TE D N I K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. fit. 5 Ptuj, 8. februarja 1973 Cena 1 dini Kaj bo določal zakon O kmetijskih zemljiščih? Zakon o kmetijskih zemljiščih bo prav gotovo prinesel kup novosti. Ze zdaj, ko je v razpravi še samo osnutek, je nanj že precej pripomb, živahne razprave o njem pa pričajo, da so kmetje živo zainteresirani, kakšno bo končno besedilo zakona. Dq bi o osnutku zakona, vsaj z njegovimi temeljnimi določbami, seznanili bralce, smo se pogovarjali z Dušanom Suhodolnikom, dipl. ing. agronomije: Kaj obravnava osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih? ..Omenjeni osnutek zakona obrav- nava materijo, ki so jo doslej urejali nekateri zvezni zakoni: zakon ol kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, zakon o prometu s kmetijskimi zemljišči in stavbami ter temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, potem repub- liški zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v SRS. zakon o odpravi viničarskih. ofarskih in podobnih odnosov ter zakon o razpolaganju z zemljišči bivših agrarnih skupnosti, Celotna problematika, Ki jo obravnava osnutek zakona o kmetij- skih zemljiščih je razdeljena na enajst poglavij, od katerih so posebno pomembna tretje, četrto, peto, šesto in osmo poglavje, ki obravnavajo promet s kmetijskimi zemljišči, nakup kmetijskih zem- ljišč, zemljiški maksimum, sklad kmetijskih zemljišč v občini ter skupni pašnik." Ali bi hoteli o teh poglavjih povedati kaj več? • ■Posebno pomembno v tretjem poglavju je določilo o uvedbi predkupne pravice tudi v korist l^eta, če njegovo zemljišče meji na ponudeno zemljišče, ter določilo, da se pravica uporabe prenese naJ kmetijski zemljiški sklad, če kmetij- ska organizacija združenega dela ne obdeluje zemlje dve leti zapore- doma. V četrtem poglavju je bistve- na novost v tem, da podaljšuje naj- ^njšo možno dobo zakupa kmetij- skega zemljišča na 10 let, oziroma kolikor gre za plantažne nasade li- stavcev na 15 let, pri osnovanju sa- dovnjakov, vinogradov in hmeljišč pa celo na 25 let. Peto poglavje, ki govori o zemljiškem minimumu, ohranja 10 ha maksimum za kmetij- ' ska obdelovalna zemljišča v nižin- skih predelih, omogoča pa poveča- nje maksimuma v gorskih, hribovitih in kraških predelih. Kot gorska zem- ljišča smatra zakon vsa zemljišča nad 600 m nadmorske višine. V zemljiški maksimum se štejejo tudi vsa zemljišča, ki jih ima kmet v za- kupu. Bistveno nova so v osnutku zakona določila maksimuma za ne- kmete, ki znaša le 2.5 ha. v okviru tega maksimuma pa je omenjena po- vršina vinograda na 0.5 ha in gozda prav tako 0.5 ha. Za celotno gospo- darjenje s kmctijskifni zemljišči je izredno pomembna uvedba sklada kmetijskih zemljišč v občini, Glavne naloge sklada so dodeljevanje kme- tijskih in gozdnih zemljišč organiza- cijam združenega dela, oziroma od- dajanje zemljišč v dolgoročni zakup kmetom ter pridobivanje kmetijskih zemljišč s pravnimi posU, prenosom, pravice uporabe in na podlagi zako- na o dedovanju. Kmetijska zemljišča sklada sestavljajo tista zemljišča v družbeni lastnini, na katerih organi- zacije združenega dela nimajo pravi- ce uporabe. Dohodki sklada naj bi izvirali iz zakupa, prodaje in prenosa pravice uporabe na organizacije združenega dela. V osmem poglavju omogoča zakon ustanovitev skupne- ga pašnika in to predvsem na zemlji- ščih bivših agrarnih skupnosti." ( Ali je svet za kmetijstvo in gozdar- stvo SO Ptuj, kjer delate, osnutek obravnaval in če ga je, kakšne pri- • pombc so bile nanj? ,,Osnutek zakona je svet obravna- -val v decembru lani. Pripombe sveta so se nanašale predvsem na definici- jo kmetijskih obdelovalnih zemljišč, kmečki in nekmečki maksimum ter na pravico razpolaganja z nerazpore- jenimi kmetijskimi zemljišči. Po mnenju sveta riaj bi smatrali kot kmetijska obdelovalna zemljišča le njive in travnike 1. do 5. bonitetne- ga razreda, sadovnjake in vinograde 1. do 4. bonitetnega razreda, pašni- ke 1. in 2. bonitetnega razreda in vrtove. S tem bi avtomatsko odpad- la vsa strma, zamočvirjena, poplavna ah kamnita zemljišča. Svet je tudi predlagal, da se maksimum za ne- kmete poveča na 3 ha, s tem. da se površina gozda v okviru tega maksi- muma omeji na 1 ha. Zelo pomemb- no za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči je tudi mnenje sveta, da naj bi vključili v občinski zemljiški sklad vsa zemljišča, ki jih kmetijske organizacije ne obdelujejo, ne glede na pravico uporabe ter da bi bil edi- no sklad pooblaščen oddajati zemlji- šča v zakup." M. MUNDA do nedelje, 18. februarja 1973 Prvi krajec bo v soboto, 10. fe- bruarja, ob 15.05. Napoved; Vetrovno bo. Vmes bo °Wasno snežilo. Snežno neurje bo ^J«lo Avstrijo in del Gorenjske, Mi "^omo šc dobro zvozili, le včasih bo nirzlcjc, Alojz Cestnik PTUJSKA DELTA IN NOVOMEŠKI LABOD Delta si je dolga leta prizadevala za razne oblike sodelovanja z drugimi poslovnimi partnerji. Konec lanskega leta pa so prišH v fazo, ko so se morali dokončno odločiti. Pospešena integracijska gibanja in ustavna dopolnila so jih silila v hitro ukrepanje. Zato so se pogovarjali z več partnerji, najbolj resen interes pa so pokazali Toper, Celje; Labod, Novo mesto in PIK, Maribor. S pomočjo Ekonomskega centra v Mariboru so ovrednotili ponudbe, jih razčlenili, seznanili z njimi člane kolektiva in izvedli anonimno anketo. V njej se je več kot 90 % članov kolektiva izreklo za spojitev z Labodom iz Novega mesta. Tako posebne komisije že pripravljajo vse potrebno za referendum, ki bo v obeh podjetjih 15. februarja. Z združitvijo bo Delta dobila v dzruženem podjetju položaj TOZD z lastnostjo pravne osebe. Delta bo po združitvi izdelovala moške srajce m sicer vse proizvodne faze. Uknili bodo obrat v Kidričevem i.i delavce od tam vključili v proizvodni program v Ptuju. S tako organizira- no proizvodnjo bodo v Delti lahko dosegli najvišjo specializacijo, večjo produktivnost in prihranek v stro- ških poslovanja. Tako bodo po razvojnih načrtih že leta 1974 dnevno izdelali 5000 moških srajc (sedaj jih 2300), 50 % izdelkov pa bi izvaža U. Združeno podjetje tudi predvide- va v Delti funkcionalno preureditev proizvodnih prostorov, zamenjavo strojev v prikrojevalnici, šivalnici in v likalnici, ter ureditev skladišča gotovih izdelkov na novi lokaciji. Potrebna denarna sredstvaa bodo zagotovili v Delti, Labod pa bo dal na razpolago devize za stroje iz uvoza. Delta bo še vnaprej imela svojo pripravo dela, organizacijo proizvod- nje, računovodsko službo v zmanjša- nem obsegu, kadrovsko in skladišč- no službo. Skupna za združeno podjetje pa bo nabava, prodajna služba, izvoz, uvoz, razvojna služba in raziskava tržišča. V skupnem razvojnem programu je zapisano, da bo predviden celotni dohodek po tržnih cenah znašal v Delti 50.000.000 din, predvideni poprečni osebni dohodek 1.600 din v okviru samoupravnega sporazuma, z manjšimi vlaganji pa bodo dodatno zaposhli še 80-100 šivilj. Strokovne službe Laboda so se tudi obvezale, da bodo uspešno izvedle sanacijski program Delte, seveda pod pogojem, da bodo na razpolago že odobreni krediti in da Delta pristopi k združitvi kot enakovreden partner, zato pa je treba razčistiti dosedanje poslovanje in da eventuelnc razlike, ki bi nastale ob prodaji zalog in izterjatvi kupcev Delta pokrije s pomočjo posojil. Vse kaže. da se delavcem v obeh podjetjih na referendumu ne bo težko odločiti. Skrbno pripravljena analiza namreč jasno kaže na obojestransko koristnost združitve. Z njo bo nastala močna delovna organizacija, v kateri bo zaposlenih približno 1200 ljudi, dnevna proiz- vodnja srajc pa sc bo povečala na 15000. M. MUNDA, OBLETNICA KMEČKIH PUNTOV Letos bomo po vsej Sloveniji slavih 500-letnico kmečkih puntov na Slovenskem in 400-ietnico veli- kega slovensko-hrvaškega kmečkega upora. Po podatkih zgodovinarja B. Grafenauerja je bilo na Slovenskem, vključno z avstrijskim delom Koro- ške, okrog 120 večjih ali manjših kmečkih puntov. Od tega kar 13 ali več kot 10 odstotkov prav na območju sedanje ptujske občine. Ta podatek nam narekuje dolžnost, da tudi v ptujski občini dostojno proslavimo te pomembne obletnice iz naše revolucionarne preteklosti. O tem je že razpravljal politični aktiv ZKS ptujske občine, v soboto 3. februarja 1972 pa so to obravna- vah tudi na seji občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin. Poudarili so, da je narodnoosvobo- dilni boj v letih 194145 tudi na območju ptujske občine izhajal iz puntarskih tradicij slovenskega kme- ta proti tujemu gospodarju, zato bi morali ob proslavah v letošnjem letu oboje povezati. Zanimiv je podatek, da je bilo na območju Majsperka v letih 1601 do 1671 zabeleženih kar 6 uporov kmetov in prav na tem območju je bilo tudi narodnoosvobodilno giba- nje najbolj razvito. Decembra 1633 je bil kmečki upor na območju Desenc in Levajnc, - prav v bližini teh krajev je bila ustanovljena prva slovensico-goriška - Lackova četa. Podobnih primerjav bi lahko navedli še več. Prvi kmečki upor v okolici Ptuja je bila po obstoječih podatkih že v aprilu 1478. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil uvod v veliki slovensko-hrvaški kmečki upor v naši neposredni bližini. V začetku jinija 1572. torej dobrega pol leta pred začetkom velikega upora pod vodstvom Matije Gubca, so uporni kmetje z okoHce Makol in Stoperc zasedli grad Štatenberg in onemogo- čili lastniku Tahiju dostop. Nujno je, da vse te podatke letos zberemo in z njimi podrobneje seznanimo javnost. S prireditvami pa se dostojno oddolžimo spominu na revolucionarno preteklost sloven- skega kmeta in jo bolj povežemo s sedanjostjo. F. Fideršek 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 8. februarja 1973 DOSLEDNO NADALJEVANJE ZAČETE POLITIČNE AKCIJE v bistriški občini Zadnja seja komiteja OK ZKS Slovenska Bistrica je minila v delovnem in konstruktivnem vzduš- ju, tako da so udeleženci po njej odhajali domov kljub utrujenosti zavodoljni in z zavestjo, da se tudi v Slovenski Bistrici temeljito spremi- nja politično vzdušje, povečuje odgovornost in zavzetost sprejete sklepe temeljito in dosledno izvrševati. V začetku tedna je začela z delom večerna politična šola. V njej j,e 76 slušateljev, ki bodo razdeljeni v tri oddelke glede na starost, izobrazbo in kraj. Letošnja politična šola je novost tudi v tem. da bodo delali v seminarjih in plenarno. S tem se bo povečalo aktivno sodelovanje sluša- teljev. Tudi starostni in izobrazbeni sestav je zelo ugoden. Največ slušateljev je starih od 20 d do 30 let, po izobrazbi pa je največ kvalificiranih delavcev. Tudi za občinski politični aktiv so pripravili ciklus predavanj. Na njih bodo govorih o srednjeročnem programu razvoja SR Slovenije, vzrokih nacionalizma in o idejnih vprašanjih. Osrednja točka dnevnega reda je bilo formuliranje sklepov in ugotovitev, Ici so jih kot teze sprejeli na zadnji razširjeni seji komiteja, na kateri so ocenjevali delo komiteja in politično stanje, odnose in odgovor- nost v bistriški občini. Zaradi deficitarnosti na področju izobraževanja bodo pri delavski univerzi v Slovenski Bistrici ustanovili posebni sektor za idejno izobraževanje, profesionaliziraU bo- do delovno mesto strokovnega sodelavca ali sekretarja za delo z mladino pri sekciji za družbeno aktivnost žena oziroma občinski zvezi DPM, delo z Z M pa bo posebna komisija zastavila tako, da bodo že v najkrajšem, času vidni rezultati. Poudarih so, da ne bodo niti malo odstopili od akcijske^ programa, ki so ga zastavili ob tretji konferenci KZK in od nalog, ki izhajajo iz te konference. Zaradi povečanega števila organi- zacij ZK v občini in boljše povezave ter zaradi večje mobilnosti bodo na prvi seji konference, na kateri bodo sicer govorih o kadrovski politiki, povečali število članov komiteja od trinajst na petnajst. Ob vseh sklepih so postavih tudi datume za njihovo realizacijo; primarne, dolgoročne in časovno neomejene naloge pa so: sprejemi v ZK, uveljavljanje ustavnih dopolnil, stabihzacijski ukrepi, odpravljanje neupravičenih socialnih razhk, krepitev obrambne moči in dosledna kadrovska politika. Skupščini občine predlagajo, naj profesionalizira delovno mesto podpredsednika SO, predsedstvu skupščine pa, naj preuči možnosti za ustanovitev plansko-anahtske službe pri SO. Sprejeli so tudi datumske roke za razrešitve in izvolitev novih fiinkcionarjev. Govorih so še o boljši koordinaciji dela vseh občinskih subjektov, o obveščanju in poročanju v sredstvih javnega obveščanja in o sprejemih v zvezo komunistov. Od službe družbenega knjigovod- stva bodo zahtevah podroben spisek vseh, ki so pred decembrsko zamrznitvijo OD v negospodarstvu dvignih osebne dohodke in proti kršilcem bodo strogo ukrepah. MIRKO MUNDA< LETOŠNJE KURENTOVANJE IN KARNEVAL BUža se čas, ko začnemo misliti na pustne šeme, ko iščemo primer- nih oblek za ta veseh dan. Posebno dosti dela imajo tam, kjer so doma tradicionalne šeme: kurenti, ruse, orači, piceki in kdove kaj še vse. Ptuj je dežela kurentov, je pa tudi mesto že tradicionalnega kurentova- nja. Priprave zanj so že v polnem teku. 9-članski pripravljahii odbor, ki ima 6 komisij, se je sestal že dvakrat in sestavil okvirni program prireditve. Letos jo prvič pripravlja- ta skupno folklorno in turistično društvo. Naloge so razdehh: folklor- no društvo skrbi za etnografski del, turistično pa za karneval. Prireditve bo 4. marca. Dopoldne bodo na Titovem trgu nastopile folklorne skupine, ob 14. pa se bo začel sprevod po ptujskih ulicah. V etnografskem delu računajo na 400 nastopajočih, v karnevalskem pa na 20 vozil in še več posameznikov in skupin. Pripravljalni odbor je že razposlal številna vabila za udeležbo. Kljub temu še pozivajo skupine in posa- meznike, naj se udeležijo karneval- skega dela. Najbolj domiselne maske bodo nagradih. Prireditev bo zahtevala precejšnje izdatke. Organizatorji računajo, da jih bodo dehio pokrili s prodajo značk in z vstopnino. S skupščino občine Ptuj in temeljno kulturno skupnostjo se pogovarjajo o pomoči pri etnografskem delu, z delovnimi organizacijami pa se bodo dogovorih za prispevke v obhki reklamnih oglasov. Čeprav je res, da so stabilizacijski ukrepi mnoge prizade- h, sodimo, da delovne organizacije te pomoči ne bi smele odklanjati. Tudi zato ne, ker gre za atraktivno turistično prheditev Ptuja, ki ni le lokalnega pomena, je celo že regio- nalnega, dotaknila se je že tudi sosednjih držav. M, M. Usposabljanje vodstvev ZKS v ponedeljek in torek, 5. in 6. februarja 1973, je bil v dvorani Narodnega doma v Ptuju seminar za sekretarje organizacij ZKS in člane organov občinske konference ZKS. Program je obsegal pet tem, ki so jih tolmačih ugledni predavatelji. O drugi fazi ustavnih sprememb, s poudarkom na delegatskem sistemu je govorila članica izvršnega odbora RK SZDL Slovenije, ptujska roja- kinja Silva JEREB. Na njenem predavanju so bih prisotni tudi člani občinskega pohtičnega aktiva, saj je bila tema za vse poslušalce nova in nadvse zanimiva. Prav zato nava- jamo kratek povzetek iz njenega predavanja. DELEGATSKI SISTEM Uvodoma je Silva JEREB pouda- rila glavna načela delegatskega siste- ma, ki so v vsebinskem neposred- nem soodločanju delovnih ljudi in vplivanju na urejanje družbenih zadev, v samoupravni organizira- nosti ljudi v temeljnih samoupravnih skupnostih, v avtentičnosti intere- sov in delegatov, v stalni delovni povezanosti delegata z njegovo sa- moupravno organizirano bazo in njegovi odgovornosti tej bazi ter v povezanosti samoupravnih skup- nosti na vseh ravneh v skladno delujočo celoto. Bistvo celotnega sistema je v tem, da se gradi od spodaj navzgor, da bo tako čim manj od delovnega človeka odtujene moči. Izhajajoč iz tega na skupščinskih volitvah, ki bodo verjetno v prvi polovici prihodnjega leta, ne bomo več vohli odbornikov v občinsko in poslancev v repubUško skupščino, temveč bomo vohh delegacije. Vsa- ' ka temeljna organizacija združenega dela ah samoupravna skupnost bo torej izvohla po eno delegacijo za dobo štirih let; prav tako tudi vsaka krajevna skupnost. Število članov delegacije verjetno ne bo konkretno določeno, temveč bodo to odločiU delovni ljudje sami glede na velikost delovne organizacije ah krajevne skupnosti; manjše delovne ah samo- upravne skupnosti pa bodo imele možnost združevanja, da skupno izvolijo eno delegacijo. Na zasedanje občinske skupščine pa bo vsakikrat šel tisti član delegacije, ki problematiko, o kateri bodo razpravljah in odločah, najbolj pozna, in ki bo znal najbolj zastopati interese delavcev svoje samoupravne skupnosti. Dosledno bo treba spoštovati načelo, da noben sklep, ki materialno obvezu- je, ne more biti sprejet brez pristanka večine delegacij prizadetih delovnih skupnosti. Vsak delegat mora biti pristni zastopnik sredine, ki ga je izvohla, mora pa tudi stvari poznati širše. Prav zato bo zelo pomembno tudi usposabljanje in izobraževanje delegatov. Ce bomo hoteli dosledno uvelja- viti delegatski sistem, nam bo potrebno precejšnje število sposob- nih in dela voljnih ljudi. Tu je že sedaj naloga organizacij SZDL v krajevnih skupnostih in osnovnih organizacij sindikatov v delovnih organizacijah, da evidentirajo čim več možnih kandidatov za vohlne funkcije. Nihče tudi ne bo mogel biti član dveh delegacij, npr. kdoi bo izvoljen v delegacijo v svoji samoupravni skupnosti, ne bo mogel biti izvoljen v delegacijo krajevne skupnosti aU obratno; zato je nujno evidentirati čim več ljudi, da Ijo možna izbira. Posebej je obravnavala vlogo kra- jevnih skupnosti, ki bodo v delegat- skem sistemu pridobile na pomenu kot temeljne samoupravne skupno- sti občanov. V občinskem merilu bo treba urejati tudi vprašanje sohdar- nosti do ekonomsko revnejših kra- jevnih skupnosti, ki jim bodo morale razvitejše pomagati pri reše- vanju njihovih sociahiOi in komu- nalnih zadev. Ob koncu je Silva Jerebova nakazala še predvideno organizacijo delovanja občinske skupščine, po- membno vlogo družbenopolitičnih organizacij; podobno pa bo organi- zirana tudi repubhška skupščina. Podlaga celotnemu delegatskemu sistemu pa je izključno čim boljše samoupravno organizirana baza. Drugi predavatdj na seminarju je bil sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor - Slavko SORŠAK, ki je shkovito orisal razvoj Z K v obdobju zadnjih let, njeno slabost, ker ni bila v družbi dovolj prisotna in prizadevanja od IX. kongresa ZKJ dalje, ki pomenijo preusmeritev pohtike Zveze komunistov. Poudaril je, da smo sedaj v fazi, ko mobihziramo in usposabljamo ZK za njeno odločujočo in usmerjajoče vlogo. V zvezi s tem je nakazal konkretne naloge, ki so v sedanjem trenutku pred Zvezo komunistov. V popoldanskem delu seminarja je v ponedeljek govoril še Ivan BI' TENC iz Ljubljane o sestanku kot nujni obliki neposrednega sodelo- vanja. S svojim duhovitim in shko- vitim podajanjem snovi je pritegnil pozornost poslušalcev. Sestanek je nujna, vendar najdražja oblika infor miranja, prav zato je treba bojj ovrednotiti čas, ki ga porabimo na sestankih in sejah. Upoštevajoč to; je treba največ časa porabiti M pripravo in za kontrolo izvajanja^ dogovorjenih sklepov in stališč, sam sestanek pa naj bo čim krajši ju akcijski. V naši praksi pa je žal obratno, ko na najpomembnejše, nJ kontrolo izvajanja sklepov pozab Ijamo. V torek, 6. februarla, je prvi govoril prof. Alojz GOJCiC, ravna telj SC za kovinsko stroko v Ptuju O teoretično poglobljeni temi „RazreJ in pohtična avantgarda v sodobni! okoliščinah boja za sociaUzem' Nazadnje pa je sekretar komiteji OK ZKS Ptuj - Franc TETiCKO VIČ - obravnaval najaktualnejši naloge ZK v ptujski občini, ki muj< sledil konkretni dogovor za izvajanj' teh nalog v organizacijah ZKS. F. FideršeK „Koliko pa je stara tvoja sestrica? " sprašuje gospa malega Borisa, ki je vozil svojo sestrico v vozičku. „Model 1972!" se oglasi odgovor tehnično podkovanega Borisa. Zdravnik: „Kako je z vašim možem? " Žena: „Ne vem, kaj bi rekla. Ne zdi se mi, da gre kaj na bolje. S tistimi stvarmi, ki ste mu jih predpisah. so same sitnosti. Tri je žive pojedel, druge pa sem mu morala speči." Zdravnik: ,,Kaj pa? " Žena: „Pijavke vendar!" ,, Pije te kavo? " „Da." „Kava je počasen strup.'i ,,Da. Toda zelo počasen. Pijem jo že osemdeset let." XEDNIK — ČETRTEK, 8. februarja 1973 STRAN 3 Bo več potrošniških kreditov? Marsikaterega delavca in občana /anima. kako''bo v bodoče s potroš- niškimi krediti, katerih se je v pre- teklih letih poslužilo veliko število ljudi da so si s tem povečah mož- nost nakupa večjih in dražjih dobrin vse do osebnega avtomobila. Mnogi tudi vedo. da so na odobritev kredi- ta čakali tudi mesec in več, ne zara- di kakega počaasnega reševanja, temveč zato. ker je cesto zmanjkalo sredstev v banki ah v trogovinskih organizacijah. Dejstvo je, da je na ptujskem ob- močju več zahtev po teh kreditih kot razpoložljivh sredstev. Še pred nekaj meseci je veljal predpis, da banke lahko namenijo za potrošni- ške kredite le sredstva do višine 60 zbranih hranilnih vlog na vpo- gled vez (vezane so bile izvzete), in da so krediti lahko znašah do 6.000 din, oziroma do 10.000 din, čeješlo za komplet (garnituro) blaga, npr. pohištva. Nov predpis, ki je objavljen v 67. številki zveznega uradnega hsta 21. dec. 1972 pa zelo sprošča prejšnje pogoje. Krediti niso več odvisni od hranilnih vlog in zneski kreditov ni- so omejeni, temveč so odvisni od višine osebnega dohodka. Občan se lahko zadolži do 1/3 mesečnega osebnega dohodka za 24 mesecev (kar ustreza osebnemu dohodku za osem mesecev), oziroma za 30 mese- cev (kar je enako osebnemu dohod- ku 10 mesecev), če kupuje osebni avtomobi.. Nadalje določa predpis obvezni polog 20 7ir zaprošenega po- sojila, da je blago domače proizvod- nje in cena za mersko enoto blaga ne sme biti nižja od 400,00 din. Kot je že omenjeno, dosedanja sredstva niso zadostovala za odobra,- vanje kreditov po prejšnjih omejenih pogojih, kaj šele po novih liberahiej- ših pogojih, ki omogočajo mnogo višjo najemanje kreditov, torej mno- go večjo zadolžitev, zlasti tistih z večjimi osebnimi dohodki. Saj bi npr. delavec s 3.000 din. osebnih dohodkov lahko dobil kredit do zneska 24.000 din, seveda, če še ni- ma prejemkov obremenjenih s kaki- mi krediti (tudi dolgoročnimi). Novi predpis torej omogoča najemanje mnogo večjih ptrošniških kreditov, kar pomeni naglo povečanje kupne moči prebivalstva. Ker pa takih kreditov zaradi po- mankanja sredstev ni mogoče odo- bravati, je zelo vejretno, da se bo novo odobravanje kreditov v glav- nem dajalo tako kot doslej aU pa le nekoliko v večjih zneskih. V zvezi z novim predpisom o daja- nju potrošniških kreditov so že bih razgovori med slovenskimi bankami, na katerih se je ugotovilo, da za povečane kredite, ki jih dovoljuje predpis, nima nobena banka dovolj sredstev. Kljub temu so se banke dogovorile, da bodo začasno odo- bravale potrošniške kredite pod ne- ^^uko spremenjenimi pogoji in si- 1; krediti za industrijske in po- trošniške izdelke lahko znašajo do največ 10.000 din (prej 6.000) z odplačilnim rokom 24 mesecev, s odplačilo kredita upo- ^bi polna tretjina osenega dohodka, r pomeni, da je rok odplačevanja oavisen od višine tretjine OD. ^, odobravajo se gotovinski kredi- i, . ^000 din po pogojih, ki jih 'loloca predpis. Po teh kriterijih in pogojih odo- brava potrošniške kredite začasno tudi ptujska banka. Obstoja predlog, da bi tudi trgovinske organizacije dajale potrošniške kredite z enakimi pogoji kot banke. Gornje kredite pa bo banka lahko dajala vse do tedaj, ko bodo za to na voljo viri in nato zopet v zmanjšanem obsegu ah ena- ko kot je bilo lani. Glede na močno povpraševanje po potrošnikih kreditih na ptujskem območju, ki pa na drugih področjih ni tako izrazito, ptujska banka stre- mi, da bi vendarle prišla do dodat- nih virov, s katerimi bi mogla pokri- ti več potrošniških kreditov in druge nujne gospodarske potrebe. Eden iz- med'realnih virov za povečanje sred- stev je izplačevanje osebnih dohod- kov na hranibie knjižice. V začetku decembra 1972 je ptuj- ska banka poslala vsem organizaci- jam združenega dela in drugim institucijam pismeno obrazložitev s priporočilom, da bi se odločile, za takšen način izplačevanja osebnih dohodkov, ker je to v interesu delav- cev in delovnih organizacij. Banka bi s tem obUkovala dodatne vire in jih nato namenila gospodarstvu in ob- čanom za večje odobravanje potroš- niških kreditov. Več kot polovica delovnih organi- zacij in drugih se do danes ni odloči- la, nekaj pa jih je odklonilo. Žal smo v tej akciji na ptujskem področ- ju zopet med slabšimi, kajti delovne organizacije na gospodarsko razvitej- ših področjih (Kranj, Koper) že v vehki večini izplačujejo osebne do- hodke prek hranilnih računov tam- kajšnjih bank. Tako je kreditna ban- ka Koper zaradi prenosa OD na hra- nilne knjižice povečala stanje hranil- nih vlog za 4 mihjarde st. din. Ker je akcija prenosa osebnih do- hodkov na hranilne vloge zelo po- membna ekonomska zadeva, zlasti v sedanji etapi pospešenega odpravlja- nja nehkvidnosti in stabihzacijskih naporov gospodarstva, je uspešnost te akcije na tukajšnjem manj razvi- tem področju še toliko bolj nujna. Zato tudi poslovna in kreditna poli- tika ptujske banke za leto 1973 ne bo mogla iti mimo tega problema,^ pač pa bodo upravijalci banke na svojem zboru, ki bo v drugi polovici februarja, razpravljah tudi o tem in sprejeh ustrezne sklepe. Prav verjet- no je, da bodo upravijalci banke so- glašah s tem, da bo banka dajala prednost do določenih kreditov ti- stim organizacijam, ki tudi glede iz- plačevanja osebnih dohodkov sode- lujejo z banko, kakor tudi, da bo potrošniške kredite odobravala pr- venstveno tistim delavcem, ki dobi- vajo osebne dohodke prek svoje hra- nilne knjižice, oziroma, ki trajno varčujejo pri banki. Torej od nas vseh je odvisno, koli- ko več bo potrošniških kreditov. J. B.;, V Ormožu seminar za mlade v KS Občinska konferenca ZMS Ormož počasi in vztrajno uresničuje svoj program dela. Tako je bil minulo soboto v Ormožu seminar za mladino iz krajevnih skupnosti. V dopoldanskem času je član predsedstva repubhške konference ZMS Zdenko Mali pribhžno 60 mladinkam in mladincem govoril o pomenu družbenopoUtičnega orga- niziranja in delovanja mladine v samoupravni sociahstični družbi ter pojasnil osnovna načela organizira- nja in delovanja. Razgovor po uvodnih besedah je bil zelo jasen in enostaven, tako kot predavanje. Mladina se sicer ni mogla prav vključiti, vendar so nekateri kljub temu pokazah vehko zanimanje za spremembe, ki se pripravljajo v ZM Slovenije in Jugoslavije. Delegatski sistem organiziranja in delovanja bo uveden tudi v delo mladinske organizacije. Mladi z dosedanjo organizacijo krajevnih skupnosti niso najbolj zadovoljni z, zato so z odobravanjem sprejeh predvideno reorganizacijo krajevnih skupnosti i. Le-te niso samo tiste samoupravne skupnosti, ki skrbijo za pobiranja denarja, za katerega so se odločili občani na referendumu in da ureja potem vsa komunakia vprašanja in konec. To je premalo. Njeno delovanje mora zajemati tudi vsa društva in organizacije s področja krajev, ki jih združuje. Nedvomno bo z novim delegatskim sistemom organiziranja krajevnih skupnosti prišlo tudi do večjega sodelovanja posameznih organizacij in društev znotraj posamezne krajevne skupnosti. Mladi so se odločih pričeti z reševanjem problemov pri sebi. Mladina se je le redko aktivno vključevala v reševanje problemov, medtem pa je bila večkrat tista, ki je s prstom kazala na nepravihiost. Takšno delo mladmi ne more biti v čast. NekoUko več odgovornosti bo treba tudi do lastne organizacije in na nevsiljev način poiskati pot za sodelovanje z vsemi. Pri,tem se mladim zbuja bojazen po neupošte- _ vanju in omalovaževanju mladinske- ga dela in prizadevanj s strani starejših. V zvezi s tem je nujno poudariti, da je mladinska organiza- cija enakovredna vsaki drugi. Mladina ima nedvomno specifične probleme. Raste iz današnjega časa in sedanjih pogojev, zato včasih težko razume probleme starejših, zato pa so le-ti dolžni mlade vzeti med sebe tako bo korist obojestranska. Po nekaterih predlo- gih bi naj ravno zaradi navedenih razlogov organiziraU znotraj drugih družbenopolitičnih organizacij (SZDL, ZKS, OSS) posebne sekcije za mladinska vprašanja. Novost v predlogih za reorganiza- cijo zveze mladine je tudi ustanavljanje speciahziranih konfe- renc, ki bi naj bile formirane po delegatskem sistemu, združevale pa bi posamezne sloje mladih. Dokončno besedo o obhkah organiziranja in delovanja ZMS bo rekel bhžnji kongres slovenske- mladine. Po skupnem kosilu v grajskem b9ifeju so mladi v popoldanskem delu seminarja poslušah predavanje tajnika SO Ormož Milana Vičarja. Ck)voril je o položaju in vlogi krajevne skupnosti v našem družbenopolitičnem sistemu. Mladi so se razšh v prepričanju, da je bil seminar koristen in da bi se bilo potrebno tako večkrat pogovarjati. jr ZA ASFALTIRANJE CESTE V PESNIŠKI DOLINI Na pobudo vaškega odbora SZDL Spodnji Velovlak [e njegov predsed- nik Štefan ŠEMICKI, 23. januarja 1973, skhcal v Sp. Velo vlaku sestanek, ki se ga je udeležilo 68 predstavnikov iz nasehj Desenci, Levajnci, Pacinje ter iz Sp. in Zg. Velovlaka. Razpravljah so o pripra- vah na akcijo za asfaltiranje občin- ske zveze od Dornave do Svetine. V obrazložitvi so prikazah pred- vsem velik gospodarski pomen mo- dernizacije te ceste v Pesniški dohni, ki ga bo imela predvsem za naše kmetijstvo. Pred leti je bila oprav- ljena regulacija Pesnice; v naslednjih dveh letih pa bo opravljena še agromehoracija, kar pomeni usposo- bitev okrog tisoč hektarov novih obdelovahiih površin. Delovni enoti Kmetijskega kombinata Ptuj v Dor- navi in v Trnovski vasi imata večino kmetijskih površin prav na območ- ju, ki ga povezuje ta cesta. Tudi zasebni kmetje se vse bolj usmerjajo v modernejšo kmetijsko proizvodnjo in v kooperacijsko sodelovanje z obratom za kooperacijo pri KK Ptuj. Prav zato je za pravoz pridelkov in reprodukcijskega ma- teriala za oba sektorja kmetijstva nujno potrebna modernizirana ce- sta. Na sestanku so tudi nakazah možnost razškitve šolskega okoliša v Dornavi. Znano je namreč, da se bo v kratkem začelo v Dornavi z gradnjo nove šolske zgradbe. Skle- nili so predlagati Temeljni izobraže- vahii skupnosti Ptuj, da upošteva možnost vključitve v dornavski šolski okoliš še naselja Desenci, Levajnci in Zg. Velovlak. Otroci iz teh naselij bi se namreč po moderni- zirani cesti raje vozih v šolo v Dornavo, kot pa pešačih po 4 in več km po bregovitem terenu v šolo Desternik. Menijo, da bi to možnost morah upoštevati pri gradnji osnov- ne šole v Dornavi, da bi zagotoviU potrebno prostorsko zmogljivost šo- le. Pomembno je tudi dejstvo, da bi ta lokalna cesta povezovala kar tri regionabie ceste in sicer Ptuj-Or- mož, posredno tudi proti Borlu, nadalje Ptuj-Ljutomer in Ptuj-Le- nart. Čeprav bi cesta služila pretež- no kmetijstvu v Pesniški dohni, bi bila obenem tudi pomembna zveza med regionalnimi cestami. Na sestanku so bih vsi enotnega mnenja, da bodo s predlogom uspeh le, če se bo v akcijo vključilo vse prebivalstvo, ki jim bo cesta v neposredno korist in bo njeno modernizacijo podprlo s samopri- spevkom. Menili so, da bi višina samoprispevka morala biti vsaj taka, kot jo je lansko leto prispeval vsak občan na območju kia.jevne skup- nosti Dornava. Pričakujejo pa tudi izdatnejšo pomoč iz občinskega cestnega sklada in Kmetijskega kom- binata Ptuj. Za uresničitev naloge, ki bi jo naj skupno opravile krajevne skupnosti Desternik, Rogoznica in Dornava, so izvohh petčlanski prijpravljalni od- bor, ki ga sestavljajo Štefan Šemič- ki, Anton Kovačec, Lranc Pintarič, Franc Rodež in Janez Žampa. F. Fideršelt. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 8. februarja 1973 VELIKI NAČRTI KS POLJČANE Krj\jevna skupnost Poljčane je izdelala predlog programa dela na področju komunale za leti 1973 in 1974, Predložili ga bodo vsem gospodarskim organizacijam v kraju, zasebnikom in občanom. Obširen je, zato ga bo moč realizirati le, če se bodo zanj zavzeli vsi v kraju. Posebno še zato,, ker bo gotovo najtežje dobiti dovolj finančnih sredstev, od širše družbene skupno- sti pa lahko pričakujejo samo del potrebnega denarja. Največ denarja bodo potrebovah za dokončanje del na bazenu. Z njegovo gradnjo so začeli 1971 leta, do sedaj pa so izkopali jamo in' pripravili vsa druga zemeljska dela.- Tudi betoniranje so že naročili, treba bo pa bazen še preobleči ali s plastiko ah z aluminijem, vgraditi čistilne naprave in urediti okohco s, slačilnicami. Ob dejstvu, da je V; bistriški občini samo en bazen, pa še ta ni odprt že nekaj let, je ta investicija vsekakor se več kot nujna. Uredili bodo tudi mrliško vežico na pokopališču in parkirni prostor ob ■ njem. Zato bi potrebovali 144.00,00 din. Nameravajo tudi asfaltirati nekaj cestnih odsekov, urediti kanalizacijo v najboy kritičnih primerih^ v bivši Maharskl vasi zgraditi transformator, popravi- ti telovadnico, obnoviti most p»rek Dravinje in postaviti na cestišča nove označbe. Poljčančani so si tako samo na področju komunale zastavili ambi- ciozen program, ža katerega bi potrebovah 1.550.00 din. Ce ob tem pomisUmo še na vse druge obveznosti krajevne skupnosti, potem bomo lahko, če bodo uspeli vse uresničiti, čez dve leti zapisali, da so v Poljčanali ogromno naredili. M. MUNDA Veselje ob ormoškem vodovodu Problem ormoškega vodovoda, ki ■ smo o njem pred kratkim obširno poročah. je končno rešen. To je nedvomno zelo razveseljiva novica in marsikateremu ormožanu se je odvaUl kamen od srca. Žeja, ki sojo trpeli v Ormožu več mesecev, je končno premagana. Jutri bo že minilo 14 dni, odkar teče voda iz vseh vodovodnih pip in to vse dni in ob vsakem času. Na stanovanjsko komunalno pod- jetje v Ormožu so nam povedali, da se imeli z vodovodom zadnji čas veliko dela In skrbi, saj je bilo potrebno pregledati cel vodovodni sistem od črpališča do rezervoarja na Hajndlu. Med drugim so odkrili veliko napako, ki je nastala že ob gradnji vodovoda. Pribhžno 150 metrov dolga vodovodna cev, ki povezuje vodni izvir z motorno črpalko, je bila ukrivljena navzgor, zato je vanjo uhajal zrak in pretok vode je bil zaradi tega bistveno zmanjšan. Popravili in izboljšali so še mnogo tega tako da sedaj ormoški vodovod spet normalno deluje. Na sekundo lahko načrpajo^ 18 litrov vode, kar povsem zadost- uje potrebam. Poleg tega so sklenili kupiti eno novo motorno črpalko, ki bp v rezervi za primer okvare na kateri od sedanjih, ki so v obratova- nju. Sedaj v Ormožu lahko zmanjka vode samo zaradi daljših prekinitev električnega toka in morebiti ob zamenjavi vode v bazenu letnega kopahšča. To pa so v primeri z dosedanjim stanjem resnično malen- kosti. Sedaj, ko je vodovod poprav^en in ko so tudi nekatere druge zadeve razčiščene, je tudi projekt o širitvi vodovodnega omrežja postal realnej- ši. V Ormožu se že dolgo govor, shšati je, daje izdelana tudi studia o tem, da bi ormoški vodovod napajal tudi prebivalce Huma in okolice, eno cev pa bi potegnili celo do Jčruzalema. Znano je, da sta oba omenjena kraja brez dobre pitne vode, zato bi uresničitev te zamisli bila zelo razveseljiva. V tem primeru bi morali tudi kapaciteto vodovod nega sistema povečati, kar pa ne bi bilo najteže.________ Gasilsko društvo Sobetiitci 27. januarja 1973 se je članstvo GD Sobctinci zbralo na 26. rednem letnem občnem zboru, ki gaje odprl predsednik društva Jakob Trunk. Sledila so poročila poveljnika, predsednika, vodij ženske in moške mladine, predsednika nadzornega odbora in kulturno-prosvetncga referenta. V teh poročilih so bih omenjeni uspehi društva v prete- klem letu in pa naloge, ki nas še čakajo v tekočem. Naj omenim le najvažnejše iz poročil, ki so bila prebrana na občnem zboru. Poveljnikovo poročilo se je nanašalo predvsem na delo v opcrativi. GD Sobetinci se je v preteklem letu udeležilo dveh požarov v okolici. Zraven tega je imelo tudi pet mokrih in deset suhih vaj, ki so bile vedno stoodstotno obiskane. Moška desetina sc je pripravljala tudi na občinsko tekmo- vanje, vendar se ga ni mogla udeležiti zaradi službene zadržanosti dveh članov ekipe. Poročilo gospodarja je za razliko od prejšnjih let bilo bof^tcjšc, saj jc društvo v preteklem letu kupilo novo motorno črpalko, ki je skupaj z dve leti starim avtomobilom in še dve leti starejšim gasilskim domom, ponos društva. Predsednik društva je v svojem poročilu začrtal predvsem delo za tekoče leto, ki ga ni malo. Med drugim mora društvo nabaviti predvsem nove sesalne cevi, ker so stare že dotrajane in jih je zelo težko uporabljati. Kot drugo nalogo je predsednik omenil dograditev gasilskega doma. Do popolnega izgleda mu manjka šc namreč omet z zunanje : strani in žlebi na strehi. Po teh poročihh se je razvila živahna debata, v kateri je sodeloval tudi delegat z občinske gasilske zveze, tovariš Vojsk, ki je predal diplomo predsedniku društva. Društvo pa j« za dolgotrajno delo odUkovalo svoja dosedanja člana Jakoba Horvata in Janeza Plohla z diplomami. Na občnem zboru so izvoliU tudi novi odbor, v katerem so v večini mladi ljudje, ki bodo ob pomoči starejših 'nadaljevali začrtano pot. MARJAN MURSEC Novi ptujski objei še z mlačno vodo. prezrači. Plesni' . madeže z vrhnjega usnja čevljev jdstranimo z desetodstotno razto' no borove kishne. Namazano mes' , splahnemo s čisto vodo in OSI imo z mehko krpo, nato pa n nažemo s tanko plastjo vazehne. Zarjavele nože najprej nadrgnemo s trdo radirko, nato jih namažemo s petrolejem, v katerem smo raztopili nekaj voska za pod. Ce so noži močno zarjaveh, jih pustimo v tej mešanici 24 ur, nato jih osušimo in zdrgnemo z volneno krpo. Nezavreto mleko ohranimo v vro- čih dneh, ču mu dodamo nekaj sode bikarbone, raztopljene v vodi. ^ Delavska univerza Ptuj SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA PRI SO PTUJ KK - OBRAT ZA KOOPERACIJO „JOŽE LACKO" Ptuj KZ - LOVRENC DR. P. ORGANIZIRAJO NASLEDNJA PREDAVANJA IZ KMETIJSTVA Ponedeljek, 12. februarja 1973 LEVAJNCI Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo pri Janezu Žampi Levajnci 10, ob 18 uri; POLE N §AK Pomen prve pomoči pri živbi - postopek z mesom pri zasilnem zakolu: predavanje bo v osnovni šoh Polenšak ob 18. uri; C I R K O V C E Sušenja sena in sihranje krme zk govedo; predavanje bo v osnovni šoli Cirkovce ob 18. uri; NJI VERCE Kako pridelamo več koruze predavanje bo pri Alojzu Podgor- šku Njiverce 10 ob 18, uri; Torek, 12. februarja 1973 TRNOVSKAVAS Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo v osnovni šoli Trnovska vas ob 18, uri; BUKOVCI Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo v gasilskem domu Bukovci ob 18, uri; LOVRENC Pomen prve pomoči pri živmi - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v klubu občanov Lovrenc ob 18. uri; SE L A Kako pridelamo več koruze; . predavanje bo v osnovni šoh Sela ob 18. uri; Sreda, 14. februarja 1973 VITOMARCI Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost pri govedu; predavanje bo v osnovni šoh Vitomarci ob 18. uri; CIRKULANE Pomen prve pomoči pri živini - postopek z mesom pri zasilnem zakolu; predavanje bo v osnovni šoh Cirkulane ob 18. uri; M A J S P E R K Kako pridelamo več koruze; predavanje bo v osnovni šoh Majšperk ob 18. uri; Četrtek, 15. februarja 1973 J U R S I N C I Pomen prve pomoči pri živbi - postopek z mesom pri zasibem zakolu; predavanje bo v osnovni šc Juršinci ob 18. uri; MOŠKAJNCI Kako si vzredimo dobro krav( molznico in preprečimo jalovost p govedu; predavanje bo v gasilski dvorar. Moškajnci ob 18. uri; ME DVE DCE Sušenje sena in siliranje krme 1 govedo. predavanje bo v gasilskem dom, Medvedce ob 18. uri; Petek, 16, februarja 1973 STOPERCE Kako si uredimo hlev za govedo t prašiče po sodobnih načehh; predavanje bo v osnovni 5c Stoperce ob 18. uri. IN ŠE KUHINJSKI NASVETI OREHOVA KREMA 1/3 kg nastrganih orehov skuhaji v 1 / 2 htra mleka, ki ste ga osladili vanihjem. Nato do gladkega stolče; 3 rumenjake, žlico krompirjeve ro ke, žhco kavnega praha ter nek mleka. S stepalnikom za sneg nsi pomešajte jajčno maso med oreh vo. nato vse le še kratko prekuhaj ter zopet stolčite, dokler se kret nc ohladi. Za boljšo zmes pridale sneg treh beljakov, kremo odiša« s kozarcem ruma in jo napolnite kozarce. NOVOLETNI ŠARTELJ 1 kg bele moke presejemo v [ merno veliko posodo. V vdolbi zhjemo 4 del mlačnega mleka, katerega smo zdrobih 10 dkg kva Tako naj testo počiva 20 minut, testu dodamo 10 dkg sladkorja jajce, 1 zavojček vanilije ter strgi skorjo 1 limone. Še enkrat te pregnetemo ter ga pustimo pono* shajati. V tem času pripravimo 40 dkg masla ter 20 dkg moke zii Maslo in moko spet vdelamc shajano testo ter dodamo še 401 rozin ter 10 dkg mletih orehov, sto še na kratko pregnetemo, n naj še zadnjič shaja. Obhkujenic na 4 dele v običajno obhko. vloži v pekač ter pečemo pri dobri vii ni okoh 50 minut. Ko je pei pečeno, ga premažite s 15 dkg se tega masla in posipajte z vanilij^ sladkorjem. SIROV KOLAČ Pekač obložite s nastrgani stom, nato kuhajte 3 del mlel 2 del smetane. V skledi dobro mešajte 4 do 5 jajc, 10 do krompirjeve moke, ščepec pi\ ščepec muškata, zmes dobro P šajte in od časa do časa dol vrelo tekočino. Ob mešanju p« te to maso na ogenj, vendar t da ne bo zavrelo. Ob koncu d< še 300 gramov nastrganega Ohlajeno snov razdelite na 1 podlago v pekaču. Sirov kolači te 40 minut. STRAN 13 TEDNIK - ČETRTEK, 8. februarja 1973 kupnih desetletnih deklicah, ki letos hodita v tretji razred osnovne šole Poljčane, Kakšna skrb je bila danes doma, sem zvedel, saj je bil prvi dan pouka v drugem polletju in še prvič so imeli pouk v novi šohi Čeprav so v novem, večjem in lepšem razredu, Aniu in Renata sedita v prvi klopi, kot že od prvega razreda dalje. Obe lita odličnjakinji, prvo in drugo leto ■sta imeli celo same petice. Najraje imata slovenski jezik, ker veliko bereta in sta obe že osvojih bronasto Ingoličevo bralno značko. Tudi zlati znački bratov Ribar sta že shranjeni v vitrini njune sobe. Radi telovadita, Mj sta obe članici telovadne vrste TVD Partizan iz Poljčan. Sicer jima pa noben šport ne dela preglavic, res pa je, da kaže Anita zanj več smisla. I Zato pa je Renata boljša gospodinja. Vedno sta oblečeni enako, kljub temu, da sta si izbraU vsaka drugo barvo. Tako ima Renata copate, dežnik in še kaj v modrem, Anita pa enake stvari v rdečem. Zelo sta navezani drujja na drugo in ker sta vedno skupaj in precej podobni, ju ljudje sploh ne ločijo. Tudi zelo skrbni sta. Takoj po prihodu iz šole naredita naloge pa tudi na obleko skrbno pazita. O tem, da je njuna soba vedno vzor reda in kar sije, sploh ni treba posebej govoriti. Oče je povedal, da sta odprte in vesele narave. Res sem se o tem prepričal na svoje oči. Ko nam je počasi že zmanjkovalo snovi za razgovor, sta se vrnili s smučanja, To je bilo smeha in razposajenosti, ko sta se prisukali v kuhinio. Se razgreti in rdečih lic! Zadrege je bilo takoj konec, Ko sem ju nato Se enkrat vprašal o vsem tistem, kar sem pravzaprav že vedel (da bi pač preveril očeta in staro mamo, če v preveliki ljubezni nista vsaj malo pretiravala), sem zvedel enako pa Se dosti več. Tako mi je biloob lUovesu že skoraj žal. da sem moral oditi, ko bi lahko še toliko zvedel o Renatini pesniški žihci, ki mi je obljubila, da mi bo svoje poizkuse ob drugi priložnosti pokazala, Anita pa je še hitela pripovedovati, kako ju sploh ni težko ločiti, ker ima ona na licu lepotno piko, oče pa se je spomnil na njuno operacijo bezgavk pred dobrimi tremi leti. M. M. ALENKA IN CVETKA KRAU *'"''»i"Cvt,kaKralJ Foto: J. Rakuša Pred kratkim je na naše uredni- štvo prišlo prijazno pisemce, s kate- rim so nas starši 6 mesecev starih dvojčic, Alenke in Cvetke Kralj iz Lahonec 55, povabih na obisk. Lahonci je silno raztresena vas, le redke Itiše so ob cesti, zato je bila pot h Kraljevim dejansko pot v neznano. Sever je bril z drobnim snegom. Hiše so bile zavite v jutra- njo sivino, razmočena in slabo splu- žena cesta je ustvarjala dokaj nepri- jeten občutek. Nikjer ni bilo videti živega človeka. Ura je bila sicer zgodnja, nekaj po sedmi zjutraj aU res kmetje pozimi tako dolgo spijo. Končno hiša. Gospodinja je krmila svinje. Pojasnila je, da so Kraljevi doma ob cesti nedaleč od njih. Kljub zgodnji jutranji uri je bilo pri Kraljevih že vse živo. Vsi so že vstah, tudi mah dve, razen petletne- ga Francija, ki je v zadnji hiški v še vlekel dreto. Prijetna toplota je prihajala od vehke kmečke peči in, napolnjevala sobo. Mama je takoj „vzela v red" oba otroka in ju pripravila za slikanje, saj brez tega ne gre. Vehko spretnosti okrog otrok je pokazala tudi najstarejša hčerka Danica, ki obiskuje 4. razred osnovne šole pri Tomažu. Z otroko- ma se nismo mogU pogovarjati, zato sta namesto njiju spregovorila oče in mama. Mala Alenka je 10 minut starejša,., Cvetka pa je bila rojena za 100 gr težja. Obe deklici lepo napredujeta, Cvetka pa še vedno vodi v teži, Sedaj so grami narasH že v kilogra- me. Cvetka ima dva več od Alenke. Rojeni sta bili v ptujski bolnišnici. Alenka je bolj cmerave narave in bolj živa, izredno rada sc gunca v košari, medtem ko je Cvetka kaže bolj lenobne znake. Za obe pa velja, da jesta zelo radi, da sta vsaj do sedaj bih ves čas zdravi in končno, da se skupaj zbujata.. Njuna mama Bernarda nam je povedala, da sploh ni pričakovala dodvojčkov. ..Pravzaprav bi rad imel še enega sina" je povzel besedo oče Franc, vendar smo tudi te dve z velikim veseljem sprejeh. Eaini pro- blem je tesna hiša. Sedaj družina šteje že 6 članov, ki živijo v dveh prostorih. Preživljajo se na majhni kmetiji, oče pa občasno tudi dela pri večjih kmetih, ter tako zasluži za lačna usta svojih otrok. Pravzaprav imajo kmečki ljudje ..lepe" navade. Nikdar ne poznzabi- jo na malico in kozarček. Običajno se o potem obisk nekohko zavleče, vendar ima tudi to svoje čare. Tudi pri Kraljevih je bilo tako. Ko sem odhajal, sem. opazil pred hišo krmilnico, v kateri Kraljevi nastavljajo pticam hrano, ludi to priča o dobroti ljudi, ki jo danes najdemo zelo poredko. jr JOŽICA IN VERICA ERKER V soboto dopoldan jc bilo, ko smo ju obiskah. Zima je pokazala svoje ostre zobe in poč tnice so se pravkar začele, zato smo bili prepričani, da ju bomo našli. Res so bili vsi doma: oče in mama sta se pravkar vrnila z nakupovanja, sestrici sta se odpravljah sankat. 6-letni bratec Danilo pa se je smukal okoU njiju, naj ga povabita zraven. Seveda ob naSem obisku ni bilo več mishti na odhod na hribček tik ob domači hiši. Poscdh smo po toplo zakurjeni kuhinji in pogovor je stekel. Jožica in Verica sta se nam predstavih, tu in tam pa sta v besedo vskočila tudi oče in mama, da bi dopolnila naš razgovor. Verica in Jožica hodita v tretji razred osnovne šole v Slov. Bistrici. Pridno se učita. Prej sta v šoh sedeli skupaj pa ju je tovarišica presedla, ker sta med poukom imeU druga drugi preveč povedati. Pa kako ne bi, ko sta tako navezani druga na drugo, da sta vedno skupaj. Tudi pri domačih nalogah si pomagata, Ic najljubši predmet jima je različen: Verica je najbolj navdušena za matematiko, Jožica pa za risanje. Tudi poklic sta si že izbraU. Obe bosta šivilji. Da bi jima bilo v uku lažje in bi do takrat že kaj znah, že zdaj pridno šivata oblckce in vse mogoče za malo )unčko, ki je res oblečena kot cakšna princesa. Sicer pa igra ni vse v njunem prostem času. Tudi mami pridno pomagata. Verica jc že prava gospodinja. Potem ko z Jožico pomijeta posodo, sc loti temcljitep pospravljanja, takrat pu Jožica običajno odide v trgovino nakupo- vat. Ko sta se.ro4iii.Jied enajstimi leti. točneje 30. oktobra 1962. so ju bili starši kljub prcsencčnju zelo veseli. Kar doma sta pokukali na svet. le pet minut druga za drugo. Otroške bolezni sta obe prcboleh istočasno, da so imeh doma bolnici tri mesece neprekinjeno. Ko smo se poslavljah. sta šc hitro pripovedovan, kako radi' bereta knjige, posebno pravljice in partizanske zgodbe. Šc enkrat smo siju dobro ogledah, ko sta sc stiskali druga k drugi in se spodbujah, kaj. vse bi še povedah. se zazrli v njune kot nebo plave oči in svetlo kostanjeve lase. v enako obleko, v njun zaupljiv in prikupen nasmeh, ob pozdravu pa sta nam zaklicali: ..Nasvidcnjc v Ptuju ob srečanju dvojčkov. ' MIRKO MUNDA ANITA IN RENATA KRALJ Z majlino negotovostjo sem se odpravil v Lušečko vas pri Poljča- nah. Tam sta doma dvojčici Anita in Renata Kralj. Skrbelo meje, da bom , težavo našel njun dom. Pa sploh ni bilo težav. Kakšnih sto metrov od ceste. nekoHko navkreber, stoji lepa, skoraj še nova hiša. Odprla mi je njuna stara mama in povedala, da sta deklici odšli na smučanje. Najprej sem se mislil odpraviti, pa me je prijazno vabilo stare mame in misel na brezplodno dolgo pot potegnila v kuhinjo. Beseda je dala besedo. Oče. kije bil tudi doma, je rade volje odgovar- jal na moja vprašanja in počasi sem si izoblikoval podobo o dveh pri- 14 stran tednik — Četrtek, s. februarja 1973 DS osnovne šole Dr. F. žgeča, Dornava razpisuje prosto delovno mesto tajnika- računovodje za nedoločen čas. Pogoj: končana .srednja ekonomska šola in nekaj prakse. Poskusno delo 1 mesec. Rok prijave 15 dni ])o objavi. ,^ ŠAHOVSKE NOVICE v prostorih mladinskega kluba se odvija prvenstvo ptujskih šahistov. Na turnirju sodeluje 38 i^alcev. Turnir se igra po švicarskem sistemu in bo trajal 11 kol. Stanje na tabeli; po štirih kolih: Podkrajšek in Majce- novič 4 točke, Rakus 3,5; Marko- vič, Bohak, Zupančič, Gajzer, Mikša 3, Sedlašek, Skarja, Roje, Fridl, Srečkovič, Prelog, Šegula, S. Mayer 2,5 itd, Škarja-Prelog 0,5:0,5, Ra- kuš-Sedlašek 1:0, Trplan-Šegula 0,5:0,5, Podkrajšek-Bohak 1:0, Škarja —Majcenovič 0:1, Roje —Sreč- kovič 0,5:0,5, Bohak—Markovič 1:0, Frelog-Trplan 1:0. Prvenstvo se igra vsak torek in petek. Odigrana sta bila tudi brzoturnirja za januar. V članski konkurenci je . med 10 igralci zmagal Podkrajšek pred Bohakom, Šerugo, Kneževičem itd. Prvič je bil odigran posebej mla- dinski brzoturnir. Sodelovalo je 12 mkidincev. Po ogorčeni borbi je zmagal Trplan. Dalje so se uvrstili Majnik, Selinšek, Srečkovič itd. S Šahovski boj so začele tudi sindi- kalne etape. Sodeluje 12 štiričlan- skih etap. Po V. kolu je stanje na- slednje: T GA Kidričevo 16 točk. Iz- bira 1 5,5, Mercator, Sigma 10,5; Za- vod ,,01ge meglic" 10 itd. m. Šeruga SODNIŠKI TEČAJ ObZTK Ptuj je organizirala nogo- metni sodniški tečaj za sojenje v ob- činski nogometni ligi, ki se prične v začetku aprila. Predavanja so v pi- sarni ObZTK in so se pričela v to- rek, 6. februarja. Tečaj bo trajal 20 ur. Tečaj vodi nogometni sodnik Janko Vogrinčič. SMUČARSKO PRVENSTVO NA POHORJU Zveza šolskih športnih društev Slovenije je razpisala tekmovanje za naše področje na Pohorju in to 15. februarja ob 10. uri za srednje- šolce, ki bo pri zgornji postaji vzpe- njače, to je pri hotelu Bellevue in 17. februarja ob 10. uri za osnovne šole. To tekmovanje bo na Lovrencu na Pohorju. Interesenti posamezni- ki, kakor tudi šole naj se prijavijo direktno na Zvezo šolskih športnih društev Maribor, Vita Krajgerja 8, kjer bodo sprejemali prijave do 14. februarja do 14. ure. Razpis velja za občine Lenart, Ptuj, Ormož, Sloven- ska Bistrica, Dravograd in Maribor. Tekmovalci bodo razdeljeni v sta- rostne skupine: cicibani, letniki 1963-64; mlajši pionirji, letnik 1962-63; starejši pionirji 1959-60; in mlajši mladinci, letniki 195 7-58. Tekmovalci lahko nastopajo v skupi- ni po dva tekmovalca. SLABO OBVEŠČANJE športna društva v ptujski občini o svoji dejavnosti zelo slabo obveščajo ObZTK, tako da ta nima o njihovi dejavribsti nikakršnih podatkov in rezultatov. Ne pošiljajo poročil niti zapisnikov tekmovanj. Tudi razpisi o klubskih tekmovanjih gredo mimo njih. Opaziti je, da se klubi spomni- jo svoje uprave le takrat, ko potre- bujejo denar ah kakšno drugo po- moč. Ker je ObZTK pristojna tudi za obveščanje sredstev informacij o športni dejavnosti na njenem ob- močju, ji je to zaradi takšnega odno- sa nemogoče. O letošnjem najbolj masovnem športnem tekmovanju — Delavskih športnih igrah, na ObZTK še niso dobili nikakršnih podatkov. KOŠARKA y februarju bo občinsko zimsko košarkarsko prvenstvo, v kolikor se bo prijavilo zadovoljivo število ekip na ta ze tradicionalni občinski tur- nir. PLANINCI Planinsko društvo Ptuj organizira enodnevni izlet za smučarje v Meži- co, ki bo v nedeljo, 11. februarja. Odhod je ob 6.30 uri izpred ,,Slo- venskih goric". 1 SLOVENSKA HOKEJSKA LIGA Tesen poraz proti novemu republiškemu prvaku HK Go- renje" (Velenje)-HK ,J'tuj" 8:6. Celje, 4. januarja - Drsališče v mestnem parku, gledalcev 100. Ptuj: Zor čič, Omulec, Vamberger, Sirec, Sirca, Lešnik, Potočnik B., Potočnik_ B., Potočnik M., Esih, Rojic, Šparl B.. ŠparlM.; Ptujčani so prikazali zrelo igro v vseh pogledih in elementih igre, na igrišču so prevladovali in Gorenje prisilili, da se je večji del tekme branil; da so izgubili, je krivda v nervozni igri v začetku prve tretjine in delno neizkušenosti. Za požrtvovalnost pa zaslužijo vse priznanje. S tesno zmago proti ekipi Ptuja je Gorenje postalo republiški prvak za sezono 72/73. Po poteku tekme bi tudi obraten rezultat bil realen. Ekipa Ptuja je igrala oslablje- na; ni igralo pet igralcev, ker so bili službeno zadržani in zaradi bolezni. M.P. PO KRIVEM OBDOLŽENA še dobro se spominjam, kako razburljivo je bilo, ko je Jasnina mama pritekla vsa zasopihana v razred: Veste, tovarišica, moji Jas- ni je zmanjkala zelo dragocena roč- na uraj ki jo je dobila za novo leto!" Tovarišica se je vsa zaskrbljena za- zrla po razredu in vprašala: ,,Ali je kdo videl Jasnino uro? " Vsi smo zanikali. Po krajšem molku se oglasi Vera iz zadnje klopi in reče: ,,Ura je v Nevenini torbi!" Svojim ušesom nisem mogla verjeti. Zazrem se v Vero, vsi ostali učenci pa vame: ,,Kaj si rekla? Pri meni naj bi bila ura? . . Med tem je tovarišica že vzela mojo torbo in iz nje potegnila uro. Planem v jok, ker me je bilo sram pred Jasnino mamo, stopim pred tovarišico in odločno povem: ,,Jaz ure nisem vzela! Nekdo mi jo je podtaknil." Spet nastane molk v razredu. Čutim, da mi vsi verjamejo. Toda kdo je krivec? Tovarišica čaka in v tej tišini se zasliši tiho, skesano ihtenje. ,,Kaj je Tonček? " vpraša tovarišica. ,,Jaz sem kriv! Nevena me je včeraj premagala v teku, pa sem se ji hotel maščevati." Vsi so se nasmehniU z olajšanjem. Meni je tudi bilo lažje, toda kljub temu moram reči: krivica zelo boli! NEVENA SAJBER, 5. b, Osnovna šola ,,Franc Osojnik", Ptuj MOJ NAJLJUBŠI PREDMET Najprej se vam naj predstavim, Sem učenka 6. c razreda OS ,,Tone. ta Žnidariča", Ptuj. Doma sem v Bišu. Vsako jutro se vozim z avtobu- som v Ptuj v šolo. Res, ni lahko vsako jutro ob petih vstati, toda jaz sem zelo vesela, ko se peljem v šolo in komaj čakam, da se prične pouk. Zelo rada se učim, saj mi učenje ne dela preglavic. Vsako leto sem bila odlična. Sedaj pa sem bila prav dobra. Upam, da bom v drugem polletju boljša. Sedaj pa naj prič nem z naslovom, Letos v šestem razredu smo dobili tudi nove predmete: zemljepis, bio logijo in zgodovino. Vsi trije pred meti so mi všeč. Najbolj pa mi ugaja zgodovina. Poučuje me tovariš Franc Golob. Obenem je tudi moj razrednik. Vsako uro zvemo nekaj novega. Ko nam tovariš pripoveduje, vsi z zanimanjem poslušamo. Doslej smo imeli tri ure zgodovine na teden, odslej pa bomo imeli samo dve uri. Sedaj, ko pišem ta spis, so počit niče. Komaj čakam, da se bomo v ponedeljek spet videli v šoli. Lep pozdrav vsem od Majde Roškar, 6.c OŠ ,,Toneta Žnidariča", Pti| Razvoj ptujskega hokeja Hokejsko-drsalni klub PTUJ je bil ustanovljen leta 1964 pri TVD PAR- TIZAN ,,Rogoznica" - sekcija za hokej in drsalni šport. Ta šport ima v vasi Rogoznica svoj začetek v letu 1956. Prvi koraki so bih kot povsod zelo skromni, fantje so na vaškem ribniku drsali in se poganjali za na- vadnim iz lesa izrezanim pakom s paUcami, ki so jih našli v gozdu. Leta 1964 smo sklenili, da mora ta šport dobiti svojo pravo veljavo, za- to smo ustanovili pri TVD Partizan „Rogoznica" kot sem že uvodoma imenoval — sekcijo za hokej in drsal- ni šport. Ker je oprema precej draga, smo se s prošnjo za opremo obrnili na HK Jesenice in HK Olimpija. KHN Jesenice je uslišal naši prošnji in nam poslal komplet sicer dotrajane opreme, toda za nas neprecenljive vrednosti, za kar smo se jim zahva- lili, ustno, pismeno in tudi v dnevni- ku .,DELO". Po letu dni treningov in privajanja na pravo hokejsko opremo, ki tudi' zahteva svoj čas, smo odigrali prve prijateljske tekme s HK „Celje" in H K ,, Gorenje—Velenje". V sezoni 1971/72 smo se odločili nastopiti v slovenski hokejski ligi in smo se pre- imenovali v ,,hokejsko-drsalni klub" Ptuj, ker nam je pod temi pogoji „Občinska zveza za telesno kuUu- ro" obljubila tudi finančno pomoč. Zataknilo pa se je pri dotaciji, k^/ii s 1500 dinarji dotacije nismo mogli kriti niti najosnovnejših stroškov. Kljub temu nismo odstopili od za- stavljene poti ter v sezoni 71/72 tekmovah v ,,SHL". Ker pa je opre- ma, ki smo jo dobili od ,,Jesenic" dotrajala, treba jo je bilo delno za- menjati in dopolniti, je vse skupaj šlo na stroške posameznega tekmo- valca, da ne omenjam palic in pa- kov, ki se lomijo in trosijo. Ekipa se je vozila na tekmovanja (domačini smo bih v Celju, ki nam je pomagal v vseh obzirih, za kar smo jim zelo hvaležni) z osebnimi avtomobiU, ki so jih imeli igralci,^ pri čem je vsak plačal po 1 5 in več dinarjev za eno vožnjo, da bi krili osnovne stroške prevoza, za hrano pa se je pobrigal vsak sam. Tako so igralci porabili svojega lastnega denarja okrog 10.000 dinarjev (en milijon). Stro ške za led in sodnike smo krili; dotacijo „Občinske zveze za telesne kulturo" in pomoč, ki smo jo zbral pri ptujskih delovnih organizacijah kije znašala 1 500 dinarjev. V sezoni 1972-73 ponovno na stopamo v ,.SHL" toda ,,Občiiisl(; zveza za telesno kulturo" ponovn; ni našla razumevanja za to zw športa, saj so nam dah dotacijo višini 1 200 dinarjev in še za ta dana se imamo zahvaliti nogometni ekip ,,Desternika", ki to sezono ne nastc pa v ,,Občinski nogometni Ugi" t smo rni prejeli njihovo dotacijo. N pomoč pa nam je priskočila skup sčina občine Ptuj, tako da lahk nastopamo. Stroške prevozov, pr* hrane ter delno opreme pa za to let ponovno nosimo sami. Pri tem moramo omeniti, da srn pri ptujskih športnih delavcih nal teli na nerazumljivi odpor do tei športa, ki si ga ne znamo pravil« razlagati, ker nas na eni strani nik kor nočejo razumeti in pomaga' po drugi strani pa kritizirajo, da Ptuju ni razumevanja za zims šport — v isti sapi si padajo izjave protislovja. Pri tem klub ne razM samo hokeja, ampak tudi rekreac sko drsanje, za kar zanimanja v p' ju ne manjka. Naša želja je, da bi v Ptuju zgrad vsaj zasilno drsališče z ograjo, kj bi lahko trenirali in tudi rekreac sko drsanje bi se lahko organizira' izvajalo. Ne smemo pozabiti, da je drsa' najcenejši rekreacijski zimski šp< in zato dostopen širšemu kfO ptujskih občanov. Za pomoč, ki so nam jo nudili; zahvaljujemo: Skupščini obci Ptuj ter ,,Delti", ,,Agrotransport' „Sigmi", Kreditni banki, „Plesli ju", ,, Kmetijskemu kombinat' „Merkurju" in ,,Izbiri". Posebno se zahvaljujemo „D^' Ptuj, ki nam je kljub lastnim t' vam priskočila na pomoč in kW dala blago in sešila komplet dre' ter ,,Agrotransportu", ki je poin? pri prevozu v Tržič, na Jesenice' Ljubljano. , Hokejsko drs. klub i TEDNIK — ČETRTEK, 8. februarja 1973 STRAN 15 No zaj pa smo te le malo zime dobili Prmoj kokoši tak je mrzlo, Trg že ftiči v lukjah zmrzovlejo no malo že čista trde klune no škrample. Jas, ki man tokšno stalo, sai vete, odprtega tipa no na prepih, sen preštima, da ma krava cista trde rožle no šparkle na nogah. Toto katastrofo sen to eno utro Mici ooveda no predlaga, da mogla letos stalo zaflikati, pa mi je nazaj zabrusla: ,,Zaj bos se ti v stalo spot hoda, iekič de tudi tebi kaj .,zmrznolo" . . . Pa, da nemo jas skos predugega jezika, pustimo gnes še moje dopis- nike naj se malo vun skašlajo. Prvi je na \TSti Fronček izpod Holoz. Tak nan piše: , . , . ., Spoštovani prleskemi Lujsi! Najpret ti povošin eno srečno, zadovoljno no veselo novo leto. Mislin, da je minlo že strto ali peto leto od tistega cjata, gdo se je rodija tvoj rezervirani kot, ki je čista zagvišno naša najbolj prilublena no brona rubrika v Tedniki. V Joj obdelaš vse aktualne teme. ziv- lejnske montre no vesele dogodif- čine. V imeni brolcof Tednika prosin za objovo tvoje najnovejše slike. Mislin, da se gible tvoja živa teža tan okoli 100 kil. Se nič ne bojiš, da bi te kop po glovi fčesnola? Predlogan ti, da čimpret narediš testament no nan jovno objoviš, kumi boš kaj ,,zasafa". Najbrž pa se tudi ti držiš tistega pravila: Ti meni luč, jas tebi kluc, kar pomeni, da bos do zodjega prdeca drža vajeti v svojih rokah." Lujs ne misli si, da ti želin smrt. Le iz firbeca no iz čiste radoved- nosti te tak po vajnkih spitovlen za tovojo bogastvo, saj je jovna tajna, da prinas glih tisti najbolj jomrajo, ki majo največ pod polcon. Pa še neke me zanimie. Kokšna de letošja zima? Vse lepo pozdrovlan no se že v naprej zahvaluvlen za odgovore. Lastnoročno podpisani no lastno- nozno pregibajoči Fronček izpod Haloz. Zdravo no dober den Fronček! Najpret praf lepa no iskrena hvala za tvoje novoletno povošilo. Malo "Oj pozno je prišlo na svetlo pa mene to nič ne moti, saj sprejeman voscila no novoletna darila tijan to do drugega novega leta. Vidiš, da jas nesen tak hoklik. Resen je tak, da si ze skoro pet let jezik brusin v svojen rezerviranen koti no je to za mene najlepša pohvola, če mi moji brolci P'sejo, da v Tedniki najpret poluk- nejo v moj rezervirani kot. Pišeš mi, zgledan na svoji sliki fejst okrogel no kožen vejko živo težo. Pišeš celo lan okoli 100 kil. Veš s toto zadevo P Je tak. S štampeton vred bi toto težo že dosegna no zato nega zaenkrat nibene bojozni, da bi me kop zadela, razen ce se podere na mene streha na moji borni bajtici. Tan jpa je kop resen ze čista v zemlo zapičeni. Testamenta še nesen na- reda, sa^ že v naprej ven, da de to vejka tezova. Deca so mi fsi v tujino zbejžali. Če keremi samo omenin, da bi prevzeja grunt, je to za deco hujše kak če bi mu reka, da bi moga celo leto iz mlake v grabi gor na breg vodo nositi v rešeti. Kaj se tiče mojega bogostva ti moren povedati, da ne obdstoja nibena bojozen, da bi me obiskala komisija za ugotovlaje neopraviče- nega premožeja, bojin pa se tiste komisije, ki bi me pitala: Drogi Lujs, zaka| pa te ti nič nemaš, no zakaj si večni srmak? Jas mislin, da bi mogla tota zadeva tak iti: Vzeti tistin, ki majo preveč no neso zaslužili na pošten način no dati tistin, ki so reveži no neso meli prilike, da bi vsaj pošteno košni dinar v žep dobili." Z letošjo zimo pa de pač tak: Meli mo malo snega, mrzlo bo. Včosik de sunček sija, na vodi de se led dela, mogli mo nositi duge gate, v pečeh mo mogli kuriti, da nas nede zeblo no še tak dale naprej kak pač to v zimi je. Frnoček, tejko naj bo za tebe. Pismo od Davorina iz Juršinc no Tina iz Avstrije prideta na vrsto drugič. Srečno, vaš Lujs. ,, Doktor, povejte mi, prosim, kaj mi je. Toda ne latinsko, ampak slovensko in razumljivo." ,,Vam pa manjka prav nič. Vi ste požeruh, pijanec in lenoba!" ,,Hvala lepa, doktor. Toda vseeno, bi rad vedel še diagnozo v latinščini, ker jo moram povedati ženi!" ,,0d jutri dalje nobenega alkoho- la, nič tobaka, nobenih lokalov in ne kina ter gledahšča!" „Kaj pa naj vendar počnem, če ste mi vse pre povedah, gospod doktor? " „Varčujte in plačajte moja zadnja dva računa!" Zdravnik je v predsobi dejal ženi bolnika: ..Zal vaš mož ne bo mogel več delati!" ,,To mu moram takoj povedati,, saj ga bo zelo razveselilo." ' Delavci in upokojenci! VAši osebni dohodki in pokoinine bodo več vredni, ce bo- •"^te z njimi pametno gospodarili. ako jih boste prejemali prek hranilne kniižice, jih boste ^elo povečali, kajti banka obrestuje vsak dinar po 7,5 »/o. obenem je to vaš prispevek k stabilizaciii gospodarstva. KREDITNA BANKA PTUJ NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.40 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Kon- cert iz naših krajev; 9.5 5 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tova- riši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna ^asba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambh; 14.00 Poročila; 14.05 Operne melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra; 17.52 Glasbena medigra; 18.00 Letite z nami; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Radijski dnevnik I. programa; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni noktumo; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- la. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekrea- cija; 7.00 Poročila - Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored, 7.45 EP: 8.00 PoročUa. PONEDELJEK, 12. FEBRUAR- JA: 14.00 Poročila; 14.10 Amater- ski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo: 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;. 16.40 Orkester Bad Kissingen; 17.00 Poročila — Posebna obvestila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Jugoslovanski pevci; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Beneški fantje; 19.25 EP, 19.30 Radijski dnevnik I. programa; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni noktumo; 23.15 Popevke se vrstijo; 24.00 Poročila. ■ TOREK, 13. FEBRUARJA: 14.00 POroročila; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Ansambel The Spotnics; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije: 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Simofnični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 1 9.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevniki, programa; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra; 21.30 Koncert lahke glasbe; 22.00 Poroči- la — Rojakom po svetu; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Skladatelj Uroš Krek; 24.00 PoročUa. SREDA, 14. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Poslušal- ci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital violinista Igorja Ozima; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Hugo Montenegro; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš raz- govor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP: 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Glasbena med- igi'a; 20.15 Simfonični orkester — vmes v odmoru: Kulturni globus; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 15. FEBRUARJA: 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Etude na kon- certnem odru; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester Ron Goodvvin; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Latinos: 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Lherarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Koncert ansambla „1 musici": 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 16. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 F.P; 15.00 Dogodil in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Dvanajst narod- nih pesmi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Morton Gould; 17.00 Poročila — Posebna obvestjla; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila: 18.15 Signali; 18.50 Ogle dalo-časa; 19.00 Lahko noč. otroci; 19.1 O Obvestila; 19.15 Ansambel Maksa Kunira: 19.25 KP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Tekmovanje pevskih zborov; 20.30 Top-pops 13; 21.15 O pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 17. FEBRUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 ICP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 (jlasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni j)evci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila - Posebna obvestila; 17.10 Z ansamblom Chris Barber; 17.20 Gremo v kino: 18.00 Poročila: 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost: 19.00 Lahko noč. otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Kvintet bratov Avsenik; 19.25 KP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavaj- mo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo: 22.00 Poročila; 22.1 5 Za naše izseljence; 2 3.00 Poročila; 23.05-01.00 V novi teden - vmes ob 24.00 Poročila: 01.00 Poročila. 16 stran tednik — četrtek, 8. februarja 1973 NEDjaJA. 11. FEBRUARJA: 8.55 Mestece Pevton; 9.45 Kmetij- ska oddaja; 10.30 Mozaik; 10,35 Po domače z dobrimi znanci; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 TV kažipot; 12.55 Smuk za moške; 14.00 Ljudje in zemlja; 1 5.00 Evropsko prvenstvo v drsanju; 17.45 Za konec tedna; 18.00 Poročila; 18.05 Velika balonska dogodivščina; 18.55 Gonja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2- 1 in TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.30 Jazz; 21.45 Športni pregled; 22.15 Poročila; 22.20 Košarka. PONEDELJEK, 12. FEBRUAR- JA: 9.35 TV v soli; 10.30 Angle- ščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osno- va splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nem- ščina; 16.10 Osnove splošne izo- brazbe; 16.45 Madžarski TV pre- gled; 17.45 Zvonček palček; 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnev- nik; 20.25 3-2- 1 in TV barometer; 20.30 Harmonika; 21.35 Po sledeh napredka; 22.25 Poročila. TOREK, 13. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoH; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 T V v šoh; 15,35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Osnove splošne izobraz- be: 16.40 Madžarski TV pregled; 17.45 Deklica t vžigalicami; 18.00 Risanka: 18.15 Obzornik; 18.30 Melodije za vse čase; 19.00 Mozaik; 19,05 Prehrana dojenčkov; 19.25 S kamero po svetu; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Diagonale; 21.25 Svetovni klasiki; 22.15 Poročila. SREDA. 14. FEBRUARJA: 8.20 TV v šoli, 11,00 Osnove splošne izobrazbe: 16.06 Madžarski TV pregled; 17.15 Mučkon In njegov trop; 17.40 Obzornik; 17.55 Košar- ka Crvena zvezda-Simmenthal; 19.30 Kratek film; 19,45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20,25 3-2- 1 in TV barometer; 20.30 Kosilo v travi; 21,05 Nogo- met Skotska-Anglija; 23.35 Poro- čila. ČETRTEK, 15. FEBRUARJA: 9.3 5 T V v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francošči- na; 14,45 TV v šoli; 1 5.40 Anglešči- na; 15.55 Nemščina; 16.10 Franco- ščina; 16.45 Madžarski Tv pregled; 17.45 P. Golia: Jurček; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Poljudno znanstveni film; 19.45 Risanka: 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Na valovih Mure: 22.00 Balet: 22.30 Poročila. PETEK, 16. FEBRUARJA: 9.30 T V v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Angleščina; 16.50 Madžarski TV pregled; 17.45 Pilot in letalo; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.5 5 Mozaik; 19.00 400 let slovenske glasbe; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti; 22.05 XXI. stoletje: 22.30 Poročila. SOBOTA, 17. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli: 11.0 TV v šoh; 15.45 Državno prvenstvo v alpskem smučanju: 16.30 Košarka Olim- pija-Radnički; 18.00 Obzornik; 18.15 Maroška; 18.45 Filmska bur- leska; 19.10 Mozaik; 19.15 Hu- moristična oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 3-2-1 in TV barometer; 20.30 Lice ob licu; 21.20 Na poti k zvezdam; 21.45 Arsene Lupin; 22.35 TV kažipot; 22.55 Po- ročila;.,. Državno prvenstvo v alpskem smučanju. ZAHVALA Ob boleči izgubi dra^e mnmike * Nežike Osvald iz Brstja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znan- cem, ki so jo spremili na "njeni zadnji poti; za po- klonjeuo cvetje in vsem, ki so z mano sočustvovali. Prav posebna hvala Krajevni skupnosti Ptuj za iz- kazano pomoč, pevskemu društvu upokojencev, godbi. Radiu Ptuj ter g", duhov.ščini. Žalujoča hčerka ter ostalo sorodstvo. Končno le melioracija pesnišl