OGLASI Trgovina BLAGOVICA, KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Trgovina MORAVCE, Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT VSE ZA VAŠ VRT IN OKOLICO V prodaji sadike za balkonska korita, posode Sadike paradižnikov, ostalih plodovk in zelenjavnih in gredice, trajnice, grmovnice … sadik; Semena, gnojila vrtno orodje, zašcitne folije … DOMACE PAŠNIŠTVO DOBROTE pašni aparati, suhe mesnine, baterije, izolatorji, domaci siri, kolicki, žice in paštete, domaci piško trakovi, zvonci … ti, sveži kruh, … UV ODNIK UVODNE BESEDE Pocasi, ampak zanesljivo se vracamo na stare tirnice. Ko sem se pred kratkim sprehajal po naši prestolnici, sem lahko opazoval zado­voljne in srecne obraze. Življenje se vraca na ulice, terase lokalov, trgovine in, cesar smo najbolj veseli, v šole. Tudi šport in kultura se pocasi, kot po dolgem zimskem spancu, ki je trajalo eno leto, pobirata. Priznam, da se je tudi meni prikradel nasmeh na ustnice, ko sem se prvic po dolgem casu lahko use-del na teraso lokala, z užitkom popil pijaco in pokramljal s prijatelji. Uživali smo prav v vsakem trenutku. Maj je poleg marca in aprila zadnji mesec meteorološke pomladi. Tokratni maj je bolj muhaste narave, bolj aprilski. Zdi se, kot da dež in sonce tekmujeta med sabo, kateri nas bo veckrat in bolj presenetil. Pa je letošnji maj res tako drugacen kot v preteklih letih? Ce malo pobrskamo po meteorološkem arhivu, lahko preberemo, da smo imeli leta 2019 zelo hladen in deževen maj, kar de­vetnajst deževnih dni smo lahko našteli, lani denimo sedemnajst. Glede na meteorološko napoved bomo tudi letos deležni kar precej­šnjega števila deževnih dni, saj smo jih do 15. maja našteli že 9. V mesecu maju godujejo Pankracij, Servacij in Bonifacij in takoj za njimi še Zofija. Ta ime­na danes povezujemo predvsem z vremen­skimi pojavi. Za ledene može pregovorno velja, da prinesejo ohladitev in slabo vreme, Zofka pa dež. Star slovenski pregovor, pove­zan z vremenom, pravi: »Ce Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.« No, Zofka nam je letos prinesla nekaj dežja, tako da se, ce gre verjeti starodavnemu izrocilu, le­tos obeta lepo in toplo poletje. Sam se spo­mnim besed staršev, ko so rekli, da je mesec maj pomladni mesec brez crke »R« v imenu in da se lahko v tem mesecu sprehajaš bos in v kratkih rokavih. Bo že držalo, jaz bi temu kvecjemu dodal tudi dežnik kot dodatno opremo. Iztok obreza VSEBINA Uvodnik županje 4 Zvone Dolenc, ljubitelj starodobnikov 6 Potujoca fotografska razstava v Krašnji 9 Zapisana naša lokalna zgodovina 10 Turisticno društvo sv. Vid praznuje 16 Drago Jerman, slikar v tišini 18 Brezplacni prevozi starejših v Lukovici z junijem Obcina Lukovica je pristopila k vseslovenskemu prostovoljskemu projektu za mobilnost starej­ših PROSTOFER. Brezplacni prevozi starejših se bodo v Lukovici priceli izvajati s 1. junijem 2021. Brezplacni prevozi bodo namenjeni vsem starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, imajo nizke mesecne dohodke in tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi bodo starejšim osebam omogocali lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnico), jav­nih ustanov (obcine, upravne enote), trgovskih centrov ipd. Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi Obcina Lukovica, poskrbljeno bo tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam uporabnikov. Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 17. junija 2021; rok za oddajo clankov je 7. junij 2021, do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktu­alni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporoci-lo na zgoraj navedeni elektronski naslov. Sprejem slovenske bakle v Lukovici 20 Lukoviški prejemnik Bloudkove znacke 22 Ocistimo našo obcino Lukovica 27 Obvestila 29 Politika, križanka 32 Zahvale 33 obcIna LukovIca Najava dvodnevnega pohoda po mejah Obcine Lukovica Obcina Lukovica bo z namenom obeležitve dneva državnosti ob 30-letnici razglasitve in obrambe samostojnosti Republike Slovenije organizirala dvodnevni pohod po mejah Ob­cine Lukovica z dobrodelno noto zbiranja sredstev za šolski sklad OŠ Janka Kersnika Brdo. Prvi pohodni dan bo petek, 18. 6. 2021, drugi pohodni dan pa sobota, 19. 6. 2021. Vec informacij o pohodu bodo društva prejela preko elektronske pošte, prav tako bodo informacije objavljene na spletni strani Obcine Lukovica www.lukovica.si in v naslednji šte­vilki glasila Rokovnjac. Izberite si vsaj en dan, da se nam pridružite na pohodu za zdrav duh v zdravem telesu! obcIna LukovIca ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno preci-šceno besedilo s spremembami). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Cvetoci travnik, foto: Andreja Krašna. Veliko je razlogov za optimizem Spoštovane obcanke in obcani, vse bolj so vidni obrisi normalizacije našega življenja. Epidemija se umirja, vlada postopoma sprošca zašcitne ukrepe in se pripravlja na slovensko predsedovanje Svetu EU. Bliža se 30. rojstni dan naše države, ki ga bomo tudi v naši obcini slovesno obeležili s kulturnimi in špor­tnimi dogodki. Ne pozabite si rezervirati cas za dvodnevni pohod po mejah Obcine Lukovica, in sicer v petek, 18. 6. 2021, in v soboto, 19. 6. 2021. Že zdaj pa vas vabim, da v naslednjem Rokovnjacu preberete, kaj vse se bo dogajalo in se nam pridružite. V naš vsakdan prihajajo prireditve, ki jih naša društva v preteklem letu niso mogla izvesti. Nacrtovane dogodke bodo lahko kmalu izvedli. Podprimo jih s svojim obiskom. Da bomo lahko zadihali s polnimi pljuci, pa je seveda še vedno odvisno od našega skupnega odgovornega ravnanja tako glede upoštevanja še veljavnih ukrepov kot glede cepljenja. Podatki za Obcino Lukovica ka­žejo, da smo cepljenju naklonjeni, kar se kaže tudi pri upadanju števila okuženih. Pot do zdravnika in drugih storitev bo s 1. junijem tudi sicer mnogo lažja, saj bo takrat zacel na obmocju Obcine Lukovica delovati Prostofer. O tem vseslovenskem humanitarnem projektu smo pisali v prejšnji številki Rokovnjaca. Naj na tem mestu ponovno povabim vse upokojence, ki imajo vozniški izpit in bi v svojem tretjem življenjskem obdobju želeli sodelovati in pomagati starejšim, ki nimajo možnosti svojega prevoza, da se nam pridružijo. Veseli smo, da investicijska dela potekajo v skladu s terminskim pla­nom; o poteku gradnje novih ucilnic na OŠ Janka Kersnika Brdo vas bomo sproti obvešcali v Rokovnjacu. Skozi našo obcino je 12. maja potovala slovenska izvedba olimpijske bakle, ki so jo naši ucenci sprejeli na podružnicnih šolah v Blagovici in v Krašnji ter otroci v Vrtcu Medo, na Brdu pa so jo sprejeli izbrani ucen­ci predmetne stopnje. Dogodek je zaokrožil krajši kulturni program otrok in ucencev. Slovensko baklo je poneslo lepo število zaslužnih športnikov iz Obcine Lukovica. Ponosna sem, da imamo v naši obcini izredne športnike, tudi take z evropskih in svetovnih prvenstev. Sloven-ska olimpijska bakla, ki štafetno potuje po vseh slovenskih obcinah, bo povezovala vso državo v duhu simbolike Triglava, s plameni narodne zavesti, naše trdnosti in športnega olimpijskega duha, ob 30. obletnici države Slovenije. Kot pozdrav gibanja in cvrsta nit prijateljstva, ki miro­ljubno povezuje ves svet. Naša iskra slovenstva v 81-dnevnem potova­nju, od 3. maja v Bovcu do 23. julija, ko se bodo v Tokiu zacele poletne olimpijske igre z našimi vrhunskimi tekmovalci. Za ideal zdravega duha v zdravem telesu, ki raste iz trdega, vztrajnega in požrtvovalnega pre­magovanja clovekovih zmogljivosti. Za dobro energijo in športno sreco naših junakov. Za nami je tudi zelo uspešna cistilna akcija, ki je po celotni obcini pote­kala v soboto, 17. aprila 2021. Razveseljivo je, da se je akcije udeležilo veliko obcanov. Še posebno veseli dejstvo, da je bilo med njimi veliko mladih, kar vliva optimizem in spoznanje, da starši in šola vzgajamo v zavedanju, kako pomembno je sobivanje z naravo. Na tem mestu se zahvaljujem vsem prostovoljcem, ki ste ta dan v letu namenili za naše skupno zdravo življenjsko okolje. V Krašnji je te dni na ogled potujoca fotografska razstava dobrih zgodb. Gre za projekt vec obcin, za katerega so bila pridobljena evropska sred­stva. V naši obcini smo prejeli del sredstev Evropskega sklada za regio­nalni razvoj za izgradnjo vecnamenske dvorane nad gasilskim domom Krašnja, ki je obenem prostor, namenjen druženju, kulturi, gasilcem in ostalim društvom v kraju. Razstava bo v središcu Krašnje na ogled do 20. maja 2021. Toplo povabljeni v Krašnjo. Veliko je dobrih zgodb med nami, pa o njih ne pišemo ali jih celo spre­gledamo. Naša življenja pišejo unikatne zgodbe, prisluhnimo jim. Naj nas povezujejo le dobre zgodbe in dobri ljudje! vaša županja Poziv k pridružitvi ekipi bolnicarjev v sestavi Štaba civilne zašcite Obcine Lukovica Štab civilne zašcite Obcine Lukovica bo skupaj z Obcino Lukovica v okviru letošnjega nacrta dela vzpostavil ekipo bolnicarjev. Vzpo­stavljena ekipa bo aktivirana v primeru vecjih nesrec ter v primeru poškodovanega vecjega števila ljudi v Obcini Lukovica. V ta namen pozivamo obcane Obcine Lukovica k pridružitvi ekipi bolnicarjev. Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo izpolnjevati naslednji pogoj: • starost nad 18 let. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami na podrocju zdra­vstva. V primeru da kandidat nima predhodne zdravstvene izobrazbe (ali opravljenega tecaja za prve posredovalce – bolnicarje), se bo izo­braževanje organiziralo preko Štaba CZ ali druge pristojne organizacije. Obveznosti ekipe bolnicarjev bodo: • aktivna udeležba na izobraževanjih in usposabljanjih, • aktivna udeležba na intervencijah. Kandidat vloži prijavo v pisni obliki in jo pošlje v zaprti ovojnici z oznac­bo: »Poziv za bolnicarje CZ Lukovica 2021« na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Rok za prijavo je do vkljucno 15. 06. 2021 in zacne teci z dnem, ko je poziv objavljen v obcinskem glasilu Rokovnjac. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na ele­ktronski naslov: cz.lukovica@lukovica.si., pri cemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Morebitne dodatne informacije in vprašanja dobite na tel.: 041 575 729 (Uroš) ali preko e-pošte: cz.lukovica@lukovica.si. Opomba: Uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. štab cIvILne zašcIte obcIne LukovIca OBCINSKA UPRAVA Investicije v izvajanju Izvajanje projekta Preureditev stare telovadnice v šolske ucilnice aktiv-no napreduje. Izvajalec del VG5 d.o.o. je v vecjem obsegu izvedel pred­videna rušitvena dela po DGD in PZI projektni dokumentaciji. Socasno z izvajanjem gradbenih del je v usklajevanju nacrt notranje opreme. Po potrditvi nacrta notranje opreme in izdelavi koncne verzije nacrta notranje opreme s strani projektantske družbe Ravnikar Potokar arhi­tekturni biro d.o.o. bo izveden postopek javnega narocila za izbiro do-bavitelja notranje opreme (oprema ucilnic, oprema garderob …). Zakljucena so gradbena dela na fekalni kanalizaciji Zaboršt. Skupna vrednost del, ki vkljucuje projektno dokumentacijo, gradbeni nadzor in gradbena dela na fekalni kanalizaciji, znaša 87.464,40 € brez DDV. V iz­delavi je projekt izvedenih del (PID) in dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO), po prejemu navedene dokumentacije bo vložena vloga za izdajo uporabnega dovoljenja. Socasno z izgradnjo fekalne kanalizacije je bila izvedena prevezava meteorne kanalizacije in izboljšave meteorne kanali­zacije, vrednost investicijsko vzdrževalnih del znaša 3.902,00 € brez DDV. besedILo In foto: obcInska uprava STORITVE Ponudba velja od 1.4.2021 do 31.8.2021 za vse nosilce iz marketinške skupine 966. peugeot.si Zvone Dolenc, ljubitelj starodobnikov »Fico je avto za zaljubljene!« Naš obcan Zvone Dolenc že vrsto let velja za eno glavnih imen na slovenski »fico sceni«. Je predsednik Fico kluba Slovenija, lastnik in »re-stavrator« mnogih fickov in ostalih starodobnih vozil. Že vse življenje živi na Prevojah pri Šentvidu, tam je bil tudi rojen, in sicer junija 1951, kar pomeni, da bo naslednji mesec dopolnil okroglih sedemdeset let. Po poklicu je papirnicar, delal pa je na razlicnih delovnih mestih, med drugim tudi v oddelku za uporabnike Narodne in univerzitetne knjižnice. Je tudi strojnik težke gradbene mehanizacije, v Hidrogradnji je kopal kanale, melioracije, pregrade, zapore za vodo … Je inštruktor vožnje B kategorije, mlade voznike je ucil v razlicnih avtošolah. Gospod Dolenc, je morda prav delo inštruktorja vožnje v vas vzbu­dilo ljubezen do avtomobilov? Ne, to je precej daljša ljubezen! Že kot otroci, stari sedem, osem let, smo sedeli v grabnih ob glavni magistralni cesti Ljubljana–Maribor in opa­zovali avtomobile, ki so vozili mimo. Tekmovali smo med seboj, in sicer tako, da smo dolocili vrstni red, »cigav« je avto, ki pripelje mimo. Ce nas je bilo recimo deset, je bil »tvoj« vsak deseti avtomobil. In potem smo drug drugega dražili, ceš kako grd je tvoj avto, kako ropota, kako zanic je in podobno. Že takrat so me zanimali avtomobili. Ste bili eden tistih otrok, ki že na dalec po zvoku ugotovijo, kateri avto prihaja in poznajo njegove glavne karakteristike? Po zvoku ne, takrat je vse ropotalo … Locil si lahko le, ali se bliža osebni avto ali tovornjak. Ko je bil bliže, je šlo laže (smeh). Razvoj vozil oz. avtomobilske industrije nasploh pa ste verjetno ves cas spremljali. Kaj je sploh vozilo po slovenskih cestah, ko ste odrašcali? Tovornjaki znamk TAM ali Škoda, sicer pa so bile škode pogoste tudi med osebnimi vozili, pa Opel Olympia Rekord, kakšen mercedes … Po-zneje, v šestdesetih, fico. Taki so bili zacetki. Vmes pa so se ljudje vozili s tomosi, mopedi, ženske so sedele zadaj, noge na stran, pac prevoz je bil, ni bilo treba poganjati kolesa. Omenili ste ficota, je bil to tudi vaš prvi avto? Drži, bil je moj prvi avto, in sicer leta 1969. Kakšne spomine imate nanj? Zelo lepe! Ce se je izgubil kakšen vijak, si novega brez težav dobil na prvi bencinski crpalki ali v živilski trgovini, ker je vse »pasalo«. Glede rezervnih delov res nikoli ni bilo problemov. Tudi tam, kjer se je pojavila kakšna luknja zaradi rje ali pregnitja, si preprosto cez nalepil kakšno nalepko, pa je bilo rešeno (smeh). Poleg tega je fico narejen tako, da se prakticno ne pokvari, ne pusti te na cedilu. Tudi na morje smo šli z njim, ce je zakuhal, smo ustavili, pocakali, da se je ohladil, in nato peljali naprej. To je bil vaš prvi fico, najbrž ga nimate vec? Koliko jih imate danes? Ne, prvega vec nimam, bil je letnik 1961 in že takrat je bil ves gnil. Sicer pa sem vseh skupaj imel deset, danes imam ohranjenih še šest, eden od njih je kabriolet. Vsi so še v voznem stanju, štirje tudi registrirani. Zakaj se vam je prav ta mali avto tako zasidral v srce? Ste celo eden od ustanoviteljev in predsednik Fico kluba Slovenija. Pravzaprav ne vem, je pac majhen, prisrcen avto, težko ga daš stran ali zamenjaš z neko »plastiko«. Poleg tega je fico avto za zaljubljene: ce sta se zaljubljenca skregala, sta se morala v ficku vseeno stiskati, saj je zelo malo prostora, nista mogla biti narazen. Nekateri kot pomanjkljivost si­cer omenjajo, da se v ficu sedežev ne da spustiti v ležec položaj. Ampak zdaj je tako, da tisti, ki ima dovolj denarja, da kupi ficka, ima tudi dovolj denarja, da ljubico pelje v hotel, ne potrebuje »ligenzicev« (smeh). Kdaj ste zaceli ficke nacrtno zbirati, ce se temu lahko tako rece? In kdaj so se pridružili ostali starodobniki? Moj prvi starodobnik pravzaprav ni bil fico. Prvi je bil moskvic. Tega sem našel za cesto v Crnucah pri nekem prekupcevalcu z avtomobili. Doku­mente zanj so izgubili, bil je v zelo slabem stanju. Zanj sem porabil štiri kvadratne metre plocevine debeline en milimeter. To je bilo leta 1990. Kaj torej poleg tega moskvica in šestih fickov še hranite v svoji garaži? Dva Mercedesa 190, Pontiac, letnik 1948, Opel Olympia, letnik 1953, INTERVJU Pontiac, letnik 1948, pripeljan iz Salvadorja. Opel Rekord, letnik 1954, Tomosov avtomatik in Tori. Morda sem še ka­kšnega pozabil … Seveda sledi klasicno vprašanje: na katerega svojega starodobni­ka ste najbolj ponosni, kateri je najbolj poseben? Je to pontiac, ki ste ga pripeljali iz Salvadorja? Lahko bi bil, ampak tu ni pravega odgovora. To je enako kot pri otrocih, ne moreš povedati, kateri ti je najljubši – vsi so tvoji, vsi so enakovredni, vse imaš rad. Ko lastnike starodobnikov vprašamo, koliko je vredno posamezno vozilo, mnogi odgovorijo, da tega ni mogoce opisati s številko, da je tu ogromno vloženega dela, dodatnih stroškov, tudi veliko cu-stev, nostalgije, sentimentalnosti … Da se vsega pac ne da meriti v denarju. Drži. Poleg tega je na primer že strošek najema garaže recimo vsaj petde-set evrov na mesec, v enem letu je to šeststo evrov. Ce je avto star šestdeset let, to nanese šestintrideset tisoc. Samo garaža! Kje je še vse delo in materi­al, ce moraš avto obnoviti. O ceni oz. vrednosti je res težko govoriti. Pomembno je, da znajo lastniki starodobnikov veliko popraviti, urediti, obnoviti sami. Drugace verjetno ne gre. Ce bi moral placati vse delo, vloženo v moje starodobnike, nikakor. Se ne splaca. Tu moraš biti sam aktiven že od vsega zacetka, ko se spustiš v nekaj takega. Mene je marsikdo prosil, naj mu popravim ali obnovim star avto, ampak vedno recem: »Najprej sam vse razdri, potem bomo pa vide­li, kaj se da narediti.« Zelo malo se jih tega res loti, obicajno avto konca na odpadu. Sam sem obnovil moskvica, pontiaca, fiata 1100 … Fickov sem obnovil vsaj dvajset, razdrl do zadnjega vijaka in sestavil nazaj. Vcasih sem imel kar racunalnik zraven v avtu in iskal navodila, kako ga sestaviti. Tudi tu vaja dela mojstra? Seveda, saj poznate metodo lastne kože. Najvec se nauciš iz svojih napak. Kot predsednik Fico Kluba Slovenija gotovo veste, koliko fickov je še v Sloveniji? Koliko je ljubiteljev teh vozil? Registriranih je med 200 in 250 fickov, neregistriranih pa je še enkrat toliko – so v garažah, ohranjeni, a se ljudje ne vozijo z njimi. Fico je eden tistih avtomobilov, s katerim se lahko pobahamo, za kar smo zaslužni tudi clani našega kluba, in marsikoga smo tako navdušili, da si ga je kupil in obnovil. Najvec škode pa se je naredilo, ko je na primer družina ocetu za petdeset let kupila ficka, da ga bo obnovil, pa ni bilo nic iz tega in je avto koncal na odpadu. Je fico avto, za katerega je vedno vec zanimanja, ki mu morda z leti raste tudi vrednost? Vrednost gotovo bo rasla, ce že ne raste. To je avto, ki še ima kromane odbijace, ne plasticne. Tudi okrasni pokrovi na kolesih so kromani. Taki dodatki naredijo avto lep. Plus – to je neke vrste igraca. In legendarni avto. Nekateri jih imajo za »okras«, poznam primer, ko je fico služil kot »vitrina« za razlicne pijace. Vsega mogocega se domislijo ljudje. Clani Fico kluba Slovenija prirejate tudi številna srecanja ljubite­ljev teh vozil, trenutno verjetno manj? Zadnje leto in pol srecanj zaradi protikoronskih ukrepov seveda ni bilo, v preteklih letih pa smo se redno dobivali, petkrat, šestkrat letno, po vsej Sloveniji. Bili smo že v Bohinju, Velenju, Šentilju, Štorah … Leta 2017 je bilo ob desetletnici kluba veliko srecanje pri nas v Lukovici, na Starem trgu smo na ogled postavili vec kot 140 fickov iz sedmih držav: Slovenije, Italije, Švice, Nemcije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije … Vsi so prišli. Septembra 2019 sem vas srecala na Vranskem, kjer ste bili s svoji-mi ficki del velikega praznovanja ob dvajsetletnici Slovenske vete­ranske avto-moto zveze (SVAMZ), katere clan ste. Poleg tudi sicer pestrega programa in velikega števila vseh mogocih starodobni­kov je bila namrec želja organizatorjev, da bi postavili rekord v šte­vilu zbranih fickov za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Res je, želeli smo rekord, a ta za zdaj žal ni priznan. Menda je bilo prizna­nih le okoli 260 fickov, ceprav se je zbralo skoraj 300 teh vozil, pripeljali so se tudi iz tujine. V neprekinjeni koloni, dolgi skoraj štiri kilometre, smo se zapeljali po poligonu za ucenje varne vožnje, žal pa vsi niso sodelovali pri tem. Vsekakor pa smo postavili slovenski (in še kakšen) rekord. Da bi pomagali pri postavljanju rekorda, so pri vožnji v koloni sodelovali tudi clani moje družine. Ficka, ki se je uporabljal v avtošoli, je vozila žena, policijskega je prevzel vnuk, obicajnega belega ficka je dobil v upravljanje svak, sam pa sem v povorki sedel v »reševalnem vo­zilu«, ficku z oznakami zdravstvenega doma. Vsak je torej nekaj posebnega, tako najbrž tudi odgovorite lju­dem, ki se sprašujejo, zakaj bi clovek v garaži imel kar šest fickov. Seveda, sploh ce vsakega sam obnoviš! Vsak ima svojo vrednost, tocno veš, koliko ur si vložil v obnovo, kolikokrat si ležal pod njim … Leta 2010 sem preživel možgansko kap in marsicesa sem se moral nauciti zno­va, recimo pisati. Pa tudi obnoviti znanje o teh vozilih, velikokrat sem takrat ležal pod njimi in gledal, kaj je spodaj, da sem se spet naucil. In pozneje sem obnovil še nekaj fickov. Taka bolezen je lahko huda preizkušnja za cloveka … Vsi so rekli, da je zdaj pa konec z mojim delom v garaži. Jaz pa sem si rekel: »Ni konec!« Trma, morda togota … Velikokrat sem šel gledat, ležal pod avti, tudi po štirinajst dni pod nekaterimi, pocasi potem spet veš, kaj je kaj in kako deluje. Pocasi se tudi to znanje vrne v možgane. Kot velikega poznavalca vas lastniki fickov gotovo dobro poznajo, veckrat se tudi oglasijo pri vas, izmenjate morda kakšno znanje, izkušnje, rezervne dele? Znanje in izkušnje že, rezervnih delov pa se ne izmenjuje, to je zdaj že »biznis«. Noben nic ne zamenja, nic ne da. Kdor kaj ima, ima zase ali prodaja. Tudi pri ostalih starodobnikih je tako. Tudi zato vrednost sta-rim (a dobro ohranjenim) avtomobilom z leti raste. Kako vi pridete do rezervnih delov? Marsikaj se prodaja po spletu, vcasih se kje voziš, pa zagledaš kak star avto ali dele le-tega, morda te kdo opozori … Je pa treba kupiti takoj, take stvari se zelo hitro prodajajo, ne sme se odlašati. Fico, ki je napro­daj, gre takoj. Pri recimo mercedesu je drugace, tisti bo pocakal. Glede na to, da je v vaši garaži še nekaj drugih starodobnikov, eden je bil pripeljan celo iz Salvadorja, kako je pa v takem primeru z naku-pom in z rezervnimi deli? Tudi tu verjetno prav pride svetovni splet? Seveda. In poznanstva so zelo dobrodošla. Pontiac je prišel v Evropo v ladijskem kontejnerju, kupil ga je nek Švicar, a ker je bil avto v res slabem stanju, se ni odlocil za obnovo. In tako sem ga od njega kupil jaz. Kar se rezervnih delov tice: imel sem znanca, ki se je v ZDA s tem ukvarjal in je hodil po odpadih po vsej Ameriki. Pontiac je bil brez mo-torja in enega mi je našel na odpadu v Koloradu. Res je bil v zelo klavr­nem stanju, svecke polomljene, po sliki sodec je bil samo za na odpad. Ogromno dela sem imel z njim, pol leta sem vsako jutro na primer že ob sedmih tolkel po vijakih, da so popustili. To je bil edini nacin, drugace bi jih le polomil, toliko rje je bilo. Zaradi tolcenja in vibracij so toliko popu­stili, da sem jih lahko odvil. Ampak – motor zdaj dela in pontiac je vozen brez težav! (Kar sem preverila tudi sama, ko me je g. Dolenc z blešcecim lepotcem castitljive starosti prijazno popeljal po Prevojah, op. a.) Vaši starodobniki torej niso le za okras in ne stojijo samo v garaži, z njimi se radi kam popeljete. Greste recimo tako z ženo na nedelj­sko kosilo? Seveda, tudi to bi šlo. Kam prav dalec sicer ne grem z njimi, saj moraš racunati na to, da se avto lahko tudi ustavi, da je treba kaj popraviti. To ni novo vozilo, da bi od njega pricakovali, da bo zdržal sto tisoc kilome­trov brez vecjih popravil. S pontiacom si sicer upam tudi na morje, to ni težava, a kdo me bo pa gledal, da se vozim sedemdeset, devetdeset kilometrov na uro in vsake toliko ustavim, da pogledam, ce je kaj odle­telo stran (smeh)? Omenila sem nedeljsko kosilo z ženo, kako ona gleda na ta vaš hobi in starodobnike v garaži? Brcne ne vanje, ko jih zagleda (smeh). Saj veste, kako je, vsak ima nekaj, kar ga veseli. Lahko bi pa hodil za šank recimo, to bi bilo verjetno slab-še. Tudi sama obcasno pelje katerega od fickov, povedal sem že, da je predlani enega peljala na srecanje na Vransko, kabrioleta je peljala na budnico k Soklicu … Pa otroci, vnuki? Imate naslednika, ki bo nekoc skrbel za ta vozila? Za zdaj nihce od njih ne kaže pravega interesa za moje starine, bomo videli, kako bo. Nasploh velja, da so clani društev ljubiteljev starodobnih vozil v veliki vecini tudi sami že »oldtimerji«. Dostikrat gre za ljudi, ki so si starodobnika omislili po odhodu v pokoj, prej ni bilo casa. Mladih ocitno tehniška dedišcina ne zanima najbolj … Res je, mladih v društvih primanjkuje. Poleg tega je tudi med starejšimi clani vecina takih, ki imajo le eno tako vozilo, niso pravi zbiratelji, ljubi­telji, da bi imeli vec vozil. Takih, ki imamo recimo deset starih avtomobi­lov, je v Sloveniji malo. In ker ima vecina le eno vozilo, se z njim tudi vec vozijo, kar pomeni vec obrabe, avto je prej unicen. Z desetimi vozili se težje veliko voziš, zato ostanejo lepše ohranjena. In preden jaz recimo sploh dobim desetega iz garaže, tistega iz najbolj oddaljenega kota, traja en teden, da premaknem vse pred njim (smeh) … Ce mladih starodobniki vecinoma ne zanimajo, kakšna je priho­dnost takih vozil, kje bodo pristala? Številna žal na odpadu, nekatera morda v muzeju. Tudi pravega odnosa do njih ni, vecino zanima le vrednost. S pontiacom sem bil na primer na Prešernovem trgu v Ljubljani, vse je zanimalo samo to, koliko je vreden, ce bi ga prodal in ali mu bo cena še rasla. Nikogar ni zanimalo, kako se pelje, kakšne karakteristike ima, koliko dela je bilo vanj vloženega … Ce boste Zvoneta Dolenca s katerim od njegovih fickov ali dru­gim starodobnikom kje srecali, o vrednosti torej raje ne sprašujte. Vsega se, kot receno, ne da meriti v denarju. G. Zvone, vam pa še veliko uspešno prevoženih kilometrov in seveda držimo pesti, da bodo srecanja klubov in društev ljubiteljev starodobnih vozil kma­lu spet mogoca! besedILo In foto: andreja cokL DOGODKI Potujoca fotografska razstava dobrih zgodb, ki povezujejo Slovenijo Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je skupaj z obcinami, ki so sredstva že prejele, pripravila po­tujoco fotografsko razstavo z naslovom Evropska sredstva povezujejo. Razstava je bila na ogled v središcu Krašnje (na lokaciji stare šole) med 9. in 20. majem 2021. Iz razstave smo lahko razbrali, v katerih obcinah in za kakšen namen so bila porabljena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. V naši obcini smo sredstva prejeli za izgradnjo vecna­menske dvorane nad gasilskim domom Krašnja, ki je obenem prostor, namenjen druženju, kulturi, gasilcem in ostalim društvom v kraju. O zglednem sodelovanju vseh naštetih društev je ob ogledu razstave spregovorila tudi županja Olga Vrankar, ki je tokratno razstavo otvorila le simbolicno. Z razstavo je želela Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prikazati pomen evropskih sredstev za razvoj in po­vezovanje na razlicnih podrocjih. Sicer pa je razstava tudi spodbuda za vse tiste, ki se odlocajo za korišcenje sredstev in tudi za nas, da še na­prej stremimo k pridobitvi evropskih sredstev iz kohezijskih skladov, ob tehtnem premisleku, ce projekte lahko tudi izvedemo. S sodelovanjem PGD Krašnja, KUD Fran Maselj Podlimbarski in Obcine Lukovica je bila investicija uspešno zakljucena. Nadejamo se tudi, da bo v obcini s po­mocjo evropskih sredstev v prihodnosti uspešno zakljucena še kakšna druga dobra zgodba, saj se s pomocjo evropskih sredstev vsekakor lah­ko naredi nekaj vec za vse, ki sooblikujemo prostor našim zanamcem. besedILo In foto: drago juteršek Društvo Lipa v Knjižnici Dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici Pandemija se postopoma umirja, zato smo se v Društvu Lipa odlocili, da nadaljujemo z raz­stavami idrijskih cipk Mati in otrok ter predsta­vitvami delovanja Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Tokrat go-stujemo v Knjižnici dr. Jakoba Zupana v Šentvi­du pri Lukovici, ki je podružnicna enota krovne Knjižnice Domžale. V preteklosti smo se pred­stavili v Domžalah, Mengšu, Trzinu, Ihanu, Mo­ravcah in zdaj v Šentvidu pri Lukovici. Tokrat smo poleg cipk razstavili tudi izdelke študij­skega krožka KERAMIKA, ki ga vodi Breda Podbev­šek, in IZDELAVA MOZAIKA, ki ga vodi Aljaž Vidrajz in je v letošnjem študijskem letu novost. Kot vedno se razstavijo tudi Puncke iz cunj UNICEF-ovega pro-grama “Posvoji puncko in reši otroka”, v katerem že 16 let delujejo prostovoljke iz Lipe Domžale. Izvedbena razstava je delo Marije Rupert, sicer mentorice študijskega krožka klekljanja. Razsta­va bo odprta do 21. maja 2021 v uradnem casu njihovega urnika. Vljudno vabljeni! besedILo: Marjan ravnIkar, foto: MarIja rupert Razstava društva Lipa. Razstava cipk. Pozabljena zgodovina Dogaja se, da je zgodovina marsikdaj pozabljena, še posebej, ker se kot narod staramo in je marsikdo, ki bi imel kaj povedati, že odšel. Bo pa ostala zapisana naša lokalna, naša domaca zgodovina. Ivan Baloh z Dolin nad Trojanami je s svojo tretjo knjigo poskrbel, da temu ne bo tako. Opisal je stare mline po našem Crnem grabnu, ki so nekoc mleli žito in dajali kruh družinam. Marsikje so bile, ce je bil vodni vir dovolj mocan, tudi žage, ki so jih poganjali mlinski kamni in so pomagale ljudem žagati hlode. Ni se mu bilo treba bati lakote, kdor je premogel oboje. Danes dvaindevetdesetletnega Ivana Baloha, ki mu je pri rosnih šti­rinajstih gestapo surovo ubil starše in je moral posledicno tako mlad prevzeti na svoja ramena veliko kmetijo, brate in sestre ter teto, je tako mladega preizkušalo življenje. Ja, rojenice ob rojstvu res niso »šparale« s težavami na poti odrašcanja in celotnega življenja. So mu pa zato dale bister um in oko, spretne roke in pogum, da se je polotil vsega, kar si je zamislil. Vcasih mu je uspelo bolj, vcasih pa se je tudi kaj zalomilo ali pa je zavidanje nekaterih dodalo le še nove skrbi. Na njemu lasten nacin se je polotil marsikatere rešitve in izboljšave in mu je tudi uspelo. Kot na primer v enem dnevu s pomocjo starega tovariša izkopati cesto na Doline. Kdaj drugic ni šlo tako lahko in se je izkazalo, da še tako dober nacrt ne daje rezultatov, ki jih je pricakovati. Cas je, da preidemo k njegovi novi knjigi. Drobna knjižica, ki podrobno opisuje mline in žage, pricne z opisom že pri mejnem kamnu v Zajasov­niku, pri prvi Konjškovi in Cretovi žagi – vcasih so rekli Konjškov in Ko­finarjev mlin – in potem lepo po dolini tja do Kersnikove domacije. Na koncu knjige pa je lepa zgodba o kruhu. Ne bom opisovala drugih, kajti zanimivosti si raje preberite sami. Knjigo dobite pri Ivanu na Dolinah ali pa vam jo bo poslal po pošti. Njegov telefon je 01 7233 001, stane pa 10 evrov. Bodite malo vztrajni, ker ima vedno polno opravkov izven hiše. Ivan Baloh je na izid knjige cakal kar dolgo, kriva je bila korona, pa tiskar je malo zavlaceval, ampak zdaj je tu in res je vredna branja. Pravi, da je bilo knjigo potrebno napisati, ker bi drugace šlo vse v pozabo. Kljub castitljivim letom pa Ivan Baloh ne miruje, pravi, da ima v glavi še »materiala« za 20 let in rad bi vse to spravil na papir. Mimogrede, že snuje cetrto knjigo. Tam gori v nebeškem miru z ženo Minko nista nikoli osamljena. Vedno kdo pride na obisk in tudi marsikdo kaj pomaga. Ob mojem obisku je bil pri njem njegov mladostni prijatelj Milan Ferek z ženo in obujanju spominov ni bilo ne konca ne kraja. Tudi župnik Dra-go Markuš je prišel in sobotno popoldne je bilo popolno. Sploh pa ob dobrotah žene Minke, ki jih postreže obiskovalcem. Spoštovana zakonca Ivan in Minka Baloh, želim vama res zadovoljna in zdrava leta, ki jih imata še pred seboj. Naj vama še dolgo lepota in mir Dolin krajšata vsakdan. besedILo In foto: MILena bradac Godbeniški pozdrav Lukovici Godba Lukovica je tudi v letošnjem letu prvomajske praznike obeležila virtualno. Godbeniki in godbenice so od doma posneli skladbo Pozdrav Lukovici in jo objavili na družabnem omrežju Facebook ter na svojem Youtube kanalu. V video so vkljucili tudi prizore oz. po­snetke krajev od Trojan pa vse do Prevoj ter obcane popeljali po celotni obcini. Tradicionalno ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, zadonijo koracnice pihalnih orkestrov. Tudi v naši obcini takšna tradicija traja že vse od leta 1999, ko je svoj sploh prvi jasni nastop pripravila Godba Lukovica. Zaradi nastalih razmer je lani tradicionalni predprvomajski obisk vasi po obcini odpadel in se preselil na svetovni splet. Tako so godbeniki pripravili video posnetke s preteklih nastopov in virtualno obeležili praznik dela. Tradicionalna izvedba predprvomajskih nastopov pa tudi v letošnjem letu ni bila mogoca in padla je odlocitev, da bodo posneli skladbo Poz­drav Lukovici od doma. Godbeniki in godbenice so se doma posneli sami, posredovali posnetek in vse skupaj je potem dirigent Gregor Der-mol združil v celoto. V video so vkljucili še posnetke krajev, kjer bi se s koracnicami sicer ob normalnih razmerah ustavili glasbeniki. Torej od Trojan preko Krašnje, Lukovice, Rafolc do Šentvida in Prevoj. Dodali so še nekaj posnetkov turisticnih tock in s tem so se godbeniki virtualno sprehodili po celotni Obcini Lukovica. Nastalo video-glasbeno razgle­dnico pa so objavili na predvecer praznika dela na družabnem omrežju Facebook in na godbenem Youtube kanalu. Za godbeniki je tako po zelo odmevnem virtualnem novoletnem kon­certu še en uspešen projekt na spletu. Svoje delovanje so prilagodili trenutni situaciji, še naprej so aktivni in pridno vadijo doma. Z delno sprostitvijo razmer so v maju v skladu s priporocili zaceli tudi z vajami v manjših skupinah. Seveda pa si želijo, da bi se stanje in epidemiološke razmere tako izboljšale, da bi lahko po dolgem casu spet zaigrali v živo. besedILo: Leon andrejka, foto: arhIv godbe LukovIca Blagoslov traktorjev v Podgori pri Zlatem Polju Sveti Izidor, ki je zavetnik kmetov in kmeckega sta-nu, goduje 15. maja in v maju se zacne tudi košnja in spravilo krme. Da bo delo varno, je župnik Bernard Rožman v nedeljo, 9. maja popoldne, pred igrišcem v Podgori pri Zlatem Polju blagoslovil traktorje. Z Bogom zacni vsako delo, da bo dober tek imelo in zato tudi blagoslov traktorjev, kajti ce so traktorji tehnicno brezhibni in obenem še blagoslovljeni skupaj z vozniki, se nam res ni bati hudega. Na pr-vem blagoslovu traktorjev se je zbralo vec kot 25 traktorjev in njihovih lastnikov, kar pomeni, da za­upajo v Božje varstvo. Na svoj racun so prišli tudi ljubitelji traktorjev, saj je bilo na blagoslovu videti vse od starodobnikov do najnovejših traktorjev. Naj jih spremlja Božji blagoslov pri njihovem delu cez celo leto. besedILo In foto: drago juteršek Uciteljica z Brda castna obcanka Obcine Domžale V preteklem korona letu je bilo kar nekaj obeležitev vecjih dogodkov, ki so zaradi znanih razlogov šli mimo nas. Tako so v Domžalah svecano razglasili tudi castnega obcana, tokrat prvo castno obcanko obcine Domžale. Prejemnica tega priznanja je bila Vera Vojska, po poklicu predmetna uciteljica slovenskega jezika in zgodovine, ki je poucevala na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. In z nje­nim urednikovanjem v glasilu Slamnik je bila tudi povezana z našo obcino. Ne bomo na široko razglabljali o njenih številnih projektih, ki jih je uspešno zacela in vodila, naj ob tem omenim samo glasilo KS Dob Hrast, vodenje Društva izgnancev Domžale, ki zajema žrtve druge svetovne vojne z obmocja nekdanje Obcine Domžale, in še mnoge druge. Njeno delo se je poznalo tudi v številnih društvih in na obcini, kjer je bila vrsto let svetovalka, tudi clanica obcinskega sveta. A vseeno – vrnimo se na njeno službovanje na naši osnovni šoli. Glede na to, da sva z Vero marsikaj ušpicila skupaj, jo bom v pogovoru kar tikal. Zanima nas, kdaj si prišla in koliko casa si poucevala na Brdu? Poucevanje na OŠ Janka Kersnika Brdo je bila moja prva daljša služba, pa tudi obdobje, ki se ga najraje spominjam. Na šolo sem prišla v letu 1976, ko sem se z možem tudi preselila v Lukovico. Na šoli sem ostala šest let, v Lukovici nekaj dlje in lepo nam je bilo. Na pobudo tedanjega predsednika sveta KS Valentina Perneta, tudi mojega kolega pri pouce­vanju slovenskega jezika, sem se vkljucila tudi v tedanjo KS. Si mogoce poucevala tudi na podružnicnih šolah? Ne. Sem pa na Brdu poucevala v glavnem slovenšcino, nekaj nekdanje domovinske vzgoje, del delovnega casa pa sem preživela tudi v knjižnici. Kakšni so spomini na Brdo ter kakšni na ucence in ucenke ter sode­lavce in sodelavke? Lepi, tudi nepozabni, tako na ucence kot sodelavke in sodelavce. Še posebej na 5. b razred, katerega razrednicarka sem bila štiri leta. Še da­nes rada srecam nekdanje ucence in ucenke, kar nekaj sem jih kot po­oblašcenka tudi porocila. Upam, da imajo tudi oni lepe spomine name. Glede na to, da si del svoje poklicne poti opravljala na Brdu, se nanj še vracaš? Dokler sem živela v Lukovici, sem rada obiskovala vse prireditve, v za­dnjem casu manj, še posebej, ker številnih, s katerimi sem prijateljevala, ni vec. Ko smo bili v skupni obcini, sem rada napisala kaj o dogajanjih na obmocju sedanje Obcine Lukovica. Me pa veseli, da sem preko Dru-štva izgnancev Domžale, v katerem je kar nekaj clanov in clanic s tega konca, uspešno sodelovala z nekdanjim županom, hvala pa za razume­vanje tudi sedanji županji. Kaj želiš generacijam, ki si jih poucevala, in kaj svetuješ tistim, ki v šolo šele prihajajo? Generacijam, ki sem jih poucevala, sem vedno želela vse najboljše. In od tod tudi moje veliko veselje, ko sem spremljala njihove družine ter uspešne življenjske in delovne poti, v katerih sem videla tudi zelo maj-hen delcek mojih prizadevanj, ko smo se skupaj trudili v osnovni šoli. Naj prav vse tudi v prihodnje spremljajo sreca, zdravje in razumevanje. Vsem, ki šele prihajajo v šole, pa v njih predvsem veliko veselja, prije­tnih uciteljev ter želja po znanju, predvsem pa veliko lepih spominov na otroštvo, ki še vedno ostaja vodnjak, iz katerega pijemo vse življenje. Hvala pa tudi tebi, dragi Dadi, saj sva s skupnimi mocmi v nekdanji mla­dinski organizaciji skupaj z drugimi, seveda, ustvarila številne projekte, ki se jih še danes rada spominjam, najbrž pa tudi ti. Želim vse dobro tebi in vsem tvojim! Za prejeto priznanje castne obcanke ti seveda cestitamo in ti želi-mo še veliko dobrih idej in užitkov pri pisanju. besedILo: drago juteršek, foto: vIdo repanšek Za prijatelje si je treba cas vzet A ne le za prijatelje, tudi za druge – za ljudi, ki jih niti ne poznajo, a jim je potrebna pomoc, si gasilke in gasilci vedno vzamejo cas. Prav kršcanska ljubezen se izkazuje pri nesrecah, naj bo to požar, poplava, potres ali kakšna druga elementarna nesreca, gasilke in gasilci so ve­dno pripravljeni priskociti na pomoc. Na 5. velikonocno nedeljo so se gasilke in gasilci zbrali v cerkvi svetega Luka, da se svojemu zavetniku svetemu Florjanu, ki je godoval 4. maja, zahvalijo in priporocijo za var-stvo pri njihovem poslanstvu. Župnik Bernard Rožman je poudaril, da njihovo delo najbolje opisuje evangelij tistega dne, tudi o tem, kako bi morale skupnosti sodelovati med seboj: »Jezus pravi: 'Kdor zares ljubi, da življenje za svoje prijatelje,' (Jn 15,9 17) vi pa greste še eno stopnjo višje – ne samo za prijatelje, ampak velikokrat za neznance, za tiste, ki potrebujejo vašo pomoc in vaše strokovno znanje. Danes smo zbrani v tej cerkvi, da se zahvalimo in obenem prosimo Božjega varstva, ki nam ga svetniki zagotavljajo. Vec kot 50 let niso smeli gasilci in gasilke go- Obvestilo o delovanju OZVVS Domžale ob 30. obletnici samostojnosti Na žalost zdravstvena situacija v naši državi še ne omogoca, da bi udejanili naše nacrtovane akcije, ki smo jih planirali v okviru prazno­ vanja 30. obletnice naše države – Republike Slovenije. Tudi obcnega zbora clanstva še nismo izpeljali, upam, da nam bo me-sec maj nekoliko bolj naklonjen, da le-tega tudi izpeljemo. Sodelovali bomo na vseh obcinskih proslavah 30. obletnice državnosti, iz katerih izhajamo, tako bomo v Mengšu to obeležili že za njihov obcinski praznik 29. maja 2021, v Lukovici pa se bomo v juniju zbrali ob pomniku Lokvanj, kjer je bilo leta 1991 poskrbljeno za naše mlade fante, ki so pre­begnili iz vojašnic JA iz najrazlicnejših koncev nekdanje skupne države. Predvsem pa smo skoraj prepricani, da nam bo v mesecu juniju omogo-ceno neposredno srecanje na državni proslavi, ki se nacrtuje 27. 6. 2021 v Trzinu, na obletnico trzinske bitke. Ob tej priložnosti želimo podeliti spo­minske znake >VOJAŠNICE 1991< pripadnikom 551 odreda 55. ObmŠTO Domžale, še prej pa skupaj s kamniško obcino postaviti obeležje v Veliki Lašni, kjer se je ta usposabljal pred vojno za samostojno Slovenijo. 2. julija 2021 nacrtujemo slavnostno praznovanje 30. obletnice raketi­ranja Oddajnega centra Domžale, na katerem želimo zbrati vse, ki so na kakršnikoli nacin sodelovali v njegovi obrambi v letu 1991. To je droben izsek iz naših optimisticnih nacrtov. Še enkrat naj ponovim dosežek usklajevanj med nami in državo, ki vsem tistim s statusom voj­nega veterana že po dopolnjenem 50. letu starosti omogoca korišcenje placila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Naša želja je tudi, da se nam ob praznovanju okrogle obletnice naše države pridružijo novi clani, katerim bomo po svojih zmožnostih po­magali pri uveljavitvi upravicenega statusa veterana vojne za Slovenijo. Vabimo vas v naše clanstvo, poklicite na številko 031 646 819 ali 051 323 052. Lahko nam pišete tudi na el. pošto ekretar.ozvvs.domzale@gmail. com ali na naslov OZVVS Domžale, Ljubljanska 36, 1230 Domžale. besedILo In foto: janez gregorIc POVABILO Vabimo vse upokojence na srecanje našega društva s sosednjimi društvi upokojencev, ki bo v soboto, 5. 6. 2021, ob 9. uri. Zbrali se bomo v Lukovici. Sledil bo lep in zanimiv program. društvo upokojencev LukovIca Upokojenci na Vremšcici Pohodniki DU Lukovica smo se v mesecu maju že drugic odpravili v gore. Tokrat smo se z avtobusom odpeljali proti primorski. Naš cilj je bila Vremšcica. To je gorovje v jugozahodni Sloveniji, ki leži med Seno-žecami, Pivko in Divaco. Najvišji vrh, Velika Vremšcica, je visok 1027 m. Pred vzponom smo se ustavili na Ravbarkomandi, kjer smo spili našo jutranjo kavico. Pohod sta vodila Vlado in Nežka. Razdelili smo se v dve skupini. Z Vladom smo se odpravili iz Senožec, Nežka pa je svojo sku­pino peljala iz Pivke. Prva skupina je avtobus zapustila na parkirišcu pri odcepu za Vremšcico. Vzpon je bil lahek. Nekaj casa smo hodili po cesti, ki se je vila po gozdu. Po slabi uri smo prišli na travnat del gorovja. Med brinjem in nizkimi borovci smo obcudovali cvetoce narcise, gorske kosmatince in razlicne cvetlice vseh barv. Bilo je tudi veliko šmarnic, ki pa še niso zacvetele. Predvsem pa nas je prevzel razgled, saj sega od Dolomitov, Julijskih Alp, preko Nanosa do Kamniško Savinjskih Alp. Lepo so vidni Javorniki, Snežnik in Slavnik. Pogled pa je segel vse do Planina nad Vrhniko Jadranskega morja. Na vrhu je vremenska postaja in plošca, kjer smo si lahko ogledali, kaj vse nudi razgled. Je pa kar precej pihalo, zato smo se odpravili proti majhni cerkvici sv. Urbana, kamor smo prišli skoraj isto-casno z Nežkino skupino, ki je prišla s pivške strani. Zupanciceva Majda nam je pripravila okusno malico z domacimi mesninami, posladkali pa smo se z Lojzkino pehtranko. Prijetno je bilo posedeti na klopeh ob cerkvi na toplem soncu. V dolino smo se spustili proti Pivki. Ta pot je bila krajša, v glavnem po gozdu, ki je v tem casu res lepo obarvan. Na parkirišcu nas je cakal avtobus. V Pivki smo naredili še kratek postanek in se nato odpeljali proti domu. V mesecu juniju se bomo odpravili na goro carovnic, 1114 m visoko Slivnico, ki smo jo danes lahko obcudovali ob lepem razgledu z Vrem-šcice. Prijave za pohod sprejema Olga Jarkovic. besedILo In foto: danIca osoLnIk saj je lahko dostopna skozi vse leto. Nanjo vodi vec poti. Mi smo se od­locili za nekoliko daljšo preko Blatnega dola. Premagati je bilo treba 400 m višine. Pot se pricne na širokem kolovozu, ki se vseskozi vzpenja. Po dobre pol ure hoje širok kolovoz preide v ožjo pot, ki pa postane na dolocenih delih zelo strma. Brez posebnih težav smo v uri in pet-najstih minutah prišli do doma, ki stoji na višini 733 m. Dom je velik in obnovljen, okrog njega je postavljenih veliko miz in klopi. Za otroke pa imajo tudi igrala. Naši nahrbtniki so bili polni dobrot, da smo se kljub zaprtemu domu pošteno okrepcali. Povzpeli smo se še na 22 m visok lesen razgledni stolp in obcudovali prekrasen razgled na Vrhniko in Staro Vrhniko, na Ljubljansko barje, po katerem se vije Ljubljanica, na Ljubljano in Logatec. Ker je bilo vreme lepo, smo lahko obcudovali tudi Snežnik, Javornike, Krim in Slivnico. V jasnem vremenu se vidijo Julijci s Triglavom in vrhovi Blegoša, Ratitovca in Porezna. Pogledi pa sežejo še dlje, do predgorja Kamniških Alp in Karavank. Na stolpu smo se dolgo zadržali in uživali v razgledih. Malo smo se tudi pregovarjali, kaj se vidi in kaj ne. Eni smo videli lukovški kamnolom, eni pa ne. To moramo še raziskati. Sprehodili smo se še okrog doma, tudi od tam je lep pogled na Vrhniko. Vse lepo se konca in treba se je bilo vrniti v dolino. Ob poti smo na travniku nabrali nekaj zdravilnih rožic. Ustavili pa smo še pri partizanskem bivaku in nadaljevali pot do parkirišca. Na Vrhniki smo na terasi enega od lokalov spili kavo in se prijetno utrujeni in veseli, da smo obiskali to lepo planino, odpeljali proti domu. besedILo In foto: danIca osoLnIk 16 Drago Jerman, slikar v tišini V mesecu aprilu, ki je poleg tega, da je znan po muhastem vremenu, znan tudi kot mesec knjige, je v spomin na velikega slikarja Draga Jermana pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izšla knjiga Drago Jerman, slikar v tišini. Urednik knjige Anton Petric se je zato, da Drago ne bi ostal pozabljen in zapušcen – kot se je zgodilo z mnogimi znanimi gluhimi, ki so bili za cas svojega življenja znani, ko pa so umrli, pa so bili pozabljeni – odlocil njegova dela natisniti v obliki knjige. S to knjigo njegovo ime in njegova dela zagotovo ne bodo pozabljena in bodo živela naprej. V njej najdemo številne stare zgradbe in kmecke hiše, prenekatere cerkve – že na naslovnici je cerkev v Štanjelu iz leta 1985, nato pa se na preko dvesto­tih straneh sprehodimo cez opus njegovih del. Preko akvarela, svinc­nika, tuša, krede, oglja in študijskih risb do crkoslikarstva. Med svojim slikanjem je Drago našel stik, vez in zgodbo vsake stare zgradbe in ravno zato so njegove slike tako žive in prijetne za oko. Prvi izvod knjige sta prejela Marjan in Toncka Jerman, tudi zato, ker sta znala in zmogla ocuvati Dragova dela, da so sedaj lahko natisnjena v tej lepi knjigi v spomin na avtorja in za ka­snejše rodove. Tako spomin na veli­kega prijatelja in slikarja, predvsem pa cloveka, ostaja tudi po njegovi smrti. Knjigo lahko narocite na spletni strani Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, da boste poleg kakšne njegove slike, ki krasi vašo steno, imeli še pregled na celoten opus njego­vih del, ki jih ni malo, in tudi v spomin na avtorja Draga Jermana. besedILo In foto: drago juteršek Ob neprezrtih obletnicah 2021 Pesnik vere, upanja in ljubezni je dobršen del svojega življenja preživel v Ljubljani. V dveh stoletjih, odkar je hodil po ljubljanskih ulicah, se je Ljubljana mocno spremenila. Vendar so še ohranjene mnoge arhitektonske in druge znamenitosti, mimo katerih mnogokrat hitimo. Tudi v dežju in snegu, vetru in mrazu, kot je zapisano v virih skoraj štiri desetletij živecega projekta po Prešernovih stopinjah v Ljubljani pod okriljem Zveze kulturnih društev Slovenije, so se pevci, recitatorji in obiskovalci poklonili pesnikovemu spominu na mestih ljubljanskih ulic z ohranje­nimi znamenitostmi in s spomini na cas, ko je velikan slovenske besede narod poklical z livad nejasne bodocnosti k izobraževanju v lastnem jeziku, sam pa program z neprecenljivimi literarnimi oblikami udejanjil v Poezijah, ki obsegajo nad 3160 verzov in izdanimi pred 175 leti. Veliko je vlagal v spored nastopa in bil na tem podrocju iskan svetovalec oz. mentor. Komponiral je vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo. Av-torske skladbe in priredbe za vse zasedbe in težavnostne stopnje je pisal tako, da so bile prijazne tudi pevcem, kar potrjujejo izvedbe številnih zbo­rov na najrazlicnejših ravneh glasbenih prireditev. Ta prispevek nastaja z lepimi spomini na cas, ko je naš Anže, kot smo ga vsi klicali, ustvarjal za njemu ljube lukoviške rokovnjace. V kongresnem letu Apimondie je moškemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice posvetil pe­sem Ena od cebel. Da je bil omenjenemu zboru skladatelj res naklonjen, vidimo tudi iz arhivskega dela njegove bogate glasbene zapušcine, v ka­teri se pesmi za pesmijo vrstijo vse do dva tisoc in še nekaj cez. Morda res ni nakljucje, da je v prvem fasciklu moški zbori prav na prvem mestu vlo­žena pesem AJDA, ki jo je skladatelj v letu 2010 posvetil Igorju in vsem lu­kovškim rokovnjacem, da bi jim ajda dobro medila (in še kaj drugega!). Pa je prišlo leto astronomije in zborov repertoar je bil dopolnjen s priljubljeno pesmijo Zvezde. Zboru je bila podarjena tudi praznicno odeta priredba latinske maše Kamila Maška v izvedbi s solistkama Marto Zabret in Urško Pavli. Velikokrat so jo zapeli in izzvenela je v vzvišeni besedi svojih globin in postala je govorica njihovih src. Hvala vam, dragi prijatelji. Hladni marcni veter se je že unesel, soncek pomladanski topli cas prinesel. Pisana livada že medi bogato, vabi roj cebelji na cvetoco trato. besedILo: danIeLa MocnIk, avtor sLIke: kIar Meško padlo na pamet jemati slamo s strehe, današnjim pa žal tudi to ni vec ovira, saj ima streha dovolj slame. Mogoce jo ima tisti, ki je to storil, tudi prevec, ali pa je v bližnjem lokalu zmanjkalo slamic za pitje in je mislil, da bo s to slamo lahko popil svojo pijaco. Malce vec odnosa in spoštovanja do tuje lastnine bi morali imeti in zato bolj prisluhniti v šoli, ko se ucijo moj, tvoj, njegov, naš, s to razliko, da le ni vse naše. besedILo: drago juteršek Ob letošnjem slovenskem kul­turnem prazniku smo clani Bral­nega študijskega krožka Glasba pripoveduje pri Klubu Liberius Cerklje to pot 12. februarja 2021 prehodili virtualno, obenem pa v zadnjih marcevskih dnevih pri­pravili tiskano predstavitev kot opomnik na pogostejše spomi­njanje naše snovne in nesnovne kulturne dedišcine – s poklonom Janezu Mocniku (1936–2016), ucitelju, likovniku, zgodovinar­ju, kronistu, predavatelju, piscu, uredniku … in tudi avtorju ome­njene poti, ki mu je bila glasba položena v zibel za vse življenje. Vse slišano, videno, brano in do-živeto je strnil v svoji glasbeni zapušcini. Ucil se je v šolah in skozi življenje v njih tudi deloval kot profesor glasbene in likovne umetnosti. Slovensko zborovsko dogajanje na cerkvenem in profanem podrocju je intenzivno spremljal, ga strokovno vrednotil in mu svetoval. Pa saj ni naše Kar nekaj let je minilo, odkar sem koncal osnovno šolo, v kateri smo se ucili tudi o zaimkih, ki jih je kar nekaj, med njimi tudi svojilni – moj, tvoj, njegov – in slednjega se mladež v šolah sploh ne uci vec. Ali pa se ucijo, vendar njihovega pomena ne poznajo in ne spoznajo. Da je res tako, nam prica tudi unicevanje trikrat pomanjšane Budnarjeve domacije, ki stoji pred podružnicno osnovno šolo. Generacijam, ki so se še ucile, kaj je moje in tvoje in kaj je naše, se pravi skupno, ni Koncno ga le imam Svetovni dan Zemlje v Vrtcu Medo Že lani so se mnogi mladi spraševali, kdaj bodo naredili kolesarski izpit in tudi letos jim razmere niso bile najbolj naklonjene. Je že res, da se je teorijo – kam sodi in kaj pomeni kakšen prometni znak – mogoce nauciti, a praksa da svoje. In prišel je tudi ta dan, ko so se v Podružnicni šoli Krašnja ob po­moci uciteljice Helene Urbanija in policistke ter policista PP Domžale lotili tistega zahtevnejšega, prakticnega dela. Še pred tem so vse tisto, kar je v mladih glavicah ostalo o prometnih pravilih, uspešno prenesli na testni list. In tako smo po uspešno prestanem izpitu iz teorije in prakticnem delu – vožnji po Krašnji, upoštevajoc vse predpise, znake in talne oznacbe – dobili nove kolesarje in kolesarke, ki bodo zagotovo kakšen nasvet glede vožnje dali tudi domacim med vožnjo z avtom ali kje drugje v prometu. besedILo In foto: drago juteršek Žabja svatba V tem šolskem letu smo si v okviru LDN Vrtca Medo zacrtali zlato nit na temo LUTKE KOT ZDRAVILO. Lutke nas v skupini MIŠKE spremljajo že od zacetka septembra. Zabavajo nas ob razlicnih dejavnostih: otroci so izde­lovali lutke, se prosto igrali z lutkami, uprizorili razlicne predstave … Lut­ke so res carobne v otroških oceh, znajo vse: naucijo nas pesmico, berejo nam pravljice, nas nasmejijo, znajo biti nagajive, šaljive, grejo z nami na sprehod in otrokom za rojstni dan uprizorijo lutkovno predstavo. V VVE Medo se navkljub situaciji in ob upoštevanju vseh ukrepov trudi-mo, da življenje v vrtcu poteka cim bolj nemoteno. Strokovni delavci se trudimo, da so otroci prikrajšani za cim manj dogodivšcin in še vec casa kot navadno preživimo na prostem. Tako smo tudi letos 22. april posve­tili našemu planetu, saj na ta dan praznujemo svetovni dan Zemlje. Bi-stvo tega dne je, da otroke opozarjamo na to, da je naš planet, na kate-rem živimo, minljiv in ranljiv, zato ga je potrebno ohranjati. Ta dan smo vse skupine vrtca izvedle Tek podnebne solidarnosti in s pretecenimi kilometri prispevali svoj simbolni delež pri grajenju kroga solidarnosti okrog Zemlje. Vsi udeleženci smo se po koncanem teku posladkali s sadno-žitnimi rezinami. besedILo: Maja LenarcIc, foto: urša pogacar Tokrat so nas lutke žabice povabile v naravo ob bližnji bajer. Otroci so se prepustili domišljiji in uprizorili žabjo svatbo. Lutke žabice so otroke popeljale v nepozabne dogodivšcine. Žabice so naše vsakodnevne prijateljice tudi v igralnici, kjer otroci dnevno ustvarjajo nove zgodbe. besedILo In foto: nataša In špeLa Imamo olimpijske sanje Mnogi mladi športniki in športnice si želijo nastopov na olimpijskih igrah, saj je to najvecja manifestacija športa. Tekmovati, a ne le tekmovati, samo sodelovati v kar 339 dogodkih, ki se bodo odvijali v 33 olimpijskih di­sciplinah na kar 43 prizorišcih, je nekaj, o cemer lahko samo sanjamo. A v sredo, 12. maja, so se nekaterim uresnicile sanje, saj so lahko pone-sli slovensko olimpijsko baklo. Kot prva je baklo ponesla Maja Per ob spremstvu Simona Keršica in Aleša Podbelška. Ucenci in ucenke Podru­žnicne šole Blagovica so jih pricakali s petjem in tudi v nadaljevanju po predstavitvi karakteristik bakle še s plesom in petjem. Ce so bili nosilci bakle v Blagovici mlajša generacija, je v Krašnji ta cast pripadala Marijanu Štruklju s spremljevalcema Urošem Cerarjem in Alešem Mežnaršicem. Kar celotno igrišce so tokrat zavzeli nastopajoci in tudi tu presenetili s programom. Še skok na Prevoje pri Šentvidu, kjer so nosilca bakle Rober­ta Kotnika ter spremljevalca Tomaža Avblja in Zmaga Berleca obkrožili plesalke in plesalci Vrtca Medo, odeti v oblacila izpred mnogih let. Še en krog, da je vsak lahko pogledal baklo, in že je bakla brzela proti Brdu. Tu pa kar cel poligon s številnimi navijaci ob cesti in na oknih šole. V prvi krog so baklo ponesli nosilci iz prejšnjih lokacij in jo nato predali ucen­cem in ucenkam posameznih razredov višje stopnje. Ob komentarju, da so nekateri tekli kot penzionisti, je mladež pokazal, cesa je zmožen, saj še preden so dodobra izginili za vogalom župnišca, so že bili na cilju. In tako kot na vsakem sprejemu bakle sta tudi tu spregovorili županja Obcine Lukovica Olga Vrankar in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih. Na Brdu je zbrane nagovoril še zlati olimpijec Mi­ran Tepeš, ki je poudaril, da bo glede na viden športni potencial v obcini tudi lukoviška obcina kaj kmalu imela kakšnega olimpijca ali olimpijko. Zbranim ucencem in ucenkam ter otrokom iz vrtca sta obe govorki po­udarili, da se s trudom da marsikaj doseci, tako v športu kot pri ucenju. Obenem so tako otroci kot govorki obljubili navijanje za naše olimpijke in olimpijce, ki bodo zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah letos v Tokiu. Prireditve se je udeležil tudi podžupan Vincenc Dragar, ki je skupaj z žu­panjo odtekel zadnji krog z baklo. Olimpijski komite Slovenije namerava z baklo obiskati vseh 212 obcin v Sloveniji, v želji promovirati olimpijske igre in šport kot tak kot zdravo obliko gibanja in druženja. besedILo In foto: drago juteršek, katka bohInc Tekaška trojka na Prevojah pri Šentvidu: Robert Kotnik, Tomaž Avbelj in Zmago Berlec. Folklorni nastop otrok vrtca Medo. Vsi tekaci na Brdu pri Lukovici. Zlati olimpijec Miran Tepeš. Tek trojk predmetne stopnje ucencev OŠ Janka Kersnika Brdo. Ucenci na OŠ Janka Kersnika Brdo so pripravili kratek program. Tek uciteljev in županje z zlatim olimpijcem. Jožef Primožic – osemdesetletnik V teh dneh je praznoval okrogli jubilej Jožef Primožic s Prevalj. Jožef se je rodil v kmecki družini in še do danes v njem ni pojenjala volja do kmeckih opravil. Njegovo življenje pa ni bilo zvezano samo z agrarnim udejstvovanjem, temvec je zaradi njegovih raznoterih ustvar­jalnih hotenj debel pecat odtisnil tudi v športu. Stražar, Lukovica, 1985: »Zacetki težkoatletskega športa na Prevojah segajo dalec nazaj pred ustanovitev težkoatletskega kluba. Kje so že tisti casi, ko so zaceli fantje za šport dvigati in premetavati skale za pre­vojskim bajerjem in ko je Zmago Berlec zacel trenirati v železniškem težkoatletskem klubu v Ljubljani. Ko je leta 1962 postal slovenski mla­dinski prvak, so se na pobudo Lojzeta Dolenca iz Vrbe Milan Kosmatin in Berlec zaceli pogovarjati o ustanovitvi kluba na Prevojah. Na usta­novnem sestanku 17. marca 1963 so bili samo ti trije. Takoj nato pa se je v prvi Težkoatletski klub Prevoje prijavilo 17 tecajnikov. Vecina teh je tecaj uspešno koncala. Vodil ga je Zmago Berlec. Bilo je težko, ker razen dobre volje niso imeli nicesar. Sami so si izdelovali preproste dvigalne rocke. Prostore so dobili najprej v preddverju prosvetnega doma v Št. Vidu, nato pod balkonom v dvorani, potem pred odrom in nazadnje na odru. Nikjer pa niso bili zaželeni, ker so povsod pušcali za seboj poško­dovan tlak. Zato so si morali izdelati posebno mocan oder, ki so ga lah­ko tudi premaknili ali pa umaknili iz dvorane, kadar so bile v njej druge prireditve. Imeli so tudi redne treninge vsak ponedeljek, sredo in petek. Za dan žena leta 1964 so že imeli prvi javni nastop v dviganju uteži.« »Klub je imel kar precej težav, saj ni imel primernega prostora, premalo je bilo denarne pomoci, težko pa je bilo tudi s kadri. Ker niso imeli olim­pijskih dvigalnih rock, so si jih morali za vsako prireditev sposoditi v Lju­bljani. Leta 1970 je klub dobil nove prostore za treninge v mali dvorani komunalnega centra v Domžalah. S tem so se pokazali še vecji uspehi. Težave pa so nastale, ker se vecina fantov po vrnitvi od vojakov ni vec vkljucila v klub. Vkljucevali pa so se dvigalci uteži iz Domžal in okoliških krajev. Ko sta bila leta 1974 na obcnem zboru v Domžalah od prvotne­ga prevojskega kluba navzoca samo še funkcionarja Jožef Primožic in Lojze Dolenc, so klub preimenovali v Težkoatletski klub Domžale.« Tež- Danes se še malokdo spominja, da je nekoc na Prevojah deloval klub koatletski klub Prevoje je torej neposredni prednik današnjega Težko­ dviganja uteži. Ustanovitev in zacetke Težkoatletskega kluba Prevoje atletskega kluba Domžale. Oziroma juristicno natancneje, v letu 1974 kot predhodnika Težkoatletskega kluba Domžale (TAK Domžale) na-je Težkoatletski klub Prevoje dejansko spremenil samo firmo in sedež zorno prikazuje zapis v knjigi Crni graben: od Prevoj do Trojan, Stane društva, sicer pa je šlo za isto pravno osebo. Clani TAK Domžal prišli vrociti darilo. Iz zgornjega zapisa izvemo, da so Težkoatletski klub Prevoje 17. mar-ca 1963 ustanovili trije športni zanesenjaki. Ravno v casu ustanovitve je Jožef Primožic služil vojašcino, zato ni bil neposredno navzoc pri sami ustanovitvi. Vendar je brž, ko je odslužil obveznost, postal clan in bil vseskozi izredno dejaven v razlicnih vlogah. Z vec kot 50-letnim clanstvom je »rekorder« v TAK Domžale. V letih od 1999 do 2005 je opravljal tudi funkcijo predsednika kluba. Clani Težkoatletskega kluba Domžale se ga spominjajo kot ne­utrudnega delavca, sposobnega organizatorja, predvsem pa besed in dejanj opogumljajocega moža. Mnogokrat je spremljal tekmovalce na tekmovanjih v inozemstvu ter skrbel za organizacijo in siceršnje delovanje kluba. V letu 2011 mu je Obcina Domžale podelila nagrado za življenjsko delo, kar je najvišje obcinsko priznanje za delovanje na podrocju športa. Danes je castni predsednik Težkoatletskega kluba Domžale in še vedno po svojih mo­ceh pomaga, kjer je le mogoce. Pred casom je tako z veseljem odstopil nekaj prostora v enem izmed svo­jih kmetijskih objektov za hranjenje zelo velikega odra za dviganje uteži. Vsak dan še vedno opravlja delo v hlevu in tudi ostala sezonska opravi-la. Posebno veselje pa zanj predsta­vlja reja prašicev, za pitanje katerih uporablja le najboljšo krmo, oboga­teno z domacimi jabolki. Clani Tež- Jožef Primožic v mlajših letih. koatletskega kluba Domžale so ga ob rojstnem dnevu prijetno presenetili in ga obiskali na domu, da bi se mu zahvalili za neprecenljiv prispevek in podporo. Jožef jih je presene-ceno sprejel, njegova še vedno urna žena in sin pa sta mizo obtežila z domacimi dobrotami. Jožef, še mnogo zdravja! besedILo: petra pavLIc, foto: osebnI arhIv jožefa prIMožIca V naši obcini imamo tudi prejemnika Bloudkove znacke Marjan Kveder s Prevoj pri Šentvidu je življenje zapisal športu. O tem pricajo številna priznanja za tekmovalne, organizacijske in druge za­sluge na sila raznolikih športnih podrocjih. Kopica priznanj se bohoti že v njegovi domaci garaži in se nato ponosno vzpenja po stopnicah navzgor po stenah v nadstropje kot sijoc opomnik neutrudnemu špor­tnemu zanesenjaku. Bera odlicij sega od krosa in dviganja uteži do priznanj za zasluge pri smucarskih skokih. Že v rani mladosti je izka­zoval zanimanje in talent za vsakršno telesno dejavnost. V letu 1963 se je na Prevojah ustanovil Težkoatletski klub Prevoje kot predhodnik današnjega Težkoatletskega kluba Domžale. Marjan Kveder je bil takrat kljub rani mladosti eden izmed prvih clanov in ustanoviteljev kluba. Bilo je težko, saj razen dobre volje niso imeli nicesar. Sami so si izdelova­li preproste dvigalne rocke. Prostore so dobili najprej v preddverju pro-svetnega doma v Št. Vidu, nato pod balkonom v dvorani, potem pred odrom in nazadnje na odru. Nikjer pa niso bili zaželeni, ker so povsod pušcali za seboj poškodovan tlak. Zato so si morali izdelati posebno mocan oder, ki so ga lahko tudi premaknili ali pa umaknili iz dvorane, kadar so bile v njej druge prireditve. Za dan žena leta 1964 so že imeli prvi javni nastop v dviganju uteži. Kako hitro je prevojski klub napredo-val, kaže tudi to, da sta se Milan Kosmatin in Marjan Kveder leta 1966 udeležila mladinskega državnega prvenstva, ki je bilo v Srbiji. Kveder se je uvrstil na cetrto mesto. Leta 1970 je klub dobil nove prostore za treninge v mali dvorani komunalnega centra v Domžalah . Ker so bile v tistih casih povezavi med kraji precej slabše kot danes in Marjan takrat ni premogel avtomobila, je pocasi prenehal z dvigovanjem uteži. Vo­žnja s kolesom vsak dan v Domžale je terjala prevec casa. Tako se je vse bolj posvecal smucarskim skokom. Tako kot za dviganje uteži niti za smucarske skoke v takratni krajevni skupnosti ni bilo pra­vega posluha. V Skakalni klub Ihan se je vclanil že leta 1967 in je bil clan do leta 1985, nato pa je deloval v Skakalnem klubu Ilirija. Na Prevojah so imeli skakalno sekcijo. Kot prostovoljci so kar na roke sami zgradili skakalnico. Marjan je vse vestno zapisoval in ob vpogledu v njegovo knjigo je bilo razkrito, da je samo on lastnorocno za dela na skakalni­ci porabil vec kot 900 ur. Veliko prostovoljnega dela je opravil tudi za Marjan Kveder s priznanji. tekmovanja v Planici, kjer je bil veckrat tudi šef skakalnice na tekmah Priznanje ob prejemu Bloudkove znacke. Plaketa OI Sarajevo. za celinski pokal, pogosto pa tudi kot tehnicni delegat. Mnogokrat je porabil tudi svoj dopust. Krono vseh priznanj njegovega dela pa brez dvoma predstavlja Bloudkova znacka. Bloudkova znacka je imeno­vana po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku. Marjan Kveder nam je zaupal, da je navedeno znacko, ki jo je tudi z veseljem postavil na ogled, prejel 11. 12. 1988. Bloudkovo znacko je prejel za delo na zimskih olimpijskih igrah leta 1984, ki so potekale v Sarajevu. Ogledalo si jih je vec kot dve milijardi ljudi. Mesto je gostilo 12.500 gostov in športnikov, glavno mesto Bosne in Hercegovine pa je obiskalo vec kot 25.000 športnih navdušencev. V organizacijo je bilo vkljucenih prek 30.000 ljudi. Le kdo se ne spomni maskote olimpijskih iger, volkca Vucka, ki je znan še danes in ga je narisal Slovenec Jože Trobec. Marjan je v Sarajevu na olimpijskih igrah preživel kar 21 dni, in sicer v vlogi merilca dolžine skokov. V tistih analognih casih so namrec daljave skokov merili rocno, brez elektronskih pomocnikov. Merodajni za dolžino skoka so bili samo merilci, zato se razume, da je bila to iz­redno pomembna vloga, zaupana samo izkušenim, poštenim in zane­sljivim osebam. Vodja takratnih merilcev je bil Jože Košir iz Mojstrane. Pomagal pa je pri pripravi iger že leto poprej. Nastanjeni so bili v mestu Ilidža v bližini Sarajeva in ne v olimpijski vasi, kot bi lahko kdo zmotno domneval. Spali so kar na pogradih v tamkajšnjem domu za slepe in slabovidne. Oviral pa jih je tudi oster mraz, ki je srebro spustil tudi do 21 stopinj pod niclo. Vse delo in odrekanje pa je bilo bogato poplacano z zadovoljstvom pri uspešni izvedbi iger. Marjan je preprost clovek z izjemnimi dosežki, zato se morda pojavi v kateri od naslednjih številk v vlogi intervjuvanca. besedILo In foto: petra pavLIc Živahen utrip pri Gradiškem jezeru V casu epidemije, ko smo bili bolj ali manj doma, smo pogre­šali številne dejavnosti, poleg športnih in kulturnih še marsi­kaj. V casu, ko se epidemija malce umirja, se sprašujemo, kam oziroma kako bomo letos dopustovali. Številni, ki so se v po­nedeljek, 10. maja, pocasi ali v teku podali na pot okoli Gra­diškega jezera, so se lahko prepricali, da bo letos dopustniški utrip bolj vesel kot v preteklem letu. Kajti pri Bananaway so sklenili, da oblika rekreacije, kot je supanje, bo in ravno zato so vsem tistim, ki jih zanima, ce sup je zanje, ce je to tisto, kar išcejo, ponudili na preizkušnjo celo paleto supov. A ne le supe, tudi vesla, saj brez njih ni supanja. Tako so se številni vozili najprej z enim, nato z drugim, da ugotovijo, kateri sup je pravi zanje. Med vožnjo s supom po jezeru, ko opazuješ številne rekreativce z druge strani, se zgodi tudi, da poskusiš, kako toplo je jezero v teh dneh. A kaj hujšega kot mokre oble­ke se za cas preizkušnje na tokratni predstavitvi supov Bana­naway ni zgodilo. Je pa predstavitev kot taka odlicna promo-cija naše obcine in možnosti številne oblike rekreacije v njej. besedILo In foto: drago juteršek Porocilo o kakovosti pitne vode v letu 2020 Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovo­stne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodo­vodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega porocila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2020 je razvidno, da prebivalci obcin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Kako poteka nadzor nad kakovostjo pitne vode? Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga iz­vaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni od­vzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih ana­liz je dolocen v letnem nacrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega moni­toringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblašcenih ustanov. Izven letnega nacrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo dolocene okolišcine pri uporabnikih in nadzor po inter-ventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo dolocene mikro­biološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske para- Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost ”S/cm 2500 pH = 6,5 do = 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom ”g/L 50 Železo ”g/L 200 Svinec ”g/L 10 Atrazin ”g/L 0,1 Desetilatrazin ”g/L 0,1 Pesticidi – vsota ”g/L 0,5 Trihalometani ”g/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. metre, katerih mejne vrednosti niso dolocene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Ce so njihove vre­dnosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikal­no-kemijski parametri, kot so denimo barva, elektricna prevodnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzrocili aku­tna obolenja, zato je le-teh vec v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so najveckrat indikatorski, rezul­tati kemicnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega iz­vora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Koncentracije preskušanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalnimi obmocji bistveno ne razlikujejo. Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podoreh-Krulc, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale-Mengeš--Trzin in Kolovec se voda vecinoma ne tretira s klorovim preparatom – tovrstna dezinfekcija je potrebna le obcasno (predvsem v obdobju visokih zunanjih temperatur). V okviru notranjega nadzora so dolocena stalna odvzemna mesta, ki omogocajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodo­vodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2020 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 526 vzorcev pitne vode: 229 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 83 na Kolovcu, 83 v Crnem grabnu, 23 na sistemu Mengeš M1-Dobeno, 87 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 7 na Dešnu, 6 na sistemu Selce-Poljane in 8 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2020 je bilo od 334 vzorcev, odvzetih na omrežju, 8 vzorcev ne­skladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega 3 na interni instalaciji. Na vodovodnih sistemih Domžale-Mengeš-Trzin, Kolovec, Mengeš M1-Do­beno, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica-Šentožbolt ni bilo neskladnih vzorcev. Na sistemu Crni Graben sta bila neskladna 2 vzorca, na sistemu Ples-Podoreh-Krulc pa 3 vzorci. V vseh primerih so bili glede na vzrok ne­skladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorcenje, ki so dokazali ustreznost vzorcene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobe­nem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 3 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozo­riti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2020 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno--kemijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za po­trebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 83 vzorcev pitne vode: 64 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 2 vzorca na sistemu Kolovec, 6 v Crnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1-Dobeno, 6 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 1 na sistemu v Dešnu, 1 na sistemu Selce-Poljane ter 1 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode – interni nadzor (fizikalno-kemijske analize): Vzorci vzeti na zajetjih 51 0 3 2 4 0 0 0 60 Neskladni vzorci na omrežju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla cista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje le-te var-no, da je voda, ki pritece iz pip, zdrava, dobra in vedno sveža. Kljucnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno nacrtovanje in izvaja­nje nadzora pitne vode, pravocasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje, saj je kako­vost vode, ki pritece iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj z odgovornim odnosom do okolja poskrbimo za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode. Celotno porocilo o kakovosti pitne vode za leto 2020 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. besedILo: javno koMunaLno podjetje prodnIk Slika prikazuje osem oskrbovalnih obmocij, ki so doloceni glede na geografsko lego. Prebivalci na teh obmocjih se oskrbujejo s cisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Delovno-cistilna akcija v Gradišcu Turisticno društvo Gradišce je tudi letos v mesecu aprilu aktivno pri­stopilo k cistilni akciji, ki jo clani društva zadnja leta že tradicionalno razširijo tudi v manjšo delovno akcijo. Poleg pobiranja smeti, ki jih tudi letos ni manjkalo, so tako obnovili še varovalno ograjo pri dostopu k brunarici ter neposredno ob sami brunarici namesto lesene konstruk­cije namestili betonske stebre, ki bodo služili kot stabilna opora za rast vinske trte. Poleg tega so opravili še nekaj manjših vzdrževalnih del na sami brunarici. Upravni odbor TD Gradišce se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali povabilu. besedILo: andrej ovca, foto: andrej ovca In jure cerar Aprilska delovna akcija v Blagovici Poslovilna vežica v Blagovici pocasi, a vztrajno dobiva svojo koncno podobo, tudi kar se tice njene zunanje ureditve. Krajevna skupnost Bla­govica je namrec po lanskem marcu, ko so posadili okoli osemdeset cipres, konec meseca aprila nadaljevala zaceto delo. Nedavna delovna akcija, v kateri so ob poslovilni vežici v Blagovici posadili še cca. sto no-vih cipres, je potekala pod vodstvom predsednika KS Blagovica Zdrav­ka Slaparja in predsednika KS Trojane Boruta Smerkolja, v njej pa so sodelovali krajani obeh krajevnih skupnosti. Fantje so krepko "pljunili v roke " in približno po šestih urah koncali delo. Po koncanem delu je sledilo še zasluženo okrepcilo za vse udeležence in kratko medsebojno druženje, seveda ob striktnem upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov v zvezi z borbo s koronavirusom. Poleg posaditve cipres pa je KS Blagovica zamenjala tudi korito za vodo na blagoviškem pokopališcu. Vse stroške (ciprese, korito za vodo) je krila KS Blagovica. Ob tem se v blagoviški krajevni skupnosti iskreno zahvaljujejo gospe Minki in gospodu Petru, ki vestno skrbita za redno nego cipres, ter gospodu župniku Dragu Markušu za odlicno sodelova­nje blagoviške župnije z lokalno krajevno skupnostjo. besedILo: gregor berLec, foto: arhIv ks bLagovIca Cistili so tudi krajani KS Zlato Polje Ob lepem sobotnem jutru se je zbralo kar lepo število dobrosrcnih krajanov in krajank Krajevne skupnosti Zlato Polje z namenom, da se pridružijo obcinski cistilni akciji, da ocistijo obcino. Na zbirnem mestu ob športnem igrišcu jim je predsednik KS Janko Jamšek raz­delil vrecke za smeti in rokavice ter jih nagovoril s spodbudnimi besedami. V manjših skupinah so šli pobirat odpadke od gradu Brdo do obcinske meje pri Pšajnovici in še na nekaj stranskih cest ter divjih odlagališc. Pri tem gre še posebna pohvala mlajši generaciji, ki je z veliko do-bre volje in zagnanosti nabrala kar zajeten kup smeti, ki so bre­menile naš kraj oziroma naravo. Lepo je bilo videti, kako mladi sodelujejo in gojijo odnos do narave ter medsebojno prijateljstvo. Pohvalo pa si zaslužijo tudi ostali krajani ter komunalna delavca, ki sta odpeljala smeti, kamor sodijo. Naravo imamo samo eno in zato jo cuvaj za nas in naše potomce – kajti popravnega izpita nimamo. besedILo: janko kuhar, foto: janko jaMšek RACUNOVODSKI SERVIS Našemu racunovodskemu servisu zaupa že vec kot 450 strank. 01 300 32 16 POŠLJITE POVPRAŠEVANJE! racunovodstvo@proevent.si SPOT tocka - racunovodski-servis.si Vse za ustanovitev podjetja Še vec modrih novic na spletu www.modre-novice.si Tudi s pol manj možganov bi morali vedeti, kam in kako se odlaga odpadke* KS Rafolce in ŠTD Rafolce sta se odzvala na pobudo Obcine Lukovica in tako se nas je v soboto, 17. aprila 2021, ob 9. uri, skupno preko 20 zavednih okoljevarstvenikov zbralo na igrišcu pred brunarico. Bilo bi jih še vec, vendar se nekaterim zdi trapasto, da bi cistili za brez­vestnimi nekulturneži. Predsednik KS Viktor je razdelil vrece in rokavice in prisotni so se v skupinah po 2 do 4 razporedili v razlicne smeri, proti Lašcam, po vasi, Damjanova skupina je cistila ob Cudavi, obcinska svetnica Marjetka je uvajala mladino v ohranjanje narave, skupina ob predsedniku Blažu se je odpeljala proti Dupeljnam in Straži in na prikolico naložila odpadke v vrecah, ker nekateri še vedno mislijo, da je to za okras ob cestah, sku­pina ob obcinskem svetniku Tomažu je ocistila celo del poti na Limbar­sko, kamor veckrat zahajajo naši fantje, da bi pobrali cim vec nepravilno (nekulturno) odvrženih odpadkov od raznih plastenk in embalaž, pred­vsem piva, plastike, papirja, tudi stekla itd. Po uspešno opravljenem cišcenju sva z Vilijem postavila še izruvan znak za pospravljanje pasjih odpadkov in pometla še del ceste od ovinka do mostu, kjer je bilo precej peska, kar je nevarno za kolesarje in motoriste, ki jih je vedno vec. Vecina se je na koncu še osvežila s pijaco in nekaj hrane. Zahvaljuje-mo se vsem, ki so pomagali cistiti po naši krajevni skupnosti, posebej še mladim, ki bodo z ostalimi skrbeli za lepše okolje. Vsem krajanom priporocamo, da odpadke oddajajo na ustrezna mesta, saj je že predpi­sana oddaja raznih materialov. Nosimo embalažo v domace zabojnike kot planinci v dolino, da bomo uživali v lepi pomladi. *Izjava neke gospe na TVS. besedILo In foto: vIktor jeMec Ocistimo našo obcino Lukovica – zahvala Obcina Lukovica se zahvaljuje vsem, ki ste se odzvali povabilu in sodelovali v cistilni akciji, organizirani v sodelovanju s krajevnimi sku­pnostmi in lokalnimi društvi v soboto, 17. aprila 2021. Zaradi covid ukrepov se je cistilna akcija izvajala v manjših skupinah po sobotni cistilni akciji znova opažamo številne plastenke, pred­skladno z navodili NIJZ. Pobrane kolicine odpadkov so bile s strani Re-vsem pa plocevinke, na lokalnih cestah. To je skrajno nedopustno žijskega obrata Obcine Lukovica odpeljane na deponijo komunalnih in takšno ravnanje strogo obsojamo! odpadkov. Kolicina pobranih odpadkov ni bila manjša glede na pobra-Spremenimo naše navade za lepše okolje. Prav vsak izmed nas nosi od­ne odpadke v cistilnih akcijah iz preteklih let. govornost do okolja. Zaskrbljeno opažamo, da vozniki še vedno mecejo plastenke, plo-cevinke ter ostalo embalažo iz svojih avtomobilov. Le nekaj dni besedILo In foto: obcInska uprava V LAS Srce Slovenije podprti trije projekti iz Lukovice Na zadnji javni poziv za sredstva Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP) za razvoj podeželja, ki jih je razpisal LAS Srce Slovenije v letu 2020, je prispelo 16 vlog. Po pregledu ocenjevalne komisije je prag za potrditev doseglo 10 projektov, od tega tudi trije projekti, ki bodo doprinesli k razvoju Obcine Lukovica. Lukovica ima bogato cebelarsko tradicijo, zato je potrjen projekt Cebe­lja pravljica povezuje prava vsebina za nadaljnji razvoj tega obmocja. Projekt je nastal na pobudo Cebelarske zveze Slovenije, kjer so prepo­znali priložnost za nadgradnjo obstojecih turisticnih vsebin. Ljudem bodo približali znanje o cebelarstvu in cebeljih zdravilnih ucinkovinah. Obstojeca cebelarska ucna pot pri Cebelarskem centru Slovenije bo s pomocjo projekta odslej prilagojena tudi za slepe in slabovidne, ki bodo lahko svoj obisk združili s kulinaricno izkušnjo v Gostišcu pri ce­belici, kjer bodo lahko narocili hrano s pomocjo prilagojene elektron­ske tablice. Cebelarska zveza Slovenije bo skupaj z Rajhovo domacijo iz Dola pri Ljubljani razvila tudi inovativen turisticen produkt na temo ce­belarstva. Partnerji pri projektu, Obcina Dol pri Ljubljani in Cebelarsko društvo Dolsko, bosta na Rajhovi domaciji postavila tipicen slovenski cebelnjak s prostorom za pocitek, ki bo služil kot ucno-turisticni objekt za prikaz dela s cebelami, pridobivanja medu, z možnostjo vdihavanja aerosola iz panjev in osvešcanja o pomenu cebel. Projekt Tocka za starejše pa bo obcanom Lukovice prinesel nove sto­ritve na podrocju pomoci starejšim. LAS Srce Slovenije bo kot vodil­ni partner prenesel dobro prakso organizirane prostovoljne pomoci doma živecim starejšim iz Kamnika še v druge dele obmocja LAS Srce Slovenije. Potrebo po pomoci starejšim so prepoznali tudi v Obcini Lu-kovica, zato so se pridružili projektu. Partnerji v projektu bodo pridobili znanje in prakticne izkušnje iz dobre prakse delovanja kamniškega Za­voda Oreli, ki kaže na to, da je za dobro organizacijo kljucna koordina­cijska pisarna, ki sprejema prošnje za pomoc od starejših in obenem hitro in ucinkovito skoordinira pomoc s pomocjo lokalnih inštitucij in prostovoljcev. V nadaljevanju se bo mrežo sodelujocih organizacij in prostovoljcev razširilo na širše obmocje LAS, saj se bodo odprle nove »tocke za starejše« v Lukovici, Litiji in Šmartnem pri Litiji. Projekt Oživitev trgov pa vkljucuje oživitev dveh trških jeder v Mo-tniku in v Šentvidu pri Lukovici. S projektom želijo prebivalcem omo-gociti boljše pogoje za bivanje in obogatiti kulturno življenje v obeh krajih. V letu 2021 Turisticno društvo Sveti Vid obeležuje 10. obletnico delovanja in v sklopu tega se bodo izvajale dodatne aktivnosti v okvi­ru Vidovih dni. Organizirali in izvedli bodo okroglo mizo z razstavo oz. retrospektivo 10-letnega delovanja društva ter glasbeni nastop. Na Vi-dovih dneh bodo posebni gostje prebivalci iz Motnika z namenom iz­menjave izkušenj, medsebojnega druženja in povezovanja prebivalcev obeh obmocij. Preostali potrjeni projekti, ki so predstavljeni na www.las-srceslovenije. si, so usmerjeni k varovanju okolja in k vkljucevanju lokalnih prebival­cev v povezovalne družbene, kulturne, izobraževalne in gospodarske vsebine. V LAS Srce Slovenije si želimo, da bi razmere v državi dopušca­le, da se predvidene projektne aktivnosti izvedejo na nacin, kot je bilo predvideno, da bi lahko cim vec dogodkov izvedli v živo in da bi ljudje kmalu lahko normalno zaživeli. besedILo: tIna vatovec, foto: arhIv razvojnega centra srca sLovenIje Za varno delo Statisticni podatki za preteklo leto v zvezi s traktorskimi nesrecami so spodbudni, saj se je število glede na preteklo leto zmanjšalo, a naj nas to ne navdaja z brezbrižnostjo. K varnosti veliko prispevajo izobraževanja o varnem delu ter tehnicna brezhibnost traktorjev. Toliko bolj razveseljivo je dejstvo, da se pregledniki traktorjev podajo k uporabnikom in tako je Avto servis Lukovica – Avto Kveder opravil pregled tudi v Krašnji. Šte­vilni lastniki traktorjev so se v ponedeljek, 19. aprila, pripeljali v Krašnjo, da ugotovijo, ali je njihov traktor tehnicno brezhiben ne samo za delo, ampak tudi za vožnjo po cestah. Zaradi svoje varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu je le tehnicno brezhiben traktor pripravljen za delo, saj je želja vseh nas, da se statistika nesrec s traktorji še zmanjša. besedILo In foto: drago juteršek OBVESTILA 29 Odstranitev Darsovega zacasnega objekta v Blagovici Decembra lani so v Blagovici odstranili zacasni objekt Darsa, ki je bil tu po­stavljen v casu gradnje avtoceste skozi našo dolino. Krajani so po besedah predsednika KS Blagovica g. Slaparja zelo hvaležni županji Olgi Vrankar, ki je prisluhnila njihovim prošnjam v zvezi z odstranitvijo omenjenega objekta. Vrednost rušitvenih del je znašala 10.967,80 EUR. Odstranitev Dar-sovega zacasnega objekta bo zdaj omogocila prostor drugim vsebinam, ki bodo namenjene krajanom in obiskovalcem centra Blagovice. Izvajalec del pri odstranitvi objekta je bilo podjetje TGT D.O.O. KOMPOLJE. KS Blago­vica je prejšnji mesec na zelenici, ob robu mesta odstranjenega objekta, posadila tudi štiri javorje, ki bodo odslej krasili podobo Blagovice. besedILo: gregor berLec, foto: arhIv ks bLagovIca GASILCI PGD LUKOVICA POTREBUJEMO VAŠO POMO˜ Z oddano donacijo do 31.5.2021 sodelujete tudi v nagradni igri .BREZPLA˜NO DONIRAJ IN ŠE SAM SKASIRAJ., n podl gi k tere bo izžreb n oseba prejel 100 € + še 100 € za naše društvo! BREZPLA˜NO V SAMO 3 MINUTAH DONIRAJTE DOHODNINO! OBIŠ ITE SPLETNO STRAN www.edonacije.com NA SEZNAMU IZBERITE NAŠE DRUŠTVO ALI VTIPKAJTE DAV NO ŠTEVILKO POMAGAJTE NAM, DA BOMO BOLJŠI Z A V A S ! Donirate lahko do 1% odmerjene dohodnine iz leta 2020, cas za donacije je do 31.5.2021! Namesto, da Vam 1% dohodnine vzame država, jo donirajte nam, HVALA! Vec o poteku nagradne igre si preberete na povezavi: https://edonacije.si/brezplacno-doniraj-in-skasiraj/ ZPM Domžale in ZLROLjubljanavasvabitanazanimive, ustvarjalne,aktivne,varneinzdravepocitnice namorjuinvhribih. Organiziramo zdravstveno letovanje za otroke in mladostnike med 5. in 19. letom starosti s stalnim bivališcem v obcinah Domžale,Trzin,Mengeš, Lukovica in Moravce. Omogocamo tudi sofinanciranje letovanja otrokom iz socialno šibkejših družin. Podrobnejše informacije o letovanjih ter prijavi so objavljene na spletni strani ZPM Domžale Vabljeni. ZPM Domžale ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjac, Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje Arboretum Voljci Potok Arboretum Voljci Potok bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjace­ve križanke podaril družinsko vstopnico (družinska vstopnica ve­lja za eno ali dve odrasli osebi in vkljucuje osnovnošolske otroke ter otroke od dopolnjenega 3. leta dalje - skupaj najvec 5 otrok). Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na blagajno pri vhodu v park Arboretuma Voljci Potok na dan obiska. Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vse-mi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 1. junija 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@luko­vica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka aprilske številke Geslo nagradne križanke: ARBORETUM VOLCJI POTOK. Nagrado prejme: Metka Urankar. Za prevzem nagrade se prejemnica obrne na blagajno pri vhodu v park Arboretuma Voljci Potok na dan obiska. Evropska prihodnost Slovenije Mogoce je tudi kriza covid-19 (poleg migrantske in gospodarske kri­ze ter krize vrednot) pripomogla k temu, da je Evropa ravno na svoj praznik 9. maja zacela konferenco o svoji prihodnosti. Pogovori o tem, kako bomo Evropejci živeli v naslednjih letih in desetletjih bodo potekali celo leto pod okriljem treh najpomembnejših institucij EU - Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropskega sveta. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za razpravo vrha EU, ki je, priznaj-mo, vcasih rahlo odtujen od državljanov clanic in njihove odlocitve velikokrat ne vzbujajo prevelikega zaupanja. Kar pa je z vidika vseh pretresov, ki jih v zadnjih letih doživlja, do neke mere tudi razumljivo. Evropa je še vedno vzor cloveških dosežkov, z mocjo demokracije, je kažipot narodom v boju za svobodo, humanizem, solidarnost in dialog. Pretresajo pa jo huda nesoglasja, nevarnost razkola med cla­nicami, strah pred izginjanjem narodnih identitet in multikulturno­stjo, strah pred izgubo kršcanskega veziva, ki je mocno zrahljano. In ravno zato je aktivno sodelovanje vseh državljanov EU na tej konferenci tako pomembno. Da se sliši naš glas, da jasno povemo, kakšna naj bo naša druga domovina; katere poti gredo v pravo smer in katere v napacno.V Novi Sloveniji smo prepricani, da mo-ramo tudi kot posamezniki izkoristiti ponujeno priložnost. Slovenci na prvo mesto postavljamo varnost in mir ter clovekove pravice. Imamo pravico, da živimo v varni državi, ki bdi nad cloveko­vimi pravicami, imamo pa tudi dolžnost, da k temu pripomoremo s svojimi ravnanji. Kršcanski demokrati si prizadevamo za Evropo s kršcanskimi koreninami, ki varuje in se zavzema za tradicionalno družino, za pravice otrok in šibkejših. Za sobivanje v razlicnosti, vendar v enakopravnosti. Na drugi strani pa mora Evropa tudi po covidu ustvarjati pogoje za ucinkovito socialno tržno gospodarstvo kot gonilno silo razvoja, ki zagotavlja pravicno in solidarno Evropo. Takšen bo tudi naš glas na Konferenci o prihodnosti Evrope. oo nsI LukovIca Zapel je zvon, tebi v slovo … Poln bolecin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … Cakate me, rože cvetoce, za hišo domaco zeleni gaj, moj dragi domaci kraj. Rada bi prišla, oh, rada, a tja me vec ne bo, ker vzela sem slovo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 63. letu sklenila TATJANA BERK, rojena Loncar, z Vidma. Ob boleci izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tre­ nutkih žalosti izrekli socutje. Hvala sorodnikom, sovašcanom, prijateljem, znancem, vsem, ki se je spominjate. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dalec, dalec je … Vsi njeni ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga teta TILKA OKORN z Vrha nad Krašnjo. Zahvala vsem za izrecena sožalja. Zahvala osebju Doma upoko­jencev Domžale in zdravstvenemu osebju ZD Domžale, ki so ji v težkih trenutkih lajšali trpljenje, zahvala gospodu župniku A. Potokarju in pogrebni službi Vrbancic za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo pa izrekamo sosedom za pomoc, podporo in obiske pokojne doma in v domu za ostarele. Vsi njeni Menina d.d. Trg padlih borcev 3, Šmarca 1241 Kamnik Tel.: 01 83 03 700 V svojo sredino vabimo vzdrževalce, elektricarje in sodelavce za delo v lesni proizvodnji. Zainteresirane kandidate prijazno vabimo, da prošnje z življenjepisom, delovnimi izkušnjami in referencami pošljete do 30. 6. 2021, na elektronski naslov teja.bernot@menina.si. Telefonska številka za informacije: kadrovska služba 01 8303 705 KURILNEGA OLJA po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI pri placilu z gotovino. Možnost placila tudi na obroke. Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! HOFERseponašaspolnimcertifikatomDružiniprijaznopodjetje Pri HOFERju so leta 2017 prejeli osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, zdaj pa se lahko pohvalijo s polnim certifikatom Družini prijazno podjetje. Sprejeli so že številne ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja sodelavk in sodelavcev, poleg fleksibilne­ga delovnega casa in možnosti zaposlitve za krajši delovni cas z možnostjo kasnejše vkljucitve v (PO)POLNI DELOVNI CAS, pa nudijo še številne druge ugodnosti za lažje usklajevanje poklicnega življenja z zasebnim. Ugodnosti za sodelavke in sodelavce z otroki Vsak zaposleni v podjetju, ki pricakuje otroka, prejme darilce in mapo za bodoce starše z zbranimi podatki in obrazci, ki pridejo prav v casu nosecnosti in po rojstvu. Novopeceni starši se lahko po zakljucku porodniške od­locijo tudi za podaljšano neplacano porod­niško odsotnost z dela za obdobje do enega leta. Najmlajše vsako leto obišce Dedek Mraz, prvošolcki prejmejo darilno vrecko s šolskimi potrebšcinami, sofinancirajo pa tudi letova­nja ali tabore za otroke sodelavk in sodelav­ cev v casu poletnih šolskih pocitnic. Sabina, mamica treh otrok (najmlajša bo prvošolka, najstarejša pa polnoletnica), ki pri HOFERju kot prodajalka dela že dobrih 10 let, pravi, da ji je delo pri HOFERju všec, ker je raz­gibano. »Vkljucena sem v (PO)POLNI DELOVNIACAS in skrajšani delovni cas mi omogoca, da miApoleg službe ostane še dovolj casa zase in zaAdružino. Smo zelo aktivni, veliko casa preživimoAzunaj,Atecemo,AkolesarimoAinAuživamoAvAnaravi,«A je povedala in dodala, da je navdušena, ker ji poleg službe ostane dovolj casa tudi za prav poseben hobi - obiskuje namrec tudi slašci­carsko akademijo in pece izvrstne torte. »VšecAso mi tudi druge ugodnosti za družine, recimoAobdarovanje za Dedka Mraza, vesela sem bilaA‘Baby mapice’ ob rojstvu otrok, najmlajša pa seAže veseli vrecke za prvošolcke,« je še zaupala. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja Dalj casa zaposleni pri podjetju HOFER lahko izkoristijo možnost daljše odsotnosti z dela (Sabbatical) in se v tem casu posvetijo zaseb­nim projektom. Da vrnitev na delovno mesto po daljši odsotnosti, bodisi zaradi korišcenja Sab­baticala, porodniške odsotnosti ali zacasnega dela v tujini ni prevec stresna, so pri HOFERju uvedli tudi postopek ponovnega uvajanja na delovno mesto po daljši odsotnosti. Skrb za splošno boljše pocutje Velik poudarek pri podjetju dajejo zdravemu življenjskemu slogu. Na tem podrocju po­membno prispevajo z vsak dan svežim sad-jem in zelenjavo na delovnem mestu ter s kritjem stroškov prijavnin za športne dogod­ ke za zaposlene in njihove otroke. Zadovoljni zaposleni so kljuc do uspeha Da gre HOFER v pravo smer glede zagotavlja­nja dobrega pocutja svojih sodelavk in sode­lavcev, potrjuje tudi indeks splošnega zado­ voljstva HOFERjevih sodelavk in sodelavcev. Ta znaša 87 % in uvršca podjetje HOFER Slo­venija med najbolj uspešne v celotni HOFER skupini. »HOFER ni le trgovina. HOFER smo ljud­je,« še pravijo pri HOFERju. ZA ZVOK PREKLOPI NA 106.4 15 Najboljša glasba Najve 80’s in 90’s v mestu. AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJTel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si Pri podjetju HOFER se vsak dan znova trudimo, Ponosni smo, da se s skupnimi mocmi zavzemamo