List izhaja vsak petek
in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta lgold. 50, s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat - pol. dručtva je naročnina določena v drušvt. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sohar-jn na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 386. Vse pošiljatve maj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. —* Oznan;ia se sprejemajo. FlaJa se za navadno vrstico, ve se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. ' že trikrat, 15 s.; za kolek vsakra) 39 8
So enkrat Hrvaško *)
HrvaSka kraljevina je tudi v drugi dobi (od leta 1102—1527) samosvoja in neodvisna ostala. Kralj, ako je hotel od Hrvatov kaj imeti, moral je osebno v hrvaški zbor priti. Ker pa kraljem ni kazalo zavoljo vsake, še tako majhne zadeve od doma hoditi in sej hrvaškega zbora se vdele-ževati, začeli so s časoma stalne namestnike na Hrvaško pošiljati. Javna pisma jih imenujejo »vojvode* »podkralje*, časih celò »kralje*. Ti kraljevi namestniki se niso skoro nič ločili od pravih kraljev, kajti imeli so veličasten dvor, dvornega kancelarja in lastno ministerstvo.
Ogersko-hrvaški kralji so se dajali v obéh zaveznih državah posebej kronati, na Ogrskem sè Stefanovo, na Hrvaškem pa sè Zvonimirovo krono. Šele v petnajstem stoletji so se Hrvatje z Ogri dogovorili, naj se kronanje za obe kraljevini skupaj vrši s krono sv. Štefana. Pred kronanjem so morali kralji javno priseči in pisano dati, da bodo po obstoječih postavah vladali, in neodvisnost obeh držav z v-semi postavnimi sredstvi varovali.
V notranje zadeve hrvaške se kralji niso nikdar vtikali, pa niso tudi smeli, kajti deželni zbor z banom na čelu je postave dajal, in kraljevino vladal, kakor je mogel in znal.
Znano je, da je banska čast na Hrvaškem starejša od kraljevske. Ban je bil v resnici glavar zemlje, in je imel skoro kraljevsko oblast. On je brez kraljevega dovoljenja zbor skliceval, njegove sklepe potrjeval in kot zakon (postavo) za celo deželo veljaven razglašal. Ban je bil vrhovni sodnik in vojvoda zemlje, imel je celò oblast poseben denar, pod imenom »banski denar*, kovati. Na Ogrskem je imel ban prvo čast in mesto za nadvornim županom (palatinom), in pri kronanji je nosil zlato jabelko.
Da bi bili Hrvatje kedaj svoje ljudi v ogerski državni zbor pošiljali, o tem nam zgodovina nič ne pripoveduje, pač pa vemo, da so kralju Vladislavu II., ko je 1.1510 hrvaške velikane v ostrogonski zbor vabil, odgovorili, naj pride sam na Hrvaško, če ima ž njimi kaj opraviti. Ogerska vlada je sicer večkrat skušala Hrvate v dosego svojih namenov zlorabiti, pa se jej niso dali na led speljati.
Leta 1526 dne 29. avgusta je ogersko-hrvaški kralj Ludovik II. v boju zoper Turke pri Muhaču s konjem vred v blatu vtonil, in ker ni imel naslednika, so Hrvatje hišo habsburško za svojo vladarico izvolili, ter 1. 1527 cesarja Ferdinanda za svojega kralja proglasili. Da so Hrvatje tudi pod habsburško vlado svojo samostojnost in svobodo braniti znali, pojasni nam naslednje.
Po smrti Jožefa I. 1. 1711 je prevzel vladarstvo njegov brat Karol VI. (kot ogerski in hrvaški kralj tretji tega imena.) Ker je bil edini mozki potomec habsburški in sam brez mozkega rodu, sklene prenesti vse krone na svojo hčer, Marijo Terezijo. Tega pa ni smel svojevoljno storiti, ker Hrvatje in Ogri so 1. 1527 le možice potomce habsburške hiše za svoje vladarje pripoznali. Hrvatje so bili prvi, ki so tej zadevi svojemu kralju prijateljsko roko ponudili. V zagrebškem zboru so namreč 1. 1711 sklenili in Karolu naznanili, da smò zanaprej tudi zensko koleno habsburške rodovine hrvaško zemljo po starih obstoječih zakonih vladati. Karol je proglasil
*) Glej list 20.—Dop.
ta zakon pod imenom pragmatična sankcija 1. 1713. Leta 1720 ga je predložil tudi drugim s habsburškim domom združenim kraljevinam. Ogerska in Češka ste ga sprejela L 1723. Hrvatje so po tem takem sprejeli pragmatično sankcijo kakih 11 let poprej, kakor Ogri. Da ni bil narod hrvaški tačas neodvisen, je ti mogoče, da ne bi bil ogerski zbor reklamoval svojega prava f	(Oalj^^nK)
Deželni zbor* goriški.
V petek, 15. nov. zvečer je imel naš zbor Ili sejo; nazočih je bilo 17. posl.— Deželni glavar naznanja mnogo peticij in druzih vlog, ki pridejo o svojem času na dnevui red. Med drugimi je vladin predlog mereč na prenaredbo § 34 dež. postave zastran šolsk. nadzoruištva. Posl. Winkler predlaga, naj se ta predlog izroči politiškemu odseku, kteri se po Dottori-evem nasvetu za 2 uda pomnoži; izvolila sta se pa še le po seji in sta dr. Abram in Winkler. — Posl. grofu Strassoldo-u se je odrekel edinoglasno odpust za 4 tedne, za kterega je prosil.— I. točka dnevnega reda : Poročilo pol. odseka o vlad. predlogu zadevajočem črtež postave zastran doneskov učiteljev za penzijsko blagajnico, kedar so prestavljeni iz druzih dežel v našo. Kratki zapopadek edinega §. je ta, da, če so že popred plačali, kar jim gre plačati, ni jim treba vnovič pri nas plačevati, ako tudi una dežela .z učitelji iz naše dežele prevzetimi enako ravna, kakor naša z njihovimi. Sprejela se je ta postava tudi v tretjem, branji.
II. točka : Predlog dež. odbora zastran razdeljenja občinskih zemljišč (pašnikov) v Lokavcu (na Vipavskem). Ta stvar je dala povod dolgi debati, pa prav brez potrebe, kakor se nam zdi. Poročevalec je bil posl. Gorjup, ugovarjali so poslanci Pagliaruzzi, Dolijak, Dottori, Del Torre, Faganel itd. ; največkrat Dolijak, kteremu ni bilo tisti večer prav nič po volji; še celò v slovnične poprave slov. teksta postave se je spustil ! Pagliaruzzi in za njim omenjena Laha so trdili, da ni dobro, da se pašniki dele in brezplačno Občinarjem v lastnino prepuščajo, češ, da posarani posestniki potem svoj delež zapravijo in da jih mora na zadnje občina rediti, itd. Pagliaruzzi je napovedal, da misli on predložiti nekaj zastran razdelovanja občinskih zemljišč; za zdaj naj bi se prestopilo čez Lokavški predlog na dnevni red; ali nasvet njegov je padel. Postava se je na zadnje z 9 proti 8 glasom sprejela brez premembe, razen nekega nebistvenega Dot-tori-evega dostavka k enemu §.— Kar se tiče Dolijakovega slovenskega govorjenja, imeli bi opomniti to, da, kakor nas po eni strani prav	veseli, da se v zboru po slovenski
govori, tako težko nam de, da se tako govori, kakor on. Naj bi se držal vsaj svojega prijetnega solkanskega dialekta, pa naravnega, kakor posl. Faganel, kteri je sploh zvest svojemu podčavenskemu narečju. Všeč nam je bilo tolmačenje Dolijakovih govorov po poročevalcu Gorjupu samem. On je namreč tako delal, da, v tem ko je nasprotniku odgovarjal, tolmačil je ob enem Lahom njegove misli in besede. Vsak poročevalec — se ve da — ne more tako delati ter treba, če Lahi	vajo, dolgočasne/ prestavljanja
po kom drugem, kar se tos ni še zgourio. To pa no sme biti po nikakem, da oi	samemu sebi bil pre-
stavljavec.
IH. predmet dn. reda: povišanje plač deželnih uradnikov se je izročil finančnemu odseku v poprejšnji pretres. (Ta reč je bila že lani v zboru, pa se je odložila za letos).
IV. predmet: odškodovanje potnih stroškov dež. zdravstvenemu svetovalcu (sedaj dr. Maurovid-u), ki hodi k sejam v Trst. Sprejeto z večino glasov.
/V, $ejay 16. nov. ob 11. u. dopoldne. Izročil se je vladin predlog zastran prenarejenja nadzorstvene postave (§. 34; gld. zgorej!) pomnožonemu polit, odseku. — Predlog zastran ustauovljenja 2 stipendijev za dijake kmetijskih učilišč je oddan odseku za peticije. — Potrdil se je račun zaloga za uboge od leta 1871 in sprejel tega istega zaloga proračun za 1873.— Dr. Lavrič je stavil interpellacijo, ali misli vlada predložiti narodnostno postavo. (V. seja je bila sinoči, ko smo „Glas* že sklepali. Ur.)
JOuliovsoirm na Primorskem v nevarnosti, da odmrje.
Sedanji brezbožni liberalizem, ki vlada po vseh državah, mora po svojem načelu, ako se zamore pri njem o načelih govoriti, razun, da si je vedno dosleden v zatiranji katoliške cerkve, na to prežiti, da zatre ves vpljiv cerkve in duhovščine, ker dobro spoznava, da te nar bolj in edino zavirate dosego razrušivnih, svobodnjaških namenov. Kaj mu je tedaj storiti, da pride do zaželjenega cilja? Treba je koreniko drevesu podsekati, da nagloma in popolnoma vsahne. Da bi drevo kat. duhovščine vsahnilo, skoval je, kakor drugod, tudi v Avstriji vladajoči liber, ližem vojaško postavo, ki toliko mladen-čem zavira, stopiti v duhovski stan; med tem, ko zamore na gimnaziji izšolani mladeneč prosto nadaljevati svoje študije na vseučilišči, čeravno je vojak, zaprte so mladenču vojaku, ki hoče duliovskega stanu se poprijeti, vrata do bogoslovja.
Vsled te postave zmanjšuje se število bogoslovcev v goriškem? centralnem semenišči na leto posredinje po 13, tako da vse štiri škofije, za katere je 110 prostorov odmenjenih, nimajo letos v vseh 4 razredih več kot 65 bogos’ovcev. V prvo leto jih je ustopilo 12, med katerimi ima tržaška škofija, ki potrebuje od leta do leta 12—15 novih duhovnov, enega, poreška e-iiega, krška enega, le goriška devet, med katerimi je pa eden vojak.
Vidivši nevarnost, so prevzv. škofje primorske cerkv. pro-eincije že meseca aprila lanskega leta poslali do ministrstva pritožbo proti oni postavi, in prošnjo, jo odstraniti. Ali še zdaj čakajo odgovora.
Drugi poglaviten vzrok, zakaj se čedalje bolj zmanjšuje število bogoslovcev, je sedanja uravnava gimnazijska. Ne le da dijaki, voljni stopiti v duhovski stan po eni strani z nepotrebnim obširnem predavanjem nekaterih predmetov čas tratijo, po drugi strani pa za bogoslovske šole potrebnega pripravljanja in zdatnejšega podučevanja v drugih predmetih pogrešajo: meri od nekaterih let sem, odkar ima po duhu sedanjih postaV versko-nravno predavanje na gimnaziji postati le pristranski predmet, vse podučevanje v drugih predmotih več ati manj na to, da dijakom veselje do duhovskega stanu o-greni in spoštovanje do kat. cerkve zatre; vsled česar se tudi taki mladenči, ki so nekdaj poklic in veselje do mašnega stanu v sebi občutili, od bogoslovskih šol odvračajo. To živo občutijo prevzv. vladike primorske provincije, zato so se meseca okt. t. I. sopet obrnili do ministrstva sè spomenico, v kateri žalostni stan svojih škofij razlagajo, vladi jasno nevarnost cerkvi in državi pretečo, odkrivajo, pripomočke nasvetujejo in vladi na srce polagajo, da bi za časa oči odprla in nevarnost odstranila. Spomenica je velevažna, zato jo tukaj priobčimo, temveč ker jo je vladnim krogam bližnja *Triester-Z.“ že objavila:
Spomenica
do c. kr. ministerstva, kako bi se dala odvrniti preteča nevar nost, da duhovsk* etan v gorički cerkveni provinoci ne pomrje.
Dokazano je dejansko, da se je od štirih let sem število bogoslovja učeče se mladine tako zmanjšalo, da žuga duhovski stan v kratkem popolnoma izmreti, če se ne poskrbi za porastek novih duhovnov. Tako je imela tržaško-koperska škofija v šolskem letu 1872 samo 27 bogoslovcev v vseh štirih tečajih; vsakoletna potreba novo - pos\ečenccv se pa računi poprečno na 12—15, in \sled tega ima tudi omenjena škofija 50 bogoslovskih Štipendij semeniškim gojencem namenjenih. V enačeni žalostnem položaji so vse škofije goriške cerkvene provincije; prihodnje šolsko leto žuga v lem obziru še žalostneje postati, ker se še nobeden ali pa lc malozmožni prosilci za sprejetje v bogoslovsko učilišče oglašajo.
Državni vladi ne bi smelo biti vse eno, da duh. stan malo po malem izrnrje, ali pa da so duhovnije le nezadostno nameščene, ker v« ra mora se, vkljub temu, da duh časa na gmotnost meri, za naj boljšo gojiteljico ljudstva imeti; in le véra je čistemu nravstvu, pravemu domoljubju, i družbenske-mu rv du stalna podlaga, in kjer ni vere v pravično božjo sodbo, tam tudi človeška pravičnost ne zadostuje, človeško družbo
oblasti same, kajti one skrbijo za nameščenje duhovnov v javnih kaznilnicah, in so bili nedavno naprošeni dotični župniki, naj bi prevzeli podučevanje jetnikov pri c. kr. okrajnih sodnijah v vkrščanskem nauku.
Ce ne more tedaj brez verske ljudske vzgoje nikakošeu javni družbinski red obstati, če je brez vere vsakošno časno blagostanje ljudi nemogoče, je neogibno, nujno potrebno, da se za oostanek verskih naprav skrbi, in kdor teži.po namenu, mora tudi skrbeti, da pripravi potrebnih sredstev.
Da se posebno v avstrijanskem Primorji število priprav-ljancev za mašništvo in dušnih skrbnikov od leta do leta zmanjšuje, to izvira nar prej iz vojne postave od 5. decembra 1868, kakor so o tem škofje goriške cerkvene provincije Nj. veličanstvu 16. aprila 1871 že preponižno poročali, katerega poročila ugoden odlok zaupno pričakujejo; ali, kar drugič še bolj ovira pridobivanje zmožnih in svojemu poklicu zvestih bogoslovcev, je pomanjkanje pripravljavnih študij za vstop v bo-goslnvska učilišča.
Po obstoječi uravnavi šol sprejemajo se dijaki v bogoslovske šole še le potem, ko so z dobrim uspehom izvršili o-semrazredne gimnazijske šole. Ta dolgoletni gimnazijski tečaj velja tudi za pripravljavnico za pravoslovje in zdravoslovstvo na vseučiliščih, le za realno, tehnično in vojaško izučenje se zahteva drugo pripravljanje, ki je deloma drugačno od onega na gimnazijih. Nikakor se ne da tajiti, da si mladeneč na gimnaziji tako splošno predomiko prisvoji, da je sposoben, lotiti se vsaeega daljnega učenja, kajti on si je z jezikoslovjem, z geografijo in zgodovino, z naravoslovjem, matematiko in fiziko napravil podlago, na koji sloni nadaljno, za vsak stan potrebno znanstveno učenje, in tudi si je od vere toliko prilastil, kolikor je neogibno treba k moralnemu življenju.
Vpraša se pa, je li osemrazredni gimnazijski kurs tudi neobhodno potreben, da se potem na-nj nadaljno izobraževanje v bogoslovskih vedah dà utemeljiti? ali pà, ali ne tern več obstoječi gimnazjski sistem v mladenčih poklic k bogolovskim študijam zavira, in ga večkrat celo zatare ?
O tem naj opomnimo to-le:
I. Ne da se tajiti, da se ne more ni eden mladeneč v nobenej vedi do temeljitega znanstva povzdigniti, če ne zna zadosti jezikoslovja, geografije, zgodovine, naravoslovja, matematike i fizike, in za to se skrbi na gimnazijih ; a kako obširne imajo te pripravljavne študije na gimnazijih biti, presodi naj se potem, koliko se jih posebno potrebuje za določeno znanstveno izobraženje.	(Dalje prih).
JZ>opisi.
Iz Kola nad Kobaridom. (Po naključbi zakasnjeno.)— Zvezda nade za omiko boljših časov se je bila na temnem nebu tega ubogega našega kraja le za malo časa prikazala ter se je, kakor repata zvezda letošnjega poletja, nagloma utrnila. Učiteljska služba za Breginj je bila v drugo razpisana do 10. septembra 1.1. Še le po preteklem obroku se je bil za to službo oglasil Brezniški učitelj, gospod Janez Medija z Gorenjskega. Njegovo prošnjo je imel krajni šolski svet Breginjski v rokak; kar nenadoma prinese „SI. N.* 29. oktobra v 125. štev. tužno novico, da so tega gospoda 26 oktobra na Zerovniškem polju mrtvega našli — Tako smo nakrat oropani uparjja, dob ti že letos enega učitelja v naš Kot, in tako ostane za zdaj ta nesrečni kraj brez enega samega izobraženega človeka v egiptovski tmini nevednosti in mračnjaštva, ker so vs'ed trditve nekega učitelja na Ljubljanskem učiteljskem zboru edini učitelji omikani in izobraženi ljudje na kmetih !
Ljudje pravijo, da ni nesreče brez sreče; jez pa pristavljam, da mnogokrat ni nesreče brez druge nesreče. Tako je nepričakovana nesrečna smrt tega učitelja nesreča za Kot in sosebno za Breginj, kamor se je bil namenil. Sicer menimo, da ta	gospod	ne bi	bil	ravno posebna	'pridobitev za Kot, ker
je bil	mož že	okoli	60	let star, torej v	dobi, v	kleri so dušne
in telesne moči človeške svoj vrhunec že prestopile. Vendar boljše je nekaj, ko nič. Kotarji tudi ne smejo svojih tiijdev pretirati, saj plačujejo .tukajšnje občine: Breginjska, Seljska (Sedeljska) in Krejska samo malenkost kot priklado za okrajni šolski	zalog,	samih	1091 gold. 17%	kr. Ker	nimajo Kotarji
upanja, da bi	že za	to	leto vsaj enega	uč.telja	z lelno plačo
300 gld. dobili, bomo pa drugi pot nekoliko pojasnili, kam se ta majhna svola 1091 gld. 17 % kr., ktero Kotarji plačujejo, iztaka in kje se vtaplja. Za danas se samo la zapuščeni kraj iskreno priporoča očetovski skrbi sl. c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva, da bi, kar je potrebno, storilo, da turii v Kot majhen žarek vse oblaževalne omike v kratkem posije. *)
Iz Borjane, 9. novembra. Preteklo nedeljo smo imeli zopet veliko dežja, kateremu sta se popoldan okoli 3. ure še velik vihar in mraz pridružila. Piskalo in tulilo je, da je bilo strah in groza. Vsak si je mislil, gorjé mu, kogar je na poti ulovilo. In nesreča v resnici ni počivala. Neka ženska iz tukajšnje vasi, gre tisto jutro v Bovec k ondotnemu zdravniku. Nazaj gredč je bila naj brže vrh hribov, ki ločijo Serpenico oti Borjane, ko se omenjena piš vzdigne. Od vetra in dežja omamljena, zajde s prave poti ter pade v v« č seženov globoko strugo. Nasledek padca je bila precej velika rana sred cela, ktera jo je ob zavednost pripravila. Ker ni bilo človeške pomoči, ugasne ji ledeni mraz zadnjo iskrico življenja. Drugo ju-tru jej je bil sneg mrtvaški pert. Našli so jo stanoviški lovci po naključbi v ponedeljek popoldne. — Zdravila je iskala, našla je smrt!
Iz Brd.— V pred poslednji številki v razpravi o pravo pisju krajnih imen, je „Glas* krivičil neprizanesljive nemarnosti v-sakterega, ki molče pusti kako krajno ime svoje domačije napačno pisati. Naj torej objavim jaz svojo misel o krajnem i-menu, ki je ravno na oder spravljeno, o imenu
*Quisca*.
Za to po laških pisačih pokvarjeno ime imamo že obilno slovenskih oblik na izbiro. Tiše se navadno zdaj: Kviško, drugi hočejo Humsko, Kumsko. Ktero teh pisav si izvolim jaz? Nobene! „Glas*-ov dopisnik postavlja bodočemu krajepiscu v glavno vodilo, naj se vsi kraji na Slovenskem pišejo prav ta-kó, kakor naše ljudstvo govori, in slavno uredništvo mu na to ne ugovarja druzega, nego da naj se „pravopisno in slovnično popravi le, kar se res popraviti dà.* Prav! jaz sem tu-
*) Okrajno šolsko Bvetovalstvo bo težko moglo pomagati, ker nima kje vzeti toliko učiteljev, kolikor jih okraj potrebuje in bi jih obdačcnci radi imeli« (V druzih okrajih je tudi taka). Nar zdatniša pomoč bo, če se domači duhovnik za šolo naprosi. Boljši vspeh doseže gotovo pri šolski mladini, ko kak učitelj ki je znabiti za silo preskušnje prestal. O tem bomo govorili prihod-
di tega prcverjenja. Prašam pa sedaj : Raku izgovarja domače in sosedno ljudstvo ime „Quisca* ? Domači ljudje in pa sosedje proti Lahom in Kanalci je izgovarjajo „Kujsko*, — sosedje proti Gorici „Kojsko*, in okoli Gorice nekteri .Konjsko*, drugi „Kujsko*. Tedaj ne .Kviško*, ne .Kumsko*, ne .Humsko* se nic kaj ne vjema z ljudskim izgovarjanjem, toliko manj pa se. ako pomislimo, da ljudstvo ne govori : grem „»a* Kvišku, Kumsko, Humsko, ampak: grem .t?* Kojsko, Kujsko, Konjsko. Ako kdo reče: grem na Kviško, komaj bo vedel domači ali sosedni Človek, kam je um namenjen. In ako kedo reče: grem na Humsko, — kje je to? — mu domačin pokaže na Hum (Humsko), ki je vasica med Kojskim (Quisca) in St. Ferjanom ; ime .Hum* si je ljudstvo še nepopačeno ohranilo, če tudi so mu Lahi vse njegove Humarje prestvarili ? Kumar-je (Cumar je). .Quisca* tudi res ni toliko na kviškem ali humskem; obdajajo ga namreč v polokrogu še viši kraji: sv. Križ z lastnim imenom .Tabor*, Brestje in Gonjače s Pia * ninskimi krajci, Bale in S Martin, tako da glavni ta briški kraj stoji v kolu med temi višavami. Od tod znabiti njegovo ime. *)
Ogled.
Avstrija. Tiroljski deželni zbor — je sklenjen! Uni pot smo povedali, da je grof Taafe po ministerstvenem u-kazu zbor povabil, naj bi izvolil poslance za državni zbor, kar je tudi koj drugi dan 13. t. m. storil. Izvolil je pa take može, kteri skor gotovo na Dunaj ne pojdejo. Po tej volitvi pride cesarski namestnik v zbornico in prebere mi-nisterski odgovor na znano interpellaci jo zastran rektorja vseučiliščnega, dr. Ullmanna. Jedro tega odgovora je to, da deželnemu zboru gre pravica, soditi samo o veljavnosti tistih zbornikov, kteri so se volili, rektor pa da ima že kot tak v zboru sedeti, da zbor nima tedaj, pravice spuščati se v to, ali se ima dovoliti, da pride v zbor, ali ne; zbor da je tedaj segel čez meje svoje oblasti. Slednjič je pozval glavarja, naj sprejme Ullmannovo obljubo. Ali tu sproži posl. Dipauli. nasvet, naj bi se seja sklenila. Glavar to stori in napové sejo za drugi dan. Dne 14. t. m. pa ni bilo več poslancev večininih v zbornico, zarad česar ni mogel zbor veljavno sklepati. Tako so prišli opposicijski poslanci v o-kom razpustu zbora, s kterim so ustavaki žugali. Ne, da bi bila tedaj vlada zbor razpustila, dal je marveč zbor vladi slovó. Da je zbor sklenjen moglo se je potlej po uradnem časniku (14./11.) razglasiti. Da je to za vlado sramotno, jasno je, kakor beli dan. Decembristi ne vedó, kako in nad kom bi se zdaj znosili, in zabavljajo ministrom, da so z vpomim zborom prerahlo ravnali.
Galeski zbor ima že pred sabo načrt adrese, ki jo je izdelal za to postavljeni odsek. Pred 4 leti, pravi ta črtež je sestavil zbor podlago onim pogojem, s kterimi bi bilo mogoče razvijanje deželu. blagostanja pospešiti, a vse je bilo zastonj. Prestolni govor cesarjev od 28. dec. 1871 je zopet obudil nado, da se gai. zadeva (resolucija) ugodno reši, tem bolj, ker ni ga v Galiciji, da bi nasprotoval edinosti in mogočnosti celotne države; žalibog je zadela stvar zopet na predsodke in težavnosti, ki žugajo izpolnitev velikodušnih namenov cesarjevih ubraniti. Dalje kaže adresa na škodo, ki nastaja za deželo po tem, da ni deželna autonomia še določena, da niso postave jasne, itd. in pa, da je vse ziniraj začasno. Vstavlja se načrt tudi direktnim volitvam, ktere bi oropale dež. zbor ene naj važniših njegovih pravic ter bi podrle podlago javnega reda. Zanaša se slednjič na pravičnost cesarjevo. Poročevalec odseka za adreso je dr. Groholski. — To bi bilo vse prav, da le bi se Poljaki navadili, biti Rutenom pravični. Tako pa slabijo same
*) Hvala lepa za pojasnilo. — Vašnega izpeljevanja pa imena Kujsko ali Kojsko iz „kot* nismo še sprejeli, ker nima prave znanstvene podlage, vpira se namreč pravilom, po kterih se soglasniki merjavejo. Bojimo se, da, kakor tisuč druzih, tako tudi imena *Kuj8ko“ korenike tako lahko ne najdemo. Ur
sebe, ker se mnogokrat Ruteni z njih politiko vjemati ne morejo. Ta pot je bila tudi enaka: Poljaki so proti direktnim volitvam, Rusini pa so jim hoteli prekrižati adreso s tem, da so ua Lasser-jev migljej z Dunaja nasvetovali — direktne volitivi Predložil je ta nasvet nek Kovalski; podpiralo ga je 25 poslancev; ali, ko je prišlo 16. t. m. do glasovanja, ostalo je nasvetovalcu samo 19 posl. zvestih (izmed 150 zbornikov). Pridružili so se bili Rusinom ta krat tudi uradniki in judje, kterim poslednjim gre za nemški element.
V	ita farskem d. zboru (v Gradcu) je dr. Vosnjak podal interpellacijo zastran izvrsenja narodne enakopravnosti na državnih gimnazijih v Mariboru in Celji in realnega gimnazija ptujskega.
V	kranjskem zboru je predložil deželni predsednik črtež postave zastran realnih sol na Kranjskem. Glavar pa je naznanil, da je dr. Zarnik zgubil mandat za državni zbor, ker ni hotel iti v Beč. — Ker je vlada realk, direktorja g. Mrhal-a imenovala za uda dež. šolsk. sveta brez ozira na dotični predlog, ki jej ga je poslal dež. š. svet., misli zbor napraviti adreso na Nj. veličanstvo in se pritožiti zoper ministersko nepostavno postopanje. — Na cesaričin god (19. nov.) se je zbor presvetli gospej z »živela*-klici poklonil in sporočil jej pozdrav po telegrafu.— Za sporočanje o volitvi poslancev mesta Ljubljane (dr. Kaltenegger-ja, glavarja, in Suppan-a) se je po dr. Zarnikovem nasvetu izbral poseben odsek 5 zbornikov. — Na sv. Elizabeto je pomilostil cesar 20 jetnikov na ljublj. gradu.
Zunanje države. IUm. Znano je, da sv. Oče nočejo prejemati denarja od italijanske vlade, ktera jim ga vsako toliko vsled tako zvane poroštvene postave ponuja. Ker po ital. postavah nepotegnjeni denar čez toliko in toliko časa zapade, je zapovedano, da se dotičniku, komur gre, uraduo ponudi. To je zdaj storilo ministerstvo ital. Ali kardinal Antonelli je odgovoril, da papež ne more vsote (374 mil. lir) vzeti ; kajti, če bi jo prejel, priznal bi s tem tisto postavo, po kteri se mu znesek ponuja, ktera je ravno proti njemu narejena.
24. nov. bo že davno napovedani zbor vseh ital. ru-decih demokratov (hudih nasprotnikov vlade in kralja) v rimskem kolosseji. Vlada se teh gostov jako boji, pa ne ve, kako, bi jih neškodljive storila.— Dne 20. t. se je začel tudi državni zbor, kterega levičniki se pripravljajo na hudo borbo zoper ministerstvo. Vname se boj bržkone o priliki, ko se bode obravnal načrt postave zastran samostanov. Konec ho-1 matijam utegne biti ta, da se parlament razpusti.
Angležki in amerikanski protestantje delajo na vse krip-Ije v Rimu, da bi kaj ljudi »spreobrnili*; pravega vspeha ni videti razen ta, da pravo vero in nravnost spodkopavajo.
Francosko. V narodnem zboru je čital predsednik Thiers 14. nov. svoje poročilo (o stanji reči in politiki svoji). Levica mu je ploskala, akoravno je povdarjal konservativno republiko, — njej je bilo že to zadosti, da je »republiko* sploh poudarjal — desnica pa (monarhisti) je protestovaia, akoravno se* ji je hotel prikupiti s povdarjanjem konservativnosti. Rekel je med drugim to-le: »Zgodbe so nam prinesle republiko; nje vzroke preiskovati, bilo bi danas nevarno in bi nič ne pomagalo ; republika je ; ona je postavna vlada naše dežele; kaj druzega hoteti, bilobi prekucija, in naj hujša med vsemi. Ne tratimo časa z razglašanjem re-rublike; pa obračajmo čas na to, da bode republika taka, kakoršne želimo in kakoršna je potrebna ; držimo se imena »konservativna republika*! Ves govor Thiers-ov je, bi rekel vlačil dva meha, kterih eden je pihljal in hladil desničarje, drugi levičarje. — Navada je, da se poročilu predsednikovemu odgovori z adreso; ali ta pot ne mara menda /borova večina za adreso. V zboru se ureja tudi vpor zoper Gambetta-ve agitacije za rudeč" republiko.
Domače novico.
(PresKušnjo za dosego ljudsko-učiteljske sposobnosti) pred komisijo goriško je opravilo te dni 14 možkih in 9 ženskih. Izmed možkih jih je padla polovica, izmed ženskih dve tretjini. Spričevalo se številko II sta dobila 2, sè štev. III 5 kandidatov. Med preskušnjo sta se bila umaknila 2 kand. (ki nista všteta v omeuj. 14). Razen enega Tržačana in enega iz Kočevja, so vsi o-stali domačini in poslednji, razen enega, vsi vzrejenci tukajšnjega pripravnišča.— Ženske so dosegle dve štev. III., ena štev. II, o-stale štev. IV. Med kandidatinjami je bila 1 sestra «Previdnosti*1 iz Karmina in 2 aspirautinji istega reda. V pripravljavnici go-riški pri čč Uršulinaricah se je izmed vseh izšolala ena sama.
Med potrjenimi učitelji so 4 Slovenci in 3 Lahi ; učiteljice vse Lahinje, ena sama Nemkinja.
(Resničen telegram iz Gorice v „Neue fr eie Presse'-1 !!) »Pri maši za cesarico (19. nov.) na tukajšnjem newstoi-giiniiaziji, pela se je cesarska pesem po ravnateljevi zapovedi — po slovenski•*.— Kakor slišimo, je resnično le to, da so ni po slovenski nič pelo, ampak—kakor je vrsta nanesla—po italijanski, in da vodja nima nič pri tem. Kdor je pri maši in ima italjansko petje za slovensko, pa potlej tako telegrafane — der muss einen schiefen Ver-stand haben.
{Čitalnica gorička) je imela 9. in 20. nov. letni občni zbor. Ker se ni bila volitev odbora 9. nov. dovršila in so se bili pozneje tudi redno izvoljeni odborniki odpovedali, bilo je treba vnovič zbor sklicati. Predsedoval je prvikrat podpredsednik prof. Erjavec; na-zočtk je bile udov 39. — Predsinočnim (20/n) pa je predsedoval predsednik dr. Tonkli sam. Vdeležilo se je zbora 79 družnikov~ kolikor še nikdar pred, od kar je društvo ustanovljeno,- — prejšnjih let smo bili vajeni, videti po 15—25 družnikov pri občnih zborih, Vsakdo tedaj lahko sodi, da mora imeti obiluo letošnje število deležnikov kake posebne vzroke, in je tudi res imelo mnogotere.— Za danas le povemo, da so izvoljeni p. n. gg: za predsednika dr. Tonkli, za denarničarja A. Jeglič] za odbornike : (v alfab. redu:) Budal Leop. (sodnijski adj.), Ant. Hribar (vadnični učitelj), Val. Klavžar (telegr. officijal), Matej Lazar (gimn. prof.), Andr. Marušič (učit. verstva na gimn.), Fr. Povše (učitelj voditelj slov. odddelka dež. kmetijske šole), Fr. Vodopivec (glavni u-čitelj na učiteljskem izobraževališči); namestnika: Leop.pl. Grešiš (ranocelnik) in Ant. Val. Toman (glaviiošolski učitelj v pokoj i). Vsi izvoljeni gospodje so že po več ali manj let odborniki bili.— Merili ste se pri tej volitvi konservativna in liberalna stranka ; zmogla je konservativna. Prihodnost bo, upamo, kazala, da je čitalnica v dobrih rokah.
{Baron Ceselli, c. k. namestnik,) je bil 19. t. m. v Gorici.
Razne vesti.
— Velikansk morski vihar, kakor telegrami i dopisi zadnjih dni poročajo iz Kopenhagen-a i Stralsund-a, je tamkaj divjal 12. in 13. t. m., med katerem se je čez 80 manjših ladij potopilo, morje svoje bregove prestopilo, njive, polja, celo bregove i brez števila živine v svojih valovih odneslo; neprecenljiva nesreča je tako ubožtvo vzročila med tamošnjimi prebivalci, da mislijo svoj dom zapustiti, ter preseliti se drugam.
— Potres. Na Sred/ipavskem je bil 4. t. m. močan potres prihajajoč od jugo-zahoda.
— G. Pirker, tako se pripoveduje »Slov. Nar"., je o svojem nadzorovanji idrijske šole govoril samo o važnosti nemškega jezike, nemške slovnice, nemške kulture, s pomočjo katerih znanosti bodo menda idrijski slovenski rudarji lože (?) rudo kopali. Nekega učitelja je baje strašno priduševal, naj bode nemškutar in naj voli „verfassungstreu-;, pa vse brez—vspeha.
— Nadškof Palermo-ski v Sicilij-i, je bil v veliki nevarnosti ustreljen biti, ko je obiskoval sosesko Marineo. V okno njegove sobe so dvakrat ustrelili, k sreči pa ne ga zadeli.
Oznanilnik.
Odvetnik
X>r\ Josip Jakopič
imi svoje pisarnico v Gorici pod veliko cerkvijo (contrada del municipio), hiš. štev. 42 v I. nadstropji.
Listnica uredništva. G. J. Ò. v L.: fas. smo že zdavno poslali; g. dop. iz K. Kob.: prosimo, prevdarite dobro s prijatli to, kar smo pojasnili in katera pot je bolja; ostanemo pa pri obljubi. Imena darov, za n. zv. na s. G.
moramo zarad prost, odložiti.
Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA Tiskar. bEITZ v Gorici.