Ra j к о N ah t i g al S V E T O V I T Ъ I. Ime Ime največjega boga bali i škoslo vanskih plemen Svçtovitï., katerega slavino svetišče je bilo v A iko n i na otoku Rujani (Rügen), se je podvrglo najrazličnejšim, deloma naravnost zabavnim razlagani. O bogu raz- pravlja L. Niederle, Slovanske etarožitnosti, Odd il kultrm, Život: starych Slovanu, Dil II, sv. i , sir. 136—148 (V Praze 1924), poskuse razlag imena pa navaja na kratko v pripombi na str. 142. Ime se je splošno smatralo kot zloženka od soqt- in oit-. Prvi del ni delal itežave. Uvidelo se je, da nima neposredno opraviti s soqH »sanotus«, temveč mu je prvotni pomen »silni«. Niederle navaja za to imena Brückner, Krek im Maretic. Tudi Miklošič, Die Bildung der si avise h en Personennamen, prevaja soqto z »validus«. Y današnjem češkem etimološkem slovarju (Holub-Kope&ny, 3. izdaja) stoji, da ima svati) prvotni pomen »siilny« in se opozarja na got. sminths »siiny«. To zadnje je omenjal že Maretic s pomenom »stark, kräftig« in je razlagal n.pr. rus. Святополк (iz Svçtop'rilkti) »fortem exer- citu/m habens« ali Свяатослав (iz Svçtoslavb) »firmam gloriam habens«. Drugače pa je z drugim delom domnevane zloženke -oit-. Miklošič je bil v etimološkem slovarju mnenja, da je i'z slovanščmc nerazložljivo. Podana je bila cela vrsta razlag, ki jih naj po Niederleju, 1. c., omenjam z nekimi svojimi dodatki. Dabrovsky in za njim še neki drugi (Perwolf, Faniincyn, Janko) so nahajali v -oit okrajšano' oitqzb. Jagic (Arhiv XIX, 368) je izvajal oit iz korena o i »premagati«, pa bi bil Svçtovitb »deus militiae«. Miklošič pozna koren o i- 2. le iz bolgarščine naoija, navijam »siegen« :i:n veže s tem sitcksl. ozzvitije »lucrum«, povinoti »subjicere«, kar se nahaja v Supraseljskem zborniku. Krek (Einleitung 398) misli na koren De v vetra kot »'bog silnega vetra«. Maretic je najprej (v Radu 81, 117, 131) izvajal od korena ve, po Miklošiču vë- 2 »sagen«, etcksl. otvë dnexçC&t], rus. ответ, sitcksl. viti ji, včtiji »rhetor«, pa bi bilo *оНъ »sermo«, a bog »potentem sermonem habens«. Pozneje (Arch. X) navaja vitati yaiçeiv »radovati se«, po Miklošiču češ. vitati »bewillkommen«, rus. obi- 1 Slavist i čna r e v i j a 1 iath .habhaxe«, im iiz -tega maj bi bilo *ойъ »laetuis«, a bog »fortis 1 act us- que«. Leger (Myth. 94), podobno prvi Mareticevi razlagi, predpostavlja vit, vet »beseda«, bog »dobri v odgovorih«. Proti temu se je obrnil Brück- ner (Kwart. hist. XIII 85), sam pa je (Rozpr. Akad. Krak. W. hist. XXXV 319, 321) suponiral vit v pomenu »bog, gospod«. Temu je sledil Rozwa- dowsiki (Quest, grami. Rozpr. Akad. Kralk. 1897) in opiral to na stcksk домокитх oUoôto.-T&iris (Mat. XIII 52), torej vit »dominus«; k čemur naj bi se primerjalo srb. s j enovit »drevesni duh«. H koncu naj omenim še Matusiaka (Lud XIV, 35) izvajanje od viti, оепъсь. Jasno je, da je treba stcksk домокитх (v slovenskem prevodu »hišni gospodar«) drugače razložiti. Že Miklošič je v drugem delu primerjalne slovnice » S t ammbild ungsl eh re« (1875, str. 193) navel domovit-o pod su- filksom Нъ, ki »tvori substantiva in adjectiva«. »Die adjectiva bezeichnen den mit dem gegenstände des t h em a begabten«. Za Miklošičem je povzel to Vondrâk v svoji primerjalni slovnici (v prvi izdaji 1906, str. 449), s pojasnilom v drugi izdaji (1924, str. 595—596), da -ovito izhaja od osnov na Ii-, ki se je potem tudi posplošilo in v ndkili primerih substantiviralo. Že v stari cerkveni slovenščini so tvorbe od osnov ne na -(/-, kaikor v psal- terju plodovitv, v Supraseljskem zborniku neplodovit-o, v Evhologiju tvodovito od ti-Qdii »Dysenterie« i. dr., a substantivirano je n. pr. poleg domovitb z -Иъ podob it ъ v apostolu v pomenu »imitator«. Gori v zvezi z domooiiu navedeno srb. sjenovit navaja takisto Miklošič, str. 194, med srbskimi primeri, Vulk Karadzic pa v silovarju (v izdaji iz leta 1852 na str. 684) pod »сјеновит, a, o«* podaja daljše narodopisno pojasnilo. »V Grb- lju, pravi, pripovedujejo, da so med velikimi drevesi (bukvami, hrasti itd.) neka sjenovita, ki imajo v sebi tako silo, da oni, ki jih poseka, takoj umre atli dolgo let do smrti ostane bolem; ako se kdo boji, da И ni bilo ono drevo s j enovito, ki ga je posekal, mora na njegovem štoru živi kokoši odsekati glavo z ono sekiro, s katero je sekal drevo-, pa mu ne bo- nič, ako je bilo drevo tudi s j enovit o.« Dalje pravi, da »v Boki se imenuje sjenovit človek oni, ki izgubi svojo senco, pa se kakor nor potepa po svetu brez sence in senca brez njega. S tem se strinja tudi ono, kar se pripoveduje in misli, da se pri velikih zgradbah more človeku vzidati senca, pa človek potem umre.« Nato omenja še narodno pesem »o zidanju gracia Skadra«. Vidi se, da je srb. sjenovit sicer tvorba z -ovit, da pa nima nikakršne druge zveze z domovitb. * Nazaj potegnjeni naglas v sjenovit kaže na rastočo intonacijo vokala i v sufiksu. S D Ç t О D it ъ Ako se vrnemo sedaj k SvqtoviH, ni izpričano, da se v svqtv ne krije substantiv s kakim pomenom »sila, moč« (prim, sloven, adj. silovit), pa tudi od ad jektivov so take tvorbe, n. pr. pri Miklošiču str. 193 »asi. rêsbiioivit'b«, str. 194 sloven, čudovit, srb. mladovit »Juvenilis«. Mnogo primerov tvorb z -ooit navaja tudi A. Bajec, Besed otvorje (1952, II § 103, str. 38—59), med drugim iz adjektiva hudo vit »škodljiv«. Da prvotni na- zivi (epitheta) sčasoma preidejo v ime, je v poganskem verstvu več pri- merov, n. pr. slovan. Dažbbogh, gr. Kçovlwv »sin Kronov (za Zevsa)« i. dr. (prim. Niederle, o.e., str. 142). Prim, tudi v brižinskem tretjem spome- niku 5—6 »bog uzemogoki« Vsemogočni. O drugih imenih z -vit, ki jih navaja Niederle (o. c., str. 142), ni moja naloga dalje razpravljati. Omenim le, da ne nasprotujejo gornjim izva- janjem. Ravno tako ni moja naloga podrobneje govoriti o oit- v prvem delu imen, tu jasno zloženk. Taka imena navajata Niederle, 1. е., in Fr. Kos, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih (Letopis Matice Sloven- ske za leto 1886, str. 145—146). Zaradi razlage opozarjata na Miklošiča, Die Bildung der sklavischen Personennamen Nr. 39 (str. 42—43), ki pod naslovom »Nr. 39. vitb : VMviitb lucrum« meni, da ta imena dozdevno Vključujejo pojem »asi. vita/ti habitare«, da pa bi vit- moglo pomeniti i »vitb lucrum« ali tudi » victoria«. Treba pa je dodati, da je p o Miklo- šiču, Lexicon palaeoslovenicum, vitb tudi »res torta« od korena vi- v viti in starosrbsko ime Vitflko, ter je primerjati k temu besedne tvorbe, kakor vitek, vitorog, zvitorep, -ec, -ka in podobno. Vidi se, da Miklošiču te etimologije niso bile povsem jasne. То ее vidi tudi iz tega, da ima po številnih primerih z vit- na začetku le en primer z -vit na koncu, in sicer polj. ziemovit z dodanim citatom »Vgl. Šaf. sta rož. 350«, kjer se v pri- pombi h germanskim ali iz germanščine poteklim izrazom kakor n. pr. ' vitçzb navaja »p. Semowit znamenâ tolik со jam loquens«. Omenjeno polj. ziemovit je pridružiti seveda drugim tvorbam z -ovit. II. Šentvid Svetnik sametus Vitus, slovan. sv. Vid,* je pod Diokletianom (245 do 313) še kot otrok umrl mučeniške smrti. Relikvije si je pridobila * Podatke o sv. Vidu črpam iz razprave nekdanjega ravnatelja univerzi- tetne knjižnice v Gradcu J. Peiskerja »Tvarog, Jungfernsprung und Verwand- tes« (Blätter für Heimatkunde, Graz 1926, 4. Jahrgang, Nr. 7/8, str. 49—57). ki mi je to razpravo podaril 4. septembra 1926 in ki se v nje j bavi deloma s po- dobnim problemom, kakor jaz v tem poglavju, ni mi pa tudi drugo pri roki. R a j к о N akti g al v 8. stoletju opatija Saint-Denis pri Parizu, kjer so bili baje povod mno- gim čudežem. Leta 822 je bila ustanovljena v Vestfaliiji na Nemškem opatija Korvei (Čorbej a nova) na Werri kot kolonija opatije Corbie (v Pikardiji), pri tem prvi samostan saškega plemena. Njegov prvi opat si je leta 836 izprosil relikvije in Sanetus Vitus je postal svetnik varuh, patron, Sasov. Pod njegovim praporom so se odslej borili Saši, ki so bili postali kristjani, s svojimi sovražnimi sosedi, poganskimi slovanskimi Vendi, polabskimi i. dr. Slovani, kakor Obodriti, Ljutiči in Sorbi. Zato se smatra, da je bil sv. Vid iz St.-Denis-a v Korvei prenesen samo zaradi svojega imena, da bi nadomestil poganskega Svçtovita, kajti svetnik- otrolk ne bi bil mogel sicer imponirati bojevitim Saso-ni. Podobnost imena pa je dovedla nelke slovanske starino«lovce in poleg njih celo Miklošiča do trditve, da je, kakor se izraža ta v etimološkem slovarju str. 393, »malik svantovit iz Saint-Denis v Corvey 1. 836 preneseni sv. Vit«. Na- videzno oporo za to so deloma nahajali (prim. Miklošič v uvodu k slo- varju str. VIII ali Niederle, o.e., str. 141) v napačnih podatkih nekih starih virov. Toda o tem ni vredno- dalje razpravljati, kajti Svçtovitb je bil že prej pred prenosom sv. Vita poganski bog, kakor pojasnjuje Nie- derle, o. c., str. 141; pač pa je krščanska cerkev za Svçtovita substiluirala sv. Vita in trams formirala poganski kult v kristjanski (Niederle, ibid.). Podobnih primerov je v srednjem veku več, n. pr. zamena poganskega Volosa s svetim Blažem ali Peruma s svetim Elijo (ibid.). Po- Peislkerju (str. 54) je Henrik L, prvi nemški kralj saškega porekla, prisilil leta 920 češkega vladarja Vaclava k priznanju svoje nadmočnosti in mu podaril roko iz relikvij sv. Vita za tedaj ravno v gradbi se nahajajočo cerkev na praškem gradu, imenovano potem po sv. Vidu. Henrikov sin istega imena je kot bavarski vojvoda vpeljal čaščenje, kult sv. Vita na Bavarskem, a njegov sin in naslednik, Henrik Prepirljive« (der Za'nker), je po Pei- skerjevem mnenju leta 989 pridobil Koroško-. Z njim naj je prišel sv. Vit tudi k alpskim Slovanom. Natančneje o tem Henriku je brati pri M.Kosti, Zgodovina Slovencev (1955, str. 168 in 170—171). Je to doba škofa Abra- hama in btrižimslkih spomenikov, v katerih se v drugem spomeniku v. 19 do 20 navaja »dela -sotonina: Eže trebu tvorim« za pogansko žrtvovanje. V soro-dmi homi-liiji -sv. Klementa ustreza temu »si že sutb dela sotonina: idoložbrtvija« (V. Vondrâk, Frisimské pamâtky, V Praze 1896, str. 63). Ome-mlbe vredno je to seveda samo zaradi tega, ker se poganski kult omenja na prvem mestu. Zanimivo je, da se pojavijo in nahajajo cerkve, oziroma imena krajev sv. Vi-t — Vid pri važnih nekdanjih in sedanjih slovenskih mestih, kakor Gradec, Št. Vid (St. Veit) na Koroškem, Ptuj, Ljubljana. V Furlaniji se imenuje slovenska vas Sanctus Vitus de Selabonibus (Koe, o.e., str. 150). Prastara fara je St. Veit pri Graden (Peisker, I.e., str. 52). Po M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane (Geografski vestnik 1951, XXIII 8) je Šentvid pri Ljubljani »sedež zelo stare fare«, s prvo omembo leta 1262 (str. 11), ter je cerkveno središče za male vasi naokoli (str. 9). Graški St. Veit z okolico sili na povezavo s še pogansko dobo. Se- verno od Gradca nasproti St. Veita na drugi strani Mure se nahaja namreč v Gösitingu ogromna, skoro navpično v prvotno strugo Mure se spuščajoča dolomitna pečina, imenovana Jungfernsprung,* katero ime je nahajati tudi sicer na nekdaij slovanskih tleh in o katerih je pisal H. Pirchegger (v Roseggerjevem Heimgarten 1920). Temu ustrezno se na- haija slovansko' Devin (Peisker, I.e., str. 55), prim, tudi sloven. Devin, i ta,]. Dirino, severno od Trsta ob Adri ji (prim. M. Kos, Zgodovina 54 i. dr. po imeniku krajev). Ceski je Devin pri ustju Morave. Jasno je, da Jung- fernsprung ali podobno za slovan. Devin skok prvotno ne more imeti nobene zveze z deva »virgo«. V avestiškem (zendslkem) iranskem dia- lektu ije deva »demon«, pa je umevno, da je p o izgubi elovansko-pogan- skega dëva to sovpalo z drugo glasovno istovetno besedo, a po njej nastal nemški prevod s pravljico. Iz tega pa sledi, da je v še poganski dobi pri Gradcu bil krajevni poganskokultni prostor, po Peiskerju »Kultbiihne«, soteska ob Muri, na eni, desni strani toka poimenovan po deva »demon«, na drugi svetišče Svçtovita, pozneje nadomeščenega s sv. Vitom. Naj je glede iranskega dnalističnega verstva šel Peisker tudi predaleč (vprl se mu je n. pr. Brückner i. dr.), neke vrste odmev tega je le bil, pa to se me tu dalje ne tiče. Za gori imenovane fare ali cerkve sv. Vida ali imena mesta velja geografsko podobno položaj ob večji rdki in na cerkvi ali kraju sv. Vida nasprotni strani gora, oziroma vzvišen svet: pri Ljubljani Šentvid s cerkvijo — Sava — Šmarna gora in Grmada, pri Ptuju fara Sv. Vid (občina Pobrežje) — Drava — grad na griču, na Koroškem nekdaj važno mesto Št. Vid (St. Veit) — Glina (Glan) — v kolenu Gline nasproti gorovje. Po primerih kakor pri Gradcu Peisker dokazuje dualistioni iransko- zoroastriški verski nazor. Po Kosu (Zgodovina str. 42) moremo »o druž- * Natančnejše j e preko Mure nasproti po Peiskerju, str. 52, gorat stožec, imenovan s cerkvenim imenom Kanzel, na katerega podnožju je pravzaprav St. Veit, a severovzhodno od stožca pokrajina z imenom Hiinmel. R a j к о N akt i g al bonih in gospodarskih razmerah naših prednikov (o prvotnem verstvu, umevno, posebej ne govori) za naiselitve in v prvi dobi po njej iz sodob- nih pisanih virov naravnost le malo razbrati«. Le »posredni viri, kot so jezik, izkopanine, tradicionalna literatura ter primerjava z razmerami pri drugih slovanskih ljudstvih nam morejo do neke mere »popolni t i pičle podatke sodobnih piscev«. Kar se tiče metodike uvajanja krščan- stva pri Slovencih, pa pravi (str. 92, 94), da so »prvi glasniki krščanskega misijonstva med Slovenci«, to je »irsko misijonstvo (škof Virgil) upošte- valo stare poganske verske navade in jih skušalo prilagoditi krščanstvu«. To, da v območju Ljubljane in ljubljanskega Posavja v zgodnji slo- venski dobi ni iskati posebno goste naseljenosti (M. Kos, Geografski veStnik, str. 11), nilkalko ne nasprotuje možnosti poganskokultnega pro- stora in češčenja Svçtovita pred sv. Vidom, da je torej tudi tukaj kakor pri Gradcu sv. Vid nadomestil Svçtovita in da se v imenu Šentvid pri Ljubljani skriva prastar ostanek poganske dobe. Morebitni ugovor, da je bil Svçtovitfc predvsem ali celo samo bog baltiških in polabskih Slovanov, kakor da v oni stari dobi ni bilo vez tudi z južnimi Slovani, odstranjuje dejstvo ustvaritve močne plemenske zveze slovanskih plemen po Samu v prvi polovici 7. stoletja. Po M. Kosu, Zgodovina str. 77, se v začetku dvajsetih let 7. stoletja kopičijo pojavi, ki kažejo na večjo aktivnost med ljudstvi od reke Saale in Labe na severu pa do Lurlaniije na jugu. V to gibanje so kmalu pritegnjeni Slovenci v vzhodnih Alpah. Na severu je bil odločilnega pomena nastop Sama. Leta 623 je stopil na čelo dela severnih Slovanov, jih osvobodil obrskega jarma, uredil močno zvezo slovanskih plemen in njene meje kmalu raz- širil tudi preko Slovencev v osrčju vzhodnih Alp. Samova plemenska zveza je segala najmanj od Labe pa do gornje Drave in Save ter do furlanskih meja (Kos, str. 78). Slovanska zmaga pri Wogast i si ni rgu leta 631 nad vodjem germanske zveze kraljem Dagobertom je zagotovila nadaljnji obstoj Samove zveze, omogočila še večji razmah in utrdila njeno zaveznico, mlado slovensko kneževino v Karamtaniji. Niso pa seveda vsi kraji ali cerkve z imenom Sv., Št. Vid, ki jih je na slovenskem obilno (J. Glonar, Poučni slovar 1933, str. 442, jih našteva 37), enakega starega postanka. Fr. Kos (Letopis Matice Slovenske 1886, str. 144—145) navaja ime nekega Slovenca Vit (»Wito«), »ki je živel proti koncu 12. stoletja v Mokličah na Koroškem« in dodaja, da »se to ime pogostoma nahaja v takratnih in poznejših virih, kar izvira odtod, da so Slovenci zgodaj pričeli častiti sv. Vida«, in sicer, kakor je videti, v pre- cejšnji meri. V južnonemških, katoliških pokrajinah (n. pr. Bavarskem) ni temu ničesar podobnega. Z druge strani pa je omeniti neko nepotrjeno vest, ki bi, če bi bila resnična, svedočila za vezo čaščenja sv. Vida s po- ganskim verskim kultom. V Ljubljanskem Dnevniku (21. novembra 1956) se trdi, da so Slovani, Iko so se naselili ob reki Neretvi, zgradili v bližini nekdanjega rimskega mesta Narone, katerega ostanki leže zaradi potresne katastrofe leta 262 na dnu Neretijanskega blata, na najvišji vzpetini svetišče bogu svetlobe in vojne. Današnja vas Vid je polna zgodovinskih znamenitosti in ima tudi muizej, s čimer se more ponašati pač malokatera vas na svetu. V tem muzeju hranijo vse, kar najdejo raziskovalci, pastirji ali kmetje na svojih poljih. V Leksikonu Minerva (Zagreb 1936, col. 1498) pa stoji pod Vid, da je selo pri Metkoviču, nahajališče starin rimske kolonije Narone. Ker mi je vprašanje o kakem tamošnjem slovanskem poganskem svetišču in njega znanstvenem raziskovanju iizven moje ved- nosti, sem se obrnil na kolega prof. Gr. Čremošnika, ali je njemu kaj znano o tem, pa mi je, za kar mu hvala, to zanikal in izrazil, da je to bollj domneva, opozoril pa še na sicer mi znano študijo N. Nodila, Reli- gija Srba i Hrvata (Rad zagrebške akademije, knj. LXXVII, str. 42—126). »Dio I.« je naslovljen » Sut v id i Vida« (str. 67), a na str. 75 pravi: »Da nam potraga Vida m eg ju Srbirna i Hrvatima bude laglja, treba nam još dopuniti, i po hronici Helmoldovoj i po drugim vijestima slilku Svante- vida, osobito u pogledu službe, njemu na čast vršene.« Toda, dasi je ome- njena študija napisana z mnogo znanja in o vsem mogočem, se na žalost ne odlikuje po strogi kritičnosti in ne nudi v našem vprašanju znan- stveno kritičnih dognanj. Vsekakor pa je, kar se tiče vasi Vida pri Metkoviču, videti potreba bližjega znanstvenega raziskovanja. Tudi razno Nodilovo gradivo bi bilo vredno podrobnega kritičnega pretresa. Z u s a m m e n f a s s u n g Der 1. Teil der Abhandlung befasst sich mit der Etymologie des Namens Svqtovit?,, des heidnischen Gottes der baltisch-slavischen Stämme, dessen be- rühmte Kultusstätte sieh in Arkona auf der Insel Rügen befand. Die bisherigen zahlreichen Versuche erklärten ihn als ein Kompositum von svqt- und -vit-. Während der erste Teil klar ist, etwa got. srvinths entspricht, und die Bedeu- tung »validus, stark, mächtig, gewaltig« hatte, ohne irgend welche Verbindung mit soqfa »sanetus«, ist der zweite Teil trotz vieler mühevoller Versuche unklar geblieben, von Miklošič im Etymologischen Wörterbuch direkt als aus dem sla- vischen unerklärbar erklärt. Zur Lösung der Frage fuhrt der akslavische Aus- druck Mat. XIII 52. домокитх oUnôeanôzriç von Rozwadowski (Questiones gram- maticae, Krakau 1897) mit (sonst unfassbaren) vitx als »dominus« aufgefasst. Rajk о N ah t i g al Doch sclion Miklošič, Stammbildungslehre (1875, S. 193) und hernach Vondrâk, Vergleichende slavische Grammatik I (erste Auflage 1906, S. 449, 2. Aufl., 1924, S. 595—596) sahen darin eine dein Ursprünge nach adjektivische Wortbildung mit dem suffixe -ov-itb, was bereits im Altkirchenslavischen einerseits auch verallgemeinert auch von nicht й- Stämmen, anderseits substantiviert anzutref- fen ist. In Verbindung mit ДОМОКНТХ wird serb. sjenövit herangezogen, was natürlich abgesehen vom Suffixe mit Д0М0КИТХ nichts zu tun hat, bezüglich des Akzentes aber auf die ursprünglich steigende Intonation des suffixalen -Иъ hinweist. Dcmnacht kann Svqtbvif® nur eine ursprünglich adjektivische Bildung mit dem verallgemeinerten Suffix -ovitz und der Bedeutung etwa »machtvoll, grossmüchtig« sein, womit z.B. Freis. uzemogoki »allmächtig« verglichen werden kann. Zu den Ausführungen werden manche Beispiele angeführt und schliesslich vit- im ersten Teil von Eigennamen als Teil eines echten Komposituni dargetan. Im II. Teil wird die sonderbare Verknüpfung der slavischen heidnischen Gottheit Svqtovimit dem christlichen, noch in Kindesjahren Märtyrertodes verstorbenen Heiligen Sanctus Vitus, slav. Sv. Viel (z. T. in Anlehnung an J. Peisker) dargetan, dessen Reliquien im 8. Jahrhundert die Abtei Saint-Denis bei Paris erwarb, woher sodann im J.836 dessen Ehrung durch die neugestiftete Filialabtei Korwei (Corbeia nova) nach Westphalen und daher zu den Sachsen kam, deren kirchlicher Schutzpatron er wurde und unter dessen Banner die christlich gewordenen Sachsen ihre Kämpfe mit den benachbarten heidnischen slavischen Völkerschaften führten. Erklärlich ist dies, da ein Kind als Heiliger den kriegerischen Sachen wohl kaum imponieren konnte, vor allem durch die Annahme einer Rücksicht auf den Namen des Heiligen, welcher den ähn- lichen der heidnischen slavischen Gottheit ersetzen sollte, wie es ja Fälle von Ersetzung von Gestalten des heidnischen religiösen Kultus und dessen Trans- formierung in den christlichen in der Tat mehrere gegeben hat (z. B. Volos — heil. Blasius, Perun — heil. Elias u. a.). Als Fall von Verbreitung der Ehrung des Ii. Vitus durch die Deutschen bei den Slaven kann zunächst Heinrich I., der erste deutsche König sächsischer Abstammung, angeführt werden, welcher im J. 920 den böhmischen Herrscher Wenzel zur Anerkennung seiner Oberherrlichkeit zwang, ihm eine Reliquie des h. Vitus schenkten, wornach die damals in Bau begriffene Kirche auf dem Prager Schlossberge ihren Namen erhielt. Heinrichs Sohn gleichen Namens führte als bairischer Herzog den Kultus des h. Vitus in Baiern ein. Dessen Sohn wieder, Heinrich der Zänker, erwarb 989 Kärnten und durch ihn kam die Ehrung des Ii. Vitus zu den Alpenslaven. In den Freisinger Denkmälern, welche aus dieser Zeit stammen, wird (II) unter den Teufelswerken an ersten Stelle noch treba »heidnisches Opfer« erwähnt. Interessanter Weise kamen bei einstigen und heutigen slovenischen wichti- gen Städten Orts- oder Kirchennamen St. Veit, Št. Vid auf, wie Graz in der Steiermark, St. Veit an der Glan in Kärnten, slovenisch Ptuj und Ljubljana. In der Umgebung von Graz, nördlich links des Flusses Mur, befindet sich die Ort- schaft St. Veit, ihr gegenüber, rechts des Flusses aber ein riesiger, fast senkrecht in das ursprüngliche Murbett abfallender Dolomitfels, mit dem Berge Kanzel links der Mur eine Flussenge bildend und Jungfernsprung benannt, welcher SvçtoDitb Name auf einstigem und heutigen slavischcn Boden, hier in der slavisehen Form Devin, öfters vorzufinden ist. Die Fabel mit der Jungfer hat natürlich keinen Sinn und ist auf die Ubersetzung von slav. dèva »viirgo«, dies aber auf die Ver- mengung mit ursprünglichem deva, zendavestisch »Dämon« zurückzuführen, was wieder mit einstigem slovenischen heidnischen religiösen Kultus zusammen- hängt. Auffallend ist die ähnliche geographische Situation: St. Veit bei Graz — Mur — Jungfernsprung, St. Veit in Kärnten — Glan — gegenüber Gebirge, Sv. Vid (gemeinde Pobrežje) — Drau — Schlossberg bei Ptuj, Šentvid bei Ljubljana — Save — Berg Šmarna gora mit Grmada. Vom slovenischen heidni- schen Glauben wissen wir wenig (hingewiessen wird auf M. Kos Zgodovina, wo- raus auch zu ersehen ist, wie die irisch-christliche Mission alten heidnischen religiösen Brauch berücksichtigte und dem christlichen anzugliedern versuchte. Die Ehrung des Sv. Vid ist bei den Slovenon stark verbreitet worden, wie die Namen zeigen, womit z. B. Baiern nichtverglichen werden kann. Die Einwen- dung, ob die Slovenen Svqtooitb als Gottheit kannten, wird schon durch den Hinweis auf die Teilname der Slovenen bei der durch Samo nach 623 gegrün- deten Verbindung slaviseher Stämme von der Elbe bis zur oberen Drau und Save (M. Kos, S. 73) möglich. Zum Schluss werden noch die Frage von Vid bei Metko vie an der Neretva, worin die römische Kolonie Narone infolge einer Erd- bebenkatastrophe versunken liegt, und die Auseinandersetzungen von N. Nodilo, • Religion der Serben und Kroaten (Rad 77) in Verbindung mit Svqtovitq als noch zu wenig kritisch erörtert.