PošMi n plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IH SOBOTO.
posamezni številki Din 1*50.
fRGOVSKI 1. ST
6a§opte Mm. trgrovlno^ Industrijo In
4fce<? Iništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. TJ Naročnina za ozemlje SHS: teina 180 D, za pol leto ^ 'eki leta T »opisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.	0	45	D,	mesečno	15	D;	za	inozemstvo:	210	D.	—	Plača	fn	k	^	1	»liani.
V ETO VII.
TeiefoP W«*v. 552
TRGOVSKI LIST, 5. februarja 1924.
Telefon *iev. 5523
.ev. 16.
Upravni birokratizem pri
naši pošti.
‘Dobra polovica poštnega uradni-stva v naši državi opravlja brezplodne posle, ki mu jih nalaga vladajoči birokratizem, izrabljajoč najboljše in najdražje moči tega prometnega zavoda.
Ves obrat postnega podjetja v naši državi se vrši po načelih ozkosrčnih teorij, ki se rodijo v glavah slučajno na vodilna rnesta postavljenih uradnikov, katerim manjka strokovna izobrazba ali pa sploh duševna sposobnost odločevati o potrebah njim poverjene uprave.
Kot csrednja poštna oblast zadostuje poštnemu zavodu popolnoma generalna direkcija, ali kakor se pri nas imenuje ministerstvo pošte in br-zojava. Vse pokrajinske poštne oblasti ali direkcije so po treznem preudarku brezpotrebne inštitucije, njih vzdrževanje ne stoji glede stroškov v nikakem razmerju z uspehi njihovega poslovanja.
Po načrtu ustrojstva našega poštnega zavoda je pokrajinskim direkcijam v glavnem pridržano obratno nadzorstvo v lastnem območju, v upravnih zadevah je pa njih delokrog jako omejen.
Poslovanje teh posrednih oblastij pa »e izrazuje v »aktih«: ki dosegajo naravnost neverjetne številke.^ Povprečno obstoji osobje oblastnih direkcij iz toliko oseb, kolikor je pošt v njenem območju.
Če to ni potrata moči, potem za ta pojm ni več primera.
Naravnost smešno brezpomembne zadeve se obravnavajo z dosledno ob-šimostjo v onih nakupičenih aktih, za katere bi domača papirna industrija ne pridelala dovolj materijala; vse to pa samo, da je zaposlenost mnogo-brojnega uslužbenstva motivirana, ki bi se kryavo potrebovala v prometu.
Nihče ne odreka organizaciji, kakor Je državna pošta, potrebe upravnih poslov, ki se konečno ne dajo drugače obravnavati kakor z akti, ali v tej panogi državne službe je korenita preureditev brezpogojno potrebna, sicer uduši cel organizem v brezmejni birokraciji, lcoje izrodki že davno presegajo dopustne meje, in bi tvorile izvrstno tvarino za dobre dovtipe, ko bi stvar ne bila v posledicah tako žalostna.
Pred letom je nekemu uradu prišla prazna poštna vreča stare zaloge iz evidence. Poizvedbe v tej zadevi so ■ostale brezuspešne, čeravno je »akt« naraščal ter neprestano romal od oblasti do oblasti, delovalo je na njem vsega 167 uradnikov, med njimi 2 generalna direktorja, 5 drugih direktorjev, mnogo višjih uradnikov itd., vse zastonj; naš svedok je povprečno izračunal, da se je delalo na tem »aktu« 78 ur, papirja se je porabilo 211 gramov, nizko računjeni stroški so torej znašali nekaj čez 1000 Din; vreče pa le ni bilo, krivca tudi ni bilo izslediti. Konečno se potrudi oblastveno dirigiran uradnik do dotične pošte, seveda ne iz posebne vneme za stvar, ampak ker to nekaj nese, in predno prestopi prag nesrečne pošte, zasači pred vrati kot obrisačo ono usodepolno vrečo, sicer popolnoma nerabljivo, ali načel se je vendar corpus delicti.
Seveda so se poizvedbe znova za-žele ter trajajo trenotno še dalje, medtem je višina faktičnih stroškov že presegla 2000 Din.
Takih tipičnih primerov bi se dalo našteti cele pandekte, dokazujejo pa vsi isto, namreč brezmislenost birokracije v upravi prometnega zavoda.
Davki v Sloveniji — zaščita obratnih lokalov.
Govor dr. R. Pipuša, odvetnika in industrijalca v Mariboru, predsedniki mariborske skupiue »Zveze industrijcev« na kongresu gospodarskih krogov v Zagrebu, dne 27. jannuarja 1924.
Cenjena gospoda! Ker ni časa, bi si dovolil samo par kratkih opazk k točkama 5. in 18. predlagane resolucije.
Prvi govornik v razpravi je dobro popisal, kako smo v Jugoslaviji prevzeli vse davke tistih držav, iz katerih je naša domovina nastala, da smo pa povrh dobili še celo ploho novih davkov. To velja posebno tudi za slovensko ozemlje, ki je bilo poprej pod Avstrijo. Tam je že pod Avstrijo bilo obaačeno vse, kar se je obdačiti dalo, in čez vse druge davke je Avstrija upeljala še osebno dohodnino od skupnih dohodkov vsakega obdačen-ca. Na ta način so bili dohodki vsakega gospodarja dvakrat obdačeni in ni bilo niti najmanjše vrzeli, skozi katero bi mogel kdo pobegniti pred obdačenjem. Ta avstrijska dohodnina je progresivni davek. Gmotno močnejši krogi torej ne plačajo samo pro-centualno enake davke kakor slabej-ši sloji, ampak razmeroma večje. To j je menda edini novodobni res progre- j sivni davek, ki ga imamo v Jugosla- ; viji. Ta dohodnina je znašala pri naj- j nižjih dohodkih samo 0.6% in je na- j raščala tako, da je pri dohodkih, ki so znašali na leto nad 200.000 K, znašala blizu 6 %, torej skoraj 10 krat to-
klada K 9.268.40. To da skupaj 46. tisoč 332 kron, to je več kakor 20 % letnih dohodkov. Kar odgovarja 46 tisoč 332 kron današnje jugoslovanske valute znesku 062 zlatih kron, sledi iz tega, da plačuje mož, ki je imel lota 1914 K 3300.— letnih dohodkov, danes pri enakih dohodkih 662 zlatih kron, to je 14 krat, toliko, kakor je plačeval leta 1014. Po 3300 kron letnih dohodkov so pred vojno pri nas izkazovali navadno boljši obrtniki In mali trgovci. Ti plačujejo torej danes samo na dohodnini ne samo večje davke kakor so jih plačevali leta 1914, ampak plačujejo na ! dohodnini celo veliko več, kakor so | pred vojno plačevali največji bogati-■ ni, to je ljudje, ki so imeli na leto več kakor 200.000 K dohodkov in ki so bili zelo redko posejani. To ogromno dohodnino plačujejo ti obrtniki in mali trgovci poleg vseh drugih starih in novih davkov.
Točka 18 predlagane resolucije zahteva na eni strani, naj se trgovini in industriji ne nalaga gradnja stanovanjskih hiš, na drugi strani pa, naj se podaljša veljavnost sedajnih za-
rej leta 1.914 imel K 3300,— letnih dohodkov, ta bi jih moral danes imeti
lute so dohodki posameznih obdra&en-cev izkazovali višja števila in vsled tega prišli ped višji odstotek davka. Vsled padanja valute so morali torej ne samo po številu, ampak tudi po vrednosti posamezni obdačenci na dohodnini plačevati veliko višjo dohodnino, kakor so jo plačevali ob času dobre valute, pred in med vojno in veliko višjo dohodnino, kakor jo je •prvotno zakonodajalec sam zahteval.
Kratek primer bode to najbolje razjasnil.
Kdor je leta 1914 imel na leto 3300 K čistih dohodkov, je od tega na dohodnini plačal 40 K 80 v, to je 1.2% svojih dohodkov. Ko se je leta 1916 •upeljala vojna doklada, je moral poleg zneska K 40.80 plačati še 15% doklade, to je znesek K 6.12. Plačal je torej na dohodnini z doklado vred K 46.92 ali 1.38% od svojih letnih dohodkov.
Razmerje današnje jugoslovanske
cev in obrtnikov.
liko, kakor pri najnižjih dohodkih. Po vojni prisiljena, je Avstrija k temu davku leta 1916 upeljala posebno vojno doklado. Tudi ta vojna doklada sama na sebi zelo občutila. S prišteto šala je pri enoletnih dohodkih 3000 kron 15% in je naraščala tako, da je pri letnih dohodkih, ki so znašali več kakor 200.000 K znašala 120% redne dohodnine. Ker sta tako temeljena dohodnina kakor tudi njena doklada bili progresivni, se je ta progresija
K 231.000.—, da bi Imel enake dohodke kakor leta 1914. -Od letnih dohodkov K 231.000.— pa plač»je obdače-nec danes pri nas že po avstrijskih zakonih na redni dohodnini. 14.000 kron, torej ne več 1.2% kajkor leta 1914 ampak 6% svo jih letnih' dohodkov. Dalje mora on plačevati .na vojni dokladi, ki je pri mas ostala, ako-prav je minulo že 5 let, odkar vojna kočana, ne samo 15% redne dohodnine. Vkljub temu pa se je ptri nas pak 120%, torej K 16.848.— ati skupaj K 30.888.— kar da 43.37% Jetnih dohodkov. Znesek K 30.888.— dlanaš-njih jugoslovanskih kron odgovarja
sama na sebi zelo občutila. S prištevo i 441 K zlate predvojne avstrijske va-vojno doklado je vsled tega dohodni- lute. Obdačencu z letnimi ulohodki
na pri letnih dohodkih 3000 K znašala 1.57%, pri letnih dohodkih nad 200.000 K pa okroglo 13%. Ta davek je bil torej že pod« Avstrijo in ob času prevrata zelo občuten.
Ker se ta dohodnina ravna po znesku letnih dohodkov, narašča sama ob sebi avtomatično s padanjem valute. Ze iz tega razloga za povišanje tega davka ni bilo nobenega povoda. Ker je pa davek ne samo procentu-alen ampak tudi progresiven, se s padanjem valute ni samo dvigal v isti meri, kakor je vrednost denarja padala, ampak sam ob sebi, torej avtomatično silno naraščal. Vsled padanja va-
K 3300 zlatih predvojnih kron, se je torej dohodnina samo vsled pedanja valute avtomatično povišala od’ 46.92 kron zlate valute na 441.— K zlate valute, z drugimi besedami na več kakor devetkratni znesek.
Ta slučaj kaže jasno, da bi se .morala dohodnina kot progresivni davek vsled padanja valute znižati, da p» mi dopustno nobeno zvišanje te dohodnine. V kljub temu pa se je pri cas tudi ta dohodnina še povišala s 30% novim pribitkom in razun tega z invalidnim davkom. K znesku K 30.888.— pride torej pri nas zdaj še 20% invalidni davek K 6.177.60 in 30% do~
Kaj nem pomagajo strokovnjaki v izvršilni službi, če se upravlja zavod po ozkosrčnih nazorih srednjeveških načel, ki se rodijo v glavah upravnih organov, ki so večinoma po slučaju prišli do državnih korit.
Temeljita remedura poštnega ustrojstva v naši državi bo pridržana onim možem, ki bodo razgrnili yes ne-vzdržljiv sistem, ki tišči zavod v nazadovanje in bodo jasno z dejstvi dokazali škodo, ki jo trpi država in občinstvo v preziranju izkušenih praktikov pri poveritvi odločilnih mest v poštni upravi.
Nikoli bi ne bilo mogoče, da se pojavi v prometni službi otežkujoča manipulacija s paketi, kakor je bila še pred kratkim v veljavi, kaj takega iztuhta samo birokratični prenapetež; zamišljena kontrola v pristojbinah je po verodostojni izjavi našega svedoka stala poštno upravo na tiskovinah in osobju 2,300.000 Din, bila je brez vsa-
kega uspeha, pač pa je povzročila obilo ostrih kritik zastran strank.
Bog varuj, da pride reklamacijsko postopanje v oblastveno obravnavo, to mu namreč podaljša življenje do neskončnosti, kajti take stvari so ravno pravcata sladna paša našim poštnim birokratom. Če pa poteče reklamacija mad prizadetimi poštami, ie skoraj gotovo, da dsbi stranka prav hitro rešitev, kajti za pošte velja po pravilniku določen čas 24 ur za rešitev reklamacije; direl*?ije pa te določbe nimajo, se bi je tudi držati ne moglej ker poteče že teden preden predno pride po kompliciranem ustrojstvu tega aparata dotični spis sploh do merodajnega referenta.
Živahno se spominjam ironične opazke nekega avstrijskega višjega uradnika z zdravimi, seveda tedaj še nepriznanimi upravnimi nazori:
»Warum denn alles so einlach, wenn’s kompliziert auch gehtk
Zaščita, katero nudijo sedanji zakoni trgovcem in obrtnikom za njihove obratne lokale, obstoji v tem, da se obratni lokali brez razlogov, ki so navedeni v zakonu, ne morejo odpovedati in da se najemnina sedanjim najemnikom ne more poljubno povišati. Če pa se izprazne tak lokal iz katerega koli razloga, razpolaga ž njim lastnik hiše popolnoma svobodno. Vsled tega tudi popolnoma svobodno določuje najemnino takega lokala. V resnici pa najemnine za obratne lokale po vrednosti nikjer niso prekoračile predvojnih najemnin. Iz tega sledi, da je zaščita obratnih lokalov po dosedanjih zakonih prav malenkostna, na drugi strani pa tudi, da bi trgovina in obrtništvo tudi brez te zaščite prav dobro izhajala. Temu nasproti pa se ne sme prezreti, da pomenijo sedanji zakoni o zaščiti najemnikov silno krivico nasproti hišnim gospodarjem. Če torej zahtevamo, da se podaljša veljavnost teh zakonov, zahtevamo, da se lastnikom hiš nadalje godi silna krivica. Na ta način si napravimo hišne gospodarje, ki so vendar tudi gospodarski ali privredni krogi, za svoje sovražnike. Malenkostna vrednost, ki jo imajo sedanji zakoni o zaščiti obratnih lokalov, nikakor ni vredna tega, da bi si trgovski in obrtni krogi z njo nakopali to sovraštvo.
Sedanja zaščita najemnikov sicer ni edini, vendar eden izmed glavnih razlogov, da pri nas skoraj popolnoma miruje gradbena podjetnost. Znano mi je, da se je v zadnjih letih v Zagrebu precej gradilo. Ali to je izjema. V drugih mestih, zlasti v Mariboru, je popolnoma zaspala gradbena podjetnost. Gradbena podjetnost pa je ravna tista ki najbolj poživlja gospodarsko življenje. Gradbena podjetnost daje zaslužka mnogoštevilnim industrijskim, obrtnim in trgovskim podjetjem. Kjer cvete gradbena podjetnost, imajo zaslužek tudi industrija, trgovina in obrt. Če torej trgovina in obrt zahtevata, da se podaljša veljavnost sedanjih zakonov o zaščiti najemnikov, tedaj pomagata sami ubijati gospodarski razvoj ter izpodkopavata sami sebi temelj svojega napredka.
Brez dvoma obstoji tudi stanovanjska beda. Da bi država mnogo gradila, kakor zahteva predlagana r e solu-
[fin—*»Miir«iiiyiiiw— mi—immm inw ii»mftMfirmnrn—um  	■
TRGOVSKI UST, 5. februarja 1924.
m nOTrumMumv*] nmtm.vm mat *v.mi*\br^Taxs*ms**rmci
eija, tega pac ni pričakovati, že zaradi tega ne, ker državi primanjkuje za to potrebnih sredstev. Sedanji lastniki hiš, katerim se je vzelo skoraj vse, gotovo tudi ne bodo gradili novih hiš, dokler lastnina njihovih hiš ne bode svobodna. Kdo naj potem gradi hiše, da dobimo nova stanovanja? Uradniki in seljaki (kmeti) tega gotovo ne
bodo storili. Preostaja torej edino še trgovina in industrija, katero bode vlada vnovič silila k temu, da gradi stanovanjske hiše, ako se podaljša veljavnost sedanjih zakonov o zaščiti najemnikov.
Vsled tega predlagam, da se kratkomalo črta točka 18 predlagane resolucije.
Gospodarstvo Poljske leta 1923.
Gospodarsko leto 1923 je bilo na Poljskem drugačno kakor pa leto 1922: bilo je leto najhujše inflacije, koje posledice so se dosti bolj poznale kakor pa leta 1922. Sicer je bil tudi leta 1922 padec marke značilni znak v gospodarstvu, a posledice inflacijskega gibanja so gospodarstvo še zmeraj le pospeševale in je trajalo to globoko noter v prvo polovico 1. 1923. Obilni in ceneni krediti Poljske deželne posojilne blagajne so omogočili bankam, industriji in trgovini velike inflacijske dobičke, dobljene večkrat brez truda samo vsled razvrednotenja denarja. Poljski industrijski izdelki, večinoma globoko pod svetovnimi cenami, so šli z velikim uspehom v konkurenčni boj in so prinašali eks-porterju dobičke v vedno rastoči dobri valuti, medtem ko je plačeval deželni blagajni v vedno padajoči papirni marki nazaj.
Polagoma se je pa položaj spremenil in na koncu prvega polletja 1923 je bilo že vse drugače. Razvrednotenje marke in roko v roki z njim naraščujoča inflacija se nista izkazali kot sredstvo, ki gospodarstvo podpira in goji, temveč kot sredstvo, ki ga uničuje. Vsakdo je bil prepričan, da poljske marke v njenem drčanju navzdol ni mogoče več obdržaii in to prepričanje je zrahljalo temelje vsega gospodarstva: uničen je bil kredit, najvažnejši predpogoj vsakega zdravega gospodarskega razvoja Deželna blagajna je kredit polagoma zelo omejila, dočim ga privatne banke sploh niso dajale. Neposredna posledica uničenega kredita je bilo daveče pomanjkanje denarja, ki se vleče kot rdeča nit skoz mukepolno poljsko gospodarsko leto 1923. Marka je veliko bolj padala, kakor se je pa inflacija pomnožila. Dne 15. januarja 1923 je bil 1 dolar vreden 18.000 mark, na koncu meseca že 36.000, koncem junija 110.000, koncem septembra 400.000, oktobra 1,800.000, novembra 3,750.000, decembra pa okoli 8 milijonov. Na koncu januarja je bilo v obtoku malo manj kakor 1 bilijon bankovcev, koncem junija trije bilijoni in pol, novembra 53 bilijonov, za decembrov konec pa še nimamo podatkov. Pa vzemimo samo november in vidimo, da je padla marka v vrednosti za več kot sto-
krat, dočim se je obtok bankovcev pomnožil za okoli 60 krat.
Trajno zmanjševanje obratnega kapitala in naraščajoče uničenje kredita sta povzročila produkcijsko krizo, ki se je javljala v redukciji obratov in v znižanju celotne produkcije. Rapidna inflacija v drugem polletju je uničila tudi dotedaj cvetoči eksport v inozemstvo: poljsko blago je postalo predrago in inozemska konkurenca mu je izmaknila tla na svetovnem trgu. Poljski indu-strijec ima le malo lastnih denarnih sredstev in mora plačati za kredit izredno visoke obresti kot varstvo proti kakršnemukoli razvrednotenju. Seveda se vsled tega produkcija zelo podraži. Inozemski konkurent pa plačuje vsled stabiliziranih denarnih razmer normalne obresti in zato lahko dosti ceneje producira. Itd. Z eno besedo: V drugem poletju 1923 je industrijski eksport za-stal.
Obenem je inflacija uničila tudi ceneno delavsko moč. Stroški življenja so veliko bolj narastli, kakor pa se je vrednost denarja manjšala. Dočim je padla marka od 31. jan. do 30. nov. za 103 krat, so se zvišali življenski stroški za 130 krat. Treba je bilo torej delavce drago plačati, in to je spodjedlo industriji zadnjo korenino konkurenčne zmožnosti na inozemskih trgih. Omejila se je na domači trg in je še lahko prodala, ker je bil beg pred marko splošen in ima vsak najrajši blago.
Motili bi se pa, če bi moč in bodočnost poljskega narodnega gospodarstva presojevah samo po inflaciji in njenih posledicah. Pogled v seznam poljskega eksporta in iro-porta v letu 1923 nam kaže sistematičen dvig eksporta in znižanje im-porta. Dokaz, da je poljsko gospodarstvo na zdravih temeljih. Od januarja do začetka oktobra se je im-port znižal od 9‘365 milijard švicarskih frankov na 7-888 milijard, eksport pa je narastel od 7-058 milijard ria 11-096. in te številke se tudi v zadnjih treh mesecih niso bistveno j spremenile. Značilen je ta pojav j tembolj ker se je začel y času naj-j hujše inflacije, v času uničenja polj-j ske marke in vseh tozadevnih posledic, Inflacija je uničila namreč j samo konkurenčno zmožnost indu-[ sirijskih izdelkov — tekstilij, strojev
itd. —, ne pa eksporta naravnih produktov — premoga, lesa, petroleja, soli —, polfabriksiov in poljedelskih pridelkov. Seveda je pa baš nara-ščujoči eksport industrijskih surovin in poljedelskih pridelkov ob istočasnem zmanjšanem eksporfu industrijskih izdelkov dokaz za obubo-žanje vsled inflacije.
Sanacija financ in stabilizacija denarnih in kreditnih razmer bi morali poljski eksport še vse drugače dvigniti. Grabskij je leta 1920 ustvari! poljsko marko in je pristopil sedaj k njeni mrtvaški postelji. Rešilno sredstvo je znano: ravnovesje v državnem gospodarstvu. Če bo mogel popolnoma onemoglo marko spet oživiti, nam bo pokazalo letošnje leto ogromen napredek vsega gospodarstva.
Trgovsko sodišče.
Upravičenost naslovnika, ki je prejel tovorni list in plačal tovornino, k tožbi radi izgubljene pošiljaive in nedostajanje pasivne legitimacije železnice, ki v takem slučaju po-šiijstve od druge železnice še ni prevzela.
V Beljaku je bilo oddanih 20 sodov na naslov tožnika v Maribor. In izročila je južna železnica naslovljencu tovorni list in prejela od njega zaračunano tovornino, vendar pa sodi niso dospeli v Maribor. Tožnik je izgubljeno pošiijatev reklamiral 29. febr. 1920. Ker ni prejel ne pošiljatve in tudi ne na zahtevanje odškodnine, je vložil tožnik proti južni železnici tožbo na plačilo odškodnine v znesku 18.897 K s 6% obrestmi od 11. febr. 1920.
Tožena železnica je priznala, da so bili sodi oddani v Beljaku železnici v prevoz z označbo namembne postaje Amovš, ugovarjala je pa, da sodi niso bili oddani južni železnici, temveč državni železnici, in sicer franko z označbo, da se peljejo po progi državne železnice čez Le-oben in Graz, vendar pa pošiljka ni prišla do Graza, temveč je že manjkala v St. Mihaelu. Na progo južne železnice pa pošiljka ni prišla, pač pa so bil južni železnici oddani le dokumenti pod ovojem, kar znači, da so došli samo dokumenti, ne pa tudi blago, ki se je glasom poizvedb zapeljalo najbrže proti Selzthalu. Južna železnica je sprejela od tožnika plačano tovornino v pričakovanju, da pošiljka dospe v Maribor oziroma na njeno progo.
Deželno kot trgovsko sodišče je obsodilo v plačilo iztoževanega zneska 18.397 K s 6% obrestmi od 29.
februarja 1920 in pravdnih stroškov*1
v znesku 5863 K, zahtevek, zadevajoč obresti od 11. do 29. februarja 1920, jepa zavrnilo. V razlogih jje izvajalo, da južna železnica odklanja plačilo odškodnine vsled določbe § 100., odst. 3 ž.. o. p., po katerem je mogoče zahtevati odškodnino tožbenim potom le od železnice, ki je blago v prevoz sprejela, ali od železnice, ki je blago nazadnje prevzela s tovornim listom. Toda v predležečem slučaju je južna železnica v Mariboru izročila tožniku vozni list in prejela od njega plačilo tovornine za progo Beljak— Maribor. S tem je vstopila v tovorno pogodbo, sklenjeno prvotno med odpošiljaicljem in državno železnico. S tem je prevzela dolžnost izročiti tožniku blago, ki je bilo predmet tovorne pogodbe. Ker tega ni storila, je zadobil tožnik pravico ne glede na to, do kam je dospelo blago, zahtevati od toženke povrnitev škode, ki mu je vsled neizpolnitve tovorne pogodbe nastala.
Pa tudi v slučaju, da je pri danem položaju uporabiti § 100., odst. 3 ž.
o.	p., je tožba na mestu. Tožena južna železnica je namreč izročita tožniku vozni list proti plačilu to-vornine. Ker se to zgodi praviloma le tedaj, če železnica pripelje blago do namembne postaje, je domnevati, da je južna železnica blago z voznim listom vred od državne železnice prejela. Da taka domneva ni pravilna, bi morala dokazati tožena železnica, kar se pa tej železnici ni posrečilo. Iz listin, na katere se je tožena železnica v tem oziru sklicevala, sledi namreč da se je z oddanim blagom v Beljaku natovorjeni vagon do 25. decembra 1919 nahajal v St. Mihaelu, isti dan ie pa ta postaja ugotovila, da blaga v postaji ni. vsled česar državna železnica ni izključevala možnosti, da se je blago zapeljalo proti Selzthalu. Iz tega pa ne sledi zanesljivo, da vkljub temu južna železnica blaga ni prevzela. Konstatacija blaga v St. Mihaelu namreč ni zanesljiva, Beljak in Maribor pa veže tudi proga južne železnice. Domneva, da je tožena železnica prevzela tudi blago, ostane neizpodbifa. Dolžnost plačati odškodnino, temelji zato tudi na določbah §§ 84. in sled. ž. o. p.
Višina škode je dokazana po pričah in zvedencu ter se je priznali tožniku ves iztoževani odškodninski znesek, 6% obresti od tega zneska, pa le od 29. februarja 1920 kot dneva reklamacije.
Proti tej sodbi je južna železnica vložila priziv, kateremu^ je višje deželno sodišče ugodilo in prvo sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
(Konec slodi.l
LISTEK.
Gustav Trevtafl.
Dati - Imeti.
(NndalievonjeJ
Prispeli so v del mesta, v katerem je vladala popolna tišina, ki pa je še tesnobnejše vplivala nanje, kakor prejšnji hrušč. Končno so se ustavili pred nizkim poslopjem z velikimi vrati. Vstopili so in odprli vrata umazane gostHniške sobe, v kateri se je gnetla, razsajala in kričala cela množica pijanih vojakov, pomešanih s civilisti. Mladi častnik je stopil na prag in poklical krčmarja. Iz zakajenega kota se je pojavila debela postava z rdečim, zabuhlim obrazom.
»V imenu vlade takoj sobo za me in za moja spremljevalca,« je zakli-pal častnik.
Z nevoljo je zagrabil krčmar sveženj zarjavelih ključev in lojeno svečo ter odpeljal tujce v prvo nadstropje; tam je odprl zaduhlo izbo in čmerno izjavil, da nima nikake druge sobe na razpolago.
»Prinesite nam kaj večerje in steklenico vašega najboljšega vina,«
pravi trgovec, »plačamo vam dobro in takoj.«
Zadnja opazka je očividno spravila debelega krčmarja v boljšo voljo, trudil se je celo, da bi pokazal vljuden obraz. Zdaj ga vpraša trgovec po voznikih in po vozovih, kar pa ga je spravilo v malo zadrego. Najprej je poskušal sploh tajiti in je trciil, da se je pripeljalo veliko vozov na njegovo dvorišče, ki ga pa nič ne brigajo in da je pri njem tudi nekaj voznikov, katerih pa on ne pozna.
Zastonj se je trudil trgovec, da bi mu razložil namen svojega prihoda, krčmar je ostal trdovraten in postal zopet čmerno surov, dokler ni k njima pristopil častnik in trgovcu pripomnil, da se mora s takimi ljudmi drugače govoriti. Postavil se je pred krčmarja, ga najprej opsoval z. ne-broj pasjimi imeni in mu slednjič zagrozil, da ga da na mestu aretirati in odvesti v zapor, ako ne da najnatančnejših pojasnil.
Krčmar je s plašnimi očmi gledal na častnika in se slednjič udal, da pošlje k njim enega izmed voznikov.
Kmalu nato priropoče po stopnji-cah navzgor dolga postava z rjavim klobukom na glavi, obstrmi pri pogledu na trgovca in se končno s prisiljeno prijaznostjo javi, da je tukaj.
»Kje stoje vozovi in kje so tovorni listi?«
»Vozoyi se nahajajo na dvorišču,« odgovori voznik in obotavljaje se privleče iz zamazanega žepa tovorne liste.
»Ali mi jamčite, da je vaša naklada popolna in nepoškodovana?« vpraša trgovec.
Nevoljno odvrne dolgin, da za to ne more jamčiti, kajti konje, ki so pripeljali transport, so iz.pregli in jih skrili v neki skrivni staji; v kakem stanju pa se nahajajo vozovi, ne ve ’ nič, kajti v takem neredu se neha vsaka odgovornost.
»Zašli smo v jamo tatov,« pravi trgovec svojemu spremljevalcu. »Prosim vas, pomagajte mi, da spravimo ljudi do reda!«
Videlo se je, da je mladi častnik komaj čakal na priliko, da pokaže svojo moč, kajti smehljaje je vzel v roko pištolo in prijazno dejal Antonu: »Storite isto, kar sem storil jaz in pojdite za menoj.« Nato je zgrabil voznika za vrat, kot bi imel ustreljenega zajca pred seboj in ga vlekel po stopnjicah navzdol v vežo. — »Kje je krčmar?« zakriči s kolikor mogoče strašnim glasom. »Prinesite svetilko!« Ko se je vse zgodilo po njegovem povelju je odvedel na
dvorišče celi sprevod, oba tujca, ujetega voznika, debelega krčmama in celo trumo radovednežev, ki jih je hrup privabil skupaj. Tamkaj se je postavil s svojimi ujetniki v sredino kroga, oblagodaril krčmarja še z nekoliko pasjimi naslovi, udaril voznika s kopitom pištole po glavi ter vprašal trgovca: »Kaj želite najprej od teh tepcev?«
»Skličite, prosim, voznike.«
»Dobro, in potem?«
»Potem preiščemo naklade vo-j zov.«
[ »Kakor želite. — Prokleti lopovi!« nadaljuje častnik, obrnjen proti množici. »Vse skupaj vas odpeljem in vas postavim pred preki sod, ako mi na mestu ne pripeljete semkaj, vseh voznikov tega gospoda. — Koliko jih je?« vpraša trgovca.
»Štirinajst vozov je.«
»Štirinajst jih mora biti,« nadaljuje proti ljudstvu.
S pomočjo starega hišnega hlapca so jih končno dobili dvanajst, dveh ni bilo mogoče najti. Krčmar ^ je izgovoril, da so se priključili uporniškim četam.
Častnik se obrne k trgovcu: »Tu imate ljudi, preglejte vozove. Ako kaka stvar manjka, postavim cem-tolpo pred preki sod.«
,	(Drfie	sledil
Trgovina.
Konkurenca našemn izvozu mesa. — Zveza mesnih producentov je predložila vladi spomenico, da naj ukrene primerne korake za odstranitev velike ameriške konkurfcnce pri izvozu mesa in mesnih izdelkov.
Jialijansko-ruska trgovinska pogodba. 2e več časa se vršijo pogajanja med Rusijo in Italijo za sklenitev trgovske pogodbe. Kakor poročajo iz uradnih krogov, so se pogajanja dne 1. t. m. že končala. Glede pogodbe je znano, da ni samo trgovskega značaja, ampak tudi diplomatskega. Pogodbi ni sicer dodana nikaka klavzula, na podlagi katere bi Italija priznala Rusijo, toda med pogajanji je Mussolini izjavil, da nima ničesar profi morebitnemu priznanju »de iure«. Kakor je do sedaj znano, vsebuje pogodba šest točk, ki določajo:
I. znatno znižanje ruskih carinskih na-davkov na italijansko blago; 2. obveznost sovjeiske vlade dobavljati Italiji letno gotovo množino žita za izdelovanje testenin; 3. obveznost Rusije kupovati ietno gotovo množino industrijskih oroizvodov Italije; 4. obrežna plovba po Črnem morju je pridržana ladjam italijanske narodnosli; 5. posebna itali-,iansko-ruska komisija bo izdelala vsako leto načrt za medsebojno prodajo in nakup, in 6. izročitev premičnin in nepremičnin, ki se nahajajo v Italiji in so bile svoječasno last caristične vlade in Kerenskega.
Indeksna šievilka za veletrgovino na češkoslovaškem je znašala začetkom Seta 1924 : 990 (decembra 984, novembra 964, oktobra 973).
Indeksna šievilka za veletrgovine v Avstriji se je v letu 1923 dvignila od )6.9&ft začetkom januarja na 18.181 koncem decembra. Za živila je znašala indeksna šievilka začetkom leta 15.004 m koncem leta 16.216, za industrijske izdelke začetkom leta 21.425, koncem •leta pa 22.582.
Obrt
Ustanovni občni zbor zadruge urarjev itd. Po dolgih pripravah se je v nedeljo dopoldne ob istem času in v istem lokalu kakor cbčni zbor S. O. D. vršil oslariovni občni zbor zadruge urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok. Zborovanja so se udeležili tudi vnanji delegati. Zborovanje je vodil g. Bureš.
Davki.
Dopolnilna prenosna taksa. — Minister za finance je z razpisom z dne 11. januarja 1924, št. 1075, podaljšal rok za vložitev prijav za odmero dopolnilne prenosne takse do 15. februarja 1924 in hkraiu odredil, da se proti osebam, ki prijave niso vložile do 15. januarja 1924, ne uporabi kazenskih določil.
Dopolnilna prenosna taksa od tovarniških poslopij. — Po odst. IV. št. 1, pripombe 12, k tar. post. 12. zakona o laksah in pristojbinah se oproščajo od dopolnilne prenosne takse vse nepremične imovine, ki so iTajno oproščene plačevanja zemljarine in zgradarine. Dopolnilne prenosne takse so torej oproščena le ona tovarniška poslopja, ki po zakonu niso zavezana hišnemu davku. V Sloveniji niso zavezana hišnemu davku tovarniška poslopja izven Ljubljane in izven nastopnih krajev: Kranj, Litija, Radovljica, Celje, Breg pri Celju, Zavodna pri Celju, Gaberje pri Celju, Maribor, Nova vas, Studenci, Tezno, Piuj, Sp. Gris in Gor. Radgona. Izven teh krajev *o tovarniška poslopja zavezana hišnemu davku le, ako vsebujejo stanovanja, pisarne itd., toda le °d takih za stanovalne namene porab-'»cnih prostorov, ne pa tudi od prosto-r°v, ki se neposredno porabljajo za °brat, n. pr. delavnice itd. V Ljubljani m drugih zgoraj naštetih krajih pa se plačuje hišno-naiemni davek tudi od najemne vrednosti tovarniških poslopij, čeprav niso oddana v najem. Pri napovedi za dopolnilno prenosno takso je tedaj treba v Sloveniji razločevati kraje, v katerih tovarniška poslopja niso zavezana hišnemu davku, in kraje, v katerih se plačuje hišni davek tudi od tovarniških poslopij. V prvih so tovarniška podjetja prosta dopolnilne prenosne iakse, v drugih pa so ji zavezana. Ta neenakomernost se bo po vsej priliki izenačita z novim zakonom o neposrednih davkih, ki predvideva v načrtu krajno davčno prostost za tovarniške in
industrijske stavbe brez razlike na kraj, v katerem se nahajajo.
Dono3 davka na poslovni promet. —
V naši državi se je glasom ekspozeja ministra za finance v proračunskem le-lu 1920/1921: 11,146.025 Din, v proračunskem lelu 1921/1922: 78,791.310 Din in v proračunskem letu 1922/1923: 157,713.318 Din.
Vojni pribitki k direktnim davkom na Češkoslovaškem. — Za leto 1924. se bodo na Češkoslovaškem pobirali vojni pribitki na direktne davke v isli izmeri kakor za ieto 1923. Le vojni pribitek na zemljiški davek od vinogradov in vrtov se je znižal od 400% na 200% in od gozdov od 600% na 400%.
Oenarstvo.
Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu blaga. »Službene Novine« z dne 1. februarja t. L objavljajo za čas od 1. i do 15. februarja t. I. nov cenovnik, ki | se v vseh poslavkah strinja s cenovni-
ikoin, ki je veljal za drugo polovico januarja t. I. Razlika obstoji le v tem, da velja pod tar. post. 87. dosedaj za jelkov stavbni les od 8/8 do 18/30 določena cena za kubični meter po 400 Din, za jelkov stavbni les od 8/8 do 28/30.
Rusko notranje posojilo. Po vesteh iz angleških časopisov se pripravlja Rusija, da razpiše 8 odstotno državno notranje posojilo v iznosu 100,000.000 zlatih rubljev.
»j*
rajprodajo v Vaš! trgovini. ^ lj| Ha zamudite izpopolnili Vaše zcloce ||
% ^ Zlatorog - mila v. ji ^ #0 / #
■MNHMH
j i naših organizacij.
Zborovanje sadjarskega in vrtnarskega društva »a Slovenijo v Mariboru. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo s sedežem glavnega odbora v Ljubljani, se je odločilo letošnji občni zbor prirediti v Mariboru, ter se ob tej priliki udeležiti tudi cvetlične Razstave velepodjetja »VrU Džamonja i drugovi. Kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« je s svojo prošnjo pri direkciji državnih že leznic dosegla za udeležence znižanje vožnje. Namesto vsled bolezni odsotnega predsednika kmetijskega svetnika V. Rohrnianna, je zborovanje vodil drugi podpredsednik g. višji šolski nadzor-nik Martin Humek. Zborovanje se je vršilo na vinorejski šoli in je bilo po delegatih zelo dobro zastopano. Med naj bolj oddaljenimi delegati kot zastopniki podružnic, je bil g. Bergman iz Novega mesta. Poročilu g. predsednika je sladilo daljše poročilo tajnika nadzornika šolskih vrtov v Ljubljani g. Andr^a Škulja. Društvo šteje 2131 članov s 24 podružnicami. Društvo ima svoje glasilo >Sadjar in vrtnar«. Podružnice ,i-vakno delujejo, več jih ima že sv jje lastne drevesnice, ki po skrbi glavnega odbora dobivajo po zelo znižani cem iiadna drevesa iz državnih drevesnic. Tajniško podočilo je izzvalo živahno dj bato, ki se je še bolj razvnela po po o-čilu blagajnika g. Verbiča zadevno razširjenja lista in gmotne opore s pri I' -bivanjem inseratov in razširjanjem t> •-družnic. Posebno živahna debata se j« razvnela pri vprašanju nameravanega povišanja članarine vsaj na 30 Din. V >-čina delegatov podružnic je izrazila prepričanje, da bi povišanje v tem času društvu zelo škodovalo, nakar je odbor svoj predlog umaknil. Pač pa se priporoča čim izdatnejše pridobivanje inseratov in članov. Pri volitvah je bil sprejet predlog dvornega svetnika dr. Kron-vogla, naj stari odbor, ki vživa popolno zaupanje, ostane. Novo izvolili so se samo trije in sicer: g. Požar namesto Ferenta, g. Plešec namesto Štreklja in g. Košir namesto Rebeka. Od nekatere strani izražena želja za razdelitev društva po dveh oblastih se je smatrala za mlado društvo, ki potrebuje enotnosti, preuranjena. Odbor je sprejel mnogo tudi za narodno gospodarstvo sploh važnih predlogov, n. pr. blagovni oddelek, preskrba izvoza sadja v inozemstvo, organizacija in kontrola že obstoječih dre-vesme itd. Glede sklicanja prihodnjega občnega zbora v Novo mesto, po delegatu Bergmanu stavljeni predlog, je propadel. Z večino je bil sprejet predlog za Celje. Zborovanje je bilo za našo sadjerejo in vrtnarstvo vobče zelo zanimivo. Poselil ga je tudi vladni svetnik dr. Vončina, kot namestnik velikega žepana ter v tej lastnosti zbor tudi pozdravil. Po končanem občnem zboru so imeli udeleženci skupen obed v resta-
vraciji Gambrin, nakar je bil skupni obisk cvetlične razstave.
Burno zborovanje Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. V nedeljo dopoldne se je vršil v restavraciji »Kosovo« občni zbor Slov. obrtnega društva. Na tem zborovanju je prišlo 'do javnega izbruha vse nezadovoljstvo, ki se je že celo leto zbiralo proti sedanjemu odboru. Od naše strani smatramo v interesu društva za umestno, da nevihte na tem zborovauju ne iznašamo v javnost, vsaj dokler to ni potreba. Omejimo se na suho konstatacijo, da se je opoziciji posrečilo spraviti svojo kandidatno listo na dnevni red in da je ž njo z veliko večino prodrla. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Djuro Džamonja, ki je izvolitev prevzel pogojno, da se ž njo strinja tudi manjšina, ki je želela obdržati sedanji odbor. Prevzame predsedstvo kot nosilec miru v tem, za Slovence v Mariboru preznamenitem društvu. Za podpredsednika je bil izvoljen čevljarski mojster Monjac. Za predsednika razsodišča g. Kovačič. V ostali odbor: Horvat, Kompare, Stajnko, Bureš Valitar, Spes ml., Biriič, Kelc, Sojč, Gjurin. Za preglednike Pucelj in Zivic. Do volitve predsednika je zborovanje vodil ustanovitelj in dosedanji za društvo zaslužni predsednik g. Novak. Po novi izvolitvi je predsedstvo prevzel novi predsednik Džamonja, ki se je g. Novaku zahvalil za njegove zasluge v društvu. Novi predsednik je svečano obljubil, da bo društvo strogo držal izven vsakega strankarstva. Zborovanje, trajajoče 4 ure in ki je takoj po tajnikovem poročilu prešlo v kritično iazo ter tekom razvoja kazalo že na katastrofo, se je po končanih volitvah in ko so glavni kritiki iznesli svoje putožbe, končal* vsaj navidezno v znamenju sporazuma.
Sporazum glede Reke.
Ugotovivši nemožnost svobodne reške države za življenje, kakor jo predvideva čl. 4. pogobde, podpisane v Rapallu dne 12. novembra 1920., v smislu pravil, določenih v rimskem dogovoru z dne 23. oktobra 1922, z namenom, da se ustanovijo med obema državama iskreni odno-šaji v skupno blaginjo obeh narodov, in prežeta od želje, da se na najbolj zadovoljiv način zagotovita reškemu mestu življenje in gospodarski razvoj v skladu z njegovimi interesi sta se Nj. V. kralj Italije in Nj. V. kralj SHS odločila za sklenitev pogodbe v ta namen ter sta v to svrho imenovala svoje polnoniočnike:
Nj. V. kralj Italije: Benito Mussolinija, poslanca v parlamentu, svojega minrster-skega predsednika in ministra za vnanje stvari; Nj. V. kralj SHS: Nikolo Paška, svojega ministrskega predsednika, Mom-čilo Ninčiča, svoje ministra za vnanje stvari, ki so po izmenjavi svojih poobla-
stil, pripoznanih v pravi in zahtevani obliki, sklenili sledeče:
Cl. 1. Italijanska vlada priznava poino in celotno suverenost kraljevino SHS nad pristaniščem Baroš in Delto, ki se izpraznita in izročita kompetentnim ob-lastvom kraljevine SHS tekom dveh dni po izmenjavi ratifikacij tega dogovora.
Čl. 2. Vlada SHS pripoznava polno in celotno suvereniteto kraljevine Italije nad mestom in pristaniščem reškiui s priznanim mu ozemljem po mejnih črtan, določenih v naslednjem členu.
Čl. 3. Mejo kraljevine SHS proti Reki, kakor je določena v čl. 3 pogodbe, podpisane v Rapollu dne 12. novembra 1920 — ker se mora popraviti v zvezi z določbo v tu gori navedenih dveh členih — ima posebna mešana komisija, sestavljena iz italijanskih in jugoslovanskih delegatov, določiti v naslednji načelni smeri: Cesta Kasta v - Reka ostane na ozemlju, kraljevine SHS od vzhodue točke sela Tometiči do križpotja na severu Bergu-da. Meja bo začrtana na ozemlju v smeri, ki se ima šele določiti med železnico in rečeno cesto. Od te točke se bo dvigate meja proti severovzhodu na način, da bo zajemala Peklin na ozemlju SHS ter bo segala v izbočenem ovinku do severa Drenove točke Rečine, ki se ima določiti v severni sredini predala med mejnikoma 8.0 in 9.0.
Kraljevina Italija priznava polno in celotno suvereniteto kraljevine SHS nad ozemljem, ki se ji na ta način prideljuje in ki ga Italija izprazni in izroči kraljevini SHS, čim rečena komisija začrta novo mejo. Ta komisija ima izvršiti svoje delo na način, da se bo to ozemlje moglo izročiti v pelih dneh po izmenjavi ratifikacij tega dogovora.
Č1.4. Glede odnošajev med obmejnimi kraji preko nove obmejne črte in odnošajev davčnih občin Kastav s sosednim italijanskim ozemljem se bo postopalo po določbah, vsebovanih v priloženem dodatnem dogovoru, priloga A, ki ostanejo v veljavi do sklepa trgovske pogodbe, s katero bo urejena obmejna trgovi-način, ki bo posebno upošteval gospodarsko razmerje med tistimi pasi in po-na. Obe pogodbeni strani sta se sporazumeli, da se z rečeno pogodbo vprašanja, ki se tičejo obmejne trgovine med ločenimi kraji nove mejne črte, uredijo na sebne potrebe dotičnega prebivalstva.
Cl. 5. Kraljevina Italija daje kraljevini SHS v reškem velikem pristanišču v zakup za dobo 50 let odkrite in pokrite prostore, ki tvorijo lokvo »Thaon de Revel«, glasom opisa v členu 21. priloženega dodatnega dogovora. Zakup, pri katerem pa je izključen vsak značaj ekstrateritorialnosti, obsega izključno in neomejeno rabo vel. skladišča na pomolu >Napoli«, dveh skladišč, obrnjenih napram obrežju »Thaon de Revel«, dveb skladišč pomola »Genova«, obrnjenih napram zapadli, ter priviligirano rabo treh bankin, ki obdajajo rečeni bazen z dotirnimi pritiklinami. Oblastva in osobje kraljevine SHS, ki bodo na oelu trgovskih operacij lastne države v reče>-nem basenu, bodo izvrševala svoje funkcije v skladu z dodatnim dogovorom (priloga B), priloženim tej pogodbi (poglavje 10.). Vlada SHS bo plačevala italijanski vladi letno najemnino 1 lire v zlatu za zakup gori rečenih pristaniških naprav.
Čl. 6. Glavna reška postaja bo organizirana kot mednarodna obmejna postaja. Pridodana ji bo železniška delegacija SHS s priiriernim osobjein — slično, kakor je urejeno na mednarodnih postajah italijanske meje — ki bo sodelovala z upravo državnih železnic, posebno pa za poslovanje železiiiških prog, ki spajajo postaje ozemlja SHS z base-nom, o katerem govori prejšnji člen, in ta basen s pristaniščem Baroš. Načini tega sodelovanja so določeni v dodatnem dogovoru (priloga B), priloženem k tej pogodbi (čl. 2.).
Cl. 7. Meja med Reko in pristaniščem Baroš se določi po črti, začrtani na karti, priloženi k pismu, pridejanem navedeni rapallski pogodbi, na način, ki ga bo razmejitvena komisija, o kateri govori čl. 3., smatrala kot najugodnejša za izvajanje carinskega nadzorovanja od strani te in one države. Z ozirom na posebne zahteve trgovine, na javni red in komunikacije mesta ostane lafOkretai ‘most med' pristanfšČerii BaroŠ 'in' veli-' kim pristaniščem na italijanskem ozemlju. Kraljevina Italija priznava polno in
iiiran 4.
i.juDLjAiNA., ane d. ieoruarja iyz4.
Ste v. 16.
celotno suvereniteto kraljevine SHS nad vodami Rečine. Mejo od te strani bo torej tvoril rob zapadnega obrežja kanala. Prehod in pristajanje plovil k zapadne-rnu (italijanskemu) bregu ureja priloženi dodatni dogovor (priloga B, poglavje 3) na način, ki ne bo oviral plovbe na Rečini. Da si ohrani pravico take rabe kanala v jugoslovenskih vodah in v pripoznanje suverenosti kraljevine SHS nad njimi, bo italijanska vlada plačevala vladi rečene kraljevine letno najemnino 1 dinar v zlatu.
CL 8. Kar se tiče reškega vodovoda in vzdrževanja naprav za Rečino, bodo veljale določbe priloženega dodatnega dogovora (priloga B, poglavje 4.).
Čl. 9. Jugaslovensko manjšine na Roki bodo deležne režima, ki ga uživajo italijanske manjšine v Dalmaciji vsled veljavnih mednarodnih obvez.
Čl. 10. Ta dogovor bo ratificiran in se imajo ratifikacije izmenjati v Rimu v roku največ 20 dni, računajoč od dneva podpisa pogodbe.
V tej veri so polnomočniki podpisali iti pritisnili svoje pečate. Izdano v Rimu, v dveh izvodih, dne 27. januarja 1924. (Poročilo agencije Stefani).
i—  ................................  m
Zahtevajte povsod našo domačo
Kolinsko cffeorlj©
izvrsten pridatek za kavo.
i
Razno.
Ekspoze našega Knaučnega ministra. Finančni minister je na seji narodne skupščine dne 30. januarja 1924 podal obširni, skoro enourni ekspozč. Tolmačil je, kako je prišlo do tega, da se je lanski proračun kratkomalo preuredil proračun za leto 1924-1925. Naglašal je težave z gospodarstvom z dvanajstinami ter poudarjal, da je predloženi proračun prvi po osvobojenju, ki izkazuje popolno ravnovesje. Razpravljal je nato o glavnih postavkah posameznih ministrstev in zlasti poudarjal deflacijsko politiko sedanje vlade, ki je od svojega nastopa do danes pri Narodni banki ni najela nikakega novega posojila ter je l>opolnoma ustavila izdajo novega papirnatega denarja. V proračunu je vpo-števal vse državne dolgove, za katere se je prvotno nameraval sestaviti poseben proračun, tako da se vsi ti dolgovi krijejo z izrecnimi dohodki. Nato je bila proračunska debata prekinjena.
Odprava kolonata v Dalmaciji. Skupščinski odbor za preureditev agrarnih i>dnošajev v Dalmaciji je včeraj soglasno sprejel zakonsko osnovo o ukinjenju kmetskih odnošajev, ker je vlada izjavila, da bo v podrobni debati uvaže-vala željo opozicije.
»Trgovski Tovariš«. — Izšla je prva številka »Trgovskega Tovariša«, ki bo
izhajal kot poučni mesečnik, in sicer kot nadaljevanje »Narodno-gospodar-skega Vesinika«. Želimo, da bi bil »Trgovski Tovariš« vreden naslednik »Na-rodno-gospodarskega Vesinika« in da bi imel pri vzvišenih nalogah, ki jih zasleduje, obilo uspeha.
Naš izvoz živil oktobra 1923. Oktobra lanskega leta smo izvozili 28,252.962 kg žita v vrednosti 102,758.959 dinarjev, 4,308.783 kg koruze v vrednosti 11 milijonov 189.274 Din, 6,550.704 kg pšenične moke v vrednosti 40,795.675 Din. V primeri z oktobrom 1922 je naš izvoz dosegel velik porast, tako glede vrednosti, kakor tudi količine izvoženega blaga. V prvi vrsti je šlo blago v Avstrijo, ’ Italijo, Nemčijo in Češkoslovaško.
Prodaja slame za metle. Slamo za metle ponuja tvrdka na Madžarskem. Za pojasnila je pisati upravi »Trgovskega lista«. Pripominja se, da je izvoz te vrste slame iz Madžarske dovoljen in carine prost.
Brezposelnost v Avstriji. — Začetkom lela 1924. se je število brezposelnih v Avstriji dvignilo na 95.070 (napram 77.780 začetkom decembra in 75.810 začetkom novembra leta 1923).
Gojitev tobaka v Jugoslaviji. Pomen in razvoj gojitve tobaka v Jugoslaviji kažejo v najlepši luči sledeče številke: površina zemlje, posajene s tobakom, je znašala 1. 1919. 9385 ha, 1. 1920. 11.992 hektarov, I. 1921. pa že 14.785 ha, 1. 1922. 12.629 ha in 1. 1923. že 19.561 ha. Zasajeno je bilo 1. 1919. 432 milijonov to-bakovih rastlin, I. 1920. 662 milijonov, 1. 1921. 844 milijonov, 1. 1922. 721 milijonov, 1. 1923. 123 milijonov. Država je od kupila od celokupne produkcije, kolikor je niso pridržali producenti zase 1. 1919. 4832 ton, 1. 1920. 9024 ton, 1. 1921. 11.925 ton, 1. 1922 10.001 ton in
1.	1923. 19.289 ton. Za ta odkup je izdala država leta 1919. 21,192.078 Din, 1. 1921. 160,000.000 Din, 1. 1922 238 in pol milijona Din, 1. 1923. po okroglo vsoto 600 milijonov dinarjev.
>BUDQSk!H r	.	 TH3
TRADt MARK l
amili
Tržna poročila.
Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 1. februarja se je pripeljalo 112 svinj. Cene: Mladi prašiči 3 — 4 mesece stari kos 650—800, 5 — 7 mesecev 1000—1125 Din, 8—10 mesecev 1250 do 1325, eno leto 1750—1875 Din. 1 kg žive teže. 22—25 Din, 1 kg mrtve teže 26.25 do 30 Din.
Cene kožam v Ljubljani. Na letošnjem sejmu v prostorih »Balkana«, kjer je bilo glavno tržišče kož, je bilo prodanih: 10 kož vidrinih 2000 Din; 140 kož od kun, belic in zlatic 2000 —2750 Din; 835 kož od lisic 500—750 Din; 30 kož od jazbecev 150; 2300 kož od zajcev 10—15 dinarjev; 100 kož od polhov 8 Din; 20 kož od krtov 10 Din; 1000 kož od veveric 20 Din; 80 kož od srn 25 Din; 3 kc-že od divje mačke 200 Din; 10 kož od dihurjev 200—250 Din; 2 koži volčji 300 dinarjev. — Skupni izkupiček v prostorih Balkana prodanih kož je znašal okrog 1,000.000 Din; približno za isto svoto se je prodalo kož popoldne v raznih drugih ljubljanskih lokalih.
Cene kolonijatnemu blagu na zagrebškem trgu. Cena kavi je zbog občutnega porasta cen v Braziliji porasila tudi na zagrebškem irgu za 1.50 do 2 Din in je tako Rio kava skočita od 32 na 36 dinarjev, po kakovosti. Riž je porastel za 0.20 Din za 1 kg. V inozemstvu znaša porast za 0.40 do 0.50 Din. Zbog visokih ccn brazilske masti se ta sploh ne uvaža. Cena ji je zrastla za I Din, medtem ko je nasprotno cena v Ameriki padla za 1 Din. Na tržišču sladkorja ni momenfano nobenih sprememb. Nestrpno se pričakuje rezultat kampanje na Kubi, ki bo merodajen za sladkorne cene na celem svetu. Dne 2. februarja t 1. so notirale v Zagrebu sledeče cene: Sladkor: kocke 21.50, kristal 19.50. Kava: Rio 7 33.— ; Rio 6 34,—; Rio 5 35.50; Rio 4 37. — ; Rio 3 38.75; Santos sup. 40.— ; Santos prim. 42.— ; Minas srednji 40.— ; Minas fini 41.— ; Minas lavč 42. — ; Rio lave 39. — ; Guatemala 60. — ; Portorico 62.— ; Riž: italijanski glace Splendor 10.25; 6/A 9.75; Moul Mainl 9.50; Aracan glaze 9.50; Burma II. 7.80.
Zagrebški tedenski sejem 31. jan. —
Dogon goveje živine obilen, a dogon svinj slab. Dovoz krme je bil izdaten. Živina se je kupovala večinoma za izvoz in so bile zato cene čvrste. Promet je bil zelo živahen. Cene za 1 kg žive teže: voli domači 1. 15—16.25, II. 14 do
14.5, III. 12-13.5, bosanski voli i. 12 do
13.5, II. 9.5—12, III. 8—10, mlada živina 13—15, krave 10—15, teleta 20—21.5, svinje boljše 26—27.5, slabše 20—21.25. Krma: st^no 75-112.5, otava 150-175, detelja 125 do 135.5, slama 75—100 Din za 100 kg.
Zagrebški trg s sirovimi kožami dne 30. jan. Stanje na tržišču s sirovimi kožami se je nekoliko zboljšalo. Vendar je povpraševanje le po boljšem blagu. Pri prodaji zagrebške mesarske udruge dne 26. jan. so se dosegle nastopne cene: goveje kože do 20 kg 18.25, od 20 do 60 kg 20, od 30 kg dalje 22.5, telečje kože 35.75 Din za 1 kg. Zanimanje je predvsem za telečje kože, ki se dobro plačajo.
Cene rižu in olju na tržaškem fegu. Italijanski luščeni (glazirani) riž je po 172 lir kvintal v Trstu, bruto za neto. Riž »Burma« se ponuja po 15 šilingov 6 pence, hundredwght, cif Trst, naložba v februarju in marcu do srede aprila. Toda ta cena se ne plačuje, ker smatrajo ta riž za predragega. Italijanski riž, ki odgovarja rižu »Burma«, se dobi po mnogo povoljpejših cenah. — Cene olju so stalne. Olje »Soja« se -plačuje po 52 in pol šterlingov angleškega tona. Nekatere tovarne olja v Angliji in na nizozemskem so že prodale svoje izdelke in zato narašča povpraševanje po sezamovem olju, ki ga izdelujejo tukajšnje tvprnice. V zadnjem času se je začelo uvažati precej solnčničnega semena iz Rusije. Sovjetska vlada, oziroma njena poslanca v Rimu in Genovi sta prodala italijanskim fvornicam precej soinčničnega zrnja po 195 ČK, Iranko na italijanski meji. Kolači, ki se delajo iz tega semena, se v Angliji radi kupujejo in je bilo sklenjenih več no-ročb za ta izdelek.
Cene saidkerju na tržaškem trgu. V zadnjem času je bilo razpoloženje na tržaškem trgu mirno, vladalo je celo nekako ncrazpoloženje, ker je le malo naročil. Ponudbe za maj, junij — tovor na Javi — so cenejše nego ponudbe čehoslovaškega sladkorja. Cene: ogrski sladkor v prahu in kristaliziran 27 K šterlingov, čehoslovaški kristaliziran sladkor — takoj in do aprila — 28 do 287/» šterlingov, sladkor v kockah 28 in pol do 29% šterlingov, Cubes 31“/« šterlingov.
dobavlja
{ DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA.
\ Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
flotoa, prodaja.
Dobava stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1400 m2 solinskega stekla
Dobava brona v palicah. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine brona v palicah.
Dobava signalnega stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave signalnega stekla.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
E 317/23—4.
Dražbeni oklic.
Na javni dražbi se prodado
1. Dne 25. februarja 1924 v Laškem
a) ob 8. uri v kolodvorskem skladišču:
1 lokomotiva za ozkotirno železnico, 1 strugarski in 1 stružni stroj 4>Schopping« in nekaj tračnic; b) ob 10. uri v biši št. 40: železna blagajna, pisalni stroj in nekaj pisarniške oprave;
c) Ob 4. ari v Marijagradcu: 2 auta, kočija, 3 vozovi, mlin za cement, konjska oprema, orodje, opeka in nekaj pohištva.
2. Dne 26. februarja 1924 ob 8. uri v Lahomnem v cementarni: ob 13. uri v rudniku Trobendol:
nerabljene tračnice, progovni vozički, pragi, prazne in polne vreče cementa, žice, jermeni, svetiljke in druge priprave za cementarno, staro železje, premog in plinski koks ter v Tevčah 140 m" gramoza.
K draženju se bo začelo poživljati šele pol ure po zgoraj navedenih urah, med tem se lahko vse predmete ogleda.
Kr. okrajno sodišče v Laškem, odd. II.,
dne 21. januarja 1924.
Edini tihi pisalni stroj a omejeno frpežnostjo
t. C. SMITH & BROS, Mod. S
brez noJmanjSega ropota, ker so vsi leCaJl nt> krogljlinlh ležBCIh.
Kastopsfvo:
Ludovik Karaga, Ljubljana, šeleratouirpo^a ul- ©-/5.
NA VELIKO!	,
| Priporočamo : galanterijo, J j nogavice, potrebščino za g i čevljarje, sedlarje, rinčice, n j podloge (belgier), potreb-j ščine za krojače in šivilje, J| i gumbe, sukanec, vezenino, ■ j svilo, tehtnice decimalne ” } in balančne najceneje pri ■
i JOSIP PETEM [
J Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. " »■■■■■■■■■■■■»'»»■■■IH
t
industrij 09,a5aite v »Trgovskem listu**!
Semena
ose ursle za ort, iraonik in polje
JOSIP URBAHlč
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8
Zelenjadna in cvetlična semena o vrečicah tudi v komisijsko prodajo. Zahtevajte cenik1
Veletrgovina
LŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deže ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceriiki na razpolago. |
A.. V1CEI
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulii« posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	T,
LJUBLJANA
SIHOB GREGORČIČEVA UtICfl 13 Telefon štev. 552'
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.