Kamniški (jBCAN
Št. 11
Leto XXXVII
Kamnik, 11. junija \()()H
Mestna godba Kamnik
mn
Razstava, zabavna prireditev, maša, povorka, koneerti, prapor, CD; krio lm prekosil zlato ribico?
Za 150-lctnico godbcništva v Kamniku in 100-letnico ustanovitve Mestne godbe Kamnik smo bili Kamničani konec maja obdarovani s tremi prireditvami, ki so nam jih pripravili prizadevni člani Mestne godbe Kamnik.
V petek. 22. maja. je bila v razstavišču Veronika odprta razsta-a, ki s skrbno zbrano dokumen-ijo priča o času. ko so se v Ka-niku pod ž.olto-rumcno avstro->grsko zastavo zbirali vojni veterani in se naslavljali pred ohjck-svojih uniformah, z zavihani-i in ki tet medeninastimi irom-Pclami, flungclhorni in cfonijami. Zbrane fotografije prikazujejo delovanje godbe ob različnih priložnostih. Razstava, ki bo odprta do 25. junija, privablja precejšnje Število radovednežev, odprtju pa je prisostvoval tudi kamniški župan g. Tone Smolnikar, glavni med pokrovitelji godbe - Nogometni klub HIT Gorica in številni povabljeni tet dobrodošli
Naslednjega dne. v soboto, 23. maja, je izzvenela 10 prireditev Veselo v Kamnik. Glasbe za vsakogar je bilo v obilju. Priskrbeli so jo člani Mestne godbe in an-
sambli Slovenski muzikantje. Nagelj. Viharniki ter Ansambel Franca Mihcliča. Posebno pozornost so vzbudili rogisti iz Kresnic, ki so trobili na lesene rogove, izdelane iz. smrekovih vej.
V nedeljo so se slavnosti pričele z jutranjo malo. sicdii je kun cert godbe Altlann iz Nemčije, ki je z. neposrednim stikom z gledalci požela navdušenje Popoldne |e bila slavnostna povorka. Ob zvokih koračnic in polk so od železniške postaje do Trga prijateljstva masirale godbe iz Mengša. Domžal, Vodic, Šentjerneja. Alttanna, Stranj. Moravč in Kamnika. V sprevodu so bile tudi kamniške mažoretke. lovci, narodne nose i/ Komende in konjeniki. Lepo je bilo slišati skupno koračnico vseh godb. za zaključek pa so godbeniki poslušalcem postregli s polurnimi nastopi v prireditvenem Šotoru
Pomladanski del prireditev Mestne godbe je s tem končan. Upoštevati moramo, da pretežni del članov godbe sestavljajo učenci, dijaki in študentje in da jim zaradi igranja v godbi v šolah ni pri-zancScno. Toda agilni in prizadevni predsednik g Igor Šink nima oddiha. Konec- iiimi.i bo godba n.i stopila na reviji gorenjskih g(xlb v Klanju. 24. junija pa bo v Ka
majku promenadni koncert. Septembra so na vrsti dnevi narodnih noš. samostojni koncert godbe s svečanim razvitjem prapora, prireditev Pozdrav iz Kamnika, snemanje CD in gostovanje v Španiji (Barcelona).
Dirigent g. Franc Lipicnik bo do začetka decembra nedvomno do vrhunca pripravil formo za slavnostni koncert, na katerem bodo podelili priznanja posameznim članom godbe in tistim godbam in društvom, s katerimi Mestna godba dobro sodeluje že desetletja. Decembrski nastopi bodo pomenili vrhunec praznovanja.
Godbenikom pri njihovem delu želimo veliko uspeha. Zelje pa imajo tudi oni. Ena se jim pravzaprav že izpolnjuje. Imenuje se »C« (ne dur ali molk temveč varianta preureditve kina Dom. v kateri je predviden, godbe ni dom. Sedanji podstrešni prostor že davno ne ustreza tako velikemu članstvu. Ostaneta še dve želji: instrumenti in uniforme, za katere je že bilo zapisano, da so zdavnaj videle svoje lepše čase. V pravljicah želje izpolnjuje zlata ribica. Ni znano, kaj lahko pri tem stori kamniška kraljična Veronika. Zatorej pozivamo naslednjega!
M. MIMIK K
Odprtje razstave Žlahtni purgarji kamniški
Koi nadaljevanje knjige Beži Ljubljana. Gradec se skrij... avtorice Zore Torkar, kustosinje v kamniškem muzeju, je nastala razstava Žlahtni purgarji kamniški. Odprtje je bilo 28. maja ob 19. uri na gradu Zaprice v Kamniku.
Avtorica je vsebino svojega
■ ■ jj
I slavnostnem sprevodu, kije v nedeljo popoldne krenil skozi mesto, je poleg Mestne godbe (na sliki) in kanonskih maioretk sodelovalo Se osem godb, med njimi tudi pihalna godba iz nemškega Alttanna.
(foto hrane Svelelj)
Župan Tone Smolnikar o drugi plati pozidave Utoka
Prenagljeni kritični odmevi?
rice Miline Zupančič nadaljuje strokovno prizadevanje pri raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine v Kamniku. Obiskovalec
|e poleg Zupančičeve in lorkai jeve nagovoril tudi Zupan Tone Smolnikar.
Krajši kulturni program je pri-
estetsko zasnovana, za kar ima zasluge tudi arhitekt Marjan Kocjan.
Razslava jc sicer zgodovinska, a vendarle - kot je v nagovoru pied Odprtjem povedala tudi Torkarjcva - v njej najdemo zanimivosti za današnji čas.
Mogoče tudi vprašanje, katere žlahtne purgarje bi kakšna razstava prikazala čez slo let in o katerih županih in meščanih bi lahko pokazala kaj prijaznega...
Vsekakor pa Zora Toi k.ii za služi čestitke!
BRKDA PODBRKZ.NIK VUKMIR
V zadnjem času je bilo zapisanih že kar nekaj kritičnih pripomb v zvezi s predvideno pozidavo kompleksa bivšega Utoka pod Malim gradom. Precej kritičnih glasov je biki deležna tudi županova razlaga odloka o zazidalnem načrtu za to območje, ki jo je objavil v Uradnem listu RS. Na zadnji seji občinskega sveta so. kot smo že poročali, dali pobudo za obvezno razlago tega odloka (gre za 12. člen, ki naj bi omogočal nekatere vsebinske spremembe v pozidavi tega območja) tudi nekateri svetniki iz vrst SDS, SKD in LDS.
Da bi kaj več zvedeli, kaj o svoji razlagi in sploh o kritičnih pripombah misli Zupan Tone Smolnikar, smo se nanj obrnili z nekaj vprašanji.
Na čigavo pobudo je hita pripravljenu in objavljena vata razlaga 12. člena odloka o zazidalnem načrtu za območje UTOKA in kaksenje bil
njen namen?
Po 12. členu omenjenega odloka mora izdelovalec zazidalnega načrta dati pozitivno ali negativno mnenje, če stvari želi kakorkoli spremenili. Do le razlage ie prišlo, ker sem želel, da bi bile zadeve verificirane v pravnem
Nadaljevanje na L strani
Med obiskovalci so bili tudi potomci drultn, ki so omenjene na raz stavi, med drugimi tudi Steletovi (Foto: M. Kumer)
raziskovalnega dela. v katerem se je ukvarjala z najpremožnejsimi meščani v drugi polovici 19. stoletja, ponazorila z razstavnimi
predmeti in fotografijami, ki nam nazorno predstavljajo vsakdanje življenje in delo premožnih Ka-mniČanOV nekdaj S leni kamni tki muzej pod vodstvom dueklo
pravilo Prvo slovensko pevsko društvo Lira. z izbranimi pesmimi so se vklopili v duh časa. ki ga predstavlja razstava. Več in podrobno o razstavi piše Zora loi kal na straneh lega časopisa, zato naj na tem mestu povemo le to, da je razstava vsebinsko in
oblikovno bogata, picinišljcna In
NOGOMETNA TEKMA
Združenje slovenskih častnikov Kamnik / gosti: Ministrstvo /a obrambo in Generalštab SV. Tekma bo v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri na nogometnem igriSču v Kamniku.
Sodelujejo: ministet za obrambo mag Alojz Krapež, načelnik GSSV mag. Iztok Pcxll>reg,ir, general lanez Slapar, smučarji skakalci Primož Ulaga, Franci Petek, Vasja Bajt, Bogdan Norčič, Matjaž Zupan, Bojan Globocnik, košarkarja Ivo Daneu, Bonit Bassin ter drugi.
Vstop je prost, Vabljeni!
S 36. seje občinskega sveta
Deset milijonov za gozdne
razložil tudi Franc Skofic, vodja krajevne enote Kamnik Zavoda za gozdove Slovenije. Poudaril je. da je od 178 kilometrov kamionskih gozdnih cest. kolikor jih imamo v naši občini, letošnji denar namenjen za gozdne ceste v severnem delu Tuhinjske doline.
Nadaljevanji na i, strani
ceste
Občinski svet je na seji 27. maja poleg zadev, ki smo jih omenili v prejšnji številki, obravnaval tudi predlog sklepa o razporeditvi sredstev /a vzdrževanje gozdnih cest v občini Kamnik, ki ga |e poke Bojana Mlakarja ob-
Sc#iO
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
ljubljanska banka
^^^^^^       Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Posojilo Vas bo poživilo
Pri nas lahko najamete stanovanjska posojila z dobo vračanja do 15 let.
Primera posojil v znesku 1,000.000 SIT z uporabo korekcijskega faktorja za izračun mesečne obveznosti:
odplačilna najnižja obrestna začetna mesečna
doba mera obveznost
5 let 6,25% 21.306,00 SIT
6 let 6,75% 19.359,00 SIT
Posojilo lahko zavarujete pri zavarovalnici ali z drugimi zavarovanji.
Pričakujemo Vas v poslovalnici na Glavnem trgu.
Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve.
Občina Kamnik je 5. in 6. junija le družic zapored organizirala lepo ipr&to prireditev SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU v okviru projekta VENERINA POT. Številne prireditve, ki so se zvrstile v teh dneh, so na srednjeveško tržnico in druge prireditvene prostore privabile Številne obiskovalce.
Na sliki: V prečudovitem ambientu vznožja Malega gradu smo prisluhnili zvokom kljunastih flavt kvarteta AIR. Spredaj sedijo predstavniki organizatorja v srednjeveških oblačilih.
Već o prireditvi bomo poročali v naslednji Številki Kamniškega občana. SaSa Mejač
\a\lednja. 12. številka Kamniškega občana bo zaradi praznika slovenske drtavnosti izSla te v torek, 21 junija. Prispevke oddajte najkasneje do srede, 17. junija: oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka. 22. junija.
Kljub gradnji Je trgovina odprta kot običajno vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure
2       11. junija 1998
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
UVODNIK
Ko na Kamnik gledamo z višine..
Na Kamnik pogostokrat in zelo rada pogledam zviška Takoreć z višjega nivoja, s katerega je mesto videti manjše. Dobesedno zviška - z našega dvorišča namreč, kije na hribčku nad Kamnikom.
Najraje ga zviška opazujem v poznih nočnih urah; tako kot danes (danes je petek, 5. 6J. Ravnokar sem namreč končala z urejanjem Občana. Sredi noči sem udobno sedela ramo nasproti žalske cerkve in pokopališča, s katerega so se videli le medli plameni svečk. Bilo je prelepo, zato pa tudi nujno, da sem malo pomeditirala... O minljivosti vsega -na to so me opominjale Zale - o tem, kam gremo, kaj ostane za nami, kako lepo je Živeti, s kako nepomembnimi stvarmi se trapimo in obremenjujemo, kaj, za božjo voljo, je najpomembnejše v tem Kamniku, Sloveniji, Evropi, Zemlji, kozmosu... Kaj v tem kontekstu pomeni telefonski klic z najvišjega občinskega položaja, kije protestiral proti desničarski vsebinski politiki Občana? En klic proti večnosti? Nič. Ko pa smo te ravno pri tem: namreč, kaj je desničarsko in levičarsko v tem našem lokalnem časopisu... Glede zadeve v zvezi z nameravanimi pozidavami pod Malim gradom, ki je glavni vzrok hudega razburjenja zaradi različnih pogledov, ne vem povedati, ali je ta leva ali desna.
Če na to in tudi na razburjen telefonski klic ter na oznako »desničarstvo«, izrečeno kot nekaj zelo slabšalnega, pogledam tako zviška (to pomeni le to, da ga ne jemljem osebno in se ne počutim užaljeno) ali vsaj s ptičje perspektive, kol na mesto in na lep prostor z našega dvorišča, ki se je odprl pod Malim gradom, vidim le pretirano razburje-
nje, saj ne gre za osebne zadeve in mislim, da tudi ne za poskuse rušitve Zupana. Z nobene perspektive pa ne vidim, da bi moje osebno stališče tako ali drugače vplivalo na vsebino časopisa. Objavljeno je skoraj vse, kar kdo napiše in če več napišejo iz SKD kot iz ZLSD ali SLS ali IMS, potem to ni moja krivda. Kljub vsemu: kdor si vzame nekaj časa in napiše, kar ga tuli in če to napiše v razumljivi slovenščini če ne posega v integriteto ali zasebnost drugih ljudi, potem je to objavljeno. Se bolj zateleni so avtorji, ki so pripravljeni večkrat dopisovati ali pokrivati določeno področje in prav vseeno je, kakšna je njihova politična usmeritev. Ob natančnem prebiranju Kamniškega občana lahko bralci te zdaj vidijo, da sta med stalnimi dopisniki avtorja, ki sta si politično diametralno nasprotna Za skoraj vse ostale pa nimam pojma, ali so levi, desni, sredinski, čmi ali rdeči.
Kakšno pa je moje politično prepričanje, nikogar nič ne briga, ker ga nikjer ne razlagam (čeprav me očitno sodijo po predsedniku občinskega sveta, s katerim sva si nekako blizu in greva velikokrat kam skupaj ■ in s sabo vzameva tudi otroke, ki so prav toliko moji kol njegovi). Nad mojim političnim prepričanjem bi bili razočarani tako moji desni kol levi prijatelji. Tudi iz tistega, kar napišem, se ga ne da razbrati. Je pa res, da je ta labe najlepša pesem sveta iabje kvakanje... Drugi imamo radi tudi ptičje petje
Odgovorna urednica Kamniškega občana prof. BREDA PODBREZNIK VUKMIR
Mestna godba je praznovala
Iz zares raznolikega programa, ki so ga kamniški godbeniki pripravili ob svojem letoinjem jubileju, od petka, 22. maja, do nedelje, 24. maja, je nasa kamera zabeletila nekaj značilnih utrinkov
mmmm
Jubilejno deseto prireditev Veselo v Kamnik, na kateri so sodelovali Slovenski muzikant je. Nagelj, Vlhar-niki, ans. Sika Zajca, pevka Tereza Kesovija, Klapa Krk in zagorski humorist Dudek so začeli jubilanti, kamniški godbeniki pod vodstvom Francija Liptčnika. Zupan Tone Smolnikarje jubilantom iskreno čestital in jim izročil v spomin umetniško sliko.
Na kratko
Ob jubileju Doma starejših občanov
Te dni so v kamniškem Domu starejših občanov praznovali 23-let-nico delovanja doma. Za to priložnost so pripravili več prireditev. S posebnimi priznanji pa so počastili tudi delavce, ki v domu delajo 20, 15 in 10 let. Med tistimi vztrajnimi, ki te 20 let skrbijo za to, da Življenje v domu poteka v zadovoljstvo oskrbovancev, je tudi Marta Zerko, direktorica, poleg nje pa sta na novo stopili v vrste »dvajselletnikav« tudi vra-tarica Frančiška Poljanšek in bolničarka Marija Slanovec. Za 15-letno sodelovanje je priznanje prejela Marija Mali vodja zdravstveno negovalne službe, za 10-letno delo pa ReSida Alibegič, Marija Hribar, Barbara Kokalj, Milena Zeleznik, Ksenija Kozjek, Viktorija Lozinšek Li-
povSek, Marija KoZelj, Marija Mar-kuš, Marija Urankar, SneZana Ma-tijaSevič in Rozalija Pungertar. Med stanovalci pa je v domu letos prestopila prag dveh desetletij tudi Terezija Vrh.
Ob dnevu Doma so izdali tudi glasilo Veronika, katerega urednik je Benjamin Znidaršič. Direktorica Marta Zerko pa je poudarila: »Vseskozi smo vlagali v stanovanjski standard, v sodobno opremo in pripomočke ter tudi v zunanji videz Doma. Pohvale in zahvale svojcev, dobro počutje stanovalcev, ki izžareva iz nasmejanih in zadovoljnih obrazov nam dokazujejo, da delamo dobro. To je gotovo nagrada in priznanje za naše delo...*
FRANC SVETEU
ftknik ob dnevu Doma starejših občanov - letošnje srečanje vseh oskrbovancev ob prazniku doma ob Nevljici so popestrili plesalci folklorne skupine kamniškega društva upokojencev. Ob veselih zvokih harmonikarja Jožeta so plesalci zaplesali tudi ples z metlo, ki je bil zbranim udeležencem srečanja najbolj vSeč.
Več o zdravju
Odbor Rdečega krita Moste ima požrtvovalne in delavne člane, ki imajo v Mostah, Suhadolah in Ze-jah pregled nad oslabelimi in pomoči potrebnimi krajani Po svojih močeh jim svetujejo, pomagajo in jih tolažijo. Povečuje se število starostnikov in njim namenijo tudi dvakrat letno obdaritev in obisk, ki se ga vsi razveselijo. Odbor RK in krajevna skupnost Moste tudi medsebojno sodelujeta in le-ta ne odreče finančne pomoči, kadar je to potrebno. Za potresno območje na Tolminskem so takoj nakazali nekaj finančne pomoči iz svojh skromnih sredstev. V Soli v Mostah imajo člani RK srečanja in sestanke, odločili so se, da
svojim krajanom pripravijo predavanje o zdravju na temo otilje-srce-ho-lesterol-osteoporoza, torej o težavah, ki tarejo mnoge izmed nas. Povabilu se je prijazno odzval dr. Doplihar in 21. aprila se je razred napolnil. Poučni in zanimivi razlagi o nastanku bolezni, preventivi in zdravljenju so navzoči z zanimanjem sledili. Na koncu so dr. Dopliharja kar zasuli z vprašanji o vsemogočih težavah in boleznih. Vsem je prijazno in izčrpno odgovoril.
Zadovoljni ob tem srečanju smo sklenili, da se Se letos jeseni dobimo in prisluhnemo naslednji temi o zdravju.
V. K.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, do.o, Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrežnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi II 200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311.Žiro račun. Bistrica, d..... 50140-603-53872.Rokopisov in fotografi ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij. d.d„ Ljubljana.
Predstava dramske skupine OŠ Tomo Brejc
Matilda
Sredi aprila so se znova predstavili člani dramske skupine osnovne šole Toma Brejca. Letos so pod vodstvom mentorjev Romane Zore in Francija Mestka v šolski telovadnici predstavili mladinsko igro Matilda, ki obravnava šolsko življenje.
V igri se je predstavilo vseh 17 članov dramske skupine, ki je začela z vajami že v oktobru lansko leto. V skupini sodelujejo učenci od .?. do 5. razreda, ki jih veseli igralsko delo. Največji delež v predstavi imajo huda ravnateljica Agata Volovškar, ki jo je z vso strogostjo predstavila Sam Ogrt-nec, učiteljica Medica (Tina Kunej, 5 a), Duhek (Gaja Pinlar, 3. a), Matilda Pelin (Živa Vučkovič, 4. a) in še nekateri.
Učenci bodo igro Se nekajkrat ponovili, med drugim tudi ob koncu šolskega leta, ob dnevu odprtih vrat OS Toma Brejca. F. S.
StarSi, soSolci in drugi obiskovalci so z zanimanjem sledili zabavni In poučni igri Matilda.
Nov vozni red na železnici
Vsi vlaki so ostali
Čeprav je bilo v zadnjih mesecih precej govora, da bodo Slovenske železnice z uvedbo novega voznega reda na kamniški progi zaradi varčevanja ukinile kar nekaj vlakov, se to ni zgodilo. Kaže, da so odgovorni le upoštevali odločen protest župana Smolnikarja in ostalih županov z domžalskega območja, ki so ga poslali Anionu Bergauerju, ministru za promet in zveze. V njem so župani med drugim zapisali, da bi bila Iz najmanj dveh razlogov predvidena ukinitev nespametna. Slabo bi vplivala na uresničevanje zamisli o enotni vozovnici povečan cestni promet na delu ceste med Trzinom in Črnučami pa bi zaradi gradnje dodatnih dveh pasov povzročal Se večje zastoje, kot smo jim priča sedaj.
Nov železniški vozni red, kije začel veljati 24. maja, zato ne predvideva nobene ukinitve vlakov med Ljubljano in Kamnikom. Ukinili so le štiri popoldanske vlake med Domžalami in Ljubljano, ostale pa so podaljšali do JarS.
Nekoliko pa so premaknili čas odhodov vlakov v jutranjih konicah (med 4.45 in 7. uro), tako da odhajajo iz Kamnika 10 do 15 minut prej. Tako spremembo so predlagali potniki v anketi. Sprememba pa je tudi v tem, da vlak, kije prej ob 5.30 odhajal s postaje Graben, sedaj odhaja s spodnje železniške postaje. Tako spremembo so zahtevali stanovalci ob grabenski postaji, ker je ropot lokomotive motil jutranje spanje. Seveda to sedaj spet ni všeč nekaterim jutranjim potnikom, ki morajo na vlak priti na spodnjo postajo.
Kot pravi načelnik postaje, bodo jeseni po opravljeni anketi spel prilagodili čas voženj potrebam potnikov.
Treba je tudi povedati, da polovični popust pri nakupu vozovnic za upokojence Se vedno velja, seveda v času izven jutranjih in popoldanskih konic. F. S.
OBVESTILO INVALIDOM
DRUŠTVO INVALIDOV Kamnik se je preselilo v novi ZDRAVSTVENI DOM dr. Julija Polca Kamnik, Novi trg 26. Pisarna je v 2 nadstropju v sobi št 15.
Uradne ure so ob istem času: ponedeljek od 9. do 11. ure
sreda od 15. do 17. ure. Do preselitve dosedanjega telefona št. 812-181 v novo pisarno društva, kličite Zdravstveni dom Kamnik -notranjo centralo - tel. 831-611 ali 831-623, interno 305.
IzvrSni odbor društva
»Prvič smo jubilej nase godbe počastili tudi z mašo,« je v nedeljo dopoldne po končani masi na Trgu prijateljstva dejal lioris Seiko, podpredsednik Mesme godbe, ko se je zahvalil tunjiškemu Župniku Pavlu Juhantu.
Godbeniki iz Alttanna so vrnili obisk kamniškim kolegom
Za to priložnost smo za krajši pogovor zaprosili predsednika pihalne godbe iz Alttanna g. Rolanda Sevboldta. Letos je vrnila obisk svojim kamniškim kolegom, ki so se lani udeležili 75-letnice njihove godbe.
glasbeno šolo in večina naše mladine obiskuje tO šolo.
V vaši godbi smo opazili precej goilhenic!
Da, pri nas jc tudi med dekleti veliko zanimanje za pihalno godbo, zato imamo v svoji
Najprej jc dejal, da prihajajo iz enega od Štirih manjših krajev (Alttann s 700 prebivalci leži približno 40 km od Boden-skega jezera) nemške občine Wolfegg, ki šteje okrog 3000 prebivalcev.
»Vsak kraj ima svojo pihalno godbo, tako da imamo v občini okrog dvesto nuizikantov. Igramo pa na vseh slovesnostih, ob praznikih, dobivamo sc s sosednjimi godbami, le enkrat letno naredimo daljši izlet prek meje.
V Kamniku sem sicer prvič, v Sloveniji pa drugič,« je povedal g. Scvboldl in dejal, da so lani praznovali 75-letnico, ko so bili njihovi gostje tudi kamniški godbeniki. Naša godba šteje 40 članov, v Kamnik pa nas je prišlo 32.
Kako pa usposabljate vaše člane?
V deset kilometrov oddaljenem kraju Bad VValdsec imamo
sredini približno eno tretjino članic.
Kako ste prišli do stikov z našimi godbeniki?
Vaš Igor ima prijateljske zveze z eno naših somešcank, in prek nje smo vzpostavili zvezo s kamniško pihalno godbo. Zato smo jih lani povabili na našo slovesnost.
S kakšnimi vtisi odhajate iz Kamnika?
Vsi smo zelo zadovoljni s prijateljskim sprejemom in navdušeni nad lepotami vašega Kamnika in okolice. Ker mnogo naših muzikantOV sc nikoli ni bilo v Sloveniji, sem prepričan, da bodo iz Kamnika in Slovenije odšli z zelo prijetnimi vtisi in spomini na to lepo prijateljsko deželo.
Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem družinam, pri katerih smo te dni prebivali, za njihovo gostoljubje.
FRANC SVETEU
Kamniški OBČAN
ZUPAN - OBČINSKI SVET
11. juniju 1998 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo   Vi sprašujete, župan
Kdo naj opravlja dimnikarske storitve?
Svetnik Stane Zamik jc v
svoji pobudi med drugim zapisal da jc občina Kamnik izbrala za koncesionarja za opravlja nje dimnikarskih storitev Energetski servis d.o.o. Ljubljana zaradi izrazito boljših referenc, s čimer pa je zavestno kršila odlok o dimnikarski službi (takrat se ni bil spremenjen, op.p.), saj ni zaprosila za soglasje občinskega sveta, in tudi razpisne pogoje, saj bi moral imeti ponudnik poslovno enoto v obči-p ni Kamnik (izbrano podjetje ima le pogodbo o najemu poslovnih prostorov). Po članku v
Dnevniku ima izbrano podjetje 31 milijonov SIT izgube in vlogo za povečanje cen. Svetnika zanima tudi, zakaj niso bile upoštevane 30-letne reference domačega ponudnika.
Urad župana svetniku odgovarja, da je občina na podlagi javnega razpisa izbrala Energetski servis i/. Ljubljane zaradi izrazito boljših referenc od drugih ponudnikov.
Res pa je, da je tajnik občine ob izdaji upravne odločbe strogo upošteval zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o upravnem postopku ici pri tem ni upošteval določila občinskega odloka o dimnikarski službi, ki navaja, da k do-
ločitvi najugodnejšega ponudnika daje soglasje občinski svet.
Glede na omenjeni članek je naročnik preveril finančno slanje izbranega ponudnika in ugotovil, da vse leto posluje pozitivno, taklo da navedbe v časopisu niso resnične...
Omenjeni domači ponudnik pa ne izpolnjuje vseh pred pisanih pogojev, ker je direktor Vinko Polak v pokoju, dejavnost pa opravljajo trije delavci, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, i
Občina Kamnik bo s strani Dimnikarslva Vinka Polaka podano pritožbo obravnavala v skladu z. veljavnimi predpisi.
(fs)
Deset milijonov za gozdne ceste
Nadaljevanje s 1. strani
Drugo leto pridejo na vrsto ceste v južnem delu občine. Letos je od sredstev gospodarjenja z gozdovi za vzdrževanje cest namenjenih 10.75 milijona SIT.
K predlaganim cestam, ki bodo letos prišle na vrsto: zg. Tu-hinj-LaniSe-Les, Bukovec-Pei rovka. Pet rovka - lxs. Lovska koča - Javoršek, Tmanova dolina. Vrh drčc-Kramarca, Skidol gra-bcn-Male stene, Okrog-Mcnina, Sipck-Kekcc in Kolovcc-Konjski graben, so na predlog svetnikov
SKD dodali se eeslo od Kranjskega raka proti Dolu. Cesta proti Kisovcu in cesta proti Samotnemu mlinu, ki so ju prav tako predlagali v seznam, sla bili obnovljeni lani.
Pri obravnavi odloka o spremembi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, ki določa, da se s PUPi urejajo tudi območja K-2 Šulna, B-3 Novi trg. UON 056, Podgorje. S-1 Stranje in S-4 eesla Stranje- Stahovica jc načelnik Bojan Mlakar poudaril, da se ven na od devetih pripomb občanov ne nanaša na PUPe, pač pa na spremembe in dopolnitve družbenega plana. Zato jih tokrat ni bilo mogoče upoštevati. Zato bodo predlagatelji napoteni, da svoje pripombe dajo takrat, ko bo javna razgrnitev sprememb planskih aktov. Na predlog svetnikov SKD pa je občinski svet ob sprejemu odloka sklenil tudi, naj občinska uprava pripravi podobne sklepe tudi za druga območja v občini, ki se urejajo z zazidalnimi ali ureditvenimi načrti.
Poročilo o zbirnem federalnem centru - FZC (F. Kratnar) in uveljavljanje javnega interesa na tej zbirki kulturne dediščine, ki ga je obrazložila Milina Zupančič, v. d. ravnatelja kulturnega centra, Kamnik, so svetniki sprejeli na znanje, potem ko so kritično preso dili povojne postopke pobiranja umetnin in drugih predmetov iz zasebnih zbirk, meščanskih stanovanj, gradov na območju nekdanjega kamniškega okraja in njihovo zbiranje v tako imenovanem federalnem centru v Kamniku, ki ga je vodila F. Kratnar. Vse prizadevanje kamniškega muzeja, da bi v sodnem postopku uveljavil javni interes nad zaščitniki F. Kratnar, jc bilo zaman.
lako je zdaj odkup nekaterih predmetov, ki so pomembni za zgodovino Kamnika, edina možnost. Občina Kamnik oziroma kamniški muzej ima predkupno pravico na predmetih, ki so bili dodeljeni oporočni dedinji.
Pri sprejemanju sklepa 0 razglasitvi športnih objektov občinskega pomena, 0 čemer smo poročali že zadnjič, jc občinski svet sprejel tudi nekaj sklepov. Tako se je odločil iz proračuna s področja Sporta, iz. postavke strokovna služba in nerazporejeni stroški, upravljalen objektov Spoilin zvezi zagotovili sredstva za začasno financiranje do prenosa lastništva Športnih objektov v občinsko last, da sc zagotovi delovanje športnih objektov v prehodnem Obdobju Sklenil je Indi. da
se bodo upravljale) Športnih ob jektov občinskega pomena izbirali z javnim razpisom.
Občina mora vsako leto v proračunu iz izvirnih dohinlkov ob-
čine zagotoviti sredstva za vzdrževanje športnih objektov občinskega pomena.
Občina se tudi zavezuje, da bo od Športne zveze in Plavalnega kluba prevzela tri delavec, ki so bili s prenosom športnih objektov s Komunalnega podjetja Kamnik s 1. 4. 1991 prerazporejeni na delo v Športni zve/i. To so delavci Brigita Šimenc in Zdrav-
ko Piličck (zaposlena na Športni /vezi) ter Iztok Zupančič, za pO slen pri Plavalnem klubu.
Za dobro vzdrževanje ter upravljanje športnih objektov bo za letos občina Športni zvezi odobrila polovico sredstev od 10% vseh sredstev, ki jih država namenja v letu 1998 za šport v občini Kamnik.
F. S.
Župan Tone Smolnikar o drugi plati pozidave Utoka
Prenagljeni kritični odmevi?
Nadaljevanje s I. strani
smislu.
Kaj pa v vsebinskem smislu pomenijo spremembe namembnosti objektov, ki naj bi izhajale iz vase razlage?
Že ko smo ustvarjali zazidalni načrt Utok, je bilo jasno, da lam ne bodo samo trgovine in da bomo omogočili nekaj /ivljcnia temu območju. In 12. člen to določa. Tudi z ureditvenim načrtom K-l Center oziroma z revitalizacijo starega mestnega jedra je bilo predvideno, da ko sc industrija izseli, naj bi se pripravile površine za poslovne in stanovanjske dejavnosti in to opredeljuje tudi moja razlaga.
Precej pripomb v sedanjih razpravah se nanaSa na to, da bi ta sprememba v stanovanjsko sosesko imela negativne posledice za infrastrukturo, kot je denimo preobremenjenost Sol, vrtcev, neurejene prometne razmere in podobno?
Komunalna infrastruktura je dovolj velika, promet sc ureja z zazidalnim načrtom Alprcm, kjer je predviden most prek Kamni ške Bistrice in dvosmerna Šolska ulica. Pred leti je bila v načrtu rušitev Rajhovc hiše, vendar jc niso izpeljali. Nekdanja občina je zamudila nakup nunskih hlevov, kjer je bila predvidena prometna povezava ob Bistrici proti avtobusni postaji. Moji predhodniki pa so opredelili nunske hleve kot gostinskorazslavni objekt. S tem so cesto »zamoćili«.
Glede pripomb, da gospoda Rajha ni nihče vprašal v zvezi z rušitvijo njegove hiše, moram povedati, da je razširitev Šolske ulice v dvosmerno predvidena v zazidalnem načrtu Alprem. Zato ne moremo investitorju v okviru zazidalnega načrta naložiti, naj to ulico uredi kot dvosmerno. Gospini Rajh pa jc bil, kot vem, nekoć že za to, da bi sc hiša lako odstranila.
Tudi svet krajevne skupnosti Kamnik (enterje vam in občinskemu svetu poslal nekaj pripomb v zvezi z sodelovanjem KS v postopkih Izdaje dovoljenj (vprašanje je postavil svetnik Janez Repanšek) In zaprosil za obvezno razlago odloka o zazidalnem načrtu.
Najprej moram icci, da krajev
na skupnost po nobenem zakonu ni stranka v postopku pri izdali lokacijskih in gradbenih dovoljeni. Zato je Upravna enota izdala enotno dovoljenje za gradnjo, s katerim so bila /II. inženiring d.d. Ljubljana dovoljena
pripravljalna dela za gradnjo in dovoljeno rušenje obstoječih objektov kompleksa Utok brez mnenj Ol, soglasja ah sodelovanja KS Kamnik Center. Poleg lega pa je iz zapisnika sveta KS z. dne 21. maja razvidno, da so sklepali o zahtevi za obvezno razlago odloka, čeprav niso bili sklepčni.
kakšen ho sedaj nadaljnji postopek v zvezi z razreševanjem predlaganih vsebinskih sprememb v izvajanju zazidalnega načrta?
(dede na dano pobudo za obvezno razlago odloka s strani svetnikov, sc bo občinski svet odločal tem. ali bo predlog za obvezno razlago sprejel ali ne. Vendar mislim, če bodo svetniki pametno preudarili, potem takega projekta ne bodo blokirali. Mislim, da gre v tem primeru tudi za zamero nekaterih domačih gradbenikov, ki želijo blokirati zadeve. Kadar se neki nov izvajalec pojavi v Kamniku, je vedno problem. Upoštevati pa jc treba ludi, da jc letos leto volilev in da nekateri že kuhajo volilni golaž.
Ali bodo v nadaljnjem postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj dane tako občinskemu svetu kot Širši javnosti kake podrobnejše Informacije o tem projektu. Se posebej pa jasni odgovori na pripombe, ki jih te dni slišimo v zvezi s tem projektom?
Največ o tem razpravljajo neformalne skupine, ki se zdaj dobivajo kar vsak teden in ki sc imenujejo civilna iniciativa. Eno je zadnjič sklical gospod Maks Lavrinc in je nanjo pripeljal gospoda dr. Rmilijana Cevca, dr. Načela Šumija. predsednika občinskega sveta, bivšega podžupana in še... Predvsem take, ki bi radi blokirali zadevo in da bi s topovi streljali na župana. To jc zelo kratkoročna poteza. Toda.
odgovarja
Na vprašanje L M. o vzrokih za neizvedbo rekonstrukcijsklh del na R 314 v Mostah, dogovorjenih med l)ARS-om in občino Kamnik, župan občine Kamnik odgovarja:
Občina Kamnik in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji sta v februarju /996 sklenili sporazum o ureditvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik zaradi izgradnje avtocestnih odsekov Vransko-Blagovica-Sentjakob.
V sporazumu sla se stranki dogovorili za naslednja izhodišča:
- ob gradnji AC Vransko-Blago-vica predvidoma ne bo ukrepov za preusmerjanje liivomega prometa na obvoz po Tuhinjski dolini (R-366),
- maksimalna dovoljena osna obremenitev na R-366Je 8 t,
- po podatkih BCP je obstoječa širina vozišča na obravnavanih regionalnih cestah vsaj 6 m - z izjemo nekaterih krajših odsekov (Molnik, Kavran, Vrhpolje, Križ),
- izhodišče za predvidene ukrepe na regionalnem cestnem omrežju je zagotovitev elementov za srečanje avtobusa in osebnega vozila,
- občina Kamnik bo sodelovala prt postopkih pridobivanja zemljišč, soglasij in dovoljenj za izvedbo v nadaljevanju dogovorenih ukrepov
- za vse načrtovane ukrepe (z morebitno izjemo ukrej>ov od tč. 2, 15, in 16 te pogodbe) se dovoljenje pridobi uti podlagi projekta za priglasitev del.
Sporazum je določat oziroma določa Id potrebnih sanacijskih ukrepov na obstoječi regionalni crslui mreži. Sporazum med drugim tudi določa rckonslrukcijskcposege v regionalno cesto R M t DupUca-Mo-ste (odsek SI. 1081) v dolžini 4.130 m kot tudi r regionalno cesto R 314 Mostc-Voduc (odsek It 1080) v dolžini 4.350 m.
Za omenjena kritična odseka so bile podane investitorju naslednje zahteve: ,
- razširitev vozišča na 5. 'XI m.
- izvedba enostranskih oz. obojestranskih hodnikov za pešce z večjimi prestavitvami poteka obstoječe ceste,
- izvedba sanitarne kanalizacije,
- izvedba javne razsvetljave,
- Izvedba novega mostu preko Pšate,
- izvedba regulacije potoka Pšate,
- izvedba rekonstrukcije križišča cest R-323 in R 314 v Mostah pri Komendi.
Za vse navedene preliminarne zahteve je bilo potrebno glede na pozitivno zakonodajo pripraviti in izdelati ustrezne projektne rešitve najprej do nivoja idejnih rešitev ter v nadaljevanju do nivoja projektov za pridobitev potrebnih dovoljenj. Glede na vsebino zahtev po rekonstrukciji regionalne ceste so te zahtevale sodelovanje in vključevanje različnih in-štritucij, ki sicer po ustreznih zakonih sodelujejo v postopkih kreiranja prostora in tudi izdajanja za gradnjo potrebnih predhodnih soglasij.
Občina Kamnik kot tudi odgovorni predstavniki Družbe za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, ministrstva za promet in zveze - Direkcije RS za ceste Družbe za državne ceste v RS so v prvi polovici leta /996 izvedli številne postopke za informiranje krajanov, na zboru krajanov in na sejah sveta krajevne skupnosti Občina zato ocenjuje, da so bili krajani od vsega začetka ustrezno seznanjeni s predvidenimi projektnimi rešitvami, še celo več, opravljeni so bili številni terenski in us-klajevalni ogledi, da bi se prizadeli krajani seznanili z vsebino predlaganih projektnih rešitev, ki posegajo v njihovo zemljišče.
V številnih primerih so prizadeli lastniki zemljišč ali nasprotovali jircdvidenim ukrepom za tzboffšanjt in zagotovitev prometne varnosti, kar se je odrazilo v pritožbah nekaterih krajanov na \iccr že izdano lokacijsko dovoljenje s strani ministrstva za okolje in prostor, v nekaterih drugih primerih pa so bile in so izpostavljene zahteve katerih izvedba strokovno ni sprejemljiva ali pa zahtevajo finančna sredstvu, katerih investitor po zakonu ne more realizirati.
Občina Kamnik se sicer zaveda neurejenih razmer na področju prometne varnosti, ki so posledica obstoječe prometnice, zaveda pa se tudi deistva, da je reševanje premoženjsko pravnih vprašanj vezano na daljše časovno obdobje, seveda oh predpostavki, da po\rciluicjt> prizadeti krajani realne zahteve.
/a nadaljevanje izvajan/a realizacije dogovora je moral državni zbor sprejeti rebalans izgradnje avtocest v Sloveniji m potrdili spremenjeni investicijski program. V tem aktu so predvidena sredstva za realizacijo investicije.
Glede na navedena dejstva je podpisana pogodba za pridobivanje zemljišč s Cestnim podjetjem Celje,
ki pa je že pristopil k pridobivanju potrebnih zemljišč.
Občina Kamnik si prizadeva in si bo prizadevala v sodelovanju z odgovornim republiškimi institucijami in investitorjem, da bi se nerešeni problemi čimprej rešili, Se posebej od dejstvu, da morajo biti vsa zgoraj navedena dela, ki so ludi predmet sporazuma o ureditvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik, zaradi izgradnje AC Vransko-Blu-govica-Sentjakob izvedena pred pri-četkom gradnje AC Vransko-Blago-vica oziroma se morajo Izvajati v skladu z možnostmi pridobitve potrebnih zemljišč, soglasij in dovoljenj.
Prt pridobivanju potrebnih zemljišč nastopajo težave z lastniki, ki morajo odprodali zemljišče za rekonstrukcijo ali pa zahtevajo izvedbo nekaterih tehničnih rešitev v nasprotju z že pridobljenimi in potrjenimi projekti.
Eden od ukrepov, s katerim se bo zagotovila pretočnost prometnih lokov, je obvoznica v Motniku, za katero si je investitor že pridobil potrebno gradbeno dovoljenje. Z gradnjo so že začeli, zaključili pa jo bodo predvidoma do konca leta /99K. Gre za izgradnjo 1.200 m dolgega odseka z ustreznimi deviacijami.
Da bi zagotovili varnost vsem udeležencem v prometu, želim, da bi s skupnimi močmi dosegli vse potrebno in s tem investitorju omogočili, da prične z dejanskimi posegi v prostor. Za naselje Moste se nanašajo rekonstrukcijski ukrepi po prioriteti na izgradnjo novega mostu, obnovo vodovoda, novogradnjo sanitarne kanalizacije, javno razsvetljavo, regulacijo poto-k a Pšate vse do Erzarjevega jezu. I)ruy,i prioritetni ukrepi pa bodo izvedeni do priključka z obstoječim hodnikom za pešce in kolesarje v smeri proti Križu. Omenjena dela ho financirala država, deloma pa v ok viru razpoložljivih finančnih sredstev proračuna za leto /99K občina Kamnik.
TONE SMOLNIKAR Zupan
ce la jama lahko stoji še deset let. kot je zadnjič nekdo rekal na nekem sestanku, potem bomo v Kamniku še sto let čakali na in veslilorja, ki bi bil pripravljen še v karkoli investirati.
Kar pa se informiranosti tiče, pa je najbolj zgovoren odgovor dr. Emilijana Cevca. ki sem ga vprašal, na podlagi česa so zadnjič razpravljali, pa mi je odgovoril, da na osnovi gradiv iz Kamniškega občana. Povedal pa sem mu, da sc pripravljajo projekti in ko bodo izdelani ter jih bo dobila tudi občina, potem bodo na pobudo župana sklicani predstav niki projektantov, investitorjev in vsi, ki jim je res kaj do razvoja Kamnika. Zato mislim, da so vse te akcije, ki smo jim priča zdaj, preuranjene.
FRANC SVETEU
Bodo sedanje polemike povzročile zastoj pri Izgradnji občutljivega mestnega predela pod Malim gradom?
Kaj meni o programski dopolnitvi »zazidalca« prof. Peter Gabrijelčič?
Profesor Peter Gabrijelčit, dipl. ing. urit.. prcd\iojnik Fakultete za arhitekturo, kije izdelala zazidalni načrt K-6 Utok, je 8. januarja letos občini Kamnik poslal daljše »mnenje o zazidalnem načrtu ZN K-6 Utok«. V njimi opisuje vsebino in sprejemanje konceptu revitalizacije starega mestnega jedra Kamnika in na tej osnovi izdelanega zazidalnega načrta za območje Utoka.
Mnenje končuje z naslednjimi ugotovitvami:
»In končno je v ta namen občinski svet občine Kamnik pooblustil z odlokom o ZN K-6 Utok izdelovalca ZN (kije hkrati izdelovalec celotnega revitalizacij-skega konceptu starega mestnega jedra Kamnika, da na prošnjo morebitnih novih investitorjev dovoli v skladu I ktmeepliimii usmertlvumt spre/etega revilah-taoj/skega načrta tudi večja odstopanja pri oblikovnih in vsebinsko funkcionalnih posebnostih predlaganih novih potegov, r k olik ot M pri tem ne bodo poslabšali bivalni in delovni pogoji jirebivalcev. V primeril pobude za dodatno stanovanjsko funkcijo v območju Utoka lahko v skladu s sprejetim revilallza-cijskim načrtom celo rečemo, da se s tem bistveno izboljšuje in kompletira v ZN predlagana programska vsclniin
Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da je osnovni cilj občine Kamnik in njenih občanov izboljšati kvaliteto bivalnih in delovnih pogoje* t mestu in da so prostorski dok umeiili in ostali instrumenti prostorske politike le sredstvu za dosego lega cilja. Končen cilj občine je nedvomno usmerjen v čimprejšnjo reurbu-ntzat iio območja obeh dotrajanih industrij oziroma v izgradnjo k valilclm m sto gramsko kompleksne meslotvornc strukture. Menim, da ilopolritem progmm.ski predlog, ki mi je bil poslan v presojo, v celoti sledi tej usmeritvi, saj ohranja bistvene elemente javnega programa, to so velike javne parkirne površine v kleti celotnega koinjilcksu, z zazidalnim načrtom predviden režim prometa, program blagovne hiše, nove poslovne površine, mestni oziroma poslovni hoteli, hkrati pa uvaja tudi stanovanjsko funkcijo, ki je zaradi želja prejšnjega investitorja žal ni bilo mogoče eksplicitno vnesti v prejšnjo rešitev. Predlagana programska kombinacija v razmerju 30% javnih proti 70% stanovanjskih površin bo dala novemu mestnemu predelu zaželeno verodostojno! in konstantno naseljenost, podobno kot je to v programskem smislu zelo uspešno rešeno v Zupančičevi jami v Ljubljani.
Na podlagi napisanega ocenjujem, kot za to z odlokom pooblaščeni izdelovalec zazidalnega načrta K-6 Utok, da predlagana programska dopolnitev ZN K-6 Utok v celoti sledi interesu mesta Kamnik, ki je izražen v sprejetem konceptu revitalizacije starega mestnega jedra in v ZN K-6 Utok in zato priporočam njeno potrditev.*
(fs)
4       11. junija 1998
PO OBČINI
Kamniški OBČAN
Komenda
Večer narodnih pesmi in plesov
Mekinjski glasbeni večer
Društvo narodnih noš na Ko-mendskem (ustanovljeno je bilo pred štirimi leti, šteje pa okrog sto petdeset članic in Članov) je 18. aprila zveCer priredilo v ko-mendskem Domu većer slovenskih narodnih pesmi in plesov Prireditev, s katero je bila zelo zadovoljna polna dvorana obiskovalcev, je trajala dve uri in pol, nastopili pa so: pevka Slavica Vodnik iz Kranja ob spremljavi harmonikarja Ivana Kerna iz LahovC, Kamniški koledniki. Moški pevski zbor Komenda pod novim zborovodjem Tomažem Kremžarjem in mlada folklorna skupina omenjenega društva. Program je povezovala predsednica društva dr. Angelca Zerovnik iz Komende.
Če bi koga posebej pohvalili, potem to vsekakor velja za mlade Članice in Člane komendske folklorne skupine, ki že tri leta
prizadevno vadi pod mentorjem Robertom Kranerjem iz Kranja. ZaCetki so bili težki, vendar so dober mentor, trdo delo in vztrajnost obrodili lepe sadove. Te so mladi plesalci in pevci na veCeru pokazali pri spletih pesmi in plesov Moj oCka ima konjička dva. Ajdovska deklica (spomin na davno komendsko zgodovino) in Šuštarski plesi. Svoje pa je dodal tudi harmonikar Ivan Kern. Za mlade velja: le tako prizadevno naprej!
Koledniki so znova dokazali, da niso samo dobra glasbena skupina, ampak imajo v svoji sredini tudi posrečenega šaljivca Janeza MajcenoviCa. Ta veCer mu je sicer malce »škripal« glas, zato pa je bil toliko bolj duhovit. V tem pogledu mu je vraCal Janez Ravnikar, član Moškega pevskega zbora Komenda, oba pa sta s svo-
Poje in plese mlada /okloma skupina iz Komende.
jimi (nežaljivimi) pripombami, ki so se ponekod dotikale tudi osebnih zadev, zelo poživila večer.
Sicer pa so Koledniki »prispevali« šest pesmi; ravno toliko ko-mcndski pevci. Pri nastopih dueta Slavica Vodnik in Ivan Kern sa najbolj »vžgali« pesmi Komend-ski konjeniki in Komendski valček, pri katerih sta svoj pesem-ski in uglasbitveni talent pokazala Kristina Stupar in Ivan Kern, oba člana društva; pa tudi že pri prvih dveh pesmih.
Prireditelji so izkupiček od prodanih vstopnic namenili nakupu oblačil za mlade člane Društva narodnih noš na Komend-skem.
Poskrbeli so tudi za veliko število dobitkov, tako da so bile skoraj vse vstopnice izžrebane in obiskovalci veseli daril, ki so jih prispevali podjetja, obrtniki in posamezniki iz komendske župnije in okolice. Dobitke sta delila zakonca Šorn iz Suhadol.
Prireditev je pokazala, da je Društvo narodnih noš na Ko-mendskem živo, da dobro dela z mladimi in da se tudi vključuje v domač kraj ter zajema iz njegovega bogatega izročila. To izročilo je na večeru tudi omenjal in nanj opozarjal pevec Janez Maj-cenovič. Želimo si, da bi društvo še naprej živelo in sčasoma oblikovalo zares dobro folklorno skupino.
JOŽE PAVLIC
Občanov komentar
Smo pred zakonom res vsi enakopravni?
Po slovenski ustavi da, v resnici pa še (dolgo) ne. Samo en primer iz zgodbe o Jari kači in steklem polžu - denacionalizaciji za tiste, ki niso na »pravi strani« ali pa se ne »pišejo prav«.
Meščanska korporacija Kamnik (MKK) je dobila delno odločbo o vračanju oziroma nevračanju dela njenega premoženja. Med drugim je v njej tudi, da se zavrne vračanje v naravi zgradbe na Glavnem trgu 24 (nekdanja korporacijska oziroma sedanja občinska stavba).
Človek bi to razumel, če ne bi bila kakšno leto oziroma celo prej vrnjena zgradba, v kateri je bil vrtec (WZ Antona Medveda). Namesto te zgradbe v središču Šut-
ne, ki je bila vrnjena precej več vredna, kot pa je bila ob podržavljenju, je morala občina zgraditi oziroma kupiti nov vrtec v Novem trgu.
Meščanski korporaciji pa sc ne sme vrniti zgradbe, tudi enega samega dela ne, čeprav je povsem očitno, da ga za svojo normalno delovanje nujno potrebuje. Će so namesto zgradbe, vrnjene Cerkvi, lahko zgradili novo zgradbo (pravzaprav samo del), bi lahko namesto zgradbe, ki bi jo vrnili (vsaj del) MKK, lahko zgradili del zgradbe za občinske oziroma državne potrebe. Kakor rabi Cerkev prostore za svojo dejavnost, tako jih rabi tudi MKK.
Vse to navaja k sklepu, da so uporabljena dvojna merila. Torej naj bi bili tudi v naši državi nekateri še vedno bolj enakopravni od drugih.
Vse to je še toliko bolj nerazumljivo s stališča davkoplačevalcev, torej vseh tistih, ki plačujemo dohodnino, pa davke in prispevke. Država namreč vrača premoženje tistim, ki od njega ne plačujejo in tudi ne nameravajo plačevati davščin in bremenijo državo (torej nas, vse ostale davkoplačevalce) Se z marsičim drugim. Tistim pa, ki že plačujejo vse davke in prispevke in še kaj zraven, pa premoženja nikakor noče vrniti.
B. POLLAK
V soboto, 25. aprila, ob 20. uri je v dvorani mekinjskega društvenega doma potekala prireditev z naslovom »Mekinjski glasbeni večer«. Omenjena prireditev spada v sklop nadaljevanja prireditev kulturne sekcije pri športno-kullurnem društvu Mekinje, v katerem krajani Mekinj predstavljajo dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo v prostem času. Tokrat so se nam predstavili sokrajani, ki se ukvarjajo z igranjem na katerikoli glasbeni instrument. Na prireditvi so nastopili tudi nekateri glasbeniki iz okoliških krajev. Da je bila udeležba res velika, nam dokazuje seznam vseh nastopajočih na prireditvi, ki so nam v skoraj triurnem programu s prijetnimi melodijami polepšali sobotni večer. Posamezno so nastopili harmonikarji: Anžc Smolnikar, Matjaž Poljanšek, Matej Golob, Simon Sitar, Roman Golob in Ivan Ermenc; nato Matej Sušnik (trobenta); Katarina Krt (citre). Nastopile pa so tudi mekinj-ske ali pretežno mekinjske glasbene skupine: By thc way (mlade mekinjske glasbenice), Smolnikar Band, kitarski trio Andrej Bernot ter Primož in Matic Smolnikar, M. U. M. P. S band, Duo Hlebec kruha (Franc Uršič), Peter RomSak s Prijatelji glasbe in Ansambel 4 GAS. V programu pa je nastopil tudi orkester mladih harmonikarjev iz Kamnika, ki ga vodi gospa Etelka Posel. Gost večera je bil g. Lojze Knavs z Županjih Njiv (znan predvsem kot najbolj nasmejan in prijazen šofer avtobusa), ki je obiskovalce s harmoniko in pripovedovanjem raznih šal spravil v Se boljSe razpoloženje.
Glavna organizatorja in koordinatorja omenjene prireditve sta bila Tomo Smolnikar in Uroš Sitar, ki zaslužita za organizacijo vse priznanje, saj jima jc uspelo zbrati v kratkem času toliko nastopajočih in poskrbeti, da je prireditev tekoče potekala. Program je povezovala Ksenija Smolnikar. Prireditev je pokazala, da imamo v Mekinjah veliko glasbenih talentov, ki se amatersko ukvarjajo z igranjem. Posebej razveseljivo je, da je bila večina nastopajočih mlajših in da se ti navdušujejo tudi nad igranjem »najbolj slovenskega« instrumenta - harmonike. Mekinjčani smo lahko ponosni, da imamo takšen glasbeni podmladek. Na prireditvi so nam nastopajoči glasbeniki pred-
V PETEK 12. 6. v STRANJE
ob 19.30 v dvorano Gasilskega doma
na JAVNO TRIBUNO
z glavno temo
ZA VRAČILO PAŠNIKOV NA VELIKI PLANINI
Vabijo Vas Agrarna skupnost Velika planina in OO SKD Kamnik s KO SKD Kamniška Bistrica
Razdeljenost KS Črna
Splošna ambulanta dr. Ahlin Splošna ambulanta dr. Plešnar-Cvirn
OBVESTILO PACIENTOM dr. Ahlina in dr. Plešnar-Cvirnove
Zaradi dopustov bo v poletnem času od 22. junija do 30. avgusta veljal enoten urnik za paciente dr. Ahlina in dr. Plesnar-Cvirnove in sicer:
ambulanta Kamnik		ambulanta Laze
ponedeljek	11-15	16-19
torek	14-19	
sreda	8-13	
četrtek	11-14	8-10
petek	8-13	
Hvala za razumevanje!
dr. Dragotin Ahlin dr. Danuana Plešnar-Cvirn
KS Crna je zadnja izmed 25 KS v občini Kamnik, ki leži na njenem severovzhodu in meji s KS Kamniška Bistrica, KS Godič in KS Sela. Meji pa tudi s sosednjo občino Gornji Grad v KS Nova Štifta.
Večji del KS jc demografsko ogrožen, kar potrjuje, da je narava skoparila z naravnimi bogastvi in tudi reliefno je precej razgibana in ponekod težko dostopna.
KS Črna se je interno razdelila pred devetimi leti. Tako da spadajo zaselki Črna, Potok v Črni in Praprotno pod okrilje spodnje Črne, ostali zaselki (Pod-studenec. Žaga, Smrečje, Kriv-čevo, Kališe, Podlom, Gozd) pa v zgornjo Črno. Izraženo v procentih, to pomeni v spodnji Črni 30%. 70% v zgornji Črni. Tudi finančna sredstva so razdeljena v enakem razmerju. Do take razdelitve je prišlo na pobudo nekaterih krajevnih veljakov spodnje Črne, ki so bili takrat zelo aktivni in vplivni v prejšnjem sistemu. Bili so mnenja, da je spodnja Črna zapostavljen v primerjavi z zgornjo Črno. Hkrati se je širil val nezaupanja v takratno vodstvo sveta KS. Vrh vsega dogajanja jc bil napovedan referendum leta 1995, ko se je odločalo tudi o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Zanimiva je bila odločitev krajevnih organov, da se volilni rezultati štejejo ločeno na spodnjo in zgornjo Črno, kar je bilo sprejemljivo tudi občinski volilni komisiji. Seveda samoprispevek v spodnji Črni ni bil izglasovan, kar je ve-
čina krajanov tega dela imela za uspeh. Od tega časa naprej je zanimanje za kakršnokoli dejavnost v KS bila vedno manjša, čeprav bi bilo še marsikaj treba uredili in izboljšati. Da sc stanje še do danes ni spremenilo, jc pripomoglo tudi veliko naseljevanje ljudi iz nekdanjih republik SFRJ. ki so takrat delali v rudniku kaolina Črna. Posebne zasluge ima tudi takratni likvidacijski upravitelj, ki je še malo pred zaključkom redne likvidacije kar očetovsko delil rudniška stanovanja, ki jih ni bilo malo.
Tudi v obstoječem svetu KS Črna so bili delegirani in izvoljeni trije predstavniki spodnje Črne, ki pa se žal sej sveta KS ne udeležujejo kljub pisni obvezi. Da bi se pasivnost v tem območju zmanjšala, je bilo že več poizkusov, vendar do zdaj vselej brez uspeha.
Predsednik sveta KS Črna FRANC GA LIN
Plahutnik Zvone Kamnik, Novi trg 20
slikarstvo
pleskarstvo
fasaderstvo
TAKSI
tel.: 832-024
stavili različne zvrsti glasbe, tako da je vsakdo lahko prišel na svoj račun. Po končanem uradnem delu prireditve pa jc ob prijetnih zvokih ansamblov sledil ples do zgodnjih jutranjih ur.
Želimo si še veliko takšnih prireditev, saj je to priložnost, da se poveselimo in pozabimo na vsakdanje skrbi. Hkrati pa tudi pripo-moremo k boljšemu poznavanju med krajani, saj vedno presenečeni odkrijemo med nami kakšen nov talent. Utrjujejo pa tudi pripadnost domačemu kraju - Mekinjam.      DAMJAN HANClC
SLOVO OD MEKINJ
Gor, gor pod planine misel mi leti, moje lepe Mekinje, po njih duša hrepeni.
Naj volja moja ho tako krepka kot tvoje gore, a srce mi tiho Šepeta: Čuvajte mi, Mekinje moje.
Vse bolj strma je pot,
vse počasnejši je moj korak,
ko odhajam od tod.
Glej ta mekinjski svet, te brezijske griče, kaj te nič nazaj ne kliče nazaj, v mekinjski raj?
FIKRETA
Bili smo v Semiču na letni konferenci (2)
SKD za voljo ljudi
V splošni razpravi, ki jc sledila uvodnemu poročilu predsednika stranke, je kar nekaj SKD delegatov razpravljalo o problematiki kmetijstva pri nas. Dipl. inž. Jože Osterc, bivši kmetijski minister, je najprej poročal o letošnjem berlinskem Agrarnem forumu in nadaljeval: v SKD se zavzemamo za čimprejšnji sprejem programa 4-lctnc-ga razvoja kmetijstva. Ta je bil že skoraj pripravljen konec leta 1996 in bi moral pomeniti osnovo za postavke kmetijskih proračunov v prihodnjih letih. V SKD sc zavzemamo tudi za skorajšnje sprejetje zakona o registru kmetij pa zakona o kmetijstvu nasploh in še posebej o živinoreji, lovstvu - tudi vsi ti so že bili pripravljeni v letu 1996, a so bili kasneje »zamrznjeni*. Glede na dinamiko pogajanja z EU bi moralo biti do zdaj že sprejetih okrog 9 kmetijskih zakonov in prek 100 izvedbenih aktov.
Nekaj ostalih SKD delegatov se je pritoževalo: nad obrestmi v Slovenski zadružni banki, ki da so najvišje, in izrazilo nezadovoljstvo, ker je Sel denar (certifikati) iz. Kmečke družbe k Merkatorju in v Tovarno sladkorja. Nezadovoljni so tudi nad sedanjo vladno kmetijsko politiko, ki je vse preveč orientirana po načelu: če si naš, boš dobil, sicer pa... Dalje po občinah bi morala biti v zagotovljeni porabi namenska sredstva za kmetijstvo. G. Ivan Oman pa sc je zavzel: »Kmetijska politika bi morala biti dolgoročna, konsistentna in tudi iztožljiva!« Zavzel se je tudi za kmetijsko zbornico - saj je to edini način, da ima kmetijstvo legitimnega zagovornika nasproti državi. Članstvo v tej zbornici bi moralo biti obvezno. Zelo pomembno je tudi kdo in na kakšen način se bo pogovarjal z EU in katere ugodnosti si bomo izbojevali, kot jc uspelo npr. Dancem - Kljub nekaterim razlikam Sc naprej gradimo na povezovanju pomladne opcije!
O socialnih vprašanjih jc najprej razpravljala podpredsednica stranke ga. Milena Arch iz Maribora. Poudarila jc: družina bi morala biti tudi pri nas središče socialne politike. Trdne družine (tudi v gmotnem ozi-ru) so ključnega pomena za razvoj naroda in države. Za sicer uzakonjen univerzalni otroški dodatek, katerega pa ne prejemajo vsi. se v SKD zavzemamo za odpravo vsakoletnega vlaganja vlog. Zavzemamo se tudi za spodbujanje rojstev prek zakonodaje, dalje za tako šolsko reformo, s katero bi dosegli tudi večji vpliv staršev v Šolstvu (prek civilne družbe).
Dr. Drago Čepar je opozoril na upad slovenskega prebivalstva v poldrugem desetletju za 150.000. Zdaj se vsako leto zmanjša naš narod za 12.000 Slovencev. Za protiukrep temu, sc jc zavzel za pomoč za otroke tudi tistim, ki niso v službi - za tako imenovani starševski dodatek. S tem bi bili izenačeni tisti otroci, ki jim ni uspelo dobiti prostora v vrtcu - zdaj so ti od države pravzaprav »obdarovani« z 20.000 tolarji mesečno. K povečanju rojstev bi prav gotovo pripomogli tudi programi kot npr. podjetništvo mladih, projekt evropskih mest, ki naj bi bila družini in otrokom prijazen kroj.
O slovenskem gospodarstvu in brezposelnosti jc govoril podpredsednik SKD g. Alojz ZuparjčiC iz Novega mesta. Na vprašanje, kako pomagati k večjemu razcvetu našega gospodarstva, kar je osnovni pogoj večjega zaposlovanja, je navedel naslednje odgovore: Ob slabo razvitem kapitalskem trgu je naš ključni izhod v boju proti inflaciji. Ustvariti moramo stabilno cenovno okolje in uravnotežiti javno porabo z našimi možnostmi. Vlada Se vedno deluje brez energetske politike. Siva ekonomija povzroča nelojalno konkurenco - treba jo bo postaviti pod nadzor in jo zmerno obdavčili. G. Zupančič se je tudi zavzel za večjo varstvo delavcev.
Dr. Janez Sušnik, nas delegat iz. Kamnika, je za povečanje zaposlovanja predlagal hitro, konkretno ukrepanje. Zlasti sc jc zavzel za ustvarjanje boljših možnosti za prvo zaposlitev mladih. K vsemu temu bi že zmanjšanje tedenske delovne obveznosti za eno uro pomenilo precej. Delegat Janez Gajšck iz Maribora: Že od leta 1990 bije slovensko delavstvo trd boj. Mnogo delavcev je na meji preživetja. Vsak dan izgine 30-40 delovnih mest. Državnozborskim poslancem je veljal njegov poziv: »Pomagajte k taksni zakonodaji, ki bo razbremenila davščine na delavske plače!« Delegat g. Mihael Jarc iz Ljubljane je ob vse pogostejših kršitvah pravic delavcev predlagal projekt novega sindikata »Za voljo delavcev«. Ta naj bi varoval vse pomoči potrebne delavce, zlasti še tudi delavce, pokončne katoličane, ki so zdaj nemalokrat zapostavljeni. Tudi predsednik g Peterle je podprl to idejo novega sindikata, ki naj bi deloval kot institucija civilne družbe.
V razpravi so se delegati dotaknili še drugih tem, npr. o demokratičnosti medijev. Tu sta se zlasti dr. Tine Vivod iz Argentine in dr. Jože Bcrnik zavzela za ustanovitev takšnega dnevnika, katerega članki bodo v duhu osnov krščanskih vrednot (Jutranjik žal Sc ne pomeni te rešitve).
Ob procesu našega vračanja v Evropo sc jc dr. Andrej Umck, bivši minister za znanost, zavzel za hitrejše premagovanje posledic balkanizacije in sovjetizacije v Sloveniji. Naš SKD program jc socialno-tržna ekonomija, ki sovpada z. zahtevami EU (Evropske zveze), ki jc, kot znano, nastala po zamisli evropske krščanske demokracije, katere politiki zavezani se čutimo tudi mi v SKD. V razpravi okrog regij, so se ob tem povečini opredeljevali za večje število regij pri nas. Te bi se, po vstopu v EU, po potrebi lahko tudi združevale v večje enote. To bi nam omogočilo enakopravnejše sodelovanje s poprečno večjimi regijami po Evropi, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu varovanju naše narodne identitete.
Dr. Senčar jc v nadaljevanju opozoril navzoče, da sc zavedo ostrega kulturnega boja, ki sc kaže pri nas v tem, da mediji javno pozivajo proti ustavnemu sodišču. Temu nasproti moramo postaviti SKD brezpogojno zavzemanje za demokratične standarde!
Ob sklepu te letne konference so delegati izbrali vse najboljše zaključke s tega bogatega celodnevnega zborovanji in jih vnesli v program dela SKD za obdobje 1998/99. Po lem kvalitetnem dokumentu bo mogla naša stranka delovati uspešno, trdno začrtano in koristno za Slovenijo.
MILAN VVINDSCHNURF.R
Kamniški občan
LJUDJE IN DOGODKI
11. junija 1998 5
Pogovor s Tonetom Smolnikarjem
O vlogi župana, novinarja in še marsičem
Zaradi številnih obveznosti na občini in na televiziji, ki županu in novinarju Tonetu Smolnikarju zapolnijo tako re-koC vsak dan, je tale pogovor nastal med sejo OS v prijetnem ambientu njegove pisarne in ob skodelici kave.
• Kako izgleda vaš delovni dan?
Svoje delovne obveznosti zaćnem opravljati na občini in sicer ob 7. uri. Ob prihodu si, če je le čas, privoščim sendvič in skodelico čaja. Pred kratkim sem bil namreč na pregledu pri »gastrozdravniku«, ki mi je odsvetoval jutranje kave. Kmalu ob prihodu v pisarno že začnejo brneti telefoni, ob 7.30 pa se začnejo vrstiti sestanki. Ce nimam vnaprej predvidenih sestankov, pa se s kolegi dogovarjamo o sprotnih dogodkih in problemih. Po obveznostih na občini se ponavadi odpeljem v Ljubljano, kjer me čaka delo na televiziji. Vsekakor moja služba ne traja od 7. do \5. ure, ampak se ponavadi konča šele v poznih večernih urah. Večerni čas namreč rad izrabim za ponovni odhod v pisarno na občini, kjer v miru prebiram pošto in drugo gradivo. Seveda sta delovna dneva tudi sobota in nedelja, ko so ponavadi na sporedu razne kulturne in Športne prireditve, pa odprtja cest, razstav, zbori krajanov itd. Vsi pa želijo, da je župan navzoč na tovrstnih srečanjih. Letos sem imel povsem prosti le dve soboti in nedelji.
• Ali ste pričakovali, da bo »županovanje« tako naporno, takrat ko ste za to mesto sele kandidirali?
smo zastavili veliko ciljev, mnogo smo jih uresničili, nekaj projektov pa je ostalo na sredi poti. Prepričan sem, da bi jih do konca najlažje izpeljala ekipa, ki jih je tudi začela uresničevati. Prav ti nedokončani projekti me vodijo k vnovični kandidaturi. Če omenim samo nekatere, ne morem mimo obnove ceste Vodice-Ločica, obnove kulturnega doma itd. Hkrati pa bi rad omenil dokončan projekt telefonije v Tuhinjski dolini, katere slavnostno odprtje bo sredi junija. Projekt je bil zaključen štiri leta prej, kot bi se sicer zaključil po predvidevanjih Telekoma. Skratka, če se bom odločil za ponovno kandidaturo, bo to le zaradi nedokončanih projektov, ki bi jih stara ekipa lažje in bolje pripeljala do konca. Če bi bil spet izvoljen za župana, bi to delo opravljal profesionalno, ker to tako določa statut občine Kamnik. To pa pomeni tudi prekinitev dela na TV po 30 letih.
• Kot župan ste velikokrat deležni pohval, se večkrat kritik, ki so verjetno velikokrat neutemeljene. Vas to razjezi ali potre ali pa morda ob tem ostanete povsem neprizadeti?
V skoraj Štirih letih se je moja koža močno utrdila. Sem zelo samokritičen, ni pa mi vseeno, če so kritike, ki letijo name, neargumentirane, še posebej, če sta vmešani politika in strankarstvo. Spoštujem pa strokovna mnenja, podkrepljena z argumenti. Če se v medijih pojavljajo pisma bralcev, ki neupravičeno kritizirajo moje delo ali delo mojih sodelavcev, se nanje ponavadi sploh ne od-
Župan Tone Smolnikar med ljubitelji gora na KokrSkem sedlu ob 100- lemtci Cojzove koče.
Zavedal sem se teže oz. zahtevnosti vloge župana, nisem pa pričakoval, da je na občini toliko neurejenih zadev, ki so Se bolj do izraza prišle pri razmejitvi pristojnosti med občino in državo. Na srečo ni večjih nesoglasij med menoj in občinskim svetom. Čeprav ugotavljam, da se v zadnjem času (letos je volilno leto) misel sveta, da delajo za dobro Kamnika, ne izraža več v pravem pomenu besede. Očitno je nabiranje volilnih točk obsedlo tudi kamniške svetnike. To izkazujejo tudi z blokado predlogov občinske uprave. Ravno pred 1 uro so zavrnili zaključni račun. Sam imam sicer povsem čisto vest in lahko prav vsakomur zatrdim, da sem pošteno razdeljeval občinski proračun.
• Boste spet kandidirali za mesto župana?
DokonCnc odločitve šc nisem sprejel, čeprav sem svetnikom na predzadnji seji izrekel misel, da sem obnovo kulturnega doma pripravljen izpeljati v treh letih, če bom seveda znova izvoljen za župana. S tem sem na neki način potrdil kandidaturo. V času mojega županovanja
zivam. Sicer pa prebiram lokalne časopise, tajnice pa zbirajo tudi članke, ki so kakorkoli povezani z menoj in mojim delom. Arhiv nekaterih člankov hranim tudi sam.
• Slovenci pa vas poznamo tudi kot novinarja. Prej ste omenili, da ste s televizijo povezani že skoraj 30 let. Kako ste zašli v novinarstvo?
Kot gimnazijec sem pisal za Kamniški občan in Delo, nato pa sem zasledil razpis za mlade dežurne novinarje na RTV. Tako sem prišel tja in danes imam 26 let delovne dobe na RTV, pred tem sem delo na televiziji opravljal honorarno. Delal sem na številnih področjih. Televizija mi pomeni velik izziv, ki te zasvoji. Kadar naredim dobro oddajo, sem poplačan za ves trud in tudi za neprijetnosti, ki se mi zgodijo v vlogi župana. Predvsem me razveselijo pisma in telefonski klici gledalcev, prek katerih izražajo mnenja in posredujejo pohvale. Skratka zelo težko bi se ločil od tega dela, od kamere, čeprav nisem nagnjen k zvez-dnišivu. Povedal bi šc to, da mi je županovanje močno razširi-
lo obzorje, sam pravim, da sem diplomiral na občini, in to lahko s pridom izkoriščam tudi v vlogi novinarja.
• V zadnjem času vas videvamo predvsem kot voditelja oddaje o avtomobilizmu. Imate sicer radi hitre in dobre avtomobile?
Hiter avto, četudi ga imaš rad, ga moraš imeti predvsem v svoji oblasti. Sam sicer rad hitro vozim, vendar sem s sprejetjem novega prometnega zakona vožnjo nekoliko upočasnil. Vozim 7 let star BMW 318, za TV oddajo pa sem že preizkusil novo serijo BMW. Ob tem zelo uživam.
• Kako sicer ocenjujete pred kratkim sprejeti prometni zakon?
Mnogi Slovenci pravijo, da so nekateri deli zakona povsem nelogični. Sam menim, da tudi prejšnji zakon ni bil slab, če bi ga le dosledno izvajali in bi bile tudi kazni nekoliko drugačne. Manjka še veliko policijskega dela, da bomo zakon zares 100% uresničevali.
• Čeprav ste na začetku že omenili, da se vase delovne dolžnosti zavlečejo v večerne ure in da sta tudi sobota in nedelja bolj kot ne zaposleni z obveznostmi, vas sprašujem po vasem prostem času. Kaj takrat najraje počnete?
Brez pretiravanja lahko rečem, da prostega časa skorajda nimam. Kadar je sicer možno, se zapeljem do vikenda na Brezjah. Letos mi je dvakrat uspelo pokositi travo, spomladanskega čiščenja pa Se nisem opravil.
Sicer pa rad zaidem izven Kamnika, pa ne zato, ker bi se izogibal Kamnićanom. Če se namreč znajdem v kakšnem lokalu v Kamniku, sc pogovori kaj hitro zapletejo okrog službenih tem, tako da se pravzaprav zopet prelevim v župana in tako s prostim Časom spet ni nič.
• Kaj pa vaša prehrana, si radi privoščite kakšno dobro večerjo ali kosilo?
Predvsem nisem izbirčen. Sicer pa premalo skrbim za zdravo prehrano. Ponavadi sta moja obroka le jutranji sendvič in večerja, kar jc seveda zelo nezdravo.
• Ali najdete čas tudi za ogled kakšne gledališke predstave ali filma v kinu?
Tudi za to žal nimam časa.
Se pa pogosto udeležujem raznih drugih kulturnih prireditev, koncertov, vendar kot župan. Moja navzočnost je namreč službena obveznost. Filma pa si tudi na TV že zelo dolgo nisem ogledal.
• Ste ponočnjak?
V posteljo se zares spravim zelo pozno. Če sem pravočasno doma, si ogledam drugi Dnevnik ali pa Odmeve. Po možnosti pogledam tudi ponovitev 24 ur. Sicer pa pozno v noč prebiram časopise in drugo službeno gradivo.
• Obe vaši vlogi, župana in novinarja, zahtevata urejen videz. Kdo skrbi za vašo garderobo?
Zanjo skrbim sam. Menim, da je zunanji izgled odraz človekove notranjosti. Glede na to, da kakšnih večjih kritik na garderobo Se nisem zasledil, predvidevam, da sem pri izbiri le-te kar uspešen. Rad imam Športno elegantna oblačila, kombiniram suknjiče in hlače, za protokolne obveznosti pa se oblečem v obleke, v katerih se prav tako dobro počutim.
• Ali skrbite tudi za fizično kondicijo?
V začetku sem nekaj časa obiskoval fitnes. Zdaj pa so moje aktivnosti omejene na košnjo trave na Brezjah in pospravljanje. Prijatelji me že nekaj časa nagovarjajo k igranju golfa. Morda se bom odločil zanj in tako vsaj malce bolj redno skrbel za rekreacijo.
• Imate sicer veliko prijateljev, ali gre bolj za znance?
Pravzaprav bi težko opredelil, kdo je prijatelj in kdo znanec. Vsekakor je ogromno znancev, tudi nekaj prijateljev, še več pa taksnih, ki sc imajo za moje prijatelje, vendar imam jaz o tem povsem svoje mnenje.
• Ker so počitnice pred vrati, vas moram za konec vprašati, kje jih boste preživeli vi?
Po nekaj letih premora sem se letos zatrdno odločil, da mi vsaj teden dni pravih počitnic ne uide. Kje in kdaj Se ne vem, rad pa bi jih preživel nekje ob morju, daleč stran od službenih obveznosti.
NATAŠA JAZBINŠEK
KRESOVANJA NA KRESNI VEČER
Odbor za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik se trudi, da bi tudi letos 23. 6. na predvečer rojstnega dne svetnika Janeza Krstnika na čim več krajih v občini oživili naš prelepi stari slovenski običaj in zakurili kres. Obenem bomo tako tudi počastili novi praznik - Dan državnosti, ki je 25. junij. Odbor se obrača na vse podjetne organizatorje in ostale domačine, da si po svojih krajih Čimprej zagotovijo primerne, požarnovarne kraje, kjer naj bi postavili grmado. Najpodjetnejši bodo tudi znali pridobiti za sodelovanje po nekaj pevcev pa tudi glasbenikov (harmonikarjev, kitaristov ipd.). Vsi ti bodo z ljudsko svetno in nabožno pesmijo vodili že običajno ljudsko petje ob ognju čarobne kresne noCi. Po sedanjih informacijah pripravljajo to kicso-vanje že v Mekinjah v Stranjah... Pri MO SKD Kamnik - mesto imajo namen kresovanje izvesti v petek, 24. junija na Starem gradu, s posebnim poudarkom v počastitev Dneva državnosti Opogumite sc tudi drugod! Vse informacije, zlasti za organizatorje, lahko dobite po tel. 831-716.
MILAN WINDSCHNURER
V Godiču smo obiskali Anico Iskra
doletnimi otoki: Štefko, Ivanom in Marjanom. Po smrti moža se je začela njena trnova pot. S tremi otroki je morala zapustiti stanovanjsko hišo in se preseliti v barako, ki je bila postavljena v bližini žage, last pokojnega moža. Iz ljubezni do življenja in svoje družine je premagala vse tegobe, dokler otroci niso odrasli. Iz barake v sedanjo hišico so se preselili leta 1980.
Kljub vsemu je zelo rada hodila v gore, članica PD je že 50 let, marljivo je delala pri gasilcih, bila jc blagajničarka in tajnica kar 36 let. Zelo se je angažirala pri Rdečem križu.
Z vsem srcem se je posvetila narodnin nošam. Vsako leto se je udeleževala številnih srečanj in prireditev v domačem kraju in tudi daleč naokoli. Ima veliko tega, kar z vso Ijubezrujo hrani. S ponosom se spominja prelepih dni in nastopov.
Kot članica turističnega društva je skrbela za lepo in prijetno okolje, zato je na veliko gojila rože.
Kljub visokim letom še danes ne miruje. Je članica skupščine DU Kamnik, še vedno vodi knjige za posamezne obrtnike.
Njeni najbližji jo večkrat obiščejo, se z njo pogovorijo, ona pa se veseli njihovih obiskov.
STANE SIMŠIČ
Anica Iskra v narodni noši leta 1996.
Anico smo obiskali ob njenem 80-letnem jubileju. Anica je bila rojena 21. julija 1917 v Mekinjah. Osnovno šolo je obiskovala v Kamniku, meščansko v Mekinjah, trgovsko pa v Ljubljani. Zaposlitev je dobila na takratnem Sreskem načelstvu. kasneje na občini in končno pri Kramarju. Tako kot večina zavednih Slovencev je vojna pustila pri njej boleče spomine. Nemški okupator jo je 13. 8. 1944 zaprl v Kranju, kjer je bila vse do aprila 1945.
Po vojni sta se srečala z bodočim možem in se 1954 poročila. 2e po 4 letih je mož umrl in ostala je sama s tremi mla-
Po dolgih letih
Maturantski ples v Kamniku
V petek, 22. 5. 7998, smo v Kamniku po dolgem Času znova organizirali maturantski ples. Športna hala Kamnik, za katero so mnogi menili, da ni primeren objekt za maturantske plese, pa se je ta veter prelevila v slavnostno dvorano In tako dokazala, da se lahko kosa celo s Cankarjevim domom in Festivalno dvorano. Škoduje bila le. da smo se za kamniško dvorano odloČili le maturantje 4. a in 4. C letnika gimnazije, saj je bil ples organiziran na visokem nivoju. Veseli so lahko bili predvsem nekateri profesorji in dijaki, ki so bili zalo povabljeni kar na dva maturantska plesa.
Mislim, da je ideja o maturantskem plesu kamniške gimnazije v Kamniku uspela in da se bodo naslednje generacije maturantov prav tako ruje odločale za plese v domačem kraju, kjer so preživele najlepše trenutke svojega Šolanja. Za Kamnik bi ta dogodek lahko postat tradicionalen.
Maturantski ples je dogodek, ko se skupaj s starSi, profesorji in prijatelji po-veselimo ob zaključku določenega življenjskega obdobja zato je zelo pomembno, da poteka v sproščenem ozračju in da se pozabijo tudi morebitne zamere Ije tako bo za večno ostal v spominu. MARKO BURJA
Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik, na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, St. 31/76) in skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, St. 67/94, 20/95, 29/95) organizira
JAVNO DRAŽBO
najdenih stvari:
L MK Tomos APN 6, redeče barve, St. 323554
2. ROG Pony, rdeče barve, št. 543399
3. MK Tomos avtom., modre barve, St. 328976
4. ROG, svetlo modre barve. St. 854209
5. ROG, rumene barve. St. 501886
6. ROG mountain, rumeno roza barve, št. 163755
7. BMX otroško, rumeno zelene rdeče barve, St. /
8. Moško kolo, sive barve, St. C006514
9. GENDER bike, vijoličaste barve, St. /
10. ROG Pony, sive barve, St. 5-0962
11. ROG sport, modre barve, št. 821852
12. ROG Pony, večbarven, St. /
13. ROG gorsko kolo. zeleno vijoličaste barve, St. 526130
14. Ženska ročna ura s kovinskim pasom, znamke PUMA OUARTZ
Javna dražba bo v soboto, 27. junija 1998, od 10. do 12. ure na parkirišču ob Tomšičevi ul. v Kamniku. Ogled predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe.
Upravna enota razglaša najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
U. junija 1998
MED MLADIMI
Kamniški občan
Utrinki z najnovejše šole v kamniški občini Predbralna značka KNJIŽNI MOLFČEK
^ Danijela Omovšek, 8. b razred
Pred »osebnim* praznikom nase dve leti stare Sole - dnevom Sole - smo pripravili pisan kulturni dan. Pouk Je potekal popoldne, peti in sedmi razred pa so se vključili v sedem različnih delavnic. Gostili smo več priznanih umetnikov, predstavili so se nam tudi nekateri naSi učitelji, vendar nekoliko drugače, kot jih poznamo. Kamniška slikarja sta v delavnicah učencem pomagala ustvarjati - slikati okolico Sole. Izkušena klekljarica je učence seznanila z osnovami ustvarjanja čipk. Učenci so lahko klekljali tudi sami in nekateri so postali le pravi mojstri Pod vodstvom učiteljice Mateje Balantič je skupina učencev raziskovala ljudsko blago. Obdelali so ljudske kašče, ki so bile srce kmetije, v njih so shranjevali pridelke. Ogledali so si Sokovo kaščo v Buču.
Novinarska delavnica učiteljice slovenskega jezika je navdušeno intervjuvala učitelja Janeza Benkoviča, kije predaval o podvigu na Himalajo. Sam sicer ni dosegel vrha, vendar je bil in je Se vedno zelo navdušen nad lepotami gora Anketiranec je bil tudi učitelj fizike in matematike Edvard Drolc, kije vodil računalniško delavnico. Tu so se učenci uk varjali predvsem z grafičnim programom. Vse svoje izdelke smo kasneje razstavili v avli Sole.
Čeprav smo imeli učenci šestih in osmih razredov pouk, smo tudi mi na koncu lahko okusili praznovanje. Na Soli te gpMWto kamniška godba pod vodstvom gospoda Lipič-nika, ki šteje približno 40 članov. Ob koncu njihovega programa, ki ga je povezovala učiteljica Mateja Balantič, je spregovorila Se naša ravnateljica Jožica Hribar. Vsem učencem je želela prijetne prvomajske počitnice in veliko moči za naslednji delovni teden.
Ob tej priložnosti smo člani novinarskega krožka izdali' tudi prvo številko šolskega glasila - Smartinec.
^ Tina Erzar in Andreja Slapar, 5. a razred
Na kulturni dan sla nas obiskala dva slikarja: Dušan Sterie in Bogdan Potnik. Oba sta iz Kamnika. S slikarstvom se ukvarjala že skoraj vse življenje Skupina učencev gospoda Slerleta je risala na prostem, skupina gospoda Potnika pa v učilnici. Gospod Potnik sije med delom vzel čas ter narisal štiri karikature mladih novinarjev, ki so zbirali podatke o njegovem delu. Tudi gospod Sterie sije vzel čas in narisal šmarsko cerkev in okolico. Vsi smo bili nad njunim delom zelo navdušeni.
^ Katarina Zavasnik in Marta Koncilja, 7. c.
Klekljanje je stara obrt, ki je doma na Idrijskem, prenaša se iz roda v rod. K nam je prišla gospa Helena Vrhovnik iz Kamnika, da hi nekaj znanja klekljanja prenesla tudi na naše učence.
Gospa Helena Vrhovnik, rojena Kavčič, po rodu prihaja iz Poljanske doline. Klekljanje je bila pri njih domača obrt. Že pri šestih letih je začela klekljati saj so se s tem doma preživljali. Gospa seje naučila klekljanja z opazovanjem mame in stare mame. V času, koje bila še otrok, je bilo to delo edini dohodek družini. Zanimivo je, da so dekleta klekljale za angleški dvor. V ponos ji je, da je naredila ogromno prtov in prtičkov. Celo za svojo lastno poroko je naredila čipkaste rokavice. Dela tudi čipke, kijih zašije na zavese, prte in tudi čipke, kijih okvirijo. Vesela je bila, daje prišla na našo Solo.
Iz OŠ Nevlje
Srečanje z gledališkim igralcem -
V Soli smo gledali nanizanko Raz-jamikovi. Govori o družini, ki se je s podeželja preselila v mesto, kjer so delali veliko napak. Te so bile zabavne in tudi poučne. Veliko napak so naredili kol udeleženci v prometu. Oče je peljal skozi rdečo luč, nepravilno prehiteval, parkiral, sin je z motorjem vozil po pločniku, vlekel mlajšega brata na kolesu ipd. Očeta je igral gledališki igralec Zvone Hribar. Ta je bil v začetku februarja naš gost. Po malici smo v telovadnici posedli po blazinah in pričakali gospoda Zvoneča. Najprej se nam je predstavil. Za tem je pomagal pri nagradnem žrebanju. Učenci ki so napisali štiri napake iz nanizanke Razjamikovi in so bili izžrebani, so dobili nagrado. Gospod Zvone je k sebi poklical učenca, ki sta mu pomagala obleči kostum za vlogo Matička. Potem je odigral odlomek iz igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Učenci smo mu zastavili veliko vprašanj, on pa je nanje rad odgovarjal. Rekel je, da je igral v Šestih Jilmih, različnih gledaliških predstavah in nekaj reklamah. Za tem smo mu predstavili igrico Strah. Igralec je bil navdušen in je rekel, da smo nekateri nadarjeni za igranje. Srečanje je bilo zanimivo. Izvedeli smo veliko novega o igralstvu.
Maruša DebevecMateja Erjavec, Neta Plahuta 4. razred OS Nevlje
Udeležili smo se občinskega tekmovanja iz matematike
Kar se Janezek nauči, to zna! Tako je bilo in Se danes to velja • za vsa področja našega znanja in delovanja. Kajpak, tudi branja.
Zato smo iz Matične knjižnice Kamnik kamniškemu vrtcu Antona Medveda poslali pobudo za sodelovanje pri projektu predbralne značke, katere glavni namen jc bil spodbujanje zanimanja za knjigo. To pomeni, da so že otroci v vrtcu opravili približno takšno bralno značko, kot jo že desetletja opravljajo osnovnošolski otroci, razlikujejo od osnovnošolskega, čeprav gre za otroke, ki sami Se ne znajo brati. Zato je nujno sodelovanje staršev.
Tako prilagojeno delo so z odprtimi rokami sprejeli starši in vzgojitelji-ce v WZ Aniona Medveda - brez vzgojiteljic bi bila izvedba projekta nemogoča!
V naši knjižnici smo oblikovali priporočilni seznam knjig, ki naj bi jih malčki »preštudirali in obdelali«, seveda skupaj s svojimi starši, videno in prebrano knjižno gradivo pa so potem obnovili pri svojih vzgojiteljicah. Knjige, ki smo jih vključili v seznam smo razdelili v tri skupine. V prvi so bile enostavnejše slikanice, katerih sporočilo je bolj kot na besedilu slonelo na slikah.
V drugi skupini so bile zahtevnejše slikanice, ki naj bi malčke pospremile na pot k dobremu in izbranemu le-
poslovju, vključene pa so bile tradicionalne in modeme pravljice, predvsem pa nismo pozabili na slovenske pravljice. V tretjo skupino smo vključili poljudna dela, ki na preprost in poučen način prikazujejo svet okrog nas. Otroci so iz vsake skupine izbrali dve knjigi, torej skupaj šest.
Na zaključni prireditvi, kije bila v četrtek, 23. maja, v dvorani knjižnice, je priznanja prejelo 99 otrok, še pni pa so si ogledali lutkovno igrico 1'avliha, Janko in Metka v izvedbi lutkovnega gledališča Pavlihovo gledališče. V projektu so sodelovale naslednje vzgojiteljice: Irena Sabljakovlč, Jelka Let-nar, Vera Leveč, Janja Lederer, Ma-
rinka Benkovlč, Briglta Stražar, Eda Čadež in Renata Semprimož-nik. Vlasta Horvat, pomočnica ravnateljice, je povedala, da so vzgojiteljice nad tem projektom zelo navdušene in da se bodo zanj odločile tudi drugo leto, vključilo pa sc ho še več skupin. Zelo so zadovoljne zaradi občutka, da so za otroke spet naredila nekaj novega in dobrega.
Vsem malim dobitnikom priznanj čestitamo, prav tako pa tudi njihovim starSem in prizadevnim vzgojiteljicam.
Upamo, da bo knjiga ostala njihova spremljevalka. Kdor bere, več ve!
BREDA PODBREZNIK VUKM1R
Skupina malih bralcev s priznanji; z njimi je vzgojiteljica Eda Čadet.
Izreden uspeh fizikov iz Oš Toma Brejca
Zlati Štefanovi priznanji
V soboto. 18. aprila 1998, je na OS Marije Vere na Duplici potekalo 33. občinsko tekmovanje iz matematike za Srebrno Vegovo priznanje. Udeležili smo sc ga uCenci Šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih Sol iz kamniške občine. Učenci osnovne Sole Toma Brejca smo se na tekmovanje pripravljali celo leto pod vodstvom naSih učiteljic, gospe Nataše Uršič in gospe Majde Slabe. Na tekmovanju smo dosegli dobre rezultate.
Pred začetkom tekmovanja so nas učenci OŠ Marije Vere pozdravili in nam zaželeli srečo pri reševanju nalog Potem smo odšli v razrede. Ob 9. uri se je začelo tekmovanje, ki je trajalo do II. ure. Po končanem tekmovanju smo dobili malico, nato pa smo do razglasitve rezultatov lahko igrali košarko ali gledali filme. Ogledali smo si tudi zanimive plakate, obešene na hodnikih.
Ob 13. uri jc bila razglasitev rezultatov. Učenci OŠ Marije Vere so pripravili igrico in kratek glasbeni program. Nato sta predsednica občin-
ske tekmovalne komisije gospa Darja Čermelj in predstavnik Ljubljanske banke izročila Srebrna Vegova priznanja in denarne nagrade najbolje uvrščenim učencem. Iz naše šole smo osvojili Srebrna Vegova priznanja naslednji učenci:
- učeneci 8. razreda Martin Pregl za doseženo 1. mesto, - učenci 7. razreda Domen Vcternik za doseženo I. mesto, Mirjam Peklar za doseženo 2. mesto in Črt Jamšek za doseženo 3. mesto. - učenki 6. razreda Maja Lengar za doseženo 5. mesto in Kaja Jamšek za doseženo 7. mesto.
Najbolje uvrščeni učenci iz občine se bomo udeležili tekmovanja za Zlato Vegovo priznanje, ki bo potekalo 16. maja 1998 na OŠ Tone Cu-far v Ljubljani. Iz OŠ Toma Brejca smo se na tekmovanje uvrstili Domen Vcternik. Črt Jamšek in Mirjam Peklar (7. razred) ter Martin Pregl (8. razdred). Tudi na tekmovanju za Zlato Vegovo priznanje si želimo dobrih uvrstitev.
DOMEN VETERNIK, 7 b
OŠ Toma Brejca
I H. državno tekmovanje iz fizike za osnovnošolce je potekalo v soboto, 9. maja /998, v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru.
Predhodno so bila na šolah izvedena šolska tekmovanja za bronasto Štefanovo priznanje. Najboljši učenci in učenke so tekmovali na področnih tekmovanjih za srebrno Štefanovo priznanje. Tako je po vsej državi na teh tekmovanjih sodelovalo 36 I ekip oziroma 722 tekmovalcev iz sedmih razredov in 388 ekip oziroma 776 tekmovalcev iz osmih razredov. Državnega tekmovanja seje lahko udeležilo le najboljših 35 ekip iz sedmega razreda in 36 ekip iz osmega razreda. Zaradi osvojenega prvega in petega mesta na področnem tekmovanju v Ljubljani smo se državnega tekmovanja lahko udeležili tudi učenci in učenke OS Toma Brejca: Mirjam Peklar in Črt Jamšek iz sedmega razreda ter Martin Pregl in Rok Ručigaj iz osmega razreda.
Skupaj z našo mentorico Natašo Uršič smo se v Maribor peljali s posebnim avtobusom, ki je bil organi-
ziran za ekipe in mentorje ljubljanske regije. Ze zjutraj je bilo zelo vroče. Po dolgi in dolgočasni vožnji smo prispeli v Maribor. Najprej smo se razgledali po fakulteti in pojedli obilno malico, da smo malo pregnali nervozo pred tekmovanjem. Sledil je uvodni pozdrav v največji predavalnici. Študentje, so nas potem peljali v učilnico, kjer smo najprej reševali tri teoretične naloge. Na voljo smo imeli 60 minut časa, kar pa je bilo komaj dovolj, saj so bile naloge zelo zahtevne. Nato so nas razdelili v skupine in v različne predavalnice, kjer smo reševali Se dve eksperimentalni nalogi. Za vsako smo imeli na voljo 40 minut časa. Pri teh nalogah smo morali biti zelo spretni, iznajdljivi in natančni pri meritvah.
Po končanem tekmovanju smo imeli odlično kosilo, potem pa smo se sprehodili po mestu. V tem času so ocenjevalne komisije pregledovale nase izdelke. Nestrpno smo pričakovali razglasitev rezultatov.
Ob 16. uri smo se vsi zbrali v naj-večiji predavalnici. Vodja tekmovanja
je dejal, da smo vsi tekmovalci naloge zelo dobro reševali in da so bile razlike med nami zelo majhne. Večina ekip je dosegla nad 50% možnih točk in tako zadostila prvemu pogoju za osvojitev zlatega Štefanovega priznanja. Organizatorje zato moral upoštevati še drugi kriterij: zlato Štefanovo priznanje lahko osvoji največ ena tretjina sodelujočih ekip. Naša tekmovalca med sedmimi razredi Mirjam in Črt zaradi tega drugega k rite-rija nista dobila priznanja, čeprav sta odlično reševala naloge.
Midva pa sva bila prijetno presenečena, ko so naju na razglasitvi imenovali in nama izročili zlato Stefano-vo priznanje za osvojeno drugo mesto med osmimi razredi. Ne. moreva opisali najinega zadovoljstva in veselja ob res zelo velikem uspehu, tako za naju, kot seveda tudi za našo mentorico in nato šolo, Č)S Toma Brejca. Poleg knjižne nagrade sva bila nagrajena tudi z udeležbo na raziskovalnem taboru, ki ho septembra na Bledu.
Oh tej priložnosti se vsi skupaj zahvaljujemo mentorici Nataši Uršič za celoletno prizadevanje jiri pripravljanju na tekmovanja.
Martin Pregl in Rok Ručigaj, OS Toma Brejca
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95. Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 71W82 in (061) 712-27E
Vesela šola
Veselje za danes, znanje za jutri
V soboto, 9. maja, je bilo na OŠ Toma Brejca tekmovanje II. stopnje v znanju iz Vesele šole. Kar 103 učenci iz vseh kamniških osnovnih Sol od 4. do 8. razreda so se po razrednem te-
Albrchta, [>arko Knez. OŠ 27. julij, 8. razred: Karla Berlcc. OŠ Šmartno v Tuhinju.
Poleg zmagovalcev pa se bodo letos na državnem tekmovanju pomerili Se vsi tisti učenci osmih
Tekmovanja iz fizike
Ze v marcu smo se učenci OŠ Toma Brejcu />» ciiolrinem pripravljanju : mentorico Natašo Uršič na šolskem tekmovanju pomerili v znanju iz fizike. Tisti, ki smo pokazali največ znanja, smo osvojili bronasto Vegovo priznanje. To smo bili:
- učenca 7. razreda Mirjam 1'eklar in Črt Jamšek ter
- učenci 8. razreda Rok Ruđgaj,
Martin Pregl, Anja Golob, Aljoša Jemec, Tilen Čadež in Vida liiirja-Virjrni.
Glede na število oddelkov sedmih in osmih razredov na naši šoli smo na področno tekmovanje za srebrno Štefanovo priznanje lahko prijavili Iv po eno ekipo tki jo sestavljata dva učenca) iz vsakega razreda. Tako smo sc področnega tekmovanja, kije bilo 4. aprila 1998 na OS Dravlje, udeležili Mirjam Peklar in Črt Jamšek ler Rok Ručigaj in Martin 1'regl. Poleg nas je na tem tekmovanju sodelovalo še 21)9 ekip iz 92-ih osnovnih Sni ljubljanske regije.
Oh nalogah smo se polili 1211 minut, po končanem tekmovanju pa \mo misli domov. Potem pa se je začelo čakanje na razultate. Upali smo, da smo sc uvrstili čim bolje. Po desetih dneh smo na šola prejeli rezultate. Črt Jamšek in Mirjam Peklar sva med sedmimi razredi dosegla 99 točk od 1011-ih ter osvojila 1. mesto, Rok Ručigaj in Marini Pregl pa sta zasedla 5. mesto med osmimi razredi. Vsi smo se tako uvrstili na državno tekmovanje za zlato Štefanovo priznanje, ki ho v soboto, 9. maja 1998, na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Upam, da bomo dosegli čim boljše rezultate, saj se vsi skupaj z mentorico močno trudimo. Mitjam Peklar, 7. a.
OŠ Toma Brejca
kmovanju uvrstili na tekmovanje II. stopnje. UCenci so morali pokazati veliko znanja iz povsem različnih tem. Na državno tekmovanje se namreč uvrstijo le zmagovalci posameznih razredov, če rezultati njihovih testov dosegajo najmanj 80% znanja. S prilagojenimi testi so tekmovali tudi učenci šole s prilagojenim programom. Kol zmagovalci bodo našo tekmovalno enoto na državnem tekmovanju, ki bo 7. junija v Ljubljani, zastopali učenci:
4. razred: Tea Rečnik, OŠ Toma Brejca, 5. razred: Špela Berlcc. OŠ Šmartno v Tuhinju, 6. razred: Manca Podjed, OŠ Frana
razredov, ki so dosegli najmanj 80% znanja na tekmovanju II. stopnje, saj se bodo osmošolci potegovali tudi za dodatne točke, ki jih bodo lahko prišteli k točkam za vpis na srednjo šolo. Tako bosta svoje znanje v Ljubljani preverjali tudi učenki:
Evelina Stcfanovič - Eržen, OŠ Marije Vere, Danijela Omovšek, OŠ Šmartno v Tuhinju.
Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha na tekmovanju v (Cankarjevem domu.
Trgovskemu podjetju KoCna Kamnik sc zahvaljujem za sponzorstvo tekmovanja II. stopnje.
Mojca U.
matična knjižnica kamnik
Poletni delovni čas Matične knjižnice Kamnik (od 1. julija do 1. septembra):
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
od 13. do 19. ure od 13. do 19. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure od 9. do 15. ure ZAPRTO
mniški Občan
KULTURA
11. junija 1998 7
LAHTNI PURGARJI
KAMNIŠKI /V a j p remožnejši meščani
Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Št. 2
nklirna struktura najprcmožiiciših meščanov je 'pokazala, da M meščani pridobivali svoje premoženje pfodvMU h trgovanjem, gnstilničarstvnm in obrtmi, kot so živilske, usnjarske in kožarske, obdelavo kamna, kamnin in zemeljskih surovin. Razen redkih izjem, kot »o Snablova tovarna lieloprstene keramike. 1'rašnikarjeva tovarna eementa in Staretnva kisarna in pivovarna, so bile vse to dejavnosti manjšega obsega. Zaposlovale so malo ljudi, temu primerna pa sta hil.i luili skromna ponuilha izili'lkov in sam trg.
-a
i
V drugi poloviei I1), stoletja so hile najdonosnejše in naj-goslejše različne vrste trgovanja, /lasti donosne so hile ovine     z mešanim
V 60. letih 19, Holetjl je v K;i 111 ruku nastala lovama lieloprstene keramike, k temu so pripomogla najdišča primerne gline. Leta 1878 sta tovarno odkupila Marija in Blaž Snahi in v družinski lasti je ostala vse tlo konea 2. svetovne vojne. 1'ri oblikovanju izdelkov so se sprva naslanjali na znano iettt in dunajsko keramiku, po letu 1900 pa tudi na slovensko ljudsko motiviko.
Izredno pomembni in donosni sta hili proizvodnja in prodaja čistilnega praška, ki so ga kopali v dolini kamniške Bistrice. Skoraj vsako gospodinjstvo ga je uporabljalo za čiščenje kovinskega kuhinjskega posodja. jedilnega pribora in kovinskih izdelkov nasploh. Trgovca Alojz Prašnikar in kasneje  Aleksander Ha-
agom, pOgOBtp so se ovci poleg tega usmerili prodajo posebnega laga, na primer vina. a. kramarije. Druga najbolj pogosta gospodarska dejavnost je bilo gostilničarstvn. točenje azlićnih vrst pijač in varnarstvo. Število gos-Mln in točilnic v Kamniku
je bilo precej visoko, saj je bilo leta 1874 prijavljenih kar 36 lokalov. Oh Števil nih gostilnah so bili polrebna tudi pravila, ki
so urejali njihov delovni
čas. prostor in podobno. Za kamniške goitinjke lokale jih je 28. maja 1874 potrdil takratni župan Janez keiel.
Vnskarstvo in lectarst-vo sta bili eni izmed redkih obrti, ki sta se -porokami, dedovanji in izročilnimi pogodbami prenašali skozi več rodov. Tak primer je družina Steletovih, ki nadaljuje hišno obrtno tradicijo že orl konca 18. stoletja.
Pratila, kterih se imajo držali gostilničarji, krčmarji, iganjarji in kavarnarji v obimi Kamnik
I kar M lice iger
Vsuk gostilničar, krčmar, zgttnjor in kovurnor mor«
ostro paziti, da up v njegovi /um iger na golo srečo tHiizardspii'lr t nobeden ne igrai si* er igralec in on, h igro dopušča, zapade globi od lil tlo 900 goldinarje v, od klerih Irtjinn uvodnik prejme. Med prepovedane
utre se po ukazu axotske pisarnice dne 10. oktobra
111 KI stejejn \leilere: litino. Itas\etle, Pnsatlleil.
Kvindici, Trenta, Kvaranta, Makao, llulbceelf. igre no keglisćih, Hilardkagclspil, kjer kuglo goni kitko
mašina uli imet, v javnih krčmah ah kavarnah srečkunje, Tarlel judovski ali nudi Tortel imenovan.
11.11 godbi za ples
Po najvišjem sklepu, oznanjenem z dvorskim nkazoni
24, ilne avgusta lft~f> prepovedani so i>oli m gpdoe .-o
ples: od prve utlveittne nedelje do praznika sv. treh kraljev in od pepelniine srede do ponedeljka /io jtrvi nedelji po veliki noči: vse zn/nn etlane postne dni ter oh dnevih, klen so do zdaj navadno prepovedani; od 22.
do '25. dne meseca decembra. Iiinkošlno nedeljo, presnetega Kešnjega telesa (lan, Marijnegu oznanenja in Marijncgn rojstva dan. 0praznikih, o kletih goilba
za ples ni prepovedana, srne se se le eno uro po dokončani popoldanski božji službi prileti, in moro se po deželi gotovo ob lil. uri nehati...
Knikn tradicijo ima usnjarstvo, ki je bilo v Kamniku zelo razvito in je dajalo mestu poseben pečat (podobno še v Tržiču). To obrt najdemo v družinah Šlakar. Terpinc in Polak že od konca 18. stoletja. Ker usnjarjevn delo ni bilo čisto in dišeče, za svoje delo pa je potreboval precej vode. je večina delavnic nastala oh umetnem kanalu - mlinščici.
Zlasti v cerkveni umetnosti je znano delo pasarjev in graverjev Alojza in Antona Petcrlina. ki sla predelovala ali po svojih načrtih izdelovala kelihe. monstrance in drugo cerkveno opremo. Njune izdelke najdemo v kamniških in okoliških cerkvah, kakor tudi na Štajerskem in (Gorenjskem.
KAMNIŠKI
Ogled zbirk Kulturnega centra Kamnik
dešič pa sta ta čistilni prašek prodajala "na dromio in debelo" celo v Trstu.
Na kom u naj omenimo še vlogo Kamnika kol enega najbolj znanih zdravilišč in letovišč na Kranjskem ob
konca 19, stoletji. \ "Pninikirjeveni idm iščn" je bil uveljavljen tka, Kneippov način zdravljenja, obiskovalci pa so imeli na voljo kopaliiee "koprljniiin" sobano m bazenom s kabinami ter vodno zdravilišče. Povprečno je v letih 1892 do 190(1 obiskalo zdravili.če ■U I goslov letno, ki so ostajali v Kamniku mesec, dva ali pa kar celo poletno
sezono.
Poleg opravljanja različnih obrti so imeli premožnejši še druge vire dohodkov. Tu ne smerno pozabiti na velike zemljiške posesti in številne hiše. ki so jih imeli v lasti. Svoj kapilal so vlagali v nakupe »ozdov v okolni Kamnika, njiv. travnikov in manj pašnikov. Lastništvo nad gozdovi jim je nudilo varnost pred morebitnimi slabšimi časi. njive in travnike pa so aktivno izrabljali za dodatne gospodarske dejavnosti pnljcdcljstvo in živinorejo. To je dajalo Kamniku še v drugi polovici 19. stoletja na pol kmečki značaj. Tako sestavljeno gospodarstvo je bilo značilno predvsem za premožnejše meščane do 80. let 19. stolelja. kasneje pa se je bolj ozko specializiralo predvsem v eno dejavnost. Podobno slanje je bilo tudi z lastništvom korporacijskih hiš. ki so prinašale lastnikom dodatne privilegije.
Zora Torkar
M VZEJ
Odprto za obiskovalci'.
torek   sobota: 9.00 - 12.00 tli 10.00 - 111.00. nedelje in prazniki: 10.00 - 13.00, ponedeljek zaprto.
l'o zbirkah je možno strokovno vodstvo skupin po predhodnem dogovoru ludi izven urnika. Obisk najavite po telefonu (067 j 817-647.
Matična knjižnica Kamnik
Ustavi se na soncu -misli o knjižnici na Duplici
Zakoračili smo v pravo zeleno in roZnato pomlad April jc bil letos res pravi april, a konec koncev tudi zelo slikovit s svojimi plohami in sončnimi Žarki (prava prispodoba za Življenje, kajne?). Za nami je maj, za mnoge najhjisi mesec v letu, sinonim za ljubezen in sprehode v naravo, daleč proč od ljudi, kjer si sam s travnatimi bilkami, z drevjem in lahko v miru prisluhneš zborovskemu petju ptic.
Ko razmišljam o preteklem letu v knjižnici na Duplici, mi ostaja v srcu zapisanih veliko svetlih trenutkov, ki sem /ili doživela tam. Pravzaprav sem bila na začetku v dvomih, kosem sprejela mesto knjižničarke, kajti knjižničarje veliko več kot samo izposojevalec knjig. Poznati mora strukturo prebivalstva, kjer je locirana knjižnica, je svetovalec, približati se mora tako upokojencem kot tudi otrokom, pa seveda imeti mora tudi nekaj prirojenih lastnosti terapevta in poslušalca.
Knjižnica na Duplici je odprla dvakrat na teden, v torek od 18.-20. ure in v petek od 16.-1 H. ure, torej Štiri ure na teden. Obiskoval-
ci so v veliki večini osnovnošolski otroci, sledijo jim predšolski otroci, nekaj fe tudi dijakov, Studentov in upokojencev. Knjižnica ima od knjižničnega gradiva največ leposlovja (največ je klasikov, pa tudi mladinsko leposlovje je kar v lepem Številu). V knjižnico hodijo več ali manj stalni obiskovalci, predvsem otroci pridejo zelo radi, ne samo po knjige, ampak tudi na klepet, saj večinoma živijo v blokih, kjer je težko najti primemo sprostitev zanje. Z nekaterimi smo postali že pravi prijatelji, otmci ponavadi začutijo, kdo se zares zavzame zanje in hitro pridejo tja. tako je bilo tudi, ko je prišla Helena z urami pravljic, ki so postale že prave pravcate kreativne delavnice. Pa tudi mene so nič-kolikokrat razveselili s svojimi risbicami, izdelki iz gline, papirnatimi rožicami ipd.
Omenila sem že, da ljudje pridejo v knjižnico tudi na klepet. Velikokrat so mi taki pogovori krajšali zimske večere in zadovoljen si ludi sam, ko vidiš, da iz knjižnice odhaja obiskovalec, ki zmeraj znova rad pride. Neka gospa mije celo zaupala svojo življenjsko zgodbo.
Vse, kar je potrebno, je to, da se ustavimo na soncu, da ne drvimo iz dneva v dan, kajti ničesar nismo izgubili. Življenje je prekratko, da bi ga z drvenjem zapravili Ustavimo se in preberimo kakšno dobro knjigo in prisluhnimo ljudem okoli sebe. Sreča in zadovoljstvo se skrivata v malih, drobnih stvareh, v otroških očeh, v zaupanju, v sprejemanju.
»Nekaj velja prav gotovo: namesto, da bi bil Žalosten, se raje skušaj ustaviti na soncu, in ne v osjem gnezdu skrbi, ki te nenehno glodajo in preganjajo. Polepšaj si dan! Navdušujejo naj te svetloba, ljubezen, dobri ljudje in dobre stvari. Bodi prisrčen in prijazen do starčka, ki ve. da se njegova »parkirna ura« izteka, do bolnih, prizadetih, razočaranih, prevaranih in do mnogih nesrečnih ljudi, ki niso več naSli prostora na soncu. PolepSaj dan njim in vsem ljudem okrog sebe. Več ti pravzaprav ni treba storiti, da bi tudi sam bil srečen« (Phil Bo-smans)
Pa obiščite nas v knjižnici!
SABINA ACCETTO
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/818-119 E-mall: lnfocenter.kamnik-1('"siol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
Petek, 12. Junija 1998, ob 20. url Srednješolski center R. Maistra Kamnik
V
LETNI KONCERT     ' ' ' Mešani pevski zbor TITAN, Kamnik
Umetniško vostvo: Ana Štele Povezovalka koncerta: Cilka Plevel Vstopnina: 500 SIT
tO
Petek, 12. junija 1998, ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik
Predavanje z diapozitivi
PATAGONIJA - FITZ ROY
Vzpon na mogočno goro na jugu Južne
Amerike
Predavatelja: Klemen Mali, Monlka Kambič SO
Sobota, 13. Junija 1998, ob 20. url Kulturni dom Duplica LETNI KONCERT Moški komorni zbor LEK
Umetniško vodstvo: Milivoj šurbek Vstopnine ni!
SO
Petek, 19. junija 1998, ob 20. url Cerkev sv. Klemena v Suhadolah SKUPNI KONCERT
Moški pevski zbor Komenda, MoSki pevski zbor Kranj, Tercet Veronika
tO
Sobota, 20. junija 1998, ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik Koncert
Mlajši mladinski zbor Glasbene šole Kamnik
Zborovodkinja: Ana Štele Vstopnine ni!
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. url
Pravljične ure z Jano Verilnsek in Andrejo Štorman.
Predhodne prijave niso potrebne.
Vsako sredo Ob T330
v VIU ČIRA-ČARA umetniško-roena
delavnica
Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk.
Vsako sredo ob 18. uri
Delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera
Prelovšek.
Informacije: tel. 0609-631-868 ali 842-209. Vsako sredo ob 10. url Igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterie. Vsak drugI ponedeljek ob 17. url Pravljične ure v Šmarci - (prostori KS) z Jano Verlinšek.
Vsak petek ob 17. uri
Pravljične ure na Duplici - (prostori KS) vodi Helena Sterie. Grad Zaprice
Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI -
najpremožnejšl meščani Kamnika v drugi polovici 19 stoletja. Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. Razstavišče Veronika
Razstava 150 let GODBE V KAMNIKU IN 100 LET MESTNE GODBE KAMNIK. Odprto: od ponedeljka do sobote od 10. do 12 in od 17 do 19. ure, nedelja od 10. do 12 ure Vstop prost
DRUGE PRIREDITVE Vsak torek ob 19.30
V   prostorih   DU  v   Komendi: delavnica
osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek
Informacije: tel 842-209 in 0609-631-868
Petek. 13. 6. 1998. ob 15. uri
Velika planina - otvoritev Poletne sezone '98
svečana otvoritev sezone, razstava
Vtisi z Velike planine, otroški Živ-2av s Heleno
Sterie. Informacije: Velika planina - Zaklad
narave d.o.o., Glavni trg 23, Kamnik, telefon
817- 202
Petek. 13. 6. 1998. ob 18. uri
Gasilska veselica - kulturni dom Srednja vas.
Organizator: prostovoljno gasilsko društvo Srednja vas Informacije: Stane Hribar, telefon: 832-152
Petek. 19. 6, 1996. ob 21 url Športna hala Kamnik - Koncert ansambla PLAVI ORKESTAR. Organizator: Nogometni klub Flok Komenda Informacije: G Zamik, tel.:
818- 241.
Ponedeljek. 22. 6, 1998. ob 18. uri
Stadion   Mekinje   -   Nogometna tekma
Združenja slovenskih častnikov z gosti:
Ministrstvo za obrambo in Generalštab SV Sodelujejo: minister za obrambo mag. Alojz Krapež, načelnik GŠSV mag. Iztok Podbregar, general Janez Slapar, smučarji skakalci Primož Peterka, Primož Ulaga, Franci Petek, Vasja Baje, Bogdan Norčič, Matjaž Zupan, Bojan Globočnik, košarkarja Ivo Daneu. Borut Bassin ter drugi. Vstop prost.
Četrtek In petek. 25. In 26. 6. 1998 ob a3Q Pokalno prvenstvo do 17 let v vaterpolu -bazen v Kamnika Prireditelj: Vaterpolo klub Kamnik
Informacije: Dare Homar, tel.. 832-603.
Petek. 26. 6. 1998 ob 19. url
Zaključna prireditev delavnice ČAKRE v
razstavišču Veronika v Kamniku. Razstava bo odprta še v soboto, 27. 6., in nedeljo, 28 6., od 10 do 19. ure Informacije: 842-209. 0609 631-868.
Petek. 27. 6. 1998 ob 830
Dan vaterpolistov na bazenu v Kamniku Prireditelj: Vaterpolo klub Kamnik. Informacije: Dare Homar, tel.: 832-603.
8       11. junija 1998
POGLEDI
Kamniški občan
Najlepše slovensko mesto - izvirnik in kopija - Kot smo te poročali, je bila v okviru zamisli o na/lepšem slovenskem mestu na nedavni razstavi cvetja v Arboretumu predstavljena tudi Zvokljeva hiša Iz Kamnika, v kateri zdaj dom nje /Vova Ljubljanska banka. Zal je slikar nekatere zanimive detajle kar izpustil ali pa priredil po svoje. Najbolj Izvirna je še napisna tabla banke, ki so jo obesili kar v originalu... (foto F. S.)
Predstavitev monografije risb in slikarska razstava Gorana Horvata v Razstavišču Veronika
Razstava
Slikar GORAN HORVAT razstavlja tokrat serijo slik, ki so nastale že leta 1989. Ciklus je posvečen velikemu Shakespearu, njegovi znani komediji AS YOU LIKE IT. ki jo je slavni dramatik napisal pred več kot štiristo leti v svojem petintridesetem letu, iako kot jo je (naključje ali ne?) vzel za svojo slikarsko temo takrat petin tridesetletni slikar Go-ran. Te slike, svojsko interpretirale Shakespearovih likov in gledališke igre, so podane v značil-
ni Horvatovi slikarski maniri. Slej ko prej vsem tem slikam osnova trdna in zanesljiva risba, zato ni naključje, da jih jc slikar razstavil ravno ob predstavitvi svoje monografije risb. Pred nami se odvija bogata scenografija in ko-stumografija Shakespearovih likov, vendar so tc slike v mešanih tehnikah vsekakor tudi povsem samostojni, svojski in kvalitetni likovni dosežki.
Čeprav vsebuje Horvatovo slikarstvo tudi ilustratorska in literarna nagnjenja, dramatične vse-
............... i . i i . .... , , , , ,.....
SKG gradi poslovno stanovanjsko hišo
Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik ob sedanji zgradbi SKG na Steletovi gradi poslovno stanovanjski objekt, v katerem bodo v pritličju trgovski lokali, v prvem nadstropju bodo pisarniški prostori, v drugem in tretjem nadstropju pa bo na voljo deset stanovanj. Ker ho cena m2 stanovanja okrog 160.000 SIT, so nekaj stanovanj le prodali. V SKG računajo, da bo poslovnostanovanjska hiša vseljiva letošnjo jesen. Nato pa nameravajo med Ljubljansko cesto in sedanjo zgradbo zgraditi še dvoetatne garažne bokse
Hongkong na Duplici
Sprenovilvijd ograje v kitajskem stilu in postavitvijo pravega kitajskega portala pred restavracijo Hongkong je ludi naša največja krajevna skupnost dobila kitajsko četrt.
Os)
bine, včasih tudi prenasičeno de-korativnost ali nebrzdano bizarnost, je v svojem slikarskem delu vzpostavil jasno prepoznavne likovne vzrocc in osebno noto slikarske govorice. Večino njegovega figurativnega slikarstva obvladuje zanesljiva, v zadnjih delih Zc kar virtuozna risba, kateri je podrejena enkrat koloristično omejena in tonsko stopnjevana barvna lestvica, drugič pa smo priče pravim barvnim izbruhom. Slikarju Goranti Horvatu ne gre za slikarske novosti za vsako ceno ali zgolj za nekritično esteti-ziranje, niti se ne zanaša na naključne učinke, temveč trdno veruje v svojo ustvarjalno moč, v slikarsko osvajanje stvarnosli. Dialog s svetom, zanimanje za različne prizore življenja, seda njost in prihodnost, poetično preoblikovanje stvarnosti, vodi slikarja k cilju - doseganju lepote in resnice. Slikarstvo jc zanj razmišljanje, izkustvo in spoznanje! Horvatovo slikarstvo je vseskozi antropocentrično usmerjeno, saj je človeška figura glavno vodilo njegovega ustvarjanja.
Monografija
Obširna in izčrpna monografija slikarja GORANA HORVATA s preprostim naslovom Risbe (1963-1996) je vsekakor avtorski in založniški podvig, ki bi mu le težko našli enakega v slovenskem likovnem prostoru.
Risba jc bila, posebno še pri nas, nekako manj upoštevana in cenjena. Čeprav smo imeli in imamo vrsto odličnih risarjev in ilustratorjev. Vendar jc risba, pa naj gre le za drobne risarske skice ali krokije, ali pa monumentalne risarske kartone - denimo predloge za freske - tudi in predvsem osnova vsakega resnega slikarstva. Goran Horvat je s skicirko in ri-salom že od vsega začetka svojih likovnih snovanj marljivo beležil svet okrog sebe. Svet, ki ga je preoblikoval v zasanjane, lirične, nadrealistične ali simbolne; tudi bizarne in groteskne fantazije in fantazme. Vedno pa jc središče in glavna tema njegovega slikarskega in risarskega snovanja - človek, človeška figura. To so figuralne kompozicije kot bežne skice, igriva naključja ali dovršene in virtuozne risbe. V mnogih risbah je poudarjena neprikrita erotika, enkrat kol satirično vcselja-čenje in radost življenja, drugič kot trpka izkušnja. Goranove risbe so sanjske pokrajine duha, su-rrealistićne aluzije in prvinske iluzije, pravljične in groteskne podobe, splet norosti in bolečine, radost in veseljačcnje; pa tudi faktografski risarski zapisi, trenutna doživetja, portreti in avtoportreti, resnična in sanjska živalska bitja, tu in tam tudi pokrajina ali veduta.
Goran Horvat je slikar in risar, ki bruha iz sebe likovno preoblikovana doživetja spontano in neobremenjeno in v tem je prava draž njegovih risb.
DUŠAN LIPOVEC
Nedokončana zgodba o kamniški meščanski korporaciji
Namesto vračanja gozdov vračanje na začetek?
Ko je že kazalo, da bo nekaj manj kot dvesto članov, združenih v Meščansko korporacijo Kamnik (MI.KOK), letos februarja dobilo nazaj prvih 4,5 hektarja podržavljenih zemljišč, seje po dolgotrajnih postopkih, ki tečejo že od 15. maja 1995, ko je bila znova vzpostavljena Meščanska korporacija Kamnik vpisana v register agrarnih skupnosti, znova zataknilo. Čeprav je šlo v delni odločbi Upravne enote Kamnik, izdana je bila 16. 2. 1998. po kateri naj bi Sklad stavbnih zemljišč in gozdov, kot zavezanec v dena-cionalizacijskeni postopku vrnil prvih 4,5 ha zemljišč, le 80 lisočink vseh nekdanjih površin (5142 ha), se je kol kaže spel zataknilo na samem začel ku »poskusnega« vračanja.
Zakaj pravzaprav gre v sedanjem zapletu?
Iz. obsežne dokumentacije, ki se meri že v metrih, smo poskušali izbrskali podatke, ki naj bi vsaj nekoliko osvetlili sedanji zaplet. Čeprav se zavedamo, da je tvegano iskali prave vzroke za ovire, ki še preprečujejo, da bi postopki vračanja premoženja MLKOK normalno stekli in ki povzročajo upravičeno nezadovoljstvo pri njenih članih, ki se brez nekih Otipljivih rezultatov sestajajo na skupščinah in ki imajo z dosedanjimi postopki že kar precej stroškov.
Kot smo že)omenili, je bila MEKOK po dol-gotrajnih pripravah tla podlagi zakona o vnovični vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoŽenja in pravic z odločbo Upravne enote Kamnik kot solastniška agrarna skupnost 25. maja 1995 vpisana v register agrarnih skupnosti. Sporazum o vzpostavitvi Ml KoK vključno s članskim imenikom je overovilo tudi Okrajno sodišče v Kamniku in notar. Na tej podlagi jc bil sprejet tudi statut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja,
Po ureditvi statusa je MLKOK pri Upravni enoti Kamnik vložila zahtevek za vrnitev nepremičnin v last in posest, ki so bile podržavljene z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo 5. II. 1946. S to zahtevo za vrnitev dela zemljišč niso soglašale nekatere delniške družbe, kot f-TA, živilska industrija, Svilanit, Koč na, trgovsko podjetje in Komunalno podjetje, ker gre za zemljišča, na katerih zdaj stojijo tovarniški objekti oziroma del pokopališča na Žalah, ki so javno dobro itd. Torej na zemljišča, ki jih po zakonu sedanji laslniki niso dolžni vračati v naravi. Zato je bilo z Ze navedeno odločbo upravne enote odločeno, da mora sklad kmetijskih zemljišč v prvi fazi vrniti le manjši del zemljišč (šest gozdnih parcel) v skupni površini 45.372 m'. V odločbi so bili navedeni tudi deleži 151 upravičencev in njihovi deleži solastninske pravice. Največ upravičencev naj bi imelo 1/194 delež, mesto Kamnik pa ima 6/194 delež v skupnem premoženju.
Država se pritoži
Zoper to delno odločbo pa se je 18. 3. 1998 v imenu Republike Slovenije - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pritožilo Državno pravobranilstvo. Svoj predlog za odpravo odločbe In vrnitev zadeve v ponovno odločanje Upravni enoli Kamnik je utemeljilo s tem, da so člani nekdanje Meščanske korporacije zemljišča sicer imeli v posesti, vendar so jih uživali skupno kot lastni ki nekaterih temeljnih hiš, s katerimi je bilo članstvo v korporaciji združeno. Deležniki in solastniki po mnenju pravobranilstva niso isto, zato ker sc skupna lastnina razlikuje od solastnine s tem, da lastninska pravica ni razdeljena med deležnike po deležih. Zato naj bi bila odločba upravnega organa, da sc vzposlavi solastnina, v nasprotju z. zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Zato naj maja 1995 ne bila vzpostavljena nekdanja agrarna skupnost, ampak nova.
Poleg tega pa je pravobranilstvo izrazilo pomislek, da je nekdanja »korporacija premoženje pridobila na način, značilen za fevdalne odno-
se. Ustavno sodišče pa je ob presoji ustanovnosli zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja opozorilo, da iz nekdanjih fevdalnih odnosov izvirajoča veleposest po svoji naravi ni združljiva s pojmom republike kot državne oblike in s pojmom demokratične drža ve«. Ob vsem leni pa naj bi bila ovira za vini lev predvidenih zemljišč tudi nejasnost v zvezi z lego delov zemljišč, listih zemljišč, ki segajo nad zgornjo gozdno mejo namreč po zakonu ni mogoče vračati.
Ali bo treba začeti znova?
Istočasno s pritožbo pa je državno pravobranilstvo podalo ludi predlog za obnovo postopka vpisa MEKOK v register agrarnih skupnosti, ker da gre pri sedanji korporaciji za drugačno lastninsko razmerje od prvotnega m tudi za drugačno možnost članstva, kol je bilo prvotno. »Ze beseda ponovna vzpostavitev«, pravi pravobranilec, »pove, da se lahko vzposlavi le listo, kar je bilo, ne pa nekaj drugega. Po sedanjem sla tutu MKKOK je namreč za rednega člana sprejet vsak državljan Republike Slovenije ali tuja oseba, ki je izkazovala upravičenje na premoženju Meščanske korporacije že dne 4. 11. 1946. oziroma dedič alt pravni naslednik.« In na koncu navaja še, da sklad kmetijskih zemljišč ni sodeloval v postopku ponovne vzpostavitve MI.KOK.
Korporacija v svojem odgovoru na ta predlog 29. 3. 1998 med drugim pravi, da upravna enota ne more dali dovoljenja za obnovo postopka, kol to predlaga pravobranilec, ker noben podpis ne določa, da jc lahko sklad kmetijskih zemljišč in gozdov stranka v registrskem postopku, to je v postopku ponovnega vzpostavljanji in registracije agrarne skupnosti. V MLKOK tudi poudarjajo, tla se po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti za premo ženjske pravice Sle je bodisi lastninska pravica, ki jc bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, hišnih številkah, kot solastnina članov agrarne skupnosti, kot tudi lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev kot skupna lastnina agrarne skupnosti. Menijo ludi. da je iz listin razvidno, da so bili deleži članov na podržavljenem skupnem
premoženju določeni z. registrom deležnih pravic Komisarja za agrarne operacije v Ljubljani leta 1934. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ne določa obveznosti, da morajo imeti člani sedanjih agrarnih skupnosti obvezno skupno lastnino na skupnem premoženju.
Torej sc bo, kot vse kaže, namesto nadaljevanja postopkov vračanja podržavljenih zemljišč, začela razprava o lem, ali je bila nova Meščanska korporacija pravilno ustanovljena ali ne.
Upravna enota ne soglaša z obnovo postopka
Povedali jc treba še, da je upravna enota v Kamniku 20. maja 1998 predlog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za obnovo postopka zavrgla z obrazložitvijo, da v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti Mf-.KOK sklad ni bil v nikakršnem odnosu do upravne slvaii, ki je bila prednici postopka. Zato ni mogel biti stranka v postopku.
Vse kaže, da želijo nekateri kolo zgodovine Meščanske korporacije zavrteti najmanj za tri leta nazaj. Če jim bo to uspelo, je seveda drugo vprašanje. Marsikdo se bo navsezadnje naveličal tega pravdanja.
Zgodi pa se lahko, da kdo izmed sedanjih upravičencev do pravic, izvirajoči!) iz Meščanske korporacije, ne bo dočakal dneva, ko bo ta skupnost začela dejansko gospodarili z nekdanjim premoženjem...
FRANC SVETEU
Kot lahko razberemo iz članka Prenagljene odločitve (na I. In 3. strani), se v Kamniku odpira nova fronta.
Kamniški OBČAN
POGLEDI
]1. junija 1998 9
Iz torbe Krištofi Pepeta II.
Tkjamesto pisanih razglednic, i\ ki so jih v Časih mojega prednika 1'cpčka prinašali poštarji iz letoviških in drugih krajev na naSe domove, nam danes skoraj vsak dan prinašajo Sope raznih reklamnih papirjev o enkratnih naj, naj jtrodajnih akcijah. Včasih jw je v njih moč odkriti tudi tako zanimivost, denimo kako ugedno trgovsko podjetje ponuja v superak-ciji za super ceno zavojček tablet Calgonit za pomivalne stroje za superceno H7II tolarjev, v isti saj>i pa je mogoče pri konkurenčni trgovini čez cesto kupiti enak zavojček za normalno ceno po 75') tolarjev. Za dobro desetino višja cena je pa res super...
~\TaS župan je zadnji čas svo-1 \ Je novinarske kolegice že tako zmešal, da ne vedo več, kje je v službi, na občini ali na televiziji. Tako je zadnjič novinarka Polona v »časopisu, kol ga Se ni bilo«, zapisala, da je bil nas tupan pred županovanjem novinar in da si »zdaj svojo novinarsko žilico n> tešl z oddajo 10.001) obratov«. Zdaj ga bo pa Se kdo vpraSai, ali je potem tudi njegova lelevizijsk a plača samo za potešitev ali pa je naSel potešitev v županovanju.
Sicer pa se je župan Tonit zadnjič, ko se je zapeljal v novi volčjepotoSki golf, zelo razveselil, koje tam naSel zbrane nekatere ugledne kamniške meSčane, med njimi tudi častnega meščana.
ker je mislil, da so se včlanili v golf klub in se oprijeli lega modernega Sporta, zaradi katerega je sam dobil precej polen pod noge. Zelo žalosten pa je poslal, ko je zvedel, da so se meSčani brez njega lotili vprašanja, kako napolnili veliko jamo, ki je zoževala pod Malim gradom. On pa se poti in si delu stroške z neko razlago odlokov. Zato jc na vso jezo »ruknil« eno veliko pivo...
Z" lahini purgarjt kamniški iz prejšnjega stoletja so na za-priškem gradu dobili svojo razstavo. Zaslužili sojo, saj so dali .svoj delež k razvoju naSega Kamnika. Koliko pa bodo prispevali k raz-cvitii mesta pod kamniškimi planinami novopečeni kamniški pur-garji, pa bomo videli na razstavi leta 2098 ob sedmih zvečer v kongresni dvorani Term v Snoviku. Zgodovinarji pohitite, dokler stoji Se nekaj tovarniških dimnikov...
Ce bi nekdanji kamniški jntr-garji, ki so bili tako ponosni na svojo Meščansko korporacijo, vedeli, kako krčevito sc bodo morali njihovi potomci boriti za vrnitev podržavljenih bistriških gozdov, bi jih že takrat raje pognali na boben. Morda pa bodo vnuki ali pravnuki sedanjih meSčanov polem, ko bodo več zapravili za pravdanje, kot pa je vse skupaj vredno, le dočakali kako klaftro drv iz bistriške doline...
Krištofov Pepe II.
Jubilej kamniške godbe 1848-1898-1998
V preteklih dneh je Mestna godba Kamnik s Številnimi prireditvami zaznamovala jubilej - 150-lctnieo prve omembe godbe v Kamniku in 100-letnico z dokumenti izpričanega delovanja Mestne godbe Kamnik.
Leta 1X48 je val revolucionarnih idej zajel tudi Slovence; začel se je dolgotrajen bolj narodnega ozaveSčanja. O dogajanju v Kamniku v lem času jc poročal že Ljudevit Sliasnv, v leta 1894 izdani knjižici Kamnik, zemlicpisno-zgodovinski opis.
V knjigi na 56. strani med drugim najdemo tudi stavek »V viharnem letu 1848 je vrelo tudi v Kamniku. Napravili so narodno stražo, katera jc imela svojo godbo.« Na podlagi tega lahko govorimo o 150-lelnici godbe v Kamniku
Mestna godba Kamnik je Ze od začetkov narodnostnega prebujanja poleg Narodne Čitalnice m Lire predstavljala osveščanjc kamniških redoljubov. Sodelovala je namreč' pri vseh prireditvah na prostem, včasih pa tudi pri tistih, ki so se odvijale v notranjosti kopališča Kurhaus. Mesto jc (o dejavnost rado podpiralo, saj jc v leni času godba predstavljala nepogrešljiv sestavni del vseh javnih mamiostacij in pi ireditev.
Ob nedeljskih dopoldnevih tudi promenadni koncerti
Konec osemdeselih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so kamniški godbeniki delovali v lesni povezav! z gasilskim drušl-vom. Zaradi prostorskih ležav pa so se godbeniki še pred prelomom stoletja odločili za samo StOJttO pot. V decembru 1898 so bile urejene potrebne formalnosti, sklican ustanovil občni zbor.
ki je sprejel društvena pravila; ustanovljeno jc bilo samostojno slovensko društvo / imenom Mestna godba Kamnik. V okviru god-benega društva je delovala stalna godba, zraven pa tudi glasbena šola.
Kdaj jc mesto kapelnika prevzel Ceh Novotnv, ni znano. Po vsej verjetnosti je godbo vodil že pred ustanovitvijo društva. Pred prvo svetovno vojno ga je nadomestil njegov rojak Vaničck. a le
ustanovitve leta 1919 velik vpliv na Mestno godbeno društvo Kamnik. Ciber je velik pomen pripisoval skrbi za kakovost igranja, vendar čas pred vojno godbeni dejavnosti ni bil naklonjen. Zaradi naprednih idej je bil kapelnik Vidmar že kmalu po začetku fašistične okupacije aretiran in ustreljen kot talec.
Godbena dejavnost je znova zaživela po drugi svetovni vojni pod vodstvom Jana Ulmana. ki je spet prevzel v roke taktiriko.
Od zaprle godbene sobe do ponovnega razcveta
Ob 60-letnici leta 1958 so kamniški godbeniki pripravili proslavo s samostojnim nastopom, s sprejetjem novih pravil pa so spet postali »Delavsko godbeno
deset let, se je zaradi prostorskih problemov znašla v velikih težavah. Sledila je nujna selitev godbe v druge prostore. Naključje je hotelo, da je pihalni orkester v okviru matičnega društva DKD Solidarnost dobil svoje lastne prostore v Japljevi ulici prav ob jubileju - 90-letnici društva.
Uspešna gostovanja
Letos teče Ze enajsto leto. odkar kot kapelnik Mestno godbo Kamnik vodi Franci Lipičnik. V tem obdobju se je v njenih vratih zamenjalo kar nekaj glasbenikov, mladih poustvarjalcev.
Sedanji repertoar godbe obsega tako slovensko narodnozabav-no glasbo kot tudi zahtevna dela tujih in domačih skladateljev. S
Mestna godba v Kamniku leta 1911 na dvorišču gostilne Cerar. Fotografiral je Franc Aparnik
Kako dobro poznamo svojo občino?
Današnja fotografija kaže pogled, kak i sen se nam razprostre na eno od naših dolin. Tokrat sprašujemo, kako se imenuje dolina s fotografije, na koncu katere jc pravi Konec Vaše odgovore pričakujemo na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, Kamnik, do srede, 17. junija. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kainniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju, ki jo podarja kućnu Kamnik.
Žreb pa jc izmed pravilnih odgovorov na zastavljeno vprašanje v prejšnji številki Kamniškega ob čana izbral Julko I lerin s Klav-čičevc ulice, ki bo knjižno nagrado prejela v knjigarni Kočne Kamnik na Ljubljanski eesli 1/b.
za krajši čas. saj je vojna dejavnost povsem ustavila.
Mestna godba Kamnika pa jc po prvi svetovni vojni pod vodstvom Jana Vanička spet oživela. Pri delovanju si jc Mestno godbeno društvo pomagalo s prispevki rednih in podpornih članov, ki so plačevali članarino.
Leta W26 je kapelnika Vanie ka zamenja Jan Ulman. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla nekaj pomembnih uspehov V družabnem življenju tistega časa je bila nepogrešljiv element: ob nedeljskih dopoldnevih so prirejali promenadne koncerte, sprevode skozi mesto, kjer so se jim pridružili tudi meščani. Občasno so godbeniki prirejali tudi sobotne večerne plesne koncerte. Zanje sc je najbolj zavzemalo tujsko prometno društvo, ki je bilo v Kamniku ustanovljeno leta 1930. Zaradi pogostejših ideoloških razhajanj je leta 1936 odstopil kapelnik Jan Ulman, njegovo mesto pa je prevzel Franc Vidmar - Ciber. pevovodja Delavsko prosvetnega društva Solidarnosl To društvo je imelo že od svoje
društvo Kamnik«. Leta 1963 so se zaradi nenaklonjenosti tej vrsti kulturne dejavnosti vrata godbene sobe zaprla kar za deset let.
Pobude prizadevnih posameznikov, da bi kamniška godba spet zaživela, so se začele uresničevati v letu 1972, ko je bila pri Glasbeni loti Kamnik v okviru oddelka trobil in pihal ustanovljena godbena sekcija. V novi godbi so bili izključno mladi, začetniki. Leta 1967 se je godba preimenovala v Pihalni orkester in postala saniosloina sckcir.i DKD Solidarnost Kamnik. Pod vodstvom kapelnika Icandra Pe-gana. ki je to mesto prevzel leta 1977/1978, je orkester doživel razcvet.
V osemdesetih letih se je zamenjalo kar nekaj kapelnikov. od Ernesta Kvartiča. ki je zamenjal Pcgana, Emila Spruka. Karla Leskovca. v sezoni 1987/88 pa je dirigentsko taktiriko Pihalnega orkestra DKD Solidarnost prevzel Franci Lipičnik.
Glasbena šola. v katere prosto rih je orkester gostoval več kot
tem repertoarjem je Mestna godba Kamnik uspešno gostovala po številnih krajih Slovenije, v Nemčiji in Španiji, s predstavitvenimi koncerti pa so v zadnjem času nastopili na osnovnih šolah Kamnika in njegove okolice. Tudi to je ena izmed dejavnosti, zaradi katerih je Mestna godba v letošnjem lelu prejela zlato priznanje občine Kamnik. V obrazložitvi je občinski svet občine Kamnik med drugim zapisal tudi: »... Je vzgojiteljica generacij poustvarjalnih glasbenikov, oblikovalka dobrega glasbenega okusa in pozitivne življenjske naravnanosti. Vse te vloge Mestno godbo Kamnik uvrščajo med najpomembnejše dejavnike kamniške kulture v zadnjem stoletju.«
ANDREJA ERŽEN
1. Publikacija 90 ki Mestnega godbenega društva v Kamniku (T. Ftičar. Drobci iz zgodovine Kamniškega pihalnega orkestra)
2. dr. Marjanca Klobočar: Društva in prireditve v Kamniku 1914-1941. Kamnik. 1991
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi
Ne gre za lapsus, nepoznavanje razmer ali namerno zavajanje javnosti
Glede na opozorilo g. Olaja Grbca v 10. St. Kamniškega občana v zvezi z napačnim navajanjem solastnika društvenega doma v Mekinjah kjer je bilo namesto Športna unija Slovenije zapisano Športna zveza Slovenije naj povem kot pisec omenjenega članka, da omenjena napaka ni nastala po moji krivdi in zanjo ne morem prevzeti nikakršne odgovornosti, zato ta netočnost še. zdaleč ne pomeni namernega zavajanja javnosti. V originalnem članku, ki sem ga oddal uredništvu Kamniškega občana v ponedeljek, 30. 3, /998, okoli 9. ure, sem namreč pravilno navedel ime solastnika mekinjskega društvenega doma. Zapisal sem dobesedno: »lMstni.švo mekinjskega društvenega doma, ki so ga med leti /91)9 in 1911 zgradili Mekinjčani in Godiča-ii sami, je po vojni prešlo na društvo Partizan Slovenije, ki seje leta 1990 preimenovalo v Športno unijo Slovenije Danes je lastništvo Društvenega doma v 50% lasti mekinjskega društva, 50% pa Športne unije« Do napake pa je potem prišlo po oddaji članka v uredništvo, bodisi pri lektoriranju bodisi pri prepisu v tiskarni kljub vsemu po me čudi ostrina odgovora g. Grbca, ki po mojem mnenju presega Stopnjo morebitnih nevšečnosti ali duševnih bolečin, prekinili zaradi napačne nuvnihc imena. To dejanje umi veliko globlje ozadje in domnevam, da gre pri tem za jHisk us dis-kreditacije mene, kot zagovornika stališč in i>isca člankov, ki se močno razlikujejo od staltlč g. Grbca.
DAMJAN IIANClC
Pojasnilo
V članku Damjana Ilančiča, na katerega seje v prejšnji .številki Kamniškega občana odzval g. Olaf Grbec, jc pr-
votno pisalo Športna unija. Po malce preveč korenitem lektorskem posegu se je izraz unija poslovenil in s tem nehote povzročil jezo, ogorčenje, protest ali karkoli pač. Prizadetim se opravičujemo. Avtor Hančič je torej uporabil pravilen izraz, lektorica pa tudi ni hotela zavajati javnosti
UREDNICA
Zbornik žrtev 2. svetovne vojne
V zvezi z Zbornikom žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, uredil Milan Šuštar, izdala Občina Kamnik /998. sem nekaj misli že objavila v Demokraciji, 2.1 aprila /998, It 76 in v Magu, 29. aprila /998. It 17.
Prispevek z isto vsebina sem poslala tudi uredništvu Kamniškega občana, v katerem pa šc ni bil objavljen.
Tokrat sta me k pisanju spodbudila dva članka, in sicer gospoda Damjana Hančiča v Kamniškem občanu in gospoda Jožeta Dežmana v Gorenjskem glasu. Slednji ima naslov »Sinih m poginu«. V.elo iloinisclno!
Oba članka sta Izšla ob Izidu /zbornika žrtev.
Iz člankov sc da razbrati, kako naporno je bilo delo popisovalcev t u i tcicnii. ktr je 1 ljudeh si vedno strah, so nezaupljivi ne želijo govoriti o svojih izkušnjah iz časa 2. svetovne vojne, da so razgovore odklanjali itd. Po Damjanu Unučicu so to ljudje, ki so bili na meparttzanskl* mini, po Milanu Šuštarju pa na »nasprotni« strani. Taka ločitev je boleča. Žalostno je, da sc ljudje Se vedno bojijo odkrito govorili oziroma se bojimo. Morda hi li ljudje, ki so Itih na nasprotni struni, kot pravi gospoil Šuštar. pO večkratnih pO-govorih s popisovalci le lx>lj pogumno spn-govorili o tem, kar so doZivell med 2. .svetovno vojno. Taksno delo je vsekakor zelo odgovorno in zahteva veliko trudu in tudi svoj cas. Bistveno pri tem pa je medsebojno zaupanje. Važno je tudi. kdo
je tista oseba oziroma zbiralec podatkov in kakšen je njegov pristop do človeka, ki se mu želi približati in dobili od njega ustrezne podatke in informacije.
Čudim se, da so se sestavljata zbornika odločili za tako hitro objavo, saj sc tako obsežna in občutljiva tematika na da temeljilo obdelati v poldrugem letu, kakor navajajo. Vsekakor prekratek čas za tako zahtevno delo!
Iz članka gospoda Dežmana je tudi razvidno, koliko žrtev je popis zajel.
Sedaj pa k bistvu tega prispevka. Povedati in poudariti želim da naSe družine - TurnSek, in kot mi jc znano nuli nekaterih drugih, ni nikoli nihče od popisovalcev obiskal, ki jih gospod Detman navaja. Prav tako nihče od popisovalcev rti imel toliko poguma, da bi nas karkoli povprašal o našem očetu Francetu Turnšku, ki so ga partizani skupaj s Sc nekaterimi ilnieiini lik vidirah leta I'14.i ludi osebnih podatkov o naSem očetu, ki so objavljeni v statističnem pregledu zbornika, nismo mi posredovali ker jih pri nas nihče ni iskal. To je nerazumljivo!
Kar zadeva naSega očeta Franceta TumSka si bomo njegovi otroci, kolikor nas Je Se živih, iskreno prizudevali, da sc okoliši ow v zvezi z njegovo likvidacijo dokumentirano
osvetlijo,
ANGELCA TURNSEK
Zatiranje prestrašenih
V deželi, kjer se vlada po načelu »ljex t oruplat, se nič ne zgodi naključno. Vse je podrejeno praviloma vladajoči koaliciji izjemoma pa tudi pomembnim posameznikom, ki imujo v danem trenutku dovolj moči, da vplivajo na posamezna področja gospodarskega in družbenega dogajanja.
Tudi zakon o varnosti cestnega prometa m naključno nastajal v policijskem ministrstvu; po logiki stvari m zna
nja naj bi ga pripravilo ministrstvo za zakonodajo oh sodelovanju ministrstva za promet in zveze, kar je obu ujno praksa demokratičnih drŽav.
Slovenija Se lep čas ne bo izpolnjevala demokratičnih norm, zapisanih v ustavi, zalo je drakonski zakon o varnosti cestnega prometa zelo primerna priprava za totalno vpeljavo predpravic in privilegijev vladajoče elite in njenih oblastnih izvajulcev.
Skladno s to logiko /c zapisanu določba 21. člena tč. 3 ZVCP, da mora voznik voziti čim bližje desnega roba vozišča, vendar na taksni oddaljenosti, (kakšni ne piše) da se promet varno odvija. Vsi vemo. daje skruini tb~.ni rob K ziSča namenjen ludi drugim uporabnikom, (pešcem, kolesarjem, mopedistom) zato ni primemo voziti ob skrajnem robu, kjer so pogosto tudi luknje največje in težko vidne!! 0 pravilnem odmiku pa bo odločal policist po prosti presoji in po določbi tč. 6 zaračunal 5.000 SIT.
Tudi določbe o policijskih pooblastilih - člen 14 in Se zlasti členi 114 do 120 dajejo policistom posebnu pooblastilu o ugotavljanju psihofizičnih in drugih voznikovih sposobnosti brez ustreznih strokovnih podlag in kriterijev, zgolj na osnovi mnenju službujočega policista. Enako sporna je tudi določba o obvezni uporabi luči in odsevnikov ne glede na uro dneva in vremenske razmere. Tu se izraža moč zapovedi nad logiko. Pred to določbo so imeli podobno zahtevo Bulalci, ku so iskali Cefizlja, da bi jih pravočasno opazil. Tudi Diogenesje pri belem dnevu z lučjo nekaj iskal; drugih primerov obvezne rabe luči pri belem dnevu ne poznam.
Podpisani predlagum 1)Z, da znova obravnava ZVCP, tokrat po hitrem postopku zaradi odprave hudih nesmislov in protiustavnih določb ter kršitve temeljnih človekovih pravic in teobok m PAVEL Ot I Pil.
10    U. junija 1998
PLANINSTVO - ŠPORT
Kamniški OBČAN
VOVAR - III
Okoli Vovarja - spodnja varianta
Tudi tuu lahko gremo okoli samega hriba, ne da bi se povzpeli na njegov vrh. Sama pot je kombinacija prej opisanih dostopov. Kot izhodišče, ki pa je lahko tudi kje drugje, saj je pot krožna, vzamemo Vodice. Do tu se lahko pripeljemo po asfaltirani cesti iz PodjelSe ali Godiča ali pa pridemo peS čez mekinjske gmajne. Samotnega mlina.
Ko asfaltirana cesta na Brezje v Vodicah zavije ostro v levo (proti zahodu), gremo desno navzgor po gozdni cesti, ki se ta-
kotanjo. drčo. Tu levo od te neizrazite drče navzgor iskajoč stezico oziroma prehode naravnost navzgor v smeri sever slabih 150 visinskih metrov. Ko se pobočje položi, naletimo na kolovoz -traktorsko pot. Po njej levo, malo dol, malo gor skozi poseke do poseke, ker ta kolovoz - traktorska pot zavije desno navzgor. Sledimo mu naprej v desno in nato v levo do križišča na grebenu. Na bukvi je z rumeno barvo napisana št. 13. Levo se rahlo navzdol nadaljuje precej opuščen
cija delov dostopa s Tučne, Gozda in s severne strani. Izhodišče je lahko kjer koli na tej poti, ker jc krožna. Tako lahko za izhodišče vzamemo npr. križišče gozdnih cest nad Brezjami, kjer je na spodnji strani skopana večja jama. Po gozdni cesti gremo desno počasi navzdol. Ko se od nje odcepi v desno kolovoz -traktorska pot, gremo nekaj deset metrov po njem, nato pa po levem, položnem kolovozu, gozdni cesti. Ta se rahlo spušča in po nekaj sto metrih konča oziroma nadaljuje v lovski stezi. Ta steza vodi poševno navzgor čez celo jugozahodno pobočje Vovarja. Kakšnih 120 višinskih metrov pod vrhom je nekaj serpentin. Tik pred začetkom serpen-
Planinski kotiček
Vovar s sedla med Starim gradom in Veliko Spico. Levo za njim je Velika planina in Pirčev vrh
koj nato položi in vodi skoraj vodoravno proti jugovzhodu. Za križiščem, kjer vodi desno navzdol kolovoz na Tučno (edino ta del ni prevozen z avtomobilom, tako da sc od Tučne do Vodic ne da peljati z avtom), se cesta spet nekaj Časa ustrmi. da pride na zgornji rob travnika. Nato pa gre spet položno naprej nekako po zgornjem robu travnikov oziroma skozi gozd.
Gozdna cesta se sicer po kakšnem kilometru neha. vendar se nadaljuje v kolovozu. Ta privede na travnik pri kozolcu, kjer pride z desne navzgor kolovoz s travnikov (glej »Dostop iz BriS«). Nadaljujemo malo navzdol in navzgor na rob, kjer so travniki in njive. Malo navzdol do kozolca in od njega še okoli 70 m naprej do križišča. Tu levo navzgor po kolovozu, ki je vrezan v breg do gozda. (Če bi šli po vodoravnem kolovozu naprej, bi prišli do zaselka Hrib. ki je Se dober streljaj naprej).
Na začetku gozda levo navzgor po kolovozu, ki sc pa kmalu neha pod nekakšno skalnato
kolovoz, mi gremo pa desno skoraj vodoravno in nato naprej počasi malo gor nato pa dol. Kolovoz preide v cesto, posuto z belim peskom, ki pripelje na cesto Brezje-Gozd. Po tej cesti levo najprej okoli 400 m položno, kakšnih 20 do 30 visinskih metrov navzgor, nato navzdol vse do vasi Brezje. Tu je najenostavneje slediti asfaltirano cesto, ki nas pripelje do Vodic, ker so steze, ki so presekale ta ovinek, že zelo zaraščene.
Celotna pot je dolga okoli 8 do 9 km in ima okoli 350 m vzponov in spustov in zahteva dve do tri ure hoje. Za varnejšo hojo je skoraj obvezno imeti na nogah ustrezno obutev - visoke hribovske čevlje s torzijsko stabilnim podplatom in narebričeno gumo, saj so nekateri deli poti precej slabi, deloma celo brez poli oziroma steze.
Okoli Vovarja - zgornja varianta
Tudi to je v bistvu kombina-
tin se v desno odcepi druga steza, po kateri nadaljujemo, in ki gre položno navzgor in pripelje na kolovoz - traktorsko pot. Po tem kolovozu okoli 30 metrov, nato levo navzgor po neizraziti stezi, ki pa sc konča v polomljenem drevju. Desno na greben in po njem do kolovoza - najvišja točka te variante. Po tem kolovozu desno navzdol na cesto Gozd-Brezje. Po tej cesti levo najprej okoli 400 m položno kakšnih 20 do 30 višinskih metrov navzgor, nato navzdol vse do odcepa gozdne ceste v levo (v smeri hoje), kjer je naša izhodiščna točka.
Celotna pot je dolga okoli 4 do 5 km in ima okoli 250 m vzponov in spustov in zahteva kakšno uro in pol do dve uri hoje. Tudi tu jc za varnejšo hojo priporočljiva visoka obutev z na-rebričenim podplatom, čeprav jo bodo nekateri, ki so natrenirani in imajo utrjene gležnje, zmogli tudi v športnih copatah.
BOJČ
Šah - dolgočasna igra?
Neka zgodba iz starih indijskih časov govori o Satrandžu - igri, ki je predhodnica sodobnega šaha. V nekem bogatem mestu so se vsi odrasli meščani kratkočasili z igranjem ša-trandža. Zgodilo pa seje da je v mesto priSel tujec. Tudi on je rad igral Satrandi. Njegova igra je bila brezhibna. Nihče v mestu mu ni bil kos. Meščani so ga zato prosili naj jim odkrije skrivnost te očarljive igre. Tujec ni skrival svojega znanja in je svoje nasprotnike dan za dnem poučeval ter jih opozarjal na napake Meščani so igrali vedno bolje. In nekega dne so od začetka do konca partije igmli najboljše poteze. Tedaj je igra izgubila svoj čar, ker so se vse partije končevale z remiji. Radost ob igranju je izginila in v mestu je zavladalo dolgočasje... (prirejeno po knjigi Janeza Stupice Sah skozi stoletja).
Tudi šahu bi se ob silovitem razvoju računalniške opreme, milijonih kombinacij na sekundo, kolikor jih zmorejo sodobni šahovski programi, ob mnogih šahovskih veleumih in ekipah strokovne podpore, ki v domačih analizah iščejo in odkrivajo vedno boljše variante, utegnilo zgoditi kaj podobnega. Vendar pa ima, hvala bogu, tudi pri vrhunskem šahu še vedno ključno vlogo človeški faktor, ki zna spregledati mat v dveh potezah (čeprav ga očitno vidijo vsi navzoči), zna pa tudi speljati fantastične večpo-tezne kombinacije in nadigrati najmočnejše računalnike.
Da sah res ni dolgočasna igra, potrjuje naslednje
Na 51. delavskem ekipnem šahovskem prvenstvu mesta Ijubljane, pote-
kalo je letos od januarja do aprila, je v konkurenci 12-ih ekip sodelovala tudi Komenda. Naši fantje so se dobro držali in osvojili 4. mesto. Zmagala je ekipa Napredka iz Domžal.
Turnir mladih Komenda /998 je 22. in 23. maja v Komendo privabil 95 mladih šahislov iz Šentjurja, Velenja, Trbovelj, laka, Griž in celo iz Tolmina, ki so se med seboj pomerili v petih jakost-nih skupinah. Zanimivo pri tem je da sta iz Komende kakor tudi iz Kamnika nastopila le po dva šahista: Edi Peterlin in Simon Čebul ter Igor Tonin in Elder Omerčič. Boj za najvišja mesta je bil zanimiv, saj so hile praktične nagrade (za tretjino nastopajočih) zelo mikavne, prvih pet iz vsake skupine je dobilo diplome, zmagovalna trojica pa še pokale.
Turnir sije ogedala kopica ljudi spremljevalcev in drugih mimoidočih. Med njimi je bil tudi g. Lojze Peterle, njegov sin je igral na turnirju, ki je z nekaterimi ljudmi prijazno po-kramljal, nismo ga pa izzvali, da bi na začetku turnirja vsem navzočim povedal kaj o svojih šahovskih izkušnjah. Mogoče kdaj drugič.
Turnir je vodil šahovski sodnik Franc Poglajen, ki je tudi sicer najbolj zaslužen za vso njegovo pripravo in organizacijo. Ob pomoči drugih članov SK Komenda in sponzorjev smo ga izvedli dobm in korektno, kar so nam priznali tudi udeleženci OS Komenda Moste nam je omogočila izvedbo turnirja v avli šole ga. Francka Poglajen je skrbela za pripravo malice če pa je že kdo bil lačen ali žejen, sije pri interni okrepčevalnici lahko omislil še kako dobroto.
Zmagovalci posameznih skupin za leto /998 so postali:
Jan Gombač, SD Milan Vidmar Ljubljana v skupini A - Kemostik open
Mateja Uršič, SD Iskra AET Tolmin v skupini B - Pekarna Hrovat open
Damjana Zagožen, SK Žalec v skupini C - Avtohiša Real open
Rok Zabret, SD Napredek Domžale v skupini D - Pizzerija Matej open
Alenka Trpin, OS Simona Jenka Smlednik v skupini E - Stol Mizama open
Fantje iz kamniškega konca so igrali v skupini D. V konkurenci 36 igralcev je Igor Tomin osvojil 14. mesto, Elder Omerčič 18., Simon Čebul 19. in Edi Peterlin 22. mesto.
Seveda turnirja ne bi mogli speljati brez sponzorjev, donatorjev ter drugih prizadevnih ljudi. Pokrovitelj turnirja je bila Krajevna skupnost Komenda, ostali sponzorji pa so naslednji: Pekarna Hrovat Alfonz Komenda, Stol Mizama Kamnik, Stol restavracija Kamnik, Stol pisarniški stoli Kamnik, Renault - Avtohiša Real d.d. Ljubljana, Pizzerija in trgovina Mateja Skofja Loka, Kemostik -Tiovama lepil in kemičnih izdelkov Kamnik, Zavarovalnica Triglav, Svi-lanit Kamnik, Titan Kamnik, Trgovina Marija Moste, ETI - Svil Kamnik, Beiinka Ljubljana, Peter Plevel - Prind d. o. o. Moste.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi letošnjega Turnirja mladih, »en velik boglonaj«. Tisti, kt ste bili tam, veste kakšno vzdušje je bilo. Za vse vas, ki niste bili, pa nagradno vprašanje: kaj neki skupnega imata nogometna piščalka in vodenje šahovskega turnirja? Če ste radovedni pridite naslednje leto na jubilejni ■ 5. turnir mladih Komenda.
boštjan groSeu
Odprtje koč na sedlih
Cojzova koča za Kokrškem sedlu in Kamniška koča na Kamniškem sedlu bosta odprti za vse obiskovalce od sobote. 13. junija, predvidoma do II. oziroma 18. oktobra - odvisno od vremena. Na Kokrškem sedlu bo oskrbnica Bernarda Gradišek iz Stahovice, njena pomoćnica Ana Slabe iz Tunjiške Mlake, gospodar koče pa je Franc Zeleznik. Na Kamniškem sedlu bo oskrbnik Miro Koder iz. Jesenic, v pomoč mu bo Cvetka Hunjak iz Ljubljane, gospodar koče pa je Matevž Košir.
Pregledani sta obe tovorni žičnici, ki zagotavljata varen prevoz tovora do koč. Urejena jc tudi telefonska povezava s Kamniškim sedlom, s Kokrškim sedlom pa bo vzpostavljena predvidoma v juliju.
Ker je višinah nad 200 m, posebno Sc na severnih straneh Se vedno precej snega, naj bodo obiskovalci hribov šc posebej previdni. Tako bo treba Sc kar nekaj časa dobro paziti na severni strani Kalške gore, dostopu na Skuto, prečenju Turške gore, na severni strani Brane pa tudi pri prečenju grap v Planjavi in še drugod, posebno pa šc med pristopi z Jezerskega ali Logarske doline. Tako bo tistim, ki se bodo podali na te poti. precej prav prišel tudi cepin, seveda le. če ga znajo uporabljati.
Marko Prezelj spet doma
V sredo, 20. maja, sc je vrnil domov kamniški alpinist, član kamniškega alpinističnega odseka Marko Prezelj, ki jc sodeloval v nizozemski odpravi na Šišo Pan-gmo. Njegov cilj je bil, skupaj s Thicrrvjcm Schmittcrjcm, preplezati novo smer v južnem ostenju v alpskem slogu. ZaCela sta kar dobro, saj sta za aklimatizacijo preplezala kar dve prvenstveni
smeri v dveh sedemtisočakih v okolici Šiše Pangme. Ko pa sta vstopila v steno osemtisočaka, jc prišlo do poslabšanja vremena, tako da jc bilo edino razumno dejanje umik, dokler jc bil Sc mogoč. Po vrnitvi v bazo je Marko zbolel. Ko se jc vreme spet umirilo, jc bil preslaboten za tako zahteven vzpon, tako da jc bila zanj ta odprava praktično končana, saj mu tudi ni ostalo dovolj časa, da bi povsem okreval.
Velik uspeh mladih kamniških športnih plezalk in plezalcev
V petek 24. aprila, je bilo v Škofji Loki državno prvenstvo slovenskih osnovnih Sol v Športnem plezanju. Udeležile so sc ga tudi športne plezalke in plezalci dveh skupin, ki ju od jeseni lani vodita Alenka Zlatnar in Matej Mošnik. Trenirajo (glede na no va merila fancirania kamniškega športa jc vprašanje, koliko časa šc) na umetni plezalni steni v športni dvorani pri osnovni Soli Frana Albrehta. To so bila Man-ca Strajhar, Tina Trcbušak in Tina Kališnik od plezalk ter Gregor Cernigoj, Primož Golob in Luka Podbrcžnik od plezalcev.
Tekmovanje jc bilo ves dan na umetni plezalni steni v različnih kategorijah: starejši dečki in deklice ter mlajši dečki in deklice, pri čemer pa so ločili Sc tiste, ki nimajo licence oziroma so tekmovali prvič. Glede na I o, v kakšnih razmerah in koliko časa vadijo mlade Kamničanke in Ka-mničani, jc bil njihov uspeh na tekmovanju prav odličen. Osvojili so namreč kar eno četrtino vseh prvih mest.
V kategorijah mlajših deklic Kamničanke niso tekmovale. V kategoriji starejših deklic - vse (skupaj uvrščenih 26) pa jc lina
Enajstmetrovke
Kresnice
Zmaga članskega moštva NK Kamnik v Kresnicah jc odprla nove motive glede visoke letošnje uvrstitve. Moštvo je dobro uigrano, motivirano in se uspešno kosa z vsemi ekipami v ligi. Pogled, uprt v prihodnost pa vseeno opozarja: igralci prve enaj-sterice skupaj krepko presegajo 300 let.
Gostje iz Gladbecka
Zadnje majske dni so bili na ponovnem obisku v Kamniku dolgoletni prijatelji nogometašev NK Kamnik, nogometaši FC Gladbeck Preusen. V miru in tišini lovske koće Sela v Tuhinjski dolini so preživeli pet prijetnih dni. Sprejel jih je kamniški župan, domaće moštvo so premagali s 3:2 ter Kamnićane povabili na gostovanje v Nemčijo. Obisk gostov iz NemCije sta vodila predsednik NK Kamnik g. Brane Modrijan in g. Peter Fiseher.
»Kamnićan« I lainz
Gospod I lainz Ldbil/, vodja moštva iz Gladbecka, stalni in navdušeni obiskovalec Kamnika in okolice, zasluži turistično medaljo. V mesto pod Savinjskimi Alpami jc pripeljal že stotine svojih deželanov. Ob tokratnem gostovanju jc povedal: »Kamnik je moja druga domovina«.
Dobrotniki
Petdnevno bivanje gostov iz Gladbecka so omogočili tudi: mesnici »Pri Mirotu« in »Podgoršek«, mesnica in delikatesa »Za-price«, »Mesnine dežele Kranjske«, Ropotar Andrej, trgovini »Nakup« in »Mateja« ter podjetje »Svilanit«.
V zamejstvu
Ekipa starejših dečkov je v so-
boto, 23. maja, gostovala v Doberdobu, v Furlaniji. Po ogledu lagunskega turističnega mesta Gradež, so Kamničani odigrali tekmo z vrstniki iz Doberdoba. V posebno zadovoljstvo jim je bilo, da so tekmo igrali pod reflektorske) osvetlitvijo. Zmagali so 6:1.
Trcbušak iz OŠ Šmartno v Tuhinju osvojila 13. mesto, Tina Kališnik je bila 18. in Manca Strajhar 21. (obe iz OS Frana Albrehta).
V kategoriji starejših deklic -brez licence (skupaj uvrščenih 13) je bila Tina TrebuSak iz OS Šmartno v Tuhinju 1., Tina Kališnik 5. in Manca Strajhar 8. (obe iz OS Frana Albrehta).
V kategoriji mlajših dečkov (skupaj uvrščenih 60) jc bil Luka Podbrežnik iz OS Frana Albrehta 36., Grega Cernigoj iz. OS Marije Vere z Duplice pa 46.
V kategoriji mlajših dečkov -brez licence (skupaj uvrščenih 41) jc bil Luka Podbrežnik iz OS Frana Albrehta 18. in Grega Cernigoj iz OŠ Frana Albrehta 27.
V kategoriji starejših dečkov -vsi (skupaj uvrščenih 34) je bil Primož Golob iz OS Frana Albrehta II.
V kategoriji starejših dečkov -brez licence (skupaj uvrščenih 20) pa je bil Primož Golob iz. OS Frana Albrehta prvi.
Uspešna tura alpinistične šole
V okviru letošnje alpinistične šole, ki jo zelo uspešno vodi Robert Poličnik, je poleg drugega organizirana tudi tura na najvišji vrh države Slovenije, Triglav. Tečajniki so sc v spremstvu alpinističnega inštruktorja Mateja Humarja. alpinista Roberta Polič-nika, pripravnikov Jožeta Kavčiča, Blaža Vrabca in Toneta /o tlerja v soboto popoldne, 28. marca, povzpeli skozi Krmo na Kredarico, kjer jih jc pričakal Al in GV Bojan Pollak, ki je tega dne pomagal ekipi TV Slovenija pri snemanju dela serije Razgledi slovenskih vrhov.
V nedeljo pa so v čudovitem vremenu, poleg zgoraj naštetih, varno priplezali na vrh šc Miran Jereb, Primož Klemen, Jernej La-nišek, Aljoša Markač, Matej l'i-lič, Klemen RomSak in Matej Vrabec, torej vseh skupaj 13, kar pa jc bilo tokrat srečno število.
BOJČ
Dvakrat drugi
...jc neuradno sporočilo prvenstva druge in tretje lige starejših dečkov. Kamničani imajo ponovno zelo nadarjeno in zavzeto množico mladih nogometašev. Nastopajoči ekipi sta prvenstvo zaključili zmagovito. Vodilno Grosuplje je v Kamniku doživelo edini poraz, 2:1, Se slabše pa so jo odnesli sosedje iz Komende 7:2. M.
PLAVALNI KLUB KAMNIK
organizira
10-dnevne plavalne tečaje in sicer
1. termin od 29.6. do 10.7.98
2. termin od 13.7. do 24.7.98
3. tennin cd 27. 7. do 7. 8.98
Tečaji bodo potekali od 9. do 12. ure pod strokovnim
vodstvom trenerjev, učiteljev in vaditeljev plavanja.
Vse informacije v zvezi s tečaji dobite na bazenu »Pod
Skalco« ali po telefonu 831-292. , ,. ..
Vabljeni!
SltfZ^EST
POSLOVNE STORITVE
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397
PRODAMO:
Kamnik - Rakovnik: trije novi poslovni prostori - pisarne
v I. nadstr.; 30,47 m2, 63,34 m2,88,44 m2;
Domžale okolica: hiša 300 m2 (kozmetični salon in
stanovanje);
Kamnik - Fužine; 3-sobno stanovanje 77 m2; Kamnik - Klavčičeva: garsonjera, okoli 32 m2; Kamnik - 20 km v Tuhinjski dolini: stara hišica, parcela 630 m2;
Kamnik - 13 km v Tuhinjski dolini: zazidljiva pare. 800 m2; Kamnik - 3 km v Tuhinjski dolini: zazidljiva pare. 1000 m2;
ODDAMO V NAJEM:
Kamnik - center: trije poslovni prostori - pisarne, skupaj 62 m2, I. ndstropje;
Kamnik - Bakovnik: 50 m2, nov poslovni prostor, za pisarno, trgovino ali obrt, v pritličju; Kamnik - Tuhinjska dolina, 6 km: 100 m2, trg. lokal ali obrt; Posredujemo tudi pri nakupu in najemu nepremičnin. Informacije: vsak dan od 9. do 12. ure.
Kamnigki ObČAN
SPORT
I ]. junija 1998
11
Jspeh Franca Šimenca
Franci Šimenc s Križa, član ^MU Kamnik-Stop tcam, je na Nošnji drugi tekmi, ki Šteje za Ravno prvenstvo za Pokal Clio '"segel izreden uspeh. Ze na prvi '"ki na Grobniku je kljub zad-"Ji startni poziciji, na treningu se "u jc namreč pokvaril avto, do-pgel H. mesto med 23 tekmovalci.
ko«
A
\1
Al
ranci Šimenc na stopničkah, na katerih sto Ho tudi najboljši vozniki Formule 1.
Na mednarodni dirki na dirkali-ču A-l Ring, kjer se odvija tudi dirka Formule 1, pa je vozil izvrstno, saj si jc že na treningu izboril tretjo štartno pozicijo, na sami dirki pa močno premagal konkurenco in le s skromno sekundo zaostal za najhitrejšim, medtem ko so tekmeci za njim zaostali več kot S sekund. Franci je na  dirki dosegel tudi najhitrejši čas kroga, takšen uspeh pa gre pripisa ti dobri pripravi in odlični ekipi meha nikov in tudi podpori sponzorjev -generalnega spon zorja Poka d. o. o., SKB, Framat, Tesarstvo Šlebe. Žur-•«>i    bi tcam. Avto car Mengeš, Pizzcria Korobač, Sitar Pneumatic Center. Elektro Plevel.
Franciju uspeh na tako pomembnem in zahtevnem mednarodnem dir-kališču ogromno *i    pomeni. Z zado-Z.^k   J    voljstvom pove. da *• ~ mu je uspelo dose-
či zastavljen cilj -stali na stopničkah prestižne dirke, na katerih stojijo tudi najboljši dirkači Formule 1. Seveda mu vsi želimo Se veliko vzponov na zmagovalne stopničke, saj so pred njim nove dirke.
SAŠA MEJAČ
Športne novice
Shox teama. Da dirka ni le čas in rezultat je tokrat dokazal 74-letni Alojz Hribar iz Jarš pri Domžalah, ki je za pot od Stahovice do
Kamniške Bistrice porabil nekaj več kot 21 minut. Čas je samo za izziv.
METOD MOČNIK
--
Paralelni motoslalom pred Interierom
v Kamniku je ustanovljen SPoil touring klub Panlhcr Ka-"uiik za motoriste vseh kategorij. Pobudnik ustanovitve kluba in prganizator paralelnega slaloma. k' je bil v nedeljo. 17. maja 1998. Pred Interierom na Duplici pri Kamniku, je predsednik kluba 'rane Prezelj. (ilavni sponzor Prireditve je bil Sitar Pneumatic Center Kamnik.
Udeležba motoristov in obi-^»valcev prireditve je bila nad Pričakovanji, saj se jc samo za tekmovanje prijavilo kar 45 tekmo-
III. kategorija - do 600 cem1:
1. KAIKA.ŠNIK Darko    Y A-MAHA EZR 600
2. VIRI.II Ni Iztok - HONDA CBR 600
3. ČEH1Č Jasmin - KAVVASA-Kl ZX 6R
IV. kategorija - nad 600 cem':
1. BIZJAK Leon - HONDA ( UR
2. KATRAŠNIK Darko - SUZUKI GSXR 750
3. KRANJ!   Jane/ HONDA ( UR 900 RR
^Iprave na uvodni defile skozi naSe mesto
»alcev, ki so bili razvrščeni v 7 kategorij. Samo prireditev so od-Prii najmlajši motoristi v spremnu inštruktorjev Sebastjana rezlja in Jasmina Čchiča pred
■vodnim defilejem, Nato so se v Počasni vožnji sko/i mesto podali Vsi motoristični obiskovalci prireditve. Ob II. uri se je na posebej Pripravljenem prostoru začelo le
kovanje.
Najboljše rczultalc v posameznih kategorijah so dosegli:
'■ kategorija - najmlajši u<|clcženci:
I KOZOLE Luka - YAMA-HA 80
2.HABAT Sdviia - YAMAIIA 50
V IIONISOM AVV   Andraž -YAMAHA 50
''• kategorija - do 125 cem1:
1. HABAJ Uroš YAMAHA
2. (i,RAK Rok - AVIOMAIIC
3. KOZOLE Jure - APRII.IA
V. kategorija - ENDURO:
1. BENCEK Primož - YAMA-IIA TDM 850
2. PANCUR Rok - KTM LC4 3..IORDAN Boštjan - SI l/UKI
DR 650
VI. kategorija
- CIIOOPER VETERANI
1. < 'ELIJA Marko   BMW R 25
2. VOI .DR IH Andrej - YAMA-IIA VIR AGO 750
1PI.STOTNIK Ciril BMW R25 (okvara motorja)
VII. kategorija - ženske:
1. GKEGORKA Romana - CA-(JIVA CANYON 600
2. KROPOVSl K Marija - Ki M DURI 620
3. NOVAK Helena - KAVVASA-KI Čeprav jc vreme ponagajalo, jc bilo vzdušji' zelo veselo in lekmovj nje uspešno zaključeno. Več o samem moto klubu PANTER boste izvedli v prihodnji številki Kamniškega občana      LARA KORITNIK
Teniški klub Slazenger Kamnik Andrej Bačar v finalu
Mladi tenisači TK Slazenger Kamnik so v aprilu spet zelo uspešno nastopali. Na tekmovanju dečkov in deklic do 14 let na igriščih Šaleškega teniškega kluba v Velenju so se odlično odrezali Andrej Bačar, Uroš Mlakar in Erika Vidmar. Andrej je z osvojitvijo drugega mesta potrdil dobro formo in dosegel enega svojih (in tudi klubskih) največjih uspehov, le malo slabši pa je bil Uroš, ki je osvojil tretje mesto, med drugimi pa je v drugem kolu premagal tudi klubskega kolego Anžela Cevko. Erika je dosegla uvrstitev v Cetrtflnale, kjer je Iz gubila proti kasnejši zmagovalki Špcsovi. z igro pa ni razočarala.
Na tekmovanju za Wtigley cup na igriščih teniškega centra Taubi v Tr?inu so se pomerili najmlajši igralci do 10 let. Zanesljivo je /maral igralce TK Slazenger Kamnik Boštjan Repanšek, ki je s leni znova dokazal, da gre za enega najperspektivnejših igralcev našega kluba.
Rezultati
OP 14 let, Velenje
1. kolo Bačar .' Krumpak (Športplus) 6/1; 3/6; 6/1
Mlakar : Reve (Ohmpiia Ljubljana) 6/2; 6/2 Cevka : GraSič (Domžale) 6/1;
6/3
Vidmar : Usnik (Domžale) 6/
4; 6/4
2. kolo Bačar : BradaSkja (Koper) 6/1; 6/3
Mlakar : Cevka 2/6; 6/3; 6/3
Vidmar : Pire (Bombač Ljubljana) 6/3; 6/3
Četrtfinalc: Mlakar : Nipič (Športplus) 6/4; 2/6; 6/0
Bačar : Menih (Športplus) 6/1; 6/3
Vidmar : Spel (Branik Maribor) 1/6; 2/6
Polfinale: Mlakar : Ivanovič (AS Velenje) 3/6; 2/6
Bačar : Laniul (Športplus) 5/7; 6/4; 6/2
Finale: Bačar : Ivanovič 4/6; 2/
6
Wrigley Cup 10 let, Trzin
1. kolo: Repanšek : Krcže (Branik Maribor) 6/1
2. kolo: Repanšek : Hren D. (Taubi) 6/1
Četrtfinale: Repanšek : Jelnikar (Taubi) 6/3
Polfinale: Repanšek : Jazbec (Branik Maribor) 6/0
Finale: Repanšek : Hren M. (Taubi) 9/1
M. P.
ATLETIKA
Lado Urh prvič na maratonu
IAIW VRH
Če jc lek svoboda gibanja, užitek, je prelečeni maraton, 42.195 m hkrati, del življenja. Maraton. 42 km in Se nekaj metrov /laven, namreč ni navaden tek. Maraton, ki jc že od prve olimpijade, pred več kot sto leti. kra-jjevska atletska disciplina, ima svoje junake. Junake, ki so prelekli to razdaljo in tudi tiste, ki so to peklensko preizkušnjo opravil hitreje, za ie/iiltat. Na maratonu se preizkusi lisoč in tisoč prebivalcev naše zemeljske oble. V Ncw Yorku, Bostonu. Dnulonu. Parizu Amsterdamu. Berlinu morajo vsako leto odslovili nekaj dcscltisoč prijavljcnccv. Poleg teh, pa vsako letO na tem planetu pripravijo Se nekaj sto drugih maratonov z nekaj mani udeleženci Taka reka tekačev in tekačic se vsako leto podaja na to dolgo pol. tlakovano z veseljem, lepim pričakovanjem, pa tudi nepogrešljivim znojem, krči, žulji. Na cilju je vse to vse poplačano z. velikim osebnim ponosom. Premagal sem maraton. Med tO maratonsko druščino se je v sobolo 16. maja v Radencih. piiZOriSČU največje lekaske pure ditve v Sloveniji, prvič znašel ludi
Kamnićan I .ado Urh. Po nekaj napovedih, po dolgotrajnem pomisleku, predvsem po pa dobro opravljenih spomladanskih pripravah, se je LtdO OdločU - Radenci bodo moj prvi maraton. »Čeprav sem spoštoval to razdaljo in se je malce tudi bal, nisem imel težav. Do 38 km mi je šlo zelo dobro. Z Marjanom Kremplom, Igorjem Šalamunom, smo kljub sila hladnemu dnevu, kar mi ni odgovarjalo, hiteli proti cilju. V zadnjih kilometrih sem imel nekaj ležav zaradi krčev, izgubil sem kakšno minuto, vendar sem kljub lemu zadovoljen.« je svojo zgodbo o maratonu pripovedoval Lado Urh po Radencih. V družbi 4000 udeležencev druženja na teku »Treh src« je na 42 km osvojil 9. meslo. Čas: Dve uri, 31 minul, II sekund (2. 31. II) za pretečenih 42.195 m. Zelo hitro. Zmagal je Kenijec Subano. Med slovenskimi tekači, maialon je veljal za državno prvenstvo, jc bil najhitrejši Mirko Vindiš s Ptuja. l.ado pa jc osvojil 5. mesto. Z pretečenim maratonom je bil Lado tako zadovoljen da bo v juniju še enkrat na startu maratona.
Zlatnar v reprezentanci
Mladi allci Damjan Zlatnar, njegova disciplina je lek na 400 ni in 400 m z ovirami, je v drugi članski sezoni že na pragu nove uveljavitve, Šprinlct, ki je v zadnji mladinski sezoni osvojil kar pet naslovov državnega prvaka, kat je rezultat za zgodovino, je ludi to sezono začel zelo hitro, Z rezultati na 400 m si je Dam-
jan pridobil zaupanje tehničnega
direktorja Atletske zveze Slove nije. ki ga je določil v reprezentančno ekipo za nastop v prvi evropski ligi. V Budimpešti bo z Boštjanom Horvatom. Matijo Še-slakom in Mirom Kocuvanom brani! barve Slovenije v Štafeti 4x400 m v osmeroboju najboljših evropskih reprezentanc.
Vida Uršič ponovno najhitrejša
Na 7. kolesarskem kronometru
i/ Stahovice V Kaminsko Bislii-co. ki je veljal tudi kot ena od dirk za veteransko in rekreativno državno prvenstvo, sia z 8 km dolgo progo najhitreje opravila Skofjeločan Aleš Hren 11.56 in domačinka, svetovna vclcianska prvakinja Vida Uršič (15.00). S
tretjim mestom v absolutni razvrstitvi je kolesarske kvalitete doka/al Klemen Hančič iz Mekinj (12.10). V posebni razvrstitvi tekmovalcev z gorskimi kolesi je bil v kategoriji do 30 let najhitrejši Mitja Muhvič z časom 13.10, med slatcjšimi pa Bine Hit bar Vsi trije so člani Calcil Ročk
Sandiju prvo, Aljoši drugo, Roku tretje mesto.
Sezona gorskih kolesarjev je v polnem razmahu Rok Podbevšek, mladi gorski kolesar Calcit Ročk Shox teama je osvojil tretje mesto na drugi tekmi pokala Alpe-Adria v spustu v Zagrebu. V konkurenci 40 mladincev iz sosednjih držav, sta ga prehitela le konkurenta iz Avstrije. Njegova mentorja iz ( aleita. Sandi Srdar in Aljosa Marlinjaš, sta spust odpe-Ijala z polovičnim uspehom. Sandi je zmagal v kategoriji Masters. Aljoši pa so ponagajale zavore, zato je bila njegova proga nekoliko daljša ter s tem tudi ćas. Na Olvmpus Downhillu jc to zadostovalo le za 19. mesto v članski kategoriji elite. Veliko bolje se mu je godilo teden dni prej na avstrijskem Koroškem, na prvi tekmi pokala A-A. ko je osvojil 9. mesto. Le 0,3 sekunde je zaostal za našim državnim prvakom Boštjanom Fclcem. Prav Felc pa je bil usoden tudi v finalu prve tekme slovenske pokalne serije »Animal« v paralelnih slalomskih dvobojih in mu prepustil drugo stopničko zmagovalnega odra Aljosa je nastopil tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v spustu v italijanskem Nevegalu. vendar s tremi padci na mokri progi - dr-salnici s 119. časom kvalifikacij ni mogel računati na finale. Boginja Fortuna pa je zapustila tekmovalce Calcit Ročk Shox teama tudi na prvi tekmi pokala Alpe-Adria v krosu v Šmohorju v Ziljski do lini. saj je v konkurenci 300 tekmovalcev iz šestih držav, od sedmerice Kamničanov cilj videla le trojica Andreja Mali jc v absolutni ženski konkurenci osvojila 7. mesto. Mitja Muhvič in Jure Podbevšek pa sla se uvrstila na 31. in 34. mesto med 120 kolesarji iz članske kategorije. Četverica iz zgornjega porečja Kamniške Bistrice jc obstala ob progi zaradi okvar koles in tako v živo spremljala zmagoslavje Italijana Daniela
Pontonija. bivšega svetovnega prvaka v ciklokrosu in petouvršče-nega na olimpijadi v Atlanti. Popravni izpil pa so opravili na drugi tekmi pokala Alpe-Adria pri nas v ljutomerskih vinogradih. Za Tadeja Trobevska (9. mesto -do 23 let). MM (12,- elite) in Primoža Grkmana (13- elite) to pomeni prve točke za lestvico UCI. ki jih dobi prvih dvajset uvrščenih. Še višje pa so poskočili v razvrstitvi slovenskega pokala, kjer sta se točk veselila tudi Mitja Muhvič in Simon Berlec. Tadej Trobevšek trenutno zaseda četrto mesto v svoji kategorji do 23 let. Še dva stavka o absolutnih zmagovalcih te mednarodne dirke El UCI kategorije Primožu Strancar-ju in Blažki Klemenčić. čeprav nista iz naSega konca. Pred mesecem dni (26. aprila) sta bila ob Se devetdeseterici drugih gorskih kolesarjev iz vse Slovenije udeleženca druge ponovitve dirke z gorskimi kolesi po ravninskih taktor-skih poteh mengeškega polja v organizaciji Calcit Ročk Shox teama. Tudi na II. slovenskem Pa-riz-Roubaixu. kot se dirka tudi imenuje, je Primož Štrancar stal na vrhu zmagovalnega odra (Blažka je bila tretja), potem ko so se v ozadju sončile reklame Zavarovalnica Triglav. SKB banka, Leko-sport, Author, Scott, Marin. Pro-loco Sport. Picerija pod Planino. Titan. Svilanit. Cokle Bele Mengeš, nepogrešljivih za tako prireditev. Prostor so velikodušno odstopili letalci Aerokluba Kamnik in Agroemona Domžale O prahu, znoju, vonju po zemlji (in Se čim), ki daje dirki največjo draž. ter o ostalem dogajanju pa bi lahko prebrali v Kamniškem občanu. Ce bi ga spoštovana urednica uvrstila v obvezno čtivo. pa so zanimiva tudi obsežna pravila zelo množičnih dirk z vlečnimi psi. pasje sledenje...
METOD MOČNIK
Tekmovanje jadralnih padalcev v Godiču
Zadnjo majsko nedeljo je kamniško društvo jadralnih padalcev Polet, gostilo najboljše slovenske jadralne padalec na tekmovanju v Kamniku. Neugodno vreme je preprečilo dvodnevno tekmovanje, tudi v nedeljo je zelo močan veter preprečil polete z Velike planine, vendar je z obilo sreče tekmovanje vendarle bilo. Organizator je vzlet tekmovalcev prestavil na Gozd pod Kriško goro pri Tržiču, kjer veter ni bil premočan in se je dalo varno vzletati. Tekmovalci so potem le-leli v območju Karavank, po 19 preletenih kilometrih pa so pristajali v Godiču pri Kamniku, kjer je bil vzorno urejen pristajalni prostor. Izkazalo se je. da je bila selitev starta tekmovanja zadetek v polno, kajti ciljno črto je
preletelo kar 52 tekmovalcev od sedemdeset, kolikor jih tekmuje v LIGI 98. Za primci naj naveden, da je prvi pilot, ki je preletel ciljno črto, za 24 kilometrov dolgo pol od (io/d.1 do Godiča potreboval dobrih 37 minut letenja.
Zelo dobro so se uvrstili tudi Poletovi tekmovalci, saj je Jurij Vidic osvojil tretje mesto, za zmagovalcem je zaostal minulo. Jernej Zdešar je bil osmi. Miha
Repovž dvanajsti, Miha Razinger pa štirinajsti. Vsi domači tekmovalci so prileteli v cilj, tudi ekipno je bil Polet najboljši, tekmovalna disciplina ni bila ravno pisana na kožo Poletovim tekmovalcem, zato je ekipni uspeh toliko več vreden.
Organizacijski odbor je želel izpeljati tekmovanje z Velike planine, toda že drugo leto zapored je nagajalo vreme, letos predvsem moćan JZ veter, ki je na Poljanskem robu Se posebno močan. Pripravljeno je bilo tudi tekmovanje v točnosti pristajanja za ostale udeležence, ki pa je zaL seveda zaradi vetra odpadlo. Radi bi se zahvalili vsem, ki so tekmovanje tako ali drugače podprli, posebej tudi krajanom Godiča. ki z razumevanjem gledajo na naša prizadevanja. Zelo pa nas moti. da so klubi in društva »osamljena« pri organizaciji taksnih prireditev, saj ni občinske podpore, samo sponzorji pa so velikokrat premalo, tako da se kljub zadovoljstvu sprašujemo, ali je smiselno vložiti toliko truda in tudi sredstev v taksno tekmovanje.
Rezultati: I. mesto Marjan Grah. Cumulus Semič
2. meslo Marko Novak. Špica int. Ljubljana
3. mesto Jurij Vidic. Polet Kamnik
4. mesto Domen Slana. I^et Skofja Loka
5. mesto Matjaž Sluga. Zlatorog Laško
6. mesto Peter Remšak. Finesa Gornji Grad
7. mesto France Magušar, Krokar Železniki
8. mesto Jernej Zdešar, Polet Kamnik
9. mesto Marko Malovrh. Skv Velenje
10. mesto Primož Susa. Vrhnika
Ekipe: 1. mesto POLET. 2. mesto ŠPICA, 3. mesto KROKAR -do
12    11. junija 1998
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
ERNEST BOUR
MESO ob VRATU
LAN6KOLE1 NASLOV PEVKA NA
EVROSONGU (TANJA)
Z VODO OBDANO KOPNO
ANGLEŠKO
PROSIM IFONETIĆNO)
DEL TENIŠKE IGRE
AVTOR JOŽEF CAJHEN
monM
HRUŠKA
NAPIS NA KOV NOVCIH. KI SO JIH KOVALI NA MALEM GRADU V KOVNICI ANDESKIH FEVDALCEV
LJUBLJENEC REE
SLOVENSKE LJUD NOŠE
►
mesto v venezueli
srves.
vojSčak,
junak v SLUŽBI fevdalca
RIMSKI PESNIK
IKO OTflIN
ZADNJE PREDIVO
STAR IZRAZ
ZA ZELJNICO
NASILNA TATVINA
AMERIŠKI BOKSAR
(LOIJIS)
IGRALEC VALIČ
IME PESNIKA
SIVCA
OOPELJAVA, ODVAJANJE
IZDELOVALEC OSOVIN
SEŠTEVEK, VSOTA
ARIJA. NAPEV
OKRAJŠAVA
ZA STAREJŠI
SVILENA ALI
VOLNENA RUTA OKOLI VRATU
URŠULA ANDRFSS
MOČV STEPE NA SKRAJN SEVERU
VLADARJI KNEŽEVIN
OLMI ERMANNO
0. ŠOLA l INGOLIČ*
SPODNJI OKONČINI
TELESA
PRVI FEVDALEC GROF V SREDINI 1? ST V KAMNIKU (BERTOLĐ I)
AVTOMOBII VARNOSTNI PAS
NATRIJEVA FRAKCIJA
OKRAJŠAVA ZA NETTO
DRUGA RAZLIČICA
KAKEGA BESEDILA
kovanec srves kovnici aniiiskih na malim gradu
EVROPSKI POPEVKARSKI FESTIVAL
M rOVNO MORJE
PEDAGOG IN VIOLINIST (PFEIFER)
KIIA.ISKO NARODNO GLEDALIŠČE
SANKAČ
POSUŠENA TRAVA
PREBIVALCI LACIJA
STARO OROOJE ZA BRITJE
ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA
NIZEK MOŠKI GLAS
BLEŠC VUL MINERAL
PTICE UJEDE
DRŽAVNE ELEKTRARNE SLOVENIJE
ŽENSKA. KI DRSA
NEUMNOST NOROST
GERMANSKI OREL
KANTAVTOR IN OEVfi:
KEMIČNI ELEMENT Cd
ST ATOM KOPALIŠČE OB SOTLI ■ ŽLAKA
IATINSKI PREDLOG
DELAVEC, KI STISKA GROZDJE
PRIPADNICI NF UMNOSTI NOROSTI
STIKALlSČE DVEH ALI VEC PNBMCTM
LADKO KOflOSH.
INDIJ POLITIK DŽA-VAHARLAL
NELA ERŽlSNIK
PLOŠČATO PECIVO IZ KRHKEGA TESTA Z NADEVOM
ROMUNIJA
IVAN /IKA
PREBIVALEC SIBIRSKEGA MESTA IGARKA
OBLAST SILA
STARINSKO SVAUK
PTIČ POTAPLJAČ, NJORKA
OSJE GNEZDO
ST GRŠKA ČRKA G
JAMA ZA LOV DIVJIH Žil
EOO ŽITNIK
SVETA PTICA ST FGIPČANOV
ORNUlA VANONI
SRVES GRAŠČINA, KAMN MUZEJ
USNJEN JERMEN
KRATICA ZA OPUS
NAJ1EPŠI PREDSTAVNIK Z RODU KUR
SPODNJA OKONČINA TELESA
SLOVENSKO NAROONO
OREVO
ITALIJANSKI RADIO
PRIMORKSA RASTLINA. OŽEPEK
ORNELLA MUTI
SRVJS ZGR NA SUTNI ZA OSLAB MEŠČANE KAMN
KRSTA, ROD
SAMOSTALNIKA PRIPONA
RUSKO JEZERO
UDVL
TV POROČEVALEC IZ TUJINE (JOŽE)
ZAPRTA DOLINA JUŽNO 00 PLANICE
SRVES.OSKA BNIK KOPAL
NALEPKA, ZNAK ZA PRI PORPOSlLJ
NAJVEČJI OTOK V JADRANU
DUSlK
UKLETA GRAJSKA GOSPODIČNA NA MALEM GRADU
Energetski kotiček
Zmanjšanje toplotnih izgub skozi okno
Na zunanji strani oken uporabljamo za zaščito predvsem Zaluzije, na-vojnke, lesena polkna in toplotno izolirana polkna. Odnosi med toplotnimi prehodnostmi oken brez teh elementov in oken, pri katerih so ti elementi nameščeni in zaprti so sledeči:
- okno brez nočne zaščite: ko-3 Wlm2K
- okno z žaluzijo: kl-2,1 Wlm2K
■ okno z navojnico: kn'2,0 Wlm2K
- okno z lesenim polknom: kip-1,7 Wlm!K
- okno s toplotno izoliranim polknom in rego med okenskim okvirom in polknom: pri regi 3 mm je ktp-1,4 W, m!K pri regi 2 mm je ktp-1,2 Wl m2 K
• okna s toplotno izoliranim polknom in zatesnjeno rego med okenskim okvirom in polknom: rega je 0 mm ktfr-0,7 Wlm2K
Iz tega zaključimo, da z uporabo Zaluzij zmanjšamo toplotne izgube skozi okna za 10%, z uporabo lesenih polken 40%, z dobro toplotno izolacijo in dobro prilegajočimi polkni celo 75%, glede na okno brez teh priprav - 100% izgube.
Z notranjimi elementi zaSčite lahko te lastnosti Se izboljšamo. Če na notranji strani okna, ki ima zaprto navojnico obesimo Se zaveso, potem se glede na samo okno brez notranje in zunanje zaSčite (100% toplotne izgube) zmanjšajo na 55 - 64%.
Medsebojni odnosi so:
- dvojna zasteklitev brez zaSčite: k- Wlm2K(10()% izguba)
- dvojna zasteklitev + zavesa: k-2,3 Wlm2K (75% izgube)
- dvojna zasteklitev * navojnka ali polkno: k- l, 9 Wlm 2K (65% izgube.)
- dvojna zasteklitev z navojnico in zaveso: k-1,5 Wm2K (50% izgube) Namestitev notranjih zaSčit precej vpliva na razporeditev toplote ki prihaja od toplotnih teles. Kakšne so toplotne zgube glede na različne položaje zavese in notranje okenske polke?
- okno brez zavese in police: 100%
- okno z dolgo zaveso pred radiatorjem in brez polke: 140%
- okno z zaveso do polke: 90%
- okno z zunanjo navojnico in brez okenske polke: 80%
- okno z zaveso, zunanja navojnka do polke: 70%
Vendar moramo biti pri izbiri zaščit in njihovem kombiniranju previdni, ker preusmerjanje toplotnega zraka od okna povzroči zmanjšanje toplotnih izgub, vendar sočasno povzroči zmanjšanje njihove površinske temperature. Posledice: kondenzacija na zasteklitvi, okvirju, polki povzroči plesen in propad materialov.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik 1240 Kamnik, Glavni trg 23 tel. 0611817-443 vsak torek In četrtek od 17. do 20. ure.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) • 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vaj li strojepisja_
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, VVORD
EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom In Studentom pnznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostolnih podletnlklh (S P) stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih.
Iz majske kronike Policijske postaje Kamnik
Prijeta napadalec na ženske in mekinjski ropar
Čeprav bomo o uresničevanju novega zakona o varnosti cestnega prometa šc pisali, naj že danes povemo, da so kamniški policisti ta mesec že puhnili deset predrznih voznikov, ki so večina že znani dirkači po naših cestah. Zdaj bodo lahko sami presodili, ali se bo njihovo divjanje in ogrožanje občanov šc izplačalo. Policisti so hvaležni vsem občanom, ki so jih na te divjake opozorili in sc jim tudi po tej poti zahvaljujejo.
Sicer pa so v mesecu maju kamniški policisti popisali 42 prometnih nesreč, med njimi se je ena končala s smrtnim izidom. Ta mesec jih je bilo nekaj manj kot v aprilu. Seveda to šc ne pomeni, da se je prometna varnost izboljšala, čeprav je treba reči, da so vozniki postali previdnejši.
Policisti so morali posredovati v 59 primerih, koje bil kršen javni red in mir.
Sodelovali pa so tudi pri raziskovanju 54 kaznivih dejanj.
Kronika
Med kaznivimi dejanji je treba posebej opozoriti na poskus obračuna s policisti 2. maja na razstavi v Arborctumu v Volčjem Potoku. Skupina mlajših fantov je najprej izzivala goste in poškodovala dve obiskovalki, po prihodu policistov pa jc eden iz. skupine razgrajačev nameraval s steklenico napasti policista. Zaradi ogrožanja uradnih oseb so morali dva najbolj razgreta pridržati do iz-treznitve. Zagovarjati pa se bosta morala tudi pri sodniku za prekrške.
Kamniškim policistom je 4. maja uspelo prijeti napadalca na ženske, ki je svoje mračne namere od leta 1992 dalje uresničeval na območju Kamnika. Podgorja in Volčjega Potoka.
Isti dan so prijeli vlomilca v mekinjski samostan, ki se je po mesecu dni, ko je napadel in oropal župnika, spet vrnil na kraj kaznivega dejanja.
Kaže, da ponarejevalci italijanskih stotisočakov še kar vztrajajo pri poskusih vnovčevanja ponarejenih bankovcev za 100.000 lir. Tako so bili policisti 5. maja obveščeni o tem, da je neka ženska v gostišču pri Cesarju vnov-čila tak bankovec, 26. maja pa je nekomu tak poskus menjave takega bankovca v menjalnici Tro-pical na Bakovniku spodletel. Policisti so ponarejen bankovec zasegli. 15. maja je še neznani storilec hotel vlomiti v trgovino Kočnc v Stranjah, vendar je za-
radi alarma, šc preden je utegnil kaj izbrati, s kraja dejanja pobegnil.
Na Groharjevi in Blejčevi na Duplici so spet ukradli dva avtomobila: 18. maja ponoči so se neznanci z. Blejčeve odpeljali z audi-jem 100, reg. St. U 91-550, 21. mata ponoči pa je s pred hiše na Groharjevi izginil kombi Peugeot Bo-xer 2.5 D, reg štev. U 98-69Z
Da imajo tatovi radi tudi čebele, dokazuje tatvina devetih panjev s čebelami 25. maja v Zejah.
Med prometnimi nesrečami naj omenimo smrtno nesrečo, ki se je zgodila 29. maja pod Kozjakom pri Golicah, ko jc mlajši voznik osebnega avtomobila iz Motnika nenadoma zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeči kombi in na kraju nesreče podlegel poškodbam.
Zaradi prevelike hitrosti se je 16. maja na Ljubljanski cesti prevrnil osebni avto. Voznik in sopotnik sta bila lažje telesno poškodovana.
Med malo nenavadne nesreče spadata nesreča pri košnji trave z, vrtno kosilnico na Gozdu, kjer je koscu odrezalo prste na nogi in nesreča padalca, ki jc 9. maja obviscl na drevesu blizu cerkve sv. Miklavža v Tuhinju. Z drevesa pa so ga rešili domačini.
29. maja so pri gradnji ceste v Motniku izkopali protitankovsko mino, ki je ostala zakopana od vojaških manevrov leta 1971.
(FS)
V maju so se poročili:
- KOTNIK David, avtoprevoznik z Vranje Peči, in AVMAN Barbara, študentka z Vranje Peči
- ZORE Anion, šofer z Laz v Tuhinju, in POD.IED Sabina, študentk iz Tunjiške Mlake
- VRANIC Marko, zidar s Klanca, in KUHAR Urška, referentka Volčjega Potoka
- HRIBAR Anion, sestavljala pohištva'tz Rožičnega, in HRIBAR M toda, prodajalka iz Praproč v Tuhinju
- SUŠNIK Jožef, mesar iz Podstudenca, in PUH Barbara, delavka Kamnik a
- KRT Matej, skladiščnik iz Zgornjih Stranj, in KADOURA Magd študentka iz Zgornjih Stranj
- OPRAVA Jakob, gradbeni tehnik iz Godiča, in POTOČNIK Tatjan študentka iz Kamnika
V maju so umrli:
- KOŠIR Ivana, soc. podp. iz Most št. 66, stara 86 let
- KLADNIK Ana, upokojenka iz Kamnika, Jakopičeva 21, stara 6 let
- PUŠKAR Ibrahim, upokojenec iz Črne pri Kamniku 15, star 62 let
- VOMBERGAR Julijana, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska cesta 1IČ, stara 60 let
- VIDIC Franc, upokojenec iz Nevelj št. K), slar 67 let
- HUMAR Frančišek, upokojenec, iz Godiča St. 63, star 72 let
- PIRŠ Janez, upokojenec iz Šmarce, Gornji log St. 26, star 87 let
- JANČAR Jakob, upokojenec iz Ljubljane, Kamnogoriška c. 49, sta 86 let
- ULČAR Marija, druž. upokojenka iz Podgorja št. 79, stara 89 let
- PERKO Jožefa, upok. učiteljica iz Kamnika, Šolska ul. 6, stara 8 let
- GARTNER Amalija, upokojenka iz Kamnika, Ul. Ljudevita Stiasnyja I, stara 62 let
- MRAK Justina, inv. upokojenka iz Kamnika, Maistrova ul. 6, sta ra67 let
- NOGRAŠEK Frančiška, druž. upokojenka iz Most št. 85, stara 90 let
- GOLOB Julijana, gospodinja iz Čme pri Kamniku št. 7, stara 88 le
- KRI2.MAN Marija, km. upokojenka iz Mlake št. 20, stara 96 let
POJIETKA PRODAJ K/l AKCIJA i
V TRGOVINI GAJ, SVETČEVA 3, KAMNIK telefon: 815-781
- TEKSTIL ZA DEČKE IN DEKLICE DO 6 LET
- PAMPERS PLENICE - DVOJNI PAKET - 2.680,00 SIT g
- OTROŠKA OPREMA NA 2 in 3 čeke
- VVC ROLE PALOMA EXCLUSIVE 8/1 - 550,00 SIT
kamniški ObČAN
OD TU IN TAM
I .junija 1998
13
ta tretje življenjsko obdobje
Pričeli smo z velikim elanom, voljo in zavzetostjo. Skoraj ni dneva, da se ne hi v kiticah na Kolodvorski 6 v Domžalah sestala skupina ljudi z istimi interesi. Pri-KltO vabimo vse seniorje, k i sc nam telijo pridružili ■ pridite ali pa nas pokličite po mm 711-082.
V ustvarjalni delavnici zdravju in notranje lepote se dobimo vsak četrtek ob 10, Aprila smo spoznavali naše telo in energetske cone na stopalih. Prek njih lah-
|» vplivamo na bolečine v hrbtenici, na prebavilih, glavi, na različne alergije, prehod, slab vid in sluh. Delali smo kratke sprostitvene vaje z dihanjem in z vokali. V sirm se pogovarjali o zdravi prehrani in o pozitivnem mišljenju.
V literarni delavnici se dobivamo oh sredah tisti, ki znamo oz. poskušamo skozi me ali prozo opisati svoja doživetja in opažanja, literarno delavnico vodi Zlatka «Wefc, ki si je pridobila bogate izkušnje o delu literarnih delavnic v ljiibtjani pri Mjzctu Knvačiču. Nekaj svojih del smo poslali na natečaj za seniorje Zveze kultur-\ih organizacij Slovenije, Razmišljamo o skupni izdaji pesniške zbirke, o literarno-Nbainem večeru v domu upokojencev v Domžalah in v Mengšu in o sodelovanju z '«M, ki gojijo in spodbujajo literarno dejavnost v občini. Veseli bomo, če bodo k '<"" našli pot vsi tisti, ki radi primejo za pero, ki radi napišejo zgodbice basni prav-i'1'1', satire, pesmi ali kakšno drugo zvrst literarnega ustvarjanja.
l'red prvomajskimi prazniki smo zaključili z računalniškim tečajem. Predavatelju nas je z veliko praktičnimi primeri popeljala skozi V/ord v programu Windows. j"1 zaključku tečaja smo prejeli tudi disketo za vaje doma. Firmu SINKI, ki je bila dajalec pouka, nam bo še tri mesece nudila pomoč pri začetnih težavah pri delu z 'Munalnikom.
Za nekatera izobraževalna področja je bil izražen velik interes, zalo bomo pri-"d/ z začetnim in pogovornim tečajem angleščine in nemščine, krojno-šIvUjskim Očajem, kuharsko delavnico za seniorje in literarno delavnico. Vsem, ki si žepi osvežiti znanje iz vožnje in Iz prometne varnosti se seznaniti z novim Zako-J»m o varnosti v cestnem prometu, bomo zagotovili priznane strokovnjake in in-"ruklorjc. Cene vseh oblik so dostopne tudi tistim, ki imajo nizke prejemke to velja fe zlasti zato, ker so svetniki občine Domžale na seji 22. aprila s proračunom dali Nporo UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE. Vsem, ki ste dali svoj fo* -a to, da bo naša jesen lepa, sončna in bolj bogata - HVALA! ZUM
Naša krajevna skupnost - Perovo
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica
NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700
vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. val med.     mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
Na obrobju starega mestnega jedra, kjer sta poleg stare tovarne Titan v obdobju razvoja socialistične družbe zrasli Se novejši Svilanit in Eta, manj pa so se razvile druge dejavnosti, leži naša krajevna skupnost.
Po površini ni posebno obsežna, po izgradnji mnogih stanovanjskih blokov pa je postala ena največjih v občini. Ena od njenih posebnosti jc, da v njej živi mnogo mladih prebivalcev. Tolikšna različnost seveda pomeni tudi izjemno različnost potreb ljudi. Svet krajevne skupnosti, ki ga vodi Franc Pivk, si prizadeva, da bi naši ljudje živeli v urejenem okolju, da bi lahko mnoge svoje po-Irebe uresničevali v svoji najbližji skupnosti.
V mandatnem obdobju, ki se bo letos izteklo, nam je uspelo urediti nekatere komunalne probleme. Asfaltirali ali drugače uredili smo nekatere poti. parkirišča, javno razsvetljavo pa le delno: Z denarnimi prispevki smo pomagali, da so se naši socialno ogroženi otroci udeležili šole v nara vi; pomagali smo Društvu invalidov in Gasilski zvezi. Ena naših n.ilprisrCnc|sih prireditev |c vsakoletno srečanje starejših krajanov v prcdnovolctnem času v prostorih Osnovne šole I rana Albrehta. Poleg najstarejših so naše posebne skrbi deležni najmlajši. Ob letošnjem Dnevu zemlje ob koncu aprila smo očistili zelenice med blokj, postavili nove klopi (nekaj jih stanovalci drugih območij krajevne skupnosti še lahko dobijo!), popravili igrala na otroških igriščih, športni igrišči za igro košarke in odbojke pa bomo uredili do poletja. V akci-
ji je sodelovalo mnogo stanovalcev. Predvsem velja pohvala tistim iz blokov Zikova I, 3 in 4. Med njimi je bilo zelo veliko otrok. Zanje smo ob koncu delovnih naporov pripravili likovno delavnico - kiparjenje iz. gline, ki jo je vodila naša Helena Sterie.
Da. veliko želja in načrtov in tudi delovne vneme! Vendar pa imamo vse premalo materialnih možnosti za njihovo uresničenje. Kot mnoge druge mestne krajevne skupnosti nimamo najosnovnejšega prostora, kjer bi se zbirali, dogovarjali, organizirali dejavnosti za otroke, starejše, društva. Z novo »demokracijo« smo izgubili mnoge možnosti za povezovanje in usklajevanje interesov (krajanov (zbore krajanov, skupščine krajevne skupnosti) in s tem tudi za nadzor dela tistih, ki so nam krajani zaupali vodenje krajevne skupnost i.
Čedalje bolj se krčijo pristojnosti, ki jih imajo krajevne skupnosti in tudi denarna sredstva, ki nam jih namenjajo v občini.
Bomo zato morali odlagati iz leta v leto prepotrebno postavitev tabel z imeni ulic, ureditev prostorov za odlaganje smeti, ureditev prometno nevarnih odsekov cest, postavitev bančnega avtomata in drugega najpotrebnejšega za zadovoljno življenje v naši skupnosti? Je vse tO krivo, da mnogi naši sokrajani ne čutijo dolžnosti, da bi se nam pridružili pri delu za skupno dobro? Morda. Morda je Se kaj drugega?
Veseli bomo, če sc nam boste oglasili s svojimi pobudami, pripombami, željami
Za svet krajevne skupnosti TATJANA ROT - DJALIL
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO: I
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pel. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika 'izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
EDINI PRAVI SERVIS
Mcfoif,
keriđpočepjeiieclmv
Zj*k$j noaljo po I3IC kartico v LJubljano?
Zakaj'nenajamejokontnapougodni'ceni? Zakaj ne vzamejo brezobrestnega študentskega kredita?
Zak®'ne naročijo napotnice karpo telefonu ali Internetu?
posredovanje dela dijakom in študentom z rednim ali izrednim statusom
Glavni trg 23, pri Občini, 1241 Kamnik tel.: 061/817-058
http://www.studentski-s-domzale.si
Napotnice za delo obvezno dvignite pred pričetkom dela!
TomšiCeva 17, Kamnik, tel. 831-888
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gaženo apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, posodo RP za vino - 10 I, 20 I, 30 I, 50 I, kristal, gospodinjske strojCke, kolesa ROG, Armal baterije, bela tehnika, posoda, porcelan in še in še..
Velika izbira aranžiranih daril.
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
ROČNA AVTOPRALNICA HIT (Utok)
Vse svoje stranke obveščamo, da smo se preselili v Mengeš - AVTOKOZMETIKA, Linhartova 2, 200 m pred tenis šport centrom F it top.
Nudimo:
• ročno pranje tel.: 738-844
• poliranje - silikonski premazi 825-034
• kemično-globinsko čiščenje 041 686-825
• manjše avtoličarske usluge 041 708-076
Vsem strankam nudimo 10% popust s tem oglasom.
%SamQPavlielpi
Po
mtel:
0609 626 061
i«
VSE O DIMNIKIH
ZASTOPANJE, MONTAŽA £*OTl1»fJ«57DIMNIKOV. f*Q NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV
•£ •£ S <£ •£ °$   <tf^   iS £ -i *JT
IN TUDI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TULJAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
'¥i
opel v domžalah avtotehna WD@ in KOSEC d.o.o.
Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19. Domžale, tel. 061/715-333
UGODNI KREDITI T + 4% do 4. let
KAKOVOST JE PRAVICA IN NE PRIVILEGIJ!
OPELe
14    11. junija 1998
Kamniški občan
k^cna
SUPER CENE V MESECU JUNIJU !!!
TITAN MERKUR, Ljubljanska 1a, O 813-428
in
ELEKTRO-ŠPORT, Fužine 5, V 831-436
Vam ponujata v mesecu juniju izredno ugodne cene: - VRTNIH GARNITUR (STOLI, MIZE, LEŽALNIKI...) - IN MORSKEGA PROGRAMA
PRIVOŠČITE SI UDOBNE POČITNIŠKE DNI!
KNJIGARNA, Ljubljanska 1b,
M
815-295
zbira prednaročila za šolske učbenike do konca meseca junija - PLAČILO NA DVA OBROKA
UGODEN NAKUP:
- ŠOLSKIH TORBIC
- ŠOLSKIH PERESNIC
AKCIJSKA PRODAJA:
- ZVEZKI A5 - 52,00 SIT
- ZVEZKI A4 - 99,00 SIT
Prodajalne bodo v JUNIJU odprle:
Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 jc odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916).
VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908).
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
d o r© n i ©
w I
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
DO 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI.
Na zalogi celoten program Gorenja
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivćevo 12h. Stahovica, tel.: 825 -378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
®
ROLETE ■ ROLO VRATA ŽALUZIJE ■ MARKIZE
Želodnik 19
1233 Dob pri Domžalah telefon: 061 720-230 telefaks: 061 720-230-26
Iščemo:
1. ) KVF delavca IV. ali V. st. izobrazbe tehnične
smeri za delo v proizvodnji
2. ) delavko z ročnimi sposobnostmi
sestavljanja
Pogoji:
pod 1.) starost od 25 do 35 let, organizacijske sposobnosti pod 2.) starost od 30 do 35 let
Pod 1.) in 2.) možnost stalne zaposlitve.
Ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave.
PEUGEOT ROMA
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 »a servis: 727-010
POSEBNA PONI Mit: ROM M) GARROS
ov
PEUGEOT BOXER OD 2,583.000 SIT (s 5% PD)
POSEBNO UGODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI!
Na zalogi Peugeotovi skuterji od 349.200 SIT in kolesa od 51.960 SIT
UGODNI KREDITI TOM + 2,5%
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI
Ljubljanska 21/e, Duplica (nasproti Framata) tel.: 811-010, 812-962
- PLAŠČI ZA KOLESA od 680 SIT naprej
- ZRAČNICE ZA KOLESA od 480 SIT naprej
- plašči in zračnice za mopede
- plašči in zračnice za samokolnice, obračalnike...
- CEVI ZA ZALIVANJE: guma, PVC
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
NIZKOGRADNJA
Asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč.
Polaganje robnikov in pralnih plošč.
Tel.: 061/813-642,817-624 041/680-751
d.o.o.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: 06V716-454 FAKS: 06V713-288
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Trgovina z gradbenim materialom
Zg Stranje M, STAHOVICA TEL: 061/825-564
Franšlzlng: Slporex-SAM SAK dao, KISOVEC TEL: 060V71-182 FAKS: 0601/72-071
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO !
akcijske cene za armaturne mreže !!!
UGODNE CENE drugega gradbenega matertala: strešnik BRAMAC, opeka MODULARNI Blf)K in drugi opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki,... stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a...
novo m
Cenjene stranke iz območja Kamnika in Šmarce obveščamo, da smo odprli novo trgovino
SAM (L o. o. - POSLOVNA ENOTA STRANJE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Zg. Stranje la, STAHOVICA, tel.: 0611825-564
Cene v novi trgovini so enake kot v Domžalah. VLJUDNO VABIJENI!!!
• NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
amniški OBČAN
11. junija ] 998 15
KAMNIČANI,
Z NAŠIM
SLADOLEDOM V ROKI LAHKO POKAŽETE < JEZIK TUDI
NAJBOLJŠEMU -^ilaMičarna
PRIJATELJU ČAROBNI
Izvrstne slaščice
in torte po naročilu.
VRTIČEK
NOVI TRG26b 1240 KAMNIK 061817752
NOVI Master, Kangoo Exp. Messenger z nadgradnjo za vleko vozil, Messenger z dvojno kabino (ZALOGAJ-
Rabljena vozila:
Trafic Furgon, let. 87; Trafic Furgon, povišan, let 95; Trafic Furgon, nizek, let. 95
NUDIMO VAM UGODNE POGOJE!
PREŠA d. o. o. Cerklje tel.: (064) 428 000
RFNAUI.T
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Moste 99 pri Komendi tel.: 061/641-471
VELIM P0NUD3A CVETJA ZA PARKE:
salvije, ageratum, verbene, vodenke...
in razne obešanke, surflnije, fuksije, kalanhoje...
Ugodne poeezoneke cenel
vpdprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek seje nslnvil čas. Tako lepo je sprejeti Življenje, a tako težko je doumeti konec.
ZAHVALA
21. maja jc v 89. letu odšla k večnemu počitku naSa draga mama. stara mama in teta
MARIJA ULČAR
roj. Vrhovnik, i/. Podgorja
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, cvetje, sveče in darove za sv. mase. Zahvala dr. Plavčcvi in patronažnim sestram /a vso pomoč, gospodu župniku za obiskovanje mame na domu in lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pevcem in trobentaču. Sc enkrat iskrena hvala vsem, ki ste naSo mamo tako lepo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Ivan z ženo Angelco, vnuka Janez in Marko, hčerka Marinka z možem Ivanom in drugo sorodstvo
Podgorje. Duplica, maj 1998
7.aman so bili dnevi upanja, trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naSa mami, babi, prababi, sestra in teta
KRISTINA PRODNIK
iz Stahovice
Zahvaljujemo sc vsem sosedom. Sorodnikom, piijalcljcm in znancem za ustna in pisna sozalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem stranjskim pevcem, kaplanu Janezu in kanoniku Mclhiorju Golobu za ganljiv govor pri pogrebni masi ter vsem. ki ste naso mami pospremili v njen zadnji dom.
Žalujoči vsi njeni
Stahovica, Šentvid pri Stični, Moste pri Komendi, maj 1998
Mali oglasi'
UGODNA PONUDBA C0L0RJEVIH IZDELKOV (N DOPOLNILNEGA PROGRAMA
15% POPUST
v mesecu JUNIJU
Z3 izdelke«
barve za mineralne podlage
za zunaj in znotraj A0UATLAK, KLINKER0L
Ljubljanska 31a tel.: 061/812-332
cm
V 87. letu nas je zapustil nas mož, oče, ded, praded in stric
FRANC PREZELJ
čevljarski mojster s Križa
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sozalja. Hvala osebju ZD Kamnik za požrtvovalno skrb, g. župniku za opravljen pogrebni obred, vsem gasilcem in praporščakom, ki ste počastili spomin na našega očeta in predsedniku GD Križ Vinku Petku za občutene besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinkc.
Žalujoči vsi njegovi
junij 1998
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je tiho zapustila nasa draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA PLEVEL
iz Most pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste s podarjenim cvetjem, svečami in izrečenimi besedami sozalja in tolažbe, ne samo prispevali k nepozabnemu slovesu, ampak tudi olajšali bolečino ob izgubi drage mame.
Vsi njeni
maj 1998
V naših srcih Ti naprej živiS,
zato pot nas vodi tja.
kjer Ti v tLUni spis,
tam iuCka ljubezni vedno gori
in med nami boS vedno Ti.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 37. letu življenja zapustil
SANDI GOR JAN
iz Motnika
Najlepše sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali, vsem. ki ste nam izrekli sozalja, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem iz podjetja Gradbinec Kranj, Poste Kamnik, PE Ljubljana, OS Motnik, predstavnikom društev, zlasti GD Motnik, g. župniku ter govorcem za besede slovesa.
Žalujoči vsi, ki ga imamo radi
Motnik, Laze, maj 1998
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157.
Jagode, neSkropljene prodamo. Močnik Blstrlčica 2, Stahovica, tel.: 825-795.
Instruiram angleščino in matematiko za osnovno in srednje šole. Tel: 832-017. Enosobno stanovanje v Kamniku, delno opremljeno, oddam ZaZeljen nekadilec Tel: (064) 471-754.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 06V734-347, 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
Počivaj mirno, sladko spi, v grobu ni gorja in ne skrbi, a enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami.
ZAHVALA
V 96. letu življenja nas je zapustila nasa draga mama. stara mama, prababica in teta
MARIJA KRIZMAN
roj. Koželj - Pavrova mama z Mlake pri Komendi
Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovasčanom. prijateljem in znancem za izrečena sozalja. cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Iskrena hvala g. župniku Nikolaju Pavlicu za poslovilno maso. pogrebni obred in številne obiske mame na domu. Hvala nosačem in MePZ Petra Pavla Glavarja za lepo zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem. ki ste se udeležili zadnjega slovesa nase mame in vsem, ki se jo boste spominjali v molitvi.
Žalujoči vsi njeni
Mlaka, Gmajnica. Moste. Ihan, maj I998
Pod hladno, mirno ta gomilo počivaj trudno ti srce: saj, dokler moglo, ti nosilo človeštva si gorje!
(J. Stritar)
ZAHVALA
V 89. letu smo pospremili k večnemu počitku naso mamo
JULIJANO GOLOB
Spotikarjevo Julko iz CM pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sozalja. podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Hvala osebju ZD Kamnik, posebno dr. Plavčevi in patronažni sestri Romani, ki je mamo obiskovala v desetletje dolgi bolezni. Najlepša hvala gospodu Tonetu Berčanu za redne obiske, duhovno tolažbo in lep pogrebni obred. Hvala organistu in pevcem, Marjanu za zaigrano Tišino in vsem. ki ste mamo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Crna. maj 1998
Bilo Ti je dano, da bolj kot življenje samo prizanesljiva bila TI je smrt.
ZAHVALA
Nenadoma je zastalo srce nase
JUSTINE MRAK
roj. Lanisek
Hvaležni smo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na poti v zadnji dom, kot tistim, posebej sostanovalcem Doma starejših občanov Kamnik, ki ste jo lahko spremili le v mislih. Hvala osebju in zdravniku Doma. ki ste skrbeli zanjo. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče, za sočutje in sožalje ter pevcem Lire za zapete pesmi.
Žalujoči: sestri, brata in svakinja z družinami
Kamnik, maj 1998
16    11. junija 1998
Kamniški OtJČAN
NAPREDEK
DOMŽALE
BLAGOVNICA VELE
Domžale, Mestni trg 1, tel.: 061/718-100
Bombažni kompleti za otroke že za
800,-
CESMINKA
- trgovina za mlade
Domžale, Ljubljanska 85, tel.: 061/719-290
Moderne bombažne majice že za
1.700,-sit
Najrazličnejša ponudba mask in plavutk MARES in z Disney CRESSI-SUB motivi od Hladilna torba 25
Bombažne majice različnih barv brez rokavov že za
Natikači za na plažo že za
$is>0/-SIT
Poletni sandali že za 1 900
.o 4
Ur,
SIT:
- kad za prhanje KOLPA
model STEP, za vzidavo, 80 x 80 cm ...........13.900.-
- kabina za prhanje KOLPA
TK raztegljiva od 80 do 90 cm .......................15.900.*
- kopalniški blok KOLPA
model VESNA 70 .................................................66.S90.-
- wc školjka DELTA
model FONDO, talni odtok ............................. 4.990,-
- vodovodna armatura ARMAL-GAMA
za kad ..................................................................16.890.-
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Kamnik, Suma 37, tel: 061/811 555
AHAČIČ Domžale, SERVIS  Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
POSEBNO UGODNE CENE!
* Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, susik.i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje..,
* mali gospodinjski aparati
(Šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...)
* originalni rezervni deli Gorenje
GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava.
Odprto od (i. do I'), ure, i/I i sol otah od 8, do 12. ure.
gorenje ^
Supercene v Kovinotehni
OPREMA in TEHNIKA I        vMengšu
od 18.6. do 30.6.1998
Barva za i
mms "Se5!
ar j?
SPECTRA 25 kg
2.390.-
(^pWHhi<y>toVJri6
2.270.-
HIT LETA
DOVOU STA LE DVE BESEDI
PLAVI ORKESTAR
PETEK, 19. JUNU, OB 21. URI ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
Zaradi izrednega zanimanja si zagotovite vstopnico v predprodaji s popustom!
KAMNIK: Music shop POINT 817-824
Video club METULJ 831 -064
Študentski servis (pri občinil 817-058
Tur. agencija ALPE JADRAN 817-228
Turistična agencija Veronika 817-000
PLANET music shop 817-822
MENGEŠ: Hram Rožice 739-037*737-510
DOMŽALE: Veleblagovnica TRAFIKA 718-331
Študentski servis 711 -790
rož Baaa
UGODNE CENE VOZIL!
UNO 1.0IE PINTO 55S PUNTO60SX BRAVA 1.4 SX
1,130.000 SIT od 1,347.000 SIT od 1,507.000 SIT od 2,120.000 Sli
MAREA 1.6 ELX LIM. MAREA 1.6 SX SW MAREA 1.8 ELX SW SCUDO 1.9 TD - KOMBI DUCAT0 2.8TDiMAXI
BRAVO 1.6 SX KLIMA 2,308.000 SIT
RABLJENA VOZILA:
Fiat ( roma 2.0 turbo, I. 92, Mitsubishi Uncer 1.2 OL, I. 85, Seat Ibiza, 1. 93, Fiat Punto 55,1. 96, Peugeot 309,1. 87, Lancia Delta 1.6,1. 95, Škoda Favorit, I. 89..
PRI NAKUPU VOZIL PUNTO in UNO IZ ZALOGE DARILO
AVT0RADI0 PHILIPS Z MONTAŽO!
»xAIR BAfi. AR« n ogledal, centr. ilokada motorja.
KBEOlt00 5"Tl UASttlG! sTAROXANOVOi
MAREA 1.6 16vELX
2xAIR BAfi. ABS, meglcnkc, cl. pomik stekel in ogledal, centr. zaklep., servo volan, radio, blokada motorja.        2,650.000 SIT
100.001 SIT VEČ ZA RABLJENO VOZILO!
PRODAJA VOZIL: Uhovće 2, tel.: 064/421 119, Cel./fafcs: I SERVIS VOZIL,- Uhovće 40. tel.: 064/421 193, lel./faks: 064/421 021
Hitri pekač EUROELMA
moč: 1600 WI
10.990.-
Ta tm>tn)k# jtaittc.* ttovuiotaffflM
8.630.-
Žar na oglje s priborom za pečenje
4.790.-
kwrt(ttfu^Kwttue (ftwtiMrta(ui(
4.390.-
kovinOtehna
Nemogoče je mogoče