Let Not The Light-Of Freedom Be Extinguished!
American home
Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians No. 1 Vol. 93 (USPS 024100)
Ameriška
SLOVENIAN MORNII
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 19
^3-10333 'VA KGiOUHHY —
90/1 'idV M
• an asiioH^aiioo *u loai
VrMVAVHH NVxDi I’
Memo from Madeline...


by Madeline D. Debevec
WEDDINGS
KAIFESH-BLAUCH
Maureen L. Blauch married Kenneth C. Kaifesh June 16th at Chapel of the Divine Word in Kirtland, Ohio. Father William Jerse officiated at the Mass.
The bride is the daughter of Mr. and Mrs. Melvin Blauch of Kirtland, Ohio. The bridegroom is the son of Mr. and Mrs. Edward Kaifesh of Kirtland, Ohio.
Nancy Beccia was matron of honor. Bridesmaids were Mary Lou Curtis, Marien Kaifesh, sister-in-law of the groom, Karen Handler, cousin of the groom and Kim Ann Kaifesh, sister of the groom.
Kevin Kaifesh of Mentor, Ohio, brother of the groom served as best man. Ushers were Larry Kaifesh and James Kaifesh, brothers of the groom, Henry Gallo and Randy Keefe.
Sacha Blauch, the bride’s niece, was flower girl.
The groom is the grandson of Josephine Klemenčič of Cleveland, and the bride is the granddaughter of Mr. and Mrs. Minton Blauch.
A reception at the Collin-wood Slovenian Home honored the couple before a Caribbean Cruise honeymoon. They are residing in
Cleveland, Ohio.
* * *
KAIFESH - O’CONNOR
Kathleen O’Connor married Lawrence Kaifesh August 11th at St. Gregory the . Great Church, South Euclid, Ohio. Rev. Monsignor William N. Novicky officiated.
The bride is the daughter of Mr. John O’Connor and Mrs. Terry Moody of Mentor, Ohio. The bridegroom is the son of Mr. and Mrs. Edward Kaifesh of Kirtland.
Ellen Petrone was maid of honor with bridesmaids Denise Huckstep, Leslie Nestic, Donna Moody, Jennifer Lux and Kim Ann Kaifesh, sister of the groom.
Keith Will served as best nian. Ushers were Ken Kaifesh, Kevin Kaifesh and James Kaifesh, brothers of the groom and John O’Connor and James Galloway.
The groom is the grandson of Josephine Klemenčič of Cleveland.
The couple were honored with a reception at the Collin-"'ood Slovenian Home. They honeymooned in Niagara
Falls, New York.
They are residing in
Willowick, Ohio.
* * *
The 13th Annual United Slovenian Society Band Concert will be presented on Saturday, February 2 at 7:00 p.m. at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd. There will be dancing to Mike Wojtila and the Entertainers from 9 to midnight.
Tickets are $7.00 each and
are available from members or by calling A1 Lipoid at 692-0577.
* * *
“Christmas Night, Holy Night,” is the name of the Slovenian Christmas Musical to be presented at the Slovenian National Home on St. Clair Ave. on Sunday, January 6 at 3 p.m. Admission is $5. All are welcome to attend.
Maureen L. and Kenneth C. Kaifesh
Kathleen and Lawrence Kaifesh
Iz Clevelanda in okolice
»Noč božična, sveta noč«—
Skupna slovenska društva priredijo božično igro »Noč božična, sveta noč« to nedeljo, 6. januarja, v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Avenue. Pričetek ob 3. popoldne. Javnost vljudno vabljena! Dar $5.
Seja—
Podr. SŽZ št. 25 ima pobo-žično sejo v torek, 8. jan., ob 1.30 pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu, po seji pa bo božičnica.
Fantje na vasi vabijo—
Pevski zbor Fantje na vasi bo sodeloval na praznovanju 40. obletnice ustanovitve S.K.D. Triglava v Mihvaukee-ju, ki bo 9. februarja v dvorani cerkve sv. Janeza Evangelista v Milwaukeeju. Sodeloval bo tudi Alpski sekstet. Poleg programa bosta tudi večerja in ples. Tisti, ki bi tudi radi šli na to prireditev skupaj s Fanti, lahko za več informacije pokličejo Franka Coffelta (481-2488) ali Tomaža Sršena (352-7455). Naj še omenimo, da bo letošnji koncert Fantov na vasi v SND na St. Clairju 5. okt.
V Rožmanov sklad—
Za lepe božične praznike, ki so že za nami, so se študentov v Mohorjevih domovih spomnili sledeči: $100 N.N., Wick-liffe; $40 ga. Josephine Juhant; $30 Tone Urbančič; po $20 ga. Marija Končar, Janez Pičman, N.N. iz župnije Marije Vnebovzete; $15 N.N. iz Euclida; $10 ga. Ludmila Bohinc. V spomin na pokojnega moža Franka je darovala $20 ga. Josephine Kastigar, ga. Marija Ribič pa $20 v spomin na pok. dr. Janeza Janeža. Namesto cvetja umrli Pepci Banič sta darovala $20 g. in ga. Frank P. Pustotnik iz Geneve, O. Za darove se lepo zahvaljuje pov. družbe J. Prosen.
Krofi—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov v soboto, 12. januarja, od 8. zj. dalje, kot običajno v društveni sobi šolskega avditorija. Spominski darovi—
John R. Telich st., Euclid, O., je podaril lepo vsoto v podporo našemu listu, v spomin na starša Michaela in Irme Telich.
Stanley Unetič, Eastlake, O., je poklonil $50 v naš tiskovni sklad, v spomin Johna in Uršule Unetič in Johna in Veronice Krince.
Stanley Sommers (Somrak), Boyes Hot Springs, Kalif., je daroval $25 v spomin žene Phyllis, ki je preminula 14. dec. 1990.
Iskrena hvala vsem!
LILIJA ima sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima članski sestanek v ponedeljek, 7. januarja, ob 8. uri zv. v Slov. domu na Holmes Ave.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo, 6. januarja, pri osmi sv. maši, popoldan ob 1.30 bo sestanek v društveni sobi. Na sestanku bo izvoljen nov odbor.
»Pristavska noč«—
Letošnja Pristavska noč, petindvajseta po številu, bo v soboto, 26. januarja. Za ples in zabavo bo igral Alpski sekstet. Večerjo bodo začeli streči ob 6.30 zv. Za vstopnice se obrnite na odbornika SP Jožeta Koširja (481-5621), 2085 Newcome Rd., Richmond Hts., OH 44143.
Letna seja—
Slovenski dom na West Parku vabi vse lastnike delnic na letno sejo, ki bo že v četrtek, 10. jan., v domovih prostorih na W. 130 St. V tem mesecu in februarju bodo imeli vsi narodni domovi svoje letne seje. Če ste lastnik delnic pri katerem teh, se tej sej udeležite.
Božični darovi—
V božičnem času je naš list prejel od posameznikov in društev več lepih darov. Med temi so bila sledeča:
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti: $25.
Društvo Lucky Stars št. 61 ADZ: $25.
Tabor DSPB v Clevelandu: $50 in sledeče voščilo: Iskreno se Vam zahvaljujemo za izredno naklonjenost naši organizaciji in v znak hvaležnosti prilagamo skromno darilo AD. Želimo Vam pri Vašem delu še veliko uspehov v bodočnosti in Vas prav prisrčno pozdravljamo!
Društvo sv. Ane št. 250 KSKJ: $25.
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ: $25.
Slovensko ameriški Primorski klub: $50.
G. in ga. Apthony Rus, Willoughby Hills, O.: $25.
G. in ga. Joseph Rus, Berwyn, 111.: $30.
Frances Krnicar, Redondo Beach, Kalif.: $25.
Franc Gartroža, Cleveland, O.: $26.
Nežka Guardia, Cos Cob, Conn.: $25.
Janez Dejak, J.D. Industries: $75.
Lepa podpora—
Iz Slovenskega doma za ostarele sporočajo, da so prijatelji te edinstvene ustanove med nami ob božičnih prazniki podarili več kot 30 tisoč dolarjev, darovi pa še prihajajo.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1991
Slovenians vote to split their republic from
Yugoslavia
LJUBLJANA, Yugoslavia (AP) — Slovenians voted overwhelmingly yesterday for their republic to secede from Yugoslavia.
In Serbia, meanwhile, the renamed Communists appeared headed for defeat in runoff elections, the opposition said.
According to final, unofficial results of Slovenia’s plebiscite, 88.2 percent of the electorate voted for secession.
Upon hearing the results, thousands danced and cheered with joy and some uncorked champagne on the streets of Ljubljana, the Slovenian capital.
“Within the next six months, Slovenia will decide whether to stay in Yugoslavia or become an independent European country,” Slovenian President Milan Kucan said.
Center-right parties in Croatia and Slovenia ousted Communists in spring elections. Both republics have threatened to secede if Yugoslavia does not transform itself into a loose confederation of semi-independent states.
The largest republic, Serbia, advocates a strong federal government. The opposition celebrated what it said were victories in Serbia’s largest cities, including Belgrade, in runoff voting for the 250-seat legislature.
In. the first round, Serbia's Socialists — formerly the Communists — had scored a resounding victory by winning 87 seats. The three major opposition parties got none.
Serbia’s president, former Communist Slobodan Milosevic, was re-elected to the
powerful state’s presidency with 65 percent of. the vote in the first round.
Yesterday, numerous prominent former Communist candidates and Milosevic’s close allies, including the region’s Premier Stanko Radmilovic, unofficially were reported beaten by opposition candidates in races for the 154 remaining parliamentary races.
About 4.4 million voters were eligible to vote in the Serbian runoffs.
“The Serbian people have partially saved their honor,” said Vuk Draskovic, leader of the largest Serbian opposition party, the Serbian Renewal Movement.
Official results of the vote in Serbia are expected Tuesday, electoral officials said. The turnout was reportedly about 60 percent.
The outcome of the votes in Serbia | Slovenia was considered crucial for the fut! of fractious Yugoslav federation of six rep* lies and two provinces.
Montenegro, the smallest republic. : had runoff elections yesterday, but no res were available. The League of Communist in power there.
Slovenia voted despite federal threats armed intervention. The referendum co further strain ethnic and political tensions the troubled Balkan country. Federal thorities say all five other republics nj agree to any secession.
Slovenian authorities say they now hi a mandate for the republic to leave | federation if compromise cannot be reached;
Stre Jfair ]) o rk Sunes
Slovenes Vote Decisively for Independence From Yugoslavia
By BRENDA FOWLER
Special to The New York Times
LJUBLJANA, Yugoslavia, Dec. 23 -In another strike at the already shaky unity of Yugoslavia, Slovenes voted overwhelmingly today in favor of independence from this ethnically diverse country of 23 million, preliminary and unofficial results showed.
With 75 percent of the vote counted, 94.5 percent voted for independence and 4.5 percent voted against. Approval by 51 percent was needed for the plebiscite to pass. Voter turnout was estimated at 90 percent, and 1 percent of the ballots were invalidated.
But the vote for independence in this northern republic of two million will not mean an immediate break with Yugoslavia’s other five republics and its two autonomous provinces.
“We’re fully aware that we still need the federal Government,” said France Bucar, president of the Slovenian republic’s Parliament. “But at the same time, we can’t allow it the latitude to overlook our decision or to continue to function in the same constitutional framework.”
A Six-Month Plan
The plebiscite endorses a six-month plan by the Slovenian republic to take gradual control of military, foreign and monetary policies, which are now largely in the hands of the federal Government in Belgrade, the Yugoslav capital.
But officials here said that if Slovenia fails to reach agreement with the other republics and the provinces on a system of confederation similar to that of the European Community, secession will not be out of the question.
-----	disintegrating,”
:
The New York Times
Residents of Slovenia voted on independence from Yugoslavia.
to cast ballots for independence.
Fearing that the vote would only increase the deep divisions in Yugoslavia, some Slovenian parties initial^ urged that negotiations on the future of Yugoslavia be held first with the other republics and the two provinces.
But resistance to the vote gradually came to be viewed as unpatriotic, and nearly all parties threw their support behind it, said Mile Šetinc, vice president of the Liberal Democratic Party. His party, the second-biggest in the Slovenian assembly, had originally opposed holding the plebecite now.
Alerting Slovenes Abroad “The first thing I am going to do is an interview with the Radio Cleveland to inform Slovenes abroad of our decision,” the Prime Minister of the republic, Lojze Peterle, said after the voting.
Mr. Šetinc and other politicians here say they doubt that secession would be
conference. “There is great instability, the votes counted, 94.5 percent of Slovenes voted in favor.	ders between them are less clear-cut
especially from the point of view of the^-------------------------------------------------------------------
legal system, so we are forced tot search for a new form of coexistence.
The process toward autonomy was set in motion in July, when the republic’s newly elected democratic government declared its sovereignty.
Moves toward secession by Slovenia
and the neighboring republic of Croatia have been criticized by the federal Government, which is dominated by Serbs, the biggest ethnic nationality in Yugoslavia. Some of the more than 50,000 ethnic Serbs living in Slovenia
Yugoslav republic votes to secede
also oppose such a plan.
“They want to have a confederation that is not a confederation at all,” said Duša Damjanovič, president of the Serbian Democratic Party, which was formed just over a week ago.
She said that many Serbs in the republic did not vote today because they wanted neither to oppose Slovenes nor
ders between them are less clear-cut than that between Slovenia and Croatia.
“There are lot of Croats in Bosnia-Herzegovina, and there are lots of Serbs in Croatia, so every involvement! with those groups risks real civil war,” Mr. Šetinc said.
But Croatia's new Constitution, apT proved by its Parliament on Saturday, includes provisions that provide for se-
ll
t]
ti
b
8
ti
tl
d
cession.
By Juan J. Waite USA TODAY
Slovenia, Yugoslavia’s northernmost and richest republic, started the wheels of independence rolling Sunday with an overwhelming vote to secede.
With 55% of the ballots counted, secession was endorsed by 94% of the voters.
Complete, official results are expected today.
Reports from Slovenia's cap-
ital of Ljubljana said that as many as 80% of the 1.5 million voters in the New Hampshiresized republic defied federal threats of armed intervention and went to the polls Sunday.
Last spring, Slovenia voted the Communists out and a Western-style government in. Five other republics and two provinces make up Yugoslavia.
“This is a historic night. We have waited for it for 1,000 years,” said Slovenian Prime Minister Lojze Peterle.
Slovenia's President, Milan Kucan, said the republic’s leaders will decide “within the next six months ... whether to stay in Yugoslavia or become an independent country.”
Yugoslavia's communists continue to rule on the federal level, but it has been crippled since January, when Slovenian and Croatian members boycotted a national meeting.
Slovenia and Croatia, Yugoslavia’s two most prosperous republics, have threatened to secede unless they are granted economic and military autonomy by the central government in Belgrade.
“With six ethnically distinct
republics, three religions, tnree official languages and two alphabets, Yugoslavia seems a better candidate than most for the kind of (separatist) tensions now sweeping the region,” said Christopher Smart of the right-of-center Hudson Institute in a report this month.
The CIA recently predicted Yugoslavia may disintegrate within 18 months and civil war could break out.
Slovenia’s independence balloting on Sunday coincided with a second round of elections in Yugoslavia’s largest republic — Serbia — and the smallest republic — Montenegro.
Serbia and Montenegro still are Communist-ruled.
By Kelih Carter. USA TODAY

Great Day For Slovenians
by Stane J. Kuhar
There are but few times in history when the actions of various individuals work in unison and move to create a change that will develop into a powerful and peaceful new order in society.
Such a change occurred on December 26 when the Slovenian Parliament declared the independence of the Republic of Slovenia from Yugoslavia after a plebiscite held on December 23 which demonstrated conclusively that over 95% of Slovenians desire to live as an independent state.
The declaration of independence and its actual occurrence could not have come about were it not for the persistence and motivating force of many of the Slovenians living abroad in Western Europe and North and South America.
Who would have conceived, much less thought of, establishing a multiparty political system in Slovenia where the existing rule of the day was force, coersion, and the striping of a person’s dignity for the deification of the Slovenian Communist Party.
By early February 1990 the formation and actual existence of many persons and organizations occurred in the Greater Cleveland area under the auspices of the name of the Slovenian American Council.
History was knocking and a golden opportunity had arrived at its door. Despite some opposition by those in North America not to become involved, people who had once lost their own freedoms understood the changing Political climate and that what Was once lost could now be realized again.
By election time in April, 1990 the Slovenian com-•nunities in North America had raised over $100,000 with the Slovenian American Coun-C>1 raising the largest portion °f $87,037.67. By Easter a new government was elected in Slovenia as the first freely elected democratic govern-tttent in 45 years.
The newly elected prime tninister, Lojze Peterle, visited the United States in July, 1990 |o thank the many supporters, both financial and moral, for 8>ving Slovenia an opportunity to create a fair and just society that had been lacking for decades.
Prior to Prime Minister Peterle’s visitation, a Mass of burial and Reconciliation was Uncelebrated by over ICO
I
Carsl-Nagy
Memorials
1542? Waterloo Rd. 481-2237
“Serving tne Slovenian Community.'
Anion M. Lavrisha
attornky-at-i AW
(Odvetnik)
Complete Legal Services ^Come Tax-Notary Public
18975 Villavicw Road at Neff 692-1172
priests and thousands of Slovenes in the infamous death site of Kočevski Rog in southeastern Slovenia. Even in his speech, President Milan Kučan, former Communist Party head and newly converted democratic candidate, indicated that a “mistake” had occurred at Kočevski Rog, and other places: The Party and its members still did not realize the sorrow incurred by thousands and the loss of one-to-two generations for Slovenia. In some countries, it is known as murder; and for Kučan and others it is simply “a mistake.” Without remorse.
By late 1990 a decision was made to hold a referendum to allow all eligible voters in Slovenia to decide whether or not they should have the opportunity to become an independent state. On December 23, the voters in Slovenia decided overwhelmingly to have the right to secede from Yugoslavia and become an independent state if the remain-
ing republics cannot decide to exist as a confederated country (e.g., such as Canada).
This is a great historical moment for all persons of Slovenian descent around the world. It is a moment where a nation of 2 million persons had the courage, despite the threat of military intervention, to vote and become a part of other recognized countries in the world.
It is indeed a great day for all of us.
The figures in Slovenian history, from Bishop Anton Martin Slomšek down through Dr. Janez Ev. Krek to Ivan Cankar and others give hope to our ancestrial homeland that we need not despair during our own personal problems, because with faith and effort we can realize our hopes and dreams just as Slovenia did on December 26.
To all the volunteers, donors, and other organizations that assisted this and past years to realize freedom in Slovenia, we commend and salute you.
Certificate Meeting West Park Slovenian Home
4583 W. 130 St.
January 10 - at 7:30 p.m. 884-2805
$40.00 OFF
with Purchase of Eye Glasses
Eyes examined by Or. S. W. Bannerman
J. F. OPTICAL
6428 St. Clair Ave. 361-7933
775 E. 185 St. 531-7933
>oooooooooooooooooooooooooooooooc
Athens Pastries and Imported Foods now features Slovenian imported Premium Beer brewed by Union Brewery, Ljubljana.
Athens Pastries and Imported Foods is open from 8 a.m. until 6 p.m. daily.
WHOLESALE CANDLES, MARTIRAKIA RETAIL •	BOUBOUNIERIS
ATHENS PASTRIES
AND IMPORTED FOODS
Wines...Olives...Feta...Gyro...Fillo...Homemade Baklava
2545 Lorain Ave.	George & Becky Alex
Cleveland, Ohio 44113	(216) 861 -8149
IMAL HEALTH CLINIC On E. 185th 820 EAST 185th ST. 531-5225 Yy
(Across From The lasalle Movie Theatre)
THE FINEST TOTAt PET CARE
CONVENIENT HOURS: Mon.-Fri. 9:00 AM To 8:30 PM
Sat 9:00 AM i0 5:oo PM
£
In Honor
Dr. Antonio and Marian Rodriguez Antunez of Gates Mills, Ohio, donated $50.00 to the American Home in honor of Alice Opalich’s birthday on January 1st.
Thanks and Happy Birthday!
In Honor
Editor:
Alice Opalich is having a birthday on the first of January. I am sending you a check for $25.00 in her honor for the Ameriška Domovina.
My sister Ann and I both enjoy reading the paper.
Mary ‘Cookie’ Gornik Euclid, Ohio
Continuing Efforts
Keep up your untiring efforts with the American Home. The paper is a powerful force within the Slovenian community. It would be sorely missed.
Paul Barbarich, Indianapolis
Too Much Slovenia
After a lifetime of readership I reluctantly must let my subscription lapse. Do the demographics of your reader-ship in the English section warrant the decided trend from being the “Ameriška Domovina” to that of the Slovenski glas in America? (Name withheld)
33
c/>
>
D
O
S
O
<
>
<_
>
2
C
>
30
-<
CD
CO

WEST 25th FURNISHINGS & APPLIANCES, Inc.
bn 35
WEST 25th FURNISHINGS A APPLIANCES, Inc
.	«.>,.11 rwnnia MKKLIAWUfcS, me.
2104 West 25th Street (Cor. of Chatham)
Large Selection of Living Room, Bedroom, and Dining Room Furniture Springs • Mattresses • Recliners -Refrigerators - Stoves • Washers -Dryers - Freezers • Televisions
And everything needed for the modern home. Hours: Mon. and Thurs. 9 to 7 • Wed. 9 to 1 Tues., Fri., Sat., 9 to 6
Visit us during our 41st Anniversary Sale and Save 10 - 50% off EVERYTHING
You can call with confidence on Tom or Alex
241-3604
a	Free 1991 Calendar	(
TIM McGREW - JERRY KELLER
We serve residential and commercial customers with a rainbow of colors.
AH Heights areas, Willoughby, Willowick, Euclid, Richmond Heights, Painesville, Mentor, Solon and Madison.
To refresh and beautify your home with a new carpet, call us at
854 E. 185 ST., CLEVELAND
Residential and Commercial
STORE HOURS	531-0484
Mon., Tues., Thurs. 9:00-8:00	FREE HOME
Wed., Frl., Sat. 9:00-5:00	ESTIMATES
GRDINA-COSIC Funeral Homes
17010 Lake Shore Blvd.	1053 E. 62 St.
531-6300	431-2088
28890 Chardon Road Willoughby Hills 944-8400
A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS
AME
RIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1991
4 Slovenian Charity Flood Relief Fund Exceeds $33,000
Slovenian Charity Flood Relief Fund Drive Exceeds $ 33,000
The Slovenska Karitas(Slovenian Charity) Flood Relief Fund Drive, being coordinated by the Slovenian American Council and various" tteman Catholic parishes in the Greater Cleveland has
raised $33»639»00 effective December 30, 1990.
The following was raised due to a second collection at various Roman Catholic Parishes:
■5 -St.Mary's(Collinwood) $2,000 < -St.Vitus (Cleveland) $1,279 -Sacred Heart(Barberton)$1,000
We thank these Catholic parishes and their pastors and assistant pastors for cooperating in this fund raising event.
Additional Catholic parishes in the United States will also be requested for a second collection.
We also note the many fraternal lodges and organizations that are responding plus individuals associated with the various fraternal groups. To all the lodges and members who have or will respond a very sincere thank you.
The Slovenian groups in Indianapolis also are requesting members in their conmunity to respond.
Slovenska Karitas(Slovenian Charity) Weeks 5 & 6-As Of December 30,1990
Joseph/Giovanna Levstik ^IN. $ 20.00
M/Mrs.Frank Virant , ILL. $ 25.00
Anton/Mary Vogel»Euclid	$	25.00
Anonymous(IH/TL^ Euclid	$	50.00
Rev.Rudi Urbič , Florida	$	50.00
Florian/Mary Sekne,OH.	$	50.00
Dr.Anthony/Barbara RavniJf,
Cal.	$	50.00
Mary Krampel,M.F.WIS.	$	50.00
Stane Šušteršič , MD.	$	50.00
Konrad Mejac , MD.	$ 50.00
Frank Lovšin .Oakland,Cal.	$	75.00
Joseph/Josephine Zupančič ,
Cleve.,Oh.	$100.00
Miro/Ludmilla Odar,R.H.,OH. $100.00
Marion/Mira Kosem,W.H.,OH. $100.00
Slovene Pensioneers Club,
Barberton,Oh.	$100.00
M/MRS.Frank Lovko,Pains.Oh. $ 20.00
Mihaela Zakrajsek,Clev.Oh. $ 25.00
Robert Kastelic,Hudson,Oh. $ 50.00
Dorothy Orazem,Lyndhurst,Oh.$ 50.00
Magda Pfeifer,Chag.Falls,Oh.$100.00
Frank/Darinka Balažič ,
Euclid	$100.00
Rev.John Kumse,Clev.Oh. $100.00
Vic's Turning Co,Clev.Oh. $100.00
ST. MARY'S PARISH,CLEV.OH,$2,000-00
Marion Rebol Family,Euclid $ 25.00
Matija Hočevar,R.HTS.,OH. $ 25.00
Olga Valencie,R.HTS.OH	$	50.00
Ivana Kopec,Clev.Oh.	$	50.00
Rev.David Stalzer,Joliet,II.$ 50.00
Joseph/Agnes Tome,Euclid $100.00
Anonymous,R.Hts.Oh.	$100.00
Louise Rogina,San Fran.Cal. $100.00
Isabel Nero,Euclid,Oh.	$100.00
Ms.Nettie Mihelich,Clev. $100.00
Pavle/Cilka Košir,Kirtl.,Oh.$300.00
Joseph Roesmann,Columbus,Oh. $100.00
Slovenska Pristava,Clev. $100.00
Jožef/Milena Stropnik,
Will.Hills,Oh.	$100.00
Veronica Gerich,Clev.	$ 25.00
Ana Hozjan, Clev.	$ 25.00
Paul/Cecilia Miller,Mich. $ 20.00
Dr.A.M.Slomšek,AMLA,Lodge #16(S.D.Z.)	$ 25.00
St. Helen's, KSKJ,Lodge
#193, Clev.Oh.	$ 50.00
Maria Strum,Berkeley,Cal. $ 50.00
John/Helen Krofl,Garf.Hts. $ 50.00
Martin/Maria Walentschak,
Euclid,Oh.	$ 50.00
Joseph M. Ovnic,Chag.Falls,Oh$100.00
John/Dorothea Tominc,
Rich.Hts.,Oh.	$100.00
Rev.Joseph Boznar,Clev.Oh. $100.00
Milko/Karolina Pust,Clev,Oh. $100.00
JimMadeline Debevec,Clev.Oh.$100.00
Anonymous (NE IMENOVANI-OB)	$	5.00
Josephine Trunk,Euclid	$	10.00
France Bojc,Clev.,Oh.	$	10.00
The Holy Rosary-KSKJ-LODGE #131-Aurora,MN.	$	25.00
Josephine Juhant,Clev.Oh.	$	25.00
Paul/Marija Žakelj,Clev.Oh.	$	30.00
Mary Wolf Noggy,Euclid,Oh.	$	30.00
John/Eva Verderber,Clev.Oh.	$	50.00
Bnil/Marija Goršek,Clev.Oh.	$	50.00
St.Ann's-KSKJ-Lodge # 120 Forest City,PA.	$	50.00
St. Joseph's-KSKJ-Lodge #12 Penn.	$100.00	
Sacred Heart Of Jesus-KSKJ-Lodge #172,Clev.,Oh.	$100.00	
St.Christine's Society-KSKJ-
Lodge #219,Euclid,Oh.	$100.00
John/Sylvia Kopcic,Parma,Otj. $100.00
Paul/Mary Andolsek.Clev.Oh. $100.00
St. Vitus Parish-
Cleveland,Ohio	$1,279.00
Mary Sanders,Euclid,Oh. $	10.00
Frank J. Branisel,Clev.Oh $	20.00
John/Mary Danicic,Strong.Oh.$	25.00
Kavas/Jozef & Elizabeth Zalik $ 50.00 Anton/Marija Korrpare,Hamden,CT$100.00 Rev.Aloysius Zitko,Oakland,CA.$300.00
Pred/Margaret Pearce,
Aspen, Col.	$ 10.00
Alma V.Golic,Rich.Hts.,Oh.	% 25-00
Ann Bogina,SanFran.Cal.	$100.00
Jacqueline J. Hanks,
Will.Hills,Oh.	$100.00
Dramatsko Društvo Lilija,
(Slovenian Dramatic Society-Lilija, Clev.,Oh)	$500.00
Mr/Mrs.Frank Dolinar,Euclid	$ 20.00
Terrence Dragovan, Burtonsville,MD.	$ 25.00
Norman/Jean Locker,Euclid,Oh.	$ 25.00
Stella Mahnich,Euclid,Oh.	$ 25.00
Ruth Zdravje,Toledo,Oh.	$ 25.00
Josephine M. Jamnik-Gomik Painesville,Oh.	$100.00
Mary Machek,Forest City,PA.	$ 50.00
Joseph Soj er,Bradenton,FL.	$ 50.00
Arnold/Elena Pristemik, Rockaway,NJ.	$100.00
Marie J.Dworsky, Pitts,PA.	$ 50.00
Mrs.Mary Kovacic, Pitts,PA.	$ 50.00
Joseph O.Kovacic, Pitts,PA.	$ 20.00
Sister Mary Helen Kovacic, Pitts.,PA.	$ 20.00
Stane/Frances Mrva,W.Hills,Oh$ 50.00 Dusan/Stana Žitnik,R.Hts.Oh. $100.00 Mary Skerjan,Joliet,111. $ 5.00 Herbert Jorsch,Greendale,Wis.$ 5.00 M/M Srečko Vujinovic,R.Hts.Oh$ 80.00
Lewis Kapel, Clev., Oh.,
Memory Of Parents	$100.00
Anonymous(Neimenovani)Ohio $1,000.00
Sacred Heart,Barberton,Oh. $1,000.00 Anonymous(ABG)Clev.,Oh. $	20.00
Pred/Zora Kramer,Wickl.Oh.$	25*00
Prank E. Boben,Canon City,
Color.	$	25.00
Govednik Family,Joliet,111$	25.00
Lodge Mir # 10, AMLA,
Cleve., Oh.	$	50.00
Marie F.Pfeifer,Hoboken,NJ.$	50.00
Rudolf Klioek ,Parma, Oh. $	50.00
Jože Kofol,Cleve.,0h.	$	50*0°
Joze Klicek,Clev.,Oh.	$	50-00
Mary Strojan,Hlbbing, Minn.$	50.00
Stan Lauter,West Point,MS.$	50.00
Vincent Lauter,Barberton,Oh.$100.00 Anonymous(Neiraenovani-CG/PA)$170.00
Total Weeks V & VI
.$ 12,454-00
Total Week IV Total Weeks II & III Total Week I Grand Total
.$ 6,905.00 .$12,875.00 .$ 1,405.00 .$33,639-00
* .
Archbishop Alojzij Sustar, Metropolitan and bishop of the diocese of Ljubljana, Slovenia, was personally presented with three official bank checks on December 20, 1990 amounting to $19,000. Archbishop Šuštar will provide an open letter to Slovenes in the United States within the next few weeks with additional information on the flooding; and efforts to assist those in need.
The following letter was received by Anton Oblak, secretary of the Slovenian American Council, from Archbishop Alojzij Šuštar of Ljubljana, dated Dec. 20, 1990. In it Archbishop Šuštar acknowledges reception of $19,000 from the Slovenian American Council for the Slovenian Charity flood relief and thanks the American-Slovenian people for their generosity in helping the people of Slovenia and sends New Year’s greetings to all:
Spoštovani gospod tajnik,
takoj Vam sporočam, da sem danex, 20. decembra 1990, prejel ček za $19,000.-, znesek, ki ste ga zbrali v Clevelandu v Slovensko-A mer iškem svetu.
Za danes Vam pošiljam samo to sporočilo in prav iskreno zahvalo. Zahvalo posameznim osebam bom poslal takoj po božiču.
Vam in g. predsedniku kakor tudi vsem članom Slovensko-Ameriškega sveta želim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto in Vas prisrčno pozdravjam
Alojzij Šuštar nadškof
Recent Deaths
MARGARET TOMAZIN
Services for Margaret Tomazin, 94, of Euclid, retired seamstress for Bloomfield Co. in Cleveland were at 9 a.m. Saturday, December 29 at St. Vitus Catholic Church, Cleveland. Mrs. Tomazin died Tuesday, Dec. 25 at Meridia Euclid Hospital.
Born July 14, 1896 in Slovenia, she came to Cleveland in 1913 and lived there before moving to Euclid 20 years ago. She was a charter member since 1929 of Slovenian Women’s Union of America branches 25 andd 14, a member of Catholic Knights of Ohio, St. Vitus Church Altar and Rosary Society and the Slovenian Drama Club of St. Vitus Church during its formative years.
She was the wife of the late Damijan, dear mother of Anne (Mrs. Joseph) Kadez, Margaret (Mrs. Stanley) Bat is and Mary Louise (Mrs. Vince) Globokar, grandmother of 10, great-grandmother of 10.
Funeral Mass Saturday, Dec. 29 at St. Vitus Church at 9 a.m., with pastor. Rev. Joseph Boznar, officiating; interment Calvary Cemetery.
Sympathy may be expressed by memorial contributions to The St. Vitus Church Endow-nient Fund.
JAMES D. STAKICH, SR.
James D. Stakich, Sr., 77, of Mentor, a retired furniture store owner, died Tuesday, December 25 at his home.
Born Aug. 25, 1913 in Cleveland, he lived there for 20 years and in Mentor for 12
years.
He was in the furniture business for more than 30 years and retired 15 years ago.
He was the beloved husband of the late Anne (Lebar), dear father of David, Ronald, Gregory and the late James D. Jr., grandfather of four, dear brother of Marie Mocilnikar, Ann, Daniel, Eleanor Janasik and the late Peter and Michael.
Funeral services were Friday, Dec. 28 at Grdina-Cosic Funeral Home, 17010 Lake Shore Blvd.
STANLEY S. SIMS
Services for Stanley S. Sims, 69, of Chester Township, an owner of Sims Brothers Buick in Euclid, were Thursday, Dec. 27 at St. Anselm Catholic Church in Chester Township. Mr. Sims died Saturday, Dec. 22 at his home.
Born Jan. 25, 1921, in Cleveland, he had lived in Euclid before moving to Chester Township 16 years ago. He was a member of Knights of Columbus, Southeast Council No. 3222, Euclid Fraternal Order of Police and Euclid Chamber of Commerce. He had been one of the owners of Sims Buick for 37 years.
Survivors are his wife, Genevieve (Galick); sons, Thomas S. of Richmond Heights and Charles J. of Chester Township; daughter, Norma J. Hoffman of Bain-bridge; brothers, Frank of Richmond Heights, Joseph of Seven Hills, Rudolph of Warren and Andrew of Gates
Mills; and eight grandchildren. His sister Mary Sims, is deceased.
Friends called at Brickman & Sons Funeral Home, 21900 Euclid Ave., Euclid. Burial was in All Souls Cemetery in Chardon Township.
The family suggests contributions be made to the American Cancer Society.
JOSEPHINE ROTAR
Josephine Rotar, age 88, a resident of Euclid since 1937 died in Richmond Heights General Hospital on Tuesday, Dec. 25th, after a brief illness.
Josephine was born in Sv. Pavel pri Preboldu, Slovenia. She came to the U.S. in 1924. She was a member of AMLA Lodge 22, SNPJ No. 142 and the Euclid Pensioners.
She was the widow of John, the loving mother of Albert (wife Marie) and John (dec.), grandmother of eight, greatgrandmother of seven, and sister of many brothers and sisters who preceded her in death.
Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 and burial in Highland Park Cemetery.
Donations in her memory to the Slovene Home for the Aged or a charity of your choice will be appreciated by the family.
MARY A. BRULE
Mary A. Brule (nee Legan), age 74, died in Mt. Sinai Hospital on Tuesday, December 25.
Mary was born in Cleveland, and lived in Euclid for 30 years. She was a member of
In Loving Memory
Father
Grandfather
Great-Grandfather
THOMAS
POSTOTNIK
Died May 21, 1956
Mother Grandmother Great-Grandmother
MARY POSTOTNIK
died Jan. 5, 1946 A silent thought, a secret tear,
Keeps your memories ever dear.
Sadly missed by: CHILDREN, GRANDCHILDREN AND GREAT-GRANDCHILDREN
Father
Grandfather
JOHN S. PANGONIS
died Jan. 3, 1970
Euclid Pensioners, Klub Ljubljana, Slovenian Women’s Union No. 50, Progressive Slovene Womens Union No. 3, and AMLA Lodge No. 4.
Mary was the wife of Harry and the late Sam Rodgers, mother of Eileen Hayward (dec.), and Diane (Mrs. William) Schmenk, grandmother of two, sister of Frank (dec.), John and Albert.
Friends were received at the Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., where services were
held Saturday and at St. 5 Christine’s Church. Interment All Souls Cemetery.
In Memory
Enclosed is a check for $25.00 sent in memory of my beloved wife, Phyllis. After a five year battle with cancer she succumbed. On Friday, December 14, she died at the age of 66.
Sorry and in deep grief.
Stanley W. Sommers (Somrak)
Boves Hot Sorings, Calif.
In Loving Memory
of the First Anniversary of the Death of our Beloved Sister, Aunt, and Great-Aunt Who Passed Away January 3, 1990
JUNE JEAN AMBROSIC
A million times we’ve needed you A million times we’ve cried If love alone could have saved you You never would have died.
In life we’ve loved you dearly In death we love you still In our hearts you hold a place That no one else can fill It broke our hearts to lose you But you did not go alone For part of us went with you The day God took you home.
With loving hearts,
Sisters, Frances, Angela, Josephine Brothers, Frank, wife Olga, deceased Joseph, wife Josephine Nephews and Nieces
BRICKMAN & SONS
FUNERAL HOME
21900 Euclid Ave.	481-5277
Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio
ZAK-ZAKRAJSEK
Funeral Home
6016 St. Clair Ave.
Phone 361-3112 or 361-3113
• No Branches nor Affiliations f
Zachary
A. Zak,
licensed
funeral
director
100% FREE Freedom CHECKING
Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik
4
6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000
(FX)
•	No ATM Fees
•	No Monthly Fees
•	Initial Supply of Checks FREE
•	Unlimited Check Writing •No Minimum Balance
Required

•	Cleveland 920 E. 185th St.......486-4100
•	Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd.371-2000
•	Euclid 1515 E. 260th St.........731 -8865
•	Mayfield Hts. 1351 SOM Center Rd.473-2121
•	Pepper Pike 3637 Under Rd.......831 -8800
•	Richmond Hts. 27100 Chardon Rd..944-5500
•	Shaker Hts. 20200 Van Aken Bhrd.752-4141
•	South Euclid 14483 Cedar Rd.....291 -2800
•	Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd. 944-3400
METROPOLITAN
Your Friendly Neighborhood Bank
Metropolitan Savings Bank of Cleveland • Member FDIC
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1991
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1991
January 6, 1991
Skupna Slovenska Društva priredijo božično igro,
Pričetek ob 3. popoldne.
v Slovenskem Narodnem Domu
IV i ■
Noč Božična, Sveta Noč
na 6417 St. Clair Ave.
Dar $5.00

DEATH NOTICES
JACK AVČIN
Jack Avčin, 92, a resident of Euclid for 35 years, died Wednesday, January 2 in Meridia Euclid Hospital. Jack was born in Narin, Yugoslavia and came to Cleveland in 1921. Jack was a former resident of School Ave.
He was employed at Collin-wood Brick & Shale for 30 years. He was a member of AMLA Lodge No. 8.
He was the husband of Jennie (nee Kuret), the father of Jack Jr., and Frances Alic, grandfather of eight, and greatgrandfather of one.
Friends may call at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Friday 2-4 and 7-9 where services will be held Saturday, Jan. 5 at 9:15 and at St. Mary Church at 10 aim. Interment All Souls Cemetery. Donations to St. Mary’s Church (Holmes Ave.) would be appreciated.
MOLLY JENKO
Molly Jenko (nee Blatnik) formerly Christal, 83, died at her home in Lake Cardinal, Rome, Ohio on Jan. 1 of an apparent heart attack.
Molly was born in Euclid and was a former resident of Cleveland and lived in Rome for 18 years. She was a member of AMLA Lodge 4 and Slovenian Women’s Union No. 10.
Molly was the widow of Frank Jenko and Martin Christal, the mother of Dorothy Sosa (CA), Frances Rowe, Marie Zupančič (CA), Albert Christal (OR), William Christal, Margaret Peck (NC), Betty Trivisanno, Rudolph Christal (CA), Molly Kanocz and Joanne (dec.). She was grandmother of 27, greatgrandmother of many, and great-great grandmother, sister of Louis Blatnik and Louise Petrovič (both dec.).
Friends will be received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Thursday 7-9 and Friday 2-4 and 7-9 where services will be Saturday, Jan. 5 at 10:45 a.m. and at St. Mary Church (Holmes Ave.) at 11:30 a.m. Interment All Souls
Cemetery.	__
FRANCES NOSAN Frances Nosan (nee Suhadolnik,), 88, passed away at Slovene Home for the Aged on Wednesday, January 2nd.
Frances was born in Pusar, Austria and was a former resident of E. 172 St. She was employed as a cook at the Each Bar.
Frances was the widow of Joseph who died in 1963, the mother of Lillian Wysocki, grandmother of John and Cynthia Harris, greatgrandmother of Paul, Nicole and David Harris.
Friends will be received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Sunday 2-4 and 6-8 p.m. where services will be Monday, Jan. 7 at 8:45 and at St. Mary Church at 9:30 a.m. Interment in All Souls Cemetery.
STERLE-SANKOVIC
Funeral Home
(Formerly Sankovic-Johnston)
15314 Macauley Avenue
(Corner of E. 152 & Lake Shore Blvd.) Joseph J. Sterle - Director (216) 531-3600
Your neighborhood

^5915 St. Clair Avenue
Open 7:00 a.m. ■ 12 midnight Every Day of the Year Lottery tickets - Cold Beer & Wine
We Also Carry Imported Slovenian Wines and Radenska Mineral Water
We also sell Daily Lottery Tickets.
Julius Sable, Owner
ROCKY RIVER	EUCLID	W. CLEVELAND	BEDFORD
333-4280	692-3668	941-2724	232-009t
20150	591	10310	836
CENTER RIDGE	E. 185 ST	LORAIN AVE	BROADWAY AV
In Memory
Stan Majer of Richmond Heights, Ohio donated $10.00 to the Ameriška Domovina in memory of his parents, Mr.
and Mrs. Majer.
Euclid, Ohio Beverage
635 East 200 St.
Euclid, Ohio 44119	486-0595
Open 10 a.m. until 8:30 p.m. Except Saturdays, open until 6:30
__________ Closed Sundays________
We have a great selection of imported and domestic fine quality ______wines, beers, liqueurs.____
VIPAVA — CHARDONNAY
We carry fine Ohio quality wines -CHALET DEBONNE (Madison, Ohio)
GENESEE and COORS • PARTY BALLS •
The Briggs ■ owners
Srečno novo leto želijo vsem znancem in prijateljem —
Rudi in Anica Knez Rudy ml., Emil, Stanko in Bernard
M
d
I I
I I
4
d
%
0
1
!
i
i I
I
I
<1 Srečno in uspehov polno novo leto 1991 * obiskovalcem naših prireditev, našim sotrudnikom in vsem Slovencem želi

£»lK
]
i
2-,
Dramatsko društvo LILIJA
0
1
5
n
O
$
$
Best Wishes for 1991
—St. Clair— Health Center
6407 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 (216) 431-1500
Alvin J. Rottman, M.D.
Interna! Medicine
Esther Kofman, M.D.
Pediatrics
s
i
i
$
i
5
i
i
i
i

Ji
J
!
!
J:
J:-
Ji
.!
J^
i
)
FOR
Freedom
AND
Justice
Ameriška Domovina
”	Zi itTi n r* inn rr,T,i i
AMERICAN IN SPIRIT	SLOVFNIAN
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, January 3, 1 991
Vesti iz Slovenije
OGROMNA VEČINA SLOVENCEV NA
PLEBISCITU 23. DECEMBRA SE IZREKLA ZA NEODVISNO SLOVENIJO
Plebiscit, ki je bil v Sloveniji 23. decembra lani in na katerem so bili vprašani državljani Slovenije, ali želijo doseči in živeti v neodvisni Sloveniji, je krasno uspel. Z več kot 90-odstotno udeležbo na plebiscitu se je prav tako velika večina volilcev opredelila za odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Sedaj ima slovensko politično vodstvo rok 6 mesecev, da podvzame vse potrebne ukrepe za dosego neodvisne Slovenije. (O tej problematiki komentiramo danes v uvodniškem članku.)
V »Demokraciji« 27. decembra, je o izidu plebiscita in nalogah, ki sedaj čakajo Slovenijo, pisal na uvodniškem mestu v članku z naslovom »Konec omahovanja«, Igor Omerza takole:
»Slovenski Demos je že uspel izpolniti dve svoji temeljni volilni obljubi: vzpostavitev demokratičnega parlamentarnega sistema in samostojno Slovenijo. Pri tem zadnjem projektu so se združile vse slovenske politične sile, to pa je poteza, ki je bila v javnosti vse premalo poudarjena. Morda bi se sedaj na prvi pogled zdelo, da se lahko začne normalna strankarska borba okrog drobnih, a pomembnih življenjskih vprašanj našega državnega vsakdana. Toda temu še zdaleč ni tako.
Ne glede na včerajšnje veličastno vzdušje v prestolnici nove in mlade države Slovenije, pravzaprav ni časa za zmagoslavje, kajti jasna politična volja Slovencev in slovenskega prebivalstva po samostojni in neodvisni državi, ki je bila s plebiscitom formalno in simbolno potrjena, se mora v stvarnosti šele potrditi s konkretnimi dejanji slovenske oblasti. Plebiscit zato ni bil samo zgodovinsko simbolno dejanje, ampak tudi še kako konkretna in praktična odločitev — odločitev za samostojno državno življenje z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki iz tega izhajajo.
Od danes naprej teče zakonskih šest mesecev, v katerih se bo potrebno odcepiti od SFRJ in vzpostaviti popolno in nedeljivo o-blast na vseh slovenskih družbenih področjih in na vsem slovenskem ozemlju. Najtežja odklapljanja nas čakajo na polju ekonomije. Ne glede na to, da je že deklaracija o suvere-
nosti omogočala začetek gospodarskega ločevanja, je iz meni nerazumljvih in neznanih razlogov prav tu bilo po nepotrebnem zapravljenega veliko časa. Toda bolje prepozno kot nikoli.
Če se omejim na gospodarstvo, potem tukaj naravnost štrlijo v nebo tri federalne institucije, ki jih je potrebno začeti — brez sekunde odlašanja — poslovenjati in tako postopoma odtrgovati od beograjske centrale. Gre za, prvič, Narodno banko Slovenije, drugič, Službo družbenega knjigovodstva in tretjič carinsko zvezno upravo na ozemlju samostojne slovenske države. S tem je zvezano oblikovanje slovenskega denarnega, carinskega, zunanjetrgovinskega, bančnega, davčnega in proračunskega sistema. Lasten denar, lastna carina, lastna zunanja trgovina, samo slovenski proračun, lastne devize so edini garant in državni atribut samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti. To je edina možna gospodarska strategija, ki mora biti slovenski oblasti kristalno jasna, če ne, ne bo nikoli izpeljala projekta izgradnje samostojne države. Nikakršnega ovinkarjenja v smisli ,,imeli bomo svoj denar, če bo po-trebno“ niso več mogoča, kajti potrebno je, da ga imamo.
Ob tem samo še besedo o pojmu, ki se v zadnjem času večkrat pojavlja in ki skuša skozi zadnja vrata spet pripeljati Slovenijo v Jugoslavijo. Tako imenovana Jugoslovanska gospodarska skupnost je samo poskus oblikovanja novega jugoslovanskega spačka, ki nikoli ne more zaživeti. Namesto tega bo nova slovenska država poskušala vzpostavljati dobre trgovinske odnose z republikami — državami bivše Jugoslavije. Jugo skupnosti, pa naj se imenujejo tako ali drugače, nam niso več potrebne. Imamo namreč svojo državo in s tem zadostno garancijo za bodoči enakopraven in suveren vstop Slovenije v Evropo narodov tretjega tisočletja.«
In še izjava dr. Franceta Bučarja: »Posledice današnje odločitve slovenskega naroda so večje, kot jih lahko dojamemo. To je pravzaprav izziv Evropi, kajti odločili smo se za tisto pot, ki to tudi pomeni, namreč za Evropo velikih in majhnih narodov. Z današnjim dnem smo Slovenci postali narod, ki bo zahteval svoj prostor v Evropi, ki jih bomo prispevali svoje sposobnosti, te pa zagotovo imamo.«
Sprejem za predstavnike oboroženih sil
BOLJ KISLE OBRAZE vidimo na tej sliki, posneti na tradicionalnem srečanju med predstavniki civilne oblasti in JLA v Ljubljani. Na srečanju, ki je bilo 21. decembra v Ljubljani, je Milan Kučan dejal, da JLA nikakor ne bi smela privoliti v to, da bi uresničevala interese te ali druge politike. Delo, kije sliko objavilo 22. decembra, je omenilo, da je bilo srečanje »tokrat bistveno bolj skromno kot v prejšnjih letih«.
— NOVI GROBOVI —
Frances Nosan
V	sredo, 2. januarja, je v Slovenskem domu za ostarele umrla 88 let stara Frances Nosan, rojena Suhadolnik, vdova po 1. 1963 umrlem možu Josephu, mati Lillian Wysocki, 2-krat stara mati, 3-krat prastara mati, pred leti zaposlena kot kuharica pri Lach Bar, članica ADZ št. 37, SNPJ št. 5 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v ponedeljek, 7. jan., v cerkev Marije Vne-bovzete dop. ob 9.30 in nato na Verne duše. Ure kropljenja bodo v nedeljo pop. od 2. do 4. in zv. od 6. do 8.
Albina Odar
Umrla je 60 let stara Albina Odar, žena Josepha, mati Thomasa in Helen. Pogreb bo iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri v petek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in nato na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja so danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojničin spomin The American Cancer Society.
Molly Jenko
V	torek, 1. januarja, je na svojem domu v Rome-u, O., na posledicah srčne kapi umrla 83 let stara Molly Jenko, rojena Blatnik, prej por. Christal, vdova po Franku Jenko in Martinu Christal, mati Dorothy Sosa, Frances Rowe, Marie Zupančič, Alberta Christa-la, Williama Christala, Margaret Peck, Betty Trivisonno, Rudolpha Christala, Molly Kanocz in Joanne (pok.), 27-krat stara mati, prastara in praprastara mati, sestra Louisa in Louise Petrovič (oba že pok.), članica ADZ št. 4 in SŽZ št. 10. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, 5. jan., v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 11.30 in nato na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Jack Avčin
V	sredo, 2. januarja, je umrl .93 let stari Jack Avčin, rojen v Narinu, Slovenija, v Cleveland pa prišel 1. 1921, mož Jennie, roj. Kuret, oče Jacka ml. in Frances Alič, 8-krat stari oče, 1-krat prastari oče, zaposlen pri Collinwood Brick & Shale 30 let, član ADZ št. 8. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v soboto, 5. jan., v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 10. in nato na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin fari Marije Vnebovzete.
Anna Čebulj
V	nedeljo, 30. decembra, je po kratki bolezni umrla 87 let
stara Anna Čebulj, rojena Ste-be v Sloveniji, v ZDA pa prišla
I.	1921, vdova po Jacobu, mati Anne Adams, 2-krat stara mati, ustanovna članica PSA št. 3, članica KSKJ št. 162, SNPJ št. 158 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega zavoda danes, v četrtek, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na pokopališče Lake View. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Mary Cerkvenik
V torek, 1. januarja, je umrla 93 let stara Mary Cerkvenik, rojena Mitlika, vdova po Franku, mati Mary Manolio, Frances Blatnik in Franka, 7-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Ludwiga ter že pok. Josepha in Ann Kutcer. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 11. dop. na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo jutri od 9. do
II.	dopoldne.
Angela Kozar
Umrla je 76 let stara Angela Kozar, rojena Markuzic, sestra Williama ter že pok. Rudolpha, Valentina ml. in Frances Sterle, hčerka Valentina in Frances (r. Glaven). Pogreb je bil 30. dec. iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo.
Mary A. Brule
Dne 25. decembra je v bolnišnici Mt. Sinai umrla 74 let stara Mary A. Brule, rojena Legan v Clevelandu, zadnjih 30 let živeča v Euclidu, žena Harryja in vdova Sam Rod-gersa, mati Eileen Hayward (pok.) in Diane Schmenk, 2-krat stara mati, sestra Johna, Alberta in že pok. Franka, članica ADZ št. 4, PSA št. 3, SŽZ št. 50, Klub Ljubljana in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 29. dec. iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine in od tam na Vernih duš pokopališče.
Anna Brodnik
Umrla je Anna Brodnik, rojena Zakrajšek, vdova po Antonu, mati Anthonyja in Ed-warda, 6-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Louisa (Pa.), v Sloveniji pa je bilo 11 bratov in sester. Pogreb je bil 29. dec. iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo.
Margaret Tomazin
Umrla je 94 let stara Margaret Tomazin, vdova po Damijanu, mati Anne Cadez, Margaret Batis in Mary Louise Globokar, 10-krat stara mati, 10-krat prastara mati. Pogreb je bil 29. decembra s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvariji. Družina pripo-
(d«Jje na str. 12)
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države in Kanada:
$25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade:
$35 na leto, računano v ameriški valuti
SUBSCRIPTION RATES United States and Canada:
U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign:
$35 per year U.S. or equivalent foreign currency
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Fax (216) 361-4088 Published every Thursday c^ij^ *»
No. 1 Thursday, January 3, 1991
Leto 1991 odločilno za Slovenijo
Leto 1990, ki se je za Slovenijo končalo z velikim narodnim uspehom na plebiscitu, ko je ogromna večina volilcev ob prav tako ogromni volilni udeležbi glasovala za samostojno oz. neodvisno Slovenijo, je bilo v vsakem oziru zgodovinsko pomembno za Slovenijo. Zgodovina je pa odprta cesta, ki je ni konec. Tudi če upoštevamo temeljite spremembe, do katerih je v Sloveniji prišlo lani, predvsem z uvedbo demokratičnega sistema (in to ne samo s političnega vidika, marveč s splošno družbenega), smemo trditi, da bo novo leto, 1991, še bolj odločilno za usodo Slovenije in njenega naroda. Demokratizacija slovenskega političnega in tudi družbenega sistema je sicer dosežena, ni pa še docela izoblikovana, niti ne potrjena. Letos se bo pokazalo da ali ne, če bo mogla Slovenija doseči res dokončno zmago glede utrditve tako svoje demokracije kot statusa neodvisne države.
Eno je pač bilo za Slovenijo, da je njeno prebivalstvo na nesporno demokratično izvedenem plebiscitu glasovalo za neodvisnost, drugo je, da se to neodvisnost dejansko doseže in uveljavlja, da dobi nova neodvisna slovenska država mednarodno priznanje in veljavo. Tega statusa še nima, kajti je še vedno de facto in de jure sestaven del mednarodno priznane SFRJ. Isto velja za Hrvatsko, katere parlament oz. sabor je sprejel novo ustavo, ki dopušča za to državo odcepitev od SFRJ brez potrebe ljudskega glasovanja ali referenduma.
V Sloveniji so torej pripravljeni temelji za odcepitev in sicer po demokratični poti. Naslednja naloga je sprejem in potrditev nove ustave za Republiko Slovenijo. Kot sedaj kaže, bo nova ustava tudi dokaj hitro sprejeta, čeprav so nesoglasja glede določenih nikakor ne nepomembnih členov. A tudi to ne bo dovolj. Po plebiscitu in novi ustavi bodo po vsej verjetnosti nove splošne volitve. Sedanji parlament, z njim pa vlada in predsedstvo delujejo v okviru sedanje ustave, ki jo bo nova odpravila. Tako bo treba razpisati nove volitve na podlagi nove ustave, po volitvah sestaviti novo vlado itd. Gotovo bo prišlo do kar precejšnjih sprememb pri vplivu strank v tem novem parlamentu.
In ko bo vse to končano, bo še vedno čakal Slovenijo most čez Rubikon: dejanski ukrepi za ločitev od jugoslovanske države. Takrat bo morala jugoslovanska vlada (Markovičeva ali katera druga), vojska, in/ali pa Miloševičeva Srbija reči da ali ne. Ta »da ali ne«, izgleda, mora priti letos. Kaj se bo zgo-
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. - Drobtini-čar še živi in še prav lepo se ima. Ko sem pred prazniki po hišah dostavljal ‘mohorjevke’, sem bil ponekod vprašan, zakaj več ne pišem. Morda je že kdo odmolil očenašek za pokoj moje grešne duše. Ne verjamem pač, da bi imel prijatelja, ki bi tudi odštel groše za sv. mašo.
Na tukaj na začetku pisanja po voščim srečno leto 1991 vsem, ki berejo Ameriško Domovino. Zahvalim se ob tej priliki tudi vsem, ki kdaj kaj vržejo v moj nikoli napolnjeni klobuk.
V minulem letu sem se veselil in se še veselim sprememb, ki so nastale v domovini. Bojim se, da ne bi ta težko priborjena derpokracija ostala le v plenicah povita, saj ima precejšen kader prikritih neprija-teljev, ki so pripravljeni v primerni priliki ji poseči po življenju.
Od doma dobivam in berem knjige, ki podrobno obravnavajo čas med in po revoluciji. Strašne reči prihajajo na dan. Berem med drugim drobižem tudi Družino in Demokracijo. Prav članek »Dokumentarnost in naivnost Jožeta Javorška« (natisnjen v Demokraciji 11. dec. 1990) me je podvžgal, da podam izvleček in pristavim svoj komentar.
Jože Javoršek, partizan, pi- -satelj, v tretji svoji knjigi opisuje razmere znotraj OF. Ker se je Javoršek ves čas vojne gibal ob najožjem vodstvu OF, je bil neposreden priča večini dogajanj. Izvleček iz Javornikove knjige in sicer delček iz Demokracije, podajam v ponatis. Dobesedno, kot boste ugotovili, se bere grozljiva zgodba, ki ni zgodba, ampak žalostna resnica. Tako Javoršek:
»Krvavi Ahac«
»Obisk s Kontrolno komisijo partizanskega taborišča nad Belo krajino (okoli 22. julija 1942) me je usekal v moje življenjsko bistvo in v njem pustil do danes nezaceljeno rano.
Groza, ki me je prevzela v taborišču v Mavrlenu, pa je bila nekaj čisto posebnega, a ker je bila družbene narave, se je ne morem znebiti.
Ko smo stopili v taborišče, smo vsi trije osupnili: bilo je čisto podobno skrivnemu sha-
jališču iz Bizetove opere Carmen. Vsepovsod so se pasli samotni konji, čudne ženske v širokih krilih so z razpuščenimi lasmi posedale po parobkih. Neka stara ženska je bila privezana na kol natanko tako, kakor poznamo grozljive jedkanice o mučenju čarovnic iz davnih vekov. Pod žensko je dogoreval ogenj. Bila je najbrž že mrtva. Duh po ožganem človeškem mesu me je silil na bruhanje. Na poseki v bližini ognjene martre je na konjski odeji ležal popolnoma nag človek. Dvigal je napol sivo glavo in hlipal in ječal in skušal izreči prošnje besede, a mu je zmanjkovalo moči. Glava mu je padla na odejo, a jo je spet onemoglo dvignil in spet hlipal kot riba na suhem. Z grozo v srcu sem ugotovil: suhorski župnik Janez Raztresen. Kaj počno z njim? Ahac (Dušan Pirjevec) je stal ob nagem človeku z okrvavljeno črepinjo v rokah in nas srdito gledal. Začutil sem, da bi nas v hipu pobil, če bi imel v rokah orožje, a v rokah je imel samo ostro stekleno črepinjo. In spet se je zgodilo nekaj podobnega kot na Cinku; Brilej je potegnil Ahaca k sebi, prijel ga je za roko in skupaj s Strmeckim so odšli kot zarotniki za grmovje. Slišal sem strašansko vpitje, nič drugega. Dva mlada partizana sta stala ob župniku, na hrbtu je imel s črepinjo izrisan srp in kladivo. Med pogovorom je naneslo tudi na cigane: »Kaj pa je bilo s cigani? Slišali smo, da si dal postreliti precejšnje število ciganov...
—Cigani so nanevarnejša bitja v Beli krajini. Vsepovsod se potikajo. Italijani natanko vedo, da za nekaj lir povedo vse, kar vedo. Postali so poklicni vohuni. Vsi. Vsi zapored.
Ne spominjam se več, kako smo pogovor zaključili, kako smo se odtrgali od taborišča, vem samo, da sem izgubil dar govora, da sem izgubil slovensko besedo, izgubil smisel svojega življenja. Najrajši bi legel poleg suhorskega župnika in umrl.«
Moj pripis.
Pokojnega suhorskega župnika Janeza Raztresenega imam po tem branju živo pred očmi. In kako ne? Bil sem tri leta njegov ministrant, nekako
v letih 1924-1927. Služboval je kot kaplan na Krki s poznano farno in romarsko cerkvijo Sv. Kozma in Damijana. Precej omrtvelo versko in kulturno življenje je prav on poživil. Bil je veselega značaja in dobrega srca.
Spominjam se, ko sva šla v malce hribovsko vas (Laze), naprošen je bil pač za sprevideti bolnika. V majhni hiši, na enemu koncu za družino, na drugem za živino, je ležal možakar na revni postelji, ob kateri je stala jokajoča žena in kup majhnih otrok. Revščina se je videla vsepovsod.
Po opravljenem opravilu je žena dala meni kot mežnarju dar dva dinarja, gospod pa je na mizi pustil 20 dinarjev, toliko, kolikor je bil takrat dar za eno naročeno sv. mašo. Revnim otrokom je kupoval šolska berila. Kakor je bil priljubljen pri nas, je bil gotovo priljubljen tudi v Suhorju, zato je bil tudi obsojen in zverinsko umorjen že leta 1942, se reče, takoj na začetku »osvobajanja«. Človek se vpraša, zakaj mučenje človeka, ko bi se ga dalo pospraviti z eno samo kroglo.
Pisec knjige Partizan nekoliko drugače, omenja, daje slišal, da so domobranci trem ujetim partizanom na hrbtu v kožo vžgali peterokraka zvezda, nič pa ne ve, ali je pozabil zapisati, kako je umiral župnik Raztresen, čeprav se je umor izvršil v kraju, blizu, kjer je on doma in koder je on (pisec omenjene knjige) tudi partizanil.
Kakor se iz branja časopisov razvidi, imajo sedaj doma ‘prenovitelje’, a morda po mojem le ‘prilagoditelje’. Korošec bi rekel, »pogvantal’ so se«. Imamo pa tudi prave spreobrnjence. Dam ponatisniti del pisma, ki je prišlo od doma. Še vedno iz nekega strahu se kraj ne omenja:
»... Veš, tu je zdaj drugače. Odkrivajo se težke, nedoumljive stvari. Kar je bilo skrito, se zdaj odkriva na dan čisto svobodno. Naj povem, kaj se je zgodilo v eni bližnji fari tukaj. Ob polnoči so štirje možje trkala na vrata župnišča. Župnik se je ustrašil in ni hotel odpreti. Pa so le zvonili in trkali, da so pošteni, da naj odpre. Končno jim je odprl. Vstopili so štirje, četrti pa je nosil in vlekal nekaj za seboj. Bile so vreče — polne mrtvaških kosti. Povedal je eden, da je vse te ljudi sam ubil in potem zakopal. Vest pa je bila tako strašna pekla vseh teh 40 let in je grozno trpel. Zdaj je šel, je vse odkopal, prinesel sem in prosil, da jih na pokopališču pokopljejo. Potem je prosil za spoved in ko je spoved opravil je bil ves iz sebe od sreče. Dal je za 100 sv. maš za te svoje žrtve...«
Naj bo današnjih ‘drobtinic’ zadosti. Ne vem, kam bi jih uvrstil — niso pač sladke, tudi žaltave ne.
J. P.
AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!
dilo, ni danes predvidljivo, kajti obviselo se bo ob danih okoliščinah v trenutku, ko bo odgovor neizogiben. Vse to se bo pa dogajalo v razmerah tako v Sloveniji kot ostali Jugoslaviji še vedno razpadajočega gospodarstva in rastočih nacionalnih nestrpnosti, bolje rečeno sovraštev.
Kljub vsemu temu pa vsi, ki skušamo slediti dogodkom posebej v Sloveniji, in ki sedaj bolj ali manj tudi osebno poznamo nekatere ali mnoge člane demokratičnega slovenskega vodstva, tako političnega kot intelektualskega-akademskega, ter ki smo z obiski v Sloveniji seznanili se z razmerami tam in se srečavali tudi z bolj preprostimi ljudmi, sorodniki in njih prijatelji, smo lahko optimistični, da bo Slovenija kos svojim nalogam in da je na poti k dokončni umestitvi med svobodnimi državami Evrope in sveta.
Dr. Rudolph M. Susel
VVicnita, Kansas	IZ NEWYORSKE PROSVETE
TAKO JE BILO...
Spomini... Kočevski zapori
V. del (prva polovica)
IVAN LAVRIH
Kot že povedano, dali so nas v zadnje celice na dolgem hodniku v Kočevskem gradu. Šest od nas je bilo duhovnikov: France Malovrh iz Ljubljane, Tone Polda, Janez Bukovec, Jakob Mavec, France Malovrh iz Škocjana in jaz.
Bogoslovci pa so bili: France Jančar, France Stare, Franc Jakob, Zvonimir Goršek, Andrej Pogačar, Janez Musar, Leopold Potočnik, Janez Medved, Karel Mauser, Alojz Žagar, Ivan Pokolj, Rudolf Ropaš, Jožef Vesenjak, Franc Vidic, Ludvik Jeza, Franc Za-goršek, Karl Pečovnik, Ivan Volk, Franc Lepdiček in August Jambrovič.
Prva naloga komunistov je bila, da nas malo uporabijo za svojo propagando. Pod vodstvom Franceta Pirkoviča-Čorta iz Št. Jerneja (čort je ruska beseda in pomeni hudič — res je Čort vršil hudičevo vlogo), so napisali posebno izjavo, ki bi jo naj vsi duhovniki in bogoslovci podpisali. Pirkovič je prišel v našo celico in rekel: »Tole izjavo morate podpisati in boste vsi amnesti-rani in svobodni. Če pa nočete, potem veste kaj vas čaka.« Saje v svojem »Belogardizmu« pravi, da smo izjavo »prostovoljno podpisali in da spoznavamo po kako izdajalski poti smo hodili in zavajali kmečko ljudstvo na pot narodnega izdajstva«. Res smo »svobodno« podpisali, s puško v glavo.
Izjava v glavnem pravi, da v bodoče s svojim ravnanjem ne bomo škodovali Osvobodilni fronti, da ne bomo prižnice in spovednice izrabljali v politične namene, in izvrševanje svojega poklica omejili zgolj na vestno vršenje verskih dolžnosti in da se bomo s takim zadr-
žanjem skazali vredne njihove velikodušnosti, to je, amnestije in svobodo. In da naj nam tako Bog pomaga.
To smo prisiljeni podpisali. In to je bila zanje velikanska zmaga. Po vseh svojih časopisih in posebnih letakih so oznananili slovenskemu narodu, kako vodilni duhovniki in bogoslovci obžalujejo svoje izdajalsko delo in kako obljubljajo zvestobo Osvobodilni fronti in komunistični partiji, ki se edina bori za svobodo slovenskega naroda.
Še vedno vidim Čorta, kako ponosno je odšel iz naše celice in kako »čortovsko« je bil nasmejan njegov obraz. Seveda je točno vedel, da je bila vse skupaj sama laž, pač, za slepljenje ljudstva. Škocjanski kaplan France Malovrh je vso farso prav lepo označil, ko je javno izjavil: »Zato smo podpisali, da bi lahko vsak pameten človek videl, da nismo resno mislili, ampak smo se iz te izjave le norčevali.« To omenja celo Saje v svojem »Belogardizmu«.
Po tej zmagi so pa kar naenkrat poklicala Jakoba Mavca in mene in naju preselili v celico št. 1., vse druge pa poslali v Stiški samostan, kjer bi naj kot ujetniki ostali do konca vojne.
Druga komunistična zmaga pa je bila slavni Kočevski proces, ki je, kakor pravi komunistični zgodovinar Saje, »potekal po vseh splošnoveljavnih načelih procesualnega prava. Sodišče je z vso objektivnostjo in natančnostjo razčistilo posamezne točke obtožbe... V pravnem pogledu je Kočevski proces s svojimi informalnimi garancijami procesualnih načel in po tehtnosti dokaznega
materijala... mejnik na razvojni poti našega pravega reda na osvobojenem ozemlju.« Ta mejnik si moramo malo bolj na drobno pogledati.
Obtožni materijal so komunisti zbirali skoraj mesec dni. Člani izrednega vojaškega sodišča so bili: dr. Anton Kržišnik, predsednik; dr. Teodor Tominšek, Bojan Polak, Andrej Cetinski, Ivan Puc in zapisnikar je bil dr. Žigo Vodušek. Državni tožilec je bil Jernej Štante. Zagovorniki pa so bili trije: Boris Kocjančič, Martin Briški, pa še eden, ki je bil preveč preplašen, da bi kaj povedal. To je torej »sodni zbor«.
Obtoženi so pa bili sledeči:
Sterniša Marjan, Vošner Pavel, Milanovič Mladen, Not Stanko, Šinkar Anton, Malovrh France, Mavec Jakob, Marinčič Rudolf, Lisac Ivan, Konečnik Ljubomir, Končan Marjan, Tomažič Drago, Kien Vladimir, Štepec Jože, Murn France, Mihelič France, Capuder Gabrijel, Habič Viktor, Jesenovac Gabrijel, Jerman Marjan in Bačnik Marjan.
Proces se je začel 9. oktobra 1943 zvečer. V celici št. 1. smo vedeli, da se nekaj pripravlja, vendar nič natančnega. Nihče ni dobil nobene obtožnice, nihče ni bil zaslišan, nihče ni govoril s kakšnim advokatom. Nič.
Ob sedmih zvečer je prišla četa partizanov na hodnik in skozi linico v vratih smo opazili, da imajo vrv in žico. Vrata so se odprla in pokličejo 21 imen. Vsi iz prve celice razen mene. Na hodniku so po dva in dva zvezali z žico in potem po sredi vrste dali vrv in jih nanjo privezali. Fantje so bili mirni, junaški in ponosni. Korajžno so zapeli: »Hej Slovenci...« in so izginili pod udarci komunistov skozi grajska vrata.
Od tu naprej nisem bil z njimi, vendar kar bom napisal so mi oni ponovno povedali, ko so jih po procesu zopet pripeljali nazaj v celico št. 1.
Zunaj gradu, in vse do kočevske kino dvorane, je bila zbrana najeta drhal, ki jih je nečloveško pretepala, pljuvala in zmerjala. Trije duhovniki so jih največ odnesli.
Dvorana je bila vsa zagrnjena v rdeče zavese, tudi mize na odru so imele rdeča pregrinjala. Močne luči so bile nameščene vseokrog. Obtožence postavijo v drugo vrsto sedežev in za vsakim stoji en komunist s puško v roki. Dvorana divja, vse je ponorelo in pijano. Ko »sodni zbor« pride na oder, dvorana utihne. Vojaški tožilec Jernej Stante prečita obtožnico. Tu so obtoženci prvič slišali, kaj so zakrivili (»mejnik komunističnega pravnega reda«).
(dalje na str. 10)
V soboto je deževalo, za nekaj časa prenehalo, pa zopet začelo in deževalo vso noč. V nedeljo zjutraj je nehalo in nastal je lep dan. Bog nas je imel rad! Lepo vreme so izkoristili newyorški Slovenci, da so z vseh strani in treh držav prišli, napolnili cerkev in po maši cerkveno dvorano za zadnjo prosvetno uro v tem letu.
Prvi del sporeda je začela naša priljubljena glasbena zvezdica Vanessa Solar. S spretnostjo je igrala na klavirju skladbo »Away in a Manger«. Bila je odlična.
Nato je zapela dr. Dominika Lango dve pesmi, eno v nemščini »Maria Wiegenlied« (Marijina pesem zibelke), drugo v slovenščini, »Zvezde govorijo«. Na klavirju jo je spremljala naša črnogorska prijateljica Roksanda Cerovič. Oboje je bilo izvrstno - petje in spremljava. Smo res uživali.
Helka Puc Clement je nadaljevala to, kar je začela na novembrski uri, namreč zanimivosti iz življenj naših predsednikov.
Povedala nam je, da so vsi predsedniki od leta 1840 dalje razen R. Reagana, ki so bili izvoljeni v letu, ki se je končalo z ničlo (1840, I860, 1880, 1900, 1920, 1940, 1960) umrli v Beli hiši. Prvi teh je bil W.H. Harrison, zadnji pa Kennedy. Štirje predsedniki so bili žrtve atentatov, prvi Abraham Lincoln, zadnji pa John F. Kennedy.
Odkrila nam je skoraj neverjetne podobnosti iz življenj Lincolna in Kennedyja. Naj jih navedem samo nekaj: Lincoln je bil prvič izvoljen v kongres leta 1846, Kennedy pa 1946; Lincoln je bil izvoljen za predsednika 1860, Kennedy sto let kasneje, 1960. Lincoln je porazil Douglasa, ki se je rodil 1. 1813, Kennedy pa Ni-xona, ki se je rodil 1. 1913.
Grant, ki ni imel posluha, se je hvalil, da pozna melodijo pesmi »Yankee Doodle«, Coo-lidgu, ki je malo govoril, so rekli »Silent Cal« (Tihi Cal). Lyndon Johnsonove začetnice so bile LB J, iste začetnice so imela tudi imena žene in obeh hčerk. In ko je dobil psa, mu je dal ime Little Beagle Johnson, zopet LBJ. Eisenhowerju so rekli »Ike«, Fordu »Jerry« in Carterju »Jimmy«.
Nekaj posebnega so bile žene predsednikov. Lincolnova žena je bila surova in predrzna. Nekoč je tako nahrulila trgovca, ki je dobavljal živila v Belo hišo, da je ta sklenil, da bo to nehal delati. Lincoln ga je potolažil takole: »Ali res ne moreš zdržati 15 minut? Jaz sem zdržal že 15 let!« Abigail Adams so rekli »Her Majesty« (njeno veličanstvo), ker je imela tak vpliv na moža. Lucy Hayes je prepovedala vsak alkohol v Beli hiši. Eleanor Roosevelt je prva sama šofirala avto.
Največ živali je imel v Beli hiši Theodore Roosevelt, ki je imel pri sebi 6 otrok. Med živalmi so bile rakun, jazbec, medved, kača in pony. Malo
manj jih je imel Kennedy. Taft je imel kravo, Wilson pa čredo ovac.
Ker ni prišel na uro tisti, ki je bil določen,! sem moral podpisani recitirati zgodbo 79 let starega Jugoslovana^Stjepana Vajčeka iz Srema, ki je od leta 1945 do junija letošnjega leta živel v podzemski jami, globoko v gozdu. Slamnata postelja je bila edina stvar, ki jo je imel v jami. Luči in kurjave ni imel. Preživljal se je s koreninami in jagodami in kar mu je enkrat na mesec prinesla sorodnica. Rekel je, da je bilo njegovo življenje nečloveško, da je živel kot žival, ali še vedno boljše, kot če bi živel pod komunisti.
Njegovo zgodbo s slikami je objavil »National Enquirer« 27. novembra.
Po koncu prvega dela sporeda sta župnik p. Robert in dr. Silvo Lango razložila, zakaj želita, da podpišejo župljani izjavo, ki bo poslana slovenski vladi in v kateri prosijo emigranti, da glasujejo Slovenci za samostojno in svobodno demokratično Slovenijo.
Po teh nagovorih so zavedni newyorški Slovenci podpisali izjavo in poleg tega še božične karte za slovenske škofe in karto za našega člana Ivana Kamina, ki praznuje 50-letni-co rojstva. >r
Drugi del je otvorila naša druga glasbena zvezdica Elizabeta Solar. Na klavirju je odlično igrala pesem »O Holy Night«.
Nato so nastopili Zupanovi otroci in pridružil se jim je še Sergej Delak. Pod vodstvom dobrega, požrtvovalnega očeta so zapeli pesem »Sveta noč, blažena noč«. Petje je zbudilo v nas pravo, božično razpoloženje.
Sledili so Zupančiči. Mala Metka je zapela pesem »Angelček = koderček«. Andrej je recitiral pesem »Sveta noč beguncem« in mama Marinka je zapela pesem »O Holy Night«. Obe je spremljal na klavirju naš neumorni Jerry Zupan. Vsi so bili odlični.
Spored sta končala prof. P. Remec, ki je recitiral Ksaver Meškovo »Božično legendo« in Drago Osredkar, ki je recitiral »Božično pesem siromaka«.
Vsem urednikom in bralcem AD želimo newyorški Slovenci srečno, zdravo in blagoslova polno novo leto 1991. Bog z Vami! Dr. Zdravko Kalan
Joseph L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046
Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI!
V BLAG SPOMIN
naših dragih staršev, starih staršev in prastaršev, ki sta v Gospodu zaspala.
Ob drugi obletnici	Ob trinajsti obletnici
APOLONIJA KOŠIR	ANTON KOŠIR
Umrla 7. januarja 1989 Umrl 28. oktobra 1977
Počivajta v miru božjem, kjer ni gorja in ne solza.
Pot življenja naj pripelje nas k vam na vrh zvezda.
Žalujoči
Sinovje — Janez, Pavle, Jože z družinami, Cleveland Hčeri — Cilka, Marjanca z družinama, Slovenija in ostalo sorodstvo v Clevelandu, Sloveniji in Trstu. Cleveland, O., 3. januarja 1991.
Letošnji moj dvojni božični večer
Bogoslavu Slugi v spomin
Poslednja pot k prijateljem in znancem, je bila tvoja želja, vsa ovita v sanje, za tvoje zadnje tiho domovanje, ko si omagal tam pod strmim klancem.
Spočij se zdaj prijatelj srčno dragi, kjer vsa posvetnost vrača se v prvine, a duh se dviga v nedogled višine, v dosego cilja, vsej popolni zmagi.
Končan je tek zvestobe neomajne, do konca BOGU zvesto si doslužil, zdaj borcem tvojim spet si se pridružil, ko luč resnice nosi vsem spoznanje.
Odgrinja zdaj zavesa se zastrta, kjer našel boš zaklad popolne sreče, ves prost bremena, dogorele sveče, ko pot v življenje novo je odprta.
Kjer smisel končno najde križ trpljenja, v začetku novem božjega spoznanja, ki se v ljubezni tudi k tebi sklanja, in daje krono večnega življenja.
prijatelji
TAKO JE BILO
(nadaljevanje s str. 9)
NEW YORK, NY - Sam nisem gotov tega, ali se je to zgodilo po nekakšni usodi, ali bo božji ali pa zgolj po moji lastni volji, da sem ostal življenjski samec. Če pomislim na očetov in materin dom, potem skoraj mirno lahko rečem, da sem brezdomec že ves ta čas, odkar je Hitler vdrl v mojo očetnjavo. Da v aprilu 1941 sem moral zapustiti ta dom. Preživel sem nemško okupacijo, komunistično revolucijo in zapor po njej. Vrnil sem se v rojstno deželo Ameriko. Tu sem dve leti živel pri sestri, dvainštirideset let pa že'živim v svojem najetem domu. Čisto sem sam v njem. Družbo mi delajo knjige na knjižnih policah. Lepo sem se vživel v svoj laični celibat.
Ko pridejo božični prazniki, potic si ne pečem, čeprav si kuham sam vse tisto, kar mi je enkrat kuhala moja mama. Pri tem njenem opravilu sem jo skrbno opazoval. Tako je prišlo tudi vame nekaj njene njene kuharske sposobnosti.
Vendar v ta svoj samotarski dom hočem ob božiču vnesti malo tistega božiča, ki sem ga doživljal ob materi. To se pravi: dom mora biti počiščen, umit in svetal, ko stopi Jezuš-ček vanj. V kotu jaslice. Nad njimi božično drevesce. Ko pa pride mrak blaženega svetega večera, vonj po kadilu mora napolniti ozračje tega doma, to istočasno, ko si ga poškropim z blagoslovljeno vodo. Med kropljenjem pa molim glasno, ta molitev pa se vpleta v zvoke melodij svetih božičnih pesmi.
Da, tudi kot samotar imam svoj materin božični večer. V duhu slišim »Ave Marija« iz turna cerkve Marijinega vnebovzetja na domžalski Goričici in še tisto iz starega sv. Vida v Clevelandu. To je nekaj ti-
V BLAG SPOMIN
Tretje obletnice našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata strica in svaka
DOMINIK STUPICA
ki je zatisnil svoje blage oči dne 5. januarja 1988.
V	miru božjem Ti počivaj, dragi, nepozabni nam.
V	nebesih večno srečo uživaj, do snidenja na vekomaj.
Žalujoči:
Ivanka — žena John — sin z družino Andrej, Dominik, Matija — sinovje
ter ostalo sorodstvo tu, v Sloveniji in v Kanadi. Euclid, O., 3. januarja 1991.
stega, kar je moji mati dala njena mati, nekaj, kar je moja mati z očetom dala v moja otroška doživetja. V tem ohranjam njen božič, v katerem mi je ona spet živa, čeprav leži že toliko let, tam na božji njivi pod domžalsko Goričico.
Tudi letos sem tako začel svoj materin božič. Že dobro uro sem bil v njem. Božične pesmi sem utišal in odprlo televizijo, da bi v besedi in sliki zvedel, kaj je novega predno pride Božje Dete spet med nas. Tudi televizija mi daje božične melodije. Napovedovalec pa mi pravi: zadnji so trenutki, da napolniš vrečo darilno od Santa Clausa. Nekaj umorov in kraje tu in tam na Njujor-škem. Pa slike naših ameriških vojakov v Saudovi Arabiji. Med njimi je Santa Claus z darili. V ozadju hitri premiki tankov in kamionov. V zraku divji let helikopterjev in bojnih letal.
Od tu me televizija vrže v predsednikov dom v Maineu. Z mirnim glasom govori o tem trenutku svetega večera, ko so angeli peli: Rodil se je Kralj, zato mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje... Naš predsednik pa na letošnji sveti večer govori o človeških žrtvah, za katere nam bodo vsi hvaležni.
Močno me je stisnilo v srcu. Kar hipoma mi je duša bila polna žalosti. Oživela mi je vsa tragedija druge svetovne vojne. Smrt in brezdomstvo ljudi je v meni postalo sedanji trenutek. In to v tišini in mirnosti mojega božičnega doma.
Ob tem — oprostite mi vsi! — se mi je porodila, ja no, ne vem ali bogokletna ali krivoverna misel. O, preslabotni so bili angelski spevi miru na zemlji ob trenutku učlovečenja Boga! Morda pa bo enkrat s pomočjo Boga le prišel tisti sveti večer, ko se bo človek učlovečil. Šele takrat bodo vsi ljudje postali dobre volje, in šele takrat bo zavladal na zemlji tisti mir, ki so ga nam oznanjali angelski glasovi na sveti večer skoraj pred dva tisoč leti.
Tako, torej, televizija me je vrgla v nesveti sveti večer. Zato sem jo zaprl. Odprl sem sveto pismo in prebral evangelij apostola Janeza, 1. poglavja: V začetku je bila Beseda. In Beseda je bila Bog... Zaprl sem to sveto knjigo s sveto željo, da bi ta Beseda zares naše življenje postala.
S to željo sem si otožnost pregnal. In misel mi je pohitela k slovenskemu Sv. Cirilu na Osmi. Dejal sem si, tam bo vsekakor lepši letošnji sveti večer, kot pa mi ga je dala televizija! Počasi sem se pripravil, da me Klesinovi pobero. In kmalu po 11. uri smo bili že na Osmi. Veliko Baragovo okno je bilo mogočno osvetljeno. Cerkvena vrata so bila še zaklenjena. Odprl nam jih je č.g. Jenko. Ta večer je Gospodovo daritev sodaroval z našim župnikom, p. Robertom.
Cerkvi naša je mala, skromna, na sveti večer pa čudovito lepa. V božične rože je bilo
odeto ospredje oltarja. V objemu darovalne mize so bile jaslice, ponazorjeno Jezusovo rojstvo. Ob strani pa božično drevo. Tišina, mir... Nobenih šumov letalov-bombnikov, nobenega ropota kolesja tankov... V srcu mojem je bila spet mirnost, duša moja spet brez žalosti. In spoznal sem, da nekje je le tihi, mirni prostor svetega večera, ki nas vodi k pravemu Miru v pravi Ljubezni, Resnici in Dobroti...
Za nami so prišli še drugi. S kora se je zaslišala božična pesem. In so naši farani prihajali, spet in spet. Za čuda in na ta letošnji sveti večer nas je prišlo na Osmo k našemu še vedno slovenskemu Sv. Cirilu več kot jih je bilo lani. Doživeli smo res lep slovenski sveti večer!
Zato božična radost je bila v meni, ko sem sorojakom segal v roke z željo: Vesel božič! Seveda ljubši od našega mi je pravoslavni božični pozdrav. Hristos se rodi, Kristus se je rodil. Mislim, da zdaj je že čas, da se mi vsi v duhu božjega rojstva vsi počlovečimo, da zadostimo božji želji svetega večera: Mir vsem ljudem na zemlji, ki so blage volje. Da se bo ta božja božična želja izpolnila, postanimo zares ljudje blage volje!
Tone Osovnik
PrijateVs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 6« St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED _____PRESCRIPTIONS____
MALI OGLASI
For Rent
Grovewood area. 5 spacious rooms, up, plus Sun Room. New kitchen and bath. 383-0754.	(49-1)
Za vsa električna popravila in napeljave, pokličite J.&J. Electric Co. (Licensed & Insured) 486-4942 ali 481-7432
(x)
For Rent
Large office consisting of 3 rms, suitable for doctor’s or other professional’s office. Beachland Medical Bldg., E. 200 & Lake Shore. Call John E. Lokar at 731-5515 for more information.	(51-3)
For Rent
5 rooms, up. E. 200 & Lake Shore. $450. Call 531-7168.
(51-1)
Slovenian Video (VHS) Available Now
“Slovenska Sprava” - Kočevski Rog. July, 1990. Two-hour video from Kočevski Rog, Slovenia, commemorating the Domobrance and others killed after World War II in Slovenia. Includes Holy Mass celebrated by the Bishop of Ljubljana, singing, poetry and speeches. $29.95. Send check or money order to:
Slovenian Video P.O. Box 28 Unionville, OH 44088
(50,1)
Vsi jetniki so bili obtoženi narodnega izdajalstva, ker niso sodelovali z Osvobodilno fronto, dalje vodstva ali članstva bele in plave garde, potem ovaduštva in vse sorte umorov, skratka najpodlejših, izmišljenih dejanj, ki jih seveda niso mogli dokazati. Mnoge priče so »samo slišale«, ne osebno videle, mnoge priče so si popolnoma nasprotovale, druge so spet govorile v prid obtožencev, posebno v prid Šinkarja in Mavca. Mnoge priče so bile tudi pijane.
Kako objektivno in kako »po vseh splošnoveljavnih načelih procesualnega prava« je potekal proces, naj navedem samo en primer: Tonček Šin-kar je bil obtožen, da je moril partizane s temi besedami: »V imenu peterih Kristusovih ran, naj pogine partizan« in je partizana zaklal. Seveda za to je bilo treba priče. In priča je prišla, neki kmet iz Št. Jerneja. Sodnik mu pravi: »No, tovariš, ti gotovo poznaš morilca Šinkarja.« - Seveda ga poznam. Celo v mraku ali ponoči bi ga spoznal, kaj šele pri vseh teh lučih.« - »Pa ga pokaži.« -Malo okajeni kmet gre počasi ob vrsti obsojencev in pokaže Mavca. »Tale je.« - Dvorana je utihnila. Sodnik je bil v zadregi in pravi: »Morda te luči motijo, še enkrat jih dobro po-gledaj.« - Kmet zopet gre proti drugemu koncu vrste in pokaže Malovrha. Predsednik sodišča je bil ves nervozen, enostavno vstane, gre pred vrsto obtožencev, pokaže Šinkarja in reče: »Ali ni tale?« - »Prav imaš, tovariš sodnik, tale bo,« je rekel kmet. In Tonček je bil obsojen na smrt »po splošnoveljavnih načelih procesualnega prava« komunistične partije.
Kljub temu, da so komunisti priče najeli, je večina pričala bolj v prid obtožencev, kot proti njim, tako so mi obtoženci povedali. Seveda vse to
ni prav nič pomagalo. Ves proces je bil le prazna farsa, prirejena za varanje ljudi in inozemstva, saj je bilo več inozemskih poročevalcev navzočih. Vsi obtoženci so na vprašanja korajžno odgovarjali in zatrjevali svojo nedolžnost na vse zlagane obtožbe. Seveda so tudi zahtevali svoje priče, pa tudi ene niso poklicali.
Kot zadnji je seveda govoril javni tožilec Štante, ko se je najprej dobro napil slivovke, da si je tako dal korajže. Še enkrat je zlil gnojnico sovraštva na obtožence, jim naprtil vse sorte zločine. Istočasno pa je hotel razložiti, kako se samo OF bori za interese slovenskega naroda. In ta Štante je človek, ki je nad dve leti lenaril po ljubljanskih kavarnah in užival pomoč škofijske pisarne, hlinil svojo revščino in kot komunist odjedal kruh komunističnim žrtvam.
Da je bila komedija popolna, so tudi trije zagovorniki prišli do besede. Vsi so se izgovarjali, da jim je radi nemške ofenzive odmerjeno prav malo časa in da je težko zagovarjati ljudi, ki imajo popolnoma drugačne politične ideje kot oni. Vsi zagovori so bili samo pesek v oči. Sodba je bila že davno določena.
In da bo res vse po predpisih justice, so dali besedo tudi obtožencem.
Šinkar jim je povedal: Sodniki, moje roke so čiste, niso omadeževane s slovensko krvjo. Če pa je potrebno, da tudi jaz dam svojo kri za slovenski narod, tukaj sem.
Malovrh: Vse svoje mlado življenje sem daroval službi domovine in njenih koristi na tisti strani, kjer sem spoznal, da je narodu najkoristnejše. Pripravljen sem dati svoje življenje za slovenski narod.
Podobne so bile tudi izjave drugih.
(se nadaljuje)
Kanadska Domovina
Ustava Slovenije
IN SLOVENSKA EMIGRACIJA
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 2. decembra popoldne, je prišlo v dvorano Slovenskega doma na Pape Avenue kar precej ljudi na povabilo Slovensko-kanadskega sveta. Spored in debato je vodil dr. Peter Urbanc. O slovenski ustavi je razlagal dr. Anton Štukelj iz Ottawe, o slovenski zgodovini pa dr. Branka Lapajne.
Po vsakem predavanju so prišla na vrsto tudi vprašanja in pojasnila. Vse je bilo zanimivo in kazalec na uri je kar malo prehitro tekel naokrog. Da bo še drugim bralcem AD znano, kaj je bila vsebina predavanj, sta predavatelja velikodušno dala svoji predavanji za objavo v tem listu. Kot prvo bo izšlo predavanje dr. Štuklja. V načrtu so še druga zanimiva predavanja in Bog daj, da zimske nevihte ne bi preveč ovirale obiskov pri teh zanimivih urah.	Marija Markeš
Slovenski narod preživlja zadnjih pet let tako velike spremembe, kot jih ni še nikdar prej v tako kratkem obdobju. Četudi ga je polstoletno komunistično eksperimentiranje moralno in gospodarsko skoraj popolnoma uničilo, mu je zgodovinska navezanost in geografska soseščina srednje Evrope dala možnost dozna-vati, kako kritično zaostaja v svojem potencialnem razvoju zaradi vsiljenega totalitarnega sistema in pa zaradi svojega političnega priklopljenja na Jugoslavijo, v kateri je morala finančno podpirati gospodarsko indolentni jug ter prenašati bizantinsko družabno miselnost in biti kulturno ogrožena po srbskih hegemonističnih težnjah.
Ko so se začele kazati razpoke na komunističnem sistemu, je bila Slovenija vkljub svoji majhnosti med prvimi narodi, ki so se začeli vedno bolj upirati suženjstvu ideologije. Vsi smo ponosni, da je slovenski narod pokazal veliko mero enotnosti v spoznavanju, kaj so njegove največje ovire in
kje so zato njegove prve naloge. Četudi je ta razvoj zahteval nekaj demonstracij, je vendar potekal v elegantni kombinaciji odločnosti in kulturnega vedenja, kar je brez dvoma pripomoglo, da zunanji svet ne najde v slovenskih akcijah nobene napake.
V tem stoletju smo imeli Slovenci dve priliki, da se osamosvojimo. Oba sta bili povezani s koncem svetovnih vojn, ko so velesile odločevale nove državne kombinacije in nova — večinoma prisiljena — razmerja ter vsiljeno ideologijo. Po prvi svetovni vojni je Londonski pakt obljubil del slovenskega ozemlja Italiji, Koroško pa smo izgubili, ker najsevernejši del Slovenije ni smatral posebno privlačno »ujedinjenje« v kraljevino SHS, ki je bila po velesilah načrtovana kot nagrada in zaupanje Srbiji, ki bo znala držati do takrat avstrijske pokrajine na pravi poti. Treba pa je tudi takoj priznati, da je bilo tudi dosti krivde pri Slovencih samih, ko so sanjali svoje panslovanske sanje in oklevali ter zamujali utrditi
SEMINAR
o slovenski problematiki
V nedeljo, 13. januarja 1991, ob 4. uri popoldne, bo seminar o slovenski problematiki v Slovenskem domu,
864 Pape Avenue, Toronto.
SPORED
Dr. Avguštin Kuk: Federacija ali konfederacija?
Dr. Vojmir Bratina: Slovenska naivnost
Vodja razgovora: Ludvik Jamnik
Vsi vljudno vabljeni! Slovensko-kanadski svet
svojo suverenost z dejanji doma in pri zelenih mizah.
Ob koncu zadnje vojne pa tudi ni bilo veliko boljše: voditelji na obeh straneh državljanske vojne niso niti poskušali — seveda iz različnih vzrokov — odločno afirmirati suverenosti Slovenije, vsaj v okviru Jugoslavije. Velesile so na Jalti že spet ignorirale zahteve po popravi mej, razen tistih, ki so bile na račun Nemčije ali pa bile tako očitno krivične kot v slučaju Slovenskega Primorja.
Uvodoma omenjeni pretres-Ijaji sedaj nudijo Sloveniji tretjo priliko, ki bi pa znala biti tudi zadnja, če se ne reši oklepov, ki so uduševali njeno samobitnost. Upajmo, da je zgodovina v resnici učiteljica narodov. V teh trenutkih je treba pregledati in preštudirati vse napake preteklosti, da se spet ne ponovijo. Tudi cilj mora biti jasen: osamosvojitev, suverenost, gospodarji v svoji hiši. Vse drugo pride potem, ker izhaja iz tega. Posebno pa se je treba zavedati, da bo vsaka polovičarska ureditev, četudi mišljena kot začasna, usodna.
Pot do cilja mora biti dobro premišljena, hitrost do njega uravnavana po prilikah, ki ne smejo biti zamujene, in po ovirah, ki morajo biti predvidevane in učinkovito premagane. Uspešen proces tudi zahteva, da je slovenska javnost v vsakem trenutku objektivno obveščena o dogajanjih in izbirah ter iz njih izhajajočih posledicah. Vedno se je treba zavedati, da bo nastopalo mnogo krivih prerokov, kakor tudi da za resnico, poštenost in vztrajnost ni nobene zamene.
Pri tej graditvi poti do cilja pa bo treba posvečati pozornost na tri strani: slovensko skupnost, sedanje partnerje v Jugoslaviji in mednarodno občestvo, v tem redu, vendar po zmanjševani meri. Vsi Slovenci morajo biti končno prepričani, da bodo maksimalne koristi Slovencev dosežene le s samostojnostjo. Sedanje partnerje in sosede je treba zagotoviti ne samo, da njih legitimni interesi niso ogroženi, ampak še bolj zajamčeni. Od velesil in od drugih držav se ne more ldal|e na str T 2)
ČLANU IS RS ZA SLOVENCE PO SVETU IN NARODNOSTI V SLOVENIJI dr. Janezu DULARJU
CENJENI!
Slovenske župnije v Kanadi Slovenska Krščanska Zveza Slovenska Narodna Zveza Slovenskp Država Slovensko Državno gibanje S.P.K. borci
Slovenska Trgovska zbornica Kanadski Slovenski Kongres
TORONTO, Ont. - Ko se je v začetku meseca decembra organiziral vseslovenski odbor za pomoč poplavljencem, je bila vodilna misel odbora, kako zajeti čim več slovenskih rojakov po vsej Kanadi. Že prvi začetki organiziranja so pokazali, da je odbor na pravi poti. Prve nabirke so pokazale, da bo odborov cilj dosegljiv. Takoj po božiču je bilo poslanega $48.000 (kan.) slovenskemu Karitasu.
Vseslovenski odbor pa sedaj pripravlja in koordinira najrazličnejše prireditve z namenom, da bi zbrali čim več pomoči za poplavljence. Tako bo 5. januarja kulturno zabavni-družabni večer, na katerem bosta nastopila Henček in humorist Lojze Ambrož, kot gosta iz domovine. Ob tej priliki bo tudi predvajan prvič film o poplavah in seveda možnosti prijateljskih srečanj ne bo manjkalo. Ves dobiček bo namenjen poplavljencem.
19. januarja pa bodo slovenski rojaki, zbrani v društvu Holiday Gardens, organizirali slavnostni banket, ves izkupiček je namenjen Karitasu. Predsednik ožjega odbora vseslovenskega odbora Stane Kranjc skuša koordinirati prireditve krajevnih organizacij z namenom, da ne bi bilo istočasno več prireditev v ta namen v istih krajih.
Vseslovenski odbor skuša doseči vse slovenske organizacije po Kanadi s sporočilom, da bi se sleherni slovenski rojak ovedel slovenske solidarnosti prav v času, ko so slovenski rojaki v domovini kot žrtve poplav potrebni dvojne pomoči. Poedinci kakor tudi društva bodo prav gotovo prisluhnili potrebam obubožanih rojakov.
Da je klic k pomoči resnično dosegel slovenske rojake, je
Toronto, 18. dec. 1990
Predstavniki slovenskih društev In organizaciji v KANADI
Rev. Valenta BaUč,	C.M.	l.r.
dr. Peter Klopčič	l.r
g. Luka Jamnik	l.r
. Jamnik	l.r.
r. August Kuk	l.r.
g. Stane Pleško	l.r.
ga. Ema Pogačar	l.r.
dr. Franc Habjan	l.r.
dokaz tudi dejstvo, da bodo slovenski mladinci iz Toronta organizirali 12. januarja v dvorani Brezmadežne mladinski banket, na katerem bodo gostovali ansambla Majolka in Alpski glas ter novo ustanovljeni moški mladinski pevski zbor Slovenski fantje.
Torej, obeta se velika pripravljenost slovenskih rojakov v Kanadi pomagati in sodelovati pri zbiranju pomoči za najnujnejše potrebe poplav-Ijencev. Upati je, da bo slovenska solidarnost tokrat nas vse povezala pri karitativnem nastopanju. V Ottawi je prevzela nabiralno akcijo ga. Marija Fatorič. Vsakdo, ki želi sodelovati pri tej dobrodelni akciji, naj nakaže ček, plačljiv na Karitas Slovenija, in naj ga pošlje ali organizacijskim poverjenikom, župnijam v Hamiltonu, Torontu in New Torontu, ali na slovenskima hranilnicama v Torontu. Ko bo odbor prejel od ministrstva dobrodelno številko, bomo poslali privatnikom potrdila za odpis pri dohodninskem davku.
Dran
MALI OGLASI
Prime Euclid Location
Office for Rent
450 sq. ft. Ideal for doctor, dentist, attorney, etc. Immediate occupancy. Call Char-maine Grega at 481-9778.
Smythe Cramer
(1-4)
For Rent
2 bedroom apartment, up. St. Vitus area. Call 881-8423.
0-2)
For Rent - Collinwood Village
2 bdrm, with kitchen, dining and living rooms. One person. $325 + deposit.
Acacia Realty Prof. - 289-4663
Iskrene čestitke k zgodovinskemu dogodku veličastne zmage na
plebiscit« dne 23. decembra 1990, ki tako prepričljivo sporoča
*
VSEMU SVETU,
da je Slovenja postala samostojna in neodvisna država. Slovenci v Kanadi se veselimo z vami in vam želimo uspehov polno bodočnost
Slovensko državno gibanje v Kanadi Avguštin Kuk
V »Demokraciji« z dne 27. decembra 1990 je bila objavljena gornja čestitka. Ker se nanaša na kanadske Slovence, sem jo dal fotokopirati za to številko AD. Izšla je na zadnji strani omenjene »Demokracije«. — Ur.
Z veseljem sprejemamo odločitev Slovenske Skupščine, da se 23. decembra t.l. izvede glasovanje vseh Slovencev in Slovenk in s tem dejanjem izrazi naša pravica do suverenosti.
Ker se zavedamo, da je od plebiscita odvisna slovenska bodočnost in narodni obstoj, vam slovenska skupnost v Kanadi pošilja MORALNO PODPORO s podpisi, ki smo jih nabrali z željo,
da bi se z isto vnemo ljudje v domovini izjavili za
SUVERENO SLOVENIJO.	,
|.'V 1 nn /f '
V nekaj dneh nam je uspelo nabrati (.'pozitivnih glasov. Vsi vprašani so podpisali z navdušenjem.
l.r. dodano in težje čitljiv je bil podatek, da je bilo do 19. dec. 1990 nabranih 1200 podpisov. — Ur.
Z velikim pričakovanjem:
Pomoč poplavljencem
Misijonska srečanja in pomenki
880. Zdravo, zadovoljno, uspešno novo leto
želimo vsem misijonskim prijateljem in našim misijonarjem! Hvaležni smo drug drugemu za vzpodbudo, ko skupno gradimo svet v duhu Kristusovega veselega oznanila na prvo »sveto noč, blaženo noč...«
Mnogo lepih misli in idej smo tudi letošnji advent med seboj izmenjali. Sam bi rad vsaj to in ono delil z vsemi sodelujočimi v MZA, v dobro nas vseh, ki roko v roki stopamo po cesti življenja proti večni domovini.
Iz Sophia univerze v Tokiu, Japonska, o. Vladimir Kos od Družbe Jezusove 14. decembra pošilja lepe japonske znamke za MZA in piše: »Tebi in vsej MZA: Blagoslovljen Božič in milosti polno Novo leto! Upam, da Te te vrstice najdejo čilega in vso MZA s Teboj združeno v en sam mogočen slavospev Božjemu Misijonarju — v jaslicah. Tvoj v Gospodu misijonov vdani Vladimir. Prav prisrčne božične pozdrave gdč. Ferjanovi!«
Advokat iz Ohia in velik prijatelj MZA v dolgem pismu 11. decembra modruje: »Dr. Janeža ni več! Bila sva skupaj v taborišču Judenburgu. Zloglasni blejski sporazum od septembra 1947 ga je izredno prizadel. Bil je ves iz sebe. Nekaj dni nato ga je vzela noč. Angleži so nas v drugič prodali komunistom.
Vlada v Sloveniji je v nezavidljivem položaju. Tako civilna kot vojaška uprava je še vedno v komunističnih rokah, da ne govorim o Ozni in pa mreži terencev in denuncian-tov zlasti v podeželju. Najhujša posledica, dediščina komunizma pa je duhovna. Poldruga generacija je za vero in Cerkev izgubljena. Kaj moreš početi z ljudmi brez načel in idealizma. Večina je oportunistov. Razumljivo je, da ti ljudje za popravo storjenih krivic nimajo nobenega smisla. Z ozirom na versko opustošenje, ki ga je povzročil komunizem v vzhodni in centralni Evropi, se upravičeno vse to ozemlje smatra kot misijonsko področje.
Priložen je ček za $200 za naše misijonarje.«
Predsednica MZA New York ga. Helena Klesin 10. decembra sporoča, da je poslala blagajničarju Štefanu Maroltu $350 za enoletno vzdrževanje njihovega domačega bogoslovca in nekaj za nazaj, kar so za lani še dolgovali. Gdč. Kristina Zaic pa je darovala $100 za lanski dolg.
Ker niso dobili dvorane in
datuma za običajno Misijonsko nedeljo v New Yorku, bodo imeli prireditev MZA 10. februarja 1991. Za bogoslov-sko vzdrževalnino so še darovali: dr. in ga. Solar, g. in ga. Brane in dr. Matjaž Sebinc, vsak po $10. Dr. in ga. Lango in g. ter ga. Bahar, vsak po $6. Po $5 so darovali: Frances Muller, g. in ga. Osredkar in g. in ga. Cerjak. Po $3 pa Frances Curl, g. Matija Curl, ga. Marijana Kalan, ga. Danijela Stojan, ga. Tončka Stal-zer, g. Janez Babnik. Ga. Kregar je dala $50, isto vsoto sta pa tudi žrtvovala g. in ga. Vinko Burgar. Neimenovana je dala $150.
»V MZA odboru sem jaz še predsednica, g. Vinko Burgar je blagajnik, njegova žena Marjana pa tajnica, odkar je gdč. Kristina Zaic odstopila.
V Sloveniji so ljudje zaradi povodnji še bolj ubogi. Ali bi mi lahko vzdrževali in podpirali v domovini kakega bogoslovca, ki bi potem šel v misijone? Ali se da to urediti, ker mi je že večkrat kdo dejal, po-čemu naše ne podpiramo?«
Seveda se da podpirati, in več jih to zadnja leta dela, da prevzamejo vzdrževanje domačega bogoslovca. Garancije, da bi bil po ordinaciji takoj v misijone poslan pa nihče ne da. Škofa dr. Rožmana sklad za študij misijologije je bil zbran v sličen namen, vendar odločitve zavisijo v celoti od krajevnega škofa.
Iz Kampale, Uganda,
smo prejeli iz semenišča Ggaba 10 pisem domačih bogoslovcev, ki se še niso dobrotnikom oglasili, 2 od takih, ki pišejo drugič in eno naslovljeno na družino Grdadolnikovih v Clevelandu. Vse te dneve razpošiljamo posameznim dobrotnikom.
Nanovo so prevzeli vzdrževanje bogoslovca v misijonih gdč. Agnes in Grace Gaspar iz Fairfield, Conn.; družina Johna Kavčiča iz Mississauge, Ont.; družina Ivana Berlec iz S. Euclida, Ohio (dala za dve leti $600). Drugi, vsak po $300 ameriških dolarjev. Kandidate smo jim odločili iz mlade škofije Kisii v Keniji.
Vrsta dobrotnikov je tudi poslala kot nadaljevanje vzdrževanja enoletni obrok $300. Nekaj med njimi tudi za dve leti naenkrat.
Vse vzdrževalnine vsem domačim škofom na teren bomo razposlali v kratkem, pred koncem 1990 torej. Pomoč posameznim misijonarjem in misijonarkam že pridno odhaja na teren. Čeke v clevelandski
banki nabavi redno blagajnik Rudi Knez, ki dela zvesto roko v roki z blagajnikom MZA Cleveland Štefanom Maroltom.
Upokojeni škof dr. Janez Jenko piše o potrebah v koprski škofiji. Menda trenutno zida urednik Ognjišča g. Bole. Če kdo iz tistih krajev kaj zanje odloči, bomo radi škofu Jenkotu posredovali.
Darovali so z božičnimi voščili in kartami iz Kanade naslednji: Zorka Dimnik, Lethbridge, Alta. $20; Ivan in Angela Zakrajšek, Toronto, $50; Marija Juha, Toronto, za lačne in uboge, $30; Ivanka in Janez Bančič iz Westona, Ont., $50 (za misijonske potrebe); Frank in Mara Osredkar iz Toronta $50; John in Cenka Košir, Burlington, Ont., $20; Mary Primožič, Beamsville, Ont., $50; Družina Anice Žel-ko iz Willowdale, Ont., je obljubila prinesti vzdrževalnino za njihovega bogoslovca po Božiču.
Iz Združenih držav: Anton Malenšek, Orange, Conn., $20; Neimenovani, Kalif., $100; Theresa Vraničar, Stock-ton, Kalif., $25.
Blagajnik Štefan Marolt nam je 8. decembra sporočil tele darove, ki so bili dani preko njega v Clevelandu: ga. Francka Gazvoda $10; Francka Hočevar $50; John in Angela Zapušek (za vse) $50; Frank Mlinar, Joliet, 111., (za vse) $200; Ana Medved $100; družina Franka Urankarja, v spomin rajnega mons. Mikuža in dr. Janeža, $50; Mary Cof-felt, Milwaukee, Wis., skupno od MZA piknika in prodaje peciva $10,985; družina Toneta Štepec za bogoslovca $300; Neimenovana $70; Pavla Adamič (za vse) $100; Janez in Marija Prosen (za s. Mrhar) $50; Mary Ann Mlinar $100 za s. Bogdano Kavčič in $100 za vse; Marija Mlinar (za vse) $150; Neimenovana za bogoslovca $300; Neimenovana (za vse) $50; Anton Lavrisha $10; Ivanka Stipičevič $50; družina Johna Dejaka (za vse) $200; Mary Strancar $50; Carolina Kucher $10; Mary Javornik, v spomin dr. Janeža, $10; Frank in Jelka Kuhel, v spomin pok. dr. Janeža in mons. Mikuža, $20; Neimenovana, za o. S. Rozmana, $60; družina Matija Grdadolnika, $150 za vzdrževanje bogoslovca in $50 dar njihovemu novomašniku Okwiru Martinu.
Helena Klesin iz New Yorka je poslala $450; $300 za enoletno vzdrževanje bogoslovca MZA in $150 za lansko letno vzdrževanje (poprej še ne poravnano).
Seveda, tole poročilo še ni upoštevalo nekaj darovalcev. Pa drugič. Iz zahodne Kanade smo dobili štiri darove za Božič za domače bogoslovce, ki jih vzdružujeta dve dobrotnici. Tudi več lepih misijonskih pisem iz terena bo še prišlo na vrsto.
Tako v božjem imenu začnimo Novo leto 1991 povezani v molitvi in polni načrtov, ki jih bomo polagoma skozi leto lahko uresničevali. Srečno, zado-
voljno, zdravo in uspehov polno Novo leto VSEM na tem kontinentu, pa tudi po vsej misijonski Cerkvi želi Bogu in Vam vsem vedno hvaležni
Rev. Charles Wolbang CM
131 Birchmount Road
Scarborough, Ontario
Canada MIN 3J7
Ustava Slovenije...
(nadaljevanje s str. 11)
pričakovati kakega vnaprejšnjega prikimovanja ali celo blagoslova. To bi bilo po mednarodnem pravu nedovoljeno in vrhu vsega so te države pripomogle ustvariti sedanje stanje. V mednarodnih odnosih ne obstajajo prijateljstva, ampak le koristi. Ko bodo uvideli, da jim je Slovenija večji plus kot samostojna država kot pa del nemirne in nezanesljive unitarne Jugoslavije, bo Slovenija priznana kot fait accompli.
(nadaljevanje in konec prihodnjič)
NOVI GROBOVI
(nadaljevanje s str. 7)
roča darove v pokojničin spomin The St. Vitus Church Endowment Fund.
Josephine M. Mocarski
Umrla je Josephine M. Mocarski, rojena Kovačič, žena Chestera, sestra Vide Habjan, Williama, Dorothy Kovacic-Bogovich ter že pok. Felixa, Frances Rolic in Alberta. Pogreb je bil 31. decembra iz Gr-dina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Križa in nato na Vernih duš pokopališče.
Helen A. Vahčič
Dne 25. decembra je umrla Helen A. Vahčič, sestra An-thonyja, Alberta, Edwarda, Hermana, Franka (pok.) in Johna. Pogreb je bil 29. decembra iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v cerkev sv. Viljema s pokopom na Vernih duš pokopališču.
James D. Stakich st.
Umrl je James D. Stakich st., vdovec po Anne, roj. Lebar, oče Davida, Ronalda, Gregoryja in že pok. Jamesa ml., 4-krat stari oče, brat Marie Mocilnikar, Ann, Daniela, Eleanor Janasik ter že pok. Petra in Michaela. Pogreb je bil 28. decembra iz Grdino vega zavoda na Lake Shore Blvd.
Josephine Rotar
Dne 25. decembra je v Rich-
mond Hts. bolnišnici po kratki bolezni umrla 88 let stara Josephine Rotar, rojena Spilar v Št. Pavlu pri Preboldu, Slovenija, v ZDA prišla 1. 1924, od
I.	1937 pa živeča v Euclidu, vdova po Johnu, mati Alberta in Johna (pok.), 8-krat stara mati, 7-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok., članica ADZ št. 22, SNPJ št. 142 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 28. decembra iz Želetovega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Highland Park. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele ali dobrodelni ustanovi vaše izbire.
Frank Truden
Dne 23. decembra je v Willoughby Manor Care umrl 83 let stari Frank Truden, rojen v Cerknici, Slovenija, v ZDA pa prišel 1. 1921, mož Angele, loj. Stefe, oče Joan Faudree, brat Mary Branisel in Johna (oba že pok.), zaposlen kot strojnik pri Parker Hannifin 30 let, član St. Clairskega lovskega kluba in SNPJ št. 126. Pogreb je bil 27. decembra iz Želetovega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Stanley S. Sims
Dne 22. decembra je na svojem domu v Chester Townshi-pu za kostnim rakom umrl 69 let stari Stanley S. Sims, mož Genevieve, roj. Galicki, oče Thomasa, Charlesa in Norme
J.	Hoffman, 8-krat stari oče, brat Franka, Josepha, Rudol-pha, Andrewa in Mary (pok.), po drugi svetovni vojni je z drugimi člani družine odprlo trgovino za pohištvo na ulici Broadway, nato pa je družina začela prodajati rabljene avtomobile, leta 1953 pa odprla Sims Bros. Buick v Euclidu, kjer je bil pokojni predsednik do svoje smrti. Pogreb je bil 27. decembra iz Brickmanovega zavoda na Euclid Ave. v cerkev sv. Anselma v Chester Townshipu.
Ameriška Domovina je Vaš list!
MALI OGLASI
For Rent
4 room apt. St. Mary’s area. All carpeted. 761-8206.
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
28890 Chardon Rd.	944-8400
1053 E. 62 Street	431-2088
V družinski lasti že 87 let
(1-2)
Zele Funeral Home
Memorial Chapel
452 E. 152 St.	Phone 481-3118
Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave.	Phone 361-0583
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo posrežbo.
Vesel 85. Rojstni dani
Mary Jeraj
TETA IN PRATETA
Z vso ljubeznijo,
Carl Phillips družina