Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Pa pošti projeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta Četrt • mesec
13» —i 6 » 50» 2 »20»
V spravnlštvu projeman: za
telo leto naprej 20 K — b pol leta » 10 » — » Četrt » » 6 „ — » mesec ► 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In insorato sprejema upravnlštvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2,
Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma no vsprejeniajo.
Uredništvo je v Seme-nižkih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.izvzemsi nedelje in praznite ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 70.
V Ljubljani, v soboto, 28. marca 1903.
Letnik XXXI.
Slovensko-nemška zveza.
Mirno in trezno razpravlja »Slovenec« politični položaj, ki je nastal na Slovenskem vsled politične zveze med liberalno in med nemško stranko. Mislili smo, da bo zdaj »Narod« nastopil svojo običajno pot in tajil, kar je storila liberalna stranka. Saj to je bila prva laza tega boja. Ko so namreč sklenili Slovenci in Nemci zvezo in je bila že črno na belem zapečatena, je obšel dr. Tavčarja jasen trenutek in zamišljeno je dejal: »Zdaj je pa moja popularnost preč. Zdaj smo mi ravno tam, kjer jebilŠukljessvojo triglavno stranko, — ko Brno ga mina-padali«. Morda se še spominja teh besedi.
A dasi so šli liboralci s svojo zvezo mnogo dalje, nego je šel kdaj Suklje s svojo prebrisano politiko, je vendar »Slov. Narod« to zvezo izpočetka popolnoma tajil. Povsod je gledala zveza na dan, kakor jetika iz bolnega človeka, a zavedni »Slov. Narod« je ohranjal liberalne narodnjake v veri, da ni njih strankarsko vodstvo storilo nobenega koraka 7,oper slovensko narodnost. »Populariteta« je bila geslo! Razdeljeno uloge so se precej dobro igrale dalj časa, in »Slov. Narod« je tolkel ob svoje narodne prsi, da je votlo donelo, in Nemci so zopet šli nevzdržno naprej svojo pot, tako, da nekoliko bolj počasi misleči liberalec ni mogel spoznati, da je njegov politični čolnič zajadral v nemški zaliv. Dobrovoljni liberalni narodnjak tudi ni imel .časa, da bi bil to premišljeval, ker so ga dan na dan gnali v boj zoper »klerikalnega zmaja«. Vedno je moral čitati gorostasne pripovedke o »klerikalni nevarnosti«, da bo revežu vstajali lasje po koncu, in kadar se je bilo bati, da bi kranjski Janez vendar ne prišel na skrivnost te zahrbtne politiko, tedaj so dvignili vedno huronski krik in trobili k boju zoper »črno internacionalo«, da so ga odvrnili od takih nevarnih misli.
Za kulisami pa je zveza vedno bolj zorela. Nemci so pozabili polagoma, kako je napredna gospoda demonstrirala proti njim ob Griinovi slavnosti, in morda je tudi g. Hribar pozabil, kdo da je pisal v ponedeljek po omenjeni slavnosti v »Narod« članek: »Ljubljana v senci bajonetov«. Takrat je bila napredna gospoda spravila v največjo zadrego edinega slovenskega deželnega predsednika, kar smo jib imeli. Morda že takrat nalašč, s premislekom ... A bodi temu, kakor koli.' V medsebojnem prijateljskem objemu so se naSle duše, in mlada zveza je rasla, sicer no po modrosti, pač pa po sta rosti in po . . . sadovih.
Pri tem je v napredni stranki sploh polagoma peSal narodni čut. Prej tako sangvi nični narodni čut je baron Schvvegel spretno kloroformiral z različnimi političnimi praški, kateri so polagoma uspavali narodno energijo cele stranke. Dr. Tavčarju se ni bilo treba več vpisati v »Kazino«. Ne, tudi v »Narodnem domu« je kmalu zveza našla gostoljubno streho pod imenom »rahla dotika z Nemci«.
Sploh je bil dr. Tavčar predobro sodil o svojih pristaš h, kajti pri njih mu vsled zveze ni padla popularnost. Obdržal jo je, četudi v vedno ožjem krogu, iz katerega sl se odločevali polagoma tudi obmejni Slovenci. A doma pri svojih zvestih borivcih zoper .črnega zmaja« jo je ohranil še zdaj, če tudi se nekdanje sladko navdušenje vedno bolj meša s polinom razočaranja.
Da, še celo notranje boje je dr. Tavčar s svojo zvezo srečno premagal. Tako n. pr. je Hribar kar naenkrat začel izpreminjati ulične napise ter uvajati samoslovenske. To je bridko vžalilo „rahlo dotiko«, in dr. Tavčar je nastopil v njeno obrambo, in sicer s toliko odločnostjo, da so Nemci rekli: »Der Tautscher verleugnet also doch nicht seine deutsche Abstammung«, kar bi se reklo slovensko: „Dr. Tavčar vendar ne more zatajiti svoje nemške žilice«. In dr. Tavčar je srečno zmagal, bajti »rahla dotika« je vedno bolj imponirala liberalni politični modrosti.
In nato je zmagal še enkrat popolnoma.
Nemci so že govorili med sabo, da se godi v liberalni stranki »Palastrevolution". Hribar je namreč vzel dr. Tavčarju zastopstvo banke »Slavije« ter poklical v Ljubljano dr. Tril-lerja, kateremu je poveril zastopstvo banke „Slavije« in »Kreditne banke*. Nato jo dr. Tavčar kmalu našel, da je ljubljansko občinsko gospodarstvo strašno slabo, in je v začudenje vsega liberalnega sveta v občinskem svetu začel govoriti o velikem deficitu. Nemci so bili že v velikih skrbeh, kajti mislili so si: Zdaj bo Hribar imel advokata proti advokatu. A junaška postava dr. Tavčarjeva je zopet zmagala, in kmalu smo videli dr. Trillerja z dr. Tavčarjem skupaj hoditi po shodih. Dr. Triller se je aklimatiziral ljubljanskemu ozračju in njegovemu političnemu vzduhu, in iz dr. Tavčarjevih govorov je izginil mestni deficit.
In Hribar? V letošnjem „Kalender der Deutschen in Krain« smo čitali lep inserat „Kreditne banke"! Čsti donesek tega koledarja pa je namenjen za nemški kočevski »Studentenheim«, kateri tako lepo harmonira z — „Radogojem" . . .
Med tem je zveza preživela svojo mladostno sramežljivost in je začela vedno bolj stopati v javnoBt. Vsi so jo videli, a libe-r\lci so tajili, da je ni nikjer.
Mi smo jim potegnili krinko z obraza. In zdaj ? Tajiti ne more zveza svoje eksistence, in zato hoče ubiti z brutalnostjo vsakega, kateri bi se jej upiral. Pozvali smo liberalce, naj vendar store to, kar dela vsaka zavedna stranka, da namreč pokliče na odgovor svoje vodstvo. In kaj smo dobili za odgovor?
V četrtek je prinesel »Sloven. Narod" uvoden članek, kateri je glede pornografič-nega tona dosegel rekord v ne ravno dostojnih liberalnih polemikah. Niti besede ne ve v zagovor, pač pa psuje tako, da so celo liberalci, ki so brali ta članek, s studom rekli: Mož je moral biti besen, ko je to pisal.
Zdaj ne taji več, zdaj se b a h a „ N a-rod" z zvezo! Brezstidno kliče glasilo »slovenske« napredne stranke v svet, da
obstoji res ta zveza, da »reže klerikalce v meso« in da je liberalna »bari-j e r a « !
V	vsaki psovki, ki jo meče „Narod" na nas, vidimo skeleče priznanje, vidimo grizečo vest, vidimo zadnje, krčevite poizkuse, ohrani t i s i t o , od Česarso odvisni mandati: Popularnost!
V	tej besedi je skrivnostna sila, ki oživlja stranke in dviga junako na ščit. Ali menite, junaki slovensko - nemške zveze, da si boste še dalje mogli pomagati z raznimi surogati ?
Kajti ne motite se! Vaš Bileam je prav govoril ob rojstvu zvoze ko je blagoslavljal sovražnike : S tem je popularnost preč!
Avstro-ogrska na-
godbci.
(Govor poslanca Povšeta.)
IV.
Vinarstvo.
II koncu svojega govora kot zastopnik vinorejskega okraja ne smem pozabiti na vinsko klavzulo. Ker pa bode za menoj dalmatinski tovariš o tem vprašanju obširneje govori!, zato samo nekaj besed.
Visoka zbornica je nedavno soglasno sklenila, naj vlada posebno varuje naše vinarstvo. Upam, da se bode vlada ozirala na ta sklep ter storila, kar je potrebno.
Nekaj pa morem pohvaliti, kar je avstrijska vlada dogovorila z ogrsko. To je zakon proti ponarejanju vina.
Ogrska je obnovila mnogo po trtni uši uničenih vinogradov ; tudi mi v Avstriji smo mnogo storili. Na Kranjskem je bilo okuženih do 95 odstotkov vinogradov, polovico smo jih že obnovili in delo se nadaljuje.
Ako pridejo zopet dobre vinske letine, vinorejci ne bodo mogli vina spraviti v denar. Ako pa bodo ljudje še vino ponarejali, potem pride za poštene vinorejce nova kriza Z mnogimi žrtvami in dolgovi obnovljeni vinogradi ne bodo vinogradnikom dajali po-
LISTEK.
Ognjene strele.
V četrtek po prazniku Marijinega Oznanjenja privlekli so gromovniki in izdelova-telji strel na liberalnem Olimpu, liberalnem in prosto mislečem, iz črvičaste skrinje svoje strele in spustili so jih v nas, da je bilo videti grozno, grozno in prestrašno. In kar je pravih liberalcev, liberalcev in svobodnjakov v naši deželi, lepi ali od »klerikalcev« zasužnjeni, gledali so te strele, si meli zadovoljno roko in s ponosom pravili, pravili in dejali: Naši že streljajo. Človek, ki nima na nosu svojega življenja liberalnih naočnikov, pa je vsak gledal to komedijo, in jo gledal; ali potlej se je pa smejal. Vsaj dobro poznamo te strele, liberalne te strele, in pa namen, ki je dajal liberalnim rokam moči, dajal moči in jih krepil, da so jih vihtele, vihtelo in metale doli na »klerikalce«, »klerikalce« in grde nasprotnike osvobojujočega liberalizma, osvobojujočega in na vse plati svitlega, na vse plati in na vso moč.
ln pisal je takrat »Slovenski Narod«: »Za vsakim katoliškim nečistnikom, za VBa-kim katoliškim sleparjem stojim? mi danes, in kakor ognjena strela vsekamo nanj « Vse-
kajo nanj! Kakor ognjena strela! Kdor v naših vrstah ne ve in ni nikoli še videl, videl ter opazoval, kako sekajo liberalci in kakšne da so njih ognjene strele, temu podajamo tu par poskušenj, zajetih iz dna »Narodovega« članka, od tam torej, kjer se nabira liberalna »smetana«, katero pa drugi ljudje, ki vedo, da na dnu smetane ni in je ni, imenujejo drugače, drugače in primernejše, ker jo poznajo, njo in smrad njen. Najpopred pa prosimo odpuščenja, najpo-pred, kajti za to, kar bodemo sedaj le podali iz »Naroda«, za to ne moremo biti odgovorni mi, mi ne, čedno pa ne bo, čedno, in tudi čist ne bo ogenj teh ognjenih liberalnih strel in ne bo. Torej: „Kaplanček, ki se zjutraj zbudi pri mladi svoji kuharici, ter sliši to vctlo donenje, si mane zadovoljno roke in s ponosom pravi svoji Uršiki, ali Barbiki, kakor je že ravno ime sveti taki priležnici: »Naži že Btreljajo". „Vsa tako imenovana gospodarska organizacija dr. Su-steršiča ni ničesar druzega nego cela vrsta obširnih in prostornih korit, iz kojih žro po noči in po dnevu on sam in krulječi njegovi politični prijatelji." „Nič več ni tistih prijetnih časov, ko se ni živ krst menil, če je dušni pastir cele noči prespal pri dekletih, ali pa zapeljaval zakonske ženice, nič več ni tistih prijetnih dni, ko se je na legije
nezakonskih otrok produciralo po slovenskih župniščih, ne da bi bil ubogi kmet na tem kaj posebnega opazil."
Čedno, čedno in lepo pisanje, pisanje in branje je to, kajneda? Ne da se tajiti in se ne da, da imamo Slovenci takorekoč duha, duha naturalističnega v sebi. Ne da se pa tudi tajiti, tajiti ne in ne prerekati, da ta duh smrdi, smrdi in grd vonj razširja okoli sebe. Dobro poznamo sicer tega duha, slabo-dišečega tega duha liberalizma iz liberalnih spisov in časnikov, duha in pa smradljivo liberalno orožje. Zategadelj nismo zase ponatisnili gorejšnjih stavkov iz »Naroda«, ne zase, ampak za tiste čudake, kateri pravijo, da vodijo liberalci boj zmerno, zmerno in pa lepo. Tudi takih čudakov je nekaj in jih je. Imenujemo jih liberalce. Morda bodejo, ako berejo iz liberalnega glasila ponatisnjene stavke izven okvira, okvira, v katerem jih navadno gledajo, vendarle izprevideli, izpre-videli in spoznali, da producira liberalizem tudi časnikarske svinjarije, čeprav jih sam lepo imenuje, lepo in doneče: ognjene strele.
Ali zakaj pa spušča v četrtek liberalizem na nas te „strele" ? Zategadelj in vzrok temu tiči v tem, ker smo mi že v sredo pred praznikom sv. Jožefa obelodanili znano pismo ekscelence barona Schvveglja. Nič prav po-všeči, povšeči in prijetno ni bilo liberalcem
to pisanje baronovo, in ni bilo, dasi je bilo o njih brati v njem laskavih besed obilo, laskavih in prijaznih. Ali v javnosti jim done te besede neprijetno v ušesa in jim done. Dokler se je prebralo to pisanje samo med tistimi, ki poznajo skrivnosti, skrivnosti in tajnosti slovensko-nemške liberalne zveze zveze in rahle dotike, je bila stvar drugačna! Takrat se je bralo zelo prijetno. Pa staknili so to pisanje »klerikalci«, staknili in privlekli na dan, na dan, katerega ni imelo gledati nikdar in nikoli, na dan svitli in njega luč solnčno. In groza je zavladala med liberalci, groza in strah, ki šibi kolena. In tresli so se nekaj dnij strahu, tresli se in trepetali. In vedeli so, da nekaj morajo povedati, povedati in odgovoriti. Nekaj morajo ! In odgovorili so čez veliko dnij v bujnem slogu, v slogu polnem bombaeta, v slogu in svinjarijah, in imenovali so to »strele ognjene". Pokazali smo te strele v pravi luči, luči in svitlobi. Zategadelj pa lahko z mirno vestjo zapišemo, da te liberalne strele niso Btrele ognjene, ampak strele so vodene, kakršne tudi otroci spuščajo iz cevij lesenih, lesenih in bezgovih, v katere so iz mlake potegnili vode, vode kalne in smrdljive.
Zategadelj pa take strele liberalcem ne bodejo pomagale iz zagate, v kateri tiče, in jim no bodejo. Zategadelj!
trebnega dohodka, da bi poplačali posojila. Ta nesreča bi bila hujša od trtne uši.
Oderuštvo.
Poslanec dr. Ellenbogen je včeraj očital avstrijskim poljedelcem, da so oderuhi in se hočejo mastiti na troške delavcev. Ali res mislite, da bodo malo višji carinski tarifi za žito ustvarili oderuštvo? Skrbite raje, da prekupci ne posnamejo vse smetane. Kmetje smo primorani in opravičeni, da zahtevamo varstvo od vlade. Zakaj?
L°> oglejte si propad našega kmeta' L. 1S99, torej pred štirimi leti, je bilo na kmečkih posestvih vknjiženega 3259 milijonov kron dolga, dsnes že 3735 milijonov. Torej v štirih letih se je dolg pomnožil za 460 milijonov. Ali hočete še več dokazov ? Ali imate še pogum, da očitate kmetom oderuštvo, ako v boju za obstanek prosijo pomoči ? Mi delamo, da se vzdržimo. G. dr. Ellenbogna pa vprašam, ali kmečki delavci, katerih je na stotisoče, niso vredni varstva ? Le vprašajte večje in manjše kmete, zakaj lezejo v dolgove. Povedali vam bodo, da prosijo in iščejo delavcev , pa jih ne dobo. Vse gre na tuje, ker kmetje ne morejo boljše plačevati hlapcev, dokler je pSenica po 6 gld-50 kr. met. Btot. Koncem leta ima posestnik nove dolgove, delavec pa prihranjen denar, ako je varčen.
Okoli Ljubljano grade delavske hiše, kar je lepo in potrebno, a nikjer ne vidite, da bi nastajale nove kmetije. Mi v planinskih deželah imamo srednje in male kmetije. Mi hočemo in želimo, da domača zemlja redi kmeta, ki jo ljubi in ceni.
Mi nsmo nasprotniki tovarniških delavcev, istina pa je, da kmetje se premalo kri čimo in tožimo. Svet naj zve, da je kmet revež. Boljši tovarniški delavci imajo lahko vsak dan kruh in boljšo brano, katero jim od srca privoščim in jo tudi zaslužijo, ker le potem morejo vspešno delati. Toda na stotisoče kmečkih posestnikov bi bilo zado voljnih, ko bi vsak dan imeli kos kruha v hiši. Zato gotovo niso opravičena očitanja, da so kmetje oderuhi.
Drugih dokazov pač ni treba, ker govorim možem, ki poznajo pomen kmečkega stanu za državo in za družabni red. ^ato mislim, da je naša dolžnost, ako od vlade zahtevamo, naj varuje našo produkcijo. V A\ striji smo že navajeni, da nas kmete pre zirajo. Cj si ogledate varstveno carino za kmečke pridelke, vidite, da vlada ni bila dovoli odločna. Mi se nismo naučili še dovolj odločnosti, v Nemčiji delajo drugače.
Ali je nagodba dobra?
Sa nekaj besed o nagodbi, o kateri se je že mnogo govorilo. Ali je ta nagodba dobra in ugodna za avstrijske kmete? Jaz sodim, da ne. Obžalujem, da so žalostne parlamentarne razmere toliko oslabile vlado, da ni mogla zagovarjati naših koristij, ka kor smo želeli. Ako Ogrska dobi za živino na leto čez 200 milijonov od Avstrije, po-
tem bi bilo tudi pravično, da Ogri to store, kar morajo zahtevati avstrijski poljedeloi, posebno pa živinorejci.
Tako pri nas pobijajo prašiče, katere bi morali Ogri uničiti. Tekom let smo izdali že milijone za pobite prašiče, katere okužujejo ogrski prašiči. Ravno tako bi morali zahtevati, da Ogri po istih načelih uničujejo govejo pljučno kugo, kakor to delamo v Avstriji. Ogri morajo odločno uničevati govejo kugo. Ako se to posreči, bodo Ogri tudi prašičjo kugo zatrli.
Dolžnost avstrijske vlade bi bila, da reče Ogrom: Ako hočete v Avstrijo prodajati svoje prašiče za rejo, zatrite najpreje prašič|o kugo in žrtvujte denar.
Obe naredbi iz 1. 1899 in 1901 — to naravnost izpovem, kar potrdijo tudi živino-zdravniki — sta brez vrednosti, dokler na Ogrskem ne uničujejo okuženih prašičev, kakor pri nas.
Obe naredbi naj vlada razveljavi, kon-tumao naj velja 35 dni ; kar ostane zdravo, naj gre čez mejo, kar ni zdravo, to naj ostane na Ogrskem.
Te razmere se morajo premeniti. V carinskem in nagodbenem odseku morajo vsi zastopniki, osobito pa kmečki, odlečno za htevati, da sa naše terjatve sprejmo.
Vam pa, ki ste poklicani, da zastopate kmečke koristi, zakličem: Storite v razpravi v odseku svojo dolžnost! (Živahna pohvala. Govorniku čestitajo.)
Delovanje, Slovenske kršč.-socialne zveze'.
(Poročilo z »Zvezinega« občnega zbora.)
»Slovenska krščansko socialna zveza« je imela v nedeljo dne 22. t. m. v tukajšnjem »Katoliškem domu« svoj občni zhor, kateremu je predsedoval gospod dr. Krek, ki je v pozdravu omenil, da deluje »slovenska krščansko socialna zveza« za izobrazbo na temelju krščanske resnice v umskem in verskem oziru, da more tako vzgojeno ljudstvo braniti temelje svoje nravnosti, vspešno braniti pravice svojega stanu in gmotno napre dovati. Moči, sposobnih za delo, raste vedno več iz naše zveze, katere člane preveva pri delu duh krščanske ljubezni.
»Zvezino« delovanje v Ljubljani.
O tem je najprej porf čala predsednica ženskega oddelka •Slovensue krščansko so cialne zveze« goBpa M h n f r e d o. Izmej 220 članic si jih jo 135 p o d u č e v a l o v raznih ž o n s k i h delih: v šivanju, likanju, vezenju, dalje v petju, poučevanju jezikov, stroji so popolnem* plačani. Ženski oddelek je imel do hodnov 428 K 70 h in stroškov 367 K 36 h.
Tajnik moškega oddelka tovariš Moškerc je poročal, da je »ZiVeia« priredila vsakoletni izlet na Šmarno goro, udeležila se blaaroslovljenja zastave bratskega društva v Križih pri Tržiču procesije sv. Rešnjega Telesa, dalje pogreba ranikega kardinala Mis si a v Gorici, pogrebov svojih umrlih članov, pred vsem pa pogreba matere dru štvenega predsednika g. dr. Kreka. (Zboro-valci vstanejo raz sedežev.) Priredila je dne 7. decembra »Zabavni večer« s petjem, dra-
matičnimi prizori, božičnim drevesom in tam-buranjem.
Svojo nalogo kot zveza je pričela spolnjevati z letnim shodom delegatov slovenskih nepolitičnih društev, ki se je sijajno obnesel in ob kateri priliki je priredila zveza tudi sijajno veselico. Slovesno smo proslavili tudi jubilej sv. očeta, pri kateri priliki se je nad 5 0 0 n a š i h mož iz delavskih vrst pokazalo pri manifestaoiji na cesti kot dokaz, da tudi v Ljubljani izginja letargija iz naših vrst. »Slov. Narod« je tudi to pot zopet opsoval delavce ter jih nazval »kisle Jere«. Za to se mu bo delavstvo ob priliki že primerno zahvalilo. Da prodere mej delavstvo ljubljansko vedno bolj socialna misel, vršili so v »Zvezi« praktično socialni kur z i in o t v o -r i 1 a se je govorniška šola. Obe napravi prav lepo prospevati.
Za javna predavanja »Slovenske krščansko socialne zveze« se vedno bolj širi zanimanje in bo o tem poročal č. gosp. Jan. K a 1 a n.
Knjižničarjevo in blagajnikovo poročilo.
Knjižničar tovariš Kos je poročal, da šteje sedaj društvena knjižnica 3 24 6 knjig, za 1676 več nego lani, 500 kn|ig se ie poslalo v Hamborn na Nemško, okolu 50 knjig pa tudi bralnemu društvu v Vodmatu. Sedaj premišljuje »Zveza«, kako dobiti sredstev za ustanovitev knjižnic v obmejnih slovenskih krajib. V društveni čitalnici je 20 slovenskih, hrvaških in nemških časopisov. Blagajnik g. oidmak je poročal, da je imel liubljanski oddelek »Zveze« 646 K 34 v. dohodkov in 544 K 50 v. stroškov. Potom »Čebelice« so prihranili ljubljanski člani 615 K.
Delovanje »Zveze« po društvih.
(Poroča C. g. L. Smolnikar.)
To, kar smo toliko časa želeli in za kar je bila ustanovljena v prvi vrsti »Slov. kršč. socialna zveza«, se je naposled vendar le uresničilo. Na sestanku slov. nepolitičnih društev dne 8. supt pr. 1. je postala »Ziveza« centrala n;>s h nepolitičnih društev. V smislu na t-;m Be-stanku sprejetih sklepov se je razposlal „ Poziv" s »pristopnimi izjavami« — do danes (22 marca) se je odzvalo 46 društev, ki so spolnila vse pogoje in so sedaj pravilno inkorporirana naši »Zvezi«. Poleg t» h je še nekaj društev, ki odlašajo, o katerih pa je upati, da še letos pristopijo, tako da bo »Zveza« končno štela že letos kakih 6 0 d r u š t e v. To je za prvo leto lep uspeh !
Razposlali smo pa tudi uzorce za letno poročilo, katero mora vsako društvo, ki k .Zvezi" pristopi, v smislu sklepa I. sestanka nepolitičnih društev na tančno izpolneno poslati na „Zvezo". Tudi ta poročila društva prav pridno vpošiljajo ; kažejo nam prav zanimivo sliko društvenega gibanja. Priobčujejo se v »Vestniku« knjižnice.
Tako je „Zvezaa društev začela res fak-tično poslovati. Jako živahna korespondenca se je vnela med centralo in posameznimi društvi. Naročajo se zlasti uradne knjige, ki so podlaga pravilnemu enotnemu uradj-vanju. Društva iščejo sveta pri centrali v " najrazličnejših stvareh. Snujejo se neprestano nova društva. Delo se tako kopiči, da je treba misliti na posebnega
uradnika, ki bo nastavljen v oentrali, da bo mogel ustrezati vsestransko zahtevam, ki se stavijo na »Zvezo«. Začetek poslovanja v centrali kaže. kako potrebna je bila in kako velika naloga jo še čaka.
»Zvezine" publikacije
(Porefla C. g. L, Smolnikar.)
Nadaljevala se je „Zbirka ljudskih iger"; izšel je 4. snopič, ki se jako pridno naroča. 2. in 3. snopič sta popolnoma posla. Tudi 1. snopiča, ki ie izšel v novem natisu, se je že precej raz-pečalo. Vse to kaže, kako potrebna je bila taka »Zbirka« našim društvom. V prihodnje se bo nadaljevala. Znčeli smo na novo izdajati »Ljudsko k n j i ž n i c o «, ki naj bi bila neka zbirka takih socialni h s p i s o v, ki bi Bicer težko, ali pa nikoli ne zagledali belega dne. Izšlo je 1. 1902. skupno osem snopičev. Izdali smo najprej »Društveni in shodni zakon«, ki ga je temeljito in obenem poljudno razložil dr. Viljem Schvveitzer. Temu je sledilo »Poročilo o I. shodu katoliških nepolitičnih društev«, ki obsega poleg opisa shoda zanimive govore na tem shadu in zlasti natančen navod, kako se snujejo in vodijo izobraževalna društva. V zadnjem snopiču pa je vikar Janez Kalan priobčil »Pofietek protialkoholnega gibanja na Slovenskem", ki prinaša sklepe in govore I. protialkoholnega shoda in načrt protialkoholne organizacije. — Za leto 1903. je začel izhajali nov (II) letnik »knjižničen, ki priobčuje naiprej „ Obrtni zakon« (razlaga A. Kralj) m kateremu bo sledila »Narodna ekonomija" iz peresa g. dr. Jan. Ev. Kreka. Na platnicah pa »Vestnih" kot nekako glaBilo »Zveze« in njenih društev prinaša zanimive podatke iz življenja našega društvenega gibanja. Zi novo leto se namerava izdati tudi žepni »Koledarček«, ki bo članom naš.h dfuStev gotovo dobro dišsl.
lajanje vsth teh publikacij provzroča „Zvez " seveda veliko stroškov; toda hvala Bogu se je dosedaj našlo precejšnje število požrtvovalnih gospodov, ki s Bvojo naročnino podpirajo to zares občekoristno podjetje. Ako vztrajajo tudi v prihodnje, potem je »Zvezi« zagotovljono tudi na tem polju velekoristno Bocialno delovanje.
Predavanja.
(Poročal č. g. Jan. Kalan.)
Po shodu nepolitičnih društev je nastalo po deželi zelo živahno društveno gibanje. Nova društva so nastajala kakor gobe po dežju, pa društva so tudi delovala. Ena vrsta živahnega delovanja so bila predavanis. V Ljubljani je bilo v letošnjem tečaju 18 predavanj. Ljubljanski govorniki — večinoma odborniki »krščansko-sccialne zveze« — so pa hodili predavat tudi izvan Ljubljane, najprej po okolici liubljanski: v Vodmatu. kjer je bilo vsakih 14 dni, v Vevčah, kjer je bilo predavanje vsak mesec, dalje v Stopanji vasi, na Viču, v St. Vidu. na Dobrovi in v Preski in nekaj posameznih predavanj po drugih bolj oddaljenih krajih. Pa tudi druga društva so imela predavanja, kjer so predavali domači govorniki ali pa so si sosedje med seboj pomagali.
Najbolj živahni so bili v tem oziru v Kranju. Udarili pa smo tudi preko mej Kranjske, enkrat na Štajersko in enkrat na Koroško, kjer je imel odposlanec »zveze« govore na štirih krajih, in kamor bo treba iti še večkrat, zlasti ko nam bodo prevrtali
P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek".
(Dalje.)
Daljno delovanje.
Dne 25. marca istega leta je vodil P. Hartman v Teatro municipale v Rimu Rossinijev „ S t a b a t Mater" z velikanskim vspehom. Vspeh ne more izostati, ako ima človek tako veselje in znanost, kakor P. Hartman. Sam je pravil na Dunaju, da mu je najljubše dirigirati kako umetniško delo.
Dne 25., 27. in 29. aprila je izvajal zopet „ F r a n -čiška" vBolzanu. Dne 10. maja v G e n f u v velikanski dvorani „Victoriahalle". Dne 18. junija v kraljevem Odeonu-u v Monakovem. Navzoč je bil polnoštevilno kraljevi dvor, pevala je kraljeva akademija, sviral dvorni orkester, soli so bili v prvih umetniških rokah.
Dne 14., 21. in 26. decembra je P. Hartman izvajal svoj prvi oratorij „Sv. Peter' v Neapolu in kmalu potem ga je kraljeva Filarmonica Romana volila v odbor presojevalnih sodnikov, ki bodo ocenjali z darilom razpisani Requiem po kralju Viktor Emanuelu.
Odlikovanja.
P. Hartman je posvetil Frančiška cesarju Francu Jožefu, ki nosi ime Frančiška Serafinskega. Cesar je milostno sprejel posvečenje in poslal umetniku po svojem poslancu v Rimu veliko zlato kolajno. To odlikovanje je zelo vzradostilo umetnika samega in mnogobrojne njegove prijatelje.
Tudi sv. Oče Leon XIII. je isto leto odlikoval umetnika in mu podelil papežev častni križ „Pro Ecclcsia et Pontifice" prve vrste in sicer v zlatu, kar se zgodi redkokedaj.
Lansko leto meseca julija mu je poslala nadvojvodinja Marija Terezija krasno podobo sv. Frančiška iz ebeniga lesa.
Bavarska princezinja Ludvik Ferdinand mu je poslala svojo podobo in vse partiture Wagnerjevih del. Podobe je prejel od princev Ludvik Ferdinanda, Adalberta, Ferdinand Marija itd.
Poseben dragocen dar je pa prejel od bratov Rieger v Jiigerndorfu; poslali so mu namreč za baziliko Aracoeli lepe nove orgije s krasno omaro v barok stilu.
Slavni slikarji so mu poslali krasne podobe, kiparji so izdelali njegov kip, pesniki ga proslavljali s poezijami.
Seveda P. Hartman ne da dosti za unanjo slavo; to le omenim, da se spozna, kako ga čisla izobraženi svet, kako visoko ceni njegova dela.
Kakšna pa je Hartmanova glasba v obče? Izredno je karakteristična, tehnično dobra, vendar priprosta in naravna; ni p r i s i 1 j e n a in to je dandanes, ko se pretirava tudi v muzikaličnem pogledu, vredno posebne pohvale. Prihaja iz odkritega srca in gre tudi k srcu. Obdelava religijozne motive, zategadelj se varuje teatraličnih efektov; je krščanska, je monastična in prihaja med svet kot oznanjevalka evangelija. Ima namen spodbujati in boljšati, zategadelj se mora slušati mirno in pobožno. Ne vzburja duhov, pač pa jih g i n e in b 1 a ž i. To je skrivnost Hart-manove glasbe.
Sedaj mi preostaja še naloga, da vpeljem čestite čita-telje v oratorij sam in ga obrazložim. Vendar hočem preje podati nekaj črtic iz življenja sv. Frančiška, da bo vsebina oratorija bolj razumljiva.
Sv. Frančiiek.
Zgodovina nas uči, da je Bog v posebno nevarnih in zamotanih časih poslal posebne može, ki so se svojo izredno svetostjo in nadnaravnimi darovi tako vplivali na sodobnike, da so se zopet zavedli svoje naloge na zemlji, zapustili zmote in se oklenili edino pravih načel. Taki časi so bili koncem 12. stoletja. V tisti dobi je klila sicer živa vera, dokaz so križarske vojske; toda javno življenje je bilo zelo slabo. Narodi so se vdali hlepenju po časti in bogastvu, vladala je vseobče mehkužnost in hrepenenje po rafiniranem vžitku. Vsa oblast je bila v rokah nekaterih, ki so zatirali siromašno in zaničevano ljudstvo, in celo tisti, ki bi imeli drugim služiti v zgled, so se vdali strastem. Ljubezen je zamrznila, na njeno mesto je stopilo sovraštvo, zavist, ne-voščljivost. Duhovi so bili razdeljeni, drug drugemu sovražni in iz prav malenkostnih vzrokov so nastale vojske med sosednimi državami, nastale so v mestih prave meščanske vojske.
V teh žalostnih časih je Bog poslal Frančiška na svet. Rodil se je v Asizu 1. 1182 od premožnih trgovskih starišev. Pobožna mati ga je lepo izredila, a v mladeniških letih je vendar živel nekoliko lahkomišljeno, močno občeval s sovrstniki, se vdeleževal viteških iger, bil duša in vodnik mla-deniškim podvzetjem; vendar je studil podlost, prepovedal ostudne pogovore, odklanjal pregrešne nakane in po spri-čevanju vseh sodobnikov ohranil nedolžno srce. (Dalje prih.)
I. Priloga 70. štev. „SlovencaM dn6 38. marca 1903.
goro, katera nas loči. Za Koroško bo izobraževalna društva naravnost neizogibna po treba, da vsaj nekoliko paralizirajo pogubni vpliv neskončno neumno uravnane šole.
Vseh predavanj, kar so jih letos imeli ljubljanski govorniki, smo na -šteli 55; koliko pa še drugih, se ne da sešteti; — lepa množina duševnega dela, ki ga je izvršila »zveza«! O vsakem predavanju, ki se je vršilo od lanskega letnega zbora delegatov, naj Be kratko n> dopisnici sporoči »zvezi«, da na prihodnjem letnem zborovanju moremo podati popolno sliko predavanj.
In mi, ki smo baje samo za poneumljanje ljudstva, smo prispevali preoejšnjo troho k pravi izobrazbi slovenskega naroda!
Isseljevanje.
Č. g. dr. J a n e ž i č je poročal, du je »Zveza« pričela tudi • študiranjem izselni-fikega vpračanja ter v ta namen stopila v dogovor z ameriškimi slovenskimi duhov mki, ki so imeli nedavno že svoj shod. Po vplivu »Ziveze« so dobili župni uradi vpra-šalno pole o stanju izseljevanja. V ta namen izvoljeni odsek bo nadaljeval svoje delo.
Prihodnje letno zborovanje.
Tovariš Štele stavi predlog, naj se po leti vrši zborovanje delegatov zvezinih društev na Štajerskem, ako bodo s tem štajerski Slovenci zadovoljni in sicer, ako le mogoče, v Mariboru. Vsa »Zvezina« društva naj so s tem na to zborovanje že v naprej opozorjen. Da bo mogoča velika udeležba, naj člani in članice že sedaj potom * Čebelic« prično hraniti za izlet v zeleno Štajersko. To velja posebno našim pevskim zborom ! Ta predlog je bil soglasno Bprejet. Ko jo še tovariš Iv. G o-s t i n č a r predlagal, naj zveza stori primerne korake glede starostnega zavarovanja in je bil predlog sprejet, je bil nato izvoljen nov odbor, ki se bo tekom prihodnjega tedna konstituiral, kar bomo sporočili. Koncem zborovanja predsednik dr. Krek prebere odgovor sv. očeta, kateremu je poslala »Zveza« povodom slavnosti jubileja sv. očeta udanostno čestitko. Odgovor se glasi:
»Predsedniku slovenske kršč. soc. zveze ▼ Ljubljani. Svetemu Očetu so bila voščila Zveze vseh slovenskih kršč. so o. zvez silno všeč in na j-1 jubezn i ve jše b 1 a g oeI a v j a t e b e in nje.
M. kard. Rampolla«
Na to je predsednik občni zbor zaključil
*
*» *
Tako smo v kratkih potozab podali sliko plodonosnega delovanja »Slovennke kršč. soc. zveze«. Z vsakim dnevom narašča njeno delovanje, z vsakim dnevom se množe nje vspehi. Naj bi pri plemenitem svojem delu našla mnogo podpornikov bodisi v gmotnem oziru, bodisi podpornikov, ki bi širili njeno delo po vsej slovenski domovini in ji pomagali izvrševati veliko nalogo. To delovanje priča, da nam je resno na tem, delovati za izobrazbo slovenskega ljudstva 1
Državni zbor.
Dunaj, 27. sušca.
Nagodbeni odsek.
Sinoči je imel nagodbeni odsek prvo sejo. katere so se udeležili ministerski predsednik dr. pl. Korber, železniški minister dr. vitez Wittek, finančni minister dr. vitez Bohm-Bawerk, trgovinski minister baron C a II, poljedelski minister baron Giovanelli in več višjih vladnih zastop nikov.
Ker je poslanec PovŠe izstopil iz na-godbenega odseka in bil izvoljen v carinski odsek, je bil na njegovo mesto kot drugi podpredsednik izvoljen dr. Ploj.
Načelnik vitez J a w o r s k i nasvetuje, naj odsek določi, kako naj se vrši razprava.
David Abrahamowioz predlaga, naj se vsa nagodbena tvarina razdeli v šest skupin, in sicer: 1. Zakon o carinski in trgo vinski zvezi z Ogrsko. 2. Načrt proti dvojnemu obdavčenju. 3. Valutni zakon. 4. Bančni zakon. 5. Zakon glede prometa z žganimi opojnimi pijačami. 6. Člen 21. carinske in trgovinske zveze z izvršilno na-redbo glede živinskega prometa.
Ker je vladi mnogo na tem, da se to velevažno vprašanje čim preje reši in ima večino za nagodbo že zagotovljeno, ako nov »slučaj« ne zmeša računov, zato bi poljsko-nemška večina v odseku najraje preprečila generalno razpravo in tako ustregla vladi in sebi. Oeški poslanci pa s to hitrico niso zadovoljni, zato je predlagal dr. F i e d 1 e r, naj se najpreje vrsi generalna ali splošna razprava.
Ta predlog je podpiral Kaftan in še dostavil, naj se izvolijo trije pododseki, katerim naj se razdeli vsa tvarina.
Po daljšem razgovoru je odsek sklenil: Vsa nagodbena tvarina se razdeli v šest skupin, kakor sem jih gori naštel. Za vsako skupino se voli poseben poročevalec brez pododsekov, in vrši se tudi splošna razprava.
Predlog za splošno razprav o j e o b v o 1 j a 1 , ker so zanj glasovali tudi nekateri nemški poslanci.
Danes ob 11. uri je imel nagodbeni odsek zopet sejo, v kateri so bili izvoljeni poročevalci, in sicer: Za carinski in trgovinski zakon baron Schwegel, za zakon proti dvojnemu obdavčenju dr. Gross, za valutni zakon dr. Ploj, za bančni zakon pl. Met tal, za zakon glede žganih opojnih pijač dr. Globinski in za naredbo glede živinskega prometa dr. Tollinger.
Nato sta do 1. ure govorila proti na-godbi češka poslanca dr. Fiedler in Kaftan ter navajala razne slabe strani avstro-ogrske nagodbe. Kaftan je posebno naglašal to, da hoče nemška levica glasovati za nagodbo, dasi se bistveno ne loči od one, katero je 1. 1898 v zbornici tako odločno obsojala. Drugi časi, druga taktika. Danes je nemška levica vladna stranka, in to vse pojasni. Saj je pred leti rekel odličen nemški poslanec: „Ko bi bila vlada iz naše stranke, dovolimo ji še slabšo nagodbo." Nagodba z Ogrsko danes ni več gospodarsko, marveč strogo politično vprašanje, in tako je tudi stališče posameznih strank. Prihodnja seja nagodbe-nega odseka je v torek.
Carinski odsek.
Ta odsek ima v presoji carinski zakon s tarifom. Carinski tarif bode podlaga za trgovinske in carinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Srbijo, Bolgarijo, Rumunijo in Rusijo, ki preteko s tem letom. Novi carinski tarif je torej velike važnosti za poljedelstvo, obrt in veliko industrijo. Načelnik carinskega odseka dr. B ;i r e n r e i t h e r je predlagal šest poročevalcev, odsek pa je na predlog barona Skrbenskega izvolil osem referentov, ki so: za carino na žito in sadje doktor Marchet, za carino na živino in živinske izdelke P o v š e, za carino na tkanine H o 1-s t e i n, za carino na železo, kovine in stroje dr. Urban, za les in lesene izdelke doktor K o 1 1 i s c h e r, za usnje in dotične izdelke dr. Duleba, za kemikalije baron Morsey, za carinski zakon dr. C h i a r i. Nagodbeni in carinski odsek bodeta imela dela za več tednov.
Gonja proti nadškofu Stadierju.
Proti nadškefu Stadlerju so gotovi »tudi katoliški« elementi pričeli veliko gonjo radi njegovega apostolskega delovanja v Bosni, ki je b&ja »na kvar hrvatski stvari«. Stvar je pa ta le: V Bosni se bije že dolgo časa boj med kanoničnim in državnim pravom. Poslednje, oziroma upravitelj Kallay najstrožje omejuje krščenje mohamedancev, ker je sicer, kakor pravi, v veliki nevarnosti mir mej bosanskim prebivalstvom. Ka nonično pravo pa določa, da se krst ne sme odreči nikomur, kdor ga želi. In po teh določilih bb je Stadler ravnal in so njegovo postopanje odobrili tudi v Rimu. To pa se veda vladi ni všoč in pričela bo je z njeno vednostjo in odobravanjem gonja, ki je, kakor ob vsaki laki priliki, našla največ prijateljev mej liberalnim hrvatskim in srbskim dijaštvom. To je mej drugim sklenilo resolucijo, v kateri se glasi, da je nadškof Stadler »vtisnil hrvatsko-narodnemu gibanju v B^sni pečat koof( sionalizma in zlorablja narodnost v namene klerikalizma«, vsled čosar ga dijaštvo »več ne smatra za repre zentanta hrvatskega naroda«. — Več o tej zadevi še izpregovorimo, danes le dostavljamo, da taki mladi ljudje pač nimajo pravice odrekati komu reprezentantstvo naroda.
Nemški levičarji in mladočeška taktika.
Prehod iz obstrukcije v odločno opozicijo, ki ga je sklenil pred prvim branjem proračuna in nagodbenih predlog državno-zborski klub čeških poslancev, je, kot znano, silno razburil gotove elemente na Češkem in posledica tega najnovejšega gibanja bo velik zaupni shod, ki se bržkone vrši dne 5. aprila v Pragi. Vsi češki državni poslanci bodo baje pri tej priliki odložili svoje mandate, da s tem dajo volivcem še več prilike, da se isjavijo za ali proti obstrukciji. Glavno glasilo teh čeških nesadovoljneiev s taktiko državnozborske delegacije je mladočeški or gan »Narodni Listy«. To bi pa konečno ne bilo še kdove kako čudno, če se ne bi v to čisto češko zadevo vmešavali razni nemški levičarski listi, pred vsemi pa dunajska Židinja »Neue Fr. Pr.« in praška »Bohemia«. Poslednji list se naravnost norčuje iz pre-menjene taktike in pravi, da je veliki češki program že šel v Iranže. Tako pomagajo ta nemško-liberalna glasila »Nar. Listom« pripravljati pot shodu zaupnikov, ki naj bi se izjavili za obstrukcijo. Le - to silno čudno vmešavanje v zadevo, ki jih prav nič ne briga, je tolmačiti le tako, ker bi silno radi odvalili od sebe odgovornost, ker bo na-
godba vsled opustitve obetrukoije ravno z glasovi nemških liberalcev rešena v zbornici, a tega koraka ta klika ne bo mogla zagovarjati pred volivci. Nemški liberalci si ničesar bolj ne žele, kot da bi bila vlada prisiljena s pomočjo § 14 uveljaviti nagodbo, ker bi v tem slučaiu lahko zvrnili vso odgovornost na Čahe in bi se jim z glasovanjem z« nagodbo ne bilo treba zameriti vo livcem.
Tu torej tiči vzrok, da se tudi »N. Fr. Presse« in »Bohemia« zgražata nad opustitvijo obstrukcije in udrihata po dr. Krama ru radi zadnjega njegovega govora v Taboru. »Nar. Listy« pa s svojim ravnanjem nehote napeljujejo vodo na mlin nemških levičarjev.
Prememba zborniškega poslovnika.
Eden najmarljivejih odsekov je sedaj brezdvomno odsek za premembo zborniškega poslovnika, ki se snide z malo izjemami skoro vsak dan zvečer. Večinoma obveljajo predlogi, ki jih nasvetuje poročevalec dr. Grabmayr in skoro se zdi, da je vladi mnogo na tem, da se poslovnik premeni v najkrajšem času in pa tako, kakor ga želi imeti vlada. V četrtkovi seji so bile mej drugim sprejete naslednje važne določbe: Tretje branje more na predlog predsednika ali poročevalca slediti takoj drugemu branju potom navadnega glasovanja; Dosedaj je zato potreba dvetretjinske večine. K nujnosti ka kega predloga dobi takoj v isti seji besedo predlagatelj, potem se pa mora brez debate takoj glasovati o nujnosti. Debata se more rtvoriti le z govorom vladnega zastopnika. Za nujnost sta potrebni dve tretjini. Tudi vse druge okrajšave se sklenejo brez debate samo z glasovanjem. — Važna je nadalje nova določba, da mora imunitetni odsek o prošnjah za izročitev poBlancev poročati/zbor -niči 14 dni po njih dohodu in morajo priti vselej kot prva točka na dnevni red. — Glasovanja po imenih bo dopustna po novem poslovniku le pri prvem branju vladnih pred log. tretjem branju zakona in pri nujnih predlogih. Doslej sme zahtevati 50 poslan cev v vsakem slučaju glaiovanje po imenih. Ča obveljajo konečno vse te in prejšnje pre membe. bodo manjšim strankam iztrgali iz rok vse ko bojno orožje.
Proti socialistiški propagandi v armadi.
Avstrijsko časopisje je v dobi epega tedna zasledilo že drugi silno tajni ukaz vojnega ministra na podrejeno mu organe. Ta drugi ukaz je pa zbodel v prvi vrsti le židovske socialne demokrate, ker je naperjen proti socialistiški propagandi v armadi, v drugi vrsti pa tudi proti radikalno narodnemu gibanju, ki se zanaša že tudi v armado. Ukaz opozarja na protivojaško gibanje mej pod orožje pozvanimi rezervisti ter na raznovrstne spise in brošure, ki jih baje zanašajo ti agitatorji v vojašnice ter izpod-kupujejo s tem red in disciplino v armadi. Ukaz naroča vsem vojaškim poveljništvom, naj strogo zasledujejo vsak tak pojav in mu nemudoma sporoče o njem. Ukaz sam pa mora poveljnik skrbno zapreti ingaobeven tuvelnem odhodu osebno izročiti svojemu nasledniku. In kljub temu je prišel v javnost.
Kongregacijska debata v francoski zbornici.
Francoska poslanska zbornica je v četrtek izrekla konečno sodbo nad moškimi kon gregacijami. Prvi so bili, kot znano, na vrsti moški redovi, ki se pečajo s poukom in vzgojo mladine. V boju proti tem je zmagal Combes z večino 43 glasov, ker je prišlo v poštev tudi načelno vprašanje o svobodnem pouku. Njim so sledili pridigarski redovniki, katerim je zbornica z veČino 58 glasov odrekla državno avtorizacijo. V četrtek so pa bili na vrati kot posebni oddelek k a r t u -z i j a n i. Tem je zbornica b 338 glasovi proti 231 odrekla avtorizacijo in je torej v tem slučaju vlada zmagala z večino 107 gla-eov. Za kartuzijane sta izmej desničarjev govorila le abbeLemire in pa poslanec Pichat. Poslednji je s svojimi dolgotrajnimi izvajanji več ur dražil framasonsko nestrpnost Seveda se je tudi pri tej priliki oglasil Combes, ki je najprej naglašal, da kartuzijani v Franeiji niso dobili nikdar državne avtorizacije, da so sicer plemenitega duha, a se pečajo s politiko. Večina teh redov je ie ostavila Francijo. Combes želi, da bi trajno ostali v ino-zemlju, ostalim pa naj ee odreče avtoriza-oijs. Z navedenim mnenjem se je strinjal kajpada tudi poročevalec posl. Rabier. Njuna govora je vladna večina navdušeno pozdrav-jala. — Prvi del boja je torej Combes iz-vojeval in sedaj pridejo na vrsto ženski redovi, proti katerim bo naatopila še števil-neja vladna večina.
Proti brezverskim šolam.
V predmestju Grenelle v Parizu je včeraj 1000 delavcev demonstriralo za katoliške
redovnice in proti nameravanemu iztiranju istih. Francois Cappe izda oklic na franoosko ljudstvo proti vladni nameri. Vladni krogi se boje, da se na mnogih krajih vzdigne ljudstvo v brambo zatiranih redovnic in pride do krvavih bojev. Stališče vlade je z vsakim dnem bolj omajano. Liudstvn ne mara brez-verskih vladnih 8o\ čaje sej da vlada ne namerava takoj razpuauti ni iztirati redov, ki imajo v rokah poduk, in je dovolila za to daljši rok, ker se boji splošne revolucije. Katoliško dijaštvo v Parizu je včeraj pred zbornico priredilo demonstracijo v korist katoliških redov.
Iz brzojavk.
Tiskovnega odseka p o d o d bor je v včerajšnji seji mej drugim odklonil predlog, da državni poslanec ne more biti odgovorni urednik, ter pritrdil nasvetu, da za to mesto ni neobhodno potrebno avstrijsko državljanstvo. — Škofovske konference na Ogrskem. Kardinal Vaszary je sklical ogrske škofa na dan 31. t. m. v posvet. Na dnevnem redu so v prvi vrsti šolske zadeve. — Prememba poslovnika za ogrsko zbornico. V zbornici je poslanec grof Z i c h y predlagal, naj se poslovnik tako premeni, da bo zbornica sklepčna ob navzočnosti 40 mesto 100 poslancev. — Kriza v Bolgariji. Sofijski krogi javljajo, da bo novi kabinet Bcstavil predsednik sobranja Cankow, ki ga je včeraj knez pozval v svojo palačo. — Ameriško brodovje ostane doma. Berolinski »Looal-Anzeiger« objavlja z ozirom na znano povabilo nemškega cesarja cficielno noto, glasom katere Roosevelt ni odklonil cesarjevega po\abila, pač pa bb je iz mornariško-ti-hničnih razlogov za letOB opustilo potovanje ameriškega brodovja v Evropo. — VBtaja v Maroku. Preten-dent Bu llamara je v posebnem pismu pozval bivšega voditelja v vstaji leta 1875 , naj organizira svojo armado in prime za orožje proti Kristijanom in prijateljem Francije, ter ga imenuje za načelnika Figu<ga in cele marokanske Saharo. — Izjava samostanskih prednikov v Franciji. Kakih tO generalnih priorjev je imelo včeraj vnovič zborovanje v Bamostanu evdi-stov, da Be posvetujejo o položaju kongre-gacij. Sklenili so, da priobčijo noto, v kateri se bodo branili zlasti pred očitanjem, da slede političnim ciljem, ali da sploh tirajo politiko. — »Figaro« javlja, da bo soglasno sklenili, da se bodo omejevali na pasiven odpor proti proganjanju od strani oblastev, a da so bodo dajali obsojati od sodiš} in izganjati s silo iz samostanov.
Kako se deluje na katoliški podlagi ?
Slavnemu odboru .posojilnice za Bled in okolico" — v odgovor.
Iz G o r j a n 2 3. maroa
Dne 15. marca je imela Gorjanska hranilnica svoj letni občni zbor. Tajnik je podal v poljudnem govoru kratek pregled njenega delovanja v 8 letih njenega obstanka, posebej pa še za preteklo leto 1902.
Gorjanska hranilnica je bila med prvimi po načinu Raifeisnovem na Kranjskem. Dasi je ustanovljena le za edino Gorenjsko občino s 26 sto prebivalci, se je vender nepričakovano lepo razvijala in stoji danes precej na trdem, ker ima že blizo 8 tisoč (7929 09 K) reserve.
V 8 letih je prevedla denarja 1,611.218 K 50 v. Lansko lato je bilo prometa 265.184 K 69 v., proti letu 1901 manj za 22.460 K 14 vin.
Vsled manjšega prometa, in ker se je raznim čebelicam (obojne Marijine družbe in šolski) dovolilo za vloge po 4l/t % in ker so bili upravni stroški nekoliko višji, je čisti dohodek znašal le 1384 K proti 1830 25 K prej š ne ga leta.
Sploh pa hranilnica ne gleda na velik dobiček, ampak v prvi vrsti na korist ljudstvu, da more ob času potrebe dobiti ceno posojilo. Zato posojilnica deluje večinoma le z 1 odstotkom. Samo za posojila v znesku 2000 kron in čez se jemlje po 5'^% • Potem ima še posebno polajšavo, katere druge posojilnice nimajo, da obresti od posojil tirja še le za nazaj in ne za naprej! — Razun tega pa razdeli vsako leto večje svote za dobrodelne namene. Kar je v računih izkazano za uradne stroške (I. 1. 433 K) se večinoma obrne v podporo za razne večidel občinske in farne potrebe. Takih podpor je hranilnica razdala do sedaj 2260 K; med drugimi za popravo župnišfa, cest In potov, za podporo farnim revežem (1. 1. 100 Kj, domačemu in sosednim gasilnim društvom, raznim pogo-relcem. To pa je bilo le mogoče, ker tajnik zastonj in popolnoma brezplačno dela.
Tega poročila bi pa ne bili objavili, če bi nas ne bila k temu takorekoč prisilila neka izjava prve blejsko (liberalne) hranilnice. Očita nam, da smo večjo svoto brez bukvic dali nekemu drugemu; in se zraven
malo ponorčuje, češ: kaj takega je mogoče le n a katoliški p o d I a g i in da bi, če mogoče, vseli zaupanje hranilnici, še pristavljajo, češ, take so farovške hranilnice Na to samo toliko odgovarjamo: Navedeni ■lučaj dobi precej drugo lice, če povemo, da smo denar dali materi mesto hčeri, kateri obe dobro poznamo in njih razmere. Zgodilo s o je pa to res n§ katoliški podlagi, ker smo dotični osebi zaupali in da nas zaupanje ni goljufalo, je dckaz to, da je dotična mati hranilnico odškodovala, kar bi gotovo ne bila, če bi ne imela vesti, to je: če bi ne ravnala na katol. podlagi!
Da ima pa Gorjanska hranilnica, če tudi je faroNŠ'<a, veliko ugleda in zaupanja, se spozna iz tega, da je močnejša, kot prva blejska, ki je vender vstanovljena za celo okolico (5000 duš) in pa iz tega, da mnogi iz blejske okolice (iz Rečice in Mlinega) nosijo svoje vloge raje v Garje kot na Bled, dasiravno bi ondi pol odstotka več dcbili!
Navzoči zborovaloi so to stvarno poročilo sprejeli z veliko zadovoljnostio in so živahno potrjevali govorniku, ki je sklenil svoje poročilo s tem: da hočemo v Gorjah tudi za naprej še delovati na katoliški podlagi, če je potem blejskim liberalcem to všeč ali ne!
V Gorjah dne 19. marca 1903.
Odbor hranilnice in posojil n i c e.
Jakob Žumer t. č. načelnik.
Nemški naskoki »a Domžale.
Iz Domžal.
Nesramno zavijanje in pačenje resnice, kakoršno prinaša zadnji čas „Grazer Tag-blatt" v svojih poročilih iz Domžal, mora vzburkati kri vsakemu; ki se kot domačin ne da meni nič tebi nič psovati od kruha lačnih ptujcev. Ta priseljena »gospoda" se je menda že preobjedla dobrot naše zemlje in misli sedaj, da sme prosto zabavljati in nas obsipati s priimki: slovenische Gauner, freches Gesindel, Penvakenbrut, Lumpenpack, s priimki, ki rastejo, to je znano, le na fino obdelanem nemškem zelniku. Ljudem, do-šlim iz tirolskih rovt, je naenkrat palo v glavo, da bi bilo zelo, zelo lepo, če bi se kar čez noč vsi domžalski Janezi prelevili v nemške Miheljne, ali še lepše, če bi sploh pobrali to, kar jim je še pustila grabežljiva ptuja roka, in se izselili v Ameriko rudo kopat, Domžale (kjer se o kakšni nemški občini za sedaj hvala Bogu še ne da misliti) bi pa posedli s slovenskimi žulji obogateli Tirolci. To kažejo »koncerti", h katerim vabijo tudi domačine, to kažejo različni shodi, to kaže pred vsem nemška šola, kjer gospodari neki Nemec, menda iz Češke ki je prav v vsem podoben svojim heilovskim bratom. Že ga ni nekaj let miru v naši občini, a domačini so žalibog še vedno tako zaslepljeni, da hodijo tirolskim mogotcem igrat podoknice, v zahvalo zato se jih pa potem po listih ozmerja in Domžale razkriče po svetu kot eden najbolj podivjanih krajev v Avstriji. Kaj nas briga, če nekaj vinjenih fantov preglasno poje ali govori v bližini do vrhunca omike prispelih Tirolcev? Ali smo zato že vsi pijanci in barabe, gospoda? Vprašamo Vas, ali so po tirolskih hribih pastirji in planšarji sami svetniki? Gotovo ne, in zato nimate prav nikakšne pravice nas vse proglaševati za ne vemo kakšne ljudi! Na naših lastnih tleh se ne damo nikomur zasmehovati, najmanj pa ljudem, ki govore tako, da človeku, ki jih posluša, nehote pride na misel Mozolovo vprašanje: „Kaj je to . .. , ta hov-hov-hov ?" Čudimo se le, da je g. župan tako ravnodušen napram napadom omenjenega umazanega lista, saj se mu vendar očita, da je pristranski, da „sedi rad na dveh stolih", in da se ima za županstvo zahvaliti le nemškim volilcem, kar je nesramna laž, kajti vsak otrok ve pri nas, da se pri volitvah ne odločuje v nemškem, temveč v našem taboru. G. župan ima sicer za Tirolce mehko, da, večinoma pre-mehko roko, ali niti na misel nam ne pride, da bi to na katerikoli način spravljali v zvezo z volitvami. Svetujemo mu pa, naj odslej krepkeje stopa ošabnim ptujcem na prste, ker bi milo postopanje le potrjevalo to, kar je pisala »Grazerica." Naveličali smo se že vednega popuščanja proti onim, ki bi nas najraje vtopili v žlici vode. „Kranjci boste še travo žrli!" Take in podobne besede se čujejo pri nas, in zato ni čisto nič čudno, če celo tirolski frkovci, ki so se narodnega sovraštva napili na prsih svojih večjidel slovenskih mater, psujejo na cesti slovenske otroke. »Kranjec smrdi!" je baje često dejal neki sedaj že pokojni tovarnar. Prav! Želimo le, da bi Vam vsi Kranjci tako zasmrdeli, da bi pobrali šila in kopita in odšli nazaj v tirolske hribe teličke in junčke past! Toda naše povitice so boljše kot hribovski ovsen-jaki, ali ne, gospoda?
Tedeuki koledar«
Nedelja, 29. marca: 5. postna, tiha; evarg.: Jezusa hočejo kamnjati. Jan. 8. — Ponedeljek, 30. marca: Kvirin m. —
Torek, SI maroa: Modest Šk. — Sreda, 1. aprila: Hugon ik. — Četrtek, 2. apr.: Frančišek Pavi.-— Petek, 3. aprila: Abun-dij šk., S dem žalosti M. D. — Sobota, 4. aprila: Izidor šk. — bolnce izide 1 aprila ob 5. uri 43 min., zaide pa ob 6. uri 25 min. — Lunin spre min: Mlaj S maroa ob 2. uri 24 min. zjutraj. — Dan zraste v aprilu za 1 uro 30 min. — Mu sica sacra v nedeljo, 29. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša bres orgelj, graduale in traktus „Eripe me, Domine", zložil Anton Foerster, ofertorij „Confitebor tibi Domine" dr. Franc Witt" ; po povzdigovanju „0 salutaris hostia" zl. Alojzij Kune.
Dnevne novice.
V Ljubljani 28 marca.
Liberalol zopet lažejo o dr. Šu-steriiču. »Slov. Narod«, katerega edini politični motiv je zelena zavist, je prinesel o odstopu dr. Susteršičevem nastopno brzojavko: »Dunaj, 26. marca. Dr. Šusteršič ae je odpovedal načelstvu »Slovanske zveze«. Zgodilo se je to vsled konflikta z dr. Ivče vi čim. Slednji je za stvarno in resno delo v korist slovenskega in hrvatskega naroda, med tem ko je Šusteršič vse žrtvoval specialnim koristim kranjskega klerikalizma. V klubu je zmagal Ivčev č in Šusteršič se je vsled tega odpovedal načelstvu. S tem je Šusteršič potrdil, da mu ni ca nič druzega, kakor za osebne namene«. — Tako grdo se laie »Slov. Narod« o odstopu dr. Susteršičevem in liberalna »inteligenca« mora tako lsžnjive informaoije celo plačevati. Dr. Su steršič je, kakor smo poročali, odstopil, ker je »Slovanska zveza« sprejela predlog dvornega svetnika, naj klub glasuje za predloženo spremembo poslovnika, ki onemogo-čuje manjšim strankam obstrukcijo, večjim jo pa pušča prosto. Naše mnenje je, da za maloštevilne zastopnike slovenskega in hrvaškega naroda ni nobenega povoda iti pri tej zadevi vladi na roke, temmanj, ker vlada Slovence in Hrvata na vseh konoih in [rajih pritiska. G. dr. šusteršič je zastopal edino pravo slovensko stališče in na njegovi strani [ ri tem gotovo ni iskati osebnih namenov. Mi se uprav čudimo, kako je mogel zastopnik štajarskih Slovencev g. Ploj zavzeti tako \ladno stališče. Dr. Šusteršič si je s svojim možatim nastopom zaslužil zahvalo vseh tistih, katerim ni v politiki za osebne interes* in mu je njegovo stališče Ie globoko utrdilo zaupanje pri njegovih volivcih. O j »Slovanske zveze« je pa pač pričakovati, da ne postane dekla vlade, ker jugoslovanski poslanci nimajo za to prav nobenega povoda!
Dr. Šaiterili v Celji. V znani re-čiški aferi, ki se je razpravljala pri okrožnem sodišču v Celji ter se je končala na veliko žalost vsega liberalnega Izraela s popolno oprostitvijo vseh zatoženih, je dr. Šusteršič zagovarjal nekatere obtožene. Za časa svojega bivanja v Celji je stanoval v hotelu pri »Nadvojvodi Ivanu* ter baje ni prišel v »Narodni dom«. Zaradi tega se nekdo v »Narodu" nad njim izpodtika, češ da mu manjka zaradi tega vsa narodna značajnost! Mi Bicer ne vemo, ali je bil dr. Šusteršič v »Narodnem domu« ali ne, vendar se čutimo poklicane, če dr. Šusteršič res ni prišel v »Narodni dom«, pribiti sledeče: Znano je, da je imel dr. Šusteršič svoj čas tiskovno pravdo prati celjski »Domovini«. Čeprav se je ta pravda končala s poravnavo, je vendar med nekaterimi celjskimi elementi, ki imajo ožjo dotiko z »Domovino" nekaka osebna napetost napram dr. Šusteršiču, ki se pokaže pri vsaki priliki. Tudi to pot so prišli nekateri teh gospodov na okrajno sodišče, ter so dali svoji nestrpnosti duška s tem, da so hoteli dr. Šusteršiča izžvižgati. O tem je govorilo drugi dan celo Celje. Pod takimi okol-nostmi pač ni kazalo dr. Šusteršiču hoditi v »Narodni dom", tem manj, ker je imel v prvi vrsti z obravnavo dela nad glavo. — Sicer pa ima „Narod« glede narodnosti najmanj vzroka komu kaj očitati. Vsaj še nista pozabljena Jesenice in Tržič! Kar se pa tiče obiskanja »Narodnega doma«, v Celju vpra-iamo Narodovce: Zakaj pa hodi napredni ljubljanski županov namestnik V o n č i n a, kadar pride v Celje, v najbolj pristno nemško gostilno — v Kazino? Prosimo odgovora !
Liberalno izdajstvo. Iz Tržiča se nam še piše: Notica v št. 65 z dne 21. t.
m. »Slov. Naroda« pod zaglavjem: Obč. volitve v Tržiču, spriČuje naravnost, da so 8e na svetu ljudje, ki imajo oči, pa ne vidijo, imajo ušesa, pa ne slišijo; naj bi vendar u m e 1 i, kar bero in deloma Bami pišejo »Gemeindevvahl« je obč. volitev, »Neumarktl« je Tržič in »zusagen« se pravi obljubiti. Bista I Ali se mere obljuba tudi vselej izpolniti, je drugo vprašanje, in je toliko pre-drznejša, kolikor manj ima obljubnik moči in možnosti jo izpolniti. Mi ne vemo, v koliko je vodstvo napredne stranke poverilo dr. Ferjančiča; samo ob sebi pa se nam zdi verjetno, da ima tak dostojanstvenik vendar le nekaj moči uplivati vsaj na svoje ožje pristaše, in v našem Blučaju je zado stovala odvrnitev enega samega volilca. So se li trije že znani volilci po dr. Ferjanči-čevem ali drugem uplivu zdržali volitve, nočemo preiskavati; le toliko trdimo, da dr. Ferjančičeva obveza ni bila taka, da bi jo stranka ne bila v stanu izpolniti; dejstvo je, da bo vsled neudeležitve znane trojice propadli 6lovenci in ne kakšna »ord-nungspartei«. Kaj ve komaj došli Ceh, da je bila v Tržiču kedaj takozvana »ordnungs-partei« ? Videl je, da stoje na volišču olikani moije, Nemci in Slovenci; slovansko Čustvo, narodni ponos ga je navdušil, da je glasoval s Slovenci. Nekaj stičnega se je bilo zgodilo tudi na Jesenicah. To je slovanska zavest, katero so neudeleženci zatajili. Glede na deželnozborske volitve pa le toliko spomnimo, da po končani volitvi izvoljenec ne potrebuje nobenega glasu več, ne tacega in ne tacega. Koliko je dobil dr. Ferjančič nemških glasov, ne vemo, ker je bila volitev tajna. Povemo pa tole dejstvo. Po volitvi je pristopil k župniku tržiškemu Nemec ga vprašaje: Koliko glasov vam manjka ? Župnik: čo bi bil od vseh oddanih glasov dobil jih še 26, pa bi bil izvoljen. Nemec: diese Stimmen biitten wir leicht zusammengt bracht. Ii tega sledi, da se Nemci sami štejejo na toliko število. To le memo grede. V razpravi so tržiške obč. volitve. »Narod* h če po sili utajiti, da se ni šlo za boj mej Slovenci in Nemci. Stranka, katera šteje dosti vse čaBti vrednih Slovencev in voli same Slovence, ni slovenska; kakšna pa ? Stranka pa, katero vodi jako odločen Nemec in nasprotnik Slovencev, pa ni netnška? G. Goeken tudi ni protestant, lakor trdi »Narod«, ampak jako vzoren katoličan. V teku let se marsikaj izpremeni in nič bolj navadnega ni, kakor da se nove stranke osnujejo. Nastopi mlajši rod, kra-evne razmere se izpremene itd.; ne kaže torej za presojo sedanjih razmer Begati v davno preteklost. .Narod« sam šteje zdaj dosti vse časti vrednih Slovencev v Tržiču ; koliko pa jih je bilo pred leti? Enkrat nas jo bilo samo 7, reci sedem. Slovan gre na dan tudi v Tržiču in slovenska zavest >e bo toliko bolj razvijala, kolikor bolj bodo ^emci Tržičane stiskali; če smo edini, nas nihče ne bo zmagal. Stranka pa bodi, da »Narodu« preide »veselost« za naše tirade n se ga prime pravcati »švindel«, ne žup-nikovain ne županova, ampak d o-moljubna in slovenska.
Župnija Krško ob Savi je podeljena č. g. Ivanu Renier, tamošnjemu žup-nemu upravitelju.
Umrl je čast. g. Jernej Kosec, župnik v Skocijanu pri Turjaku. Bolehal je ie dalj časa in prejel pred nekaj dnevi sv. zakramente. Pokojnik je bil rojen 16. avgusta 1836, v mašnika posvečen 29. julija 1860 Služboval je kot kapelan v Črnomlju do 1. 1863, potem na Igu do 1873. Odtod se je preselil kot župnik k Sv. Vidu pri Girknici in 22. oktobra 1878 kot župnik v Skocijan pri Turjaku. N. v m. p.! — P o -greb bo v ponedeljek ob 9 uri zjutraj.
Opomin na napačno adreso. Neko c. kr. okr. glavarstvo pošilja te dni na župne urade uljudno prošnjo, naj duhovščina vpljiva na ljudstvo, da se bolj pazi na mladino. V novejšem času se je že zgodilo, da so otroci igraje z vžigalnicami prevzročili požar, ki je napravil precej škode. Dopis je res lepo sestavljen, opozarja celo na dolžnost staršev vestno vzgajati in paziti na otroke, da tako obvarjejo sebe in sosedov škodljivih nasledkov razposajene mladine. Ima gotovo dober namen gosp. okrajni gla-
var. Žalibog da je svoj opomin napačno adresiral. Duhovščina gotovo stori v tem obziru svojo dolžnost, a vpljiv duhovščine na ljudstvo mora pešati, ako se dan na dan po liberalnih časnikih tako blati in v nič deva ves duhovski stan. Saj se vedno trobi v svet, da se naše ljudstvo mora oprostiti klerikalizma, da je zabito in nevedno, ker preveč duhovnike posluša. Naj toraj bravcu takih listov župnik ali kapelan kaj reče, to jo bode skupil. Hajdi v zakristijo! tam je tvoj revir, bode zaklical. Žalibog imamo celo dokaze, ko je otrok v šoli sam priznal, da so mu doma zapovedali, zaničevati kake opomine ali moralizovanje katehetovo. Ni čuda, ko je nekaterim vsakdanja dušna hrana vedno le gonja proti farjem. Otrok skrivoma sam bere doma, ali sliši čitati, ali pa prisluškuje takim pogovorom in nekaj vedne ostane. Zato bi svetovali g. okr. glavarju, naj bi enak dopis poslal tudi svoji deželni vladi z opazko, da vpljiv duhovščine na ljudstvo bode malo dosegel, dokler bode deželna vlada vse mogoče laži in obrekovanja pripustila razsipati nad duhovski stan. Pri izviru se mora zadušiti studenec, potem ne bode voda razdirala polja; prepljujajoče vodovje zajeziti ali obrniti na drugo stran je brezvspešno, dokler iz vrelca vedno lije novo vodovje na prosto.
Mlekarna v Črnem vrhu, katero sta vstanovila liberalni župan Janez Lsmpe in liberalni Janez Vidmar, gre isto pot, katero želi »Sloven. Nirod« vsem .klerikalnim kensumom«. I/gube ima čez 8000 K, kar bo pa natančneje dokazala revizija. Zanimivo je to, da bi jo zdaj liberalci radi izročili »klerikalcem", da bi ti rešili mlekarno, oni pa svoj denar.
Proinja do državnih poslancev. Kakor so sporočili časopisi, pride krošnjar-ski zakon še enkrat nazaj v poslansko zbornico, da se odobre še nekatere spremembe. Ves načrt nam ni znan in ne vemo, za katera glavarstva in katere obrti so se iz-poslovale olajševalne izjeme. A na jedno se vsojamo poslance opozoriti. Na Notranjskem, posebno v okrajnem glavarstvu logaškem, v občinah Logatec, Planina, Hotedršica, Rovte, Godovič, Črni vrh, je vže od nekdaj razširjeno posodarstvo ali kakor tam pravijo »pintarija." Izdelujejo se brente, škafi, urne, bednji, torej pred vsem posoda, kakoršno rabijo vinogradniki. To blago razvažajo na jesen po raznih sejmih po Primorskem in Kranjskem, ter v Rihenberk, Koper, Občino, Kormin, Oglej, Gorico i. t. d. Vsako leto, vzlasti jesenski kvaterni teden, se pomikajo po tržaški in goriški cesti dolgi, votlo bobneči vozovi take robe. Dasi so razmere vsled pomanjkanja dobrega lesa za posodarstvo postale za mnogo slabejše kakor so nekdaj bile, vendar dobč kmetovalci, katerim je »pintarija" postranski zaslužek, za svoje večinoma po zimi narejene izdelke, marsi-kak krajcar. Bojimo se pa, da bi vsled novega krošnjarskega zakona oblasti ne delale posodarjem ovire, da ne bi smeli tako raz-prodajati svojega blaga, kakor so bili dozdaj navajeni. To bi ne bilo samo na škodo do-tičnim prebivalcem, ki se s „pintarijo" pečajo, ampak tudi primorskim vinogradnikom, ki bi morali potrebno posodo kupovati v ma-gacinih, in gotovo za višjo ceno. Z ozirom na to izrekamo notranjski rojaki željo, da poslanci vpoštevajo te notranjske razmere in izposlujejo, dokler je čas, potrebne ugodnosti tudi za notranjske posodarje. V pošteV prideta glavarstvo logaško in postojinsko in ob jednem kneževina primorska, ker se tje-kaj blago izvaža. Pričakovati je, da bode bohinjska železnica tej domači notranjski obrtniji na škodo; zato bi bilo tem bolj obžalovati, ako bi celo nasprotne postave kratile skromen zaslužek kmetu, kateremu itak pusta zemlja ne rodi pogače. Vže zdaj je na dnevnem redu izseljevanje v Ameriko, ali bi se bilo potem čuditi, če bi poznej gospodarji ie v večji meri zapuščali slovenska domovja.
Tako je prav! »Domovina« poziva celjsko slovensko občinstvo: »Ne ena sama nemška beseda naj aev bodoče v poštnih uradih v Celju ne sliši veči z s 1 o vens k i h ust. To bodi odgovor n a n e m -ško podlost« — Naj bi tako Slovenci nastopali povsod in Nemci bi imeli pred nami respekt!
Promoviran je bil danes dopoludne
II. Priloga 7Q. štev. »Slovenca** dn6 28. marca 1903.
na grafiki univerzi doktorjem prava g. Rado-slav Rajh.
Zaupni ihodl vollvoev občine oelj-ake okolloe V sredo, dno 25. susea t. 1. je bil v občinski hiši na Gregu tik pred vrati nemčurskoga Celja jako lepo obiskan in krasno uspel shod volivcev iz celjske okolioe. To je bil že sedmi shod tekom kratkega časa v okolici celjski. Sprejele so se v zadevi celjskih mitnic, ljudske šole, nadalje glede nameravane zvijačo celjskih Nemcev o oropanju slovenske okoliške občine zelo ostre resolucije in so volilci soglasno sklenili združeno obrambo svoje slovenske posesti nasproti nemški požrešnosti. Enak zaupni shod se je vršil v okolici tudi včeraj, v nedeljo pa se vrši v »Narodnem domu« v mestu Celju samem.
31 oeljskih rodbin ob kruh. Ena intrideset celjskih rodbin, ki sicer niso rojeni Nemci, ampak samo na nemški strani, prišlo bi ob kruh, ako bi se slovenska gimna zija iz Celja prestavila Začetkom leta s sol zami v očeh prihajajo k slovenskim profesorjem in za božjo voljo prosijo, da bi smele vzeti kakega slovenskega dijaka na st- n-a nje in brano. Od nemških dijakov Amreč celjske nemške rodbine nimajo skor nič zaslužka, ker nad 70 nemških dijakov stanuje v nemškem «Studentenheimu«. Seveda od teh celjski meščani nimajo nič dobička, kajti ti imajo vse doma v hiši, svojega mesarja, krojača itd., kar mnogo celjakih rodbin spravi vsako leto ob lepe dohodke. Če bi slovenski dijaki ne bili v raznih celjskih slo venskih in nemških rodbinah na stanovanju, nastala bi pri 31 ubožnih nemških rodbinah nepopisna beda, kajti čeravno ne dobijo od dijakov bogve koliko, mora se pomisliti, da so to najrevnejše rodbine, ki se zadovoljijo tudi s prav malimi dohodki, da se lo revno pri življenju ohranijo.
—	Nagloma umrl jo v Pulju gostilničar gosp. Fran Kirehsohaclier, dobro poznan mej puijskimi Slovani.
—	Poročila so je gospodična Ana P o u r , učiteljica v pok. z g09p Franc Suhadolcem, uradnikom orijontaiake železnice.
—	Na Vrhniki se je ustrelil farmacevt g. B a j ž e 1 j, rodom iz Stražišča pri Kranju, kakor posnemamo iz drugih listov.
—	Eskadra avstrijske vojne mor-narioe je odpotovala iz Pulja in poseti poleg grških tudi nekatere — turške luke.
—	Hranilnica in posojilnioa v Triiču, reg. zadruga z neomejeno zavezo, je 25 maroa t. 1. obhajala dvoletnico svojega obstanka. Kakor drugim jednakim napravam, slovenski liberalci tudi tržiški hra nilnici niso bili naklonjeni. »Kaj je tebe treba bilo ?« vprašal je »Gorenjec«, ko se je zvedelo, da imajo Tržičani svojo Raifleisenovo posojilnico. Kljub temu je zadruga vidno na predovala. Tekom dveh let je imela 211.110 K 94 h sprejemkov in 209.805 K 36 b izdat kov; skupaj prometa 420916 K 3 0 h. — Na 362 hranilničnih knjižic se je vložilo 896krat skupaj 135184 K 23 h; dvignilo 172krat svoto 23 379 K 8 h; tako da je sedaj med ljudmi 334 knjižic s 11 1805 K 15 h vlog. — Posojil se je dalo v dveh letih 114 v skupnem znesku 98.881 K 32 h ; vrnilo se je 14.369 K 88 h ; tako je sedaj še 95 posojil v z n e • b k u 79511 K 44 h. — Udov šteje zadruga 103. Rezervni kapital znaša 921 K 74 h. Hranilnica in posojilnica v Tržiču si je pridobila splošno zaupanje. Lahko trdimo, da bo še bolj napredovala in postala s časom krepka opora Slovencem v Tržiču.
—	Velike demonstraoije v Zagrebu so bile včeraj proti Mažarom in Nemcem. Oroiništvu in policiji ste morali priti na pomoč dve kompaniji vojakov. Nemški trgovec Ohler z Dunaja je bil na-tepen, ker je nemški govoril. Zvečer so demonstracije narastle. Zupana, ki je miril, je množica zasmehovala in upila »Abcug Mažari!-, »Abcug Nemci!" Na mnogih mažar-skih hišah bo pobita okna.
—	Zaročenko nevarno ranil. Iz Trsta poročajo: Nevarno ranil je sinoči ob polnoči dninar Rihard aavoldi svojo bivšo zaročenko Ivano Partenio, ko se je vračala vesela v družbi svoje tete in drugih ljudi iz kavarne domov. Skočil je iz neke veže v ulioi Crosado, vprašal dekle, zakaj da B9 smeje, ter jej zasadil, ko je to zanikala, dvakrat nož v prsi. Potem je zbežal, a redarji so ga prijoli. Dekle se nahaja v bolnišnici. Zločinec taji. To je isti Savoldi, ki je pred okolo petimi leti zabodel kuharja Fischorja na nekem Lloydovem parmku ter bil za to obsojen na 11-mesečno ječo
—	Uboj pri Laveroi Danes zjutraj je mestna polieija v gostilni Jožefe Dolinšek
na Mesarski cesti št. 2 aretirala bivšega Kunstiljnovega mesarsk(ga vajenca Frančiška Zupana iz Rudnika št 40, za radi hudodelstva uboja. Ubil je včeraj zvečer okoli 9. ure na cestina Laverco Antona Kocmurja, hlapca pri Mariji Kramar, gostilničarki na Dolenjski cesti št. 5. Fran Zupan, njegov brat Anton Zupan, Frano Možina, Jožef Drešek in Jožef Stritot so včeraj popoludne pri banu Dežmanu v Doljni vasi skladali drva, na kar jim je zvečer dal gospodar piti žganje. Mej tem, ko so pili „likof", je prišel k Dežmanu, kjer je tudi žganjetoč, hlapec Ant. Kocmur, že precej pijan in se je vsedel k peči. Naenkrat j: Kocmurju postalo slabo in Fr. Zupan mu je prinesel litersko steklenico vode in mu ponujal, naj pije vodo Ker Kocmur ni maral za vodo, vlil mu jo je Franc Zupan za vrat, kar ga je seveda razjezilo in raztogotilo. Zagrabil je za steklenico in hotel Zupana uda riti, ta pa mu je vzel steklenico in jo po Btavil na mizo. Sedaj bo tudi drugi fantje vmes posegli, prijeli Kocmurja in ga posta vili na zrak. Zunaj na cesti je Kocmur kričal in fante zmerjal, vsled česar je šel Fr. Zupan za njim in ga s kolom udaril po glavi, da je padel na cesto, na kar ga je prijel in zavlekel h kraju ceste. Fantje bo šli nato nazaj v Dežmanovo hišo in pili na prej žganje, oez nekaj časa so odšli iz hiše in takrat je Franc Zupan še pogledal za Kocmurjem in ga našel ležati v cestnem jarku. Bil je mrtev. Ves prestrašen je šel Franc Zupan domov, danes zjutraj pa jo je iz strahu pred orožniki potegnil v Ljubljano in tukaj iskal tolažbe v pijači. Vest o uboju je prinesel danes zjutraj v Ljubljano neki kmet, ki je našel Kocmurjevo truplo. L dolenjskega kolodvora se je to sporočilo tele-fonično žendarmeriji na Škcieljci. Mej tem je prišla tudi vest, da se ubijalec Kocmur-jev nahaja v Ljubljani. Policija je bila takoj na nogah in ga je zasledovala po mestu. Izsledil in aretiral je Franca Zupana poli • cijski stražnik Miha Sitar. Aretiraneo se je takoj udsl in priznal zločin. Izročili so ga deželni sodniji.
—	Čudna razdelitev državne podpore, ki se je delila v Litiji po toči poškodovanim, je povzročila, da je zblaznil Jurij Zavrl, posestnik v trebeljevski občini. Pripeljali so ga te dni v Ljubljano in od tu na Studenec v norišnico. Lansko leto mu je po noči treščilo v hišo in ogenj je vkončal hišo do tal. Rešiti ni mogel ničesar. Zavarovan ni bil. Prosil je deželni odbor podpore, pa se mu je prošnja odklonila. V jeseni ga je pa zadela druga strašna nesreča. Grozovita toča mu je vkončala popolnoma vse poljske pridelke. V tej strašni bedi je prosil državne podpore, ki se je delila v Litiji po toči poškodovanim. V celi trebeljevski občini je bil ta, tako trdijo vsi njegovi sosedje, podpore najbolj, potreben in vendar ni dobil niti vinarja. Šel je osebno k litijskemu okr. glavarju, da bi samo poizvedel, kaj je bilo vzrok, da so njega prezrli, in kakor je sam pripovedoval, ga okr. glavar še poslušati ni hotel, zarenčal je nad njim in mu obrnil h bet. Ni torej čuda, da je revež zblaznel. Vprašamo le, ali je tako postopanje proti ubogemu kmetu po navodilu in opominu ministr. predsednika dr. pl. Korberja?
—	Slovesnost pri trapistih. I z Rajhenburga, 19 marca. Res lep dan je bil 19. sušeč za tukajšnji trapistovaki samostan. Preč. g opat je obhajal petindvajsetletnim svojega masništva. Ta svečanost je prav pokazala, kako zelo priljubljen je v vseh krogih visoki jubilar. Ze dan prej mu čestita k srebrnemu jubileju domači župnik v imenu župl|anov, trški župan v imenu občine in načelnik krajnega šolskega sveta v imenu šolske mladine. Zvečer mu pnrede serenado pevski zbor in ognjegasci z baklado, ki ao med pokanjem topičev in godbo korakali proti samostanskemu gradu, okrašenem z bujnimi zastavami* Na Jože fovo se je vršila slovesna |ubilejna maša in opoldne je priredil gostoljubni samostan mnogoštevilno došlim gostom obed. Med drugimi so sa istega udeležili gosp. okrajni glavar pl. Vistarini, g. dr. Schmirmaul, apost. misijonar g. Macur, trije g. dekani, leskov ški, videmski m braslovSki, župniki iz Koprivnice, Sevnice, Pilštanja, Podsrede, domači duhovniki in zastopniki avstrijskih tra-pistovskih samostanov. Mnogi, ki so bili za držani, osebno udeležiti se svečanosti, so so pridružili slaviteljem brzojavnim potom ali pismeno. Med temi omenim pred vsem očeta preč. jubilarja, ki živi v Leonovih letih — star 94 let — še čvrst na duhu in telesu na Francoskem Papež Leon XIII. je podelil preč. slavljencu svoj blagoslov in prečastiti ordinarijat lavantinski je blagovolil počastiti jubilarja s posebnim pismom. Popoldne je preč. g. opat podelil goBtom in samostanu papežev blagoslov in na zadnje blagoslovil novi tiskovni stroj v čokoladni tovarni. Prvo tiskovino, tičočo sa slovesnosti jubilarjeve, je potegnil preč. jubilar iz stroja ter jo podelil gostom v spomin svečanega dne. — Res ostane nam VBem v spominu lepi dan,
ob katerem je toliko src pošiljalo skupno svoje prošnje k nebu. da ljubi Bog ohrani občespoštovanega jubilarja in mu da uča-kati še zlati jubilej.
—	Hvalevredna zavednost Iz Ra
dene pri Radgoni poročajo .Slov. Gosp.", da so fantje vrnili nemške pozivo na vojaški nabor in zahtevajo od okraj, glavarstva v Ljutomeru, naj jim dopošlje slov. pozive. Ce jim ne bo ustreženo, iskali bodo pomoči pri drž. poslancih.
—	Umrl je v Trstu c. kr. poštni azi-stent g. Josip Funte k. Bolehal je že dalje časa. — V Kopru je umrl zagrizeni sovražnik Slovanov in bivši župan J u r i i C o b o I.	1
—	Shod v zadevi tržaških obč. volitev priredi polit, društvo »Edinost« jutri pri sv. Križu.
—	Število prometnih obrtov na Kranjskem je 23 453 in sicer: mizarjev je 765, krojačev 889, šivilj 494 čevljarjev 1585, mlinarjev 1672. pekov 492, meaariev 486, gostilničarjev 3454 točilcev žganja 284, zidarjev 481, tesarjev 361, trgovcev s špe-cerijo 678 branjevcev 415, trg. z mešanim blagom 802, trafikantov 1544, krošnjarjev 1132, kramarjev 173, kamnosekov 58 ključavničarjev 117, kovačev 854. kolarjev 237, Žagarjev 765, strojarjev 186, jermenarjev 122, tkaloev 107, klobučarjev 57, anažilcev oblek 178, brivcev 69, knjigovezov 30, lekarnarjev 31, steklarjev 13, krovcev 69, pleskarjev 26, sobnih slikarjev 48, dimnikarjev 35, trgovcev z živino 172, lesotržcev 358, prodajalcev usnja 67, konfekcijonariev 8 trg. z obuvali 24, denarnih zavodov 86, trgov, potnikov 132, postreščkov 56. sejmarjev 142.
—	Iz Dutovelj na Krasu se nam piše: Že 14 dni je po vsem Krasu silna suša, vsi vodnjaki so prazni, tako tudi skoro vze lokve (kali). Silno primanjkuje vode za ljudi in živino. Tako sušo in pomanjkanja vode v tem času še nismo učakali. Ako se nas dobri Bog na usmili v kratkem času ter nam ne pošlje dežja, ne vemo, kaj bo z nami.
—	Influenoa se je epidemično pričela širiti po Itru. Doslej je bolnih 13 oseb.
—	Mrtvo so naili v spalnici 62 let staro posestnico Marijo K o p a v n i k v Ratečah, okraj Kranjska gora. Zadela jo je kap.
—	Nesreča v Šiški. Včeraj ob 8. uri zvečer sta se na oesti v Šiški splašila konja hlapcu IguEGiju GroBU, službujočemu v Ma-rijanišču Da Poljanski cesti, in ušli. Gros je padel z voza in se je na glavi precej pobil.
—	Sejmi po Slovenskem od 30. marca do 4 aprila. Na Kranjskem. 30. v Zagorju na Notranjskem, Dolskem, Rovtah pri Planini, Zdenski vnsi, Kostanjevici in pri Sv. Leni; 31. v Rovtah; 1. v Loškem potoku in Krškem; 2 na Rakeku; 3. v Zi/or. Tuhinju Bruniku, Cerkljah, Ho-temažah in Št. Gotardu; 4. v Žužemberku. — Na slove n. Stajarskem: 30. v Sevnici ob Savi in Marnbergu; 1. v Ptuju; 2. v Dramlju pri Mar. Magdaleni in v Ar-tičah; 3. v Bistrici, Arnužu, Ormožu, Bra-slovčah in Lembergu; 4. v Slov. Gradcu, Strasu in pri S?. Primožu pri Blagovni — Na Primorskem: 2. v Gorici in Hr-peljah; 3. v Glemoni.
Sjjubljsmske iMiviee*
•Krščanske ženske zveze« proslava Leona jubilanta.
»Petindvajseti obletni dan kronanja Bve-tega očeta je sicer že mi.iul, toda valovi navdušenja za Leona XII. se še vedno ne moreio poleči. V tem splošnem slavju tudi me krščanske žene nečemo zaostati«, rekla je govornica na slavnostnem večeru, ki ga hočemo opisati. Potem ko so večinoma vsa druga katoliška društva že proslavila veliki jubilej sv. očeta, priredila je, sicer post fe stum toda na prav primeren dan, na praznik Marijin, tudi »Krščanska ženska zveza« svojo jubilejno slavnost. In reči moramo: Slavnost, ki jo je priredila »zveza« v čast Leonu, je »z vez i« prireditelj i c i sami v čast. Ob nesla se je izborno.
Zjutraj se imele društvenice v križev-niški cerkvi svojo cerkveno svečanost: govor, sv. mašo in sv. obhajilo. Sveto opra vilo je izvršil to pot č. g. dr. Krek, dru-štvenicam priljubljen po svojih duhovitih predavanjih.
Na večer pa naB je zbrala »zveza« v bogato in okusno okrašenih prostorih »Kat. doma«. Dvorana je bila napolnjena odlič nega občinstva. Navzoč je bil presvetli g. knezoškof, veliko število članic, mod njimi soproga g. deželnega glavarja blag. gosjia A n n p 1. Detelova, pa mnogo svečeuiške in svetno krščansko misleče in teligence.
Slavnost je zelo poživljala vojaška godba, ki je pridno svirala in poleg programnih večeru povsem primernih točk dodala še iz proste volje nekaj lepih komadov.
Udeležnike slavnostnega večera je pozdravila z lepim in ljubeznivim nagovorom
gospodična Terezina Petrčeva. »Današnja slavnost — rekla je med drugim — bodi izraz naših čutil do sv. očeta, čutil ob čudovanja, hvaležnosti in ljubezni, bodi pu tudi izraz našega krščanskega mišljenja, bodi priča, da hočemo delati na to, da ideje krščanske preidejo nam in našim v meBo in kri, da preidejo v prakso, da vodijo vse naše življenje in delovanje. V tem smislu sprejmite, čislana gospoda, današnjo skromno slavnost našo. Dobrodošla slavna gospod?, pozdravljeni častiti nam in drugi gostje!«
Središče vsega sporeda je bil slavnostni govor, ki ga je imel gospod državni in deželni poslanec vodja *P o v š e. Kedo bi si bil — dejal je — ko sem govoril pred petnajstimi leti v slavo 78!etnemu Leonu-zlatomašniku, mislil, da bom po pet najstih letih mogel še govoriti v slavo istemu Leonu, jubilantu na prestolu Petrovem! Z mladenišklm ognjem je gospod go vornik razpravljal o apostolatu Leonovem, mimogrede Be ozirajoč na krščansko ženstvo in njen poklic v človeški družbi, o njegovi ljubezni do Slovanov in Slovencev, ter v njih imenu polagal pred prestol sv. očeta čutila in zagotovita hvaležnosti, ljubezni in neomajne zvestobe.
»Leon XIII. — simbol nesmrtnosti", je bil naslov pesmi, ki jo je deklamovala gospica Roza Knezova. Pesem diči globoka koncepcija in lepa tehnika. Zložil jo je zopet dr. K r e k. Pesnik primerja smrtnost »vsega, kar rodijo zamaka tla", z večno- neumrljivim Kristusom in cerkvijo, nevesto njegovo, katerih prvemu namestnik, drugi pa poglavar je Leon XIII, ki >v avoji sivi starosti, kakor bi mu smrt ne mogla do živega, nekako na avoji osebi prikazuje neamrtnost Kristusa, katerega na zemlji nameščuje, in cerkve, kateri načelujo. Tu samo par kitic:
Umira vse t — Povestnica nam piSe, O carstev silah, narodov močeh, Zapise komaj, pa jih ie izbrise; Podrla, zmlela smrt jih je po tleh. Bili so; ni jih več; tako se Cuje. In vmes doni: Oj smrt, le smrt zmaguje!
Umira vse! — Strdeni cvet pomladni In tiče pisane poročni spev, Viharja moč in dih zefirov hladni In dece smeh in venec rožnih dev. Oj kruta smrt, zmagalka neukrotljiva, Le ti edina Se ostaneš Siva?
Umira vse t — Le Eden ne I Edini! Življenje On je, smrti ne pozna. Ugasne vse! — Le eden sveti v tmini Le On, ki zove sam se: Luč sveta. Pred njim utihne smrt in nje rohnenje, Ta Luč je Kristus, Kristus je življenje.
Življenja Luči, Leon, ti namestnik, Na nebu Luč zreS Petra dolge dni! Na sebi pričaS, sivi blagovestnik, Da Kristus v cerkvi večno mlad živi. Okrutne smrti, LeoD, vsem kljubuješ bojem, Simbol nesmrtnosti si v slavju svojem I
Vrlo lepo je bilo petje. Krasno skladbe
—	pa dovršeno izvršene. Pevske točke so izvajale članice pevke s pomočjo gospodov pevcev, ki so jim prijazno prihiteli pomagat
—	čast jim za to! Vodil pa je je č. goBp. Ferjančič, kateremu bodi iskrena zahvala za veliko požrtvovalnost. Ugajali ata zlasti Volnričev »Gospodov dan« in Mitterer-jeva Leonova himna; obe med seboj v nekem prijetnem kontrastu : kakor prva nežna, čutila pobožnosti budeča, tako druga mogočna in slovesna. O tej zadnji bi izrekli eno misel: Ta bi zaslužila, da se bolj razširi in udomači med nami! Mi že davno pogrešamo, da nimamo namreč nobene prave in lepe papeške himne, ki bi jo ljudstvo znalo in pelo ob slovesnih prilikah, kakor zna in poje cesarsko ali kako navadno himno, n. pr. Naprej zastava Slave! Pa bi bilo primerno in potrebno, da bi jo imeli. Ta je pripravna za to. Preskrbeli jej bomo tekst, ki se ne bo oziral toliko na 25letnico, ampak bolj na av. očeta ter av. stolico sploh in potem naj sežejo naši pevski zbori po njej in jo udomače med nami. Avktor ji je isti, kakor sloveči pesmi o Jezusovem Srcu, ki je postala nekako narodna pesem tirolska. Tako postani nam narodna tudi papeška himna!
Uprav briljantna točka vsporeda je bil solospev gospodč. Erne Povšetove a spremljanjem harmonija, ki je pela tako krasno umetno »Molitev" iz opere »Čaro-strelec" kakor ljubko šopek treh narodnih, da ni bilo, ko je končala, konca plosku, dokler se ni izborna pevka še enkrat prikazala in ponovila še eno narodno.
In končno živi podobi: »Kristus izroči Petru ključe«, pa »Narodi se klanjajo Leonu", kako lepi, naravni, živi in bogati! Zlasti zadnja, pri kateri je bogata skupina velikih in malih, starih in mladih zastopnikov raznih narodov v različnih, zlasti slovanskih kostumih klanjala s a očefu narodov, Leonu, — res krasen pogled, priča, da se je »Zveza" na vso moč potrudila, da pripravi častitim povabljencem kar najlepšega užitka.
Po izvršenem vsporedu je izpregovoril presvetli g. knezoškof nekaj priznalnih in bodrilnih besedi do društvenic in naprošen od njih Bamib, s podeljenim blagoslovom za-vršil lepi slavnostni večer.
Slišali smo od takih, ki so bili prvič v »Katoliškem domu«, da niso mislili, da Be
dd v »Katoliškem domu« kaj tako lepega videti. VseobČna zadovoljnost in pohvala bodi plačilo vsem, ki so kaj pripomogli k izvrst nemu vspehu. „Krščanska ženska zveza« je pa ob tej priliki sama izprevidola, kaj da lepega in velikega pomor?, ter jej bodi ta veseli vspeh bodrilo k nadaljnjemu krepkemu blago-nosnemu delovanju!
Duhovne vaje za može in mladeniče. V
cerkvi Srca Jezusovega bodo 2., 3., 4 in 5. aprila na prošujo nekaterih duhovne vaje za moške. V četrtek, 2. aprila, bo ob 7. uri zvečer uvodni govor. Govori bodo v petek, soboto in nedeljo zjutraj ob 5. uri ter zvečer ob 7. uri. oklepni govor bo na cvetno nedeljo zvečer ob 6 uri, katerega bodo pre mil. knezoškot sami imeli, in po govoru bodo vodili tudi sklepno procesijo z Najsvetejšim, ako bo vreme ugodno. Moije in mladenči iz Ljubljane in ljubljanske okolice udeležite se v prav obilnem številu te po-božnoati. posebno še sklepne procesije.
Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 31. marca t. 1. ob petih popoludne zopet sejo, v kateri se bodo rešilo ostale točke zadnjega dnevnega reda.
Salezijanci v Ljubljani so si z dovolje njem predstojnikov ustanovili nabožno družbo za zgradbo nove kapelice na Rakovniku pri Ljubljani.
Koliko Ljubljana potrebuje Glasom uradnega izkaza vpeljalo se je leto 1902 v ljubljansko mesto naslednje dacu podvrženo blago: 121 hI. ruma, — 1617 hI. špirita, — 827 hI. žganja, — 19.944 hI. vina, — 4166 hI. vinskega mošta, — 48 hI. sadnega mošta, — 22.047 hI. piva, — 1663 hI. kisa, — 4726 glav goveje živine, — 10.255 telet, — 3023 ovac, — 3544 jagnet, — 359 prašičkov od 5 do 197, kg., — 8661 prašičev nad 191/, kg.
—	128.200 kg. mesa, — 9741 komadov perutnine velike, — 67.986 komadov perutnine male, — 4 jeleni, — 660 srn, — 2812 zajcev,
—	496 kg. razsekane divjačine, — 440 fazanov, — 1183 jerebic in prepelic, — 20 lisek, — 4 ducate malih ptičev, — 17.183 kg. žlahtnih rib, — 13.924 kg. navadnih rib,
—	178.290 kg. riža, - 5,235.500 kg. moke,
—	774.300 kg. ovsa, — 2,818 000 kg. sena, slame in otrobov, — 30.516 kg. zelenjadi,
—	763.190 kg. svežega sadja, — 61.770 kg. suhega sadja, — 83 242 kg. masla, — 13.671 kg. loja, — 67.769 kg. svinjske masti in slanine, - 110.320 kg. mila, — 57.975 kg. sira, — 1,555.150 jajc, — 4729 kg. voska,
—	177.488 kg, olja, — 29.613 m." trdih drv,
—	4886 m.' mehkih drv, — 231.597 kg. oglja, — 40,565.160 kg. premoga.
Lekanovo hišo v Slomškovih ulicah jc kupil g. A d o 1 f Hauptmann.
Socialni demokratje po mestu dele danes listke s sledečim vabilom: „Delavci, delavke, člani bolniške blagajne ljubljanske! V nedeljo, 29. marca, točno ob 10. uri dopolu-dne se vrši v steklenem salonu kazine prost shod z dnevnim redom: Bolniška blagajna ljubljanska, nje občni zbor in delavstvo. Tri leta že ni bilo občnega zbora bolniške bla gajne ljubljanske, ker so delavci zmagali pri volitvah! Zakaj to? Kdo hoče to še dalje?«
Poslopje mestne hranilnice. Prva točka prihodnje seje v obč svetu bo zadeva zgradbe poslopja mestne hranilnico. Debata utegne biti zelo živahna, kakor je namignil občin, svetovalec dr. Tavčar v zadnji eeji. Menda se hoče zavreči dosedanje načrte, ki so stali že tisočake.
Polresno tresenje oddaljeno 300 do 400 kilometrov je čutila včeraj ob 4. uri ziutraj potresna opazovalnica v Ljubljani. Iz Metko-viča se poroča, da so ondi ob istem času Čutili potresni sunek.
V	Ameriko. Danes ponoči se je odpe ljalo z južnega kolodvora 50 oseb v Ame riko. Izseljenci so bili večinoma Hrvati.
V	deželno bolnico so pripeljali danes dopoludne JulkoKolar, urarjevo ženo, stanujočo na Karlovski cesti št. 6. Mož je bil šel dopoludne z doma; ko se je vrnil, naSel je ženo ležati v postelji in po sobi vse polno krvi. Tekel je na policijo, češ, da se je njegova žena usmrtila. Na lice me sta je prišla komisija in zdravnik jo kon statiral, da nima žena nobene rane in da je le kri bruhala. Kakor je sama rekla, jej jo to prišlo vsled jeze.
Najdena zapestnica. Včeraj popoludne je na Hradeokega mostu naSel šolski učenec Ivan Tomec, stan. v Križovniških ulicah št. 2, srebrno zapestnico in jo odlal na ma gistratu.
Kotiček za liberalec.
Dogodki okoluzavarovalnice .The Mutual" so razburili »Na rodove« živce, posebno naša opomba, z a -k a j »Narod« o tem ne poroča. To je ravno sumljivo, ker mi vemo, da g, Malovrh ve vse o dotičnih zavarovanjih. Mi smo res dobili v roke neki čla nek v tej zadevi, a ga nismo hoteli priobčiti. Pošiljatelju nismo hoteli pripraviti no benih sitnosti, ker ga po svoji neprevidnosti ni poslal naravnost nagemu uredništvu in tudi nobenemu članu našega uredništva. Za-
stopniku »The Mutual«, ki je prišel v naše uredništvo, stno rekli, da ne bomo nič poročali, kar bi ne bilo resnično, druzega pogovora pa ni bilo iu takih, kakor »Narod« namiguje, v našem uredništvu nikdar ni. Poizvedovali pa smo drugod, kar smo čuli od raznih drugih strani, in na lastnih informacijah smo priobčili zadnjič notioo o nekih čudno izvršenih zavarovanjih, bedaj pričaku jemo, da ta zavarovanja pojasni »The Mutual«, pred vsem pa, da »Narod" poseže v lepe zadeve raznih svojih pristašev. O zadevi bo še prilika govoriti, ko zberemo šo nekaj materijala, a to »Narodu« že danes lahko povemo, da v našem uredništvu ni noben podkupljiv. Naj rajše pometa pred svojim pragom, posebno pred pragom tistega, katerega je pred meseci prišla iskat kočija .... Glede zadeve „The Mu tual" je od „Naroda" umevno, da noče spraviti v zadrego svojih pristašev.
Narodno- napredne dame se pritožujejo nad „Slovencem", da jim je delal krivico. Nikakor ni bilo nikdar v naših mislih razžaliti pošteno narodno ženstvo, ampak iz obrambe proti nekim ljudem, ki so neizmerno divji v osebnih napadih na naše somišljenike, smo jim vrgli enkrat nazaj, kar jim gre. Katere slabe strani iz socialnega življenja smo vzeli v misli, to napredne dame z bolestjo same opazujejo iu gotovo tudi žele, da sa razmere zboljšajo. Zapisali smo vso tudi tako omejeno, da je čast po štenih dam ostala popolnoma nedotaknena. : Mi bi pa pri tej priliki narodno-napredno j ženstvo opozorili na silne napade, kaleri lete , v „Narodu" na ženstvo. Ali se ne zasme-; huje in zasramuje v tam listu dan na d;»n ' pošteno ženstvo, katero nima druge napake ! na sebi, nego da si dovoljuje imeti drugačne svetovne nazore, kakor pa pisci orne-j njenega časnikarskega podjetja? Gotovo na-] rodnonapredne dame niso zgrešile silno , nedostojnega napada na ves duhovski stan, j s katerim je oblatil „Slov. Narod" utranho^ . katera ga izdaja. Mi apeliramo na častnost narodno-naprednoga ženstva, da se pokaže kot kulturen faktor in zabrani take napade, proti katerim je cel stan popolnoma brez hrambe. . Njih tankočutnoat in taktnest bo gotovo našla sredstva, s katerimi se da v družbo privesti zopet ono nravno čustvo, ono častno mišljenje, katero je podlaga srečnemu na ( rodnemu razvoju.
Dr. Šusteršiča silno grdo psuje „Narod", ker misli, da jo on pisal poziv na ; one člane narodno napredne stranke, kateri so Se ohranili nekaj narodnega čuvstva. A psovke, s katerimi si je mislil liberalni Ka-i tilina pomagati iz zadrege, ao š'.e na napačno . adreso : Dr. SusterSič je nedolžen pri onem članku in konstatiramo, da ni v naši pole j miki glede tržiških in jeseniških volitev dr. Susteršič napisal niti besedice, niti ni pisal članka ki je tako v živo zadel »Narod*-. S tem, da »Narod« tudi o tej priliki maha po dr. Susteršiču, računa le na najbolj neumne j svoje pristaše.
. D r. T r i 11 e r , kateri je našel, da je pisanje »Slovenčevo" nedostojno, je morda | čital četrtkov »Narod«. Mi ga vprašamo, če je to dostojno in če je sploh že kdaj kak j slovenski list zabredel v tako pisanje. Ako je dr. Trillerjeva ogorčenost nad časnikarskim pisanjem odkritosrčna, potem mora sedaj nastopiti proti „Narodu«, in mi pričaku-i jemo, da se oglasi v prihodnji seji občin ! skega sveta in protostira javno proti taki pisavi. Ako tega ne stori, bo sa*i j kriv, ako bo javnost dobila o odkritosrčnosti njegove ogorčenosti nasprotne pojme.
G. Ivan Hribar, kateri je na glasu , kot velik Slovan, ima zdaj tudi priložnost, ! da javno izpregovori, kaj meni k takim zagovorom stranke, kateri tudi on pripada.
Književnost in umetnost.
i ,
*	Slovensko gledališče. Vroča | k r i. (Gostovanje gospe Irrne P o 1 a k o v e.) | Krenn Lindau ova „ Vroča kri" velika burka
s petjem in plesom je vredna vrstnica fabri-
■	katu »pisateljev« »Brez denarja". Velika me
j šanica najrazličnejših prizorov, o duhovitosti j niti sluha, pač pa mnogo plitkosti in suro-; vesti. Etično zrno, ako moremo tu sploh govoriti o njem, je malenkostno in se iz-
■	gubi v neumnosti. Namen burke pa je pri ; vsem tem vendar dosežen — gledalec se j zabava. Kje išče t9 zabave, je odvisno od I njega samega. Sinoči se je igralo zelo „po j domače". Vkge so bile slabo študirane in ', polovica burke se je izpustila. Ugajali bo le: 1 gospa Polakova in gospoda L i e r in jVerovšek, ki sta bila v svojem ele-! mentu vseskozi na višini. Gledališče ni bilo ; posebno dobro obiskano. Burka se nocoj po-
■	navija.
*	»Glasbene Matico" — oratorij ! »Sv. Frančišek«. Za oratorij, kateri se bo ! izvajal dne 2 2. i n 2 3. a p r i 1 a zvečer j i b pol 8. uri v stolni o e r k v i sv. j Nikolaja v Ljubljani pod o s o b n i m
vodstvom skladatelja P Hartmana, ki pride zaradi vodstva tega oratorija iz Rima v Ljubljano, se prične splošna
j razprodaja sedežev in vatop.
i n i c v p o n d o 1 j e k , dne 30. marca v trgovini g. J. Lozarja na Mostnem t r g u št. 7.
*	Začetki in rasvoj stenografije pri Jugoslovanih b tem naslovom pri občeni članek prof. Ant. Bezonšeka v Dewi-soheitovem »Archivu« je Izšel v ponatisku v Berolinu. Založnik Thormann u. Goetsche.
*	Angleži ln Rim Že večkrat smo poročali, kako se ravno v novejši dobi zopet vedno pogosteje slišijo na Angleškem klici, ki zahtevajo versko združenje z Rimom. Angleški duhovnik Jones bpencer, ki uživa zaupanje anglikanskega škofa in vse duhov ščine, je izdal ravnokar duhovito knjigo »England and the Holy See«, vka teri pravi: »Trinajst let že proučujem te stvari, in sem prišel do spoznanja, da je združenje anglikanske cerkve z Rimom najpotrebnejši pogoj za našo versko krščansko življenje D* se združimo z Rimom, sili naa Anglikance posebno to: Rimska cerkev ima v veri enotnost in gotovost, vsak njen verski članek je jasno izražen in v verskih in nrav-nih vprašanjih odločuje nezmotna najvišja cerkvena oblast. Nam Anglikancem pa vsega tega manjka; mi nimamo enote, nimamo gotovosti, nimamo v dvomih nezmotljivega učenika. Pri nas posvetni ljudje, semtertje celo neverni (vladni svetniki) odločujejo o verskih Btvareh, katere podrejajo državnim interesom. Nam Anglikancem manjka v veri tudi nadnaravnega momenta, ker merimo vse z vedo in z ljudskim mnenjem. Iz tega izvirata naturalizem in racionalizem, zato se drobimo v sekte, katerih imamo že nad »to. To nam pa tudi dokazuje, da je naS nabožni princip popolnoma napačen. Rean-ca je le ena, ni različna, sama sobi nasprotujoča. Kristus je samo eden, in po neovrženih besedah svetega piBma si je ustanovil eno edino cerkev, kateroj je dal en edini nauk. To enoto ima pa izmed vseh krščanskih cerkva samo rimska cerkev « — Nato razpravlja Spencer podrobneje, kako se naj izvrši to versko združenje.
*	Oporoka češkega gledališkega igraloa. Iz Prage, 23. marca. Dne 17. t. m. umrl je v Pragi glasovit gledališki igralec Vojta S 1 u k o v, čegar oporoko se mi vredno zdi v slovenskem prevodu objaviti. Glasi se: »Moj testament! Mitici Stiolski in Pošumavski Jednoti izplača naj moja žena v moj spomin po 200 kron. — B g milo-stivi pa dodeli Tebi, moja dobra, blaga žena, moč, da bi potrpežljivo zamogla prenesti Bvojo usodo in brez velikih muk živela z mojimi dragimi ctroki v poštenosti. Zadnja moja prošnja do Tebe, ljuba žena, je ta, da bi najino deco vzgojila v strahu božjem kot pravične kristjane, in v ljubezni do trpeče naše domovine, v spoštovanju in ljubezni do dragega našega naroda. UM je spolnjevati svoje dolžnosti! Z Bogom, moja dobra, blaga žena! Pomiri se, saj se enkrat zopet vidimo 1 Z Bogom, moj mili, pridni Tomašek! Spominjaj se očeta in spoštuj in ljubi vedno svojo mamica ! Ljubezen do matere naj Te spremlja skozi celo Tvoje življenje! Z Bogom, moja dobra, nežna hčerkica, moja sladka Liduška ! Bodi radost svoje matere! Milostljivi Bog naj vas vae krepča in obvaruje I Bog naj Vaa vse blagoslovi I Pogreb moj bodi priprost, brez vaega lišpa, kakor se spodobi za krist jana! Pisano v Pragi, 11. aprila 1899. Jakob Vojta blukov, m. p. igralec pri »Narodnem divadlu«. — Pristavek: »Odgojeni naj bodo otroci moji v čeških šolah in v domorod-nem duhu! V Pragi, 27. jan. 1901. J. V. Slukov.« — Tako umira umetnik, ki si je vkljub vsem burjam življenja ohranil ljubezen do vere svojih očetov in do mile svoje domovine
*	Tiara asirskega kralja Saita-
ferao. Sporočili smo že, da so prišli v Parizu na sled velikim sleparstvom, katera bo delali starinarji s ponarejanjem arheoloških predmetov. Ravnateljstvo muzeja v Louvru je sklenilo, da se dvomljiva tiara Saitafaerova odstrani iz muzeja, dokler se ne dožene, ali je res pristna ali ponarejena
*	Zgodovinski spomeniki na Pa latinu. V Rimu se je raznesla vest, da so spomeniki na Paiatinu v nevarnosti, da se no podero. V zbornici je minister Naši obljubil, da bo dal natančno vso stvar preiskati in storil vae, da se zgodovinski spomeniki ohranijo.
*	Matice školska v Brnu je prazno vala 22. t. m. 25letnico Bvojega obstanka. Pri slavnosti je bilo navzočih tudi več drž. poslancev. V njenih šolah se vzgaja 12 000 čeških otrok.
*	V LvOvu bodo sezidali veliko cerkev sv. Elizabete.
*	Za mestno gledališče na Kra-lovih Vinohradlh v Pragi bo načrti že presojeni. Prvo nagrado je dobil arhitekt A. Č e n s k y.
*	Cerkev na Vyšehradu L 1900 so začeli restavrirati veličastno cerkev vyše-hradsko, posvečeno sv. Petru in Pavlu. Načrt je izvršil arhitekt Mokry; po njegovi smrti zdaj drugi dokončujejo to delo. Po sebno krasna bodeta stolp in portal.
| * »Bohmlsohe Autoren". Pod tem
naslovom bo izdajala tvrdka Otto v Pragi najboljše češka dela v nemškem prevodu, da se tudi drugim narodom odpre češka književnost.
izpred sodišča,
IAberaleo se poganja na častjo. Pred idrijskim sodiščem je bil 24. maroa ob sojen na pet dni zapora J. S., ker je govoril o tem, kakor te govori po občini, da je župan Janez Lampe prodal voli in s tem plačal svoji dekli, ki jo porodila nezakonska dvojčka, da molči, da bo njegovi. Ljudski glas, božji glas, vpijejo liberalci, če kak šnop-sar čeljusta zoper kakega duhovnika. A gospod župan je v tem slučaju tožil, in ker, kakor je naravno, ni mogel J. S. s pričami potrditi splošne govorice, je bil obsojen.
JVallburgova afera. Svojedobno smo že poročali, da je budimpeštansko sodišče proti baronu Ernestu Wallburgu naperilo tožbo radi goljufije, storjene s tem, da si je s pomočjo dokumentov, ki mu jih je pre-skrbel Staudinger, hotel izposlovati dokazilo, da je res legitimni sin nadvojvode Er neata. sodišče je sedaj ugodilo zahtevi njegovega zagovornika dr. Schulhofa, da se rekvirirajo od ljubljanskega sodišča vsi akti iz Staudingerjeve pravde, ki naj jih preiščejo strokovnjaki, od najvišjega dvornega maršala pa akti o zapuščinskih obravnavah po nadvojvodi Ernestu. Iz poslednjih se bo mej drugim dognalo, da nadvojvoda ni zapustil mkakega premoženja in da se torej VVallburg in njegova sestra nista potegovala za kako zapuščino. Konečno bo sodišče za htevalo avtentično sporočilo o tem, pod kakimi pogoji more član cesarske hiše skleniti veljaven zakon.
Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani
Nemška cesarica je padla b konja in si zlomila levo roko. — O nadaljevanju d i j a š k i h n e m i r o v so poroča iz Catanije na L3Škem. Šole so radi nemirov zaprte. Včeraj so dijaki obmetavali policijo s kamenjem in policijskega komisaria pretepli. 75 dijakov je aretiranih. — Pomiloščen napadalec. Sultan je odpuatil smrtno kazen napadalcu na patri|arha Ormaniana, Agopu. — Milijonarjev sin morilec. V Rimu so aretirali Rusa GoUa, ki je umoril ruskega guvernerja Sipjagma in ušel iz prognanstva v Sibiriji. Gtitzev oče je milijonar — Senzacijonelno poneverjanje. V Sinju so nekateri odličnjaki poneverili 200 000 kron potresnega denarja. — Požari gozdov. Iz Solnograda se poročs, da je pri Urkenu pogorelo 80000 kvadratnih metrov gozda. Veliko divjačine je poginilo v ognju Gozd »Wolfl;ng«, last velikega kneza toskanskega, je kakor se poroča iz Karlovih varov, pogorel. Skoda je velikanska. — Ruski ogleduški urad je baje policija zasledila v Lvovu. Poleg bivšega višjega komisarja deželna finančno direkcije dr. Osolinskega bo aretirali v Lvovu tudi tri častnike, ki so sokrivci Oaolinskrga. - -Trije vojaki ustrelili so se včeraj v Zagrebu radi strahu pred kaznijo vsled dtfravdacij v vojaškem skladišču. Njihova imena so : Keller, Freiberger in Ritter. — Kongres čebelarjev bo 13. aprila na Dunaju. — Samor 1 4 1 e t n e g a dečka. V Ob&rhollabrunnu se je obesil 141etni Jurij Amon, kateremu je zapustil njegov stari oče 106 000 kron. Pred leti so je ustreiil njegov 16letni brat. Obema se je zmešalo radi preobilo vžitega alkohola. — Laških delavcev je prišlo doslej okolu 15.000 preko Pontebe v Avstrijo. — Odškodnino, da je bil 10 let po nedolžnem zaprt, je dobil kmet Peter Hatycz iz otanislava v znesku 3 6.000 kron. — Stavka grobarjev so pripravlja v Rimu.
Židje zahtevajo odpravo nedeljskega počitka. K ministerskemu predsedniku dr. KOrberju je šla nedavno deputacija galiških židov, z zahtevo, naj se v Galiciji odpravi nedeljski počitek in vpelje praznovanje šabesa. Ministeraki predsednik jo rekel, da se bo temu ugodilo v mejah možnosti (I). Ta zahteva je vendar predrzna. Že zdaj vidimo povsod, še celo pri vojaštvu, da se krščanska nedelja ne spoštuje, a Židom se ustreza, da praznujejo svoje praznike. In zdaj hočejo v Galiciji, kjer je med 7,317.000 prebivalci 800.000 židov, ti poslednii, da se zaradi njihovih trgovin nedelja odpravi.
Katoliško ienstvo » Ameriki. Seveda je tudi v Ameriki mnogo listov, kateri špekulirajo na podle nagone in grdo napadajo vero in nravnost. Proti tem se je osnovalo društvo, ki ima namen, zatirati slab tisk in razširjati dobrega. To društvo šteje ie do 1 milijona Članov. Posebno goreče so ameriške katoliške žene, katere so v podrobni agitaciji najboljše bojevnice za dobro stvar.
Zopet samostanski škandali V
krogu ogrskih židovskih socialnih demokratov je vladala minule dni nepopisna radost: dve „nuni" sta pretrpeli v samostanu Giins toliko muk, kakor v najhujši ječi, potem so ju po spodili iz samostana. In kar je najvažneje: ti dve „nuni" se sedaj predstavljata občinstvu na socialno-demokraških shodih kot živ dokaz ^klerikalnih grozodejstev." Nastopata pa 22 letna dominikanka sestra Boncarda, rojena M ii h 1 f e i t h, Stajarka, in neka druga sestra Klara. Kratka vsebina dolge soc. dem. storije je ta-le: Prva „nuna" je bila učiteljica v tem samostanu, ker so pričakovali, da bo dobila bogato deiščino; ker te ni bilo, so jo sredi zime zapodili na vrt v malo kočo pri 15 stop mraza. Vrtnar, večletni služabnik, in pa .nuna" Klara sta ji pomagala v bedi in radi tega so morali vsi trije iz samostana. Ta storija je pa v vseh glavnih delih zlagana. Najprej se sestra nikdar ni zvala Boncarda, marveč Bernarda. Drugič je bila uboga sirota, od katere ni nihče pričakoval najmanjše svote. Poučevala je glasovir, bila histerična in nedisciplinirana ženska ter se ni hotela pokoriti nobenemu povelju; ker ni marala za odločeno jej navadno, dobro kurjeno, celico, pobegnila je na vrt. Pomagal jej je vrtnar, ki je bil vsled tega odpuščen in za njim Klara. Omenjeno bodi tudi, da to potrja vodstvo samostana in pa njen brat, svobodoljuben učitelj Miihlfeith v Gradcu in da je naravnost smešno, če listi poročajo, da nastopa ta „nuna" kot govornica na madjarskih shodih in ondi govori, ker ne zna nobene madjarske besede.
Narodno gospodarstvo.
Poučna knjižica
Pred seboi imamo knjižico kmeta, dolžnika kranjske hranilnice.
Pred 26 leti si je izposodil 400 gld. Plačal je do letos obresti 444 gld in za-mudnili obresti 5 gld. 59 kr., vrnil je tudi pred 6 leti 100 gld kapitala, izplačal torej hranilnici 549 gld. 59 kr., pa je vendar še dolžan 300 gld.
Hranilnici ne moremo nič reči, obrestna mera 4'/,, oziroma od 300 gld. po 4% je primeroma mala. Kaj bi še le b.lo, če bi bil kmet dolžan ostal oderuhom in plačeval po 6 8, 10 od sto.
Pač, nekaj pa le rečemo: Večina bogastva kranjske hranilnice se je nabrala iz obresti slovenskega ljudstva, njeno vodstvo pa podpira večinoma nemške zavode in naprave.
Nelepo pa dela država s takim dolžnikom. Koliko je plažal kmet kolekov pri in-tabulaciji in jih bo plačal pri izbrisu, ne vemo. Knjižica pa so vse zakrpane a koloki po 7 kr. ali 14 v.; za 4 krone 34 v. jih je! Ali ni to krivičen davek? Ali je lepo, če drživa pravi: Ti revež, vem, da si dolžan 400 gld. in jib ne moreš plačati, pa ravno ntseš obresti, torej imaš denar; kedor pa ima denar, plača davek, daj sem 14 v. 1 Koliko neki plača cela Kranjska tega davka ?
Veliko je naš kmtt plačal tudi c. kr. poŠti, ko je pošiljal obresti v L;ubljano: v 26 letih 26 kron poštnine!
Kdo ve, ali bodeta odpadla ta dva davka pri nameravani konverziji kmečkih dolgov? Morda kak poslanec to ve ali pa vsaj študira?
Še en nauk iz te knjižice: Zadnja leta plačuje namcstu tega kmeta obresti njegov sin duhovnik. Plačal je pred leti tudi tistih 100 gld. kapitala. Rad bi plačal namestu očeta še ostalih 300 gld. in upa, da be iz plačal ta dolg v treh letih. To je tista sloveča »fsržka bsaga* !
Se eno vprašanje: Kdo ve, kaj bi rekel g. davčni nadzornik, ko bi ta duhovnik fa-tiral za osebno dohodnino med stroške: pl&čujem 24 kron obresti namesto očeta, ki ne more. Najbrž bi bilo treba cel koš znamk in kolekov in rekurzov, preden bi nazadnje zvedel: če plačuješ obresti, imaš dohodke, torej plačaj davek!
Morda nam kak narodni ekonom iz te ali take knjižice še kaj več naukov pove?
njem in klicali „aboug". Redarstvo jih je razpršilo. Poročila listov, da bo rektor Klaič radi tega odstopil, se doslej ne potrjujejo.
Zagreb, 28. maroa. Včerajšnje demonstracije, ki so imele velike dimenzije, so se končale še-le po polnoči. Ob 1. uri danes zjutraj je bil po ulicah zopet mir. Policija je zopet prižgala svetilke, katere so po ulicah dijaki pogasili. 0 spopadu vojaštva z demonstranti se poročajo strahovite stvari. Vo j a š t v o je demonstrante naskočilo z nasajenimi bajoneti. Ko je množica hotela napasti uredništvo uradnih „Narodnih Novin", pritekel je policijski komisar Sorič na čelu policajev na konjih. Več oseb je skočilo proti komisarju ter ga vrglo na tla, nekdo je tudi z revolverjem ustrelil nanj. V tem trenotku so prišli na lice mesta vojaki z nasajenimi bajoneti in so množico naskočili. Več oseb je nevarno ranjenih, trgovski pomočnik A r n o 1 d Weis8 se bori v bolnici s smrtjo. Na stotine oseb danes ogleduje poslopja, katera so demonstrantje demolirali in s črnilom ometali. Orožništvo bodi po ulicah, vsa policija je na nogah, da dobe tistega, ki je streljal na policijskega komisarja. Policija je več oseb aretirala. Danes popoludne je navidezno mir, vendar pa je razburjenje po mestu še veliko. Javna poslopja so zastražena. Zvečer se utegnejo pripetiti nove demonstracije. Policija je izdala nove naredbe glede zgodnjega zapiranja trgovin, gostiln in kavarn. — Vojaštvo je pripravljeno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 28. marca. Povodom promocije sina predstojnika za bogočastje in uk, Armina Paviča doktorjem prava, je priredilo dijaštvo, v katerem je že vrelo radi prepovedi shoda v auli, užaljeno po govoru rektorja Klaiča, veliko demonstracijo in pozdravljalo rektorja z .Abcug" klici. Shod v „Koluu se je odločno izjavil proti njemu, obenem se pa pečal tudi s Stadlerjevo afero. Mnogi dijaki so branili Stadlerja, ki ne zasluži takih napadov, kakoršni se sedaj širijo proti njemu v hrvatskih časopisih. Po shodu je 300 dijakov demonstriralo pred rektorjevim in Krajčevičevim stanova-
Dunaj, 28. marca. Dr. Šusteršič v državnozborskenx.klubu „ Slovanske zveze" nikakor ni propadel proti dr. Ploju, ampak je bil v principu sprejet dr. Šusteršičev predlog, pač pa se je klub glede tega, kako pojasniti zadevo v odseku, izrekel, da se sklepanje o tem odgodi. Radi tega je odstopil dr. Šusteršič, ker za odgode-nje ni bilo nobenega povoda, kajti skoro na to je imel odsek sejo. Poslanec Ploj je bil mej slovenskimi klubovimi člani popolnoma osamljen in so vsi slovenski poslanci razven dvornega svetnika Ploja bili na strani dr. Šusteršiča.
Dunaj, 28. marca. Odsek ki je bil izvoljen radi sestave novega poslovnika, je včeraj končal posvetovanja o pododsekovih predlogih.
Celovec, 28. marca. Koroški de želni zbor se bo sešel še-le teden po Veliki noči.
Praga, 28. marca. „NarodDi listy" so bili dvakrat konfiacirani zaradi člankov, v katerih je videlo državno pravd-ništvo hujskanje proti nemški hranilnici. Pritožbi je sodišče ugodilo v enem slučaju in dvignilo konfiskacijo, v drugem slučaju jo notrdilo. Potrjene so bile konfiskacije „C škega Lloyda" in „Slova", dvignjena pa je bila konfiskacija „Samo-statnosti".
Berolin, 28. marca. Zdravniki so izjavili, ko so pregledali zlomljeno roko nemške cesarice, da je komplikacija lahka in da bo cesarica skoro zdrava.
Sofija, 28. marca. (C. B.) Knez Ferdinand je poveril sostavo kabineta G e š o v u, ki mu danes predloži novo ministersko listo.

Spominjajte se
ljudskega sklada
a Cas opa-5 : Kovanja ' r	Stanje barometra. ▼ mm.	Temperatura /. po Cfiliija	Vetrtri.	Nebo	Hi ► " « * - B Z*'
27| 9. avee.	737-3	13-S	sr jzah.	del. obl.	
„ J 7. zjutr |2. popol.	738 9 '39 6	M-4 16 7	sl svzh sr. jzah.	obl. »	00
V h i r a 1 n i oi:
21 marca. Marija KavSič, dainarica. 67 let Cdrci-noma uteri.
V bolnišnici:
20.	marca. Ivan Rebolj, delavec, 62 let, pljučnica.
21.	marca. Ana Jnvan, delavčeva bči, 1'/, leta, Bronchiti« bacilaris — Fran Osredkar, delavec, 29 let, jetika
24.	marca Pavla .Jurca, Šivilja, 15 let, Ojderna pulro. — Andrej Urh, kajžar, 46 let, jetika.
25.	marca. Fran Bergaut, hlapec, 48 let, Pleuro pneumonia. — Alojzij Benčina, gosta«, 21 let, jetika.
26.	marca Neža Železuik, zidarjeva žena, 83 let, Sepsis puerper. — Andrej Kepic, dninar, 66 let, Pneumonia.
— 40 OOO kron znese glavni dobitek loterije za sobe grevnice. Opozarjamo, da je žrebanje neprekliono 2 3 aprila 1 903 in da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% znesku.
— Občesnano dajo Mautner jeva napojena semena sa krmsko repo naj obilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepruBežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična nemena.
Meteorologlčno poročilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm
Srednja včerajšnja temperatura l'2b* normale, 5 8'.
Duuajska borza
dnž 28. marca.
Skupni državni dolg v notah.....1C065
Skupni državni dolg v srebru.....100-65
Avstrijska zlata renta 4% .....121-90
Avstrij-ska kronska renta 4#.....101-20
Ogerska zlata renta 4% ......12165
Ogerska kronska renta 4% .....S9"45
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	16-01
Kreditne delnice, 160 gid.......6H8-—
London vista...........23+80
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	116 98
20 mark............23 42
20 frankov (napoleondor)......19-06
Italijanski bankovci..................95 35
C. kr. cekini...........U-^8
Dober tek, Lahka prebava,
T» »i	t	vrelca« (kot pri
Pravilen pretvor
■L	sadnemu soku), ah
rogaSki »S t y r i a vrelec, (dokaj močneji, sam).	294
so pogoji telesnega blagostanja. To troje si pridobiš po redni rabi rogaS kega »templovega
894 1-1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni sinček
Viljem Pele
danes ob pol 11. uri v noči po kratki mučni bolezni v Gospodu zaspal
Truplo predragega ranjcega prepeljalo se bode dne 29. t mes. ob h. uri popoludne iz h>ge žalosti, Gosposka ulica St 10, na pokopališče sv. Krištofa k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 27. marca 1903.
Žalujoči ostali.
Umrli mo:
22 marca. Nela Debeljak, zasebnica, 66 let, Blei-weisova cesta 9, ostarelost.
25.	marca. Marija Hrib, delavka, 42 let, Radec-j kega cesta 11, Amentia, Tuberculos
26.	marca. Ana Saje, gostija, 72 let, Karlovska I cesta 8, Oedema pulm.
j 27. marca. Josip ReSek, črevljarjev sin, 19 dnij, Velike Čolnarske ulice 10, božjast. — Ivan Karmelj, krojačev sin, 8 mes., Karolinška zemlja 13, Bron-chitis capill.
Službe išče
poSten samski mož, 32 let star, sedaj v službi pri imenitni gospodi v Trstu. Najraje hi imel službo oerkvenlka pri kaki samotni podružnici. Zadovoljen je s samim stanovanjem in hrano. 379 2 2
Ponudbe pod ,1. II. P." poste restante Trat. —
5is>a
Na prodaj je
eno najlepSih
kmetskih veleposestev
na Dolenjskem.
Zemlje je okoli 8o oralov. Se redi 20 do 25 govedi, 10—40 svinj. Ima obilo stelje in je moč še do 10 oralov pašnika spremeniti v travnik. Gena 14 tisoč gld. ali 28 tisoč Kron. Plačilni pogoji ugodni. Naslov pri upravništvu Slovenca".	3$8 2—1
4C0 1 —t
t Ljubljani, Pogačarjev trg. pctcpla^tična umetnega raZ5taua
Danes, v soboto 28. marca w Zadnji razstavni dan -m
plifviška jezera
in druge sl ke iz
Ogulina, Zagreba, Reke, Opatije, Postonjske jame, Ljubljane.
V nedeljo 29. marca do 4. aprila
Kopališča Baltiškega morja.
Složno potovanje
po otoku Rujani.
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
tik državne ceste KranJ-Kokra, v kateri je že nad 100 let gostilna, pekarija in trgovina s špecerijskim in meSanim blagom, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — se
MT daje u najerr) V
skupaj ali posamezno ali tudi sa račun za več let.
Več povž lastnik Peter Aleioveo ▼ Tupa-lldah h. St 26 nad Kranjem.	377 6—2
Mlad pomožni delavec
se takoj sprejme
v parni pekartfi 1.1. Kane v I j ubij ani, Rimska cesta 16.
386 3-3
Blizu Bleda, četrt ure od prihodnjega bledskega kolodvora, se d d
gostilna v najem.
t Naslov v upravništvu tega lista. 385 3-3
Te zanimivi slike na steklu kažejo pokrajine in
scenerije v čarobni plastiki in perspektivi. Na vsakem prostoru je dnevna in nočna razsvetljava.
OGLAS!
MEW-Y0RK in LONDON
i 1 nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna .srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
Sit?. 6'GO in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih no-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca z« mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlc za pod* klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. naj fin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo J|d. 6.60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60- Ame-ricansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 10—l
A. HlRSCHBERG~a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj i II ., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje.	• ' f.
Čistilni prašek za njo 10 kr.	.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poš^ete šc jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.

399 (1-1)
Vabilo
na
IV. redni občni zbor
kmetijskega društva v Loškem Potoku
registr. zadruge z omejeno zavezo kateri sc bode vršil
v nedeljo, dne 26. aprila 1903 ob 4. popoldne v društvenih prostorih na Hribu.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za leto 1902.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Mlad podobar
ki je zmožen pri cerkvenem delu ornamente rezljati, se takoj sprejme.
Alojz Progar,
382 3—3
akndemiškt podobar v Celovcu,
i
5 J«
Za Marijin mesec maj in Js praznike Matere Božje pri-
i *
Ste
~ poročamo
Janez Pogačnik:
n
fcrJ
m
\ Dvanajst Marijinih pesmij
z*
za mešan zbor.
Cena partituri 50 kr., posameznim S! glasovom 10 kr.
{ Katol. Tiskarna v Ljubljani. $$
>r SS .-.-a.-:*ŠStnafifŠK« -Tv
Namizno vino za poletje.
Kmetijsko društvo y Vipavi
priporoča svoje prijetno rudeče namizno vino
iz hribovske vasi Griže, katero ima okus »cvička". Cena od 56 litrov naprej po 30 K za 100 litrov. Naročbam čez 300 litrov po 28 K v Postojno postavljeno. 367 (3—a
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reci
HANN8 KONRAD
tovarna za ure ln izvozna trgovina Most št 234, Češko.

m
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSICI Comp.
iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z na9o varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna prt zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 114« 34—22
Za bolna, malakrvne, prebolnike, dame, otrok* Itd.
Maltoferrochin
Malto-Chlna-Malaga vino z železom.
Malto ohin, Chin&-Sherry O
i/i steklenica K 8 — ; Vi steklen ce 1 K 61 h; O
MALTO-CONDURANGO O
Malto - Pepsin
i/i steklenica K 4 —; l/, steklenice K 2.V0. Po naravnem vrenju z dostavkom drožli južnih vin z najboljšim ječmenovim slad-im naprav-ljena neprokosljlva dijetetlčna vina U
Od zdravniških veljakov kot najboljša spo-zn^na. Mcogo priporočilnih pisem zdravnikov. ^^ Prva odlikovanja v Parizu, Pragi, Bruselju, Amsterdamu in nedavnej na dunajski raz-stavi pijač. 334 12—3
Q Naprodaj v vseh lekarnah
Q MALAGA - 3HERRY - VERMOUTH Q
sladui samotok, kar najceneje.	!<"
Ceniki in vzorci na željo franko.
Prvo vinsko vrenje in hramovje
SVATEK & Co.
q Praga-Snilhov, nasproti zahodn. kolodv. 8* 1. q
OOOOOOODOOOOOOCD
Mala
špecerijska trgovina
v Ljubljani
3:!2 3—3
z lepim prometom in celo opravo se radi rodbinskih razmer takoj odda. Vprašati je pri Ivanu Jebačinu.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana j«	38 12 11.
alkaSična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoee. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
izviren: Giesshiibl Sauerbrunn,
{•laz. postaja, zdravilno koprlišče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V IjJubJanl se dobiva v VReh lekarnah, vežjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani.
J. 50KLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izboruo svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, (urinskih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr dvornih založnikov A. J. Pichler v Gradci. 273 12—16
Razglas
396 3-1
Razpisuje se narok za oddajo
na Vrhpolji pri Vipavi potom javne dražbe na dan 5. aprila 1.1.
ob 3. uri popoludne.
Ponudnik se podvrže 5% kavciji in znanim stavbenim pogojem. — Dražbeni pogoji, načrti in proračuni so na upogled pri podpisanem.
Krajni šolski svet na Vrhpolji pri Vipavi,
dnč 27. marca 1903.
Afatej Jfobalj, predsednik.
Razpis.
391 l-l
Kranjsko društvo za varstvo {Ivali razpisuje sledeča darila v prid varstva živali:
I. Za organe polic, straže:
1	darilo.....a 30 kron
2	darili.......20 „
3 darila
II. Za lovske paznike (tudi druge osebe):
..... a 30 kron
...... 20 „
1	darilo .
1	darilo .
2	darili . 6	daril .
. „ 10 .
III. Za hlapce in druge uslužbence: 1 darilo.......a 30 kron
10
1	darilo
2	darili 6 daril
20 10
Darila pod I. in II. razdelila se bodo onim organom polic, straže, oziroma lovskim paznikom, kateri so dokazano s strogim zvrševanjem obstoječih naredb o varstvu živali trpinčenje živali ali pa nedovoljeno lovenje ptičev zabranili.
Darila pod III. razdelila se bodo onim hlapcem, oziroma drugim uslužbencem, katere bodo delodajalci ali pa druge osebe v obdarovanje priporočili radi lepega ravnanja ž njim v varstvo izročenimi živalmi
Razdelitev se bode vršila meseca decembra, vsled česar se dotične prošnje oziroma priporočila najkasneje do 1. decembra t. 1. kranjskemu društvu za varstvo živali doposlati morajo.
Kranjsko društvo za varstvo živali.
Tajnik: A. Pavlin.
Ljubljana, meseca marca 1903.
Predsednik: Rudolf grof Margheri.
Razpis.
392 1-1
Kranjsko društvo za varstvo Živali razpisuje za spis najboljše knjižice (v slovenskem jeziku) o varstvu živali, namenjene za razdelitev med šolsko mladino
davilo £50 kron.
Dotična knjižica naj obsega približno 40 do 50 strani (oktav oblika). Tekmovalci naj dotično delo (z imenom spisatelja v zaprtem kouvertu) najpozneje do i. julija j003 podpisanemu društvu v razsojevanje dopošljejo. Pripomočki se lahko pri društvenem vodstvu dobe.
Kranjsko društvo za varstvo živali.
Tajnik: A. Pavlin.
Ljubljana, meseca marca 1903.
Predsednik: Rudolf grof Margheri.
„*NDROPOGOA"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
jc najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razposiijatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (35)
Yaso Petriči^-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnkoczv » L|ubljanl, Ranf v Kranji, in lekarna „Prl angellu" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenbnrggasse 46.	rfVOVCB TBdtfcfffrai 51
Prospekt brezplačno. — PuSiljatev za poskušnjo: jnil99"UW<ll «2if%jrCSfB 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—7 _l_u—i^mm wimm----

=iiniiiiinTiiimriTiii .................................................................................................................................
398 1
Zarezane strešnike vštricne
(Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko
cement, roman in portland &&&&
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak, šamotne in cementne kot vse drugo stavbinsko blago ****
ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
F. P.Vidic & Comp., Ljubljana.
iiiimnmnnnimiimmiinnifflMinnn^^

iVififfla..
Prva tržaška destilerija za konjak
Camis Stock V Barkovljab Pn Trstu
priporoča domači
zdravilski konjak
po francoskem nistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sledila Dunaj IX, Spitalgasse 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K '/« steklenice K 2 60.
V Ljubljani so dobiva pri tvr bah: J Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30—24 A. Lilleg, A. aarabon Viktor Schiffrer, F. Terdina.
Kmajlirani in porcelanasti
higijenični pljuvalniki
natančno po predpisu
v največji izberi
sc dobivajo najcenejše pri tvrdki
V It A X K»IliMI
trgovec s »telclenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg. 2fiH 12_9
P

Cdina zalega tcuarn za čeulje
P. fl. POLLAK & Cl na Dunaju.

Udano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da imam v zalogi iiogato izbiro vseh vrst
čevljev za gospode, gospe in otroke = ter raznih čevljev za šport. -
Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, naj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu.
Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem
1408 12-8
£
Julija Sfor, imejifeljlca.
Le Prešernove (prej S/onovej ulice št. 5, Ljubljana.
Zunanja naročila se ijvrše točno in najbolje.

11
Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903.
Glavni dobitek
Kron 40.000 Kron

ice,
Srečke za sobe grevnice
po 1 krono
145 12 2
priporoča
J. C MAVER
v Ljubljani.
Vsi dobitki se izplačajo v gotovini po odštetih 10°|0 zneska.
irait?®
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
po 4
31 0
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r. predsednik.
Andrej Zamejc 1. r. Dr. Vinko Gregorič 1. r.
stolni dekan,	II. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Rajko Samsa 1. r.
1469 15	ravnatelj.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	110 95-36
4xj3 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
■tO;
PhrLVi
St. 4"/pr.
Razpis.
390 3—2
Pri upraviteljem deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je
služba računskega oficijala
z U trn plačo l.UOO K, aktivitetno doklado 300 K in s pravica do dveh v pokojnino vštevnih
petletke po 100 K
K^entuvalno bo izpraznjeno tudi
mesto računskega praktikanta
pri doželnem knjigovodstvu z ad|utom 1000 K na loto.
Pri oddaji službe računskega ofioi|ala oziralo se bo 1" na take prosilce, kateri so položili izpit iz državnega računodovja in so izvežbani v računarski stroki.
Prosilci za mesto računskega praktikanta pa morajo dokazati, da s) dovršili kako er dnjo šolo oli pa \s*j štiri mije razrode kake srednje sole, vrhu tega pa še kako trgovsko šolo.
Prosilci za jedno teh mest predloie naj svoje s krst lim listom, s spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znaniu slove iskega in nemškega jenka ter o dozdanjem službovanju opremljene prošnje najkasneje do
15. aprila 1903
ali neposredno, ali pa, če so že v kaki javni sužbi, potom predpostavljene oblasti podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni edber ucjucdine l^ranjs^e.
V Ljubljani, dno 18. marca 1903.
^^^ 26E ^^E ^^E
m
Ustanovljeno 1.1832.
<u JQ
a>
a a
rt
o u
PH
K

Ir^i-iznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 7 " Električni obrat
s
►i o
Pi
£
» a
9 I
o-•i o o* P o
i llustrovani ceniki se dobe brezplačno. $$

ooooooooooooooooooooooooooooooooo
^ Najstarejša svečarska tvrdka!	Najstarejša svečarska tvrdka! 5
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Fr Snnpvr LJubljana> p
1 1. OU|J6 V U (Slonove) uli
Prešernove
* 4
©O ©©
Ulice 7, Perlesova hiša
©
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne
čebelno-voščene sveče
voščene zvitke i. t. d.
izborni med-pitanec. >§©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©<
)0000000000000000000000000000( J Ustanovi), pred sto leti!§§
)OOOOQOOOOOOOOO
©(
831 4
o© §?
Oi Oi
oo
1 a
MAG6I
so najboljša.
Največje vrednosti za vsako družino.

"Ai zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 poroiji 15 h.
s^bm^zS Magijove juhe v tabletih omogočijo urno, samo s prilivanjem vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho.
= 19 različnih vrat.	;
Coflsommč- in Bouillon-škatlice.
1 Consomme-škatlica za 2 porciji
najfinejše močno juhe 20 h. 1 Bouillon-škatlica za 2 porciji
močne mesne juhe 15 h. Se takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka.	904 18


Jeden poskus bolj prepriča, kakor vsaka reklama.
B JCSr Je dobiti v vseh prodajalnicah koloni.j alnega blaga, delikates in dišav. 1S2
IIEK BABN\ -j e v podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot daje slast do Jedi, pospešuje
SrebavIJanJe in rodlluost, telo Jačl in krept.
elezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apneno soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklentol 1 gld. 26 kr. = 2S 50 h. po pošti 20 kr. => 40 h več za zavijanje.
Svarilni Pred izdelki pod
onaiiiu.enakim ali po.
a dobuim imenom, ki pa so J]! po sestavi in po učinku vsa ^ različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apn*nega-že-leznega sirupa svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevali Herbabny-Jev apneno - železni slrnp in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno zDamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII.l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20—16 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje : 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schicdler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser dediči: Sovodenj: F. Kordon;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, P. Prendini, Jl.Havasini : Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: K. Haika; Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
——— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz
* Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-sitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ——— Založila knjigarna ——————
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
111 20-16
Kdor želi imeti dober
J harmonij
vrhniškega »li amerl-kanskega sistema, ta
naj blagovoli pisati na naslov: A. Luznik, Vrhnika pri Ljubljani.
264 10
t,to*
_	1357 18
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 16
se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah_
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
42 11
Prva kranjska mizarska zadruga g
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jQS Arharf načelnik.

Važno za gospode!
cffiovo/	ctfovo!
Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine
Pred. škofijo štev. t
otvoril
posebni oddelek sa vsakovrstno su^neno blago
ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti s najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam.
Poskusite enkrat ako kajPotrehuJetei3 m°j'im vsako-
_ ^	^ ' vrstnim suknenim blagom in pre-
pričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje.
K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje
c7. SrcBelniR, JSjuBljana.
Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30 % ceneje. 305 io—7	Vzorci na deželo zastonj.
j^L A. Jk. A A. A A. A. A A A A A >ž> A A j^a jia A jA
W W TST tŽT 'A* V I* TZT fp iT V V tP flT '1* 'l* 'I' TP w V Tr V V W * V W w vi i
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema (udi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 691 52-43
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
r jcjjfc^«« v ..t v"'««* i
Pozor!
Kdor želi dobre, pristne fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producenti, naj se obrne do posestnika Orehovaca. gospoda Dragotin Frohlicha, pošta Sv. Peter-Orehovac na Hrvaškem	aj3 8-8
Ljubljana
Spitalske ulice štev.
7.
uVpAtvo x\a%naxifo, Aa so &os\e
%a dame \x\ &e\d\ce,\>\u%e £ VaVor \uA\ moiuo
.J\>\ago o\AeVe xa

iame ui^o^ipoAe ^e ipruporoča mtvo-^o^rojuemu cAri^Vu
3)o\\iuo \Aago.
cene.
^taord t\a xa\\\e$an}e JranVo-

Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in
kot: ruiavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-13
DV Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovaoja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsi.
Menjaricna delniška družba
E B C II HM
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
gftT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 177
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »KaloliSke Tiskarne« v Ljubljani.