Podravje Ptuj • Da ne bi pri smeteh postali druga Italija ... O Strani 4 in 5 Podravje Središče ob Dravi • Lekarniška podružnica ima vedno manj obiska O Stran 7 s Štajerski Ptuj, torek, 13. marca 2018 Letnik LXXI • št. 20 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Danes priloga Aktualno Ptujska tržnica • Petič preložili odpiranje ponudb O Stran 2 Podravje Ormož • Prizidek k vrtcu OŠ Ivanjkovci bo rešil prostorsko stisko O Stran 4 Podravje Hajdina • Za mlade pol nižji komunalni prispevek O Stran 6 v Šport Nogomet • Rdeči karton, poškodbi in poraz v zadnjih minutah O Strani 17 NK Drava • Nastja Čeh odslej športni direktor O Stran 17 Slovenija, Podravje • Pogoste (napovedi) stavke v vzgoji in izobraževanju Že z napovedjo stavke si je SVIZ vsa leta vedno kaj izpogajal Najštevilčnejši sindikat v državi, Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ), je eden tistih, ki ob neuspelih pogajanjih z vlado zelo pogosto grozi s stavko. Velikokrat doslej so svoje dosegli s samo napovedjo, a tokrat ni tako; februarja letos sojo izpeljali, ker njihove zahteve niso bile uslišane, pa naj bi jo ponovili jutri. Zanimivo, vse od leta 1996 SVIZ vlado opozarja na enak problem: obstoj nesprejemljivih razmerij plač med izobrazbeno primerljivimi poklici, torej zdravniki, sodniki... Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • „Rdeča šola" bo tudi v prihodnje prazna o Stran 2 Ormož • Kako je gradbeno podjetje izigralo občino V središču • Za delavca ena, za zapornika štiri minimalne Ormož • Ptuj za rešitev nima ne posluha in ne denarja o Stran 7 o Strani 8 in 9 Vajdi za ubojl4 in Bagariju 12 lej zapornelazni 2 Štajenki Aktualno torek • 13. marca 2018 Slovenija, Podravje • Pogoste (napovedi) stavke v vzgoji in izobraževanju Že z napovedjo stavke si je SVIZ Najštevilčnejši sindikat v državi, Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ), je eden tistih, ki ob neuspelih pogajanjih z vlado zelo pogosto grozi s stavko. Kar nekajkrat so svoje dosegli s samo napovedjo, a tokrat ni tako; februarja letos sojo izpeljali, ker njihove zahteve niso bile uslišane, pa na bi jo ponovili jutri. Ni izključeno niti zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Zanimivo, vse od leta 1996 SVIZ vlado opozarja na enak problem: obstoj nesprejemljivih razmerij plač med izobrazbeno primerljivimi poklici, torej zdravniki, sodniki... Strokovni delavci v vrtcih in šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe vzgoje in izobraževanja, so vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v slovenskih vrtcih 11.797 zaposlenih; zanimivo, od tega le 292 moških. V skupni številki zaposlenih je zajeto 5.174 vzgojiteljev, 5.727 pomočnikov vzgojiteljev, 417 vodstvenih delavcev, preostalo so svetovalni in drugi strokovni delavci. (SURS) V šolskem letu 2014/2015 je bilo v osnovnih šolah 17.819 zaposlenih, v srednjih 6.994, na višjih strokovnih šolah 1.661 zaposlenih, na visokošolskih zavodih pa 8.588. V teh številkah so zajeti le strokovni delavci, ne pa tudi administra-tivno-tehnično osebje. Izdatki za izobraževalne ustanove po ravneh izobraževanja, 2015 (1) 43% osnovnošolsko izobraževanje (2) 17 % srednješolsko izobraževanje (3) 21% predšolsko izobraževanje vir: Eurydice, MZIS, publikacija februar 2017 Val napovedi in stavk že od leta 1991: vedno je šlo za višje plače in dodaten denar ... Čeprav so v SVIZ večkrat ponovili, da stavka ni cilj, temveč sredstvo za dosego tega, se je v zadnjih letih izkazalo, da je to očitno uspešno sredstvo. 27. maja 1991 je SVIZ zahteval spremembo sistema financiranja srednjih šol in dijaških domov. Plače zaposlenih v teh institucijah naj ne bi dosegale dogovorjene ravni in sledile gibanju plač. Bojda več šol marca 1991 ni bilo sposobnih izplačati osebnih dohodkov zaposlenim. Zato se je začelo izrekanje o stavki in oblikovanje zahtev. Zahtevali so uskladitev ravni osebnih dohodkov zaposlenih z gibanji v gospodarstvu in upravi, pa tudi razreševanje vprašanj delovnih presežkov v sodelovanju s sindikati. Opozorili so tudi na položaj v zavodih za usposabljanje oseb z motnjami v razvoju in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Omejevanje materialnih stroškov naj bi slabšalo položaj gojencev in zaposlenih, zato so zahtevali več sredstev za obnovo zavodov. Izrazili so tudi ne-strinjanje z zniževanjem proračunskih sredstev za otroško varstvo v številnih slovenskih občinah in zahtevali, da se čim prej pripravi Zakon o predšolski vzgoji. SVIZ Slovenije je pozval vse sindikate zavodov, da 27. maja 1991 s stavko ali drugimi oblikami protesta izrazijo nezadovoljstvo s politiko slovenske vlade na področju vzgojne dejavnosti in šolstva. A takrat je prišlo do neenotnega odziva, predvsem srednjih šol, ki so bile v različnem materialnem položaju. V osnovnih šolah in vrtcih Ptuj • Za stavbo na Raičevi 2 ni interesa Ironija, s katero se Ptuj srečuje že vrsto let, je, da imamo v mestu na eni strani velike potrebe po selitvi določenih zavodov, na drugi pa prazne, a dotrajane in za uporabo neprimerne prostore. Iz centra mesta na Raičevi 2 je OŠ dr. Ljudevita Pivka svojo dejavnost septembra 2016 preselila v v sodobnejše in primernejše prostore. Od takrat naprej je ena največjih stavb v centru mesta nedotaknjena. No, pravzaprav ne povsem. Pred časom so se je lotili vandali in razbili nekaj oken. Načrtov, kaj s stavbo na Raičevi 2 storiti, je bilo sicer kar nekaj. Opcija, ki se je pojavljala, je bila tudi, da se tja preseli del prostorov Glasbene šole Karola Pahorja. Toda ker bi sanacija predstavljala ogromen zalogaj, se na občini za to potezo očitno niso odločili. V igri za glasbeno šolo je nova lokacija, na območju nekdanje tovarne Koteks, tik ob reki Dravi, ki bi prav tako zahtevala zajetna finančna sredstva. „Glede na stanje stavbe, v kateri se predvidevajo novi prostori glas- bene šole, menim, da je taka investicija zelo rizična, zaradi obsega in višine stroškov obnove pa tudi časovno zelo oddaljena, zato bi bilo smiselno vzporedno iskati rešitev in narediti oceno investicije tudi za ta objekt, tudi ker je za projekt možno črpati evropska sredstva," je svoj predlog argumentirala mestna svetnica Nuška Gajšek. Odgovora na njeno pobudo na občini še niso pripravili, o njihovih namerah pa dovolj zgovorno pričajo poteze. Stavbo so namreč ponovno dali v proda- „Rdeča šola" bo tudi v prihodnje prazna Vse od leta 2016 naprej se ptujska občina kot lastnica stavbe na Raičevi 2, v kateri je bila nekoč OŠ dr. Ljudevita Pivka, trudi to prodati. Znižali so ceno in minuli teden poskusili vnovič, a tudi tokrat neuspešno. Foto: ČG Občina stavbo na Raičevi 2 prodaja za 358.000 eurou. jo in razpisali javno dražbo. Ceno za kar 1751 m2 veliko nepremičnino so v zadnjih mesecih nekoliko znižali. Tokrat so jo na dražbi ponujali za nekaj več kot 358.000 evrov. Javna dražba naj bi potekala 5. marca, a ker ni bilo vplačane varščine, s tem pa ne izkazanega interesa potencialnih dražiteljev, je sploh niso izpeljali. Prav nihče namreč ni bil pripravljen ponuditi nekaj več kot 200 evrov za kvadratni meter površine v tej stavbi, ki je locirana v samem središču mesta. Septembra lani so zanjo optimistično skušali iztržiti vsaj 379.900 evrov, tolikšna je namreč bila izhodiščna cena. Že mesec kasneje so jo znižali in skušali prodati za enak znesek kot tokrat. A želenega izplena doslej ni bilo. Kljub odlični lokaciji je namreč dejstvo, da bi bila sanacija prostorov zelo draga. Ker je v središču mesta, je parcela tudi v območju varstva kulturne dediščine. Zraven navedene izklicne cene bi potencialni kupec moral plačati dodatno še davek na promet nepremičnin, stroške cenilnega poročila, notarskih storitev ter vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi. Pod takšnimi pogoji omenjena ponujena nepremičnina očitno za nikogar ni (bila) zanimiva. Dženana Kmetec Več uspeha s prodajo zemljišča 5. marca je bila napovedana še dražba za občinsko zemljišče v Sagadinovi ulici, na Turniščah. Bilaje uspešno izpeljana, nepremičnino v izmeri 770 m2 pa so prodali po izklicni ceni 27.720 evrov. Gre za nepremičnino, ki leži na območju stavbnih zemljišč; v območju stanovanjskih površin. Seveda pa bo posel pravno sklenjen šele, ko bo plačana kupnina. Dražitelj, kije bil uspešen, ima za to čas 30 dni od datuma izstavitve računa, ki ga bo Mestna občina Ptuj izstavila po sklenitvi pogodbe. „Plačilo celotne kupnine v roku je bistvena sestavina pogodbe. Če kupec ne plača kupnine, Mestna občina Ptuj zadrži njegovo varščino,uje navedeno v pogojih dražbe. Ptuj • Projekt obnove tržnice Petič preložili odpiranje ponudb Čeprav so mestni svetniki dvakrat odločili, naj se razpis za izbiro izvajalca skoraj pet milijonov evrov vrednih del pri obnovi ptujske tržnice razveljavi, župan Miran Senčar sklepov nima namena upoštevati, saj ne verjame v njihovo zakonitost. Svetniki so se pri svoji odločitvi oprli predvsem na diskriminatorno nastavljene razpisne pogoje in zahtevane reference, češ da je razpis pisan na kožo velikim ponudnikom ali inženiring podjetjem. Mestna občina (MO) Ptuj je napovedala, da naj bi v petek, 9. marca, odprli na razpis prispele ponudbe, a se to ni zgodilo. Zaradi vložene revizije na vsebino razpisa so datum odpiranja le-teh ponovno (že petič!) spremenili. »Rok za odpiranje ponudb na javno naročilo za izbiro izvajalca del za projekt 'Ureditev mestne tržnice' je prestavljen na 21. marec. Sprememba datuma je bila v skladu z zakonom objavljena na portalu javnih naročil. MO Ptuj vse postopke za ureditev mestne tržnice vodi v skladu z zakonom, transparentno in gospodarno, da z odgovorno porabo javnih sredstev doseže prenovo tega pomembnega dela starega mesta. Rok za oddajo in odpiranje ponudb je podaljšan zaradi vložene revizije na razpisno dokumentacijo. MO Ptuj bo v skladu z rezultati revizijskega postopka nadaljevala javno naročilo ureditve mestne tržnice.« Neuradno smo izvedeli, da naj bi zahtevek za revizijo v nadaljevanju obravnavala Državna revizijska komisija. Od njene odločitve bo nato odvisno, ali se bodo razpis in v njem navedeni pogoji spremenili ali ne. MZ torek • 13. marca 2018 Aktualno Štajerski 3 vsa leta vedno kaj izpogajal je bila stavka bolje podprta. Kljub temu so dosegli dodatnih 10 % na maso sredstev v srednjem in visokem šolstvu in povečanje akontacije sredstev za osebne dohodke v povprečju za 18 % in materialne stroške. Za splošno stavko v srednjem šolstvu se tako potem niso odločili. ¡DftOB TAKI ^ VLADI NE p! POTREBUJEŠ . HSOVRAZNIA1- Leto kasneje napovedali stavko, a so jo prestavili 13. aprila 1992 je bila napovedana enodnevna opozorilna stavka, ki pa so jo prav tako odložili. Podobno kot zdaj, leta 2018, so takrat vztrajali, da bo najprej razglašena enodnevna opozorilna stavka, nato pa njeno nadaljevanje, če SVIZ ne bo uspešen s svojimi zahtevami. Stavkovna zahteva je bila, da se učiteljem, ki imajo z učnimi načrti predpisane šolske naloge, v delovni čas prizna vsaj popravljanje šolskih nalog. Sprejeli so ponudbo ministrstva, da bo pripravilo temeljito strokovno analizo ter predlog za diferencirano učno obvezo vseh učiteljev. Zahtevali so še spoštovanje podpisane Splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti ter se izrekli proti ukinjanju delovnih mest. Hoteli so zagotovilo, da se delavcem v šolstvu ne bo nalagalo novih neplačanih delovnih obveznosti in da bo plačano vsako na novo uvedeno delo. „Zakon o plačah v šolstvu naj vsebuje določilo, kaj spada v učiteljevo delovno obvezo, da dobi z zakonom predpisano plačo. Zakon naj delavce v šolstvu dejansko izenači z delavci v državni upravi in drugimi delavci v javnih službah," so še vztrajali. STAVKA ifcVHHGA SEKTORJA ST MKOVME ZAHTEVE: Zahtevamo, da Vlada RS: i: u- • Foto: ČG S predhodnimi arheološkimi raziskavami strokovnjaki šele opredelijo obseg potrebnih arheoloških izkopavanj. nancirajo arheološka izkopavanja, ki so najobsežnejša in najdražja raziskava.« Prehodne raziskave je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine Slovenije treba opraviti, da se »pridobijo informacije, potrebne za Za ilustracijo nam je uspelo pridobiti vsaj dve številki: predhodne arheološke raziskave na ptujski Panorami poleti 2015 so stale okoli 36.500 evrov (gre za več kot 16 hektarjev površin), predračun za dejanska arheološka izkopavanja pred gradnjo enodružinske stanovanjske hiše na Vičavi na Ptuju je leta 2014 znašal skoraj 26.000 evrov. Sofinancerskih sredstev za izkopavanja pa ni... vrednotenje dediščine pred posegi v prostor ali pred graditvijo; natančneje določijo ukrepi varstva ali se z njimi dediščina pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani«. Strokovnjaki za to uporabljajo različne metode, npr. aerofotografijo, terenske preglede, geofizikalne raziskave, lasersko skeniranje površja itd. Kajzer Cafnikova je pojasnila, da je cena predhodnih arheoloških raziskav odvisna od vrste in obsega načrtovanega gradbenega ali ureditvenega posega, vrste/zvrsti kulturne dediščine in mikrolokacije posega znotraj nje: »Na osnovi teh podatkov ZVKDS oceni sprejemljivost posega ter določi vrsto in obseg (tako po površini kot globini) predhodne arheološke raziskave. Izvedbeno so vsakovrstne arheološke raziskave natančno določene in opredeljene v slovenski zakonodaji, skladno s tem pa jih opravljajo ustrezni arheološki izvajalci tako iz vrst javnih služb kot zasebnih podjetij in zavodov. Ponudniki torej pripravijo oceno stroškov na osnovi vsebinskih določil ZVKDS, ponujena cena pa je stvar trga, pri čemer ne moremo govoriti o enotnem in splošno veljavnem ceniku.« Eva Milošič Presenečenj ni mogoče napovedati Arheolog Otmar Kovač, direktor ljubljanskega podjetja Arheoterra, je priznal, da so najzahtevnejša prav urbana, torej tudi ptujska arheološka najdišča: »Na Ptuju lahko že samo v fazi testnega izkopa najdeš v eni sondi že cel grob ali več posod.« Pojasnil je, da je cena arheoloških raziskav odvisna od številnih dejavnikov, najbolj pa prav od lokacije: »Za kakšno manjšo zadevo, npr. prizidek k hiši, je cena predhodnih arheoloških raziskav od nekaj sto evrov naprej, lahko pa tudi nekaj tisočakov, če je treba napraviti geofiziko.« Poudarilje, daje delo arheologov nepredvidljivo, zato so vsakršne napovedi in ocene stroškov sila nehvaležne: »Tudi v Keopsovi piramidi v Gizi so konec lanskega leta odkrili še nek prostor, pa je to verjetno najbolj raziskana arheološka dediščina na svetu...« Hajdina • Skrb za mlade in starejše Za mlade pol nižji komunalni prispevek Občina Hajdina, kije trenutno edina občina v Spodnjem Podravju s certifikatom Mladim prijazna občina, še z eno potezo dokazuje, daje tega tudi vredna. Sprejeli so namreč odlok, na podlagi katerega bodo od tega meseca naprej mlade družine oprostili plačila polovice odmerjenega zneska komunalnega prispevka. Komisija za mlade, ki jo vodi občinski svetnik Uroš Gojkovič, je v zadnjih letih predlagala in s pomočjo občinskega sveta tudi realizirala številne izboljšave na področju mladinske problematike. Na njihov predlog so v občinskem proračunu zagotovili dodatna sredstva za sofinanciranje prevozov dijakov in študentov, ena izmed novosti pa so tudi občinski sprejemi za diplomante. Tako župan Stanislav Glažar kot svetniki pa so podprli še eno idejo: da se za mlade družine zagotovi subvencioniranje komunalnega prispevka. Ker je občinski svet na podlagi utemeljitve predloga presodil, da bodo z zagotavljanjem finančnih spodbud za gradnjo svojim prebivalcem, predvsem mladim in mladim družinam, zagotovili pogoje za kakovostno bivanje in jih s tem zadržali v občini, so ga že konec lanskega leta soglasno potrdili. A ker je bilo treba zagotoviti tudi sredstva, so jih poiskali in vnesli v rebalans proračuna za leto 2018. Za ta namen planira- jo 4.000 evrov, po potrebi pa bodo v občinski denarnici poiskali še kakšne rezerve. Glažar je ob tem pojasnil, da je do subvencije komunalnega prispevka upravičen tisti, ki na območju občine Hajdina prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta: „Seveda ob izpolnjevanju določenih pogojev; med drugim, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem bo gradil ali obnavljal stanovanjski objekt, ali pa ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice." Do subvencije so upravičeni mladi, ki niso stari več kot 34 let, ter mlade družine z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 34 let, ne glede na starost otrok. Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša 40 % od odmerjenega komunalnega prispevka, za družine pa kar polovico zneska. Več prihodkov in tudi odhodkov Omenjeni odlok pa ni bil edini razlog za sprejetje rebalansa proračuna za leto 2018. Več sredstev so na občini morali zagotoviti tudi za pomoč na domu, saj se cena zvišuje. Občina sicer subvencionira to pomoč v višini 77 %. „Za to smo v lanskem letu namenili nekaj več kot 20.000 evrov. Imamo pa šest starejših, ki pomoč na domu potrebujejo," je povedal hajdinski župan. Z rebalansom je občina zagotovi- la tudi denar za izgradnjo urgentne-ga centra Ptuj, dodatnih 30.000 za nakup gasilskega avtomobila PGD Hajdina, lastna sredstva za ureditev kolesarskih poti, parkirišča in igrišča v Dražencih, balinišča na Zg. Hajdini, ki bo urejeno v sklopu LAS, in še za nekaj projektov. Odhodki se tako z rebalansom proračuna za leto 2018 povečujejo za 687.212 evrov, primerljivo tudi prihodki, in sicer za 597.660 evrov. Po rebalansu je tako proračun za letos težak 4,9 milijona evrov. Prihodki občine Hajdina pa so višji od predvidenih tudi zaradi vračila dela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker naj bi občina Hajdina DEM zaračunala preveč stavbnega nadomestila, so lani prejeli odločbo, s katero jim je bilo naloženo vračilo okrog 560.000 evrov. A so se na to pritožili in dokazali zmoto. Vrnjeno jim je že 210.000 evrov, pričakujejo pa dodatna sredstva, s katerimi bodo predvidoma še za nekaj sto tisočakov povečali prihodke občine. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 13. marca 2018 Politika Štajerski 7 Ormož • Še s seje občinskega sveta Namesto zelenice in dreves asfaltna površina? Na zadnji seji ormoškega občinskega sveta je pod točko pobude, predlogi in vprašanja svetnikov v ospredje med drugim prišla načrtovana ureditev parkirnega platoja pred ormoško knjižnico. Svetnika Janija Ivanuša je namreč zanimalo, ali bo občina na tem mestu v celoti odstranila zelenico in naredila »betonsko in asfaltno skrpucalo«. »So bila pri tem upoštevana vsa mnenja in prošnje tamkajšnjih stanovalcev? Kolikor vem, bo občina na novo uredila 34 parkirnih mest, odstranila vso zelenico in drevje, razen enega, ter odstranila tudi znameniti vaški studenec. Vse naj bi nadomestil asfalt, ki naj bi bil od objektov odmaknjen le deset centimetrov, in pa beton, in to celo z visoko škarpo proti sami knjižnici. Zakaj iz našega mesta izginja še ena velika zelena površina? Menim še, da tudi knjižnica ne potrebuje toliko parkirnih mestih ...,« se je glasilo vprašanje svetnika Ivanuša. Po njegovem mnenju bi zadostovalo 20 parkirnih mest, saj je v mestu že tako dovolj javnih parkirišč. Ob tem pa je še pikro dodal: »Je treba res vse to podreti, uničiti in razvrednotiti, samo da se izkazuje volja nekaterih posameznikov? Da občinski uslužbenci ne bi imeli tako daleč za parkirati? Ali gre samo za delo in usluge projektantom iz Mo-škanjcev - vemo pa, kakšno politično stranko zastopajo ... Sicer so s svojimi uslugami prisotni že ves čas vašega županovanja ... « Pripombo so upoštevali Župan Alojz Sok je v uvodu pojasnil, da knjižnica resda ne potrebuje toliko parkirnih mest, a opozoril, da je tik ob parkirišču stanovanjski blok, kjer je kar nekaj stanovalcev. Po njegovem je treba za vsako stanovanje zagotoviti 1,5 parkirnega mesta. Kot je v nadaljevanju še pojasnil, so ravno na pripombo enega izmed tamkajšnjih stanovalcev zmanjšali sprva predvideno število parkirnih mest in na ta račun povečali zelene površine. »V začetku februarja je izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo parkirišča postalo pravnomočno, kar pomeni, da se nobeden od teh, ki jih to parkirišče zadeva, ni pritožil,« je pristavil Sok. O tem, da bi bil tam studenec, župan ne ve nič. Je pa zatrdil, da se bodo izvedla arheološka izkopavanja ter da bodo morebitne tovrstne najdbe ohranili: »Kot veste, smo tam naleteli na temelje nekdanjega frančiškanskega samostana, kar bo seveda ohranjeno in predstavljeno.« Ivanuša je med drugim še povprašal, zakaj ob zadnjem državnem prazniku - dnevu kulture, na javnih površinah oz. drogovih niso bile izobešene zastave ter ali drži, da naj bi bilo v ZD Ormož od 100 zaposlenih le 10 % teh iz Ormoškega. Ob tem je še brez dlake na jeziku dejal, da številne vodilne funkcije v javnih zavodih zasedajo ljudje, ki ne prihajajo iz domače občine. Po besedah župana zastav ob kulturnem prazniku niso izobesili zaradi sneženja, v zvezi z zaposlenimi pa so od vodstva ZD Ormož prejeli pojasnilo, da večina, vsaj 80 % zaposlenih, prihaja iz Ormoškega. Bodo športniki imeli svojo prireditev? V imenu svetniške skupine SMC je Mojca Žnidarič med drugim podala pobudo, da bi občina in tamkajšnja športna zveza organizirali samostojno prireditev Športnik leta, kjer bi podelili priznanja najuspešnejšim športnikom. Župan je v zvezi s tem dejal, da bo občina, če bodo športniki pokazali interes, to idejo podprla. Občina sicer priznanja športnikom podeljuje na svečanosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika, kjer nagradijo tudi kulturnike. Skupno prireditev pa je Sok utemeljil predvsem s tem, da je predlogov za podelitev priznanj s športnega področja - pa tudi s kulturnega - zelo malo. Monika Levanic Kako je gradbeno podjetje izigralo občino Svetnik Simon Kolmanič je med drugim povprašal, ali je občina dala soglasje oz. kako je dovolila, da so se na novozgrajeni pešpoti do trgovine Hofer postavile stopnice, ki so velika prepreka za invalide. »Ko seje pristopilo k izdelavi podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo dveh novih trgovin Dm in Tedi, je občina dala k soglasju pogoj, da se ta pešpot, kije vodila do Hoferja, mora ohraniti. Pot so ohranili, vendar na način, da sojo zaključili s stopnicami. Ker jim iz tega razloga na tehničnem pregledu nismo hoteli dati soglasja, so z občino podpisali dogovor, ki bo doživel epilog na sodišču, in sicer, da bo družba Kering, kije gradila ti dve trgovini, uredila projektno dokumentacijo za izgradnjo 140-metrskega pločnika ob regionalni cesti, pridobila soglasje direkcije in hodnik tudi zgradila. Po podpisu tega dogovora je občina umaknila zahtevo oz. podala soglasje k tehničnemu pregledu, nakar smo prejeli dopis pooblaščene odvetniške družbe s strani Keringa, kjer v enem od odstavkov piše naslednje: 'Ker ste dogovor pripravili vi in ker družba Kering, d. o. o., ni imela nobene možnosti, da bi bodisi vplivala na vsebino dogovora bodisi njegov podpis zavrnila, gre nesporno za pogodbo, ki tako po vsebini kot namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom in je kot taka v skladu z 86. členom obligacijskega zakonika nična. Slednji velja ne glede na določbo, iz dogovora, da predstavlja vsebina pravno in dejansko voljo podpisnikov, saj je očitno, da moja stranka ni imela druge izbire, če je želela dobiti uporabno dovoljenje za trgovski objekt' - to se pravi, da so nas dobesedno nalagali. Kering je očitno nekompetentno podjetje, vendar zgodba še ni zaključena,« je pokomentiral Sok. Na tem mestu bo občina na novo uredila večji parkirni plato . Foto: ML Središče ob Dravi • Lekarniška podružnica ima vedno manj obiska Ni bojazni, da bi lekarno zaprli V lekarniški podružnici Središče ob Dravi, ki spada pod Lekarno Ormož, v zadnjih dveh letih beležijo upad obiska. Celoten zavod Lekarne Ormož posluje z dobičkom, zato ni bojazni, da bi središko podružnico zaprli. Kot smo poročali, imajo zdravnika v Središču ob Dravi le tri dni na teden. Podžupan Roman Medik je omenil, da je tudi to vzrok za manjši obisk središke lekarne. Direktorica Lekarne Ormož Ksenija Senčar je potrdila, da v zadnjih dveh letih opažajo upad obiska lekarne v Središču ob Dravi: »Gleda se zavod kot celota. Dokler mi, zavod kot celota, uspešno poslujemo, je normalno, da so nekatere enote v zavodu manj uspešne in da se s tem pokrivajo.« Smisel zavoda je v tem, da se približa ljudem in da se v okviru poslovanja tudi take manj rentabilne enote pokrivajo. V letu 2017 je bil promet zavoda Lekarna Ormož 4.074.052 evrov, dosegli so dobiček v višini 71.000 evrov. Od tega je bilo največ prometa v enoti na Ptujski cesti v Ormožu - 64 %, sledi lekarna v centru Holermuos - slabih 32 % in najmanj, dobre 4 %, je bilo prometa v lekarniški podružnici Središče ob Dravi. Število prebivalcev pada Obisk lekarne v centru Holermuos v Ormožu se povečuje, kar povezujejo s tem, da je tam lažje parkiranje in je lekarna v nakupovalnem središču. V središki podružnici pa obisk pada, saj živi v občini vedno manj prebivalcev, hkrati pa je obisk začel padati s pojavom e-receptov, meni Senčarje-va. Le-ta omogoča, da si bolniki zdravila dvignejo kjerkoli. Po podatkih državnega statističnega urada je živelo v občini Središče ob Dravi 1. januarja leta 2008 2.274 prebivalcev, 1. julija 2017 je ta številka prvič padla pod število 2000, natančneje 1998. Kljub temu ni bojazni, da bi središko podružnico zaprli oz. o tem sploh niso razmišljali. Občine ustanoviteljice Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž razmišljajo tudi o tem, da bi podružnico odprli pri Sv. Tomažu. Senčarjeva pravi, da je za odprtje potrebna urejena primarna zdravstvena dejavnost, torej mora biti prisoten zdravnik, in 2.500 prebivalcev. »Če ni toliko prebivalcev, je ena izmed možnosti, da ministrstvo podeli dovoljenje za ustanovitev lekarniške podružnice na osnovi demografsko ogrožene regije,« razlaga Ksenija Senčar. Lekarniška zbornica izda mnenje, ministrstvo za zdravje pa soglasje za ustanovitev. Lekarne v manjših krajih - da ali ne Če se vprašamo, ali ohraniti in ustanavljati lekarne v manjših krajih, je Senčarjeva dejala, da je to smiselno takrat, ko so osnovni pogoji zadoščeni in ostaja upanje, da bodo poslovale s pozitivno ničlo. S tem se dejavnost približa ljudem na podeželju, drugače pa na dolgi rok z izgubami poslovanje ne vzdrži. Sicer pa o razvoju in prihodnosti zavodov, tudi zavoda Lekarna Ormož, odločajo občine ustanoviteljice. Središka lekarna je odprta tri dni v tednu - tiste dni, ko dela zdravnik. Četudi bo zdravnik v Središču ob Dravi kdaj prisoten vseh pet dni, direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je zagotovila, da bo to v letu ali dveh, lekarna ne bo odprta več kot tri dni. Razen če bo večji promet in se bo pokazala potreba. 8 Štajerski V središču torek • 13. marca 2018 Slovenija • Kmalu gradnja novega zapora v Dobrunjah in obnova zapora na Igu Zaradi prostorske stiske zaporniki več < V slovenskih zaporih je lani kazen v povprečju dnevno prestajalo kar devet ljudi več, kot bi jih po evropskih merilih glede na kapacitete za in kaj je na vse skupaj poreklo Evropsko sodišče za človekove pravice. Zapori (»zavodi za prestajanje kazni zapora«) in prevzgojni dom so pravzaprav notranje organizacijske enote Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), organa v sestavi Ministrstva za pravosodje (M P). Matičnih zavodov je v Sloveniji sedem, nekateri od njih imajo tudi dislocirane oddelke. Zapori tako delujejo na 14 lokacijah po državi. Največji zapor je na Dobu, kjer moški obsojenci prestajajo kazen od leta in pol do 30 let, centralni zapor za ženske je na Igu, za mladoletnike pa v Celju. V regionalnih zavodih (v Kopru, Mariboru in Ljubljani) obsojenci prestajajo kazen do enega leta zapora in pol. Vsak zavod ima odprti, polodprti in zaprti oddelek, ki se med seboj ločijo po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja, v okviru petih zavodov imajo še ločene oddelke za izvrševanje pripora. V zavodih morajo biti moški ločeni od žensk, enako tudi mladoletne osebe od polnoletnih. Nenavadna poštevanka se izide le s hodniki Skupna kapaciteta vseh slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma je po evropskih merilih 1.339 oseb, a je bilo lani v povprečju dnevno zaprtih kar 1.348 oseb. Trenutna zasedenost vseh slovenskih zapo- rov je 101,87 %, lani je v povprečju znašala 100,5 Na URSIKS so pojasnili, da je zasedenost tako presegala razpoložljive prostorske zmožnosti: »Najbolj zasedeni so bili zavodi Ljubljana, Koper, Dob, Maribor in oddelek Novo mesto. Najmanjša zasedenost je bila v Prevzgojnem domu Radeče, ki pa ga zaradi specifične populacije ni mogoče primerjati z drugimi zavodi in oddelki. V prevzgojni dom namreč razen mladoletnikov, ki jim sodišče izreče vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v prevzgojni dom, ni dopustno nameščati katerih drugih zaprtih oseb.« Obsojenci si zapora ne morejo izbrati sami, v različne zavode jih napoti pristojno sodišče - po natančnih navodilih o Najbolj prezaseden je ljubljanski zapor Zavod ali oddelek | Kapaciteta Dob 449 464 103,34 Dob, polodprti oddelek Slovenska vas 70 65 92,86 Dob, odprti oddelek Puščava 21 21 100 Ig 103 79 76,7 Celje 98 95 96,94 Koper 110 126 114,55 Koper, oddelek Nova Gorica 28 27 96,43 Ljubljana 135 164 121,48 Ljubljana, oddelek Novo mesto 35 37 105,71 Ljubljana, odprti oddelek Ig 27 23 85,19 Maribor 146 159 108,9 Maribor, oddelek Murska Sobota 34 31 91,18 Maribor, odprti oddelek Rogoza 36 45 125 Prevzgojni dom Radeče 47 28 59,57 Skupaj brez prevzgojnega doma 1.292 1.336 103,41 Skupaj vsi 1.339 1.364 101,87 Za delavca ena, za zapornika VII I •• 1 1 v štiri minimalne »plače« Strošek oskrbovanega dne je v slovenskih zaporih lani znašal 80 evrov. Posamezni zapornikje državo tako mesečno stal do 2.480 evrov ali 3,89 trenutnih neto minimalnih plač. Za vse zapornike v celem lanskem letu je bilo treba odšteti skoraj 40 milijonov evrov. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so strošek oskrbovanega dne izračunali tako, da so višino vseh proračunskih sredstev URSIKS delili s številom dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb: »Dejansko to ne pomeni, da nas toliko dnevno stane konkretna zaprta oseba, ampak je to dnevni strošek zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo. V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema - od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, izobraževanja, zdravstvenega varstva itn.« Povedali so še, da med vsemi stroški daleč največji delež predstavljajo plače zaposlenih, podobno naj bi bilo tudi v drugih državah Evropske unije. Vir: Ministrstvo za pravosodje Podatki v tabeli so odraz stanja na dan 26. februarja letos. Takrat je bilo na begu 11 oseb (od tega ena ženska in ena mladoletna oseba), na prekinitvi kazni je bilo 16 obsojencev. razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora. Težave s prezasedenostjo zaporov naj bi imelo tudi veliko tujih držav, so povedali na URSIKS: »Svet Evrope je leta 2016 izdal Belo knjigo na temo prezasedenosti v zaporih, s priporočili na tem področju.« V slovenskih zaporih zagato rešujejo tako, da obsojence in pripornike iz prezasedenih zavodov premeščajo v manj zasedene. »Izboljšanje bivalnih razmer poskušamo uresničiti predvsem z organizacijskimi spremembami -na način, da se zaprtim osebam iz zaprtih delov in pripora omogoči časovno več bivanja izven bivalnih prostorov (v skupnih prostorih, na hodnikih in podobno),« so razložili na URSIKS. Niti luksuzni hotel niti srednjeveška ječa Na MP so dejali, da v javnosti pogosto zasledijo nasprotujoče si trditve o slovenskih zaporih, ki ne odražajo realnih razmer: »Naši zapori niso niti luksuzni hoteli niti srednjeveška ječa. Marsikateri med njimi je prezaseden, prisotno je tudi pomanjkanja spremljajočih, nebivalnih prostorov za izvajanje Agonija s prostorsko stisko u slovenskih zaporih različnih aktivnosti in programov.« Na nujnost izboljšanja prostorskih razmer v slovenskih zaporih so pristojne institucije opozorile že večkrat, so povedali na MP: »Še posebej varuh človekovih pravic in Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope. Dodatno so na to opozorile tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove Vred več u Število z Na prvi d; zgojnem c nih policis uslužbenc kazenskih Spodnje Podravje • Širitev dejavnosti Zdravstvenega doma Ptuj Kmalu mobilna enota za zdravljenje odvisnosti Te dni država kupuje deset mobilnih enot za zdravljenje odvisnosti. V Zdravstvenem domu Ptuj, kije bil na razpisu uspešen, že nestrpno čakajo nov kombi oz. mobilno enoto. Delo na terenu, širšem Ptujskem območju, naj bi začeli že ta mesec. Julija lani je ministrstvo za zdravje objavilo razpis za razvoj in nadgradnjo mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog. Vrednost razpisa je znašala 2,4 milijona evrov, skupaj pa bodo iz državnega in evropskega proračuna za ta namen zagotovili kar 3,5 milijona evrov. Ponudniki so ponudbe oddajali do 12. septembra, med njimi pa je bil tudi Zdravstveni dom Ptuj. Bili so uspešni in s pomočjo teh sredstev bodo vzpostavili substitucijsko zdravljenje v mobilnih ambulantah. Delovale bodo na dveh območjih: na Koroškem s sedežem v Slovenj Gradcu, za širše ptujsko območje pa bo izvajalec ZD Ptuj. Kot je pojasnila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, naj bi mobilne enote predvidoma začele delo na terenu še ta ali naslednji mesec. Izvajalci bodo dobili nove kombije, prav tako se bo povišalo število zaposlitev - na državni ravni skupaj štirinajst novih zdravstvenikov. Del jih bo tudi na Ptuju, kjer so jih nekaj že zaposlili, zanje pa v Ljubljani že izvajajo izobraževanja. Na terenu naj bi začeli delati še ta mesec. Ta dodatni program je bil minuli mesec vnesen tudi na seznam dejavnosti, ki jih izvaja ZD Ptuj. Na našem območju se zdravi 50 odvisnikov Zraven mobilne enote za delo z odvisniki pa bo v ZD Ptuj kmalu začela delovati tudi ambulanta za odvisnike. Petek Uhanova načrtuje odprtje že aprila: „V teku pa je še en javni razpis, in sicer zagotavljanje pomoči pri odvisnosti od alkohola. Upamo seveda, da bomo tudi na tem razpisu uspešni." S pridobivanjem novih programov se seveda v tem zavodu širi tudi kader; na novo so zaposlili dva fi-zioterapevta, psihologa, medicinsko sestro in dva medicinska tehnika. Direktorica ZD Ptuj zdaj čaka na kombi in lahko bodo začeli delati na terenu. Ponosni so, da so kot eni iz- med dveh uspešnih zavodov na razpisu uspeli našemu območju zagotoviti dejansko mobilno ambulanto za izvajanje preventivnih programov na področju odvisnosti. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, je trenutno na zdravljenju okrog 50 odvisnikov s Ptujskega. Kakšno je pravo stanje, pa bo znano, ko bodo na terenu. „Namen enote ni le zdravljenje, temveč tudi preventiva od marsikaterih snovi, ne le droge," še poudarja Petek Uhanova. Dženana Kmetec V ZD Ptuj bodo ta mesec dobili mobilno enoto, v kateri bo ambulanta za zdravljenje odvisnosti. Spuhlja • Na regionalni cesti nevaren prehod za pešc MO Ptuj za rešitev nima Na cestah na območju mestne občine (MO) Ptuj je kar nekaj toč, pešce v Spuhlji, na katerem se je pred leti zgodila prometna nes učenko drugega razreda. Prehod za pešce je na regionalni cesti Ptuj-Zavrč, na začetku naselja Spuhlja. Ker se vozniki iz smeri Markovcev proti Spuhlji pripeljejo s hitrostjo 90 km/h, vsi takoj hitrosti ne zmanjšajo na predpisanih 50 km/h. Lokacija, na kateri leži prehod za pešce, je zaradi ovinka zelo nepregledna. Za povrh je v naselju zelo gost promet, gre za tranzitno in prometno izjemno obremenjeno državno regionalno cesto. Domačini so v prvi vrsti zaskrbljeni za varnost svojih otrok. Otroci nevarni prehod prečkajo na poti v šolo in iz nje. Na obeh straneh prehoda sta avtobusni postaji, kjer vstopajo ali izstopajo iz šolskega avtobusa. Z dopisi so na nevarnost prehoda opozorili že vse pristojne institucije: šolo, občino in republiško direkcijo za infrastrukturo. O tem, ali nameravata država in lokalna skupnost poskrbeti za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu na tem prehodu, smo poizvedovali v kabinetu župana MO Ptuj in na Direkciji RS za infrastrukturo. Iz MO Ptuj so nam na kratko odgovorili, da denarja, predvidenega za povečanje prometne varnosti na prehodu za pešce v Spuhlji, nimajo. DRSI bo namestila »udarnejšo« signalizacijo Pozitivni odgovor, ki nakazuje vsaj delno rešitev, so nam posredovali iz DRSI: »Območje prehoda za pešce, ki je med dvema avtobusnima postajališčema na državni cesti Spuhlja-Zavrč, je treba celostno urediti. Ker je prehod za pešce znotraj naselja, je v skladu z zakonom o cestah za financiranje oz. sofinanciranje ureditve (projektna dokumentacija in gradnja) pristojna MO Ptuj. DRSI je lansko leto občino DRSI je ptuj: cestnem prom gotovila. DRS prehod za pe nevarnost, ze Foto: CG torek • 13. marca 2018 V središču Štajerski 9 :asa preživijo izven bivalnih prostorov porov lahko. Preverili smo, kako je to sploh mogoče, kaj ima s prostorsko stisko edinega slovenskega zapora za ženske opraviti arheologija Dosmrtne zaporne kazni pri nas še niso izrekli Višine zagroženih zapornih kazni so določene v Kazenskem zakoniku, ta od novembra 2008 dopušča tudi dosmrtno zaporno kazen. Izreči jo je mogoče za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodehtva in agresijo ali če je obsojeni zagrešil dve ali več kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen trideset let (npr. za dejanja terorizma, umora, uboja predsednika republike, jemanje talcev, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom itd.). Kljub temu sodišče doslej dosmrtnega zapora ni izreklo še nobenemu obsojencu. Na pravosodnem ministrstvu so predlani celo predlagali popolno odpravo takšne kazni, saj naj bi ta (podobno kot smrtna kazen) pomenila zgolj »maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja«. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so povedali, da je tako najdaljša izrečena kazen zapora pri nas 30 let: »Trenutno je takih obsojencev (moških) 16. Ženska z najdaljšo zaporno kaznijo je obsojena na zapor 20 let. Lani je 64 % obsojencev prestajalo zaporno kazen v višini do treh let. Največ, okoli petina, jih je prestajalo zaporno kazen med enim in dvema letoma.« naj bi se v nekaj letih končala. ! 20 leti je bilo v slovenskih zaporih uslužbencev kot zaprtih oseb 1 1997 | | 2007 | 2017 | aprtih oseb na enega uslužbenca 0,88 1,66 1,57 Vir: Ministrstvo za pravosodje an tega meseca je bilo v vseh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora in prev-lomu skupaj zaposlenih okoli 860 javnih uslužbencev. »Od tega je bilo največ pravosod-itov (547), 91 strokovnih delavcev (pedagogi, socialni delavci, psihologi) ter 222 javnih :ev vseh preostalih profilov (splošne službe),« so povedali na Upravi RS za izvrševanje sankcij. pravice, saj je Republika Slovenija zaradi prostorskih pogojev v ljubljanskem zaporu že bila primora-na izplačati odškodnine.« Slovenska zakonodaja sicer dopušča tudi tri alternativne možnosti prestajanja kazni zapora (delo v splošno korist, hišni zapor in zapor ob koncu tedna), s katerimi je mogoče prostorsko stisko v zaporih nekoliko omiliti. Na URSI-KS so pojasnili, da o teh možnostih odloča sodišče: »Kazenski zakonik opredeljuje, da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo de- :e ne posluha in ne denarja k, ki za udeležence v cestnem prometu predstavljajo veliko nevarnost. Med njimi je prehod za reča s hudimi telesnimi poškodbami. Nedavno naj bi na tem prehodu skoraj povozilo deklico, sko občino pozvala k ureditvi prehoda za pešce za povečanje varnosti udeležencev v netu. Ta se na poziv očitno požvižga, saj denarja za ta namen v proračunu 2018 ni za->1 bo izvedla nekatere kratkoročne ukrepe: namestili bodo prometne znake, ki označujejo šce, s fluorescenčno rumeno-zeleno obrobo, postavili prometne znake, ki opozarjajo na bro bodo zarisali na modri podlagi. pozvala, da pristopi k ukrepom povečanja zaznavnosti ter osvetlitvi prehoda za pešce, ki predstavljajo gradbene posege, za katere je potrebna projektna dokumentacija. DRSI je prepoznala nujnost ukrepanja, zato je tudi pozvala občino k ureditvi. Dokler občina ne pristopi k celostni ureditvi, bomo za izboljšanje nivoja prometne varnosti izvedli in financirali kratkoročne ukrepe - vertikalno in horizontalno signalizacijo. Obstoječi prometni znaki za prehod za pešce bodo zamenjani z novimi, ki bodo zaradi fluorescenčne rumeno-zelene obrobe za voznike bolj opazni. Talne oznake (zebra) bodo za boljšo zaznavnost na modri kontrastni podlagi. Dodatno bosta nameščena znaka, ki opozarjata na nevarnost (prehod za pešce). Ti ukrepi bodo izvedeni v najkrajšem možnem času, najkasneje do začetka maja 2018.« Mojca Zemljane Povprečno letno število žensk v slovenskih zaporih se povečuje 1 1 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | Ženske 69 88 83 97,8 98,2 Mladoletniki 26 21 20 22,2 25,7 Vse zaprte osebe 1.430 1.511 1.463 1.376,8 1.347,8 janje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dnevih, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.« Poleg zasedenosti dodaten izziv predstavlja še dejstvo, da velika večina zaporskih stavb ni bila grajenih za namen zapora, zato tudi razpoložljive kapacitete sodobnim zahtevam izvrševanja zaporne kazni in pripora preprosto ne ustrezajo več ... S sto milijoni naj bi težave rešili Izboljšanje razmer tako za zaprte osebe kot za zaposlene si na MP obetajo z novogradnjo ljubljanskega zapora v Dobrunjah ter obnovo in dograditvijo ženskega zapora na Igu. Nov moški zapor naj bi začeli graditi prihodnje leto in ga dokončali leta 2021. Po projektni dokumentaciji naj bi nova stavba zagotovila dodatne kapacitete za 388 oseb, kar bi za zdaj moralo zadoščati. Projekt so lani z javnim odprtim arhitekturno-krajinskim natečajem že izbrali, iz državnega proračuna naj bi zanj šlo 64 milijonov evrov z DDV. Trajnostni, skoraj ničenergijski objekt bodo postavili ob vzhodni ljubljanski obvoznici in Litijski cesti. Stavbo z okoli 20.305 kvadratnimi metri površin bo obdajalo še 4,6 hektarja zemljišč. Zaposlenim in zapornikom bodo na voljo prostori za izvajanje spremstev, začasno namestitev, sprejem in odpust, popis, obiske, delo zaprtih oseb, orožarna, upravni prostori in bivalni prostori s sprehajališči in igrišči, izobraževalni center itd. Uredili naj bi še zdravniške ordinacije in bolniške oddelke, prostore za izvajanje verskih dejavnosti in za skupinske dogodke, prodajalno, telovadnico, knjižnico in čitalnico, prostore za izobraževanje, kuhinjo s pekarno, jedilnico, pralnico, sušilnico, likalnico, šivalnico itd. Načrte lahko prekriža arheologija Prenovili in dozidali naj bi tudi edini slovenski ženski zapor, v gradu na Igu, kapacitete naj bi se s tem povečale s 103 na 140 oseb. Dela naj bi stekla prihodnje leto, zaključila bi se leta 2020. Tudi ta projekt so na MP že izbrali, ocenjena vrednost investicije je okoli 40 milijonov evrov z DDV. Za posodobitev zapora bosta potrebni prenova iškega gradu in novogradnja v njegovi neposredni okolici. Grajsko poslopje s parkom je sicer zaščiteno kot kulturna dediščina, zato bodo dela potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, potrebne bodo tudi arheološke raziskave. Na MP so zato že napovedali: »Večje najdbe, ki v okviru predho- Vir: Ministrstvo za pravosodje dnih raziskav niso bile najdene, lahko pomenijo odstopanja tako od ocenjene vrednosti investicije kot tudi od terminskega plana realizacije projekta zaradi otežene gradnje ali dodatno potrebnih raziskav. Novogradnja bo sledila usmeritvam po skoraj ničenergijski stavbi, medtem ko bo energetska prenova gradu potekala v skladu z možnostmi.« Tako z novim zaporom v Dobrunjah kot z obnovljenim zaporom na Igu bi poleg zadostnih prostorskih kapacitet za zapornike zagotovili tudi številne prostore, nujne za izvrševanje zapornih kazni in pripora, ki jih na trenutnih lokacijah nimajo. Na MP so poudarili: »Dobri bivalni pogoji so osnova za uresničitev našega poslanstva - zagotavljanje resocializacije zaprtih, pri čemer je v ospredju zagotavljanje in ohranjanje njihovega dostojanstva. Za družbo, zaprte osebe in za zaposlene bomo tako po dolgih letih prizadevanj pridobili sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor na obeh lokacijah.« Eva Milošič Zaporniki ne potrebujejo »dodatnega kaznovanja« z neprimernimi prostori Po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij so med izvrševanjem kazenskih sankcij obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so opozorili: »Izvrševanje zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni. Obsojencu, kije zmožen za delo, je treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.« Foto: Zbornica za arhitekturo in prostor Atrije novega zapora v Dobrunjah bodo oblekli v les, poslopja bodo obdajale kmetijske površine. Foto: CG Foto: MZ 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 13. marca 2018 Ptuj • 22. zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Tajnice - multifunkcijske naprave v pisarni V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj so članice in član Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice 2. marca izvedli že svoj 22. letni zbor. Ptuj • Projekt, kije povezal predšolske otroke in dijake Iz majhnih vrtčevskih otrok bodo nekoč zrasli veliki mojstri Časa, da si izberejo svoj poklic, imajo vrtčevski otroci na pretek. A čeprav trenutno uživajo v najbolj brezskrbnih letih, so jih dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj povabili medse in jim na zanimivi in zabaven način predstavili svoje delo. Star pregovor pravi: iz majhnega zraste veliko. Blaž Zadrauec in Martina Vogrinec Ptuj • Biserna poroka Marije in Janeza Eno leto, trije jubileji Polnih šest desetletij medsebojnega spoštovanja in ljubezni ter neprecenljivih skupnih življenjskih izkušenj obeležujeta Marija in Janez Bratušek iz Ptuja. Letošnje leto je zanju polno jubilejev, januarja sta oba praznovala 80-letnici, le nekaj tednov kasneje pa še en hvalevreden jubilej - biserno poroko. Foto: NS Foto: Črtomir Goznik Ljutomer • Državno tekmovanje iz nemščine Blaž Zadravec državni prvak Na državnem tekmovanju iz nemščine, kije potekalo na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, so dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) dosegli odlične rezultate. Osvojili so številna srebrna odličja, dijak 3. letnika (program Predšolska vzgoja) Blaž Zadravec pa je v svoji kategoriji postal državni prvak. Ob tej priložnosti so se jim pridružile predstavnice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije, prišla pa je tudi predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Suzi Asfour. Klub je nadvse dejaven, vsak mesec se nekaj dogaja. Vsak zadnji četrtek v mesecu tudi z izbrano temo, povezano z uveljavljanjem poklica tajnice oz. poslovne sekretarke, ki je še vedno premalo cenjen, in to kljub temu, da mora biti vsak dan bolj izobražena, vedeti vedno več (časi, ko se je njeno delo enačilo s kuhanjem kavice, so že zdavnaj minili), da lahko „svojega direktorja dobro vodi", ker je po besedah Silve Brodnjak, pobudnice za ustanovitev ptujskega kluba in njegove častne članice, lahko dober direktor le tisti, ki ima ob sebi dobro tajnico. Dosedanja predsednica kluba Sonja Hliš, ki je na zboru dobila tudi novi mandat, je povedala, da bo delo v tem obdobju potekalo tako kot že doslej v okviru železnega repertoarja, dobrodošli pa so tudi vsi predlogi za njegovo obogatitev. Še naprej se bodo trudile, da bi bile pri svojem delu uspešne. Danes so že „multifunk-cijske naprave v pisarnah in desna roka, tudi že obe roki naših mene-džerjev", pridobivale bodo nova znanja ... Med prednostnimi nalo- Podjetje Slorest ter Elektro in računalniška šola ŠC so moči združili z Vrtcem Ptuj in skupaj izvedli projekt Mali, veliki mojstri. Čeprav morda na prvi pogled ni jasno, kaj imajo skupnega šolska restavracija, dijaki in vrtčevski otroci, so v četrtek na prireditvi dokazali, da veliko. Prva stična točka je želja po učenju. In kot so dokazali na skupnem druženju; je pogled otrok in mladostnikov na svet prav poseben. Dijaki in zaposleni na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuju so za otroke ptujskega vrtca prejšnji teden pripra- Z zbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice gami so še naprej tudi pridobitev novih članic oz. članov, trenutno jih je 38, in donatorjev. Sedmega aprila se bodo udeležile zveznega dogodka, na Dnevu Zveze tajnic Slovenije bodo podeljena tudi vsa priznanja. Maja bo ponovno vabil kongres pisarniške odličnosti Adma, na katerem bodo letos maja v Portorožu govorili tudi o razumevanju in razvijanju delovnih nalog v pisarniškem poslovanju. Želijo pa si tudi, da bi se tudi letos katera od članic udeležila testiranja za tajnico leta. Lani so se veselile izjemnega uspeha Ma- vili „mini" informativni dan ter zanimivo razstavo, s pomočjo katere so jim približali svoja strokovna področja izobraževanja. Tehnika, elektronika, računalništvo in ostale reči, ki se jim posvečajo na šoli, so male vedoželjne-že še kako zanimale. Svoj prispevek pa so seveda pripravili tudi otroci iz Vrtca Ptuj, iz enot Narcisa in Marjetica, ki so se predstavili s simpatičnimi nastopi. Tokratni dogodek je prvi v nizu aktivnosti, ki jih v šolskih Zarestaj, s katerimi upravlja podjetje Slorest, načrtujejo v šolskih restavracijah v prihodnje. Na tovrstnem tekmovanju so dijaki reševali naloge v dveh delih - najprej so se bralnemu razumevanju, reševali tekst dopolnjevanja in nalogo iz besedotvorja, nato pa so izdelali pisni sestavek. O državnem prvaku Blažu Zadravcu je njegova mentorica in učiteljica Martina Vogrinec povedala: »Dijaka odlikuje izreden občutek za Nov koncept šolskih restavracij podjetja Slorest je zasnovan z namenom dolgoročnega in strateškega razvoja segmenta dijaških in študentskih restavracij. Prva restavracija #Zarestaj je zaživela v Šolskem centru Ptuj, v kratkem se predvideva prenova še petih šolskih restavracij. Trenutno jih imajo pod svojim okriljem kar 17, vse naj bi prenovili do leta 2021. Slorest je največji ponudnik gostinskih storitev v Sloveniji, dnevno pripravijo kar 35.000 obrokov. Dženana Kmetec Leto 2018 se bo za družino Bratu-šek iz Ptuja gotovo pisalo z velikimi črkami. Pred nekaj dnevi sta namreč svoje zakonske zaobljube obnovila Marija in Janez Bratušek iz Spolena-kove ulice na Ptuju. V družbi sorodnikov in prijateljev sta se spomnila svoje poroke iz leta 1958 in v spremstvu prič, sosede Majde Šerona in vnukinje Elke Mlakar, obnovila zaobljube. Slovesnost je potekala v cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer sta se tudi poročila pred šestimi desetletji, obred pa je opravil tamkajšnji župnik Marijan Fesel, ki je zakoncema zaželel veliko zdravja in izrazil upanje, da se čez pet let srečajo na diamantni poroki. Oba zakonca Bratušek sta bila rojena leta 1938; Janez ali Ivan kot ga kliče Marija, 16. januarja v Gradišču (Cirkulane), Marija - Marica pa 23. januarja na Ptuju. Njuni poti sta se združili na Bregu, kjer je Marica odraščala, ko je Janez obiskoval Obrtno šolo na Ptuju in se izučil za peka. Vse življenje je delal v nekdanji Pekarni Vinko Reš, kasneje v slaščičarni Ptuj. Marica pa je že zelo mlada začela delati v takratni Delti na Ptuj, kasneje pa v Labodu, od koder je šla tudi v pokoj. Pridna in marljiva mladostnika sta se poročila 15. februarja leta 1958, stara natanko 20 let. Leta 1959 se jima je pridružila hčerka Danica, leta 1970 pa še Klavdija. V teh letih sta zakonca Bratušek ustvarila marsikaj, najbolj pa sta ponosna na svojo družino. Posebej ju razveseljujejo trije vnuki, Elka, Florian in Fabian. Danes bi lahko rekli, da zakonca Bratušek živita pravljično; tako kot sta si nekoč želela. Marija uživa v ure- rije Rojič kot tretje najboljše tajnice v Sloveniji. Precej aktivnosti jih čaka tudi na družabnem področju. Predsednica Zveze tajnic Suzi Asfour se je Ptujčankam zahvalila za uspešno delo in sodelovanje pri uresničevanju skupnega programa in drugih aktivnostih, dosedanji predsednici Sonji Hliš za delo v preteklem obdobju in za izvolitev v novi mandat. Za dosedanje delo v zveznih organih, sekretarsko delo pri podeljevanju priznanj in skrbnem vodenju zvezne blagajne pa se je zahvalila Martini Jakomini. MG nemški jezik, vedno je pripravljen pomagati sošolcem in zelo rad sodeluje v projektih, povezanih z nemščino.« Blaž pa je dejal, da je nemščina »živ« jezik, saj ga veliko uporablja v komunikaciji s sorodniki in prijatelji, prav tako se spogleduje z idejo, da bi se odločil za študij tujih jezikov. Tudi drugi tekmovalci, dijaki ljutomerske gimnazije, so se zelo dobro odrezali. Srebrna priznanja za osvojeno 4. mesto so prejeli: Vanessa Vočanec, Sara Zemljič in Luka Puk-lavec, Nina Klement, Sara Perša, Jurij Šumak, Primož Škafar, Zala Sredenšek, Luka Lukač in Tjaša Zadravec. NŠ janju zelenjavnega vrta, ki je obdan z zelenico in potokom Studenčnica, pri tem pa ji pridno pomaga mož Ivan, prav tako ljubitelj narave. Zato je torej razumljivo, da kakšnih velikih želja nimata, le da bi jima še na dolga leta služilo zdravje, tako njima kot njunim bližnjim. Dženana Kmetec Foto: družina Bratušek Po šestih desetletjih poroke sta si večno ljubezen in zvestobo ponovno obljubila Marija in Janez Bratušek. torek • 13. marca 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podravje • Prednosti in slabosti dopolnilne dejavnosti »Obogateti ne moreš, delati moraš fejst« Vedno več kmetij se odloča za dopolnilno dejavnost na kmetiji, kar je dobro, meni ormoška kmetijska svetovalka Hinka Hržič. Teti Marti na Cerovcu Stanka Vraza ni žal, da seje odločila za to dejavnost, vendar se zaveda obilice dela in nizkega zaslužka. Marta Cregorc ima dopolnilno dejavnost enajsto leto. Zanjo se je odločila zaradi izgube službe in priložnosti, ki jo je ponujala majhna kmetija. Pridobila je ustrezne certifikate in zdaj ima že devet dopolnilnih dejavnosti. Ker prejema nizko pokojnino, ji dopolnilna dejavnost pomeni pomemben vir dohodka. »Ni ne vem kaj, obogateti s tem ne moreš, delati pa moraš fejst. Ponudba je zdaj že velika povsod, moraš si najti stranke, ki jih dobiš, če imaš dobre in lepe izdelke,« pravi sogovornica, ki izdelke ponuja na sejmih, tržnicah in drugih prireditvah v Ormožu, Murski Soboti, Ljutomeru in na domu ter sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij. Na širšem ormoškem območju Marto poznajo po odličnem domačem kruhu, poticah, pecivu in sadnem kruhu. Prijavljeno ima tudi proizvodnjo testenin, tkal-stvo, izdelavo krpank, ročno pletenje, polstenje, prikaz domačih del, oddaja pa tudi površine za piknike. Kmalu bo registrirala kampiranje na kmetiji. kš-marta gregorc Zaradi dveh evrov kazen 3.000 evrov Ob uvedbi davčnih blagajn je kar nekaj kmetij opustilo to dejavnost. Ker so bili začetni stroški preveliki in administracija prezahtevna. Nad njo se hudujejo tudi tisti, ki imajo zdaj dopolnilno dejavnost, pravi Hinka Hržič: »Najtežje je z vodenjem evidenc, tudi s hasapom se srečujemo.« Z leti prakse je seveda lažje. Strah je tudi pred inšpekcijami. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin najprej izda opozorilo, da odpraviš pomanjkljivosti. »Če jih ne odpraviš, potem šele sledi sankcija, takoj ni kazni. Drugo je na tržnicah, tam smo imeli težave z izdajo računov,« pove Hinka. Jajca in sveže zelje npr. sodita med osnovno kmetijsko dejavnost in zanju ni treba izdajati računov (razen davčni zavezanci), za izdelke iz dopolnilne dejavnosti pa je treba. Srečala se je že s primerom, ko niso izdali računa v višini dveh evrov in je kmetija dobila kazen 3.000 evrov. Oh, ti papirji in računi Marta Cregorc ima dohodke obdavčene po normiranih stroških: davek plača na podlagi dohodkov. Ali je veliko administracije, Marta odgovarja: »Zame je veliko, saj imam končano osnovno šolo, potem sem še imela razne tečaje, samo to ni to. Moraš spremljati, kaj zahtevajo.« Tukaj pohvali kmetijske svetovalne službe, ki jim pomagajo. Sama račune piše v vezano knjigo računov, hči jih nato vnese v računalnik in pošlje naprej ter pošilja e-račune. Mladi ji doma veliko pomagajo ravno pri delu z računalnikom. »Mladi pridejo z idejami, polni energije, potem pa mi je kar žal, ko jih malo zamorim z vso to zakonodajo, ki je potrebna. Jaz mislim, da en dodaten zaslužek je, ni pa na lahek način pridobljen,« še dodaja Hinka Hržič in predlaga, da bi bil najboljši pavšal. Da bi kmetiji letno na podlagi velikosti ali dejavno- sti določili pavšalni znesek in da ne bi bilo izdajanja računov, pa bi bila tudi država na boljšem. Kljub slabosti, kar se tiče papirolo-gije, Marti ni žal, da se je odločila za dopolnilno dejavnost: »Dosti sem se naučila zraven in srečala nove ljudi. Za vsakega je delo, samo moraš ga znati pobrati.« KŠ Kmetijska svetovalka Hinka Hržič opaža, da kmetijski pridelki dosegajo nizke cene, kar onemogoča preživetje na manjših kmetijah: »Če želimo preživeti, moramo dodati vrednost pridelku ali ga predelati in ga nato prodati končnim kupcem, da se izognemo posrednikom. Čeprav tudi to zahteva določene obveznosti.« Delo je težko, treba je pridelati, predelati in prodati hrano ali izdelek. Za predelavo so potrebni tudi ustrezni prostori in družinska složnost. Foto: KS Foto: KS Ptuj, Podravje • 14. dobrodelni koncert Soroptimistk Za izboljšanje položaja žensk v družbi Na praznik žensk že tradicionalno poteka tudi dobrodelni koncert humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. Letos gaje 25 prizadevnih članic pripravilo v dominikanskem samostanu, kjer so pred polno dvorano predstavile svoje humanitarno poslanstvo v lanskem in letošnjem letu. Društvo od lani vodi Alenka Kor-par. Lanski izkupiček dobrodelnega koncerta so v celoti namenile za nakup inkubatorja za potrebe ginekolo-ško-porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Pri tem projektu so jih podprli tudi obrtniki in podjetniki, občani, občine ptujsko-ormoškega območja, tako da so skupaj zbrale kar 12.350 evrov. Daleč najodmevnejši projekt v njihovem dosedanjem delu pa je dveletni projekt zbiranja sredstev za nakup novega mamografa za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Zbrale so kar 110.000 evrov. Že tradicionalno pa iz sredstev članarine podeljujejo štipendije nadarjenim mladim. Letos sta jo prejeli dve mladi umetnici: Maksim Jabločnik in Manja Hliš. V letih 2018 in 2019 bodo tako kot vsi evropski klubi izvajale projekt pod motom We Stand Up for Woman, katerega skupni cilj je varovanje pravic žensk in izboljšanje njihovega položaja v družbi. V okviru osnovnega humanitarnega dela pa bodo ob že tradicionalnem dobrodelnem osmomarčevskem koncertu izvajale še projekte: Botrstvo, Mirno morje in Free Little Library (Mala brezplačna knjižnica) ter božično--novoletni bazar. V okviru projekta Botrstvo bodo pomagale izključno otrokom iz domačega okolja, pri projektu Mirno morje gre za jadranje otrok po Jadranskem morju, z njim pa omogočajo številnim revnim učencem in dijakom nepozabne počitnice na jadrnici. V projektu Mala brezplačna knjižnica bodo na petih lokacijah na Ptuju, kjer se zadržuje veliko otrok (Ljudski vrt, Mestni park, Dom krajanov Vičava, grajski kompleks Turnišče in blokovsko naselje Foto: Črtomir Goznik Tradicionalno prižiganje sveč so letos ob predsednici HD Soroptimist Ptuj Alenki Korpar opravile še: Silva Volge-mut, Petra Grainer in lndira Rampertap Zupančič. v Rabelčji vasi), ter na treh lokacijah v občini Majšperk (Breg, Majšperk in Ptujska Gora) postavile majhne hiše s knjigami, s čimer bodo omogočile dostop do knjig vsem, tudi socialno šibkejšim družinam, saj so raziskave pokazale, da imajo otroci iz teh okolij manj svojih knjig. Začele ga bodo aprila. Jeseni bodo ponovno izvedle tudi razpis za podelitev štipendije v višini 1.000 evrov mladim nadarjenim dekletom, dijakinjam in študentkam. Letos so na koncertu nastopili: Tomi Valenko, Jazz Ladies, večkratna državna prvaka v plesu, ki sta tudi štipendista HD Soroptimist Ptuj, Ana Ekart in Ivan Jarnec, Tinkara Kovač, Nada Barle (saksofon in vokal), Jean Markič (piano), Domen Gracej (trobenta) in Štajerski frajtonarji z Moni-ko Kelenc. MG Ormož • 3. Gregorjeva tržnica Sejemsko ponudbo obogatili z vrsto delavnic Na tretji Gregorjevi tržnici, ki jo organizira Občina Ormož, seje predstavilo 14 lokalnih ponudnikov, organizatorji pa so poleg sejemskega programa prvič ponudbo obogatili še z bogatimi spremljajočimi delavnicami za vse generacije. Na Kerenčičevem trgu, ormoški tržnici in v blagovnici Ormož je bilo v petek nadvse živahno. Topli spomladanski žarki so poleg domačih dobrot na tretji Gregorjevi tržnici v mesto privabili okoli 200 obiskovalcev, ki so poleg stalne ponudbe različne lokalne zelenjave, mesnin in sirnih izdelkov, pa domačega kruha in drugih dobrot posegali tudi po medenjakih, svečah, nakitu, kvačka-nih in drugih izdelkih domače obrti, primernih za darila ob različnih priložnostih. Tokrat se je predstavilo kar 14 lokalnih ponudnikov, med njimi kmetije Štuhec, Perc, Sever in J.A.N.A., Unikatko Sani origami in Foto: Anita Boičevič Tokratna Gregorjeva tržnica je bila najbolj obiskana doslej. kvačkani izdelki, Medičarstvo Celec, Marta Gregorc, Ročno delo Simona, Tatting Nakit ter dve že dobro poznani ponudnici tekstila. Letošnja novost pa je bogat program spremljajočih medgeneracij-skih delavnic na temo gregorjevo, kjer so moči združili številna ormoška društva, zavodi in posamezniki. Na ustvarjalnih delavnicah so izdelovali različne gregorjeve izdelke, dišalo pa je tudi po pecivu. Otroci so ustvarjali glasbila iz naravnih materialov, velikonočne jajčke iz volne, gregorjeve ladjice, pletli so košare ... »Udeležencev na tržnici je bilo več kot po navadi ob petkih. Smo pa nekoliko pogrešali dedke, babice in starše z otroki,« je dejala strokovna sodelavka na občini Ormož Anita Bolčevič, ki je še pristavila, da je svojo stojnico med drugimi imela tudi občina skupaj z ormoško enoto Pokrajinskega muzeja, kjer je zbirala starine. Zbrane predmete bodo hranili v zbirki občine. Prav tako je potekalo tekmovanje za najlepšo risbico na temo gregorjevega praznika za otroke od 5. do 7. leta starosti. Izmed desetih risbic je prvo mesto osvojila Liana Pšak, drugo Luka Pajan in tretje Katarina Ivanuša, Jana in Ana Žnidarič. Monika Levanic 12 Štajerski Kultura torek • 13. marca 2018 Ptuj • Drugi ptujski pokal v slam poeziji T> >1 • ti • t • •• »A Pesniki, milijon vas je - prijavite se Lani decembra seje v Centru interesnih dejavnosti Ptuj v sodelovanju z mrežo organizatorjev slam dogodkov v Mariboru, Celju, Kamniku in na Ptuju SiSlam in Zavodom Feniks-um pričel drugi ptujski pokal v slam poeziji. Pri slam poeziji ne gre le za pesniško branje, temveč za interpretacijo oz. »performance poezijo«. Ste se že odločili, ali si boste spopade le ogledali ali se boste pod sloganom Udarno in ekspresivno v slam poeziji pomerili tudi sami? V prvem spopadu poetov je zmagala Mariborčanka Klavdija Volf, v drugem Ptujčan Tomaž Lovren-ko, a seveda ni še nič odločeno. V tej sezoni bodo namreč pripravili skupno štiri dogodke; naslednji bo 13. aprila, junija bodo turnir sklenili. Začetnik slama na Ptuju in aktualni državni prvak v slam poeziji, mariborski Ptujčan Mišel Ristov (znan pod umetniškim imenom Amo) je pojasnil, da so način tekmovanja v sezoni 2017/18 nekoliko prenovili: »V pretekli sezoni smo organizirali naključne slam dogodke in enkrat letno kvalifikacije. Zdaj do držav- nega prvenstva, to bo letos v Celju, vodita dve poti: zmaga na kvalifikacijah ali naslov ptujskega prvaka v slam poeziji.« Rezultati vseh tekmovanj v sezoni se seštevajo, nastope ocenjuje naključno izbrana komisija. Vsak poet si pripravi dve ali tri avtorske pesmi, uporaba kakršnihkoli rekvizitov je na nastopih prepovedana. »V prvem krogu tekmovanja nihče ne izpade, ker se včasih komu pač zalomi. Potem se pesniki spopadejo na izpadanje. Zadnja dva preostala tekmovalca se pomerita v improvizacijski bitki; občinstvo jima da naključne besede, iz katerih morata hitro sestaviti pesem,« je razložil Ristov. Živahen spopad so letos začinili še z glasbo. Ristov je povedal, da je slam poezija po vsej Sloveniji, tudi na Ptuju, vse bolj priljubljena: »Tekmovalci za ptujski pokal v slam poeziji so iz vseh krajev, na zadnjem turnirju je nastopil samo en Ptujčan. Nastopajo tako popolni začetniki kot izkušeni velemojstri, največji obisk pa seveda pričakujemo v finalu.« Pesniki se lahko na slam odrske boje še vedno prijavijo na elektronskem naslovu ptujski.slam@gmail.com. Ristov je poudaril, da so dobrodošli prav vsi: »Pesniki, prijavite se, ker vem, da vas je milijon. Starost ni pomembna; nastopajo srednješolci, naša najstarejša tekmovalka ima 85 let. Tudi pomanjkanje izkušenj ni omejitev, vredno je poskusiti.« Si upate? Eva Milošič Ptuj • Nagrade najboljšim študentom Dva izjemna študenta Po 600 evrov občinskih sredstev sta si prislužila najboljša študenta MO Ptuj v šolskem letu 2016/2017: Sanja Špindler in Izidor Janžekovič. Kljub mladosti sta oba vsak na svojem področju izjemno uspešna. Na podlagi razpisa in pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom Mestne občine Ptuj sta bila izbrana dva najboljša študenta. Za odličen prispevek na področju izobraževanja in participacijo v družbi sta bila nagrajena študentka 1. stopnje Sanja Špindler in študent 2. stopnje Izidor Janžekovič. Zanju so v petek na MO Ptuj pripravili poseben sprejem. Sanja je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru diplomirala avgusta lani. Njena diplomska naloga, v kateri se je lotila radioamaterske postojanke z razgledno točko na Gomili, ne ponuja zgolj suhoparne teorije. Je možnost oz. ideja, kako bi se stvari povsem realno v tem okolju dalo urediti in postajo iz gradu preseliti na Gomilo. Z njo je, kot pravi, želela mestu dodati arhitekturno in programsko vrednost, obenem pa izpostaviti ta turistični potencial. Mednarodne izkušnje si je pridobivala na izmenjavah na Danskem, Japonskem, v Rusiji, Avstriji, Indiji ... Leta 2014 je bila naj dijakinja MO Ptuj. Da lahko uspešno kombinira šolanje z glasbo in športom, je več kot odlično dokazala. Takšnih študentov si, kot pravi ptujski podžupan Go-razd Orešek, ki je sprejel nagrajence, Mestna občina Ptuj želi čim več. In prav takšen, vzoren študent je tudi Izidor Janžekovič. Na sprejemu ga sicer ni bilo, saj že študira na Univerzi Oxford. Decembra 2016 je magistriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V magistrski nalogi je raz- Sanja Špindler in Izidor Janžekovič (nagrado je prevzel njegov oče Janez) sta najboljša študenta šolskega leta 2016/2017. Ob njima je podžupan Go-razd Orešek. iskal eno najbolj perečih vprašanj arheologije in zgodovine Slovenije: staroslovansko svetišče ali srednjeveški stolp na zahodnem platoju ptujskega gradu. Magistrsko nalogo je pretvoril v tridelni članek, njegova naloga pa je bila nominirana celo za Prešernovo nagrado. Raziskovalno je sodeloval tudi v treh arheoloških izkopavanjih in na petih mednarodnih konferencah. Študij nadaljuje na Univerzi Oxford. Pohvali se lahko z neverjetnim znanjem tujih jezikov, saj jih govori kar šest. Tudi on je ob vsem tem uspel čas najti tudi za športno dejavnost, je večkratni državni prvak v kikboksu, leta 2009 pa je osvojil tudi tretje mesto na evropskem prvenstvu. Nagrado je v njegovem imenu prevzel oče Janez Janžekovič, ki pravi, da je družina na sina izjemno ponosna. Ali se bo iz tujine vrnil na Ptuj, oče ne ve. Seveda pa upa, da se bo. To je, po besedah Oreška, tudi želja občine. Izjemen potencial znanja, ki ga imajo mladi Ptujčani, želijo spodbujati in skušati najboljše študente prepričati, da svoje znanje vlagajo v mesto, v katerem so rojeni. Občina je imela pripravljeno še eno nagrado, in sicer za študente 3. stopnje, a se na razpis ni prijavil prav nihče. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: DK Slovenska Bistrica • Ekokviz 2018 Spodnjepolskavski ekofrajerji postali državni prvaki Na državnem tekmovanju v ekoznanju Ekokvizje zmagala ekipa Ekofrajerji1 iz Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, drugo mesto je zasedla ekipa Ekosrajce4 iz Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, tretje pa Ekofrajle13 iz spodnjepolskavske šole. Februarja se je 2.850 učencev iz 134 osnovnih šol po vsej državi na šolskem tekmovanju pomerilo v poznavanju okoljskega odtisa, traj-nostne mobilnosti ter učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Ta mesec so na Osnovni šoli Dravlje pripravili še državno tekmovanje, na katerega se je uvrstilo po osem najboljših ekip v posamezni regiji ter štiri dodatne ekipe z največjim skupnim številom točk. Osnovnošolci so se v znanju najprej pomerili prek računalnikov, nato še v živo na odru. Zmagovalnim ekipam je pokale izročil častni gost prireditve, kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer, podjetje Telekom Slovenije jim je predalo dona-cijo za ekološke naložbe v skupni višini 5.000 evrov, zmagovalci so prejeli še prehodno zastavo Ekofa-ca 2018. EM Foto: Ekošola V poznavanju okoljevarstva so se najbolje odrezali učenci Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Majšperk • Prireditev ob dnevu žena To je njena zgodba Člani Kulturno-prosvetnega društva Stoperce so v sodelovanju z učitelji in učenci stoperške podružnice Osnovne šole Majšperk s prireditvijo v Domu krajanov Stoperce Njena zgodba počastili dan žena. Mednarodni dan žensk praznujemo od leta 1911, a boj za enakopravnost žensk še danes ni končan. Proslav ob 8. marcu je iz leta v leto manj, so jo pa tudi letos pripravili v Stopercah. »To je njena zgodba. Zgodba deklice, ki je otroško razigranost zamenjala za prvo ljubezen, ki je podarila življenje, ljubeče skrbela za svojo družino in se nazadnje s ponosom ozirala za svojimi vnuki,« so organizatorji prireditve povedali v nagovoru. Zapeli so Lucija in Milan Galun, Prešmentani faloti, pevci ljudskih pesmi KPD Stoperce in vokalna skupina Lahterna, predstavila se je otroška etno skupina KPD Stoper-ce, člani literarne sekcije društva so se z leposlovjem sprehodili skozi življenje treh prijateljic, bogat kulturni program so pripravili učenci stoperške podružnice Osnovne šole Majšperk. Zbrane je nagovorila županja Majšperka Darinka Fakin: »V vsakem prazniku moramo najti priložnost, da nekoga osrečimo in tudi sebi polepšamo dan.« Prireditev so sklenili z razstavo poročnih fotografij skozi čas in s pogostitvijo, vsem ženskam pa poklonili cvet. EM Mamam, tetam in babicam so zapeli učenci stoperške podružnične šole. Foto: EM torek • 13. marca 2018 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Štajerski frajtonarji Najboljši orkester frajtonaric v Sloveniji Štajerski frajtonarji so bili ustanovljeni leta 2000 kot ena od sekcij KD Valentina Žumra, tudi najaktivnejša po številu nastopov, letno jih je skupaj do 100 po Sloveniji in tujini (Nemčija, Avstrija, Italija Slovaška, Hrvaška), izstopa pa tudi s številom članov. V 18 letih delovanja jih je bilo že okrog 180. Pobudnik za njihovo ustanovitev je bil Alfonz Strnad, ki je bil tudi predsednik KD Valentina Žumra Hajdo-še. Zadnja tri leta ga vodi Primož Ke-lenc, ki je tudi vodja Štajerskih frajto-narjev, od leta 2004, z vmesno pavzo med letoma 2011 in 2014, ko se je vrnil s še več energije in znanja, tudi s področja osebnostne rasti, ki ga uporablja tudi v učnem procesu, saj so vsi člani tudi Primoževi učenci. Štajerski frajtonarji danes nastopajo s štirimi orkestri, najmlajši so stari od devet do dvanajst let, v srednji skupini so stari od 16 do 19 let, v večji skupini od 22 do 26 let, v starejši pa igrajo seniorji. Tretjega marca so s koncertom v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavili svoj najnovejši CD s 13 pesmimi, na katerem so posnetki treh orkestrov oz. skupin. S tem so tudi želeli predstaviti raven igranja z večjo skupino harmonikarjev lahko neprekinjeno igra že 10 ur, toliko pesmi obvladajo. Na njihovem repertoarju so v glavnem narodno-zabavne pesmi, to pa ni samo glasba Avsenikov, Slakov, temveč številnih drugih avtorjev, ki se ponašajo z vrhunsko glasbo, a so širokim množicam bolj ali manj neznani, morda celo po krivici zapostavljeni. Igrajo tudi zabavno glasbo, ta je v domeni skupine AccordArt, ki je nastala v okviru starejše skupine, ki izvaja glasbo svetovnih avtorjev, od klasike, do rock'rola, swinga, čardaša. Štajerski frajtonarji so najboljši orkester frajtonarjev v Sloveniji, to jim priznavajo tudi največji glasbeniki. Svoj šesti CD so poimenovali Za dobro voljo šest. Na predstavitvi so se jim pridružili tudi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, njihov nastop so pospremili s srednjeveškimi skladbami, zaigranimi na frajtonarico. S petjem sta ga obogatili pevki Monika Kelenc in Karmen Ivančič. MG VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI posameznih skupin, posnetki to tudi nazorno predstavijo. „ Pri poučevanju gradim na harmoniji v glasbi, za to pa potrebujemo na gumbih vseh pet prstov hkrati, da pridejo do izraza akordi, ki jim zaploskajo tudi glasbeni sladokusci, ki tudi ne morejo reči, da se nekaj ne da zaigrati na frajtonarici, ker se da čisto vse. Res pa je, da ni lahko. V prvem letu učenja se lahko naučiš zaigrati od 15 do 20 pesmi. Na CD-ju se vidi, kaj pomenijo tri leta igranja, kaj šest in kaj deset. V tem času ti zoriš kot človek in muzikant, postajaš pozoren na marsikaj, glasba je namreč čisto zavedanje o tem, kaj v določenem trenutku ustreza, kaj ne, kaj bi moralo biti boljše. Pri tem je zelo pomembna duša, ki pa jo moraš poiskati v sebi. Vsa tehnika, nadgrajena z dušo, da vrhunskega glasbenika, ne samo muzikanta, temveč glasbenika, ker je to velika razlika," pove prvi Štajerski frajtonar Primož Kelenc, ki ZABAVNA 1. NEJC KASTELIC - Rad bi 2. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca 3. MARJAN SMODE - Za lepPi svet NARODNA 1. FANTJE IZPOD LISCE - Bodi moja 2. NAVIHANI MUZIKANTI - Fontana, zeleno zlato 3. Ans. PLUS - Hodim po vasi ■X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2002 Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Podpisana pogodba za Gajke ^ O'