Pofitnina plačana v gotovlnl Izhaja v pundeijek in puiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— ta inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 1Ü.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pntHčje, desno. Telefon int. 5t. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariiu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dcpoldne. — Predpisi glede prostora in rlneva objave ogiasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 62. ¦¦¦¦¦¦¦MMBUUHi^HHBHVMlVHIVVHUVMHH^HMHNHHHH^HHflHHHHi Celje, pondeljek 1. avgusta 1932. Leto XIV. SVETINA FRAN (Brno); Razveseljiva dejstva Zdi se, da smo v tem času marsi- kaj pustili z dnevnega reda, kar nam je bilo še Dred nekaj meseci predmet največjega razglabljanja. Nihče ne more kar čez noč odstraniti pereČih vprašanj, ne da Di jih reSil al> jim dal točne usmentve. Lausanna in Ženeva še nikdar nista delovali tako pomirjevalno kakor prav v zadnjem času, in to mnogo pomeni. Danes se resno oprijernajo dela vsi, ki so poklicani da vodijo življenje, in ni več govora o nezaupanju, ki je še pred kratkim časom prevevalo sleherno besedo tega ali onega diplomata. V sili se znajde tudi sovražnik s sovražnikom v slogi in to je glasen memento, da smo v razvoju, ki se bo končal prej ali slej dobro. Prvikrat v zgodovini je bilo v Lausanni, da so državniki so- glasno opozarjali na nevarnost, ki bi rezultirala iz medsebojnega nespora- zuma v času, ko t«as tarejo tako težka bitna vprašanja. EvTvopa ne sme biti igrača v rokah rovarjev. Težave, s katerimi se bare nekatero države — kakor n. pr. Nem- čija — so trt-nutno res zadeva, ki se toliko ne tiče driiRih; vendar pa je treba biti pozoren, da se ne porusi ona harmonija, ki vt-že evropski kontinet v političnem in gospodarskern pogledu. In pray tu vidimo. da je Francija znova zmagala in dokazala, da je resnica samo en?.. »C'est fait« je mirno spre- govoril Herriot po sklepu lausannske konference, in nihče ne ve, zakaj je Papen pristal na stvari, ki jih je še na predvečer odločno pobijal. T katercm je žel gla*s, da jo iz naših krajev, sprožil vprašanje, kaj je krivo vojno. in lido jo je povzročil. Na to vpia- šanje bi bil moral odgovoriti Tomai- des /. Dunaja. Mož z grškim imenom je bil po svojem mišljenju Neu- wirthov tovariš, in ko je važno ocl- govoril, da je na to vprašanjc težko na kratko kaj povedati, je Ncuwirth sprožil, naj jaz »kot žurnalist, ki se bavi so takimi reCnii«, odgovorim. Teinu je pritrdilo nekaj tovarišcv naokoli, in komanclant je zastavil vprašanje meni. Kaj sem hotel? Re- čež to, ne bo prav, poveš ono, tudi ne. Pa sem zinil: «Gospocl naclporoc- nik. o tem so nisem nikdar razmiS» ljai.« »Seditie,« mi je rekei Nekaj treiiutkov smo molCali. Koinandant je potem ugotovil, da takim razgo- vorom tu ni mesta; in nadaljevali snio uk. Nekega tine se je raznesia govori- ca, Tako.« Seveda jo bilo vse v so- bi pokonci. Inkvizitor me vpraša, odkotl to in zakaj. Povedal sem mu, da. me jezikoslovje sploh veseli, da sem se uči! tudi ruskega, in da sem j v smislu na.redbe vojnega ministra zapvosil za imcnovanje za liiskcga tolmača, ker mislim, da bi tako mo- gel najboljšo služiti. Meni jc seveda šlo samo zato, da hi prišei prej do oficirskcga čina in holjšoga položa- ja. Poizvedoval je Se, dali vem, kaj je Narodna odbrana. Odgovoril sem mu, da sem čital, ša je zavarovana za 40.000 Din pri »Jugoslavs«, ven- dar znaSa škoda mno^o več. Na kraj požara je v najkrajšem času prihitelo konjiško gasilno druŠtvo z motorno brizgalno in kmalu za njimi gasilci iz Tepanja. ki pa niso mogli več po- gasiti požara, ki se je lotil lahko gor- ljivih predmetov. Velih poHtičen shod JRKD v Ko- njicah se bo vrSil v nedeljo 7. av^usta ob 9. doooldne na dvorišču Narodnega doma, ob 7. zjutraj pa bo shod v Zre- čah na Kračunovem dvorišču. Shoda se udeležijo narodni poslanci iz Srbije in Hrvatske ter nekaj slovenskih poslan- cev. Somišljeniki so iskreno vabljeni na oba shoda. Sokolska prireditev v OplotnicI bo v nedeljo 7. avgusta s telovadnim na- warn kamen ----------------------- J Le Sargov Kalodont vsebuje proti zobne- mu kamnu delujoči sulforicinoleat po Dr. Bräunlichu. \&IO D Oftr Prof i zobnemu kamnu stonom in narodno veselico na vrtu g. Varla. Sodelovala bo sokolska godba iz SrediSča. Pričakovati je lepe ude- ležbe sosednjih društev in domačinov. Kakor čujemo, bodo obiskali sokolsko prireditev tudi narodni poslanci, ki bo- do ta dan v Koniicah. Glasovi iz občinstva Za SSK Celje Dne 7. avgusta se bo vršila druga odločilna nogometna tekma za vstop oziroma obstanek v ligi med SSK Ce- ljem in SK Atletiki.Kdor je videl prvo tekmo, ki je vsled nemarnosti »Celja- nov« ostala le po sreči za te neodlo- čena, ta za prihodnjo tekmo gotovo ne bo brezpogojno stavil na SSK Celie. Pa kako bi tudi, če vidi, kako se pri- pravljajo za to važno tekmo eni in kako drugi. Na Glaziji zvečer. Menda strogo ob- vezen trening. Nekoliko igralcev (drugi so na promenadi) in neigralcev bije servirane in še popravljene Žoge ä la bomba na en gol. Pri tern se tu pa tarn kak igralec res premakne za dva, tri korake. Krasen trening! Kaj ti ljudje trenirajo? Vztrajnost, gibčnost, prevdar- nost, prisotnost duha, pravilno plasi- ranje, kombinacijo, precizno oddajanje, ali karkoli drugega? Nič. Edino, za kar jim gre je, da se kažejo pred tistimi srajčniki za golom, ki občudujejo nji- hove pripravljene »bombe«. A pri tekmi? Da, če bi hotel na- sprotnik istotako servirati žoge, ali vsai, ako bi teh nasprotnih backov in halfov ne bilo, ki pa so vrhu tega še po nepotrebnem, taki starterjil Takrat je tekma seveda izgubljena. Kdo je kriv? Vsi drugi, samo on ne. Kam si dal žogo, kje si stal, zakaj nisi tekel, PIERRE BENOIT: 8 KOMIGSMARK Zgodovinski romnn Poslovenil Boris Rihteršič »Ej, dragi moj! Namestu juhe pri očetu Bertho- mieuju boš pokuSal življenje na dvoru, v palači. Lautenburg mora biti izredna prestolnica. IVhmais že dve leti odk'.anja vsako povišanje, samo da bi ostal tarn. Veliki vojvoila je ljubezniv. Velika vojvodka goni lisice spretneje od kateregakoli moSkega. Mar- <;ais mi je pravil, da je na sledu za njo uničil svojega najboljšega konja. Poskusi si tarn ustvariti dober položaj. To ie vse.« Opazil sem, da je med terni besedami gledal xnojo borno obleko. »NiČ se ti ni treba bati,« sem odvrnil tako od- ločno, da se je kar z.ačudil. Pogledal me je in se nasmehnil: »Ej, ej, vidim, da sem zdajle nekomu odkril to, Cesar sam ni mo- gel odkriti. Pravi poklic. Bojuj se tarn, fant moj! Vrni so z nekaj tiso'Caki. Zdaj plava ladja mojega zaščltnika še varno; ko se začne potapljati, ga za- pustim. Srečala se bova Še, brez dvoma. Kdor se hoče okoristiti z dobrirn mestom, mora Cakati. Ministrski kabineti so najboljši. Toda imeti moraš denarja, da lahko čakaš časa, ko je treba udariti. Ce tega ne boš znal, se boš moral prodati in postati svetnik pri prefekturi z dveina tisoCakoma na leto. Pribrani si Sest tisoC mark; to ne bo tako težko. Tarn te bodo z vscm založili. Kar ostane, uporabi za poSteno oble- ko. Denar, ki ga naložiS v obloko, prinaša stoodstot- neobresti. VtempogSedu se lahko zgledujeS naMar- Caisu. Ce ne bi bil tako dobro oblečen, bi bii že davno utonil.« Tako mi jc povedal Etienne Ribeyre. Med dru- gimi dobrimi nasveti mi je pojasnil tudi to, da se v življenju pripete sluftaji, ko lahko tujec napravi za nas več kakoV prijatclj. O, kako čudovita je bila meseCina te oktobrske noCi v Parizu! Nad Seino je vstajala nežna megla slezaste barvo. Na oglu poslanske zbornict»- sem od- dal pismo na pošti v ulici de Bourgogne. Potem me je pfrijelo, da bi ostal sam zase. Deset tisoč mark, dvanajst tisoč pet sto frankov. Denar ne dela srefie! Kdo jo potem de!a, vas vprašam? Kdo mi je dal to samozavest, to nado, to radost? Rue de Varenne, Rue Barbet-de-Jouy, Boulevard do Montparnasse so lmeli po vrsti priliko občudovati mojo oholost. Nisem gledal ljudi, ki so me srečavali. Bil sem navdušen. Sam ne vein, kako so se mi mo- gla ob Observatoriju oči ustaviti na gibljivi in bo- jazljivi senci pod neko ulično svetiljko. Bilo je nežno dekle bujnih rdečih las. Moja sreča je bila tisti večer preveC velika, da bi jo mogel sam prena- šati. Toda ob njej nisem niti za trenutek mislil, da jo njeno telo sale njeno. To nežno telo je bilo zame tudi telo vseh žena z Elizejskih poljan, teio vsoh tistih elegantnih dam v Maximu, telo vseh tistih, še dosti lcpših, ki me brez dvoma čakajo na daljnjem nemškem dvoru, na obali wagnerske reke, ki mrmra najmchkejše stihe iz Heinejevega ^Intermezza«, da uspava njihovo nestrpnosi * * * Ob desetih dopoldne. In sestanek z gospodom Thierryjem, ki sem ga čisto pozabil. Cital je v zapečku. Ko sem stopi! v sobo, mi je prišel nap rot i z radostnim nasmeškom. »Z gospodom Berthomieujem, dragi moj prija- telj, je vse v najiepšem redu. K njemu pojdete.« »Dragi moj usiitelj,« sem odvrnil, »mislim, da sem vas brex vzroka nadlegoval.« Povedal sem mu vse, kar se je snoči zgodilo Če- prav sem se na vse nacine skušal delati mirnega, veiK'.ar nisem mogo! skriti svojega veselja. Zamalo so mi je zdelo, da se ne veseli z menoj. Z začudenjem me jo gledal in zdelo se mi ie, da je bilo celo nekaj nejevolje vmes. >Vsi prosf.'sorji so enaki,« sem si mislil. »Razon vseučilišča ni rešitve pred pogubljenjem.« Zakaj se ne bi smel pohvaliti s svojim novim položajem, kor sem se že odlocii, da pobognem iz ozračja, kjer sem se tako neprijetno počutil. »Naposled,« sem konfal, »naposled. bi vas vpra- ?al, koliko izpitov bi moral napraviti, koliko let bi moral čakati, da pridem do položaja, ki se mi tu takoj po'nuja: desct tisoč mark na leto.« »Jasno,« je sanjavo zamrmral. Nekaj ča^a ]e strmel v žerjavico v pefi, potem jo vstal in stopil v knjižnico. Vrnil se je z veüko knjigo, vozano v tisto kričeče in pozlačeno platno, ki izdaja večino a.ngleških in nemških založb. »To ponudbo .^te gotovo dobili v imenu velikega vojvode iz Lautcnburga-Detmolda?« me je vprašal. »Da«, sem dejal. »v imenu velikega vojvoda Fri- derika-Avgusta.v »Dobro. Caka vas vzgajanjo njogovega edinca vojvode Joahima « Na ta način sem izvedel ime svojega bodočega učonca. Moj stari učitelj ie še nekaj casa premišljal, po- tem pa je snel svdja bela oCala in rekel: »A ... -iovolite mi, da vas vpraSam, ali ste se že obvezali s formalno pogodbo?« »Ce povem po pravici, ne. Toda moCa odločitev je trdna. Le če bi izbrali koga drugega, ne pojdem.« »Ce je tako, ne bova več o tern govorila.« je od- vrnil gospod Thierry in nesel knjigo na^aj na stavo mesto. Nemir in nekakšno razburjenje se me je lote- valo. »Dragi moj učitelj,« se mmu dojal, »ali noCete biti odkritosrčni? Vem, da vam je zelo dosti do mo'je sreCe, in da mi ne bi bran ill sprejeti tako ugodno ponudbo, dobro poznate nemške razmere, izvodel dragocene podrobnosti o dvoru v Lautenbur- gu-Dotmoldu. Vem, moj dragi uCitelj. da poznate vi to podrobnosti še dosti bolj, kakor si morda mislim. Cez nokaj ur se sestanem z gospodom de Margaisom, nagim poslanikoin v Lautenburgu. Nerodno bi mi bilo, Ce bi moral njega izpraSevati. Diplomat je brez dvoma vezan zara,h obvoznosti, ki jo vam ni treba kazati. Z eno besedo — dovolite mi, da vam zastavim vprašanje, ki bo v r.jem vse to, za kar gre: Ce bi imeli sina, gospod Thierry, a!i bi mu dovolili, daj stori to, kar sem jaz sklenil? Ali bi mu dovolili iti v Lautenburg?« Ostro mo je pogledal in odločno odvrnil: »Nikoli!* Stran 4. »Nova Doba« 1, VIII. 1932. Šlev. GL. jaz ne bom več igral itd. Vse prav sportno. Tak je konec tekme. Pri pri- hodnjern treningu pa zopet po stari metodi. »Dajmo na en go]«. Da bi kdo hotel to metodo odpra- viti! Bog ne daj! Vsak igralec sam vse najboljše ve. Kaj je treba niega učiti! Kaj sport v splošnem, kaj telesna in duševna vzgoja! Glavno je poparadi- rati na kaki tekmi in ako je ta izgnb- ljena, naj se srarnujeio odbomik», zato so tu. Gg. »Celjanom« bi kot globok si:n- patizer, ki jim dobrc hoi.e, povedal, da je bila njih igra 24. juliia zelo slaba. Niti sluha o kaki taktiki, niti govora o kakem sistemu. Izjemo so deiali le levi half, ki je bil prav duber, ter !evo in tudi desno krilo. Vsi drugi so od- povedali. Zaigrali so le prvih 15 do 20 in zadnjih par minut. Takoi po danem drugem goiu je za- čel menda centerhalf, ki se mu ni več ljubilo, ali vslsid izčrpanosti ni rnogel več teči, streljati v oblak<\ samo da spravi žogo kolikor mogoče daleč od sebe. Drugi so ga posnemali in konec je bilo igre. Da ni bilo posraza. je pri- pisati sreči. Če bi bili ostali »Celjani« pri začetni prizemni igri s kr-rtkimi pasi in driblingu do prave mere, bi bili lahko odlično zmagali. Igralcem Sl< Celja bi dobrohotno sve- toval, naj se dajo poučiti od Ijudi, ki imajo več izkuSenj, kajti ni priieten tisti človek, ki je ves zavzet samegu sebe in misli, da vse zna. Naj sma- trajo sport kot sredstvo za kreptev telesa in duha in sistematski trening za dosego uspehr.v. Brez nič ni nič. Brez pravega treninga ni zmag. Sport- nik, ki bi se hotel kazati samo pri tekmah, ni sportnik. Kdor ni pri tr«- ningu, ne spada na tekmo. Netreniran igralec je žalostna figura pri tekmi. »Ceijani« pa imate še doižnost, da de- late za nacijonalno cast in cast svojih barv. Samo na način si boste ohranili svoje dosedanje simpatizerje. Sportnik ietoviščar. Vožnja z odprtim izpuhom Avtomobii in motorno kolo sta dane-; že čist.o navadni prornetni sredstvi. Nič posebnega ni zato, ako sa kdo z rtjima prevaža. Mriogim lastmkom ali voznikom se pa to ne zdi tako, zakaj drugače si ne moremo razl&gati njiho- vega ravnanja. Ko sedejo na motor ali v avto, spuste tak peklenski ropot da vse okrog oglušuje. Zdi se, kakor bi hoteli opozoriri okolico nase : Glejt •, peljemo se !« Ta prekomerni ropot ni na mestu in povečuje prav po ne- potrebnem že tako vetiki ulični Sum in hrurn, ki g:i povzroča današnje pro- metno življenje. Zlasti mučno je to treskanje in pokanje motorjev pred poslopji, kjer so nastanjeni javni uradi, da ne govonmo o uČinku po- noči, ko vse mirno spi. V rnnog'h mestih je strogo prepo- vedano voziti z odprtim izpuhom. Ker obstoji tudi v Celju taka prepoved naj se z vso doslednostje tudi izvaja, pa bosta kmalu zavladala v tern oziru red in disciplina. Ne pozabimo, da je Celje letoviščarsko mesto in da ne prihajajo tujci k nam, da bi si kvarili svoje živce, marveč, da se razvedre in odpočijejo. —k. K nckomu znanemu židovskemu rabinu pride trgovec in ga vpraša za svet. »Rabi, povej mi, kaj naj sto- rim: ali se naj poravnam, all naj na- povem konkurz ali pa naj vzamom svoj denar iz Švice in plačam?« Ra- bin jo malo pomislii in nato dejal: »Pazi. tu imam novoc. Vrgei ga bom v zrak. Ce bo padol na tla in poka- zal glayo, se poi'avnaj. Co bo obvisel V zraku, pa pojdi po svoj denar in j plačaj.« Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni in inanufakturni trgovini Fr. %arbemz, Celje, Kralja Petra cesta 3. 2 ppaznisobi oz. 1 soba (event, tudi meblovana) tik ko- lodvora s posebnim vhodom, parketirana, električna razsvetljava se tsikoj odd*. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000030'— Kupu$4S in pro« cL0j€a devize äo valufe, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var» nost in ugodno obrcstova^je. Podružnici: Maribosv Šoštani Vabilo ~K%t3L KmeČke hranilnlce in pDsojUnice v Št. JurJju ob juž, že»., ki se vrši v nedoljo, dne 14. avgu- sta 1932 ob 11. dopoldne v /adružrsi pisarni s ledečim dnevrr.m redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občne- ga zbora. 2. Poročilo načeUtva 3. PoročUo nadzor.sr.va. ' A. Odobr.tev računskepa z^kijučka za leto 193!. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 35. zadružnih. pravil eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem žtevilu navzočih zadružnikov. Sv. Jurij ob juž. že!.. 31. juliia 1932. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda mirni stranki, naj raj e upokojencu. Naslov v upravi lista. Brivnica „Z0RA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in ^triženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Dve stanovajmii obstoječi iz 4 sob, ko^alnicp, knhinje in pntiklin, pe oddr-ita takoj. Naslov v upravi lista. oglašuite! SS8*" __ ffi WTQk M.JM.. _^^ C^lltf% kleparstvo, vodovodne inštalacija, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča deta in pcpravila. — Cene zmerne. Post^ežba Jočna in soiidna ! Telefon it. 245 } je preselll svojo odvetni^ko plsarno z Dečkovega trga St. 3 v PreSernovo !j uHco štev. 15/1. (nad trgovino Brata Signer nasproti Marijinc cerkve) Mova Mša z velikim vrtom se s 1. scptembrotn poceni da v najjem v Novi va?i v celjski okolici. V pritličju 2 sobi, kuhinja in shramba za jed la, v I. načstr. soba, kuhinja in podstn:Sje. Naslov v upravi lista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. KaroS LoEbnery CeBje Kralja Petra c. 17. — Pri „Zvoncu" Dclikatese, specerija, semena. NsznaniloS Vljudno sporočava, da sva s 1. avgustom 1932 previela špecerifslko trgovino !E:e. Zofije FAZARINC (prej A. Močnik) na Glavnem trgu Zagotavljava solidno in točno postr^žbo z dobrirr. blagom in ugodnimi cenami ter se za naklomenost cenj. občinstva najto- pleje priporočava IMočmk nasl. (Močnik & Fili) S 4/32-95 V konkurzni zadevi GajSek Ludvika. trgovca iz Sp. Hudinje pri Celju, se bo dne 16. VIII. 1932 ob 9. dop. v skladišču Javnega skladiSča d. d. v Celju vršila draJba konkurzne mase, ki Sčstoii iz spccerijskega in manufakturnega blaga ter inventarja v cenilni vrednosti 17.362 Dn 10 p. OS&r&žmo kol konkurzsio socU&ee v Celju, odd. I., dne 30. iulija 1932. NajvarnejB in najugnuneje S8 nalaga üenar pri pupiiai-novarn&m zavüdu, ki že obstoja 64 let V CSCLJÜ, KÜEKOI? TRG Cv Iast»i ^mistči pri kolodworu> Prihrankom roiakov u Rrneriki, dcncrju nsdo- letnih, ki ga vlagajo sodisca ler naložbam cerkvenega in ob?.ln- skega denaija posve^a poscbno požnjo. Hrartilnica dale poso- iila na zemljis'ca po najnižji obrestni merS Use prošnie rešuje brezplačno. Za hranilne vloge ¦--n^. s l/ " "e ^ z vscm preraozenjem premoj2et3j-_ - ____ . ____., . --„"¦* in vso ^«včno močjo Ürejuje Kado P«inlk. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.