kvartarni, številkami I & in druzjini rečmi v družbah. $ V I.jubljani J‘SJO. \c- V založbi in na prodaj pri jT,. tniontioiiu. blikvarjn. , F1 ■^1 $ Kratkočasne igre M . .. '“‘'"■■'l fel O/'i Kratkočasne igre S kvartarni, številkami in druziini rečmi v družbah. V založbi in na prodaj pri Janeza ©iontinitu, bukvarju. 339457 18. IX, 1984 t/\A 4 £. H/Lk^ Predgovor. Vem, de Slovenci, kadar potrebne dela opravijo, posebno v dolzih ve¬ čerih po zimi radi v družbe zahajajo, de si tam kratek čas delajo. Pijančeva¬ nje v kerčmah ali pohajkovanje pri va¬ sovanju mošnjico in zdravje slabi. Vese¬ le, mirne in prijazne družbe priserčnih prijatlov in znancov teknejo duši in te¬ lesu, zlasti pa jim dajejo bistroumne kratkočasnice posebno ceno. Nate tacih kratkočasnic majhne bukvice. Nič nevar- 1*- niga, ne za dušo ne za telo ni v njih ker sim se prizadeval, vse take reči opustiti, ktere bi komu ali na duši, ali na telesu ali na premoženju škodovati vtegnile. Založnik, Z raznimi rečmi. N praznim kozdrcam funt težko železno plo¬ šo vzdigniti. Vzame se kozarc ali kupica, ki se v derži nad papirjem, ki pod kozarcam gori. Ce se potem ta kozarc na železno plošo, ki je funt težka, povezne, se je tako prime, de smeš bres straha plošo z njim vzdigniti. V vodo seči, brez de bi se roka zmočila. Na vodo se natrese prahu s kolofonie t. j. smole, s ktero godci svoje strune mažejo, ali pa lesičkoviga prahu, in če potem z roko v vodo sežeš, bo suha ostala. 6 Ruto zažgati, brez de bi zgorela. Pomoči ruto v žganje, tako, de se vsa zmoči, primi jo potem s klešicami in derži jo na ogenj. Gorela bo, pa ne zgorela. Ruta, liter a se ne premoči. Vzemi ruta iz žepa in reci, de je voda ne premoči, de si ravno je prav pražnja. Po¬ tem prosi kteriga pričejočih, nej kozarc vode va-njo zlije, de jo v ruti iz hiše neseš, brez de bi je kapljico zgubil. Popred se mora pa ruta dobro v lesičkovi mo'ki zmeti. Tako se naredi, de voda ne gre skozi njo. Goreč dim narediti. Vzemi pol pole papirja in naredi škarni- celj, ki ima na širocim koncu kake dva palca, na spodnjim pa eno čerto široko luknjo. Potem naredi en palc nad spodnjim končam na strani drugo tudi eno čerto veliko luknjico in zažgi škarnicelj na širocim koncu, ki mora pa zdaj spodej biti. Dim se začne narpervo skozi majhno luknjo zgorej kaditi, in ko se pomnoži, ne more ves skozi imenovano luknjico 5 gre tadaj skozi stransko. Koj ko se začne skozi stransko luk¬ njico kaditi, pomoli goreč papirček k njemu; vnel se bo in z lepo višnjevim plamenam bo gorel, dokler ga bo dovolj, namreč dokler škar¬ nicelj do luknjice ne zgori. Narediti, de denar iz rute zgine. Sprosi se od koga izmed družbe kak de¬ nar, ki se priča vsih v sredo razgernjene rute položi. V vogal rute se pa poprej ravno tako velik denar ušije, kakor je uni. Potem se ruta skup zgerne, in seže se vanjo, kakor če bi hotel pogledati, ali je denar še v nji, vzame se pa iz nje, tako de nihče ne vidi. Vkup zgernjena ruta se da potem vsacimu pošlatati, ali je denar še v nji. Rekli bodo vsi, de je še, ker za všiti denar primejo. Ta čas se pa spo- 8 sojeni denar lahko kam drugam položi, kjer se potem v čudenje vših pričejočih zopet najde. Potem se da ruta kterimu gledavcov, de jo pod kako posodo dene, in vprašajo se vsi, če so gotovi, de je denar še v ruti, in poterka s palico na posodo, kake besede mermraje. Na¬ zadnje se prime ruta za vogal, in se mahne z njo parkrat, potem pa se spravi zopet v žep. Brez ure zrediti, koliko je ura. •Navaden zlat, narboljši je zakonsk per- stan, se dene na zidano ali pa drugo tanjko nitko in se derži na-nji ne preveč terdo med palcam in kazavcam v prazen kozarc in pod¬ pre se roka s komolcam na mizo, de je mo¬ goče, jo prav mirno deržati. Kmalo začne per- stan na nitki kakor muha pri uri sim ter tje mahati in tolikrat na kozarc vdari, kolikor je ura. Potem pa neha s čašama mahati. 9 Narediti, de jajce po mizi teče. Naredi' se v lupino majhna luknica, de vse iz njega izteče, kar je v njem. Potem se pa dene v jajce pijavka, keber ali kaka druga taka žival in luknjica se s lojem zadela. Ko je to storjeno, se pritakne luč blizo k jajcu5 kamor se luč premika, gre tudi jajce. Jajce v steklenko ali flaso z vozkim er atam spraviti. Jajce se položi v hud vinsk jesih, de po- polnama mehko postane in se valati da. Tako se spravi v steklenko, v ktero se hladne vode vlije. Potem dobi jajce zopet svojo poprejšno podobo. Velik kamen v toliko majhnih kamnov ra¬ zrezati, kolikor jih kdo hoče. Naredi se na kamnu precej močen ogenj, tako de se razbeli. Potem se očisti pepela in 10 vogla in z mokro žnoro se vdari na mesto, na kterim se ima kamen prerezati. Kadar se raz- hladi, razpade v ravno toliko kosov. Goreče zvezde v zrak izstreljiti. Kdor hoče to storiti, deni graha med raz¬ beljen Špeh, in deni jih na nekoliko streljniga praha (pulfra) v puško, na-njepa zopet drob- niga taciga prahu in papirja. Ce se to ponoči izstrelji, gori grah .in se sveti kakor zvezde. Pa paziti se mora, de se ne strelja na reči, ktere se lahko vnamejo, de se kaka nesreča ne zgodi; ravno tako tudi ne ravno v kviško, ker goreči grah nazaj iz kviškiga padaje lahko streljavca ali druge požkddje. Nitko, na kteri perstan visi, sozgati, de per¬ stan na pepelu obvisi. Zavoljo tega se dene nitka v deževnico, v kteri je precej soli raztopljene, 24 ur na- 11 makovati in potem sušiti. Če se potem na-njo majhen perstan dene in nitka zažge, bo sicer nitka zgorela, perstan pa bo vunder na pepelu ovisel. Nar bolj je, če nitko malo napneš, pa dotakniti se je ne smeš. Bakle, ktero sapa težko vgasne. Prekuhaj gorilo (toht) dobro v solitarju, potem ga pa deni sušiti. Potem ga prevleci z mesjo, ki se pol iz voska, pol iz žvepla naredi. Pisane jajca naredili. Če voska raztopiš in z va-nj pomočenim peresam na jajca pišeš, se potem, ko so kaj časa v vinskim jesihu ležale, pisanje na njih pokaže. Narediti, de ljudje v Staniči kakor merliči bledi postanejo. Razpusti žafrana in soli v vinskim cvetu 12 ali špiritu, deni nekoliko bombaža in zažgi ga. Pri taki svečavi so vsi ljudje bledi kakor mer¬ ilci; belo obličje postane zeleno, ustnice pa ru¬ menkaste. To se tudi stori, če dobriga vinskiga žganja na plošček (talar) vliješ, ga zažgeš in svečo vgasneš. Belim obrazam zamorsko podobo dati. De se to stori, se dene sterž od biča v černilo namočiti, in potem, ko je suh, se dene v lampo in prižge, druge luči se pa vgasnejo. Pokazati, de je zrak v vročini loži kakor v mrazu. Tega se prepričati, položi pod eno torilo tehtnice ali vage, razbeljeno železo. Koj ko tako železo pod torilo pride, se zrak ali luft raztanjša, se vzdigne in torilo se tudi vzdigne, tako de drugo torilo, ktero je poprej z unim 13 enako visoko stalo, pade, kakor če bi bilo ote¬ ženo. Storiti, de ogenj iz vode pride. De se to naredi, se pihne beljak in ru¬ menjak iz jajca; lupina se dene potem sušiti in napolni se suha v z žveplam, solitarjem in nevgašenim apnam. Če se potem lupina v vodo verze, se pokaže zdajci plame iz nje. Lesena, na mizo položena krogla začne sama tekati in teka zdaj sim zdaj tje. Če hočeš to storiti, navertaj kroglo na raznih mestih, napolni luknje z živim srebram in zadelaj potem luknje z lesenimi zamaški. Ker se živo srebro vedno giblje, se mora krogla tudi gibati. Cern pesek izmed beliga urno izbrati. Zmeša se prah od železa, kakor se od piljenja dobi, z belim peskam, in po videsu se 14 bo zdelo, v kakor če bi bil čern pesek z belim zmešan. Če potem magnet vzameš in čez pe¬ sek vlečeš, se bo železni prah kmalo magneta prijel in beli pesek bo sam ostal. Šteri nože v vse šteri kote hiše vtakniti, v sredi hiše krog okrog sebe narediti, iz njega ne stopiti in vunder nože dobiti. Kdor hoče to storiti, zatakne v vsak kot hiše nož, stopi v sredo hiše, vzame kos krede v roko in stavi, de bo okrog sebe krog nare¬ dil, iz njega ne stopil, in vunder vse šteri nože izderi. Ko je stava narejena, vzame kredo, na¬ redi krog okrog sebe, namreč okrog hlačniga pasa, in gre tako po nože, brez de bi iz kroga stopil. Rudečo rožo v zeleno ali belo premeniti, Če v rudečo tabakov dim puhaš, zelena postane. Ravno tako postane rudeča roža ze¬ lena, če jo v salmiakovc pomočiš. 15 Rudeča, razcvetena roža obledi, če jo nad žerjavco deržiš, v kteri žvepel gori. Zvepel jo stori koj belo. Če pa tako belo rožo z recelj- nam v vodo postaviš, dobi v nekterih urah zo¬ pet svojo rudečo barvo nazaj. Zvediti, ali je vino z vodo mešano. V kozarc vina se kane v osem do deset kapljic, iz mete iztisnjenih. Če je voda med vinam, se bo v kratkim času od njega ločila in vino bo pod njo ostalo. Zimo v jajce spraviti. Prebodi s tanjko šivanko lupino in no¬ tranjo kožico jajca, porini skozi luknjico počasi žimo va-nj, zamaši potem luknjico s kredo in deni jajce kuhati. Če tako jajce komu jesti daš, so bo čudil, kako je žima va-nj prišla. 16 Jajca kot kamen ter de narediti. Položi se jajce pet dni v jesih, ko se iz jesiha vzame, se dene en mesec v sol, in jajce je terdo kot kamen. De človek luči ne vidi, ktero vsi pričejoči vidijo. Postavi komu luč na glavo, in ne bo jo vidil, ko jo vsi drugi vidijo. Tri koščke kruha pod tri klobuke d jati, ko¬ ščke snesti in vunder storiti, de vsi trije pod en klobuk pridejo. Polože se trije klobuki na mizo in pod vsaciga se dene grižljej kruha in stava se stori, de kdo te tri grižljeje kruha vunder pod en klobuk spravi. Ko je stava storjena, se dene klobuk na glavo in snedeni grižljeji so pod enim klobukam. 17 Denar spod lonca vzeti, in za lonec ne pri¬ jeti. Stava s komu naredi, de hočeš denar, kteriga uni pod lonec položi, spod njega vzeti, brez de bi se lonca dotaknil. Ako stavi, se pove, kokošen denar de mora biti, in med tem, ko uni denar pod lonec poklada, vzemeš skri¬ vaj enak denar v levo roko, greš z roko, v kteri imaš denar, pod mizo, žlobodraš kake ne- umljive besede, prineseš potem denar na mizo in ga pokažeš. Zdaj bi uni rad vedil, ali je res ravno tisti denar, vzdigne lonec sam, in zdaj zagrabiš urno za denar, in ga vzameš tako spod lonca, brez de bi se tega dotaknil. De dva ne moreta sveče prižgati. Dva tako eden proti drugimu na tla po¬ klekneta, de se s svečama doseči zamoreta. Vsak ima svečo v svoji roki, eden gorečo, drugi pa neprižgano; vsak kleči samo na enim 18 kolenu in derži z eno roko drugo nogo kviško, z drugo roko pa molita sveči eden proti dru- zimu, ju prižgati. Dostikrat se bota po tleh zvalila, preden svečo prižgeta. Vodo v gorki Staniči v led premeniti. Zmešaj snega ali drobniga ledu na cin- jastim ali pa porceljahastim krožčku z pestjo soli. Na to zmes postavi drug krožček z mer- zlo vodo. Oba krožčka pa postavi, kakor sto¬ jita eden verh druziga na ponvo, pod ktero žerjavca leži. Kadar začne žerjavca osoljeni sneg na zdoljnim pložčku topiti, zmerzne voda v zgornjim in se premeni v led. Žive miši v stanici klicati. Ko kdo družbo praša, ali če kaj taciga storiti, začne razne besede mermraje, s polico pod skrinjami in posebno pod stolmi bezati, na kterih pričejoče ženske sede, in dela prav mo¬ der obraz. 19 Ko je kaj časa tako delal, nej reče družbi, de bi se pač nar bolj prav storilo, če bi se mišim, ki bodo začele kmalo skakati, na stole ali pa na mize vmaknili. Ker bodo marsikteri, in posebno v strah pripravljene ženske gotovo ta svet spolnile, bodo na stolih stoječi in s štraham miši pričakajoči gotovo veliko smehu vzrokovali. De kdo čez slamnato bilko ne more skočiti, če ravno pred njo stoji. Pogodbe, ktere bilko preskočiti nemogoče store, so, de tako ravno čcz-njo skočiti mora, de ne pripogne ne kolen, ne života ne glave. Kdor se v te pogodbe vda, mora gotovo pred bilko obstati; zakaj tako stoji, de svojiga ži¬ vota ne more premakniti, brez de bi glave ali pa kolen ne priklonil. 20 II. S kvartarni. Kvarte komu vzdigniti dati, in eno med nji¬ mi vunder najti. Ko kvarte mešaš, si zamerkaj narspodnjo potegniti jo daj in zamerkaj si potem eno iz srede in položi jo na verh. Daj potem kvarte komu drugimu vzdigniti. Zamerkana kvarta je, ktera pred tisto leži, ki je narpervo spodej le¬ žala. Kvarte tako mešati in razdeliti, de po več¬ kratnim vzdigovanju vse figure vkup pri¬ dejo. De se to stori, je treba posebnih kvart, med kterimi so figure zgorej in spodej, druge pa na straneh za las prirezane. Če hoče kdo, de bodo narzdoljne kvarte kupčkov, ki se imajo 2i storiti, figure, se vzdignejo po širokosti, ako imajo pa druge kvarte spodej biti, se morajo po dolgosti vzdigniti, tako pridejo kvarte tako vkupej, de so vse fignre vkup. ,S' tehtanjem kvarto spoznati. Vzemi kvarte in daj enimu gledavcov eno, de si jo zamerka; potem položi to kvarto na¬ robe na dlan in delaj se, kahor če bi jo hotel tehtati. Med tem si pa zamerkaj kako znaminje na zadnji strani kvarte in vtakni jo potem zo¬ pet med une kvarte in daj jih potem enimu gledavcov mešati. Ko se je to zgodilo, vzemi eno kvarto za drugo na dlan in tehtaj vsako kakor pervo, poglej pa na vsaki, ali nima za- merkaniga znaminja; koj ko to znaminje za¬ gledaš, si tudi že kvarto vganil. Kvarto 'po duhu spoznati. Daj enimu pričejočih, de si kvarto po volji izbere. Potem se vzdignejo kvarte tam, kjer je 22 bila kvarta izlečene, vzdignjene kvarte se der- ži v desni roki, z enim perstam te roke se vlečene kvarte dotakne, in kakor če bi hotel ta perst poduhati, se pogleda kvarta, ktera je narspodnja tistih, ki sp v roki. Tako boš to kvarto lahko imenoval, kakor če bi jo bil po duhu spoznal. Z zavezanimi očmi povedati, ali je na kvarti figura ali ne. Med kvartarni se vse figure na enim koncu s tanko šivanko tako prebodejo, de na se zad¬ nji strari bunčica naredi. Ce tadaj kdo oči za¬ veže, figure lahko po čutenju spozna, če so kvarte še tako dobro premešane. *S' kvartarni kupčke narediti in povedati, ktere kvarte zgorej leže. Kdor hoče to narediti, se mora s narzgor- njo kvarto dobro soznaniti in si jo dobro za- 23 merkati. Potem razloži kvarte na kupčke in obljubi, vsako kvarto, ki bo potegnjena, naprej povedati. Postavim: Naredil bi šteri kupčke in vedil bi, de je narzgornja kvarta četertiga kup¬ čka zeljeva baba; preden kvarto s perviga kupčka vzame, reče: tukaj nej bo zeljeva ba¬ ba. Pogleda jo, ne pokaže je pa nikomur in reče, de je res zeljeva baba, in vzamejo mol¬ če v levo roko. Ta kvarta bi pa bila, posta¬ vim: želod pet, reče tadaj, preden zgornjo kvarto z druziga kupčka potegne, de ima že¬ lod pet biti; ako je ta postavim: kupni kralj bil, se stori ravno tako pri tretjim kupčku, in če je, de je kupni fant, reče, ko zgornjo kvarto četertiga kupa vzdigne — ktera je bila narper- vo vzdignjena kvarta — de ima tam kupni fant biti. Potem pokaže vse štiri kvarte, de so res naprej povedane, namreč zeljeva baba, želodo¬ va petka, kupni kralj in kupni fant. To se bo marsikomu čudno zdelo. 24 Pod pertam najdena kvarta. Kdor hoče to pokazati, da kvarte, med kterimi je ena bolj široka, komu v družbi po volji mešati in si jih potem zopet nazaj dati. Potem vzdigne kvarte pri široci, da narzgornjo kvarto kupčika, ki je ostal, komu vzdigniti, si jo zamerkati in spet na kupček položiti in de¬ ne potem kvarte, ktere je odzdignil, na-nje na¬ zaj. Potem položi kvarte pod pert ali pa jih z ruto pogerne, seže pod pert ali ruto in najde lahko kvarto, ktero si je uni zamerkal, ker je perva pod široko. Devet kvart in potem še tri tako na mizo položiti, de se zamore\o v vsaki versti šteri šteti. Položi se 9 kvart v 3 verste, v vsako ver- sto pridejo tri; potem se dajo kterimu priče- jdčih še tri, in prosi se jih tako položiti, de je mogo'če od vsili strani, od desne in od leve, 25 od zdolej in od zgorej šteri šteti. Ne bo labko kdo' tega storil. Stori se pa to tako le: Ena kvarta se položi na pervo v zgornji ver- sti, druga na srednjo v srednji versti, in tretjo na poslednjo kvarto spodnje verste; tako se štejejo od vsake strani šteri kvarte. Kvarto vzdigniti, jo pokazati, zopet na dru¬ ge položiti in storiti, de je druga. Obeinejo se nektere kvarte tako, de osta¬ nejo kvarte zgorej in spodej pokrite, de tadaj figura na figuri leži. Zdaj se pa da ena od- zgorej vzdigniti, ogledati in zopet nazaj polo¬ žiti. Potem se denejo vse kvarte med 2 persta, pihne se na-nje in urno in nevidama se kvarte narobe obernejo in praša se, ktera je zgorej ležala. Vprašani bo mislil, de je ravno tista kvarta, ktero je poprej vidil, če jo pa vzdigne, bo pa drnga. 26 Igra kvart tako v steno ali pa na strop za¬ gnati, de kvarta, ktero si je kdo zamerkal, obvisi, druge pa na tla padejo. Polože se kvarte po versti tako, de vse figure kakor tudi druge enako naravnane leže in ena se da potegniti. Potem se urno vsa igra oberne in vlečeno kvarto se vkaže zopet na¬ zaj vtakniti. Potem se pregledajo in pokazalo se bo, de vlečena kvarta memo druzih narobe leži. Ta kvarta se dene pod mizo, namaže se zgorej s kako limasto rečjo' (jz lojem, limam) in s močjo se veržejo po tem vse kvarte v steno ali pa v strop. Namazana bo tam ovi- sela, druge pa na tla padejo. Iztečeno kvarto urno najti. Polože se poprej dobro zmešane kvarte na mizo in ko se polože, si zamerkaj narspod- njo. Potem vkaži komu eno kvarto izleči, si jo zamerkati in na mizo položiti, in deni potem 27 vse kvarte na-njo. Ko so bile večkrat vzdig¬ njene, jih vzemi v roko, preberi večkrat pazlji¬ vo in iši si spodnjo zamerkano kvarto. Ktera je ravno pred njo, je tista, ki je bila izlečena. Če bi se pa primerilo, de bi kvarta sp o dej le¬ žala, ki je tudi v začetku narspodnja bila, je vlečena zgorej; narperva je vsih. Šteri enake kvarte ene igre, kakor: esa, kralja, babo fanta i. t. d. vkup pokazati. Zmešaj kvarte in daj jih še komu druzimu mešati. Potem si daj 4 kvarte izmed vsih iz- leči in vkaži komu, si jih dobro zamerkati. — Ta čas si moraš urno 7 kvart odšteti, in vkaži mu potem, eno kakor po primeri med vse kvarte vtakniti5 tako se stori tudi z drugo, tretjo in četerto, tode med vsako jih mora 7 biti, piotem daj kvarte vzdigniti in zopet vzdigniti, de se prav pošteniga pokažeš, in položi potem kvarte v gori imenovan red. Ko je to storjeno, si daj 28 eno kvart povedati; ako kupčke preveržeš, glej, najdeš vse vkup, kakor si jih zbral. Dva esa premeniti. Vzemi dva esa, postavim, želodniga in sercoviga. Na želodoviga pritisni oko serca, na sercoviga pa oko želoda. — Pokaži potem kvarte, daj enimu pričejočih želodovi es, ko z žajfo pritisnjeno oko odbrišeš, drugimu pa ser- cov es, ko tudi oko nevidama odbrišeš, ki je bilo pritisnjeno. De se pa nič ne izpazi, pokaži kvarto s natisnjenim očesam, jo oberni potem in odtergaj oko ž-nje, potem pa podaj kvarto pa zapovej, jo dobro deržati, potem pa pogle¬ dati, in vidilo se bo, de bo, ki bo mislil želo¬ dov es imeti, sercov es imel, i. t. d. Kvarto, ktero kdo v roki derzi in jo je po- pred pogledal, premeniti. Kvarta, ktero daš komu izmed družbe po- 29 gledati, je narspodnja. — Poprej pa potegni predzadnjo kvarto nekoliko vun, pa pokrijo jo s konci šterih perstov, de je nihče ne more vi- diti, in pokaži spodnjo. Ko si poslednjo ime¬ novati vkazal, spusti roko doli, izleči predzad¬ njo nekoliko vun molečo kvarto, daj jo unimu in reci mu, jo terdno deržati. — Ta res ver¬ jame, de ima spodnjo že znano kvarto, če mu pa po kratkim pomenkovanju rečeš, jo pogle¬ dati, bo vsa druga, tako de bo mislil, de se mu je v roki premenila. tSlerji nerazložljivi kralji. Dei ži v dlani 4 druge kvarte skrite, ktere ko si 4 kralje gledavcam pokazal, brez de bi kdo vidil, na druge kvarte tako položiš, de une 4 skrite kvarte zgorej leže. Zdaj položi nar- zgornjo spod, dve sledeče v sredo vsih kvart, četerta pa ostane zgorej, potem jih daj vzdig¬ niti, in vidil boš, de bodo vsi kralji vkup, ker so bili samo po videsu razdeljeni. 30 Šest kupčkov s kvari narediti, in potem mize kvarto pokazati in rediti, kaj je pokazana kvarta bila. Vzemi vse kvarte v roko in stori, de urno narzgornjo pogledaš in obderžiš. Potem stori šest kupčkov, kakor hočeš velicih, vzemi spod¬ nji in narveči kupec in položi z njega toliko kvart na druziga, de še eno kvarto obderžiš. To podaš okrogstoječim miže ali pa pojdi na stran, de jo vidijo in kamor hočejo pod kup¬ ček denejo: saj jo boš najdel. Ko je to stor¬ jeno, odpri oči ali pa pridi spet k mizi in iši narpervo videno kvarto, ktera je ravno tista, ktero so drugi vidili in skrili. Igro kvart tako skozi okno vreči, de še le na tleh razpadejo. Zameni se igra kvart, ki se družbi po¬ kaže, z enako, ki je s človeškim lasam kri- ama prevezana. Ker se las še le preterga, 31 ko kvarte na tla padejo, se bodo kvarte tudi še le na tleh razletele. Figuro sozgane kvarte na drugi kvarti po¬ kazati. Vzemi igro navadnih kvart, med kterimi sta sercov es in želodova devetka širji od dru¬ žili. Naredi na sercov es figuro želodeve de- vetke s limoninim sokam, tako de je serce po- polnama pokrito. Z ravno tem sokam naredi potem še osem želodov zraven de tako stoje, kakor na želodovi devetki. Če ta sercov es, na kterim je devet želodov z limoninim sokam narejenih, nad ogenj deržiš, se želodi, kterih poprej nihče ni vidil, počernijo in naredi se popolnama želodova devetka, zakaj sercov es se potem več ne vidi. Ravno to se tudi zgodi, če tako kvarto v železno škatljico deneš in na žerjavco položiš. Če hočeš tadaj to umetnost narediti, daj 32 de dva, brez de bi za sleparijo vedila, ravno te dve široke kvarti potegneta. Unimu, ki pra¬ vo želodovo devetko v roki derži, privoliš, jo sožgati. Pepel te kvarte pobereš in položiš v železno škatljico, ktero daš potem unimu, ki je sercov es potegnil, de zamore sam kvarto va¬ njo položiti in jo zapreti. Ko se je škatljica na žerjavci dosti razgrela, privoliš ravno temu jo odpreti, in čudil se bo nad spremenjenjem. Tudi druge kvarte znaš v to vpotrebovati, sa¬ mo pripraviti jih moraš popred. V versti kvari tisto vganiti, ktero si je kdo v mislih zamerkal. Postavimo: nekdo bi bil v tej le versti, kakor jo čerke zaznamovajo, položil: A, B, C, D, E, F, G, H, I. K, L, M, in med njimi bi si bil kdo kvarto G zamerkal. Zvediti, ktera kvarta je, mu reči od zamerka- ne kvarte dalje — ktera je tukaj sedma — dvakrat toliko kvart in pa eno, namreč tukaj 33 25 našteti, in sicer tako, de pri začne šteti in pri M dalje nazaj šteje; vini: ker je G sedma kvarta, se šteje sedmici posta- pri M. 8, pri K 9, pri L 10 i. t. d. in šteje zopet pri M 20 i. t. d. nazaj. Ker potem ravno pri G število 25 pride, ktera je kvarta, ki si jo je uni zamerkal in vediti želel. Z zavezanimi očmi eno ali več kvart, ki so bile izmed vsili iztečene, z dolgim nožem do¬ biti. Daj si eno kvarto izleči, ktero pod drugo položiš, ki je nekoliko daljši od druzih, in iši si potem vlečeno kvarto nevidama na verh pri¬ praviti. Potem položi ali verzi kvarte na tla in zamerkaj si mesto, kjer tista kvarta leži, in daj si oči zavezati, tode tako, de pod ruto lahko vidiš. Potem razberkaj kvarte z nožem ali me- brez de bi tisto z oči spustil, ki je bila čflečena. in ko se narediš, kakor če bi jo ho¬ tel v resnici iskati in jo tako na stran bezneš, 34 jo nabodi na meč in daj jo tistima, ki jo je izlekel. Tako se da tudi z več kvartarni nare¬ diti. Kvarto, ktero je kteri drug potegnil, v zer- kalu pokazati. To se nevednima nemogoče zdi in misli de je copernija. Pa se da prav lahko narediti. Reci komu eno kvarto potegniti, zopet nazaj utakniti ali pa če hoče, skozi okno vreči ali pa celo sožgati in vunder je mogoče, jo v zerkalu (spegli) pokazati. Za to je treba več iger, ki iz enacih kvart obstoje, postavim iz 36 rudečih esov, ali iz ravno toliko rudečih kraljev i. t. d. Teh kvart vzemi nektere k sebi in utakiri poprej eno njih pod drug glaž, ki se pred zerkalo po¬ stavi in oberne se ta čas zerkalo narobe; ali položi se pod pert ali bukve ali kam drugam, kamor se narbolj poda. Tudi sam jo znaš za¬ mešati, pa previdno, de nihče kvart ne pogle- 35 da. Zdaj vprašaj, kje de ima kvarta tičati? Ali v zerkalu, ali pod pertam ali v kakih bu¬ kvah? Kjer kdo želi, tam tudi kvarta leži. Se ve de ne ravno potegnjena, pa vunder enaka. Od treh kraljev in služabnikov. Trije kralji popotvajo in vsak ima svojiga služabnika. Trije služabniki so se zopersegli, če dva izmed njih eniga kralja samiga dobita, ga hočeta vbiti. Potem pridejo k reki, čez ktero so se mogli s čelnam prepeljati. Na čeln pa za- moreta samo dva en pot iti, in eden mora čeln nazaj pripeljati, de bi še une prepeljal. Vpraša se, kako pridejo čez, de nikoli nista dva slu¬ žabnika z enim kraljem vkup? To se je tako le zgodilo: Narpervo se je peljal en kralj tje in dva služabnika sim; potem se pelje zopet en služabnik kje in en kralj sim, dalje se pelje en služabnik in en kralj tje in dva kralja sim, na¬ zadnje pride en služabnik po tretjiga kralja. 2* 36 Med 21 kvartarni tisto dobiti, ktero si je kdo zamerkal. Našteje se 21 kvart v 3 kupčkih na mi¬ zo in prosi se kdo, si eno zamerkati in po¬ vedati, v kterim kupčku leži. Potem se polože trije kupčki tako eden verh druziga, de kupček z zamerkano kvarto v sredo pride. Zdaj se iz- štejejo kvarte zopet v tri kupčke, in vkaže se zopet kupček z zamerkano kvarto pokazati, in položi se zopet v sredo. Tako se še v tretje naredi, potem pa se 11 kvart odšteje; enajsta je zamerkana kvarta. III. S številkami. (Ciframi.) 37 Dve številki vganiti, ktere si je kdo izvolil. Reci komu, postavim številki 4 in 7 si misliti. Obe nej si potem vmnoži {multiplicira), pride tadaj 28. Razloček za kolikor mišljena veči številko preseže, daj z veči vmnožiti. 7 preseže 4 za 3; če se tadaj 7 s 3 vmnoži, se dobi 21. Obe dobljene številki {21 in 28) se potem vkažete sošteti, in dobi se število tadaj 49. Tega števila korenina je 7 in pa tudi veči dveh mišljenih številk. De bi se pa tudi manjši številka dobila, vkaži razloček obeh številk {3) z manjši (4) omnožiti, tako se dobi 12, in to od večiga do¬ bička {28) odvzeto ta 16, ktere korenina je 4, in pa mišljena številka. 38 V gani ti, v kteri roki ima kdo ravno, in v vkteri neravno število denarjev. Če ima kdo v obeh rokah denarje, v eni neravno in drugi ravno število, mu reci jih v desno' roko še enkrat toliko djati, in število leve roke prišteti. Če je število ravno, je bilo neravno v desni roki 5 če je pa število neravno, je bilo neravno v levi. Postavim: Kdo ima v desnici 4, v levici pa 5 dvajsetič; reci število v desni roki za enkrat pomnožiti, de dobi 8, če število v levici k temu prišteješ, se dobi 13, tadaj neravno število, bilo je tadaj neravno število v levici. Stava za denarje. Sprosi se od koga srebern denar in reče se, če mu ne bo mogoče na tri vprašanja tudi trikrat: moj sreberni denar reči? Stavi se za sposojeni sreberni denar. Pokaže se tadaj komu iz družbe sreberni denar in vpraša se: Kaj je 39 to? Odgovor: Moj sreberni denar! Pokaže se mu potem druga reč in praša se zopet: Kaj je to? če ta ne odgovori: Moj sreberni denar, je stavo zgubil, ako pa odgovori: moj sreberni denar, se reče: Dobro, spoznam, de to reč poznate in de bom stavo zgubil. Kaj mi daste, če stavo zgubim? — Drugiga ne more odgo¬ vori kakor: moj sreberni denar. Vzame se ta- daj hvaležno sreberni denar. Kako je mogoče, tri tolarje med dr a očeta in dva sina tako deliti, de vsak oče in vsak sin en tolar dobi? Daj dedu (starimu očetu) njegovimu sinu in vnuku (ki je sin simi stariga očeta) vsakimu. en tolar, in deljeni bodo trije tolarji med dva očeta in dva sina. 40 Nezapopadljiva rajtinga, ki je pa vunder prav. Tri grejo v mesto jabelka prodajat. Ena jih ima 27, druga 29 in tretja 33. Vsaka da toliko jabelk za en krajcar, kolikor druga, in vunder vzame vsaka enaka veliko denarjev za nje. Kako je to mogoče? Odgovor: V Pervi hiši so dale po 3 jabelka za krajcar, in sicer perva 7 kop, druga 8 in tretja 10 kop (po 3 jabelka v kopi); za nje so dobile vsaka enako veliko krajcarjev. Perva jih je obderžala tadaj še 6, druga 5 in tretja 3 jabelka. S temi so šle v drugo hišo, in so prodale tukaj po kraj¬ carju jabelko, torej je skupila vsaka toliko kraj¬ carjev, kolikor je jabelk imela. To stori tadaj pri pervi 6 in 7 = 13 ,, drugi 8 „ 5 = 13 in ,, tretji 10 ,, 3 = 13 Tadaj je vsaka enako veliko skupila. 41 Pokazati, de se dva človeka ne moreta do¬ seči, ki sta samo dva komolca eden od dru- ziga. Vkaže se enimu skozi vrata iti in zvunaj ostati; vrata se zaprejo in unimu, ki znotraj vrat ostane, se reče, uniga zvunaj objeti. To je smešnica, pa norcov se manjka, to storiti. Neenake šume. Zapišejo se tri ali več neenakih šum na papir in obljuhi se, med ravno toliko ljudi v družbi, postavim med šteri jih tako po pravici razdeliti, de vsako enako veliko dobi. To se bo vsacimu čudno zdelo, pa je vunder prav lahko narediti. Postavim: 5134122 stori 18 80514 „ 18 61254 „ 18 7218 „ 18 Ce se števke vsake verste počez soštejejo, 42 narede šume, vsaka posebej, 18. Zato dobi vsak 18. Kdor piše tadaj števila, mora že v mislih 18 šteti. Se ve, de se lahko veči in manjši šume vzamejo. Nemogočost 12 gostov gostovati. Ce bi kdo 12 gostov toliko dni gostovati hotel, kakor se vsak dan v drugačni versti vsedejo, in bi še le poslednji dan, plačilo ter¬ jati hotel, bi noben dne plačila ne doživel. Za¬ kaj za to bi bilo 479 milionov in še 1600 kosil treba, med tem bi pa 1,314,434 milio¬ nov dni preteklo. Natisnila Rozalija Eg*er. Kazalo Stran. I. Z raznimi rečmi. S praznim kozarcain funt težko železno plošo vzdigniti . . . V vodo seči, brez de bi se roka zmočila Ruto zažgati, brez de bi zgorela , . . Ruta, ktera se ne premoči Goreč dim narediti ....... Narediti, de denar iz rute zgine Brez ure zvediti, koliko je ura Narediti, de jajce po mizi teče Jajce v steklenko ali flašo z vozkim vratain spraviti .... Velik kamen v toliko majhnih kamnov razrezati, kolikor jih kdo hoče 9 Goreče zvezde v zrak izstreljiti 10 Nitko, na kteri perstan visi, sežgati, de perstan na pepelu obvisi 10 Bakle, ktere sapa težko vgasne , . . . . 11 Pisane jajca narediti 11 Narediti, de ljudje v stanici kakor merliči bledi postanejo . 11 Belini obrazam zamorsko podobo dati 12 Pokazati, de je zrak v vročini loži kakor v mrazu 12 Storiti, de ogenj iz vode pride . . . 13 Lesena, na mizo položena krogla začne sama tekati in teka , zdaj sim zdaj tje . , 13 Cern pesek izmed beliga urno izbrati 13 CO «© QD M ©J Ci 0» C’ 44 Stran. Šteri nože v vse šteri kote hiše vtakniti, v sredi hiše krog okrog sebe narediti, iz njega ne stopiti in vunder nože dobiti . 14 Rodečo rožo v zeleno ali belo premeniti. 14 Zvediti. ali je vino z vodo mešana. 15 Zimo v jajce spraviti . 15 Jajca kot kamen terde narediti. 16 De človek luči ne vidi, ktero vsi pričejdči vidijo.16 Tri koščke kruha pod tri klobuke djati, koščke snesti in vunder storiti, de vsi trije pod en klobuk pridejo .... 16 Dendr spod lonca vzeti, in za lonec ne prijeti.17 De dva ne moreta sveče prižgati. 17 Vodo v gorki stanici v led premeniti. 18 Žive miši v stanici klicati. 18 De kdo čez slamnato bilko ne more skočiti, če ravno pred njo stoji. 19 II. Z kvartarni. Kvarte komii vzdigniti dati, in eno med njimi vunder najti . 20 Kvarte tako mešati in razdeliti, de po večkratnim vzdigo- vanju vse figure vkup pridejo. 20 S tehtanjem kvarto spoznati. 21 Kvarte po duhu spoznati. 21 Z zavezanimi očmi povedati, ali je na kvarti figura ali ne . 22 S kvartarni kupčke narediti in povedati, ktere kvarte zgorej leže. 32 Pod pertain najdena kvarta. 24 Devet kvart in potem še tri tako na mizo položiti, de se zamorejo v vsaki versti šteri šteti. 24 45 Stran. Kvarto vzdigniti, jo pokazati, zopet na druge položiti in sto¬ riti . de je druga. 25 Igra kvart tako v steno ali pa na strop zagnati, de kvarta, ktero si je kdo zamerkal, ovisi, druge pa na tla padejo 26 Izleženo kvarto urno najti. 26 Šteri enake kvarte ene igre, kakor: esa, kralja, tabo, fanta i. t. d. vkup pokazati. 27 Dva esa premeniti. 28 Kvarto, ktero kdo v roki derži in jo je popred pogledal, v premeniti. 28 Šterji nerazložljivi kralji. 29 Šest kupžkov s kvart narediti, in potem mize kvarto poka¬ zati in vediti, kaj je pokazana kvarta b.la. 30 Igro kvart tako skozi okno vreži, de še le na tleh razpa¬ dejo . 30 Figuro sožgane kvarte na drugi kvarti pokazati. 31 V versti kvart tisto vganiti, ktero si je kdo v mislih za¬ merkal . 32 Z zavezanimi očmi eno ali vež kvart, ki so bile izmed vsih izležene, z dolgim nožem dobiti. 33 Kvarto, ktero je kteri drug potegnil, v zerkalu pokazati . . 31 Od treh kraljev in služabnikov.35 Med 21 kvartarni tisto dobiti, ktero si je kdo zamerkal ... 36 III. S številkami. (Ciframi.) Dve' številki vganiti, ktere si je kdo izvolil. 37 Vganiti, v kteri roki ima kdo ravno, in v vkteri neravno število denarjev. 38 Stava za denarje. 38 46 3fi 4'J 41 42 Stran. Kako je mogoče, tri tolarje med dva očeta in dva sina tako deliti, de vsak oče in vsak sin en tolar dobi Nezapopadljiva rajtinga, ki je pa vnnder prav Pokazati, de se dva človeka ne moreta dosdči, ki sta samo dva komolca eden od druziga Neenake šume. Nemogočost 12 gostov gostovati , . . . ... , 1; .'