Za poduk in kratek oas. -Pniv »čila iz Bima. (T1išo Fr. K"">™ ^ (Dalje.) ^ Kakor je dandanes žalosten pogled na forum, | tako je bil nekdaj žalosten duševni stan človeškega ; roda. — Grobni mir vlada sedaj na foru, ali pa je stari I . svet poznal mir ? Zraven lora je bil nekdaj veli- časten tempelj, tempelj m i r u ; dandanes so le razvaline. | Tedaj pagani pred Kristusom so tudi ljubili in častili mir, toda kakšen mir? Pravijo, da je ta tempelj miru sezidal že cesar Avgust. Ko je premagal vse svoje nasprotnike, djal si je*na glavo cesarsko krono. Ves svet se je, kakor utrujen od dolgih in krvavih bojev, vrgel k nogam »srečnega« Avgusta. Zavladal je mir po vsem svetu. Žalosten mir! Zemlja je bila prenapojena s človeško krvjo, sto in.sto mest požgano, milijoni ljudij vklenjeni v kruti jarem sužnosti. Ko je vse iznemoglo, polegel se je bojni vihar, zavladal je mir, — in v zahvalo bogovom sezida Avgust tempelj miru, krvavega miru! Kako so Rimljani delali mir, spričuje nam drug spomenik na loru, katerega naprej zagledamo iz Kapitola. To je velikanski slavolok cesarja Septimija Severa. Ce dandanes kaka. imenitna oseba pride v mesto, v trg ali v vas, postavijo pri vhodu sohi, zgoraj ji združijo z deskami, obesijo kak napis in vse lepo okrasijo z zelenjem in cvetjem. To je potem >slavolok«. Tako so delali tudi Rimljani slavoloke slavnim vojvodom, ko so se vračali iz vojske, toda ne iz lesa in zelenja, ampak iz kamena. Največja slovesnost je bila v Rimu, ko se je zmagoviti vojvoda vračal domov. In te slovesnosti niso bile redke, ker so Rimljani vedno imeli boje. V samem Rimu je bilo 36 kamenitih slavolokov, a ohranili so se le trije. Ta, pred katerim stojimo, jS postavljen v čast Septimiju Severu in njegovima sinovoma Karakali in Geti, ko so se 1. 203. po Kr. vračali v Rim po končani vojski proti Parčanom in Arabcem. Hitro za slavolokom vidimo ostanke stare ceste, ki je Sla sredi fora. To je bila >via sacra« ali sv. cesta. Kakšni spomini nam se vzbujajo lu! Ravno po tem kamenju, ki ga vidimo, so se nekdaj pomikale neštevilne vrste, spremljajoče zmagovitega. vojskovodjo na Kapitčl. Veličasten je bil ta sprevod, pa tudi — žalosten. Zmagovalec se je vozil na sijajnem vozu, ovenčan z lavorovim vencera. Cela njegova vojska je šla pred njim in za njira. Težko obloženi vozovi so vlekli orožje in raznovrstne dragocenosti, katere so ugrabili v boju. Pred vojskovodjo so korakali zvezani premagani sovražniki, večkrat tudi kak iralj sam. Kako tožno je bilo gledaii te siromake zvezane. razcapane, blo<;¦;. Ljudstvo j<> vriskalo od veselja, a mrzlo kamenjp i'-!i>« jp j'¦ibiralo ' "idk'' *olz<', 'osl: ~->i.' '"vkc v/iV in obupnc klctvc iiosi-ečnili ietn:i<ov. lvo so p:--. >ii ilo Kapitola, šd }u vojvoda v tempelj, jetnike pa so vlekli v bližnjo ječo in jih tam podavili. Strašen ki ik se je slišal celo na trg, ko so klali nesrečneže, ki .so zakrivili samo la, da so branili svojo svobodo in domovino. Vojvoda pa ni Sel prej iz templja, dokler mu niso <pi)i'O(:ili: »Actuni ost« — zgodilo sc je t. j. jetniki ho podavljeni. Tako so Rimljani delali mir, ljubezni in usmiljenja niso poznali. Tak mir ne zasluži imena »mir«. Takeinu »miru« je postavil Avgust tempelj. Stari pisatelji pripovedujejo, da je bil tako veličasten, da je prekosil vse druge tempelje. Zdelo se je, da ne more nikdar razpasti. Radovedni Rimljani so vprašali preročišče, kako dolgo bo ta tempelj stal? In dobili so odgovor: »Dokler Tre4ro devica rodila.«- luiiiijani so si tz besede -razlagali Laku, uu 'uu i^mjjelj na vu^nO sta», i^r jc nc :nc:'c nikdar zgoditi, da bi devica bila ob enem mati. A vendar se je zgodilo tako. V oni skrivnostni noči, ko je na betlehemskih pašnikih, v bornem hlevcu Marija Devica rodila svoje Dete, v ravno tisti noči, — pravijo stari pisatelji — podrl se ie v Rimu Avgustov tempelj miru. Res, ko je prišel na svet Kristus, veliki knez miru, moral se je podreti tempelj lažnivega miru, miru sužnosti, krvi, sovraštva. Nebeški duhovi so zapeli: »Mir Ijudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ne krvavi mir, ampak nebeški mir naj vlada odslej na svetu. Podrl se je tempeli paganskega miru, stari Rim leži v razvalinah, a po vsem svetu se razlega vesela božična pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ako gr-emo po »sv. cesti« nekoliko metrov dalje mimo pravega fora, zapazimo z leve strani kupe razpadajočega zidovja. To so ostanki templja Julija Cezarja. Tukaj se sežgali njegovo mrtvo telo in ga razglasili za boga. Cesar Avgust je svojemu slavnemu strijcu sezidal ta tempelj. Postojmo pri teh razvalinah! Rimljani so tedaj tudi ljudi častili kot bogove in jim stavili templje! Gezarja je prvega doletela ta čast in pozneje so vsem cesarjera izkazovali božje časti, tudi največjiin razuzdancem. Mnogi kristijani so ravno zaradi tega umrli raučeniške smrti, ker niso hoteli cesarjev častiti kot bogov. Pri razvalinah templja Cezarjevega nam prav živo stopa pred oči, kako žalostno je bilo pred rojstvom Kristusovim,, ko so se Ijudje izgubili v svojih mislihin sostvari častilikot bogove. Rimljani so bili najimenitnejši narod starega veka; ali svet so premagali, marsikaj lepega iznašli, postavili in napisali, tako, da še dandanašnji občudujemo njihova dela, toda njihov um je globoko zagazil v gnusno malikovanje in njih volja se je udala najgršim - hudobijam. Ne samo, da so razuzdane ljudi častili kot bogove, imeli so celo za vsako pregreho posebnega boga — variha kakor n. pr. za nečistost, tatvino, pijanstvo i. t. d, Kako potrebna je bila neka v i š j a 1 u 8, ki bi jih razgnala to strašno temo! In prišla je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, kateri pride na ta svet. Cloveku se oko razsolzi, ko sloji med razvalinami rimskega fora, pred ostanki paganskih hramov in se spomni teh besed sv. Janeza. Dandanes imamo to luč, pa kako slabo jo cenimo! Imarao krščansko vero, pa ne pomislimo, kolika dobrota je to! Ko bi ne imeli krščanske vere, ljudje bi se kakor divjaki z medvedi plodili po šumah. — Slovenci, varujmo si svojo največjo svetinjo, krščansko .verOil . Še vedno stojimo pred tfinplj« m Cezarjeviin in Se ono iin^nitih) resnico nam klič-.'jo v .spomin to ¦:. alino. Žalo !no jo lnlo, ila .-:o Runljani ii.aloprkln.' Ijiuii uaslili kot bogove; toda bužja previdnost je v svoji iiioilrosti to dopustila in njihovo zmolo celo obrnila za svoje neizvedljive nainene. (Dalje prih.) Sniešnica. V neki gostilnici večkrat pokuša popolnik prineseno mu vino. (lostilničar ga radovedno vpraša: »Ali vam dopade la roba?« — »No, že velja, meni posebno dopade.« — »Prosim, ali ste morda vinski kupec?« — »0 ne, odgovori popolnik, ampak jaz barantam z jesihom.«