LISTEK. Koncert Zaveze. Kdo se v Ljubljani ne spominja koncerta moravskih učiteljev-pevcev pod vodstvom prof. F. Vlacha pozimi 1. 1907? Komu se ni vtisnil gioboko v srce spomin na takrat nedosežno dovršeno izvajano »Utopljenko«, na mozeg pretresajoči »Tabor mrtvih« in na ljubeznjivo uspavanko »Jezulatko spi«? Čudoviti uspehi, ki jih je dosegel vzorno disdplinirani pevski zbor moravskih učiit&ljev ria raznih umetniških turnejah im pri različnih pevskiih tekmah (tudi v Parizu), so spodbudili česke učitelje, in umevno se mi zdi, če namerava slovensko zatiirano in preganjano zavedno učiteljstvo posnemati svoje slovanske brate ter si je pod okriljem Zaveze avstrijskih _ugqslovanskih učiteljskih društev ustanoviti svoj pevski zbor, ki namerava ob 251etn>ici Zaveze priirediti v Ljubljani koncert. Podrobna pripravlfalna dela so že v teku. O binkoštih sem. imel slučajno priliko poslušati: izkušnjo učiteljskega zbora pod vodstvom učitelja Fr. Marolta, ki je tudi izbral pevske točke za koncert. Dobro misel je imel, ko je uvrstil v vzpored ¦narodno pesem, ki jo slov. pevovodje — žal — podcenjujejo. »Gozdič je že zelen« v lepi Devovi harmoniizaciii za mešan zbor odtehta marsikatero novo spa_cova_rje, že- lel bi si čutapolno p&sem za nagrobnico. Istega harmonizatorja koroška narodna »Dober večer, luba dekle«, bo prijetna, dasi prvi del preveč spominia na znano »Le nocoj še lun'ca mfla«. Bolj mi je všeč »Gorjanska«. Zirovnikovi nreprosti »Ka. pa ti pobič« in »Prišla bo pomlad zelona« se družite z nanovo po Maroltu harmoniizirana »Travniki so že zeleni« in »V nedeljo zjutraj ViStala bom« ter Hubadova »Ljubca povej«. Odmevi domačih logov iti poliian y dokaz, da spoštujemo narodno pesem. Med umetnirai skladbami navjjjam v prvi vrsti Juvančev mešani zbor »Izgubljeni cvet« na mnogokirat uglasbeno Gregorčičevo besedilo. Pesemca bo ugajala nad vse. In z dvema zboroma bo zastopan na koncertu naš Emi Adamič. Ko se je pevovodja odločil za n.egov moški zbor »Dati slovanski«, ni slabo izbral. Ognjevit in mavduševalen zbor mora svo.i vsebitii primerno prednašano podžgati poslušalce. Svoje zmožnosti pa bo pokazal uč. pev. zbor v njemu poklonienem Adamičevem mešanem zboru »Moravska narodna«. — Besedilo Dragotina Ketteja. Fanfaram podobno pričtve v 2/_ taktu ves zbor: »Huda, huda vojska bo, kdo bo, kdo bo šel na njo?« V SU taktu l.ubko nadaUuje: »Ktera ima ljubega, ljubega priiaznega, bode reva jokala.«: Hrepeneče doni naslednji del: »Bože. tudi jaz bi šla da imela bi doma oj, konjiča vranega, prdepo sedlanega, da bi sedla natijega!« Prijazno vprašuje moški zbor: »Kaj bi, ljubica moia, ka. na bi tarn ddala?« Mešani zbor odgovori: »Ob Donavi stala bi, bele srajce prala bi. to bLJjubček, delala.« Tolažeče in proseče moški zbor: »Beži ljubica domu, priporoci se Bogu! Ko iz vojske prišel bom, žensko vzamem te na dom ako da nebeški Bog.« Zopet faniare kot v začetkuijiiii' »Sedmo leto je že tu, a od njega ni glasu.« Pote^m vdana prošnja: »Ah, moj Bog, nebeški Bog, kdaj bo konec teh nadlog?« Z dramaitičniim izrazom: K Donavi bežala je, Danavo vprašala je: »Ali si mi le čez pas, ali višje nego jaz, da se v tebi potoipim?« Njene bele so noge peska se dotikale, njene bele so roke proti bregu segale, njene črne kite so po vodici plavale, njerre črne so oči proti nebu gledale.« Lepse kot s tem zborom Adamič ni mogel počaiSititi jubilcja Zaveze in mfen pevski zbor. Skladba je skoz in skoz pisana lahko tekoče, vendar v novem duhu. Nadvse krasen je koralni konec, ki Je -pa za izvajanie dokai težaven. Vztrajnost bo težkoče premagala, uspeh jie gotov. Vsak učiteli-pevec nai se zaveda svoje dolžnosti in nai pristopi k Zavezinemu pevskemu zboru. Proč s strahopetiiostjo. Pokažite, da si tudi y najhujiših bojih, v boju za obstartek in življenje, v času, ko Vas hočejo sovražnikt kulture uničiti, ne pustite iztrgati idealov iz svoidh src! Tudi za Vas prfde »odmenjeni čas« in na Zayezinem konceitu naj »veselega petja odglas« manifestira, da bo enkrat konec hlapčeva«ja in da tudi učiteljstvu napoči »god svobode nove« in »dan slovanski«! —o —ec.