Poštnina plačana v gotovini. 9. junija 1939 St. 24 Leto III. ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA OdI pumizem Če trčimo na enem potu na zapreke, ne smemo izgubiti vere ne volje . . . Ni se uresničil optimizem onih, ki so pričakovali, po znanih zagrebških razgovorili, da bo podpisan sporazum med Hrvati in Srbi kar tekom nekaj dni. Zato pa še ni opravičen optimizem nekaterih, da do sporazuma sploh ne pride. Sporazum je državna in narodna potreba in bo zato tudi sklenjen in naj se trenutno pojavljajo take ali take zapreke. Tudi politiki, ki so imeli zadnji čas zborovanja, so bili soglasno mišljenja, da ni treba izgubiti vere o sporazum. Posebno znan je govor ožjega sodelavca dr. Mačka poslanca dr. šubašiča. Na konferenci HSS o Delnicah je dr. Šuba-šic poudaril, da je prihod Cvetkoviča o Zagreb dal hroatskemu narodu vero, da se bo vprašanje sporazuma rešilo na popolno zadovoljstvo vseh. Sporazum je bil o načelu sprejet, toda njegova oblika je bila odklonjena. Če bi se srbski ali slovenski narod seznanil z besedilom sporazuma, ne bi imel ničesar proti. Poslanec IiSS Tomašič je na shodu o Trnju rekel, da so različna pota, da pridemo do sporazuma. Če trčimo na enem potu na nesprejemljive zapreke , ne smemo izgubiti vere, ne volje, da dosežemo svoj cilj po drugem. Kajti vsa pota ne morejo biti zabarikadirana. Dr. Maček se stalno prizadeva za sporazum, zato je optimizem na mestu. Zemljorad-nički prvak dr. čubrilooič je napisal v «Težaškem pravu» članek, kjer pravi, da se je sporazum ustavil na točki, ki bi bila pri dobri volji rešljiva v enem dnevu. Toda ne samo opozicijonalci, tudi z vladne strani se stalno poudarja, da je največ ja naloga sedanje vlade, da izvede sporazum med Srbi in Hrvati, ki bo zadovoljil tudi Slovence. Želeti je, da bi bilo besedilo zagrebškega sporazuma znano tudi širši javnosti. Skrajni čas je tudi, da beograjska združena opozicija točno pove, kakšen je njen program sporazuma in ali ima pomisleke, da se sporazum izvede tako, kakor je bil sklenjen o Zagrebu. Tudi za opozicijo je minil čas, da se o sporazumu lahko samo načelno izjavlja. Treba je k sporazumu zavzeti jasno in konkretno stališče. Taktiziranja in politične meglenosti je dovolj. Pl <1 ace rudarjev Kategorijske mezde rudarjev TPD. Sprejeta je kolektivna pogodba tudi za apnenice in kamnolome V zadnji številki smo poročali o sklenjeni kolektivni pogodbi med rudarji in TPD. Pogajanja so se vršila ■>1. maja ves dan brez prekinitve in je bila potem zvečer podpisana kolektivna pogodba. Rudarjem so se zvišale mezde, akordne postavke in doklade. Temeljne mezde so od 1. junija sledeče: 1. kategorija: din 41.75, 2. kategorija: din 36.50, 3. kategorija: din 31.50, 4. kategorija: din 27.75 in 5. kategorija: din 21.—. Akord se zviša za 4%, teinu odgovarjajoče so se prilagodile in povišale tudi doklade. Nočni čuvaji dobe dnevno dodatek din 4. . Delavci, ki so po odslužitvi kadrskegu roka ponovno sprejeti na delo, se morajo uvrstiti v isto kategorijo, v kateri so zapustili službo, ko so odšli k vojakom. Delavci, ki so bili pred redukcijo kopači in so ponovno sprejeti na delo, se jih bo v dveh periodah prevedlo v kategorijo kopačev. Delavci pa bodo sedaj dobivali deputal-ni premog že po 6 letih zaposlitve. V teku dveh mesecev bo družba tudi proučila in uredila vprašanje uvrstitve strojnega osobja. Sv. Štefan se prizna za praznik. To so v glavnem večje nove pridobitve. Nova pogodba velja eno leto, in sicer do 31. maja 1940. Kolektivna pogodba je odpovedijiva na štiri mesece. V primeru večjih draginjskih sprememb sta se zavezali obe stranki pristopiti brez odpovedi pogodbe k pogajanjem za prilagoditev mezd dra-ginjskim razmeram in to v primeru, da se zviša ali zniža indeks Narodne banke za 6 ali več točk. Istočasno s spremembo rudarske kolektivne pogodbe TPD se je spremenila tudi kolektivna pogodba delavstvu, zaposlenega pri obratih apnenic in kamnoloma TPD v Zagorju ob Savi. Delavstvo bo od 1. junija 1939 prejemalo sledeče mezde: I. kategorija: din 34.50, 2. kategorija: din 31.25, 3. kategorija: din 28.75 in 4. kategorija: din 23.—. Istočasno se delavstvu zvišajo akordne postavke in vse doklude Praznile svobod« Francoska revolucija je prinesla šele pravo notranjo svobodo, ki se Izraža v enakovrednosti in enakopravnosti človeka Vsak narod ima svoj na rod ni praznik, s katerim slavi važne zgodovinske dogodke v svojem narodnem življenju in s katerim vzbuja spomine na boje, ki so bili potrebni, da so bili ustvarjeni oni veliki dogodki, ki so vredni, da jih častimo s posebnimi norodnimi prazniki. Slovenci in Jugoslovani smatramo, da je za nas zgodovinsko, kulturno in nacionalno-politično najvažnejši dogodek dan, ki nam je prinesel oživotvorjenje lastne nacionalne države in s tem možnost svobodnega nacionalno gospodarskega in kulturnega življenja. Gotovo je ta dan zu usodo jugoslovanskih narodov izredne važnosti, dobesedno zgodovinsko usodne važnosti, ker ni izključeno, da bi bili brez tega dneva zapisani, vsaj kar se nas Slovencev tiče, počasni narodni smrti. Dobro vemo, kako krepko je v naše narodno telo pritiskal pred vojno nemški živelj in kako je bil z dneva v dan močnejši nemški most do Jadranskega morja preko našega narodnega ozemlja. Jugoslovanski praznik ujedinjenja je velik spomin na velike dogodke, dan hvaležnosti vsem, ki so za ta veliki dan dali življenje in premoženje, istočasno pa je to tudi dan nove prisege, s katero obljubljamo, da hočemo z resnim državnim in nacionalnim ustvarjanjem pridobljeno svobodo brezobzirno in brezpogojno braniti. Za nas Jugoslovane je praznik Ujedinjenja tudi praznik svobode. Razdrobitev starih vojaško birokratičnih diržav je za nas pomenila pridobitev one svobode, v kateri more narod uveljaviti svojo polno suverenost in se svobodno in neovirano od pritiska od koder koli razvijati in živeti tako, kot njegovi pogledi in nazori na svet zahtevajo in dopuščajo. Jugoslovanski praznik svobode je praznik politične svobode. Ta svoboda naj nam šele omogoči, da pridemo s trdim in vztrajnim delom do gospodarske svobode, do najidealnejših demokratičnih svoboščin na vseh poljih narodnega in državnega življenja. Politična svoboda nam omogoča svojstveno lastno kulturno življenje, politična svoboda nam daje možnost najkrepkejše socialne ureditve našega medsebojnega sožitja, politična svoboda zagotavlja individualno in kolektivno izpopolnitev našega narodnega samoizživljanja. Za naše kulturno, gospodarsko in socialno življenje, za našo vsesplošno narodno in demokratično svobodo je politična svoboda torej osnovni predpogoj. Naša politična svoboda je na zunaj vidno izražena v samostojni državnosti. To državno suverenost moramo brez pridržkov braniti, ako imamo voljo in smisel za samostojen obstoj naroda v družbi narodov. ■ Kako sveta in potrebna za moralen in demokratičen prerod družbe je svoboda, nas mora zlasti letos prepričati proslava 150 letnice velike francoske revolucije, ki se je po mnogih krvavih bojih zmagoslavno dovršila leta 1789. v Parizu. To leto francoski narod ni sicer dosegel lastne politične oziroma državno politične svobode, ker je od vekomaj živel v lastni državi. To leto je francoski narod zase in za ves človeški rod priboril svobodnim uveljavljanjem zlato krono, ko je svetu dal osnovne človečanske in državljanske in s tem tudi osnovne pravice narodov. Francoski narod je to leto raztrgal verige notranjega duhovnega suženjstva, verige socialnega robstva in gospodarske odvisnosti ter politične zasužnjenosti. Francoska revolucija je človeku prinesla šele pravo notranjo svobodo, ki se izraža v enakovrednosti in enakopravnosti človeka in v izjednačenju državljanskih pravic za vsakega človeka, rojenega po božji podobi. Francoski narod je po krvavih borbah zdrobil oblast cesarjev in kraljev, oblast visokih uradnikov, oblast okrutnih vojaških samodržcev, brezobzirnost veleposestnikov, ki so s fevdalnim sistemom narod držali v večni odvisnosti. Zato je francoski praznik svobode praznik notranje osvoboditve človeka, praznik človekovih osnovnih pravic in istočasno pa tudi praznik pravice samoodločbe narodov, ki je po več kot 100 letih tudi nam prinesla svobodo. Ko bo letos francoski narod kot ena duša slavil ta veliki praznik in to pomembno obletnico, bodo misli vsega kulturnega in resnično demokratičnega sveta zbrane v onih' francoskih ulicah, v katerih je pred 150 leti tekla žlahtna kri francoskih delavcev in malega človeka za osvoboditev človeštva od političnega, socialnega in gospodarskega nasilja. Tudi naše misli bodo hitele tja v Fnriz z zavestjo, da nas je svoboda, ki ima svoj izvor v francoski revoluciji združila v veliki borbi za socialne pravice posameznika in za politične svobode narodov. —ec. —IM za 4%. Glede deputatov in odpovedi veljajo iste določbe kot za rudarje. Kako so se vršila pogajanja in o taktiki, ki jo ubirajo nekatere strokovne organizacije, bomo o priliki še kaj več spregovorili. Zavarovanje v Ameriki Zavarovanja za starost je deležnih 30 milijonov, zavarovanja za brezposelnost 19 milijonov delavcev V Združenih državah severnoameriških socijalnega zavarovanja niso poznali vse do pred nekaj let, ker ni bila zanj v prejšnjih časih podana stvarna potreba. Ko pa je bila dosežena v desetletju od 1920. do 1930. gospodarska dozorelost Amerike in so nastopile tudi tam neizbežne težave in bolečine, ki spremljajo nastajajočo splošno krizo povsod, kjer se uveljavlja industrializirani kapitalizem, je zabeležila zgodovina skoro neverjeten preobrat: Namesto prejšnjega odklanjanja je vsevprek zadonel klic- po socijalnein zavarovanju. Ta pereči problem je bil rešen res s pravo ameriško naglico in v docela ameriški originalni obliki, ki se v marsičem razlikuje od že izhojenih evropskih poti. Prvi zakon o socijalnem zavarovanju je bil sprejet v ameriškem kongresu meseca avgusta 1935. leta in je stopilo zakonito obvezno socijalno zavarovanje v življenje že meseca februarja 1936. Trditi torej smemo z vso upravičenostjo, da je ameriško socijalno zavarovanje najmlajše na svetu, saj šteje šele dobra tri leta. V Združenih državah poznajo trenutno dve vrsti socijalnega zavaro-vnja: dočim spada izvajanje brezposelnega in bednost nega zavarovanja v kompetenco vsake zvezne države posebej, h kateremu pa je zavezanih vseh 48 ameriških zveznih držav z lastnimi tozadevnimi proračuni in z delno podporo osrednje zvezne blagajne, je starostno zavarovanje ertotna vsedržavna zvezna ameriška socijalna ustanova, ki jo izvaja osrednja vlada s sredstvi glavne državne blagajne preko svojega finančnega ministrstva. Socijalno zavarovanje obsega preskrbo brezposelnih delavcev v primeru potrebe, dalje preskrbo starčkov, otrok, mater in slepcev, toda ne v javnih zavodih in ustanovah, temveč kolikor je le mogoče v okviru lastnih domov in družinskih ognjišč! Posebno pozornost pa vzbuja še druga panoga socijalne preskrbe, namreč izučitev delavskih invalidov, ki so postali zaradi nesreče nesposobni zn izvrševanje svojega dosedanjega življenjskega poklica, v nekem novem poklicu, s čimer jim je dana možnost vrnitve v delovno človeško družbo ob poštenem zaslužku lastnih rok in v neodvisnosti od miloščine ter javne podpore. V okviru socijalnega zavarovanja se izvaja še cela vrsta splošnih Ijudsko-zdravstvenih ukrepov, ki se raztezajo na vse ozemlje Združenih držav. S tem je porasla kupna moč milijonov delovnih ljudi, ki so si Utrdili svoj življenjski temelj z delom lastnih rok. V kratki dobi triletnega obstoja ameriškega socijalnega zavarovanja se je pokazal na vseh področjih in v vsakem pogledu vsestranski napredek in dvig. Že predlanskim je spadalo pod obvezo brezposelnega zavarovanja 19 milijonov ameriških delavcev, dočini šteje zvezno starostno zavarovanje že nad 30 milijonov zavarovancev, ki bodo po izpolnjenem 65. letu starosti prejemali primerno rento na ime starostne preskrbe oziroma bodo iste deležni njihovi svojci v primeru njihove smrti. Redne denarne bednostne podpore je deležnih trenutno okrog 2,200.000 starčkov, otrok in slepcev. Čeprav ne moremo trditi, da je socijalna negotovost docela pregnana iz Amerike, je veudar uvedba moderne socijalne preskrbe zagotovila deset in desetmilijonom ameriških delavcev, njihovih žen in otrok vsaj skromno' zaščito v najhujši sili in vsaj delno preskrbo za negotovo, temno bodočnost. TeLsklna industrija Razvoj tekstilne industrije v Sloveniji. Produkcija bombaža v naši državi. Čeprav se je izdelovalo domače platno iz lanu in konoplje na Slovenskem že v starih časih, so bili naši predniki vendarle v znatni meri navezani na uvož blaga za perilo in obleke iz tujine. Šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je steklu proga južne železnioe /. Dunaja do Trsta preko pretežnega dela Slovenije, so se pričeli polagati prvi temelji današnji močno razviti tekstilni industriji v dravski banovini. Pravi razmah pa je zabeležila naša tekstilna industrija šele po končani svetovni vojni v zedinjeni Jugoslaviji. Takrat so namreč spoznali sudetski in češko-nioruvski tekstilni irtdiistrijci, da so podani za razvoj tekstilne industrije v Sloveniji najsijajnejši pogoji, kakor morda nikjer drugod ne v taki riieri. Dovoz prekomorskih surovin, bombaža in družili industrijskih rastlin je bil zaradi bližine morjh zelo ugoden in cenen. Obenem je Slovenija tudi že raz-jrolagala z znatno ihiiožino električne energije iz falske in vseh banovinskih, kakor tudi nekaterih zasebnih elektrarn. V dveh povojnih desetletjih smo dobili v naši banovini kar 52 tekstilnih podjetij, od tega 13 v samem Mariboru. Med temi 52 tovarnami je 40 podjetij, ki se bavijo izključno le s predelavo bombaža: predilnic bombaža imamo 12 s skupno 180.0(10 vreteni. Vse te tekstilne tovarne so opremljene z najmodernejšimi stroji in so bile še do nedavna zaposlene v treh posadili vseh 24 ur na dan. šele s krizo v nabavi surovin v tujini zaradi mednarodnih denarnih in plačilnih težav v preteklih pomladnih mesecih so morala naša tekstilna podjetja reducirati svoje obratovanje na minimum in se je zaradi tega v vrstah tekstilnega delavstvu tudi že pojavila v prav znatni Jneri brezposelnost. Iz gornjih in še iz nekaterih drugih vzporednih razlogov so se pričele tekstilne tovarne tudi že seliti v davčno manj obremenjene južne pokrajine države, nekatere pa celo v inozemstvi). V Vojvodini in v Južni Srbiji smo pričeli v prav ugodnih klimutičnih razmerah gojiti domač bombaž izvrstne kakovosti in se njegovo pridelovanje tamkajšnjemu prebivalstvu sijajno izplača. Žal, da znaša ta proizvodnja domačega bombaža komuj dobrih 1,000.000 kg na 5475 hektarjih zasejane površine, kar se pravi, da pokrivamo z domačim bombažem komaj en sam odstotek celokupne letne potrebe jugoslovanske tekstilne industrije. V zadnjih letih so si posamezna tekstilna podjetju razdelila vrste produkcije in so se specializirala na gotove specialne izdelke, kar pomeni zaključno fazo v izgradnji tekstilne industrije pri nas. V dravski banovini so izdelale doslej tekstilne tovarne povprečno po 30,000.000 metrov raznih tkanin, od bombažnih do svilenih, na leto. Razgled Socialno - gospodarski: Zaščita materinstva Po statistiki Mednarodnega urada dela je v 23 državah prepovedano zaposlovati porodnice 6 tednov po porodu, istočasno pa imajo žene pravico na 6 tednov dopusta pred porodom. Za izgubljeni zaslužek za čas materinstva dobivajo v 49 državah nadomestilo za plačo in po večini iz blagajne socialnega zavarovanja. Ker pa ima zaščita materinstva značilen upliv na umrljivost dojenčkov, je vsekakor potrebno to zaščito stalno izpopolnjevati. Cene kruhu Sudetsko ozemlje je bilo razdeljeno na tri dele in v vseh treh pokrajinah j e bila uradno določena cena kruhu. V opavskem okraju stane kilogram žitnega kruha 28 pfenigov, hleb v te-žini ikkg 42 pfenigov in 2 kg hleb 55 pfenigov. V nekaterih okrajih je cena kruha za I pfenig dražja. V okrujih okoli Liberca pa celo za 2 pfeniga. Mesta za mladino Po poročilih poslednjih dni je prostovoljno izstopilo na Češkem in Moravskem iz šolske službe v celoti 3072 učiteljic, odpovedano pa je bilo 592 učU teljicam. Ta številka se bo po I. juliju zvišala, ker bodo upokojene učiteljice, ki so dopolnile 53. leto starosti (učitelji in profesorji 55 let Starosti). Na ta način se bo seveda 1 ali ko zaposlila mladina. v Češki program Odbor češke »Narodne zajednice«, ki mu predseduje Adolf llruby, je pripravil za svojo novo delovno dobf> Izredno obširen program zlasti na socialnem področju. Ta program obsega predvsem ureditev delovnega trga in iskanje novih možnosti za delo, dalje vprašanje izobrazbe in vzgoje delavske mladine, dvig življenjskega standardu češkega deluvstva tako glede prehrane, kakor glede stanovanja, štu-diranje novih smernic socialne politike, zlasti kar se tiče tega, da se delavcem omogoči ustanavljali je samostojnih eksistenc, dalje vprašanje presajanja nameščencev in delavcev iz ene panoge v drugo, če se pokaže v tej ali oni stroki nadprodukcija o sporazum v najkrajšem času sklenjen, ker med stališčem Moskve in stališčem Londona in Pariza ni bistvenih razlik. V zvezi s pogajanji / Rusijo je papež Pij XII. pričel diplomatsko akcijo, du prepreči vsako zvezo med zapadnimi velesilami in Rusijo. V Vatikanu vlada zaskrbljenost, da bi sklenitev te zveze odprla pot boljševizmu v Evropo. Papež se zavzema za sklicanje mirovne konference, na kateri pa ne bi sodelovala Rusija. Madžarska desnica Na Madžarskem je dobila vladna večina od 279 poslancev, kolikor jih šteje novi parlament, 202 mandata. Levičarske stranke od liberalcev do marksistov so bile pri volitvah poražene. Uspeli je dosegla edinole stranka strtdičnstih križev (neke vrste narodni socialisti), ki je dobila 43 poslancev. Volitve so bile tajne. Sicer s tem še ni rečeno, du so bile volitve tudi popolnoma svobodne. Vladni kandidati so marsikje zmagali, ker jim je bil na razpolago agitacijski aparat, katerega druge stranke niso imele samo zato, ker so v opoziciji. Pritisk vladne stranke pa vendarle ni bil tako močan, kot je bilo to doslej pri vseli volitvah na Madžarskem. Uspeh vladne stranke preseneča in v vladnem taboru samem niso pričakovali, da bodo dobili tako veliko glasov. TEKOM TEDNA J Tudi mi se veselimo Naša najmočnejša delniška družba, Trboveljska premogokopna družba je delničarjem za leto 1938 priznala 10% no dividendo, t. j. din 20.— na delnico. Lani je dividenda znašala 8%. Iz letnega poročila vi-dimo, da je družba v zadnjih treh letih v razne naprave, posebno v odkrivanje novih premogovnih plasti investirala 74 milijonov din. Te investicije bodo koristile tudi delavstvu, ker mu odpirajo nova ležišča premoga. Drušba je modernizirala tudi svoje nepremogokop-ne obrate, zlasti je modernizirala cementarno. Elektrarna družbe je v položaju, da krije vso potrebščino električne energije v družbenih obratih. Družba se torej najkrep-kejše gospodarsko razvija in kaže ugodne poslovne uspehe. Mi se teh uspehov gotovo veselimo in želimo, da ti uspehi ostanejo (rajni. Toda nekaj pogrešamo. Tako močna delniška družba, s tako razsežnim gospodarskim uveljavljanjem in s tako močno delovno posadko, bi morala kazati več organiziranega in sistematičnega smisla za tovarniško socialno politiko, t. j. za socialne ukrepe v korist delavstva v svojih obratih. V prvi vrsti mislimo nn zboljšanje starostne preskrbe v obliki dodatnega višjega zavarovanja, kot je to izvedla n. pr. Kranjska industrijska družba. Stanovanjske prilike v rudnikih niso na višku in je delavnost družbe v tem Pogledu gotovo nezadostna. Delavstvo čaka na plačane dopuste. Mnogo je možnosti za socialno uveljavljanje družbe, potrebna je dobra voljo 'in mnogo socialnega smisla in pa, seveda tudi nacionalnega čuta, ki zahteva zaščito našega narodnega življa. = Sestanki odstavljenih politikov. Beogradski listi poročajo, v Ljubljani je zaradi težkih razmer soglasno sklenilo, da predloži preko svojih organizacij družbi pivovarne »Union* prošnjo, da bi se jim plače povišale za 20% in da se jim prizna deputat. Organizaciji sta to predložili podjetju in upamo, da bo čimprej prišlo do razgovorov. Opekarnlski delavci V opekarni v Ribnici je bilo mezdno gibanje, katero se je zaključilo na čuden način, odnosno se sploh ni zaključilo, kajti postopek, ki se je tu izvršil, je nedopusten in se bo delavstvo o tej zadevi še pogovorilo z delodajalcem. Delodajalec je prav za prav prisilil, da je delavstvo sprejelo njegove predloge, nikakor pa se ni prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. Kemična stroka Kakor smo poročali v predzadnji številki »Nove Pravde®, tako se je tudi storilo in je kolektivna pogodba za delavstvo Medičeve tovarne v Medvodah bila podpisana dne 6. t. m. S tem je delavstvo dobilo kolektivno pogodbo, za katero se je dolgo borilo in je bilo prvotno mišljenja, da sploh ne bo več imelo kolektivne pogodbe, ker jo je delodajalec odločno odklanjal. Končno je do tega vendar prišlo in največ zaslug ima seveda organizacija, v kateri je delavstvo 100% organizirano. S to kolektivno pogodbo so-se uredile delovne razmere v tovarni. Delavstvo bo prejemalo sledeče mezde: nastopna mezda za novodošlo delavstvo znaša na uro din "5.50, za delavke din 3.—, za mladoletnike din 2.50. Starejše nekvalificirano delavstvo bo prejemalo po din 4.— na uro, odnosno din 205.— tedensko; delavke din 3.50 na uro, oziroma din 170.— tedensko. Delavci, ki se s svojim delom kvalificirajo za posluževanje strojev in naprav, prejemajo lahko do din 4.50 na uro, oziroma din 220.— tedensko. Starejši kvalificirani delavci prejemajo din 5.— na uro, oziroma din 250 tedensko. Kadar nekvalificirani delavci vrše službo pri strojih ali drugih napravah, prejemajo pribitek din 0.25 na nro. Tovarniški čuvaji prejemajo din 225.— tedensko. Pogodba ima posebna določila glede draginj-skili sprememb in je po teh klavzulah podana možnost, da se prično zaradi draginjskih sprememb pogajanja v 14 dneh. V pogodbi je določeno, da se lahko pogodba odpove po 1 letu z enomesečnim odpovednim rokom, stara pogodba pa ostane v veljavi toliko časa, dokler se ne sprejme nova kolektivna pogodba. Če pri pogajanjih ne pride do sporazuma in podpisa. ostane v veljavi stara kolektivna pogodba. S tem je podana garancija, da delavstvo nikoli več ne bo brez pogodbenega stanja. Lesna stroka Prvo poravnalno postopanje, ki se je vršilo I. t. m. v Kočevju zaradi lesnega delavstva v Ribnici, se je končalo z delnim uspehom, kajti delodajalci so pristali na pogajanja, katera se morajo pričeti in zaključiti v teku tega meseca. Upamo, da se bo ta zadeva premaknila z mrtve (očke in da bodo delodajalci tako uvidevni, tla bo prišlo čimprej do podpisa kolektivne pogodbe. Tajništvo je v ta namen ponovno poslalo podrobne konkretne predloge delavstva delodajalcem, kateri bodo zadevo proučili in stavili protipredloge. Lesno delavstvo v Mislinjah je po stavki, ki je trajala dalj časa, doseglo sporazum, s katerim se urejajo delovni pogoji in zvišajo mezde za din 0.25 na uro. Mizarji Za mizarsko stroko v dravski banovini je uvedeno postopanje po čl. 14, odst. b), da se sklene enotna pogodba v roku, ki ga bo določil g. ban, v nasprotnem primeru pa, da se predpiše tarifna lestvica. Doslej je zbranih okoli 800 izjav, manjka še nekaj podpisov, da bo zadoščeno uredbi, ki predvideva večino vseh pomočnikov. Mizarski pomočniki v Celju so dosegli na 2. poravnavi, da je prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. Tekstilci Za strojnike in kurjače v tekstilni stroki je uvedeno postopanje za sklenitev enotne pogodbe, odnosno predpis tarifne lestvice. Predpisom uredbe je zadoščeno, ker je podpisalo zahtevo skoraj tri četrtine strojnikov in kurjačev v tekstilni stroki. Razna gibanja Pogajanja se vrše za parketarje v Ljubljani, ker je bila stara pogodba odpovedana. Dalje v podjetju Zavora, <1. z o. z. v Celju; pri Združenju mizarjev v Ljubljani, ker so delodajalci dosedanjo kolektivno pogodbo odpovedali. V jeklarni Jurija Thurnskega \ Ravnah, ker je delavstvo odpovedalo kolektivno pogodbo in zahteva zvišanje plač in zboljšanje doslej veljavnih določb pogodbe. Svilene LETNE SRAJCE bomba- žaste bluze trikot in dokolenke vseh vrst nadi po ugodnih cenah modna trgovina MIRKO BREČKO, MARIBOR Aleksandrova 32 Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1 (35T* IMeiUnica — razpošiljalnica nogavic in pletenin Za pomlad otroške, moške, damske nogavice, otroške jopce, kapce, čeveljčke, sandale, dobite najceneje v velikih izbirah pri »LUNA« Maribor, samo Glavni trg 24 Slovenj gradeč V nedeljo dne 4. junija t. I. se je vršil v Slovenjgradcu redni letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale. Četudi čas ni bil primeren, je bila udeležba zadovoljiva in je redni letni občni zbor prav lepo uspel v zadovoljstvo vseh. Delavstvo se zaveda, da je le v strokovni organizaciji njihova rešitev in da le s pomočjo nje lahko doseže vidnejše uspehe v svoji borbi za izboljšanje socialnega položaja. Po poročilu, ki ga je podal namestnik predsednika tov. Smolčnik, v katerem je orisal delovanje podružnice NSZ v Slovenjgradcu, se je videlo, da je podružnica živahno delovala posebno v kulturnem smislu. Prav zaradi tega je trpelo strokovno delo, katerega bo treba na vsak način v tem poslovnem letu pojačati. Nato je podal poročilo zastopnik centrale, ki je v daljšem govoru omenil pomen, namen organizacije, delo organizacije, delo centrale v zvezi s podružnico ter se dotaknil tudi važnejših socialnih določb in obratnih zaupnikov. Po končanih poročilih pa je bil izvoljen novi odbor, v katerega so prišli agilni delavci, ki jamčijo za uspešen razvoj podružnice lNSZ in za uspešno delo na polju socialnega izboljševanja. Maribor Veličastna proslava naših železničarjev. Podružnica UJN2B v Mariboru je proslavila v nedeljo 4. t. m. 30 letnico svojega obstoja in je ob tej priliki razvila svoj prapor. Istočasno je slavilo železničarsko društvo «Drava» 20 letnico in je ravno tako razvilo svoj prapor. Proslava se je vršila na letnem telovadišču Sokola T. in je bilo na njej več tisoč ljudi. Slovesnost je otvoril agilni podružnični predsednik UJNŽB tov. Jože Vokač, ki je pozdravil goste in občinstvo, nakar je sledilo razvitje obeh praporov. Po razvitju prapora so številni delegati posameznih društev čestitali UJNŽB in «Dravi» k pomembnemu jubileju. — Članstvo NSZ se je prireditve bratske organizacije udeležilo v velikem številu in je v imenu mariborske podružnice pozdravil in čestital jubilantom tajnik tov. Vladimir Kravos, ki je poudarjal tesno povezanost, ki veže obe organizaciji že skozi trideset dolgih let. UJNŽB in »Dravi* je na uspeli prireditvi iskreno čestitati. Na predvečer so nastopili vsi oddelki »Drave* na posebnem koncertu v Sokolski dvorani. Koncert je bil sijajno spričevalo neumornega dela naših tovarišev železničarjev. Polna dvoruna koncertnih obiskovalcev ni štedila s pohvalnim aplavzom, ki se je od točke do točke stopnjevalo. «Dravi» na izredno uspelem koncertu naše tovariške čestitke. Lepa zmaga NSZ. V soboto 3. t. m. so se vršile volitve obratnih zaupnikov pri gradbenem podjetju Ing. Je-lenec & ing. Šlajmer v Mariboru. Postavljeni sta bili dve listi, in sicer plava in rdeča. Plava lista je dobila 105 glasov in tri mandate, rdeča lista 79 glasov in dva mundata ter tretjega z ostankom. Nekaj resnice o rezultatih pri volitvah obratnih zaupnikov. Sicer niso že izvedene volitve obratnih zaupnikov veljavne, pa vseeno moramo povedati tole: Po sklenjenem sporazumu med strokovnimi organizacijami v Mariboru bi imele dobiti organizacije toliko mandatov, kolikor so jih lansko leto imele. In kjer so se volitve izvedle, so jih tudi dobile. Le po čudnem naključju je NSZ v neki tovarni dobila en mandat več na račun rdečih, sicer pa je stanje ostalo nespremenjeno. Rdeči pa so se po volitvah iazpisali tako, kot bi bilo vse njihovo. Poročali so celo o mandatih tam, kjer volitev sploh ni bilo. Komu je tako poročanje v korist, ne vemo. Javornik Odbor podružnice NSZ Javornik je na svoji seji dne 28. t. 1. med drugim razpravljal tudi o »izjavi* Franca Kralja, bivšega predsednika, ki je izšla v 20. številki »Slovenskega delavca* ti r je soglasno sklenil: Na seji podružnice Jesenice-Javornik, ki se je vršila na predvečer skupščine delegatov Delavske zbornice, se je opozarjalo Franca Kralja, naj odloži mandat v Delavski zbornici, ki ni v soglasju s centralo, ali pa naj zaprosi Izvrševalni odbor v Ljubljani, da pristane na to. Kralj je v svojem zagovoru pojasnjeval, da to ni potrebno, ker ima že svoj načrt in ga le trenutno noče iznesti, dejal pa je, da se popolnoma zaveda dolžnosti napram organizaciji itd. Kralj pa ni izvršil tega. kar je napovedoval v svojih nejasnih izjavah, poleg tega je tudi oviral stike s podružnicama Jesenice-Javornik. Kralj je bil zelo presenečen, ko so se zastopniki Izvrševalnega odbora in jeseniške podružnice udeležili naše seje, ki se je vršila dne 23. aprila t. I. Na tej seji so zastopniki Izvrševalnega odbora pojasnili položaj. Na podlagi teh pojasnil je odbor izrekel soglasno izključitev Franca Kralja. Ta izključitev je bila tudi takoj na mestu sporočena Kralju, zato je napačna trditev Franca Kralja, da je bil izključen že na seji dne 17. aprila t. I., ker je sejo 23. aprila sklical in otvoril on osebno. Odbor se dohro zavoda svojega sklepa in zavrafn trditve Kralja, češ da je bila večina odbornikov proti izključitvi. Dalje zavračamo vsak Kraljev vpliv na naše nadaljnje delo pri podružnici: trdimo pa. da niti misliti ni na kak razkol, ki naj bi se pojavil po želji »nekaterih® zaradi naše odločnosti. Odbor bo storil vse za okrepitev naše organizacije. Zato odklanja vse nasvete, ki bi prišli izven članstva. Kralj sporoča v svoji izjavi, da sc bo nadalje zavzemal za njihove koristi itd. Pravi, da je imel uspehe, ki si jih prisvaja, le zaradi tega, ker je bil naš legitimni predstavnik. Mi pa pravimo, da je Kralj danes, po izvedbi našega sklepa, le še navaden zasebnik, brez vsakega vpliva in ne more nikogar zastopati, saj ga v tem svojstvu nihče ne bo sprejel in poslušal. Ne preostane mu nič drugega kakor da stopi v krog onih, ki so svoj čas predstavljali organizacije in delavstvo, pa jim danes pravimo »upokojeni delavski generali*. Naša organizacija pa bo po svoji presoji dobila predstavnika, ki mu* bo lahko zaupala svoj pokret. Pomnimo, da oseba ne pomeni nič, celota pa vse! Ugoden nakup manufakture pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijol Posteljne odeje z belo vato močno prešite (dom. izdelek od din 70.— naprej, samo pri A. ŠTUHEC specijalna trgovina - izdelovanje post. odej Maribor, Stolna ulica 5 Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4*—. četrtletno Din 10*—, polletno Din 20'—, celoletno Din • Posamezna številka IMa !• . Uredništvo in uprava Ljubljana. Dalmatinova ulica 8. telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun .štev. 17.177. Poštni predalstev. 7f Za konzorcij «Nove Pravde* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani rsanee Pintar, vsi v Ljubljani.