prej, dokler se še sv. Duh nad apostole ni bil
razlil, presvete Jezusove nauke niso prav zasto-
pili: mislili so, de mili Jezus je zategadel na svet
prišel, de bo imel veliko posvetno kralestvo, kot
sedajni cesarji in kralji, oni pa bodo njegovi
pervi služabniki, kakor pri cesarju ministri. Zdej
pa, ko so sv. Duha prejeli, so živo spoznali, de
vsmilen Jezus je le na svet prišel, kraljestvo svoje
gnade razširjat, to je, ljudi učit, de bi vsi edino-
pravega Boga spoznali, in jih odrešit, de bi enkrat
v sv. nebesa prišli. To je sopet sv. Duh storil,
zategadel je v podobi plamena na apostole prišel,
jim oznanit, de jim hoče um razsvetlit, naj bi vse
sv. nauke Jezusove prav dobro zapopadli, kakor
plamen temo odžene in vse lepo razsvetli. Prej,
dokler še niso bili apostoli sv. Duha prejeli, so
bili nevedni; zdej pa, ko se je sv. Duh nad nje
razlil, so naenkrat, brez de bi se bili kaj učili,
vse jezike govoriti zamogli. Tudi to je sv. Duh
storil; prišel je y  torej na apostole v podobi ognje¬
nih jezikov. Človeka naenkrat tako premeniti al
preroditi, de koj serčen postane vse nauke dobro
zapopade in vse tuje jezike govoriti zamore, noben
človek ni vstanu, to le Bog more storiti; sv. Duh
je pa apostole tako premenil al prerodil, de so
naenkrat serčni postali, vse Jezusove navke zapo;
padli in vse jezike govorili, torej je tudi pravi

135

živi Bog. Sv. Duh je tretja božja oseba in pravi
živi Bog; in sicer je sv. Duh ravno tako mogočen,
svet in vseveden, kakor svet, mogočen in vseveden
je Bog Oča in kakor mogočen, svet in vseveden
je Bog Sin; zategavolo pravimo: „Bog Oča, Bog
Sin in Bog sv. Duh.“ Torej tudi molimo v sv.
apostolski veri: „Verujem v sv. Duha“, to je,

verujemo terdno, de sv. Duh je pravi živi Bog,
kakor Oča in Sin. Vsaka oseba je Bog, al vse
skupej so pa le en Bog, kakor nas tretja pogla¬
vitna resnica uči: „de so tri božje osebe, enega
bitja in ene natore: Bog Oča, Sin in sv. Duh.“

Praznik, lcteri nas opomina, de je Bog sv.
Duh na apostole prišel in jih vse premenil al pre¬
rodil, imenujemo „Binkošti“, to je, „petdeseti.“
Binkošti je tuja beseda in po naše pomeni pet¬
deseti den po veliki noči, ker je ravno petdeseti
den po veliki noči, al deseti po Kristusovem vne¬
bohodu, ljubi Bog sv. Duh na apostole prišel.

Ljubi otroci! apostoli, sv. Jezusova mati Ma¬
rija in pobožne žene so se skerbno pripravljali,
de bi Boga sv Duha vredno prejeli. Tudi v vaših
sercih bo Bog sv. Duh svoj prestol al tron po¬
stavil, kedar hote zakrament sv. birme vredno pre¬
jeli. Torej le radi molite, svoje stariše lepo
vbogajte in greha se zvesto varujte in Bog sv,
Duh, kteri vam je v zakramentu sv. kersta poer-
bani greh zbrisal, vam bo v zakramentu sv. birme,
kakor apostolom o Binkoštih, um razsvetli, de
hote vse, kar se boste učili, tudi zapopadli, in dal
v am bo posebno moč, de bote mogli prav lepo
živeti, če se vam bo še tako težko zdelo.

136

2.

Sv. Duh je pravi, živi Bog.

Kteri si upa povedati kaj od tega, kar sim
vam včeraj pravil? — Jurek Koželov! Pove nam
torej: kolki den po svojem odsmertivstajenju je
mili Jezus v sv. nebesa šel? — Koga je pred
svojem vnebohodom apostolom poslati oblubil? —
Kam jim je zavkazal iti? — Kam so se torej iz
oljske gore vernili? — Francka Mihečeva! kje
so apostoli v Jeruzalemu sv. Duha pričakovali?

— Zakaj so se neki v hišo zaperli ? — Al so
bili sami v hiši? — Lovrek Vošnakov! koliko
dni po Jezusovem vnebohodu je sv. Duh na apo¬
stole prišel? — Kaj so pa apostoli in brumne
žene med tim delali? •— Kaj morate tudi vi
otroci storiti, ako hočete sv. Duha vredno prijeti?

— V kterem zakramentu pa prejmete sv. Duha?

— Janez Globočnikov! v kakšinih podobah je
sv. Duh na apostole prišel? — v Al je bilo tičas
veliko ljudi v Jeruzalemu? — Čemu jih je bilo
toliko prišlo? — Marjetka Orešnikova! kam so
torej ljudje vreli, ko so čuden šum slišali? —
Kako so čuli apostole Boga hvaliti? — Kaj so
si nekteri hudobni ljudje mislili, ko so slišali,
vsak v svojem maternem jeziku, apostole ljubega
Boga hvaliti? — Al je hudobneže kteri apostol
posvaril? — Franček Vožnarjev! kako je apostol
Peter govoril? — Al so te Petrove besede ljudem
v serce segle? — Kaj so torej Petra in druge
apostole vprašali? — In kaj jim jc Peter rekel?

— Koliko se jih je dalo nato kerstiti ? —

Leopoldek Zelnikov! kako so se apostoli,
brumue žene in drugi, ki so se v imenu Kristo-

137

sovem ker stili dali, imenovali? — Zakaj so se
verne, v in zakaj kristjane imenovali? — Magda-
lenka Cibašekova! kako so pervi kristjani živeli?
— Glejte, ljubi otroci! tako morate tudi vi otroci,
zlasti kedar bote odrastli, s svojimi tovarši v le¬
pem miru živeti in se radi med sebo imeti, ker ste
tudi vi pri sv. kerstu kristjani postali. Simek
Salamonov! kakšini so bili apostoli prej dokler se
niso bili sv. Duha prejeli? — Kakšini so pa bili
zdej, ko so sv. Duha prejeli? — Kdo jih je tako
serčne storil? —- V kakšini podobi je torej sv.
Duh na nje prišel? — Zakaj v podobi viharnega
šumenja? — Matiček Arzenšckov! al so apostoli
prej, dokler še niso bili sv. Duha prejeli, presv.
Jezusove nauke zapopadli? — Kaj so mislili od
milega Jezusa? — Kakšin je hil njihn um po
tem, ko se je sv. Duh nad nje razlil? — Al so
£dej spoznali, čemu de je ljubi Jezus na svet
prišel? — Kdo jim je um tako razsvetil ? —
V kakšini podobi se jim je sv. Duh zategadel
prikazal? — Ančika Pečovnikova! al so bili apo¬
stoli učeni možje, prej dokler še niso bili sv.
Duha prejeli? — Kakšini so pa bili po tem, ko
je sv. Duh na nje prišel? — Kdo jim je dal vse
jezike govoriti? — Kaj se je torej nad glavo
Vsakega apostola vidilo, ko se je sv. Duh nad nje
razlil? — Stefek Vodušekov! kdo je vstanu člo-
v eka tako premeniti al preroditi, de naenkrat ser-
ein postane, vse zastopi in vse jezike govoriti
z amore? — Sv. Duh je pa apostole tako premenil
M prerodil, kdo je tudi torej? — Kolika oseba
pa je Bog sv. Duh? — Lizika Nacesnikova! kaj
Greniš, al je Bog Oča bolj mogočen in svet, kot
^og sv . Duh bolj mogočen in svet, kot Bog Sin?
"" Al je Bog Oča stareji, kot Bog Sin al kot

138

Bog- sv. Duh? — Ne, vsi so od vekomaj, vsi so
enako sveti, mogočni in vsevedni, al skupej so pa
vsi trije le en Bog.

Tone Verhovšekov! kako imenujemo praznik,
o kteremu se spominjamo, de je Bog sv. Duh na
apostole prišel? — Kaj pomeni po naše beseda
„Binkošti“ ? — Zakaj petdeseti den? — Marička
Kragelnova! V kterem zakramentu pa mi prej¬
memo Boga sv. Duha? — Kaj nam je storiti,
ako ga hočemo vredno prejeti? — Kaj nam Bog
sv. Duh v zakramentu sv. birme deli, če ga vredno
prejmemo? —V vsakem sv. zakramentu, ako ga le
vredno prejmemo, nam Bog sv. Duh pomoči da,
de zamoremo lepo živeti, zategadel pravimo: Bog
„sveti“ Duh.

De je sv. Duh pravi živi Bog, spričuje tudi
sv. pismo, ktero nam to le pripoveduje: „Pervi
kristjani, kteri so bili bogati, so prodali hiše in
njive, in so ves denar apostolom prinesli in apo¬
stoli so vsakemu revežu dali, kolikor mu je bilo
treba. Vbogih torej med njimi ni bilo. O kako
lepo so ravnali! Med bogatini bil je tudi nek
mož, po imenu Ananija. Ženi njegovi bilo je ime
Zalira. Ananija je prodal svojo njivo, je pa ne¬
koliko denarjev zatajil. Njegova žena je za to
vedela. Druge denarje pa je apostolom prinesel,
rekoč: de je to vse, kar je skupil. Al Peter mu
reče: „Ananija! pokaj je satan zmotil tvoje serce,
de si legal sv. Duhu in si prideržal denarjev?
Nisi legal ljudem ampak Bogu.“ Ko je Ananija
to slišal, se je zgrudil na tla in je vmerl. Strah
in groza spreleti vse pričujoče. Nesejo merliča
odtod in ga pokopljejo.

139

Kake tri ure poznej pride Zatira, Ananijeva
žena. Nič še ni vedila, kaj se je zgodilo. Peter
ji reče: „Povej mi žena, al ste njivo za toliko
prodali ?“ Zatira odgovori: „Da, za toliko!“ Peter
pa ji reče: „Zakaj sta se pogovorila, skušati sv.
Dulia? glej, tisti, ki so tvojega moža pokopali, so
že pred vratmi in bodo tudi tebe nesli ?“ In pri
tej priči je tudi ona padla in vmerla; nesli so jo
in jo poleg moža pokopali.“

Kakor ste v tej sveti prigodbi zdej slišali,
apostol Peter sv. Duha naravnost Boga imenuje;
rekel je namreč Ananiju: „Ti nisi ljudem legal,
ampak Bogu, ker si se dal satanu zmotiti, de si
svetemu Duhu legal in si denarjev prideržal.“ Po
tem takem tudi sv. pismo terdi, de je sv. Duh
pravi živi Bog. Ta žalostim prigodba nas pa tudi
Uči, kako velik greh de je legati, ker pravičen
Bog je Ananija in Zafiro tako ojstro kaznil, de
sta morala koj vmreti, ker sta legala. Ljubi
otroci! le vselej in povsod, ako vas kdo kaj po-
praša, tako odgovarjate, kakor sami veste in ka¬
kor ste slišali. Bog vas vari, de bi kdaj legali !
Tudi vas bi Bog kaznil, kakor je Ananija in Za¬
firo kaznil in stari pregovor pravi: „Kdor laže,
rad krade. “

Vari se legati,

Boga ni moč goljfati.

Kori Terjašekov! al tudi sv. pismo spričuje,
de sv. Duh je pravi živi Bog? Kaj pripove¬
duje? — Kako imenuje apostol Peter naravnost
' Sv - Duha ? — Lenka Guzejova! zakaj je pravičen
vOg Ananija in Zafiro tako strašil kaznil? —
^esar se moramo torej prav skerbno varovati? —

140

Kaj pravi stari pregovor? — Al je moč ljubega
Boga goljfati? —

3.

Peter in Janez ozdravita hromega.

Bog sv. Duh je apostole Čisto premenil al
prerodil: dal jim je, de so presvete Jezusove
nauke prav dobro zastopili, in brez strahu od
ljubega Jezusa v vsakem jeziku govorili tako
goreče, de se je koj po pervi pridgvi apostola
Petra okoli 3000 ljudi kerstiti dalo, ki so se verne
imenovali; verni pa al kristjani, ki so namreč
presv. Jezusove nauke sprejeli in apostolom kot
svojim predpostavljenim podložni bili, se imenujejo
„sv. katoliška cerkva. “ Tudi hiša, kamor so
—kristjani s svojimi predpostavljenimi moliti hodili,
se cerkva imenuje. Cerkva, to je, število pravo¬
vernih kristjanov je čedalje veči prihajala. Bog
sv. Duh je dajal apostolom sv. gorečnosti, da so
veseli in brez strahu od križanega Jezusa pridi -
govali, mili Jezus pa jim je dajal moči, de so
čudeže delali, in tako se je skorej vsak den ve¬
liko ljudi kerstiti dalo. Nekega dne sta sla apo¬
stola Peter in Janez skupej v tempel molit. Pri
velikih vratih je sedel reven mož, ki je hrom al
kraljev že na svet prišel. Bil je že siromak
40 let star. Vsak den so ga na tisto mesto pri¬
nesli, de je vbogaime prosil. Prosil je tudi Petra
in Janeza za dar. Peter mu ni imel ničečar dati;
vendar — le se mu je siromak v serce vsmilil.
Poln zaupanja v smilenega Jezusa je torej rekel:
„Zlata in srebra nimam, al kar imam, ti dam:
V imenu Kristusovem vstani in hodi.“ In prime

141

ga za roko in ga vzdigne. Revež skoči ves zdrav
na noge in je šel s njima v tempel Boga hvalit.
Vsi pa, ktcri so to vidili, so se čudili in za apo¬
stoloma tišali. Peter viditi toliko ljudi pravi:
„Zakaj se čudite, kakor bi bila s svojo močjo
tega ozdravila. Bog je počastil svojega sina
Jezusa, kterega ste bili križali. Le po veri v nje¬
govo ime je ta le revež svoje zdravje zadobil.
Spokorite se tedaj, de se vam grehi zbrišejo in
de milost pridobite, kadar pride Jezus Kristus
sodit ta svet.“ In od tistih, ki so Petra culi, se
je zopet blizo 5000 kerstiti dalo; in tako je sv.
cerka zmirej veči prihajala.

Vikše duhovne in pismarje je jezilo, de sta
apostola od Jezusa govorila; torej pošljejo beriče,
de ju in ozdravljenega moža v ječo zaprejo.
Drugo jutro pustijo apostola pred se pripe¬
ljati in ju vprašajo: „S kako močjo in v čiga¬
vem imenu sta reveža ozdravila ?“ Peter, kteremu
je Bog sv. Duh moč dal, odgovori: „Vi vikši
ljudstva! V imenu Jezusa Kristusa, kterega ste
križali, kteri je pa od mertvih vstal, stoji ta —
le hromi spet zdrav pred vami.“ Ko so viši
duhovni in pismarji toliko serčnost vidili, so se
čudili; in ker so verh tega še ozdravljenega člo¬
veka poleg Petra vidili, niso vedili kaj odgovoriti.
Ukažejo torej apostolnoma, naj v  odstopita in se
posvetujejo, kaj bi bilo storili. Gez nakoliko časa
a postola spet pokličejo, ter jima vkažejo, naj bi
Oehala v imenu Jezusovem govoriti in učiti. Al
Deter in Janez odgovorita: „Sodite sami, Če je to
Prav, de bi vas bolj vbogala kot Boga?“ Na to
Pa so ju izpustili, ker so se ljudstva bali.

142

Apostoli so čudežev brez števila delali. Nosili
so ljudje svoje bolnike kar na ceste, kjer je
Peter bodil, de je njegova senca na nje padla in
oni so ozdraveli. Viši duhovni in pismarji dajo
zdej vsili dvanajst prijeti in jih v ječo vreči. Al
po noči pride angel nebeški, jili iz ječe spusti in
reče: „Pojte v tempel in serčno učite ljudstvo!“
Na to so šli že zgodaj v tempel in so učili.
Ko viši duhovni in pismouki to zvedo, jih pred
se pokličejo, rekoč: „A1 vam nismo prepovedali,
učiti v Jezusovem imenu?" Peter pa v imenu
vsili apostolov odgovori: „Boga moramo bolj

vbogati kot ljudi!" Po tem jih vkažejo pre¬
tepsti in jim še enkrat prepovejo, v Jezusovem
imenu učiti, in jih izpustijo. Apostoli so veseli
šli odtod, de so bili vredni, zavolj Jezusa terpeti.
Učili so kot prej vsaki den v tempeluu in po
hišah.

Pervi kristjani so kaj radi v tempel k službi
božji hodili; tudi mi moramo zlasti o nedelah in
praznikih radi v cerkev hoditi, de dobrega Boga
molimo, se mu za vse v celem tednu prejete do¬
brote zahvalimo in prosimo, de bi nam še tudi
prihodnič dal, Česar nam je treba za telo in dušo.
— Pervi kristjani so vse, kar so apostoli učili,
terdno verovali in tudi spolnovali; vedili so, de
apostoli učijo božje nauke, de jim je dal vesmo-
gočen Jezus moč, čudeže delati, Bog sv. Duh pa
toliko serčnosti, de so brez straha križanega Je¬
zusa oznanovali in resnico govorili, ako ravno so
jim viši duhovni in pismarji žugali in jih pre¬
tepsti dali; pri vsim tem so bili veseli in so
rekali: „Moramo Bogu bolj vbogati kot ljudem-“
Ravno tako moramo tudi mi v terdno verovati,

143

kar mešniki v cerkvi učijo; zakaj mešniki so
namestniki božji in ravno tiste božje navke ubij o,
ktere so apostoli učili. Pa tudi storiti moramo,
kar nas mešniki ubijo.

Po svetu je veliko veliko hudobnih ljudi, ki
druge radi v greh napeljujejo, ter pravijo, de to,
kar učeniki v šoli in mešniki v cerkvi učijo, ni
res; o ne verjamite nikoli takim hudobnežem in
nikar jili ne vbogajte, in ko bi tudi oba al mati
vam vkazali: „Idi v tujo hosto po derv, idi na
sosedov sadja poberati, al ženi kravo na tujo
pašo", ne vbogajte jih, tudi takrat ne, ko bi vas
celo tepsti hotli, temveč odgovorite jim: „Ljubi

obe, dobra mama! v vseh rcbeh vas rad vbogam,
kar ni zoper božjo voljo; al tega ne storim, ker
je greh in ker sv. apostoli učijo, de moramo
Boga bolj vbogati kot ljudi.“ Vsak deu torej
Boga sv. Duha prosite, rekob: „0 Bog sv. Duh,
daj nam pomoči, de bomo mogli vselej in povsod
dobro storiti in se greha varovati."

Janezek Pevčev! kam so pervi kristjani po¬
sebno radi hodili? — Kam moramo tudi mi radi
boditi ? — Pokaj pa hodimo v cerkev ? — Al
v eš, kaj je cerkev? — Kaj še tudi cerkev ime¬
nujemo? — Al ste tudi vi otroci udje sv. cerkve?
— Nežika Rotnikova! al so tudi apostoli čudeže
delali? — Al s svojo močjo? — S Čigavo močjo
pa? — Al še veš, kaj je čudež? — Čudež je
D, kar le Bog storiti zamore, al pa tisti človek,
kteremu Bog svojo moč da? — Petrek Kunejev!
kaj je čudež? — Kteri apostol je kaj čudeže
delal? — Kakšin čudež je Peter storil? — Kaj
J' e  Peter počel, ko je toliko ljudi vidil? — Koliko
Se  jih je dalo kerstiti? — Koliko pa, ko je pervi-

144

krat pridigo val? — Julka Pirtošekova! kaj se je
s Petrom, Janezom in beračem na to zgodilo? —
Kaj so ju viši duhovni in pismarji vprašali? —
Kaj je Peter odgovoril? — Kaj so zdej aposto¬
loma prepovedali? — In kaj sta ona odgovorila?

Andrej ček Pircov! tebi bi oča al mati rekli:
„idi v sosedov vert, sadja poberati“, al bi šel?

— Zakaj nek ne? — Al so vsi apostoli čudeže
delali? — Kteri apostol pa posebno? — Kakšino
moč je imela celo njegova senca? — Cilka Zur-
manova! al je to višini duhovnim dopadlo, de so
apostoli brez števila Čudežev delali? — Kaj so
jim torej storili? — Al so bili dolgo v ječi? —
Kdo jih je rešil? — Kaj jim je angel zapovedal?

— Blažek Dolinšekov! al so viši duhovni pustili
apostolom v tempelni učiti? — Kaj so spet apo¬
stoli odgovorili, ko so jim viši duhovni in pismarji
zopet prepovedali, v imenu Jezusovem učiti? —
Kaj se jim je zgodilo, prej ko so jih spustili?

— Al so bili zavoljo tega nevoljni? — Kdo jim
je toliko serčnosti dal, de so se celo veselili, ker
so tepeni bili? — Kaj so spet potem počeli? —-

4 .

Sv. Stefan, pervi mučenik.

Ker je sv. cerkva — število kristjanov,
zmirom bolj rastla, apostoli niso vtegnili več za
vboge skerbeti. Torej skličejo verne in jim re¬
čejo: „Izvolite si zmed sebe sedem mož, ki dobro
slovijo in so polni sv. Duha, de bodo nam poma¬
gali in pa za vboge skerbeli. Mi imamo preve¬
liko opraviti, ker število kristjanov vsak den
raste.“ Verni so izvolili sedem možev, med kterimi

145

V

naj imenitneji bil je sv. Stefan. Apostoli so čez
nje molili in na nje roke položili. Imenovali so
te može levite al diakone, ker so bili za edno
stopinjo manji kot mešniki.

v t

Stefan je bil rojen Jud, je v Jeruzalemu
prebival, apostole poslušal, in se spreobernil. Bog
sv. Duh dal mu je čudapolno modrost: tako jasno
je iz sv. pisma spričal, de Jezus je oblubleni
odrešenik, da noben mu ni mogel zopergovoriti.
Po njegovih pridigah se je prav veliko ljudi spre-
obernilo. To je više duhovne in pismouke raz¬
kačilo. Začno se s njim prepirati, in ker niso
mogli zoperstati njegovi modrosti, so krive priče
podkupili, kteri so ga zatožil], de je Boga pre¬
klinjal. Pred sodniki je sv. Stefan svojo nedolž¬
nost do živega dokazal. Poslednič je še hudobne
Jude posvaril, rekoč: „Vi terdovratni! Zmirom se
vstavljate Bogu sv. Duhu! Preroke — svete može
-— ste preganjali, celo božjega sina ste vmorili.“

Takih besed Judje prenašati v  ne morejo, od
jeze s zobmi škripajo. Nedolžen Stefan dobro ve,
de ga hočejo vmoriti; torej svoje oči proti nebe¬
som oberne, od nebeškega Očeta pomoči si sprosit.
Z dej se mu pokaže vsmilen Jezus, v znaminje, de
mu hoče pomagati. Zato sv. Stefan poln veselja
zavpije: „Glejte! jez vidim sv. nebesa odperte in
ljubega Jezusa na desnici božji sedeti.“ Na to
pa grozovitih Judje na nedolžnega Stefana planejo,
ga iz mesta vlečejo, svoje oblačila slečejo, ktere
Jo mladenč po imenu Savi, od kterega vam bom
kmali veliko lepega pravil, varoval, de jih nihče
y h radii ni, in so ga začeli s kamni pobijati. Stal
Jo, ko je od vsili strani kamnje na-nj letalo, v
l)(l bo gledal in rekel: „Gospod Jezus! vzemi

Ojansko Vodilo. 10

146

mojo dušo“; po tem poklekne in moli za svoje
morivce: „ Gospod! ne prištcj jim tega v greli.“
Komej je to izrekel, je na tla padel in v Gospo¬
du zameri. Bogaboječi možje so Stefana pokopali;
kristjani so zlo zlo po njem žalovali. — Stefan,
kar slovenj pomeni venec al krona, jc pervi zmed
vsili Jezusovih učencov kerv in Življenje za Je¬
zusov navit daroval; zato ga pervega maternika
imenujemo in nja praznik pervi de-11 za Božičem
obhajamo. V pratiki in po cerkvah vidite sv.
Stefana namalenega v kratki mašni srajci in ima
kamnje pri sebi, ker je bil namreč levit al diakon
in so ga s kamni pobili.

v #

Svet Stefan nas lepo uči, kako moramo tudi
mi sv. vero zagovarjati. Ljubi otroci! je veliko
malopridnih ljudi, ki od Boga, od mešnikov in od
božjih reči nespodobno govorijo, posebno po taber-
nah. Kedar bote take hudobneže slišali, morate
se poskusiti za ljubega Boga, rekoč: „Tako govo¬
riti ni prav, ker veliki greh je.“ — Neka pobožna
mati se je na dalni pot podala. S sobo vzela jc
hčerko, ktera je še le 4  lete stara bila. Deklica
bila je pobožna in je od ljubega Boga veliko
lepega povedati vedila. Enega dne ste v neki
taberni južinile. Pri mizi bila sta tudi dva mlada
gospoda, ktera sta prav nespodobno od toliko
dobrega Boga govorila. Pridna deklica okoli po¬
gleduje, če bo kdo hudobneža posvaril; al nihče
ju ni. Naenkrat vstane, se vstopi pred gospoda
in reče: „To ni prav, de tako nespodobno od lju¬
bega in dobrega Boga govorita. “ Hudobneža sta
se sramovala in sta koj omolknila; nek stari
gospod pa je pridno deklico pohlavil: „Prav imaš,
ljubo dete! tako sc ne sme govoriti od ljubega

147

Boga,“ Tako kakor deklica ta pobožna morate
tudi vi ljubega Boga in svete reči zagovarjati.

v #

Sv. Stefan nam je pa tudi v lep zgled, kako
moramo tudi mi kot kristjani Jezusa posnemati.
Kakor ljubi Jezus na križu, je tudi sv. Stefan
za svoje morivce kleče molil, ko so od vsih
strani kamnje na-nj lučali, rekoč: „Gospod! ne
pri štej jim tega v greli. “

v

Francka Stantetova! ti si vselej dobro odgo¬
varjala, vem, de boš tudi danes dobro znala, povej
nam torej: al je cerkva — število kristjanov —-
zmirom rastla? — Kaj so tedej apostoli storili,
ker so imeli veliko opraviti ? — Kaj so rekli
vernim? — Al so zvolili sedem možev? — Kteri
je bil naj imenitneji med njimi? — Tomaželc
Tičarjev! kako so te zedmere može imenovali ? —
Zakaj levite al diakone? — Kaj so jim apostoli
storili, preden so službo nastopili? — Jože Nova¬
kov! kdo je bil sv. Stefan? — Kaj je posebno
pričal ? — Kaj se mu je zategadel prigodilo? —
Al je spričal svojo nedolžnost? — Cencl Žohar¬
jev! kaj še je sv. Stefan pred sodniki Judom
rekel? — Kdo mu je dal modrost, de je tako
lepo govoril? — Terezika Pečnikova! zakaj so
pismouki nedolžnega Stefana zatožili? -— Kaj so
niu na to v storili, ker jim je resnico povedal? —
Koga je Stefan pomoči prosil? — Kdo se mu je
na to pokazal ? — Kaj je tedej Stefan rekel ? —
In kaj so zdej s njim počeli? — Barbika Grobel¬
nikova! kako je sv. Stefan svojo dušo zročil, ko
je od vsili strani kamnje na-nj letalo? — Kako
J e  pa za svoje morivce molil? — Kdo ga je
Pokopal? — Kaspar Zupančev! kteri mladenČ je
v aroval oblačila tistih, ki so nedolžega Stefana

10 *

148 %

■ ■ .>£*,

s kamni pobijali? —- Ti bi slišal luidobnc. ljudi
od Boga al od mešnilcov nespodobno govorit^ aT
bi molčal? — Kako bi govoril? — Lucika Pres¬
karjeva! al še veš, kar sim vam-od neke malinje
pobožne v deklice pravil? — Povej. --- J%f*fdko
leot sv. Šefan in ta pridna deklica moramo Ogovo¬
riti, kedar slišimo od božjih reči nespodobno mar-
novati. — Tončka Majcenova! Tebe bi bil kdo
pretepel, al ga boš preklinjala? -7 Kako boš za
njega molila? — Kako je sv. Štefan za svoje
morivce molil? — Kdo je tudi v za svoje sovražnike
molil? —- Koga je torej sv. Štefan posnemal? —
Vidiš! sv. Štefan je bil pravi kristjan in Jezusov
učene. — Hanika Trohejova! al si že kdaj vidila
podobo sv. Štefana? — Kako ga vpodobljajo al
malajo? — Zakaj tako? —- Pavlek Sedlarjev!
kdaj obhajamo praznik sv. Štefana? — Zakaj
pervi den za Božičem? — Kaj se pravi Štefan
po naše? —

Angel reši Petra iz ječe.

v

Po Stefanovi smerti so začeli tudi druge
Jezusove učence in celo opostole preganjati. Hudo¬
ben kralj Herod je vkazal svetega apostola Jakoba
s mečem vmoriti. Ko je vidil, de je to Judom
dopadlo, da tudi apostola Petra prijeti, v jočo
djati in ga misli po veliki noči vmoriti. 16 voj-
šalcov je Petra v ječi varovalo v  Drugi kristjani
so brez prenehanja zanj molili. Ze je prišla zadna
noč pred strašnim dnevom, na kteri bi imel vmor-
jen biti. Peter v dve verigi al lcctni vklenjen spi-
Pa čudite se! po noči pride angel nebeški k njemu-

149

Vsa ječa se nebeško razsvetli. Angel se Petra
rahlo dotakne, ga zdrami in pravi: „Hitro vstani,
obuj sc in ogerni, in pojdi za menoj.“ Pri tej
priči ste padle verigi al kotni z njegovih rok.
Peter se hitro obleče in gre za angelom. Al vse
se mu je zdelo, kot bi se mu senjalo. Gresta
memo vojšakov pervih in drugih vrat in prideta
do železnih vrat, ktere so se jima same odperle.
Skuz te vrata prideta v mesto; ječa je bila nam¬
reč zunaj mesta. Angel polja Petra v mesto in

naenkrat zgine. Peter se po tem zdrami in reče:
„Zdej vem, de je Gospod Bog svojega angela
poslal, me rešit iz Herodove oblasti.“

Peter je šel do hiše, kder so bili drugi krist¬
jani shrani. Ako ravno je že zlo pozno bilo, so
še bili vendar — le skupej in so molili za Petra.
Kar.čujejo nekega na vrata terkati. Hišna dekla
gre vini in vpraša, kdo de je? — Po glasu spozna
Petra, al od samega veselja vrata odpreti pozabi,
in leti drugim povedat, de je Peter zunej. Vsi

so mislili, de se dekli meša. Med tem pa je

Peter zmiroin .boJj terkal. Zdej jih gre več vuu,
vrata odprejo in kako močno se začudijo, ko

Peter pred nje stopi. Veseli ga v hišo peljajo.
Peter jim zdej s roko migne, naj molčijo in pri¬
poveduje, kako ga je vsmiljen Bog čudno rešil iz
ječe, in vsi so hvalili Boga za toliko gnado.

Kakor hitro je grozoviten kralj Herod apo¬
stola Petra v ječo zapreti dal, so kristjani zanj
i,l 'oz prenehanja molili, ker mu niso mogli drugače
Pomagati. Tako moramo tudi mi, kedar svojega
hližnega v stiski vidimo in mu nismo v stani po¬
lagati, zanj moliti, rekoč: „0 neskončno dober
*°g' pomagaj po svojem angelu mojemu prijatlu

150

al bližnemu v tej revšini al bolezni, ne pripusti,
cle bi obupal.“ In mi, kedar nas drugi po ne¬
dolžnem ogovarjajo in preganjajo, ne smemo se
jeziti, ampak v Boga zaupati, kakor sv. Peter,
ki je v ječi sladko spal, ker imel je dobro vest.
Tako zaupajmo tudi mi v dobrega Boga in se
zvesto svojemu angelu varim priporočajmo, zraven
pa se gerdega greha skerbno varujmo in ljubi
Bog nas bo vselej vsake nesreče varoval pa tudi
rešil, Če bi še tudi tolika bila.

Kjer je huda sila,

Je blizo roka mila.

Maksi Globočnikov! kako se je kaj učeneom
in apostolom po smerti sv. Štefana godilo? —
Kteri kralj jih je začel preganjati? — Kterega
apostola je dal vmoriti? — Kterega pa v ječo
zapreti? — Zakaj? — Cilka Pesjakova! ti bi na
sosedovem sadja nabrala in bi ga domu prinesla,
in oča in mati bi te zategadel hvalili, al bi še
enkrat storila? — Zakaj ne? — Kaj so kristjani
počeli, ko je Peter v ječi bil? — Franček Žapau-
Čičev! nek človek bi n. pr. v vodo padel, on milo
prosi, de bi mu v pomoč prišel, ti pa ne moreš
al ne upaš, kaj bi vendar storil? — Kako bi zanj
molil? — Koliko vojščakov je apostola Petra v ječi
varovalo? — Jerka Crepinšekova! al je sv. Peter
nevoljen bil, ker je v ječi zapert bil? — Tebe
bi kdo obdožil, de si to al lino reč vkradila, in
te tedej v ječo zaprejo, al bi za to preklinjala?
— Kaj bi si mislila? — Ja! v dobrega Boga
moramo zaupati in se angelu varim priporočati in
rešeni bomo. — Lovrelc Potočnikov! al so res sv.
Pntra vmorili? — Kako se je zgodilo, de ga
niso vmorili? — Kam ga je angel nebeški peljel?

151

— Skuz koliko vrat sta morala iti? — Skuz
ktere vrata sta prišla v mesto? — Kje je bila
ječa? — Zefka Steliarnikova! kam je sv. Peter
šel, po tem ko jo angel zginul? — Kaj so delali
verni v liiši? — Kdo je nar prej vun šel, ko so
na vrata terkati slišali? — Al mu je dekla od-
pcrla? — Jurek Nacesnikov! zakaj nek ni dekla
vrat odperla? — Kaj so kristjani mislili, ko jim
je dekla povedala, de je Peter zunej? —Al je še
Peter da lej terkal? — Kaj se je na to zgodilo? —

6 .

Savi sc sprcobenie.

Kristjane so z mirom bolj preganjati zaceli,
zlasti pa tisti Savi, ki je še v  kot mladeneč varo¬
val oblačila tistih, ki so sv. Štefana s kamni po¬
bili. Preganjal jih je nevsmiljeno v mestu Jeru¬
zalemu. Iz sovraštva do kristjanov si je sprosil
od viših duhovnov pravico, vse keršanske može
in žene v mestu Damasku poloviti in jih zvezane
v Jeruzalem pripeljati. Ker so mu viši duhovni
to pravico dovoljili, v se jc koj v Damask podal
s nektcrimi tovarši. Ze je bil blizo mesta. Naen¬
krat ga nebeška luč obsveti in kot od bliska
zadet pade z konja na tla in sliši glas iz nebes,
ki mu reče: „Savl! Savi! zakaj me preganjaš?“
Ves plah praša Savi: „ Gospo d! kdo si?“ Glas
mu odgovori: „Jez sim Jezus, kterega preganjaš.“
Savi se zdej po celem životu trese in spet vpraša:
»Gospod! kaj hočeš, de storim?“ In Jezus mu
odgovori: „Vstani in pojdi v mesto — Damask;

— tam boš zvedil, kaj ti je storiti. “

152

Tovarši, ki so s Savlom potovali, so se silno
silno prestrašili, ker so slišali ta glas; pa vidili
niso nikogar. Ko je Savi pregledati hotel, ni
ničesar več vidil, ker je bil od nebeške svitlobe
oslepel. Torej ga tovarši za roko primejo in ga
peljajo v mesto Damask, v hišo nekega moža, ki
mu je bilo ime Juda. Tukej je ostal tri dni; ni
vidil ničesar, ni pil, ni jedel, le postil se je in
molil zmirom. V mestu Damasku je takrat živel
nek pobožen učenec Jezusov s imenom Ananija.
Temu reče Gospod Bog v sanjah: „Ananija! pojdi
v hišo, kde Savi prebiva!“ Ananija odgovori:
„Gospod! slišal sim, koliko hudega je storil ta
mož kristjanom v Jeruzalemu; tudi ima oblast,
tu vse kristjane vjeti, zvezane v Jeruzalem peljati
in jih vmoriti.“ Gospod Bog pa reče: „ Pojdi in
nič se ne boj! Savla sim si izvoljil, de bo moje
ime oznanoval kraljem in nevernikom.“ Ananija
gre torej v tisto hišo, položi Savlu roke na glavo
in pravi: „Ljubi brat Savi! poglej me! Jezus, ki
se ti je po poti prikazal, me pošlje, de spet spre¬
gledaš in prejmeš sv. Duha.“ Savi je precej
spregledal in spoznal Ananija, kterega je v san¬
jah vidil, kako je roke nad nja polagal in ga
slepote rešil. Dal se jc po tem kerstiti in sc je
pozdeje imenoval Pavl. Začel jc koj v mestu
Damasku očitno božjo besedo oznanovati, de je
Jezus križani res sin božji. Mestni prebivavci,
posebno Judje, so sc zavzeli, rekoč: „Al ni on
v Jeruzalemu kristjane preganjal in tudi sem je
zategadel prišel; zdej pa sam Jezusa križanega
oznanuje?“

Kako neskončno vsmiljen in dobrotljiv je Bog
sv. Duh: razsvetli je Savla, de je spoznal svoje

153

hudobije, nehal nedolžne kristjane preganjati in
sam začel Jezusa križanega oznanovati! Kakor
apostole in sv. Štefana, je Bog sv. Duh tudi
Savla premeni! al prerodil, in mu serčnosti dal,
de je brez straha povsod od ljubega Jezusa vpričo
vsili ljudi govoril in zavoljo njega veliko pregan¬
janja in eclo strašno smert preterpel, kakor vam
bom pozneje pravil. Ljubi otroci! veliko grešni¬
kov je po svetu, ki tudi kot Savi ljubega Jezusa
preganjajo s tem, de nesramno živijo, kradejo,
preklinjajo, pijančujejo in druge grehe doprinašajo,
Za te moramo Boga sv. Duha prav ponižno pro¬
siti, naj bi jih razsvetil, de bi se kot Savi pobolj¬
šali in lepo čedno živeli. Spomin, de se je Savi
sprcobernil, obhajamo po zimi po novem letu.
Tisti den moramo Boga sv. Duha prav goreče pro¬
siti, rekoč: „0 Bog sv. Duh! razsvcti vse greš¬
nike, de bi se kot Savi spreobernili in brumno
živeli.“ V pratiki se vidi ti den, kako Savi od
nebeške svitlobe oslepljen s konja na tla pade.

Boštjanek Sirkov! al si že kdaj od nekega
Savla kaj praviti slišal? — Kdaj? — Kaj sim
vam pa dones od Savla pravil? —- Kaj se mu je
po poti v mesto Damask prigodilo? — Al so nje¬
govi tovarši kogar vidili? — Nežika Vodebova!
ni je Savi po tem, ko je s konja padel, kaj vidik?

Zakaj ne? — Kako je pa v mesto Damask
prišel ? — Kaj se je dalej v Damasku godilo?

Al si že kdaj od nekega drugega Ananija kaj
slišala? — Kdaj? — Četici Gabričev! al se je
&wl tudi kcrstiti dal? — Kako se je po tem
"nenoval? — Kaj je na to v Damasku počel? —
Cenel CebanČev! kdo je Savla tako premeiiil al
Prerodil? — Al tudi med nami ljudje kot nekdaj

154

»Savi, ljubega Jezusa preganjajo ? — Kako ga pre¬
ganjajo? — Kaj moramo za take storiti, de bi se
spreobernili ? — Kteri den moramo posebno za
take Boga sv. Duha prositi? — Ajtka Bajukova!
kdaj pa obhajamo spomin, de se je Savi spre-
obernil ? — Kako boš ti tisti den za grešnike
Boga sv. Duha prosila? — Kaj se vidi tisti den
v pratiki? — Zakaj?

7 .

Pavl ozdravi v Listri kruijevca.

Bog sv. Duh je Pavlu toliko serčnost in
gorečnost do ljubega Jezusa dal, de se je v tuje
kraje med ajde podal, božjo besedo oznanovati.
V imenu vsemogočnega Jezusa je tudi čudeže
delal. Prišel je s nekim tovaršom v ajdovsko
mesto Listra in je ljudem križanega Jezusa ozna-
noval. Med ljudmi ga je tudi poslušal že od
rojstva kraljev mož. Pavl ga zagleda in ko vidi,
de veruje v smilenega Jezusa, mu glasno reče:
„Vstani in liodi.“ In koj je vstal in hodil. Ljudje
to viditi so si mislili, de sta Pavl in njegov tovarš
bogova; torej so jima kotli kot bogovom darovati.
Al Pavl reče: „Možje! kaj počenjate? Uraerjoča
človeka sva, kot ste vi.“ Komej sta vbranila, de
jima niso božje časti skazali.

Kmali potem pa pridejo Judi iz drugih kra¬
jev, kjer je Pavl že besedo božjo oznanoval, in
podpihujejo ljudi tako dolgo, de so Pavla s kamni
pobijati začeli. Pavl pade ko mertev na tla in
obleži. Ljudje ga vlečejo iz mesta. Ko g’ a
zvesti učenci njegovi žalostni obdajajo, Pavl pre¬
cej vstane in gre s njimi v mesto. Drugi den

155

gre v druge kraje, kjer je veliko ljudi spre-
obernil.

O kako ponižen je bil sv. Pavl! Veliko
čast so mu ljudje v mestu Listri skazati hotli;
al njemu ni bilo za to mar, njegova edina čast
je bila, od ljubega Jezusa govoriti. Kot sv. Pavl,
moramo tudi mi ponižni biti in misliti, de mi vsi
skupej ničesar ne moremo, ako nam Bog ne po¬
maga. Vse, kar imamo, je le od Boga; tudi če
kaj dobrega storimo, al če n. pr. dobro ker,sanski
navk znamo, vse le od Bog pride.

Franček Muhičev! al se je sv. Pavl tudi med
ajde podal, božjo besedo oznanovat? — Kdo mu
je dal toliko serčnost? — Al se je sam med ajde
podal? — Julka Grešnikova! v ktero ajdovsko
mesto sta sv. Pavl in njegov tovarš prišla? —
Kaj sta ondi delala? -—■ Al je sv. Pavl z lastne
moči kruljevega moža ozdravil? — Al ni tudi sv.
Peter, hromega človeka ozdravil? — Kje?
Kako mu je rekel? — Mihec Lapuhov! kaj so si
ljudje mislili od sv. Pavla in njegovega tovarša,
ko so vidili, de je kraljev mož naenkrat hodil?
— Al je sv. Pavlu to prav bilo? — Kaj je
rekel? — Ti včasih prav gladko odgovarjati znaš,
al bi bilo prav, ko bi svoje tovarše zaničeval
za to, ker manj kot ti znajo? — Kdo ti pa da,
de dobro znaš? — Komu moraš toraj za to hva¬
ležen biti? — Hanika Leskovšekova! tvoji starisi
imajo lepo hišo in veliko drugih lepih reči, al bi
prav bilo, ko bi n. pr. Filipeku Jugovemu rekla:
„Ti si berač!“ za to, ker ni tako bogatili Stari¬
čev, ko ti? — Kdo je dal tvojim starišem toliko
lepih reči? — Koga moraš tedej hvaliti? —
Franček ErmenČev! kaj se je po tem sv. Pavlu

156

prigodilo, ko so nekteri Judje v mesto prišli? —
Kam so, ga na to vlekli? — Al je bil sv. Pavl
mertev? — Kaj pa? —-Kam sc je drugi den
podal? —

8 .

Pavl jioluje v Rim.

Ker je Pavl tako goreče po vsili ajdovskih
krajih križanega Jezusa oznauoval, ga imenujemo
tudi apostola, kot Petra, Janeza, Andreja in druge.
V naj imenitneje ajdovske mesta je šel, besedo
božjo oznanovat; zategadel ga imenujemo apo¬
stola ajdov. Toda hudobni Judi so ga povsod
preganjali in ajde zoper njega šuntali. Kjerkoli
so ga vgledali, so ko stekli psi na nja padli in
ga vmoriti kotli. Vlekli so ga v mesti Cezareji
pred deželnega oblastnika, naj bi ga obsodil; al
Pavl reče, naj ga v mesto Rim pošlje, ker hoče
le od cesarja sojen biti. Torej ga deželni po¬
glavar v Rim peljati pusti. Na morju pa silo
huda burja vstane, ki barko sem — tert — je
zaganja. Mornarji so blago in vse druge reči
v morje pometali, al nič ni pomagalo. Že so skorej
obupali. Pavl jih zagotovi, de se nobenemu nič
kaj žalega prigodilo ne bo, le samo barko bo
burja razbila. In res. Drugo jutro zadene barka
na pečovje, ktero je bilo pod vodo skrito. Na
dvoje se razkolje in valovi jo razbijejo. Ljudje
so sc vsi rešili na deških in kosih razstrešene
barke. Nobeden se ni potopil, pa tudi ne poško¬
doval, kakor je tudi apostol Pavl prerokoval.
Priplavali so na otok po imenu Malta. — Otok
je suha zemlja, ktera je od vsili krajev od vode
obdana.

157

Prcbivavci na otoku so bili ajdi, pa so tujce
prav prijazno sprejeli. Bili so mokri in zeblo
jih je, ker je bilo že pozno v jesen. Donašajo
jim toraj derv, de so ogenj napravili, in jim lepo
strežejo. Tudi apostol Pavl je zgrabil dračja in
ga na ogenj djal. V dračju je pa bil skrit gad
— strupna kača. — Ker je kači zmirom bolj
vroče prihajalo, naenkrat v Pavla skoči in se mu
okoli roke ovije. Prcbivavci to viditi, so rekli:
„Ta človek mora velik hudobnež biti; komcj je
morju všel, ga že gad vmoriti hoče.“ Al Pavl
verže kačo v ogenj. Ljudje so mislili, de bo
precej otekel in vmerl; ko so pa vidili, de mu
nič ne dene, so rekli, de je Bog. Tudi poglavar
na otoku je Pavla in druge tujce na svoj dom
povabil in jim lepo stregel. Njegov oča je imel
merzlico in grižo. Pavl položi roko naju in je
ozdravel. Apostol Pavl je tri mesce na otoku
ostal in veliko ljudi k pravi veri spreobernil.
Po tem se je pa s drugimi tovarši v Laško de¬
želo v mesto Rim podal, de bi od samega cesarja
sojen bil. Cesar mu privolji, de sme poleg voj-
šalca po mestu hoditi in učiti.

Kot apostol Pavl je tudi apostol Peter kri¬
žanega Jezusa po tujih deželah oznanoval in je
tudi po svojih apostolskih hojah v mesto Rim
prišel, kjer je ko Pavl goreče božjo besedo ozna-
Hoval in učence pošiljal na Francosko, Špansko
in tudi v naše slovenske kraje, de so pravo sv.
vero oznanovali. Rimski cesar je bil takrat gro-
zoviten Nero. Ta je strašno strašno kristjane
preganjal. Dal je tudi sveta apostola Petra in
Lavla en den vmoriti, in sicer sv. Petra križati
t^ko, de so bile noge kviško, glava pa navdol

158

obernjena; sv. Pavlu je pa dal glavo odsekati.
Ko so sv. Pavlu glavo odsekali, ni rodeča kri,
ampak bela ko mleko tekla. Odsekana glava je
trikrat presveto ime Jezus izgovorila. Njunu
trupla sta v Rimu pokopana. Njima v čast je
posvečena prelepa in velika cerkva, ktero so več
sto let zidali in je veljala 64 miljonov tolarjev.
Vsako leto roma v to sv. cerkev 1000 in 1000
pobožnih romarjev iz vseh krajev sveta, molit
pred sv. oltarjem, pod kterim počivajo svete kosti
sv. Petra in Pavla. Njima na čast obhajamo vsako
leto po leti poseben praznik, praznik ss. apostolov
Petra in Pavla. Ta praznik se moramo njima
prav goreče zahvaliti, ker sta tako serčno pravo
sv. vero oznanovala, de sta za — njo tudi kri
prelila.

Njune podobi ste že po cerkvah in v pratikah
velikokrat vidili. Podoba sv. Petra je taka — le:
Sv. Peter ima v roki kluč, v znaminje, de mu je ljubi
Jezus zmed vseli apostolov naj večo oblast na
zemlji in v nebesih dal, zato ga tudi pervcga
apostola imenujemo; in ker je v mestu Rimu
vmerl, imenujemn njegovega nastopnika rimskega
škofa, papeža, to je, očeta, poglavarja vsili škofov
in vsili pravovernih kristjanov. Včasih ima sv.
Peter tudi petelina pri nogah. Peteln pomeni, de
je sv. Peter v samega sebe preveč zaupal, in
ravno zategadel milega Jezusa trikrat zatajil; nas
pa peteln uči, de moramo le Boga pomoči prositi,
če hočemo v dobrem stanovitni ostati. — Podoba
sv. Pavla je pa takšina le: Sv. Pavl kaže s desno
roko v nebesa, ker je tolikim ljudem zlasti ajdom
s svojimi naviti in zgledi v nebesa pot pokazal;
levo roko pa na meč polaga v pomembo, de mu

159

je bila zavoljo Jezusovega navka v Rimu s me¬
čem glava odsekana.

Prebivavci otoka Malte so apostola Pavla in
druge nesrečne reveže prav ljubeznivo sprejeli in
jim lepo postregli, ako ravno so ajdi bili. O kako
v lepo posnemo so nam kristjanom! Pride vbog
in spehan popotnik in nas kruha al kupico vode
prosi, hitro mu postrežimo: kar vbogemu dobrega
storimo, smo samemu Jezusu storili. V tem mo¬
ramo posnemati ajde; pa nikakor v tem, ker so
od Pavla mislili, de je velik grešnik za to, ko sc
mu je kača okoli roke ovila. O Bog nas vari,
od bližnega tako misliti al krivo ga soditi! Včasih
je že človek svoje revšine tudi kriv, tako n. pr.
kdor pijančuje, s Časoma vse, kar glešta, zapravi
in tudi velikokrat zboli. Al vselej Človek svoje
nesreče ni kriv; zakaj za vse, kar koli se člo¬
veku prigodi, vseveden Bog ve, brez njegovega
vedenja še las iz glave nam ne pade. Vidite
torej, de je bližen bolan, al de mu je nesreča
živinco pomorila, al de mu je vse zgorelo, Bog
vas vari, de bi ga krivo sodili, to je, de bi mis¬
lili, da je velik grešnik, timveč recite: „Dober
Bog že ve, zakaj mu je to al uno nesrečo poslal.
Bodi mu, o Oče nebeški milostliv in pomagaj mu,
de bo voljno tcrpel.

Jurek Jugovičov! kako tudi sv. Pavla zatc-
gadel imenujemo, ker je tako goreče križanega
Jezusa oznanoval? — V kterih mestih je posebno
pridigoval? — Kteri ljudje so bili njegovi nar
veči sovražniki? — Kaj so mu kotli storiti? —
^cfka Goličnikova! v kterem ajdovskim mestu so
Judje apostola Pavla zgrabili? — Pred koga so
peljali, naj bi ga obsodil ? — Al ga je deželni

160

oblastnik obsodil? — Zakaj ne? — Pripoveduj
nam, kako se je apostolu Pavlu po poti v mesto
Rim godilo? — K vam pride spehan popotnik,
in tci)e prosi, de bi mu merzle vode prinesla, kaj
boš hitro storila? — Komu si dobro s tem sto¬
rila? — Franček Klančnikov! tvoj tovarš Joža
Zabukošckov je padel in si roko zlomil, bi bilo
prav, če bi mislil, de je zategadel grešnik? -—-
Kaj boš pa mislil? — In kako boš za-n j molil?

— Kako dolgo je apostbl Pavl na otoku Malti
ostal? — Kam se je po tem podal? — Al je bil
v Rimu za smert obsojen? —

Francka Smoličova! al je sv. apostol Peter
tudi po tujih krajih pridigoval? — V ktero mesto
je poslednie prišel? — Kaj je v Rimu delal? —
Martinčič Zelnikov! kdo je bil takrat rimski cesar?

— Al je cesar Ncro kristjane rad imel? — Al
je tudi ss. apostola Petra in Pavla vmoriti dal?

— Kako je Petra vmoriti dal? — Kako pa Pavla?

— Kaj sc je čudnega zgodilo, ko so sv. Pavlu glavo
odsekali? — Magdalenka Novakova! kaj so ss.
apostoloma Petru in Pavlu v čast v Rimu zazi¬
dali? — Kje počivajo njune svete kosti?— Kdaj
obhajamo njima na čast poseben praznik? — Kaj
moramo posebno tisti praznik? — Tone Tofantov!
ai si že kdaj vidil podobo sv. Petra? — Kaj
ima? — Kaj pomeni lcluČ v roki? — Kdo je
njegov nastopnik al naslednik? — Koga morajo
tedej vsi škofi in pravoverni kristjani za svojega
poglavarja spoznati ? — Kaj pa pcteln pomeni ?
Panika Vodušekova! Kako pa sv. Pavla malajo?

— Zakaj kaže s desno roko v sv. nebesa? —
Zakaj pa levo na meč polaga? —

161

9 .

Velika sreča, dr smo kristjani.

Kakor ss. apostola Peter in Pavl so tudi
drugi apostoli kot sv. Tomaž, sv. Jernej, sv.
Filip i. t. n. vse kraje sveta prehodili in sv.
Jezusov navlc oznanovali. Bog sv. Duh jim je
toliko serčnost dal, de so brez straha učili, pre¬
ganjanje in vse nadloge, celo naj grozovitnišo
smert raj preterpeli, kakor pa de bi bili enjali,

pravo sv. voro oznanovati. Vsi so, razim sv. apo¬

stola Janeza, strašne smerti vmerli. Sv. Matiju
so s sekiro glavo odsekali, zato ima sekiro v

roki; sv. Filipa so križali in na križu s kam-

njem vmorili, ima torej križ v roki; sv. Jerneju
so s nožem kožo iz trupla zrezali in oderli, torej
ima nož v roki, zadnie so ga pa križali; sv.
Simona so prežagali, ima torej v roki žago; i. t. n.
Pa ne samo apostole, temveč tudi tiste, ki so
presvete Jezusove nauke sprejeli — kristjane —
so strašno strašno mučili al martrali: nektere so
žive v vrelem olji kuhali, drugim so kožo s telesa
derli, al pa s ognjenimi ldešami od kosti meso
sipali; tretjim so raztopljen svinc v usta vlivali,
roke in noge odsekovali, živim iz trebuha čreva
motali in jezike rezali; Četerte so v slamo zavijali,
s smolo jih polili in tako žive zažigali. Tako
grozovitim so jih morili. Bog sv. Duh jih je
serčne al močne storil, de so vse s veseljem
prenašali.

Pri sv. mesi pervi kristjani niso smeli po
dnevi biti, tem več le po noči v podzemelskih
jamah so se sberali in pri luči sv. službo božjo
obhajali in pobožne pesmi prepevljali; v ta spo-

Djansko Vodilo. 11

162

min pri nas vsakokrat pri sv. mesi luči gorijo.
O kako srečni smo mi, ker smemo brez vsega
straha po dnevi pri sv. mesi biti. Hvalimo torej
toliko dobrega Boga in prav radi k sv. mesi
hodimo! Al preljubi otroei! še veliko miljonov
ljudi je v dalnih krajih sveta, kteri še niso pravo
sv. vero sprejeli. O kako nesrečni so!

Ajdovski stariši ne skerbijo tako lepo za
svoje otroke, kot vaši stariši za vas. Maršiktera
ajdovska mati, kadar dete porodi, ga pomori, po-
davi al pa na cesto verze, de ga pes v  požre. Po
sto otrok se včasih tako pokonča. Ge pa otrok
odraste, ga nekteri stariši prodajo ko neumno
živinco. O vbogi otroci! kako se jim takrat lmdo
godi. Morajo hudo delati, pa malo malo jesti
dobivajo, in ker iz slabosti ne morejo delati, jih
strašno pretepajo. O koliko jih zavolj revšine
in lakote pomerje. O ljubi otroci! hvalite vsmi-
lenega Boga, de vam je dal keršanske stariše,
bodite jim torej radi pokorni, radi molite, pridno
se učite in sramožljivo živite, tako se bote do¬
bremu Bogu naj bolj hvaležne skazali. — Ne
pozabite pa tudi moliti za vboge ajdovske otroke.
Pridni šolarji imajo družbo, ktero imenujejo „Sveto
detinstvo Jezusovoimajo  namreč med sebd za¬
vezo, de hočejo za vboge ajdovsko otroke moliti
in se milemu detetu Jezusu priporočijo. Vsak
šolar, ki družbi „ Svetemu detinstvu Jezusovemu“
pristopi, daruje vsak mesec en krajcar in moli
vsak den eno „OeŠena si Marija", in pristavi:
„Sveta Devica Marija! prosi za nas in za vboge
ajdovske otroke." — Kdo si je to zapomnil? —
No! Markec Kočnikov pove.

163

Krajcarji, ktere pridni šolarji vsak mesec
dajajo, se pošljejo pobožnim duhovnikom, ki v
ajdovskih krajih take nesrečne otroke kupujejo in
jih potem v keršanske kraje v šole pošiljajo.
Jelite! de bote tudi vi tej družbi pristopili, prav
pridno vsak den za ajdovske otroke molili in ljube
stariše prosili, de vam bojo vsak mesec en kraj¬
car dali? — Jutro bom vse tiste zapisal, ki bodo
tej lepi družbi pristopili.

Ljubi otroci! bodite pa tudi ss. apostolom in
zlasti tistim svetim možem hvaležni, ki so nam
Slovencom pravo sv. vero oznanovali, in ti so
posebno: sv. Mohor in sv., Fortunat, ktera sta po
Krajnskem, Koroškem in Stajarskem noter v Ilor-
vaško presv. Jezusovo vero oznanovala; zato ju
„apostola Slovencov“ imenujemo. —- Kdo vč, ktera
dva ss, moža sta nam Slovencom sv. vero oznano¬
vala? — Francka Novakova! pove. — Kako
torej sv. Mohorja in sv. Fortunata imenujemo?
— Svetemu Mohorju in sv. Fortunatu se moramo
tedej mi Slovenci večkrat, zlasti na nju praznik
lepo lepo zahvaliti, rekoč: „0 sv. Mohor in sv.
Fortunat! lepo se vama zahvalim, ker sta nam
Slovencom pravo sv. vero oznanovala.“

Kakor ss. apostole, Bog sv. Duh tudi njih
nastopnike al naslednike •—- škofe — in duhovnike
vodi in viža, dc presv. Jezusove navke prav učijo.
Rimski naj viši škof' — papež — pa čujejo nad
vsimi škofi in kristjani, de kaj krivega ne učijo.
In glejte! vse škofe in pravoverne kristjane, ki
so rimskemu papežu kot pervemu in naj višemu
škofu podložni, imenujemo mi, kakor pravi krist¬
jani, sv. rimsko katoliško cerkev. — Drugi pa,
če v vse presv. Jezusove navke ne verjejo, al pa

11 *

164

rimskega papeža kot nar višega škofa ne spoznajo,
niso udje sv. katoliške, kakor n. pr. Luterani al
Protestanti. Ti ne verujejo vsega, kar sv. kato¬
liška cerkva uči. Al vendar jih ne smemo zate-
gadel zaničevati al sovražiti, timveč prijazni mo¬
ramo s njimi biti in moliti za nje, naj bi jih Bog
sv. Duh razsvetil, de bi svojo krivo vero spoznali
in naši pravi sv. veri pristopili.

Urška Pisarjeva! al so tudi drugi apostoli
v tujih krajih presv. Jezusove nauke oznanovali?

— Imenuj mi nektere apostolov! — Kako se jim
je kaj godilo? — Kdo jim je dajal toliko serč-
nost, de so vse veseli prenašali? — Al veš, kako
so kaj lcterega apostola mučili al martrali? —
Simek Lipejev! al so tiste, ki so presv. Jezusove
navke sprejeli, tudi mučili? — Kako so jih kaj
mučili? — Al so smeli pervi krisjani tudi po
dnevi službo božjo obhajati? — Kdaj so pa ob¬
hajali službo božjo? — Zakaj torej v cerkvi tudi
po dnevi pri sv. mesi sveče gorijo? — Terezika
Mlinarjeva! kaj se ti zdeva, al se še najdejo ajdi
po svetu? — Al se ajdovskim otrokom tudi tako
dobro godi kot vam? — Kako se jim pa godi?

— Kaj morate torej storiti, ker vaši stariši tako
lepo za vas skerbijo? — Al zamorete ajdovskim
otrokom pomagati? — Kako? — Al boš ti tej
lepi družbi pristopila? — Kaj boš vsak den mo¬
lila? — In koliko vsak mesec darovala? —
Egidek Ribičev! Ktera sv. moža sta nam Sl oven-
com sv. Jezusovo vero oznanovala? — Kako ju
torej imenujemo? — Kako se jima moramo za to
zahvaliti? — Kdo ju je vodil al vižal, de sta
prav učila? — Kdo tudi zdej škofe in duhovnike
viža, de nič kaj krivega ne učijo? — Ktcri škof

165

so pervi in naj viši? — Kaj imenujemo sv.
rimskokatoliško, cerkvo? — Jernej Ček Petelnov?
al si tud ud sv. rimskokatoliške cerkve? — Kteri
pa niso udje naše sv. cerkve? — Al jih smemo
zato zaničevati al sovražiti? — Kaj pa moramo?

10 .

Kratko ponavljanje cele postave.

Sedaj bomo pa vse ponovili, kar sim vam

od Boga sv. Duha, tretje božje osebe, pravil.

— Jurek Kopitarjev! koliko dni po svojem vnebo¬

hodu je mili Jezus svojim apostolom sv. Dulia
poslal? — Kje so bili apostoli takrat, ko je

sv. Duh na nje prišel? — Koga so apostoli
na mesto Judeža Iškariota v apostola izvoljili?

— Al so bili sami v hiši? — Marjetka Nacesni-
kova! kako je sv. Duh na apostole prišel? —
Kakšini so bili apostoli po tem, ko so sv. Duha
prejeli ? — Kakšini so bili pa prej ? — Kdo za¬
mere človeka naenkrat tako premeniti al preroditi?

— Sv. Duh je apostole naenkrat tako premenil

al prerodil, kdo je torej? — Matiček Vodušekov!
kolika božja oseba je Bog sv. Duh? — Al je
Bog sv. Duh mlaji, kot Bog oča? — Morde pa
mlaji, kot Bog sin? — Al Bog sv. Duh, tudi vse
vč, vse zarnore, kot Bog oča in Bog sin? —
Vsaka božja oseba je Bog, koliko je pa skupej
Bogov? — Katerca Horvatova! kaj so apostoli
počeli, potem ko so Boga sv. Duha prejeli? -—
Kteri apostol je nar prej pridigoval? — Koliko
se jih je še tisti den spreobernilo? — Al je apo¬
stol Peter tudi čudeže delal? — S svojo močjo?
—• Kje in kako je sv. Peter čudež storil?_

166

Kaj so ljudje mislili, ko je hrom človek naenkrat
ozdravil? — Kaj je sv. Peter na to počel? —
Koliko se jih je spreobernilo ? — Kako so apo¬
stole in vse kristjane s eno besedo imenovali? —
Gašpar Ferenčakov! Al je sv. cerkva zmirom
bolj rastla? ■— Koga so si torej apostoli v po¬
moč zvoljili? — Kteri med leviti al Diakoni je
bil naj imenitneji ? — Kaj veš od sv. Stefana
povedati ?

Andrej ček Golobov! al so tudi apostole pre¬
ganjali? — Kdo kaj? —- Kaj je kralj Herod
storil? — Kterega apostola je pa dal zapreti?

— Zakaj ? — Al je bil res sv. Peter vmorjen?

— Kdo ga je rešil? — Pove nam, kako? -—
Hanika Kamnatnikova! al si kdaj od nekega
Savla kaj slišala? — Pripoveduj nam! — Kako
se je Savi imenoval potem, ko je keršen bil? —
Kaj je nato počel? — Kako ga torej imenujemo
zato, ker je tako goreče križanega Jezusa ozna-
noval? — Jože Severjev! kako se je apostolu
Pavlu godilo? ker je tako goreče sv. vero ozna-
noval? — Kteri ljudje so ga posebno preganjali?

— Kaj so mu kotli storiti? — Al ga je deželni
oblastnik obsodil? — Zakaj ne? — Urška Slom-
šekova! povč nam, kako se je apostolu Pavlu po
potu v mesto Rim godilo? — Kaj je v Rimu de¬
lal? — Petrek Erjavčev! al je apostol Peter tudi
v tujih krajih sv. avangelj oznanoval? — Kod
kaj? — V ktero mesto je tudi poslcdnič prišel?

— Kdo je bil tičas rimski cesar? —- Al je cesar
N ero kristjane za ljubo imel? — Je tudi ss. apo¬
stola Petra in Pavla vmoriti dal? — Kako je dal
sv. Petra vmoriti? — Kako pa sv. Pavla? —
Sta bila oba en den vmorjena? — Kje njuna

167

trupla počivata? — Kako imenujemo nastopnika
al naslednika sv. apostola Petra? — Ajtka Požni-
čeva? al so drugi apostoli tudi med ajdi sv.
evangelj oznanovali? — Kako se je tudi jim
godilo? — Kteri apostol je mirne smerti vmerl?
— Al so tudi perve kristjane za apostoli mučili
al martrali? — Kako kaj? — Kdo je dajal apo¬
stolom in kristjanom toliko serčnost al moč, de
so vse težave in tudi britko smert voljni in veseli
prenašali? — Matiček Korenov! Ktera sv. moža
sta nam Slovencom preš v. Jezusovo vero oznano-
vala? — Kdo viža škofe in duhovnike, de nič
kaj krivega ne učijo? — Kako imenujemo škofe,
duhovnike in vse pravoverne kristjane skupej? —

Opomb a.

Večkrat se nam učenikom keršanskega navka
očita, de se otroci še naj potrebnejih molitev ne
naučijo, temveč jih celo pozabijo. Temu v olcom
priti svetujem vsim sodelavcom v vinogradu Go¬
spodovem, naj, če ne vsakobart, sej večkrat vsak-
dajne in potrebne molitve šolarjem moliti pustijo.
Tako naj po mojem mnenju pervošolči al začet¬
niki zvunaj očenaša, Češena si Marija in apostolske
vere sledeče molitvice in sicer tako — le molijo:

Koliko je sv. zakramentov?

Sedem.

Kteri so?

1. sv. kerst. 2. sv. birma. i. t. n.

168

Koliko je poglavitnih resnic?

v

Sest.

Kako se glasijo?

1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičen
sodnik, kteri dobro plačuje in hudo strahuje i. t. d.

Koliko je poslednih reči ?

Štiri.

Povete jih.

1. smert. 2. sodba. 3. pekel. 4. nebesa.

Koliko je božjih zapoved?

Deset.

Ktere so?

1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne ime¬
nuj po nepridnem božjega imena. i. t. n.

Koliko reci je k zakramentu sv. pokore treba?

Pet.

Povdte jih.

1. Izpraševanje vesti. 2. grevenga. i. t. d.
Koliko poglavitnih delov ima sv. meša?

Štiri.

Kako se glasijo?

1. Sv. evangcl. 2. sv. darovanje. 8. sv. po¬
vzdigovanje. 4. sv. obhajilo.

Koliko je cerkvenih zapoved?

Pet.

169

Molite jih.

1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob
nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno pri
sv. mesi. i. t. n.

Kako se glasi molitvica pred sv. spovedjo?

Jez vbogi grešnik Vas, duhovne oče! prosim
za sv. blagoslov — sv. žegen — de bi se mogel
svojih grehov prav in Čisto spovedati, ktere sim
storil od tistega časa, ko sim začel greh spozna¬
vati, s mislimi, besedami in djanji, zlasti se pa
obtožim, de sim — zdej se grehi povejo. —
Kedar pa več ne veš, ne molči, tirnveČ končaj
sv. spoved tako—le: „Zdej pa jez vbogi grešnik
— vboga grešuica — sklenem svojo spoved, in
Vas, duhovni oče! prosim za zveličansko pokoro
in za sv. odvezo, Če sim je vreden al vredna.“

Hvalen bodi Jezus Kristus!

Predgovor

Uvod

stran

3

5

Perva postava.

Od Boga očeta, perve božje osebe

1. Bog ooa je stvaril svet .....  16

9  19

8. Adam in Eva ......  22

4. Angeli .......  25

5. Pervi greh .......  26

6. Žalostni nasledki pervega greha ... 33

7. Obljuba Odrešenika .....  36

8. Marija in angelsko češenje . 38

9. Kratko ponavljanje cele postave .... 41

Druga postava.

Od Boga sina, druge božje osebe.

1. Marija je povila Odrešenika ....  46

2. Pastirji pri jaslicah .....  48

3. Trije Modri in kralj Herod ....  50

4. Simeon in Ana ......  54

5. Jezus gre k praznikom v Jeruzalem ... 58

6. Janez karstnik ......  61

7. Jezus začne učiti ......  68

8. Naš bližin je vsak človek . . . • . 71

9 , 75

10. Jezus blagoslovlja otročiče . . • . 77

11. Ženitnina v Kani Galilejski ....  80

12. Jezus uči na gori ..... 84

r

stran

13. Jezus ozdravi mertvoudnega . 87

v 'f4. Jezus obudi Jairovo hčerko in mladenča iz Naima , 90

15. Jezus obudi Lacara .....  93

16. Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem ... 96

17. Jezus v verti Getcemani .....  701

18. Jezus pred Ana-tom in Kajfe-žom . . . 105

19. Jezus pred Pilatom in Herodom . . . 111

20. Jezus na hribu Golgata križan ....  115

21. Jožef Arimatejski in Nikodem Jezusa z križa snemeta 118

22. Jezus je od mertvih vstal ....  121

23. Naša duša ne vmre .....  125

24. Kratko ponavljanje cele postave . . . 130

Tretja postava.

Od Boga sv. Duha, tretje božje osebe.

1. Jezus pošlje sv. Duha .....  132

2. Sv. Duh, pravi živi Bog . . • • • 136

3. Peter in Janez ozdravita hromega . . . 140

4. Sv. Štefan, pervi mučenik ....  144

5. Angel reši Petra iz ječe . . . . 148

6. Savi se spreoberne . . . . . 151

7. Pavl ozdravi v Listri kruljevca . . ... 154

8. Pavl potuje v Rim .....  156

9. Velika sreča, de smo kristjani ....  161

10. Kratko ponavljanje cele postave . , . 165

Opomba ....... 167


*























.

I

..













->

-



I

7

t


> .

t






»

J.'  * '