Požtnlna plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
tokaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14335.
Štev. 30
Sreda, 17. aprila 1935
Leto X
Rokodelstvo
ima zlato dno
V 175 okrajih
smo zbrali podpise za našo listo
Bratske beograjske »Radničke Novine« poročajo, da smo z-brali več kot v polovico okrajih (šestih bano vinah) podpise za našo kandidatne listo.
S tem je doseženo zakonito število okrajev, v katerih se mora po volilnem zakonu zbrati za listo po trideset sodno overovljenih podpisov.
Ogrski socialni demokrati 11 mandatov
Končni izid madžarskih volitev
Ogrski socialni demokrati so iz-vojevali 11 poslancev v volilni borbi za parlament. Zmagala je povsod s prvo večino. V mnogih okrajih je pa izgubila zaradi mahinacij režima deset tisoče glasov kot raztreseni. Tako na primer v enem samem budimpe-štanskem okraju 16.000, kar je znak volilnega reda in sistema pri volitvah.
Detelni zbor Danziga
Fašisti so v Nemčiji bombastično razglašali, da dobe v Danzigu pri volitvah za deželni zbor 90 odst. glasov. To se pa ni zgodilo in je za nemški fašizem znatna blamaža, ker so kljub vsemu terorju dosegli le 59.6 odst. glasov.
Novi deželni zbor šteje 12 socialnih demokratov, 9 centrumašev, 3 nacionalce, 2 komunista, 2 Poljaka in 44 fašistov.
Fašisti torej nimajo dveh tretjin v deželnem zboru in ne bodo mogli izpreminjati ustave.
Obnovitev belgijskega gospodarstva
Odkar so vstopili socialni demokrati v belgijsko vlado, je pričel veti v gospodarski politiki nov duh. Predvsem1 je vlada sklenila nastopiti proti kapitalističnim špekulantom, ki zadržujejo blago, da se mu dvignejo cene. Istotako se je izvedla preiskava glede borznih manevrov, v bankah in v mnogih uredništvih gospodarskih in finančnih listov. Obenem ustanovi vlada državno hipotečno banko in delovni urad.
Belgijska vlada je s tem priznala, da je kapitalizem zlo, ki veča socialno bedo.
NorveSka delavska stranka se pripravlja na volitve
Manlfestacijski pohod v Oslo
Na Norveškem imajo 1936 volitve v parlament. Delavska stranka računa, da dobi v novem parlamentu absolutno večino.
Dne 2. junija 1935 priredi norveška socialna demokracija v glavnem mestu Oslu veliko manifestacijo delavcev, malih kmetov in ribičev za delovni načrt, ki ga je izdelala stranka.
Pred kratkim objavljeni načrt vsebuje znatno materialno pomoč delavcem, malim kmetom in ribiškemu prebivalstvu, česar meščanske stranke ne morejo zagovarjati.
Pi. m očki, ki so znatni, se pridobe Potom direktnega obdavčenja.
Ta pregovor je izražal moč, ugled in blagostanje, ki ga je nekoč užival obrtniški stan. Stroji v službi posameznih kapitalistov in denarno gospodarstvo sta izpodkopala ugodni položaj obrtništva.
Brezvestna kapitalistična politika je prignala razvoj tako daleč, da se danes godi marsikateremu obrtniku slabše nego zaposlenemu industrijskemu kvalificiranemu delavcu. So sicer samostojni mojstri, ali ti mojstri morajo delati dan in noč in od vsega truda često ne dobe niti toliko, da bi mogli dostojno preživljati svoje družine. Redki so danes mojstri, ki bi ne bili zarubljeni za vse, kar se smi po postavi zarubiti, tako da imajo po vsem delu v potu svojega obraza le še tisto, česar se jim po zakonu ne sme vzeti.
Kapitalizem goni v revščino ne samo delavce in uradnike, temveč tudi obrtnike. Obrtniki to žalostno sliko neradi priznajo, ali kljub temu je slika resnična in se ne da skriti. Če hočejo rešiti svoj obstoj in svoj ugled, morajo jasno spoznati to bridko resnico in kreniti na pot, po kateri bodo dosegli boljše razmere. Pri takem položaju se obrtništvo ne sme prepirati radi častihlepnosti posameznih oseb, se ne sme izgubljati v tem, da kompromisarijo razni zaupniki z meščanskimi strankami in kapitalisti, temveč morajo iti odločno v boj za svoje pravice, kakor je to storilo delavstvo. Ne smejo še naprej pričakovati rešitve od tiste gospode, ki jih uničuje, ampak se morajo združiti z delovnim ljudstvom, s katerim imajo skupne interese.
Obrtniki morajo kakor drugi napraviti nek načrt za obrambo svojih pravic. Svoje sile morajo osredotočiti tam, kjer jim industrijski kapital nikakor ni kos. Pri vsej industriji bo rokodelska izurjenost še vedno veljala. So panoge, kjer industrija obrtnikov sploh ne more spodriniti. Polno je raznih del, ki jih more izvršiti le obrtnik. Saj je obrtnik v nekaterih izdelkih pravi umetnik in njegovi izdelki uživajo pravi sloves. In to morajo obrtniki predvsem očuvati.
Zato pa je potrebna
samostojna obrtna zbornica,
ki bo po gotovem načrtu podpirala organizirano obrtniško delavnost in jo ščitila pred vsako čezmerno obremenitvijo. Prav v vprašanju obrtne zbornice bi lahko obrtniki videli, ka-
Pri nas skušajo sedaj v krizi z vsako revizijo naredbe o delovnem času ali podaljšati delovni čas ter obdržati nočno in nedeljsko delo. Komično je zlasti, da so, recimo, ljubljanski trgovci proti podaljšanju delavnika, da je velik del pekov za odpravo nočnega dela In da je veči-na. brivskih delodajalcev za nedeljski počitek. Toda delovni čas se podaljšuje, uvaja nočno in nedeljsko delo.
Zakaj je ta stvar komična? Ali delodajalci zaradi prekratkega delovnega časa ne morejo opraviti svojega dela, ali jim bo nedeljski počitek odvzel zaslužek? O ne, to pač ne I bo držalo. Vsa obrt, vsa trgovina sc
ko je vsa gospoda proti njim. Vse dnevno časopisje, »Jutro« kakor »Slovenec« je proti samostojnim obrtniškim zbornicam in zagovarja zbornice TOI.
Zdrava pamet sama pove, da O in I ne gresta skupaj, Ali nasprotniki obrtništva iščejo vse mogoče pretveze proti obrtnim zbornicam, češ da ne gre razbijati TOI-enote, da bo predraga režija s samostojnimi zbornicami itd. V resnici pa gre le za to, ali hočejo obrtniki kar naprej tlačaniti drugim, ali hočejo delati za sebe. Obrtna zbornica ne bo prav nič predraga, ker si jo bodo obrtniki ustanovili razmeram primerno. Saj ne rabijo marmornatih stopnic in pozlačenih lestencev kakor kapitalisti, temveč dom in ustanovo, v kateri se bo z obrtniško marljivostjo in idealizmom delalo za obrtniške interese. Skromen dom bo obrtna zbornica, ali bo le njihov obrtniški dom.
Če bodo obrtniki res spoznali svojo pravo pot, jih bo vse delovno ljudstvo v njihovih stremljenjih podpiralo. Želimo obrtnikom, da pridejo do tega spoznanja, dokler je še čas. Čim prej, tem bolje bo za nje.
Pri sedanjih volitvah v parlament je samo ena prava lista delovnega ljudstva z nosilcem dr. 2. Topalo-vičem na čelu. Ta lista odločno odklanja vsako kapitalistično politiko in pozna samo interese tistih, ki pod kapitalizmom trpe, to je delavcev, obrtnikov in kmetov. Zato so na tej listi tudi obrtniki na odličnih mestih in gotove je. da bedo nekateri tudi izvoljeni.
Tako kandidira na naši listi v Ljubljani ugleden čevljarski mojster, predsednik splošne čevljarske in produktivne zadruge s. Jernej Perdan; za krški srez znani čevljarski mojster in predsednik tamkajšnjega obrtniškega društva s. Ivan Bizjak itd. Obrtniških kandidatov na naši listi je mnogo tudi v srbskih in hrvaških krajih. Obrtniki ste videli, kako so vas drugi samo izigravali, obrtniki ste občutili, koliko so za vas naredili JNS-arji, obrtniki ste doživljali, kako se je gospoda vašim zahtevam samo posmehovala. Ne dajte se več izigravati, stopite na plan za svoje pravice, podajte roke kmetom in vsemu delovnemu ljudstvu, ker le z zvezo delovnega ljudstva boste dosegli to, kar vam gre po vseh postavah pravičnosti!
pritožuje, da ima premalo dela, da ima torej že sedaj predolg delovni čas. To je tudi resnica. Zato je podaljševanje delovnega časa, nočno in nedeljsko delo morda kaprica tega ali onega, ki pa v dobrobit teh obrti ne more nič prispevati.
Vzroki krize in bede so drugje, ne v delovnem času. Zato so ukrepi proti opravičenim zahtevam delavstva nerazumljivi in reakcionarni, ki niti v gospodarskem sistemu niso utemeljeni.
V prid razvoju obrtništva naj bi se rajši pričele akcije, ki bi gospodarstvu res koristile. Obrtniki so ravno tako žrtev kapitalizma, industrije in kartelov kakor delavci.
V spomin pokojnega s. dr. H. Tume
V petek popoldne smo pokopali s .dr. H. Tumo, velikega in požrtvovalnega kulturnega delavca. Njegovega pogreba v petek, dne 12. t. m. se je udeležilo prav mnogo občinstva in zaupniki delavskih organizacij, Pokojnika je pred leti imenovala »Svoboda« za častnega predsednika, ker ie prav kulturni organizaciji posvetil kot predsednik in tudi sicer mnogo svojega dela. Skromni pokojnik je vnaprej izrekel željo, da bodi njegov pogreb skromen, vendar pa je bila njegova zadnja pot veličastna, vredna velikega pokojnika.
Vojska proi od politike
Vojni svet v Bolgariji je načelno sklenil, da se vojska sukcesivno umakne iz politike. S tem bi prenehala diktatura v Bolgariji. Vojni svet pa dostavlja, da se to ne zgodi takoj in da hoče tudi sam obdržati vpliv na državno politiko. Prvi predsednik vlade naj bi bil vojak, ki bi sprejel meščanske politike v svojo vlado.
»Stanovska driava je blagoslov odzgoraj"
Za kapitalizem' seveda!
Avstrijska uradna statistika poroča, da je bilo 1934, torej v prvem letu »stanovske države« sklenjenih 180 kolektivnih pogodb, pri katerih so se znižale mezde povprečno za 4 do 8 odstotkov ter odprava ali vsaj znižanje nabavnih prispevkov in drugih doklad. Pri nekaterih strokah, steklarjih, steklobrus-cih so bile plače še bolj znižane. Nabavni prispevki so bili znižani od 25 do 35 odstotkov ali pa sploh odpravljeni. Mogoče pa je, da so mezde nelegalno padle še bolj, kar se pa statistično ne da ugotoviti. (Če statistik noče!) To poročilo brez sramu pove, da so mezde v resnici še mnogo nižje, kakor so določene s kolektivnimi pogodbami. In kaj pravi krščanskosocialno glasilo »Oesterrei-chische Arbeiter« k redukciji plač? Ta enostavno pravi: »redukcije plač so Jasni znaki gospodarske krize’«, kar pa ni res, zakaj v krizi je lahko manj delavcev zaposlenih, niso pa nujne redukcije plač.
Da pa vladna poročila sama sebe pohvalijo in krščanski socialci pa demonstrirajo svojo nevednost in nekritičnost, poročajo še to-le:
Pod novim režimom vse napreduje. In prav imajo, zakaj kapitalistom res cvete pšenica. V isti številki pravijo namreč, da so sladkorne tovarne izplačale dividendo od 15 do 17 odstotkov. Tudi mednarodnožitna trgovinska družba je izplačala delničarjem 18 odstotkov dividende.
Takih zgledov bi iz poročil našteli lahko še več. Ce poročajo vladni listi tako, potem bo najmanj to res. In koliko se zamolči, skrije. Ali dobički kapitalistov pa le napredujejo: če delavske plače padajo, kaj zato, ti niso »stanovska država«.
Žalostna družba. V Celju so kovali tud! nekakšno Jugoslovansko 'vsedržavno zajed-r-co narodnih »socialistov«. Bil je poleg NSZ navzoč še tudi Ju gosi. narodni delavski simdfckat in — č.ujte in strmite — Ors (Opči radnički ■savez), katerega delegat Vi Krn Haraimina je tudi govoril. To ije žalostno za naše bivše hrvaške sodlnuge, da so po siporui 3. Ursom prijadrali v hipernacio-nalistične vode. Je ipa vendar dobro, da so pokazali, kd!o in kaj so. Se :bio<mio vsaj poznali.
Vlada je izdala poostreno odredbo o zaposlovanju inozemcev. lnozemca se more zaposliti le po posebnem dovoljenju ministrstva, če so doprinešeni dokazi, da za do-ticno stroko res nimamo v državi domačega strokovnjaka.
Zaradi tega smo mnenja, da je opij v obliki socialne reakcije prav tako škodljiv obrtnikom kakor delavstvu. Opajanje s takim opijem se jih le omamlja dokler se zbude v še večji mizeriji.
Pred novo naredbo o delovnem času
Odločno za njeno izboljšanje!
Naši volilni shodi
Srez Maribor, desni breg, na pohodu za listo s.
Živka Topaloviča
Preteklo soboto, nedeljo in pondeljek se 'je vršilo na desnem bregu 8 volilnih shodov, kateri s.o bili sijajno obiskani. Na njih je vladalo veliko navdušenje za listo delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Ž. Topalovič s sreskima kandidatoma ss. Pete-janom in Domom. Takega navdušenja za našo stvar že od 1. 1920 nismo opazili, kar najbolj kaže, kako dobro smo interpretirali razpoloženje naših delavcev, nameščencev in malih kmetov za samostojno listo Zveze delovnega ljudstva. Nasprotniki, ki so opazovali ta naša enoAišna zborovanja, so bili naravnost izaprepaščeni in so izgubili vsako (voljo z.a 'borbo' proti naši listi, ker so se prepričali, da med delovnim ljudstvom nimajo kaj iskati, kajti delovno ljudstvo sreza Maribor desni breg si hoče izvoliti svojega od vseh neodvisnega poslanca, ki bo v skupščini ibranil samo interese delovnega ljudstva.
Pobrežje,
V soiboto, dne 13. aprila zvečer se je vršil krasno obiskan shod Zveze delovnega ljudstva na Pobrežju, kjer sta govorila sre-ski kandidat s. Josip Petejan in s. dr. Avg. Reisman cele tri ure in ob stalnem zanimanju delavstva ter obrtnikov razlagala današnji gospodarski, socialni in politični položaj Jugoslavije ter nujno potrebo združenja vsega delovnega ljudstva za volitve poslancev. Prišlo je tudi nekaj pristašev nasprotnikov, ki so deloma mirno poslušali govore, dva razgrajača pa so delavci po prvih medklicih pognali skozi vtraita. Navdušenje sodirugov za našo listo je bilo tolikšno, da se je takoj priglasilo čez dvajset novih naročnikov »Delavske Politike«, med njimi 72 let stari železniški upokojenec s. Vohl, ki ije tudi obljubil neumorno agitirati za zmago liste s. 1 opa-loviča.
Limbuš.
V nedeljo, dne 14. aprila dopoldne so se zbrali somišljeniki Zveze deillovnega ljudstva v Limbušu, kjer je otvoril lepo zborovanje s. Šauperl. Mesto zadržanega kandidata s. Petejana je navzočim delavcem, viničarjem in kmetom razložil program Zveze delovnega ljudstva govornik s. dr. Reisman, katerega so navzoči ob najivečjem navdušenju in pritrjevanju poslušali celi dve uri. Spregovoril je še nek sodrug ter bodril delovno ljudstvo k delu za zmago kandidata s. Petejana. Po zborovanju se je priglasilo kar 25 novih naročnikov »Delavske Politike«. Naročnino bo pobiral s. Šauperl mlajši. Delavstvo v Limbušu je posebej zanimalo poročilo govornika dr. Reismana o usodi železničarskega Podpornega društva, ker imajo tudi v Limbušu pogrebno društvo, ki ima okrog 500 članov in že nad 50.000 Din premoženja. Ves Limbuš bo volil .liiisto s. Petejana, kar ise je videlo že na tem, da je istočasno napovedal shod tudi nasprotni kandidat, ki pa je imel v sosednji gostilni dobesedno prazno dvorano, tako da sploh ni imel komu govoriti.
D. M. Brezje.
Tudi pri nas se ije preteklo nedeljo popoldne vršil volilni shod, katerega se je
(vkljub temu, da se je vršil oib neuigodnem času) udeležilo lepo število delavcev in malih kmetov. Shodu je predsedoval s. Gradišnik, poročal pa je s. Petejan, čigar referat so navzoči sprejeili z velikim navdušenjem. Po referatu s. Petejana je govoril s. Karner, na kar se je tudi' tu priglasilo nekaj novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Shod je ibil zaključen s pozivom, da dne 5. miaja vsi volimo listo s. Ž. Topalovi-ča, kar se bo tudi zfgodiilo.
Razvanje pri Mariboru
Minuiio soboto se je vršil pri nas shod liste Zveze delovnega ljudstva, ki je bil prav lepo obiskan. Shodu je predsedoval s. Cojh-ter, o političnem položaju in programu liste Zveze delovnega ljudstva pa je poročal s. Jelen iz Maribora. H koncu je govoril še s. Grgič, ki je zlasti podčrtal potretho razširitve našega časopisja. Zborovalca so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov in sklenili, da bodo dne 5. maja strnjeno glasovali za listo s. Živko Topaloviča.
Delavstvo v Hočah za listo s. Topaloviča
Pretekli pondeljek se je vršil pri nas prvi volilni shod za listo Zveze delovnega ljudstva, kateri je bili tako dobro obiskan, da so ibili vsi gostilniški prostori natlačeno polni ter so poslušalci z veliko napetostjo sledili izvajanjem kandidata s. Petejana, z velikim navdušenjem odobrili in se izjavili, da bodo 5. maja vsi kot eden glasovali za listo s. Topaloviča. Po referatu so> govorili še razni sodrugi, ki so agitirali za »Delavsko Politiko«. Na shodu je bilo tudi par nacijev-»inteligentov«, ki so napravili par medklicev, ko pa jih je s. Petejan pozval, da naj govore, so osramočeni obsedeli ter s tem vzbudili splošen smeh pri vseh navzočih delavcih in kmetih.
Shod v Rušah
je ibil prava manifestacija solidarnosti tovarniškega delavstva in malih kmetov. Vsi prostori gostilne Magdič so bili nabito polni. Shodu je predsedoval naš še vedno agilni s. Cerk, poročal pa je s. Petejan, kateri je ob 'burnem odobravanju obrazložil položaj in zahteve delavstva, naš volilni program ter program nam nasprotnih list. Tako lepega shoda že dolgo ni bilo v Rušah, katere bodo 5. maja pokazale, da so v taboru delovnega ljudstva.	/
Slov. Bistrica.
Tudi okraj Slov. Bistrica se zelo zanima za našo listo. Preteklo nedeljo smo imeli volilne shode v Tinjah in Vinčeslu, ki sta
bila dobro obiskana, zlasti zanimiv je bil shod v Tinjah, ki se je vršil ob 6, uri, po> shodu nam nasprotnega kandidata, Na obeh shodih je poročal s, Grčar, ki se je pečal predvsem z razmerami našega kmeta in gozdarja. Z njegovimi izvajanji so bili navzoči zelo zadovoljni in si želeli še več tako pouičnih shodov, pa so obenem obljubili, da bodo tokrat volili listo s. Topaloviča. Na1 obeli shodih je govoril tudi kandidat s. Dorn. Prihodnjo nedeljo borno imeli shode v raiznih krajih našega okrožja.
Sloven|gradskl srez voli listo delovnega l|udstva
Minulo nedeljo se je vršil volilni shod v gostilni Debelak v Sllovenjgradcu, katerega se je udeležilo veliko število delavcev, kmetov in obritnikov. Shodu je predsedoval namestnik sreskega kandidata s. Kranjc, o političnem položaju in programu liste Zveze delovnega ljudstva pa sta poročala sieski kandidat s. Jelen in s. Jelenc iz Maribora.
Šmartno pri Slovenjgradcu.
Nai shodu Zveze dedlovnega ljudstva, ki je 'bil »klicam minulo nedeljo po pol 11. uri dopoldne v restavraciji Kac v Šmartmii, je pnišilo lepo število delavcev in kmetov. Radi zakasnitve referenta, ki je govoril na shodlu v Slovenjgradlcu, pa jih je veliko število že 'predčasno odlilo. Na sestanku sta poročala s. Jelen iz Maribora in s. Kranjc jz Mislliinja.
Mislinje.
Istega dm-e popoldne se je ob 14. uri vršil shod liste Zveze delovnega ljudstva v Mislinju v gostilni Iršič. Shod je otvoril in vodili s. Kranjc. V daljšem govoru je orisal položaj delavcev in kmetov ter program liste Zveze delovnega 1 juidlst v a s. Jelen iz Maribora. Na shod je prišlo tudi nekaj vaške inteligence, ki je pa seveda v taboru nacionalistov. Dočim sta dva izmed teh nacionalistov po končanem shodu stavila na dostojen način razna vprašanja govor-
niku, ki jim je takoj tudi dal odgovor, je tretji (menda nek železniški uradnik) skušal nekaj namigavaiti o rudniku, ki ga 'baje poseduje nosilec liste s. dr. Topalovič. Ko so pa govornik, kakor tudi zbrani delavci zahtevali od njega, da se konkretno izjavi, se je začel izmikati in 'tudi ni hotel sprejeti nakazila m a ta rudnik, katerega mu je govornik hotei izstaviti na licu mesta v sanislu izjave s. Topaloviča, ki smo jo priobčili v eni izmed prejšnjih številk. Prizadeti nacionalist je začel nekaj jeclati in se izimikati, da njemu ni ničesar znano o stvari itd., nakar mu je govornik zabrusil, da je ve-doma izrekel neresnico.
Z lažjo pa se ne pride 'daleč; to bodo pokazale tu:di volitve. H koncu je še s. Kranjc pozval delavce in kmete, da glasujejo- strnjeno za listo s. dr. Ž. Topaloviča in srezkega kandidata s. Jelena, nakar je zaključil lepo upeli shod. Nacionalisti pa so ostali pri svoji mizi sklonjenih glav.
Pameče.
ludi v Pamečah, kjer se je shod vršil ob 16. uri popoldne v gostilni Rotovnik, so zborovalci mirno poslušali in pritrjevali govornikoma s. Jefflemnu 'in s. Jelenu ter sklenili, d'ai bodo' dne 5. maja oddali svoje glasove za listo Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec je is. dr, Topalovič v Beogradu.
V radovljiškem srezu prodira Zveza delovnega
ljudstva
Shodi v Mojstrani, Kranjski gori in Ratečah, dne 13. t. m. in 14. t. m. so odlično potekli. Udeležba je 'bila zelo velika. Govorniki so ibili v Mojstrani Šifrer kot predsednik, Šteimipilhar kot referent, Čelesnik kot kandidat, rv K rajski gori Arih kot predsednik, Štempihar kot referent, Čelesnik kot kandidat, Kristan in Federle v debati, v Ratečah Kajžar kot predsednik, Štempihar in Čelesnik kot preje, dVa domačina v debati.
Nadaljni naši shodi bodo s
1. dne 20. t. m. ob lb. uri v Lescah pri Katrin eku, 2. dne 20. t. m. ob 18, uri v Begunjah -ri Avseneku (p. d. Jožovcu), 3. dne 21. t. m. ob emajsti uri v Žirovnici pri Sve-
tini, 4. dne 22. t. m. ob 11. uri v Radovljici pfi Kunstlju, 5. dne 22. t. m. ob 15. uri na Brezjah pri Gašperinu, 6. dne 23. t. m, ob devetnajsti uri na Blejski Dobravi pri Sta-retu, 7, dne 25. t. m. ob 19. uri v Sp. Gorjah pri Mačku, 8. dne 26. t, m. ob 19, <uiri na Bledu (Grad) v Flegariji, 9. dne 27. t. m. o« 19. uri na Bohinjski Beli — Riibnem, 10. dne 28. t. m. ob 11. mri na Zg. Dobravi pri Pogačniku, Sr. Dobrava, 11. dne 29. t. m. oib 19. uri na Javorniku pri Konjiču, 12. dne 30. t. im. ob 19. uri na Jesenicah v glavni dvo-( rani Delavskega doma.
Sirite na! list!
Prevaljski srez v taboru Zveze delovnega ljudstva
Veliki volilni shodi Zveze delovnega ljudstva v vseh večjih krajih sreza
V	prevaljskem srezu vlada najživahnej-še volilno gibanje med delavci, malimi kmeti in malimi obrtniki. Vsi dosedanji shodi, ki so jih sklicali akcijski odbori Zveze delovnega ljudstva so se vršli oib veliki udeležbi voliikev, ki povsod z navdušenjem pozdravljajo naš nastop, obljuibujoč, da bodo kot en mož dne 5. maja t. 1. stopili na volišče in oddali svoj glas za listo s. Topaloviča, sreskega kandidata s. Eržena in njegovega namestnika s. Lamprehta.
Nasitoip Zveze delovnega ljudstva v prevaljskem srezu je našim nasprotiikom prekrižal njihove račune. Zmešani, že sami ne vedo kaj dtaiajo. Edino sredstvo, ki jim je še ostalo je obrekovanje, grdenje izza plota, osebna gonja. S. Topaloviču so posvetili poseben anonimen letak, poln laži in obrekovanja.
Toda ta njihova »poteza« jim je vzela še tisto malo simpatizerjev, ki so jih imeli. Vse se z gnjuisom obrača od ljudi, ki so zmožini takšne propagande. Tudi v politiki je treba poznati meje dostojnosti, kdor pa teh mej ne pozna in rije po blatu pa spada med četveronožce, čiiih bivališče je — svinjak.
Delavstvo je preveč dostojno, da bi sledilo zgledu nasprotnikov in se 'posluževalo takšnih metod.
Delavci, mali kmetje in mali obrtniki se zbirajo na svojih shodih, na katerih se govori o 'programu, s katerim' gremo v boj za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva.
Delavstvo v Dravogradu zboruje
V soboto, dne 13. t. m. je bil sklican shod Zveze delovnega ljudstva v Dravogradu. Nasprotniki so skušali vplivati na javnost z znanim^ letakom proti s. Topaloviču, ki so ga nalepiLi kar na gosto in prelepili tudi vse naše letake, ki so vabili na shod. Rezultat njihovega trudk je bil številno obiskan shod v hotelu Korotan, na katerem je poročal sreski kandidat s. Eržen. Njegova izvajanja so navzoči pozdravili z živahnim ploskanjem. Prisotni nasprotniki se kljub poizivu s. Lepkota niso javili k besedi, čeprav se še danes govori po Dravogradu, da so imeli namen stopiti našemu kandidatu nasproti. Naš shod je v Dravogradu in okolici zapustil globok vtis.
Lepo uspel volilni shod v Konjicah
V Konijicialh se je vršil zadnjo nedeljo volilni shod liste Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec ije 'S. Topalovič. Delavci, mali
kmeti in obrtniki so napolnili gostilniške
prostore g. Merkše prav do zadnjega kotička.
Prisotni so oba referata, ki sta ju podala s. Rabič kot srezki kandidat in s Vidovič, spretjeii z velikim odobravanjem. Kmeti, delavci in imali obrtniki v konjiškem srezu so' prišli do spoznanja, da je treba pri volitvah nastopati složno, ker le na ta način ibo mogoče izboljšati položaj makija kmeta, delavca in obrtnika, ki se nahajajo na robu propada.
»V slogi je maša moč in naša osvoboditev!« 'Pod item geslom bodo konjiški delavci in kmeti na dan volitev korakali na volišča ter oddali svoje glasove za listo s. Topaloviča.
Tudi v ptujskem srezu gremo v boj
Naš stari s. Šegula kandidat
Na listi Zveze delovnega ljudstva za ptujski okraj kandidira naš osiveli prvobo-ritelj za pravice revnih in zatiranih vpoko-jeni železničar s. Šegula Ivan. Njegovo kandidaturo bodlo vsi delavci, pa tudi vsi mali kmetje in mali obrtniki v ptujskem srezu z navdušenjem pozdravili, kajti oseba s. Šegule nam daje najboljšo garancijo, da bo ptujski srez pri teh volitvah postavil svojega moža. S. Šegula dol?o časa ni bil voljan pristati na kandidaturo. Smatral je, da je svoje delo že dovršil in da mora prepustiti teren drugim. Pokazalo se je pa, da brez njega ne gre. Zato je okrožni volilni odbor sklenil postaviti njegovo kandidaturo v sporazumu z vsemi tistimi, Iki mislijo in žele iskreno izboljšanje položaja vsega delovnega 'ljudstva. Ko se je pretekli tedien izvedelo po mestu in okolici, kdo je kandidat, »o sodrugi samozavestno dvignili glave, kajti sedaj vedno, da je 'položaj popolnoma jasen. Zelo zadovoljivo pa je tudi odjeknila vest, da je za njegovega namestnika izbran s. Edo Karner, domačin iz Hajdine, ki ga pozna takorekoč vsa okolica.
5. tmaj bo tudi v ptujskem srezu prinesel ogromen uspeh listi Zveze delovnega ljudstva.
V okolici TrilCa
Naše volilno gibanje
Sodrug urednik! Poročam Ti nekoliko o volilnem gibanju v Tržiču. V soboto in nedeljo smo imeli v okolici Tržiča pet volilnih zborovanj, in sicer v soboto na Pristavi, v nedeljo v Kovorju, v Lomu, pri sv. Ani in v Dolini. Na zborovanjih sta poročala sodr. Padar in namestnik sreskega kandidata sodr. Soviai. Zborovanja so bila dobro obiskana in volilci so pazno in z odobravanjem sledili jedrnatim izvajanjem sodr. govornika'. Na vseh zborovanjih so se volilci enoduino iz-;avili za listo Zveze delovega ljudstva in rojenega nosilca sodr. dr. Topaloviča.
Sijajno obiskan volilni shod v Mežici
V dvorani pri Tofu se je zbralo preteklo nedeljo, dne 14. t. m. toliko rudarjev, malih •kmetov in analih obrtnikov, da je bila velika dvorana natlačeno polna. Shod je otvoril namestnik sreskega kadidata s. Lampreht, ki je predstavil sreskega kandidata s. Eržena in mu podal besedo. Tudi tu je š. Eržen ob splošnem pritrjevanju zborovalcev najprej obračunal z dostojnega človeka nevredno gonjo nasprotnikov, potem pa je svoja izvajanja posvetil razmotrivanju našega gospodarskega, socialnega in kulturnega programa.
Njegova izvajanja so zborovalci večkrat prekinjali z navdušenim pritrjevanjem.
Navzoči so bili tudi nasprotniki, ki pa so, videč razpoloženje, ostali popolnoma mirni.
Volilni boj v Mežici je spričo sijajnega razpoloženja v naših vrstah že odločen. Na sprotniiki to vedo in so radi tega tembolj nejevoljni.
Velik shod na Holmecu
Tik ob mielji, na Holmecu, je bil preteklo nedeljo, dne 14. t. m. popoldne velik shod, na katerega so prišli .zborovalci od 'blizu in daleč. Mali kmetje iz okolice, pa tudi rudarji, delavci in mali obrtniki. V vseh gostilniških prostorih se je ljudi kar trlo. Shod je otvoril v imenu akcijskega odbora s. Koren, govoril pa je s. Eržen.
Kakor na obeh prviih zborovanjih se je tudi nia tem zborovanju manifestirala enotna volja volilcev mežiške doline za zmago liste delovnega ljudstva.
Številno obiskan shod v Vuhredu
se je vršil pretekli pondeljek, dne 15. t. m. zvečer. Lesni delavci, mali kmetje in mali obrtniki so napolnili prostore gostilne pri Sgertnm Prišli so nekateri celo od Sv. Antona in z Remšnika, torej ure daleč, samo da čuijejo govornika naše liste Zveze delovnega ijudstva.
Shod ije vodil naš stari sodrug in bojevnik Tarkuš, govoril pa je s. Eržen.
Njegova izvajanja so našla vsesplošno odobravanje. Sigurno je, da bo tudi Vuhred z okoliškimi kraji in občinami vred 5. maja dal veliko večino glasov za listo s. Topalovič a nErž ena -Lampreht a,
Na vseh shodih se je razvila uspešna agitacija za »Delavsko politiko«.
Tudi levi mariborski srez
za nas
Selnica ob Dravi.
V nedeljo, dbe 14. aprila popoldne se je vršil shodi delovnega ljudstva za kandidatno listo ‘S. Topaloviča, (na kateri sta postavljena kot sreska kandidata ss. Petejan Josip in Eržen Viktor), v Selnici ob Dravi, ki ga je v polni gostilniški dvorani Dappler otvoril s. Strnad. O vzrokih gospodarske krize, brezposelnosti, nizkih mezdah in drugih socialnih vprašanjih je govoril s. dr. Reisman in za njim še en delavec ter so se tudi tukaj zborovalci tako navdušili za kandidatno listo Zveze delovnega ljudstva, da se je takoj priglasilo 14 novih naročnikov »Delavske Politike« in tudi za »Volksstim-me« nekaj, tako da ‘bo uspeh naše liste gotovo tudi v Selnici in sosednjih občinah popoln. Delavci iso rekli, da /bodo šli na agitacijo od moža do moža, pa tudi za razširjenje naših delavskih listov.
V ogledalu
Plačanci na delu. Meščansko časopisje poroča z naslado, da SO' ekstremisti na delu in da motijo shode s.Topaloviča. VKragujevcu so ga celo obmetavali z jajci. Zanimivo je, da ti ekstremisti dosillej niso poskušali napraviti ničesar podobnega na kakšnem drugem shodu' zaito je jasno, da so' ti ekstremisti navadni plačani elementi, ki radikalno frazarijo, da bi premotili delavstvo, služijo pa najhujši reakciji. Shode motiti ni težko in v ttetm so škodljivci delovnega ljudstva strokovnjaki. Ali slabo se jim bo obneslo.
Na kaj so naši »narodni« ponosni. Naši narodni »socialisti« so imeli svoj kongres v Celju. Tiu so govorili razni govorniki lo in ono. Neki govornik je omenjal to-le: »Narodni socializem obvladtuje danes že ves kulturni svet« in na to si je mislil — moramo biti mi vsi narodni socialisti ponosni. Če imajo naši narodni gornje dejstvo za uspeh, potem imajo pač svoje ideale. Ponosni sio lahko kvečjemu na Mussolinijleve fašiste, na Hitlerjeve kljiukaiste križarje in na Pil-sudisikiega poljske šoviniste, če je to njih ponos, potem dober tek — nas bi bilo takih vzorov sraim. Vendar nekaj so narodni s tem priznali — svoje vzornike in svoj cilj. Povej mi, s kom se pajdaišiš in povem ti, kidio si.
Ljotičevi shodi so končali s iiaskom. V
Ljubljani so miu delavci obesili v Unionu z balkona kljukasti križ. V Mariboru je y dvorani (kjer je bilo zadnjič na Topalovičevem shodiu 3500 ljudi), govoril okrog 100 poslušalcem, Na Jesenicah se je stvar zanj isto-tako neugodno iztekla.
Zahtevamo zakonito uvedbo ekslstenine minimalne plaie.
Trbovlje
Maribor
Krepko naprej!
Podpisani (železniški delavci v delavn/ici ' državnih železnic v Mariboru srno bili premeščeni. Ker nam ni dana možnost, da bi se poslovili od -so-drngov in prijateljev osebno, se tem 'potom poslavljamo od njih in jim v slovo kličemo krepak: Družnost! Brenčič Leopold, ključavničar d. ž., Ternovšek Ivan, strugar d. ž., Gradišnik Avgust, mizar d. ž., Plevanč Franc, klepar d. ž., Kraner Franc, pom. del. d. ž., 1. r., Bauman Karel, kotlar d. ž, 1. r.
Pozor!	Pozor!
27. aprila 1935 oib pol 20. uri v dvorani pivovarne »Union«
Velika delavska akademija
Nastopijo ivsa delavska pevska in kulturna društva v Mariboru. Spored je bogat in pester! Vstopnina je nizka!
Prediprodlajne vstopnice se dobijo v tajništvu Strokovne (komisije, v upravi »Delavske Politike« in »Volksstimime«, kakor tudi pri vseh obratnih in organizacijskih zaupnikih.
Kupite vstopnice pravočasno, ker je število omejeno!
Kandidati liste ministra v p- Maksimoviča. Včeraj so se zglasili pri sreskem sodišču v Mariboru novi kandidati za posebno listo z nosilcem bivšim ministrom Božo Maksimovičem. Na tej listi bodo kandidirali v mariborskih srezih: Dediol Miko, javni notar ,v Perlleau za levi breg in dr. Štefan Črnobarič, -advokat v Zemunu ter na desnem bregu Braitvarovič Mihael, upokojeni uraidmk 'generalne direkcije železnic v Pančevu, namestnik Markovič Milorad, ekonom iv Zemunu.
»Narodni« so zapustili svojo zaupnico. V nekem mariborskem tekstilnem podjetju so odpustili delavk o-zaupnic o, ker jim ,je postala neprijetna vslad svojega iprecej odločnega nastopanja kot zaupnica. Da bi se je na .liahek način znebili,, so to zaupnico po povratku v služlbo po iprastani bolezni premestili k težjim strojem., kjer bi tudi mnogo mianje zaslužila1. Vsled tega je zaupnica odklonila to dblo in zahtevala prejšnje stroje. Tovarna tej želji ni hotela ustreči, ampak je zaupnico rajše odpustila iz službe. Zaupnica se je vsled tega obrnila na pomoč k svoji »narodni« organizaciji, ki pa je svojo dolgoletno zvesto sotrudnico pustila na cedilu. Zaupnica se je nato zatekla po pomoč k našim ljudem, ki so ji tudi brez nadaljnaga kot revni delavki 'pomagali. Dr. Reisman je vložil proti tvrdki tožbo in tvrdka je tej zaupnici pred koncem pravde že izplačala 2200 Din odpravnine.
44 prošenj za sprejem v občinsko zvezo bo moral obravnavati občinski svet na svoji prihodnji seji. Na dnevnem redu je tudi 11 prošenj za nove gostilniške koncesije, čeprav je v Mariboru že davno preveč gostiln. Obravnavalo se bo tudi kreditno vprašanje za dovršitev regulacijskih del na Aleksandrovi cesti. Skrajni čas je, da se vsaj to uredi, če že nimamo v tem letu pričakovati nobeni drugih Javnih investicijskih del. Križišče Vetrinjske in Tattenibachove ulice je istotako pereče, kakor ureditev in tlakova-
Ljubljana
Občni zbor »Zarje«. V petek, dne 12. aprila t. L se je vršil VIII, redni letni občni zbor glaisbenega -društva »Zarje«. Izvoljen jie bil sledeči novi odbor: Predsednik Korošec Blaž, tainica _M. Selanova, blagajnik Vuk Ivan. Odbor: Okretič Vlado, Globočnik Jože, Mravlje Teodor, Dekleva Vlado, Pod-bevšek Mirna, Janežič Stane, Kaivalič Viktor, Zdouc Franc. Novak Franc. Nadzorstvo: Žilič Ivan, Ravnik Jože, Simonič Rudi. — Sodrugi in sodružice, pristopajte k »Zarji« kot podporni člani! S tem koristite »cbi in celemu pokretu. Družnostl
Prevalje
Po nesrečnem naključju je 'dne 30. marca prenehalo biti zlato srce Topolovčeve mame, matere našega s. Antona I opolovca. Težko prizadetemu sodrugu in njegovim domačim naše iskreno sožalje.
Guštanj
Mi volimo listo s. Topaloviča! Preteklo nedeljo je sklical volilni shod naš protikandidat Učitelj Doberšek. Na ta shod je prišlo okrog 20 njegovih -pristašev, ostali zborovalci pa so bili pripadniki liste Zveze delovnega ljudstva. Oib koncu shoda je s. Juh s težavo dobil besedo in je v svojih izvajanjih obsodil gnjusno goujp, 'ki jo uprizarjajo na-
nje Glavnega trga, kjer je najmočnejši promet. Druga mesta so bolj aktivna, delajo tudi s posojili, zakaj pa v Mariboru to ni mogoče?
Obratni in organizacijski zaupniki — pozor!
Letake za delavsko akademijo, dne 27. aprila boste dobivali od četrtka, dne 18. t. m. naprej v tajništvu Strokovne komisije. Pridite po nje točno in zanesljivo!
Pevce zadružnega delavskega pevskega zbora opozarjamo, -da se morajo točno in zanesljivo udeležiti pevske vaje, ki se bo vršila v sredo po Veliki noči, to je dne 24. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice.
Prijatelj prirode, Maribor. Za velikonočne praznike izlet k Sv. Duhu. Odhod v nedeljo, dne 21. v vlakom ob pol 6. uri zjutraj do Ruš.
V	sobi magistratnega ravnatelja g. Rodoška je izvršil samomor znani invalid Klemen Jesenko, -stanujoč v Danjkovi ulici, lastnik konce-sije za sejmarske zabaviščne šotore. Zadnji čas je živel v zelo slabih Igmotnih razmerah in je poleg tega bil zapleten v neko zadevo. Sklenil je na-praviti vsemu konec, kar je priznal tudi v pismu, ki ga je v soboto zju-traj prinesel na policijo, nato pa se -je pod!al na magistrat, šel v sobo g. ravnatelja, se mu lepo zahvalil za vso dobrohotno pozornost in podporo, ki mu jo je izkazoval, -potem pa je pot egi 1 iz žepa samokres in prodno je mogel to kdo preprečiti, si je izstrelil kroglo v glavo in se zgrudil, čez nekaj minut jo izdihnil.
Ker so z novim iinančnim zakonom ukinjene takse na avtomobile, je mnogo mari-borčanov, ki so svoje avtomobile svoj čas odjavili, sedaj zopet prijavilo v promet. — Obetajo se živahnejše kupčije z avtomobili.
Dela na ureditvi promenade na Aleksandrovi cesti zelo počasi napredujejo. Če bo šlo v tem tempu naprej, še do »Mariborskega tedna« ne bodo gotova.
Pobreije pri Mariboru
Živ pokopan
V	vodnjaku ga je zasulo
Preteklo nedeljo, dne 14. t. m. d-opoldne se je pripetila na Pobrežju pri Mariboru velika nesreča. Pri kopanju vodnjaka na dvorišču hiše Cankarjeva ul, 26 je v globini osem -do dese-t -metro-v zasulo 241etnega delavca. Alarmirani so bili številni reševalci, ki so takoj prilčeli z odkopavanjem. Že par-krat se jim je posrečilo dokopati se do nesrečneža, vselej pa se je zgrnila nova plast podsute zemlje v globočino. Po najnovejših poročilih se je v torek do opoldne reševalcem posrečilo, da so odkopali vrhnji del trupla podsutega delavca. Ta nesreča ni edina te vrste, ki jo imamo v teku zadnjih let zaznamovati. Treba bo temu delu posvetiti več pozornosti, da ne bo nepotrenih človeških žrtev.
RuSe
Na zadnji poti «mo spremili v nedeljo, ■dne 14. t. m. blago mater našega s. Ad-olfa Kreuha. Bodi pokojnici ohranjen Ičasten, spomin. Preostalim pa naše iskreno sožalje.
sprotniki proti s. Topaloviču. Zborovalca so priredili navdušene -ovacije Topaloviču in ponovno- izjavili, da bodo kot en mož volili listo Zveze delovnega ljudstva in sodr. Topaloviča.
Zakaj je prišlo do izpremembe naše
Prejeli smo v objavo:
Smatram za svojo dolžnost, da pojasnim nujnost spremembe kandidature za laški srez na listi »Zveze deloveiga ljudstva«, katere nosilec je s. -dr. Živko Topalovič.
Na sreski konferenci, -katera se je vršila v Trbovljah -dine 10. marca t. 1., sem bil -podpisani določen kot kandidat za volitve v Narodno skupščino za srez Laško. Ta sklep je bil tudi objavljen v »Delavski Politiki« dne 13. marca kljub temu, da sem izrazili pomisleke proti tej -objavi, češ, da je stvar prenagljena in -premalo razčiščena. Po vsestranskem temeljitem prevdarku in na podlagi vsestranske -diskusije z volilci im zaupniki se je ugotovilo, da bi moja -kandidatura, bolje rečeno moja izvolitev postala usodna za našo občino, katera bi postala politično špekulativen objekt strankarskega ali osebnega samo-ljublja in bi ponovno prešli na stara neželjena pota, ki so toliko škodovala naši občinski gospodarski in politični ustaljenosti.
Kranj
Volilna shoda sklicuje Zveza delovnega ljudstva v četrtek, dne 18. aprila oib 19. uri v Britofu v gostilna pri Gorjancu, v petek, -dne 19. aprila ob 19. uri pa na Kokrici pri -posestniku Kopaču Jožefu.
»Ekstremni levičarji«. Socializem je sa-mio eden. V gibanju pa so nekatere taktične
i a ».like. četudi so razlike, mora, nam vsem
biti vzvišena naloga delo za socialno enakost, Želja -delovnega ljudstva je, da gre enotno v volitve v Narodino skupščino. Pojavili pa so se elementi, -ki bi radi to enotnost razbili. Žalostno je dejstvo, da so se pojavili ti nasprotniki ravno v delavskih vrstah in sicer s,o to tisti, kateri se štejejo med »ekstremne levičarje«. Da s-o taikd levičarja vse prej kakor idealisti, so nam pokazale že izkušnje, ker oni hočejo s svojo revoluc i onarn os t-jo preobrniti v par dneh ves svet, toda okoliščine -so take, da je to nemogoče in edini uspeh sta razočaranje in -malodušnost, radi tega se zgodi, da se ekstremisti lepega dne znajdejo pri novih »revolucionarjih«, pri naših največjih nasprotnikih — fašistih. (To so pokazale zadmijle -volitve tudi v mestu Gdanskem.) Ko se »-ekstremnim levičarjem« po njihovem zborovanju ni posrečilo postaviti svoje liste -proti s. dr. Topaloviču, so začeli oznani, a-ti svojim pristašem abstinenco. Ne čudimo s-e tudi, da se je eden od vodilnih »ekstremnih levičarjev«, ki -daje direktive za abstinenco, izjavil, da če bi volil, bi volil poprej za status quo, -kakor -pa za -delavsko socialistično teto. Utem-eljeva-l je svojo »bistroumnost« s tem, -dla si bo- radi tega-današnji kapitalistični sistem poprej zobe polomil. Ker so se mu še nadalje -pojmi -precej mešali, češ, da -nima pom-ema -voliti po takem volilnem sistemu, da so mandati že v naprej določeni in da delavska lista ni postavljena od -delavstva itd., sem ga vprašal
v	kakšnem smislu so potem oni postavljali svojo kandidatno -listo. Tu je prišel v precejšnjo zadrego; -odgovor je bil jalov in nepomemben, češ, -da se zdaj več z volitvami ne -peča in da ga n-e zanimajo. Da pa mora periijodia fašizma zavladati povsod (tako trdijo -oni), pa tudi ne drži. Kdor zasleduje zgodovinski razvoj družbe, tega tudi ne bo trdil, ker vemo, da se ne razvijajo vsi narodi enalko. Dočim gred-o eni narodi postopoma -do socializma, drugi -kar preskočijo iz fevdalizma v socializem itd. Logika, katero uporabljajo »ekstremni levičarji«, je takšna, kakor utrinek zvezde, ki zažari, potem pa se izgubi v — nič. Nismo -preroki, da bi naprej -prerokovali, kaj bodo prin-esle volitve in kaj bo -prinesla bodočnost. Lahko pa rečemo, -da če gremo skupno na volišče za delavsko listo, imamo možnost, da bomo s-v-oje ipravice dloseigli, če pa volimo nasprotnike delavskega -razreda, ali če se vzdržimo volitev, pa smo pokopali sebe in dmuge. Zlato, 'delavci, kmetje in obrtniki, me nasedajte direktivam »ekstremnih levičarjev«, ker njim se gre glavno- le za razkol v delavskih vrstah, n-e pa za kruh, svobodo in enakost. Saj -se je pokazalo, da bi šli rajši v kompromis -s krščams-k-o-social-ni-mii voditelji, kakor pa s samostojno delavsko socialistično teto. Vsak kdor pravilno nojmiuje logiko in je za socialno pravičnost, bo glasoval dne 5. m-aja ža neomadeževano
kandidature v laškem srezu?
Zaradi teg-a apeliram na sodruge in prijatelje, osobito na one, ki so želeli mojo kandidaturo, da -pojasnijo potrebo izpre-memfbe kandidature vsem našim volilcem in pm povedo, da je bilo to v interesu delovnega ljudstva v naši občini, katero vodij-o delavci, kmetje in obrtniki. V interesu obrambe in utrditve medsebojnega skupnega dela in uveljavljenja malega človeka -na politični pozornici je, da gremo složno kot en mož brez vseh predsodkov pogumno na delo in tako dokažemo, da smo složni kadar gre za interese malega človeka — delavca, kmeta in obrtnika.
Moj zame rti k s. Sedej je preizkušen borec za pravice malega človeka in -mu mirno lahko zaupamo zastopstvo naših interesov. Naj bodo načela skupnega boja več -kot pa osebnost, katera se mora žrtvovati skupni stvari.
Klenovšek Jakob.
Velenje
Zabavo smo imeli. V dobi, ko prihajajo med -nas razni bivši poslajc-i in kandidati, se nam delavcem, kmetom in obrtnikom nu-dS včasih kakšna ibrezplačife zabava. Nekaj takega je ibil tudi shod, ki ga je sklical bivši nar. -poslanec in minister v pokoju g. Bo-igomil Vošnjak pri Dežmanu. D asi je bil sklican bol) lajno, s -podpisi, so vendar pri-šM na shod večinoma sa-mi taki, ki imajo že toliko soli v glavi, da danes že sami vedo, kje jih čevelj žuli. Kaj neprijetna zadeva zanj je bila, ko mu je nek čisto -preprost krnet zabrusil: »Za nas še niste ničesar do • -brega napravili, od politične linije, ki ste jo
vi	zastopali pa imamo dovolj.« Ko se ;e govornik v -svojih izvajanjih zaganjal zdaj na levo, zdaj na desno, se mu je tudi nehote zaletelo: »Delavstvo, kmetje in obrtniki bo-d-o sedaj pokazali, da znajo voliti svoje zastopnike v -parlament!« (Viharno odobravanje.) In ko se je g. kandidat v govoru spomnil tudi, da bi bilo treba napasti sodruga Topaloviča, je n-a-stal tak aplavz, da je g. Vošnjak -po-bra-l svojo ropotijo in -odšel kar brez slovesa, kar tudi ni hjpo. Ker je pa g. Vošnjak najbolj povd-arjal, Ža je treba dati danes delavcu zabave in razvedrila (kruha se bo itak moral odvaditi),'Vas prosimo, g. Vošnjak, napravite nam še kako tako zabavo. Glasov naših sicer ne dobite, ker bi mi zelo radi, da bi si lahko lepot-e naše lepe Šaleške -doline bolj natanko ogledali, če ste v Beogradu, Vam pa to brez zamude dragega časa ne -bi -bilo mogoče. Pa še nekaj! Navzoč na -shodu je bil tudi kandidat Joža. Mogoče dia je prišel čisto s poštenim namenom, da bi na-mreč vlovdl kakšno ribo na svoj trnek. Pa n-e boš! Našega prepričanja ne prodamo za skledo leče in 5. maja bo odklenkailo vsem. ki prihajajo k nam v ovčji obleki. — Marksisti.
Upanje v razorožitev?
Stari angleški sodrug Artur Hen-derson, predsednik razorožitvene konference, ima nado, da je došel ugoden trenutek za nadaljevanje razorožitvene konference. Te dni Hen-derson odpotuje v Ženevo, kjer ostane dalje časa, da bo mogel bolje posredovati med nesporazumljenji. Najprej bo sklical predsedništvo in potem splošni odbor.
Glede Nemčije je Henderson rekel, da bi bilo najbolje, če se Nemčija vrne na razorožitveno konferenco, ker vendar nihče ne misli na to, da bi Nemčijo izolirali in Nemčija se mora zavedati, da je Društvo narodov poleg vse kritike politično najmočnejša korporacija na svetu.
listo Zveze delovnega ljudstva. Samo z močnim .d-elarvskim zastopstvom v parlamentu se bodo začeli lomiti kapitalistični zobje.
B—d.
j_______________________________
Celje
Spor v Cinkarni. Že v zadnji številki našega lista smo -poročali, da vladajo v tu-kaj&nijj cinkarni mod delavstvom jako na-
pete razmere, ker s*<> še vedimo na tapetu redukcije, -ki spravljajo zo-pet in zopet nove dela-vce ob kruh. Kar je p-a najtežje pri •stvari je ip-a dejstvo, -da -oni organi, ki so dosedaj te 'redukcije -provajali, niso posedovali dtovoljno smisla za duševno stanje človeka, ki mu nenadoma zmanjka tal pod nogami. In tuldi potrebne možatosti jim manjka za vršenje tako delikatne službe, ker bi se sicea- ne izgovarjali napram re-d-uc irancem, dla niso oni krivi, pač pa delavski zaupniki, ki so jih v redukcijo predlagali. Menda ni na- svetu -delavskega zaupnika, da bi kaj takega storil, najm-aj pa more kaj takega storiti naš stari Plankar, ki je 63 let svojega življenja častno prebil in ostal -poštenjak, ki mu ga v vsem Celju ni pora. V-aled1 takega postopka je že mesece in m-eisieoe vrelo v tovarni in naposled je moral ta -po šili -pritajen srd vendar le bruhniti na dan. Sicer ne na tak način, kakor to opisuje »Jutro« od preteklega četrtka, ki -pri-kazuije, da je uldlrlo v ci-nlkamo nekaj desetin brezposelnih, ki so onemogo-6avali dielo -dielo-voljnim delavcem, kakor da le cinkarna občinski pašnik, 'kamor lahko utdere, komur se poljubi. V resnici so se zbrali Je cinikarniški -delavci, ki so ravnokar dokončali svoje delo -ter zahtevali, d'a jim za-
upniki sporoče, kaj so opravili pri intervenciji prejšnji -dan. Seveda je pri takih
stvareh -v-edlno nekaj hxu)pa, tembolj če se
upošteva stiska, ki <danes delavstvo tlača. Resnica -je tudi, da je -bil ta dan skrajno napet in bi bilo prišlo tudi do spontane stavke, če bi zaupniki n-e uporabili vse svoje avtoritete, dh prepričajo razburjene duhove, naj počakaj-o, -da se vrne g. direktor, ki je bil ravno na potovanju, da se na tozadevnih pogajanjih zadeva uredi. Reči je -treba, da so bila tudi glede te zadeve naša napovedovanja povsem -pravilna. Mi smo še v zadnji notici ipriporočili, naj vzame to delikatno zadevo v roke sam g. šef, pa se bo z nekoliko dobre volje -dalo vprašanje vsaj za silo zadovoljivo rešiti. Na -pogajanjih v četrtek, ki so se vršila cel- dan, s-e je naše napovedovanje v celoti obdstini-lo. Dosežen je ibil sporazum, ki bo vsaj v glavnih težnjah zadovoljil obe stranki. O stvari bomo pri 'primerni priliki še spregovorili par načelnih besed, za -e-nkrat naj po nalogu zaupniškega zbora iz cinkarne objavimo zahvalo županu -g. dr, Goričanu, ka je v tem spo-riu odlično posredoval in- -pokazal za delavske težnje vse razumevanje in načelniku II. rudarske skupine, neumornemu s. Pliberšku^ ki se -je takoj odzval pozivu ter se razprave udeležil, na kateri je prepričevalno zastopal interese cinkaitniškega delavstva.
Slovenski izseljenci v Franciji
Težka situacija, v kateri se izseljenci danes v Franciji nahajajo, jih je prisilila, da so se združili brez razlike verskega ali političnega prepričanja v skupno fronto delovnega ljudstva. Dosedaj so bile edinole naše strokovne organizacije tiste, katere so se brigale za dobrobit celotnega izseljenskega delavstva. Vse drugo je stalo ob strani. V največ slučajih sp nekateri to delo celo sabotirali. Toda vedno hujši pritisk od strani rudniških ter državnih uprav je našim izseljencem vsaj deloma odprl oči, da mu ne Bog ne Sv. Barbara ne more pomagati, če se ne bo združil v skupno borbo proti vsem tem vnebovpijočim krivicam. Vršile so se razne konference in javna zborovanja, na katerih je delavstvo pozdravilo delo za združenje ter naš akcijski program z navdušenjem sprejelo.
Na širši konferenci vseh v Franciji obstoječih jugoslovanskih delavskih organizacij in društev se je izvolil poseben akcijski odbor, ki je bil poverjen z nalogo, da se obrne na pristojne socialnopolitične ustanove in oblasti v domovini s prošnjo, da store vsaka v svojem delokrogu vse, da se doseže za jugoslovansko delavstvo v Franciji čimprej naslednje:
1.	Doseči in uzakoniti je konvencijo, kakršna je bila sprejeta med Jugoslavijo in
Nemčijo ter med Poljsko in Francijo, v svr-ho zasiguranja starostnega zavarovanja in drugih ugodnosti.
2. Dogovoriti se je glede starostnega zavarovanja tudi z drugimi državami, koder se nahajajo jugoslovanski delavci, da se jim na ta način povežejo prispevki, katere so plačali na račun starostnega zavarovanja ter da se jim štejejo vsa delovna leta, kadar stopijo v pokoj.
3. Doseči se mora, da bo zasigurana jugoslovanskemu delavstvu« za primer brezposelnosti brezposelna podpora.
4. V slučaju vrnitve jugoslovanskih izseljencev v domovino najlse jim tam preskrbi delo ali pa brezposelna podpora v taki višini, da se bo dalo živeti.
5. Ukine naj se pobiranje taks za jugoslovanske potne liste v Franciji.
Kakor znano, morajo imeti jugoslovanski delavci v Franciji delavske karte. »Carte d’ identite«, za katere je treba plačati pristojbino 33 frc. Ne razumemo, zakaj bi morali plačevati še te posebne takse, ko še za preživljanje primanjkuje denarja, ker so reducirani delovni dnevi in plače.
Jugoslavija in Francija sta prijateljski državi, zato upravičeno zahtevamo in upamo, da se ugodno reši vprašanje jugoslovanskih izseljencev v Franciji.
S čim nas je v nedeljo razveselil naš radio!
V	nedeljo, dne 7. t. m. smo slišali radio-p:enos nacionalno-socialističnega	kongresa
iz Celja. Vsebinsko je napravil ta prenos zelo mizeren vtis na poslušalce. Izgledlai, da je .bila tudi »velikanska« gneča, iker se Je slišalo le par pl o skače v in tudi poedine glasove pri redkih »Živijo«- in »Slava«-klicih bi p.rav lahko prešteli — torej mizerno.
Zakaij?
Da ne ibiomo govorili o otvoritvi in pozdravnih govorih raznih zastopnikov prisoten), preidemo na »jedro« tega kar smo
slišali.
'Nek govornik je p-ovdarjal napore in d'ek» »uiaciona-limo-socialističnega.« deliavstva za oibramibo svobode. Kaj . . .? To se sevedla lepo slišiii; »hranitelj svobode«! Kakšne pa — to- je pa drugo vprašanje. Le poglejmo na našo lastno »nacionalno« politično zgodovino, 'domala do zadnjega dne, pa bomo tako(j na jasnem, kakšna svoboda ije tu mišljena. Ako se to imenuje »svoboda«, da sme monopolizirana »nacionalna« stranka neomejeno »svobodno« manipulirati s pra-vioo, zakoni in svobodo . . . , tedaj je ta trditev pravilna — mi pa suimnjamo v to.
Dalje omenja isti govornik napore vlade da pomete z liberalizmom (to je tudi neka vršita svobode — namreč svoboda izkoriščanja šibkejšega ipo močnejšem), o potrebi cržavne kontrole v narodnem gospodarstvu in vpoštevanje delavskih zahtev in pravic do dela s strani vlladle. Omenja tuldi, da treba najti pravično razdelke med Kapitalom in delom, zato so potrebni pravični zakoni, biti mora zajamčena minimalna menda in zagotovljen delavstvu ž-. vi jenski cbsto.) v starosti. Vse to •— pravi — se bo izvršilo s sodelovanjem »nacionalno« orientiranega delavstva.
Kaj pa ostali? Ali bodo tudi v bodloče imeli besedo l'e monopolizirani »nacionalisti«? Ali nas bodo večno pitali s tistimi frazami o »nacionalizmu« in »svobodi«, pri tem pa gre zmeraj vse na slabše ih simo z . sakim dlnem 'bolj 'lačni. Sedaj, pred' volitvami, se mnogo govori o javnih deKh itd. itd. — kaj pa so ti gospodje do sedaj delali? Ali prej tega niso veideli ali videti??? Ne — mi srno teh večnih obljub že zdavnaj siti, ne bomo več čaikaii rešitve ih dela oa kakšnega »nacionalnega« odrešitelja ali »fiihnerja!., ampak ibomo vzeli našo usodo raini v roke — dovolj imamo fraz!
Samo poglejmo en primer, kako se vrši kontrola »narodnega« gospodarstva. Vzemimo na primer avtomobil in riž. Avtomobile vporabljajo v večini le premožnejši sloji, največ pa (bogataši, riž pa konsuimdra le lačna in revna delavska masa. Prvemu je bila taksa ipopolinoma črtana, rižu pa užitnima povišana za 1 Din na kg.
Torej kje je ostalo tu delavstvo — pa tudi ono »nacionalno« orientirano?
Kar se pa ostalih 'socialnih zahtev tiče, je bilo vse le pogrevanje naših socialističnih zalhtev — seveda za volitve pride vse prav, ker isamvo z govori o »nacionalizmu« in »svobodi« tudi nacionalno orientirano delavstvo ne bo nasičeno.
Češki 'delegat pa ni prav nič omenil delavskega vprašanja, gotovo je mnenja, da to ne interesira »nacionalno-socialističnega« delavstva. Povedal pa je, da ima Češka politično demokracijo, manjka ji pa gospodarska demokracija, katero mislijo oni vpo-r.tavšti. Pri tem smo slišali tudi par ploska-• ev in ipar »lhravo«-klicev. Samo poglejmo kakšna demokracija vlada pri podobnih bratcih v Nemčiji, pa najsibc politična ali gospodarska. Tam mi ene ne drge!
Beograjski zastopnik Dejnevič govori vsemu slovenskem delavstvu . . . kateremu neki. Ali se to imenuje slovensko delavstvo, kar je bilo v Celju? Dalje omenja delo in napore »nacionalno-socialistične ga« delavstva za dosego boljših življenjskih pogojev delovnemu človeku.
Radi bi vedeli, v čem so tisti napori in v čem tisto delo — to pa ta gospod ni povedal, iker tega tudi povedati ne ve,
Govio-i il je tudi 'Zastopnik Delavske zbornice (ki seveda ni marksistična organizacija, kot to trdijo nemamksisti). Pogrel je zopet dtel socialnih zahtev socialistično orientiranega delavstva, katere v takih slučajih vedno iprav 'pridejo, četudi niso dobesedno mišljene. Govoril je o bedi in siromaštvu delavstva, o zahtevi po starostnem zavarovanju, socialnem zavarovanju, o uzakonitvi minimalne mezde in sploh o zboljšanju socialne zakonodaje itd.
Pozabil pa je povedati, .odkod in zakaj ta beda in siromaštvo pri delovnemu ljudstvu, ko vendar le ono dela in vzdržuje vse »narodno« gospodarstvo, dočim se oni, kateri ne delajo, gibljejo v izobilju in bodo povrh še oproščeni raznih »nepod.no-siviih« taiks in davščin. Tudi ni povedal, odkod se bodo vzella sredstva za odpravo brezposelnosti, za socialno zavarovanje itd. Mi psi dobro vemo, kako se to dkla v »na-cionalo-socialisitični« državi, zato najodločneje odklanjamo tak način prakticiranja pri nais. Delavec je itak že suženj, ne zasluži niti za lastno .prehrano, delati mora skoraj zastonj, alTi naj potem še brezposelne podpira, ali naj on, sam lačen nasiti lačne? Ne, tega ne bomo dopustili, sredstva naj se jem-ljcijo tam, kjer je večji kup!
Dalje nismo imeli čast poslušati, ker je radio-postaja prekinila prenos.
Torej vse skupaj velik nič, kateri je še povrh v sredini prazen.
Pri tej priložnosti bi ipa še vprašali, zakaj se ne dovoli našemu delavstvu predavanja in propaganda v radio? Mi smo vendar upravičeni, smo v večini ter sorazmerno več vplačamo za radio pristojbine. Ako je radio na razpolago p>ar ljudem, tedaj imova biti na razpolago tudi za naše res delavske zahteve in namene, čeravno- nimamo »nacionalizma« v monopolu.
Zahtevamo, da- se ukrenejo potrebni koraki ipri ladio-postaji Ljubljana, da se tudi r.am diovole radio-prenosi, .drugače pa odpovemo naše škatlje — in naj tisti gospodje, ki v radio govore, saimi poslušajo svoje govorance, 'katerih nmio mi že zdavnaj siti.
F. F.
Kovčke, torbice, listnice, gamaše, nahrbtnike priporoča po nizkih cenah
lasten pridelek, se dobi pri ERNST REISER Pekre št. 57. V velikonočnem tednu popust. Cene za liter Din 7’—, 9-—, 11'—.
Obleke, klobuke, perilo, športne po-trebSIlneitd.
kupite ugodno pri
Jakob Lah
Maribor, Glavni trg 2
po najnižji cent!
Trafno kodranje
V	brivskem salonu FRANJU HAUSER v Okrožnem uradu v Ljubljani so cene za trajno kodranje globoko znižane. Najvišja cena je Din 60'—. Zato vsi v brivski salon v Okrožnem uradu, Miklošičeva cesta 20, kjer se izvršujejo vsa frizerska in brivska dela po najnižji ceni.
KUPUJMO DOMAČE BLAGO! Oblačilni predmeti pri Gogali na Jesenicah so delo domačega delavca, zatorej je Izdelava tudi trpežna, blago dobro, cene zmerne In izbira vseh oblačil za deklice, dečke, danic in gospode vedno velika. Priporočata se krojaštvo in trgovina Ivan Gogala na Jesenicah.
Mleiajle ?iii Ii m hi ii ittivo ii Muske peku i Hom -11 sev. M
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavttelj Josip Ošlak r Mariboru.