VESTNIK
^)t)untnntmmiunnmnntnmtmmnmnmnm)mmm)))mm:
Poštni urad 9020 Cetovec E	Vertagsposfamt 9020 Ktagenfurf E
E	izhaja v Cetovcu	E
E	Erscheinungsort Ktagenfurf
E	Posamezni izvod 3 šitinge
E mesečna naročnina 12 šiiingov = E	ceiotetna naročnina 120 šiiingov	=
P. b. b.
5unnummnmumnmt!mtmmm)H!mn)m)imMmmtMnm<iT
LETHtK XXXH.
CELOVEC, PETEK, 11. FEBRUAR 1977
ŠTEV. 6 [1800]
Preveč smo žrtvovati za dosego čtena 7
da bi zdaj sodelovali pri reviziji njegovih določil
; S 1. februarjem je začet formaino veijati fako imenovani zakon o narodnih skupinah in viada je ludi že sprejeta odredbo o sosvetih, medtem ko so zdaj v pripravi odredbe o siovenskem uradnem jeziku in o dvojezičnih topografskih napisih. Pri tem pa se odgovorni dejavniki na zvezni in dežeini ravni povsem zavedajo, da so s takšnim ..reševanjem" nastopiti nevarno pot enostranske revizije državne pogodbe. Zato se zdaj na vse mogoče in nemogoče načine trudijo, da bi s prepričevanjem in posebej s pritiski ter z izsiijevanjem spraviti koroške Siovence na koiena, da bi se ukioniii oktroirani .rešitvi", ki so jo viada, zakonodajaiec in stranke sprejeii v stepem izpoinjevanju zahtev tistih nespravijSVih si), ki iahkomišijeno spravijajo v nevarnost tudi ugied in mednarodnopravni temeij Avstrije, samo da bi uresničite svoje nacionaiistične ciije. Toda koroški Siovenei smo preveč žrtvovati za dosego čiena 7 in za raziiko od mnogih drugih še nismo pozabiti, koiiko žrtev je bito potrebnih za premaganje nacifašizma in njegovega ztočinskega režima, da bi zdaj pristati na rešitve, s katerim; nas hočejo ogoijufati za mednarodna jamstva našega obstoja in naših pravic.
Ijati tudi za njen sedmi člen!
Torej tudi glede člena 7 je državna pogodba nespremenljiva; tudi manjšinskih zaščitnih določil državne pogodbe Avstrija ne more .na novo precizirati" tako, kakor bi želela, marveč je mednarodnopravno in moralno obvezana, da ta določila v celoti izpolni po duhu in črki. To pa v prvi vrsti pomeni, da pravice manjšine ne morejo biti pogojene z njeno številčno močjo; pomeni, da teh pravic ni mogoče deliti in dodeljevati po ključu, ki bi ga skonstruirali na osnovi dvomljivih rezultatov osporavanih štetij. Predvsem pa to pomeni, da pri reševanju manjšinskih vprašanj ne gre za take ali drugačne .sporazume" medstrankarskih licitacij niti za blagoslov nekoliko bolj ali malo manj domovinsko-pravovernih (beri: nemškonacionalnih) krogov marveč gre izključno in samo za spoštovanje mednarodnih pogodb in za izpolnitev pogodbenih obveznosti.
VELEPOSLAHtK SFRJ VLAHOV:
Mizne zmznjsmac
Ha postovitnem sprejemu, ki ga je prejšnji teden priredit na čast dosedanjega jugostovanskega vetepostanika v Avstriji inž. Gustava Vtahova, je zunanji minister dr. Wittibaid Pahr dokaj pozitivno ocenjevat razvoj odnosov med obema državama. Ztasti je opozorit na sodetovanje na gospodarskem in turističnem področju in v dokaz avstrijske .širokogrudnosti" omenit tudi podporo, ki jo Avstrija baje daje načrtom za gradnjo cestnega predora pod Karavankami; razumevanje je pokazat četo za prenos tetevizijskih programov — te da ne bi prišto do .motenj" avstrijske TV.
Minister Pahr je omenit tudi manjšinsko vprašanje in čten 7 državne pogodbe ter v tej zvezi opozorit na zakon o narodnih skupinah in na tristrankarski dogovor o .reševanju" še odprtih vprašanj. Omenjeni zakon naj bi po možnosti prispevat k ohranitvi manjšin, je dejat minister, vendar pa ne more preprečiti naravno asimitacije.
Vetepostanik Vtahov je prav tako omenit razne obtike so-detovanja, posebej pa je opozorit na nerešeno manjšinsko vprašanje, ki še vedno bremeni odnose med obema državama. Dejat je, da sicer obstaja dogovor treh strank, toda — kot je na-gtasit — .prizadete so vendar štiri stranke, namreč tudi manjšina sama, brez katere pa je težko doseči rešitev". Zakon o narodnih skupinah po mnenju Jugostavije ni takšna rešitev, je dejat vetepostanik Vtahov, hkrati pa izrazit upanje, da bo končno te uspe-to doseči rešitve, ki bodo sprejemtjive tako za manjšine kot tudi za Jugostavijo.
Pravice čioveka
na zasedanju komisije OZN
Sredstva, ki se jih zdaj poslužujejo proti nam in našemu vodstvu, so najboljši dokaz, v kako nerodnem položaju se je znašla Avstrija s svojo manjšinsko politiko, ker manjšinskih vprašanj ne rešuje v sodelovanju in sporazumu s prizadeto manjšino, marveč nasprotno mimo nje in proti njenim življenjskim interesom. Naravnost ogabna je licitacija, ki jo vodijo okotište-vila občin, v katerih naj bi dobili dvojezične napise: lok pristnoko-roške .širokogrudnosti" sega od 4 občin (na katere bi blagovolil pristati celo KHD) tja do 12 nekdanjih občinskih enot (ki so jih skonstruirali s pomočjo dvomljivih računskih in statističnih trikov). Pri tem pa avtorji in zagovorniki takih mahinacij očitno niti ne občutijo sramu, ko se spuščajo v svoje računske okrobacije, čeprav morajo vedeti, da je sleherno povezovanje dvojezičnih napisov in sploh manjšinskih pravic s kakršnimikoli števitkami ali odstotki v očitnem nasprotju s členom 7 državne pogodbe.
Kljub tej povsem javno manifestiram nesramnosti pa je tu in tam te opaziti tudi kakšno zadrego. Gotovo ni naktjučje, da so si na zvezni ravni merodajni dejavniki v tem vprašanju trenutno naložiti po-potn molk. Prepuščajo svojim podružnicam na Koroškem, da se priborijo do tristrankarskega kompromisa, .ki bi bil sprejemtjiv za veti-ko večino koroškega prebivatstva", kar z drugimi besedami pomeni, da bi nanj javno ali vsaj na tihem pristat tudi KHD, medtem ko se za mnenje neposredno prizadetih, to je koroških Stovencev, sploh ne zmenijo, saj bodo — kakor je de-žetni gtavar Wagner dovolj jasno zagrozit — rešitev sprejeti tudi proti njihovi votji.
Ravno to pa je tista slepa utica, v kateri se bo nujno znašla avstrijska manjšinska potitika, če se
na merodajnih mestih ne bodo pravočasno prebudili iz prepotentnega naziranja, da se Avstrija lahko požvižga na mednarodne dokumente ter si samovoljno interpretira svoje pogodbene obveznosti. Da se zavedajo nevarnosti in posledic take samoljubnosti, kaže nedavno opozorilo zunanjega ministra Pahra, ki je dejat, da je državna pogodba .nespremenljiva" in da trenutno ni mogoče dopustiti nobene spremembe niti .novega preciziranja " te pogodbe. Sicer je bilo to opozorilo mišljeno samo v zvezi z Lutgendorfovo zahtevo po raketni oborožitvi za avstrijsko vojsko, roda: kar velja za člen 13 državne pogodbe, mora enako ve-
tn še nekaj je treba imeti pred očmi: o tem, kako Avstrija izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, ne bo razsojala Avstrija sama, marveč bodo sodbo o njeni pogodbeni zvestobi in zanestjivosti izrekle podpisnice pogodbe in države, ki so s svojim podpisom pristopile k temu mednarodnemu dokumentu. Zato si izstavljajo slabo spričevalo tisti avstrijski predstavniki, ki se delajo slepe in gluhe za vsa opozorila na neizpolnjena določila državne pogodbe. V dvomljivo luč pa se postavljajo tudi tisti, ki vodstvu manjšine očitajo demagogijo (Schaumschlagerei), ker noče in ne more pristati na vsiljene .rešitve", ki pomenijo očitno revizijo določil te pogodbe.
V	palači OZN v Ženevi se je pred dnevi začelo 33. zasedanje komisije OZN za pravice človeka. Predstavniki včlanjenih držav bodo na svojem sestanku razpravljali o vrsti vprašanj, med katerimi je tudi nekaj takih, ki jim gre posebna pozornost.
V	ta okvir sodijo predvsem vprašanja, kot so kršitev pravic človeka v Čilu, vprašanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic in teptanje pravic človeka na afriškem jugu ter podobni problemi. Za obravnavo teh vprašanj so bila pripravljena izčrpna poročila o anketah delovnih skupin o razmerah v Čitu in na jugu Afrike. Delovni skupini sta namreč podrobno proučili stanje v omenjenih delih sveta ter
Zanimiva sprememba v Trstu
Po 30 letih vladanja demokristjanov v tržaški pokrajini je bil ta teden za novega predsednika pokrajinskega sveta izvoljen socialist Lucio Ghersi, ki je zamenjal dosedanjega dolgoletnega predsednika Michela Za-nettija.
S tem se tudi v Trstu začenjajo izvajati posledice, do katerih je prišlo po obeh zadnjih volitvah, namreč 15. junija 1975 in 20. junija 1976, ko so krščanski demokrati izgubili svojo dotedanjo večino in so se močno okrepile napredne sile. Pri tem je posebno zanimivo, da sc je levica prvič postavila kot resna in konkretna upravna in politična alternativa, čeprav še nikakor ni rešeno vprašanje, katere sile bodo stopile v novi odbor in v koalicijo.
Tako čaka novega predsednika zapletena naloga, kako sestaviti pokrajinski odbor. Pri volitvah so se zanj namreč poleg komunistov in socialistov izrekle tudi tako imenovane laične skupine (liberalci, socialdemokati, republikanci in Slovenska skupnost), ki pa bi sicer nujno potrebno sodelovanje komunistov najraje omejile na najmanjši obseg; obratno pa komunisti o takih omejitvah prav nič niso navdušeni, saj kot druga najmočnejša skupina v pokrajinskem svetu upravičeno pričakujejo in terjajo ustrezno mero soodločanja.
Novi predsednik pokrajinskega sveta Lucio Ghersi je pristaš levičarske struje v socialistični stranki. Takoj po izvolitvi je izjavil, da bo skušal sestaviti odbor na osnovi jasnega programa, ki ga je začrtal na osnovi tehle nalog: predvsem gre za gospodarski razvoj Trsta,
o čemer bo treba sklicati tržaško gospodarsko konferenco, ki naj bi obravnavala nove perspektive, ki jih nudi osimski sporazum (sklenjen med tlalijo in Jugoslavijo ter obsega predvsem tudi rešitve gospodarskih vprašanj — op. ured.); izvajanje sporazuma in jegovih gospodarskih določil mora biti v ospredju političnega zanimanja.
In Ghersi sc je v svoji prvi izjavi opredelil tudi glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ko je naglasil: .Posebno pozornost bomo posvetili problemom slovenske etnične manjšine. Mislim, da so čas in okoliščine dozorele, da predložimo pokrajinskemu svetu v odobritev spremembo pravilnika sveta, tako da bomo omogočili slovenskim svetovalcem govoriti v pokrajinskem svetu v svojem jeziku."
Prav to vprašanje posebej omenja tudi Primorski dnevnik v članku, s katerim komentira izvolitev socialista za novega predsednika pokrajinskega sveta. Takole pravi: Povsem nujno je, da Slovenci sledimo temu preokretu z veliko pozornostjo, saj si od uveljavljanja naprednih sil pričakujemo hitrejše in učinkovitejše reševanje vprašanj, ki se tičejo naše narodnostne skupnosti. Nekaj takih vprašanj bo moralo kaj kmalu priti na dnevni red pokrajine, v prvi vrsti vprašanje rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Sprememba pravilnika, ki naj izrecno predvideva možnost slovenskih svetovalcev, da se izražajo v materinščini, bi pomenila — za nas Slovence — najboljšo vizitko nove pokrajinske uprave.
zbrali številna usfna pričevanja in pismene izjave, ki ustvarjajo jasno podobo o tem, kaj se dogaja na teh dveh območjih. Kar zadeva afriški jug, bodo v razpravi posvetili posebno pozornost kratenju pravic človeka ter politični, vojaški in ekonomski pomoči rasističnim in kolonialnim režimom.
Na dnevnem redu tetošnjega zasedanja komisije OZN za pravice človeka so med drugimi vprašanji tudi pravice človeka v zvezi z napredkom znanosti in ravnanje z zaporniki, ki so izpostavljeni surovemu, brezdušnemu in poniževalnemu trpinčenju. Nadalje bo razprava obsegala tudi vprašanja pravic človeka na Cipru, izkoriščanja delovne sile in podobno.
Za predsednika letošnjega zasedanja komisije OZN za pravice človeka je bil izvoljen vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik Aleksander Božovič. S tem je komisija izrekla posebno priznanje Jugoslaviji, ki s svojo politiko neuvrščenosti dela za zboljšanje sodelovanja med narodi in po svojih močeh prispeva k temu, da bi bile vsem ljudem in narodom sveta v resnici zagofovtjene vse pravice človeka. Med te pravice pa brez dvoma sodijo tudi pravice narodnih manjšin, kjer Jugoslavija prav tako daje zgled s svojim praktičnim uveljavljanjem resnične enakopravnosti vseh svojih narodov in narodnosti. Prav to pa ji daje tudi vso pravno in moralno pravico, da se odločno poteguje za pravice in enakopravnost tistih delov svojih narodov, ki živijo v drugih državah.
Tako bodo na zasedanju v Ženevi posvetili pozornost števitnim vprašanjem, ki so vsebovani v sklepnih dokumentih helsinške konference o sodelovanju in varnosti v Evropi. Zato pa menijo, da bo to zasedanje važno merita tudi z ozirom na letošnji sestanek v Beogradu, kjer bodo detali prve zaključke o izvajanju hetsinških sklepov.
Manjšina mora sama odločati in pristajati na vse skiepe
ki v kakršnikoii obtiki zadevajo njene interese
V KuMumem domu v Trstu je bi! pred nedavnim tridnevni simpo-lij, ki ga je tamkajšnji Siovenski raziskovaini inštitut priredi! o socio-gospodarskih in prostorskih probiemih siovenske narodnostne skupnosti v !ta!iji. Prireditve, ki pomeni dragocen korak v obravnavanju ktjuč-nih vprašanj Stovencev v !ta!iji, so se udeiežiti števitni strokovnjaki, pa tudi visoki predstavniki znanstvenih ustanov ter družbenopotitičnih forumov iz dežeie Furtanije-Jutijske krajine kot tudi iz SR Siovenije. Po spiošnem mnenju strokovnjakov je posvetovanje da!o rezuttate mednarodne vrednosti, predvsem pa pomeni od!oči!en korak k smotrnejšemu obravnavanju ter vrednotenju socioekonomskih in prostorskih vprašanj, ki so z mnogih vidikov živtjenjskega pomena za stovensko narodnostno skupnost v Matiji.
Simpozij je predstavljal prvo znanstveno obdelovanje gospodarske problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenski raziskovalni inštitut ga je priredil po večmesečnih raziskavah v Beneški Sloveniji in v Kanalski do-iini ter na Goriškem in Tržaškem. Kakšne konkretne probleme so obravnavali, smo poročali že v eni izmed zadnjih številk, ko smo objavili pregled referatov. Na splošno pa je bilo ugotovljeno in poudarjeno, da so sociogospodarski in prostorski problemi življenjskega pomena za manjšino; to velja za slovensko manjšino v Italiji posebej, vetja pa tudi za vsako drugo manjšino, torej tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem.
V tej luči je simpozij opozoril na potrebo po načrtnem delu na gospodarskem področju ter na nujnost, da se manjšina, ki živi na obmejnem področju in ob odprti meji, aktivno vključi v soustvarjanje ekonomske politike. Pri tem so referenti izhajali iz dejstva, da so se v preteklosti pri obravnavanju manjšinskih vprašanj ukvarjali samo z nekaterimi manjšinskimi značilnostmi: z enakopravnostjo v človečanskem smislu, z jezikom, kulturo in šolo; povsem pa so zanemarjali social-no-gospodarske in prostorske strukturne značilnosti, ki pa so nepogrešljiv del celovitega subjekta družbene skupnosti narodno-manj-šinskega značaja. Tako se narodne manjšine še danes na splošno obravnavajo kot skupnosti, ki imajo lastne značilnosti te na jezikovnem, kutturo-prosvetnem in šolskem področju, ne upoštevajo jih pa, ko gre za njihova specifična socialna, gospodarska in prostorska vprašanja, ki naj bi bila splošno veljavna za vse državne skupnosti, v okviru katerih žive narodne manjšine.
Zaradi takega obravnavanja narodnih manjšin prihaja nujno do dveh procesov, kot je ugotovil eden izmed referentov: na eni strani se nacionalna manjšina čedalje bolj oddvojuje od lastne nacije, na drugi strani pa socio-gospodarska in prostorska struktura države in družbene skupnosti, v kateri živi manjšina, čedalje bolj pogojuje in vsiljuje manjšini drugačne značilnosti. „V takšnih okoliščinah je jasno, da je vsaka narodna manjšina historično obsojena na asimilacijo in raznaroditev."
Na osnovi takih izkušenj so v raznih mednarodnih forumih prišli do spoznanja, da je potrebno najti oblike zaščite, ki bi zagotavljale narodnim manjšinam ohranitev njihovih značilnosti. Primer prvega večjega poskusa kompleksnega in celovitega obravnavanja te problematike je prišel do izraza na mednarodni konferenci o manjšinah, ki je bila teta 1974 v Trstu. Sicer pa obstaja v Evropi tudi konkreten primer, kako so bili v praksi sprejeti v upravno, gospodarsko in politično ureditev določene manj-
šinske skupnosti tudi aspekti socio-gospodarske in prostorske zaščite: nemška narodna skupnost na Južnem Tirolskem je dobila določen specifičen status zaščite tudi na sociogospodarskem in prostorskem področju.
Vendar pa je na splošno še vedno opaziti, da se teoretiki in praktiki narodno-manjšinskih v prašanj ne znajo rešiti navideznega nc-sprotja med nacionalnim in družbenim, med specifičnim in splošnim. To nasprotje izhaja iz skoraj povsod zakoreninjenega načela .lastninskega značaja" države v pogledu na prostor, družbo in državljane. Država se ima namreč za edinega subjekta, ki odloča o socio-gospodarskih značilnostih vseh državljanov brez izjeme. Za državo in večinsko družbeno skupnost je nepojmljivo, da bi odločanje ali soodločanje o prostoru, ki je naseljen z narodno manjšino, prepustili tudi manjšini. Posledice tega se ka-
žejo v krčenju naselitvenega prostora narodnih manjšin ob istočasnem širjenju prostora večinske skupnosti. Zato pri manjšinah zlasti v zadnjem času vedno bolj prihaja v ospredje prav skrb za prostor, ki je ena od bistvenih značilnosti narodne manjšine oz. eno od objektivnih jamstev za njen nadaljnji obstoj in razvoj. S postopnim krčenjem narodnomanjšinskega prostora postaja namreč manjšina s šibko socialno strukturo le rezervoar delovne sile na nizki stopnji kvalifikacije. Na prostoru, kjer živi narodna manjšina, in v sami strukturi manjšine, prihaja poleg tega do procesov, ki vodijo v socialno-go-spodarsko degradacijo, v končni konsekvenci pa v asimilacijo in raznarodovanje.
„Da se to prepreči, se mora večinska skupnost na enakopravni ravni soočati s specifičnimi potrebami narodne manjšine," je bilo poudarjeno na tržaškem simpoziju. Uveljaviti se mora pojem .kolektivne enakopravnosti", ki naj nadomešča v splošnih problemih pojem .individualne enakopravnosti". Prehod na novo načelo pomeni pritegnitev narodne manjšine k soodločanju o problemih, ki se nanašajo no manjšino kot skupnost in ne kot seštevek pripadnikov. V tej zvezi gotovo ne velja samo za Slovence v Italiji ugotovitev, da mora večina dejansko, v vsakodnevni praksi pokazati, da hoče delati proti asimilaciji manjšine, s tem, da ji prizna vlogo subjekta, ki sam odloča in pristaja na vse sklepe, ki v kakršnikoli obliki zadevajo njene interese.
Narodne manjšine
dejavnik mednarodnega razumevanja
Veččlanska delegacija Slovenske skupnosti iz dežele Furlanije-Julijske krajine je bila prejšnji teden na obisku pri SZDL Slovenije. Med razgovori so predstavniki Slovenske skupnosti obrazložili značaj, vlogo in programsko orientacijo svoje politične stranke, hkrati pa prikazali tudi probleme slovenske narodne skupnosti v ttaliji sploh, katerih pravična ureditev je ena temeljnih programskih točk Slovenske skupnosti. Delegacija SZDL Slovenije pa je predstavnike Slovenske skupnosti obvestila o notranjem in zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije, pri čemer je bil posebej poudarjen interes Slovenije in Jugoslavije za pozitivno reševanje problemov slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu.
Poseben poudarek je bil v razgovorih dan osimskim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Delegaciji sta soglašali v oceni, da ti sporazumi odpirajo nove možnosti in perspektive sodelovanja med obema državama in da lahko istočasno pomenijo pomemben prispevek k razreševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v ttaliji. Poudarjeno je bilo, da so narodne manjšine subjekti, ki bi morali živeti v pogojih polne zaščite narodnostnih pravic in brez vsake diskriminacije; biti morajo pomemben dejavnik mednarodnega sodelovanja in razumevanja. Delegaciji sta se zavzeli za dosledno spoštovanje in razvoj takšnega pojmovanja položaja narodnih manjšin v času po ratifikaciji osimskih sporazumov in poudarili pri tem potrebo ustvarjalnega vktju-čevanja narodnih skupnosti.
Govora je bilo tudi o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji ter sta obe strani izrazili podporo koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom v njihovem boju za dosledno izpolnitev avstrijske državne pogodbe in posebej njenega 7. člena.
Nad štiri mitijarde tjudi
živi danes na našem pianetu
Število svetovnega prebivalstva je že prekoračilo štiri milijarde, ugotavlja demografski letopis OZN za leto 1975. Če se bo nadaljeval sedanji letni prirasteh 1,9 odstotka, se bo svetovno prebivalstvo v 37 letih podvojilo.
Sredi leta 1975 je živelo na Zemlji 3,97 milijarde ljudi, torej 77 milijonov več kot leta 1974, je rečeno v najnovejši izdaji demografskega
iztzcnsiičnz
Vor7;a ž:<7owbfga Jobamentacrjsbega centra inž. 57-
M?OH W7eSfHtba(, 2K4H fat7: /?Ot7 MeHOm ,,/ofeC 7M 7M-crstrčne vojne z/očrnce", sr je zararh svoje Jejrrvnosb nabopa/ „new7/ost" mnogtb osebnost:' na vrsobrh po/o-žajrh. Zara<7: tabo zrneno-oane „a(ere Peter" je prfšef Hdvz^rrž z voJpHrrn; pre<7stat;n;'bt Krajne Ztvsfrrje :n je Mo shšatt, M je „obapa7" — waj v ztvstrfjf M ne v;-r7: nobene možnost; natča/jevat; s sfojtm Je/om.
Venttar so se vese/:/; prezgodaj t;stt, b; so mtshh, M M W;esentba( res;'gn;'ra/ ;'n M botto spet /abbo mtrno spa/; btjab svoj; obremenjeni vesti in pretebiosti. Wie-sentha/ se zauetta, M je njegov arat7 zMnji te vrste na sveta, zato je tohbo bot) važno, ria naržaijaje z t7e(om, bajti riobier so na sveta ijaržje, bi so zagrešiti vojne zto-čine, je njegov araJ nebabšen sta/n; opomin, zaratt; ba-terega z/očtnc; stabo spijo in tari: to je Jei bazni za njihove zioeine.
šieriove vojnih ziočincev ocibriva in išče nacistične brvnibe že vse oj časa, bo so ga zaveznišbe čete osvobodite iz boncentracijsbega taborišča Maathaasen na Zgornjem /Ivstrtjsbem. Dobazni materiat, bi ga je v povojnih tetih zbrat v svojem dobamentacijsbem centra, je pripomoget, da se je tisoč vojnih ztočincev znašto pred sodiščem, h/speto ma je, da so odbriti zldotja Pichmanna, moža, bi ga je Ptitter zadotžit, da „do-bončno reši" židovsbo vprašanje. Naše/ je Pranca 5tan-gta povetjniba taborišča Prebtinba; prav tabo Parta šiiberbaaerja, moža, bi je aretirat zlnno Pranb — in se mnoge drage.
Nabor že povedano, je v zadevi oboti ffO-jeusbega predsedniba Priedricba Petra (bi je pripadat ztogtasni edinici 55, batera je zagrešita med zadnjo vojno grozne ztočinej prišto tadi do sporov med Wiesentbatom in „aradno" zivstrtjo. Ztasti bancter Pre;shy je v tej zadevi zastopat statišče, s baterim je razbarit ne te demobratično javnost, ampab tadi voditne broge tastnc stranbe. 5icer pa je do nesporazama med Preisbym ;n Wiesentbatom prišto tadi v načetnem vprašanja; Preisby je bit mnenja, da je trideset tet po vojni dovotj in da bi zato zdaj tahbo prenehati z zastedovanjem nacističnih vojnih ztočincev; Wiesenthai je dragega mnenja in tadi avstrijsbi zabon ne pozna zastaranja tabib ztočinov.
Prenatno v /Ivstr:;: po izjavi Wicsentba(a ni nobenega procesa proti nacističnim ztočincev in ga verjetno tad ne bo, čeprav je v teba še vedno 74 preisbav vojnih ztočinov. Wiesenthai meni, da se nobena vtada noče ..omadeževati" s tabim procesom; to je vsebabor značiino za odnos demobratične Avstrije do nacizma ;n njegovih ztočinov.
Nezat/ovo/jen pa je Wiesenthai v teh vprašanjih tadi z zahodnonemšbimi obiastmi, bjer sodišča vse prepočasi detajejo, tabo da preisbave trajajo po več tet. Pravi, da odvetnibi natašč zavtačajejo deto. Zavedajo se, da je večina obtožencev v tetih in botehna, mnogi pa četo amrejo, preden pride do procesa, /znašti so tadi novo tabtibo; nebaj dni pred obravnavo „zbotijo" ati prestanejo v botnišnici babšno ..operacijo" in tabo se izognejo morda četo bazni, bi jim grozi za njihove ztoči-ne, bi so jih zagrešiti v dobi nacizma. V smista za-hodnonemšbih zabonov je namreč treba razpisati novo obravnavo, če bi bita prebinitev datjša od desetih dni; navadno pa se zavteče bar za četo teto ati četo dve, preden pride do nove obravnave. Posebno znači-ten je primer nacističnega ztočinca Prana 5trccbenbacba, bi ima na vesti mitijon žrtev; preisbava se je začeta že teta 7936, vendar živi obtoženec še vedno na svobodi, ber je „botan".
Pri svojem zastedovanja nacističnih ztočinov je napravit Wiesenthat števitne izbašnje, med njimi tadi to, da sodetovanje med posameznimi državami gtede obravnavanja vojnih ztočinov ni vedno najbotj ptodno. Posebna zadeva so primeri, bjer ztočince sbaša najti in izrabiti za svoje namene tajna poticija. Znane pa so tadi „ajere" oboti najbotj obremenjenih nacistov, bi jih posamezne države izgteda naravnost ščitijo. V ta obvir sodi npr. tadi brvašbi ztočinec zlrtabovič, bi ga ame-rišbe obiasti btjab večbratni zahtevi še vedno niso izročite /agos/av;j;. V /Paragvaja živi ztogtasni zdravnih taborišča zlascbvntz dr. /osepb Atengete; Nemci so že tribrat zahtevati izročitev, vendar brez aspeha. Na vrha seznama vojnih ztočincev pa je tadi Waiter Paajj, odgovoren za smrt četrt miiijona tjadi; živi bot tovarnar v či/sbem mesta 7*anta žrenas in ga obiasti nočejo izročiti.
Več bot trideset tet torej 5imon šViesentbai že za-stedaje nacistične ztočince, včasih z večjim, dragič z manjšim aspchom. Možnosti za njegovo dejavnost so dobaj omejene, o čemer dovotj zgovorno priča dejstvo, babo ma „pomagajo" v zlvstr;;:, bi se ima za prvo žrtev nacizma. Nijab vsema tema pa ŠVicsenthai ni in verjetno tadi ne bo resignirai. Zaapa predvsem v miadino, bi je dosti botj objcbtivna bot pa tista generacija, bi jo v vetibi meri bremeni bipoteba nacistične pretebiosti in tastne štabe vesti. Obajati to stabo vest pa je nato-ga, bi jo izpotnjaje 5imon ŠViesentbai; zavest, da nebdo „brsba" po tej nacistični pretebiosti, je posebna obii-ba baznovanja za tiste, bi so se zmazniii sbozi mreže pravičnosti, ne da bi jih doieteia zastažena bazen.
letopisa OZN. Nad polovico svetovnega prebivalstva živi v Aziji, in sicer 2,26 milijarde ali 56,9 %. Na drugem mestu je Evropa s 473 milijoni (to je 11,9%) ljudi, nato pa sledijo: Afrika z okroglo 401 milijonom (10,1 %), Latinska Amerika s 324 milijoni (8,2 %), Severna Amerika z 237 milijoni (6 %) in Avstralija z 21,3 milijona (0,5%) zemljanov. Posebej je navedeno število prebivalstva Sovjetske zveze: 255 milijonov ali 6,4 % svetovnega prebivalstva.
Po podatkih OZN so največja naslednja mesta: Šanghaj ima 10,8 milijona prebivalcev, Tokio 8,6 milijona, Mexico prav tako 8,6 milijona, New York 7,7 milijona, Peking 7,6 milijona, London 7,3 in Moskva 7 milijonov. Več kot 5 milijonov prebivalcev pa imajo tudi Bombaj, Kairo, Seul in Sao Paolo.
Glede prirastka vodi med celinami Afrika: v 47 afriških deželah znaša letni prirastek dobra 2 odstotka in se bo v prihodnjih desetletjih povečal na 3 odstotke. Najpočasneje število prebivalstva narašča v Evropi, zlasti v zahodnih deželah, medtem ko za Zahodno Nemčijo in Malto letopis OZN beleži celo nazadovanje. Glede rojstev sta na prvem mestu afriški deželi Senegalija in Niger, kjer se rodi letno povprečno 55 otrok na tisoč prebivalcev. V 26 izmed 37 evropskih dežel je letni prirastek prebivalstva nižji kot 1 %. Najmanj rojstev ima Avstrija (12,3 novorojenčka na tisoč prebivalcev), nato pa sledijo Belgija (12,7), ZDA (14,7), Kanada (15,4) in Japonska (18,6).
V večini dežel sveta živijo ženske dalje kot moški, ugotavlja letopis OZN. Najdaljšo življenjsko dobo dosežejo Norvežanke (77,6 leta), nad 75 let živijo tudi ženske v Franciji, na Nizozemskem, v Kanadi, na Danskem, v Islandiji, v Angliji, v Wa)esu in v Hongkongu; moški pa živijo povprečno nad 70 let na Norveškem, Nizozemskem, Japonskem, Danskem in v Islandiji ter v Švici in Izraelu. V večini atriš-kih dežel starostna meja ne dosega niti 50 let in v 19 deželah te celine je celo pod 40 leti. V večini evropskih dežel, v Ameriki, v Sovjetski zvezi in Avstraliji povprečna življenjska doba pri ženskah in moških presega 60 let.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU:
Povsod dostojne proslave
Tudi Valentin Polanšek med nagrajenci Prešernovega sklada
Kakor !mo koroški Stovenci v torek z otvoritvijo razstave siikarskih de! Jožeta Horvata-Jakija in včeraj zvečer s Prešernovo pro!iavo v ceiovški ,Au)i siovenici" počastiti stovenski kuiturni praznik, tako so bile in že bodo v teh dneh po vsej Sioveniji in v zamejstvu neštete pro-siave in prireditve, posvečene temu prazniku, ki ga obhajamo Sfovenci vsako teto ob obietniei smrti največjega pesnika Franceta Prešerna.
Osrednja prosiava je biia po stari navadi na predvečer praznika v Ljubijani, kjer so v navzočnosti najvišjih predstavnikov siovenskega kuiturnega, potitičnega in javnega živijenja ter zastopnikov zamejskih Siovencev iz Avstrije in itaiije podeiiii tradicionaine Prešernove nagrade kot najvišja repubiiška priznanja za dosežke v kuituri in umetnosti ter nagrade Prešernovega skiada.
Letošnji Prešernovi nagrajenci so Boris KOBE za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo; Branko in Ivan KOCMUT za arhitektonske in urbanistične rešitve; Lojze KRAKAR za pesniško zbirko „Nekje tam čisto na robu"; Miha MALEŠ za grafični, slikarski in ilustracijski opus; Igor PRETNAR za režijo filma Jdealist" in za celotni filmski opus; Tatjana REMŠKAR za baletno in umetniško ustvarjalnost ter skupina Jože BABIČ, Polde BIBIČ, Darijan BOŽIČ, Beno HVALA, Primož KOZAK, Peter SKALAR in Matjaž VIPOTNIK za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici Cankarjevega rojstva.
Med letošnjimi dobitniki nagrad Prešernovega sklada, ki so jih skupaj podelili 13, je tudi naš pesnik
H Valentin POLANŠEK, ki je bil nagrajen za pesniške zbirke, „v katerih izpoveduje intimno ter narodno in socialno ogroženost koroškega človeka". Neposredno s Koroško povezana pa sta še dva nadaljnja nagrajenca:
K Vlado HABJAN, ki je dobil nagrado za roman „Trotamora" (v katerem obravnava koroško problematiko zlasti v dobi druge svetovne vojne) ter
Anton TOMAŠIČ, ki je bil nagrajen za režijo TV drame Janka Messnerja „ Vrnitev".
Slavnostni govornik na osrednji proslavi v Ljubljani je bil predsednik Slovenske kademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. V svojih izvajanjih je opozoril, da je malokateremu svojemu članu kdaj kakšen narod naklonil tolikšno čast, kot jo je — na žalost šele po smrti, in šele potem, ko je narodnoosvobodilna revolucija na široko odprla vrata njegovemu vsestranskemu
kulturnemu uveljavljanju — naklonil slovenski narod svojemu velikemu pesniku Francetu Prešernu. Predsednik SAZU pa je poudaril tudi veliki ponten ..lastnosti, ki jih štejemo kot pomembne za sodelovanje in sožitje med posamezniki, lastnosti, ki se skušajo uveljaviti tudi v odnosih med narodi in narodnostmi in med državami". Pri tem je omenil zlasti človekove pravice
ter jezik kot posredovalca med kulturami narodov in narodnosti ter ustvarjalca strokovnih in znanstvenih, pa še posebej človeških vezi med ljudmi.
Poseben poudarek slovenskemu kulturnemu prazniku pa so kot običajno spet dali v Prešernovem mestu Kranju, kjer se je oziroma se bo v okviru tradicionalnega Prešernovega tedna zvrstilo okrog dvajset kulturnoumetniških prireditev, spominskih svečanosti in drugih manifestacij. Osrednje mesto zavzema v tem okviru teden slovenske drame, ki se bo zaključil jutri. Odprli so štiri razstave, med katerimi je posebno pomembna razstava o Simonu Gregorčiču, posvečena 70-letnici njegove smrti. Ob Prešernovem grobu je bila tradicionalna spominska svečanost, na kateri je sodelovat pevski zbor „France Prešeren". Zaslužnim kulturnim delavcem kranjske občine pa so podelili Prešernove plakete.
AU LA S LOVEN!CA
CELOVEC
PAULtTSCHGASSE
Vtjudno Vas vabimo na razstavo slikarskih del
Jožeta Horvata Jakija

3oie Horvat-laki: BO? DEMONOV (tapiserija)
Razstava bo odprta do 25. februarja 1977, in sicer od pone-deijka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
Zanimiv pogled v bogastvo Jakijeve umetnosti
V počastitev siovenskega kuiturnega praznika je biia v torek 8. februarja v dvorani „Au!a siovenica' v Ceiovcu odprta razstava dei znanega siovenskega umetnika Jožeta Horvata-Jakija. Razstava, ki obsega 24 oij, 10 grafik iz cikia „Boj demonov" ter 4 tapiserije, ostane odprta do 23. februarja.
Med udeieženci otvoritvene svečanosti je predsednik društva „Auia siovenica" pozdravi) tudi šte-viine častne goste. O umetniku in njegovi ustvar-jainosti pa je spregovori) ravnateij Moderne gaie-rije v Ljubijani Zoran Kržišnik, ki je Jakijevo umetniško osnovanje takoie predstavit:
Ob silnem snovanju sodi Jože Horvat Jaki gotovo med močne, izvirne, prvobitne in prav nič zadržane umetniške osebnosti, ki so redke v današnji civilizaciji. S prekipevajočo siio, ki ne pozna brzd šole, ne notranjih zavor uravnavajočega kritičnega duha, vre iz umetnika presenetljiv umetniški opus. Njegovo ustvarjanje je kot samohotni pojav narave: nasilen, v formi včasih robat, toda vedno spontan, vedno iskren, brez poze in artistične laži. Lahko rečemo, da to delo pozna kot vsako drugo nižine in višine; ne pozna pa zastoja, negotovosti ali mučnega prikrivanja praznin. In razen tega je v njem spoznaven razvoj, čeprav ne premočrten, porojen nagonsko, toda nato spet in spet preizkušen, dokler ne zazveni s svojo polno vrednostjo.
Tudi tokrat na tej razstavi se nam prikazuje Jaki kot vizionar: zavestno in podzavestno, sanje in resnico, obstoj in minevanje, preteklost in prihodnost, zajema z enakim navdušenim pritrjevanjem, zakaj vse, kar je, kar vidi in sluti, se zliva vanj v en sam mogočen tok živijenja, ki ga komaj sproti lovi v obilici njegovih form in barv.
Jaki je svojski ustvarjalec novega sveta. Iz čudovito nedotaknjenega, silnega in kaotičnega jedra bivanja bruha na dan poleg oblike in barve tudi čustva in pomene. Element časa, kakor da ga ni;
vse tisto kar vrednoti naša vrednost kot zaporedno, kot razne stopnje razvoja, živi pri njem istoč^no, simultano. Zato je v njegovih figurah, oblikah tako pogosto zajeto vse troje: rast, zrelo bivanje in razkroj. Zato si skušamo odgovoriti na osnovno vprašanje, ki ga hote ali nehote zastavljamo pred vsakim njegovim delom: ali pritrjuje življenju ali ga zanikuje, in kje je sploh njegovo mesto?
Kot ustvarjalec Jaki življenju gotovo pritruje. Znal je ohraniti nedotaknjeno pripravljenost, sprejemati vtise in dojme, kakršne koli vrste in intenzivnosti. Prav gotovo ga spet in spet navdihujejo predmeti in forme materialnega sveta; tako rekoč nezmožen je prezreti karkoli. Lahko bi rekli, da Jaki gleda z rokami, videti se pravi zanj predelati, okrasiti, izraziti. Čustvena podstat človeškega bivanja živi v njegovih delih v vsej prvobitni moči in sijaju povsem nedotaknjenega od skepse stoletij civilizacije. Če mu pomeni čudni svet radost, praznik našega obstoja, pa mu vsa čustvenost govori o njegovem tragičnem smislu. Pretresen stoji pred bolečino, minevanjem, smrtjo. Med številnimi navdihi je gotovo motiv, ki se v Jakijevem delu neprestano vrača, natipičnejši motiv oči — zasledujočih, oprezujočih, nikoli utrujenih oči; naslednji pa motiv človeškega trpljenja, nemega trpljenja brez besed, ki mora nasilno prevzemati drugi, tretji obraz. Skozi vse to prodira groza zasledovanja; in zgovornega trpljenja, ki se na najbolj presenetljivem mestu družijo v enkratno umetniško vizijo.
Ob Jakiju so kritiki ponovno poudarjali in povedali ne samo, da je samorastnik, temveč tudi, da ustvarja zunaj vseh šol in smeri v svetu, ki ga je ustvaril sam zase. In še, da je s svojim ustvarjanjem dokazat, kako slikarske možnosti nimajo meja. Resnica je, da ga ni mogoče vključiti v katerokoli strujo in da ne prenaša kakršnekoli zunanje discipline, da bi zanj vsakršno podrejanje notranjim zahtevam šol pomenilo ravno toliko kot omejevanje in zatiranje njegove lastne ustvarjalnosti.
Jaki, ki se je v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju loteval vseh mogočih tehnik in izraznih načinov, je veljal doslej vendar za najmočnejšega v originalni risbi, katere neposrednost kot da je lahko najverneje prenesla vročično prvinskost njegovega navdiha, njegovo potrebo, bruhniti s silovitostjo vulkana na dan celotno podobo, ki mu je lebdela pred očmi in nastajala pod rokami. Druga njegova moč je gotovo „kamcug" (vosek na papir), ker je tako lahko dal tudi najbolj žarečim barvam tisto svojsko sanjsko kvaliteto, tisti odmik od vsakdanjosti, ki Jakijevo umetnost rešuje tako pasti opolzkosti in cenenosti, nastavljenih na pot surealizmu, naivi, samo-rastništvu.
Ni je tehnike, v kateri se ne bi bil izrazil; v zadnjem času je segel tudi po tapiseriji. Tu je, kot da je našel svoj posebni svet, združil prednost črnobele-ga zapisa z mehkobo voščenih barv v živo, neposredno, hkrati pa bogato in enostavno govorico. Lahko trdimo, da prav enostavnost daje temu vidu njegove umetnosti enkratnost, polnost in poudarjeno prisotnost. Njegov umetniški svet dobiva v tapiseriji neko posebno uravnoteženost, neko neprisiljeno, preprosto monomentalnost, ki je ne ogrožata ne preobloženost, ne preobilje naknadnih domislic, kakršnim se Jaki sicer ne zna vedno ustavljati. Tu se nam kaže zadržan in prečiščen, kot da se zdaj prividi, ki jih v tako nezadržnem toku zna izvabljati iz svoje notranjosti in ki izhajajo nedvomno iz skupne postati človeškega strahu in groze, do kraja podrejajo roki svojega mojstra in krotko čakajo, da jih prikliče na svetlo in jim nakloni endino možnost vidne utelesitve, ki jim je še dana.
Razstava nam nudi vpogled v umetnost, ki nastaja iz notranje nuje, iz bruhajočega ognja neugnanega temperamenta in nas sili k temu, da nanjo reagiramo z najglobljimi sloji svojega bistva, tistimi, ki se za zdaj še odtezajo kontroli spoznanja in nas vodijo v svet navdiha in kreativnega nagona.
DR. ANTON SVETINA	5
PR!SPEVK! K ZGODOVtN! ŠMiHELA PR) PUBERKU
V letu 1651 je cerkev plačala na davkih 28 goldinarjev in 6 reparjev; v ta znesek je vračunana tudi vojaška naklada.
Nato sta bila zaslišana cerkvena ključarja Simon Prenncr in Pankrac Rudolf, ki sta izjavila, da se vršijo pri tej podružnici obvezne maše na dan proščenja in v dnevih praznikov tistih svetnikov, ki so jim posvečeni stranski oltarji. Razen teh obveznih maš se vrši v Dvoru še 10 maš zoper neurje. Za devet teh maš da cerkev iz svoje blagajne po en goldinar.
3.	Podružnična cerkev sv. Martina in sv. Uirika v Večni vasi
Iz Dvora je šel vizitator isti dan, 22. marca 1652, v Večno vas, kjer je pri pregledu podružnične cerkve ugotovil tole: Glavni oltar v koru cerkve je posvečen svetnikoma Martinu in Ulriku. Na epistolski strani sta nameščena dva stota, katerih drugi in večji je še uporaben, prvega in oltarju bližjega pa naj odstranijo, iter je neuporaben in dela napoto vernikom, ki hodijo okoli oltarja. Na evangeljski strani oltarja se nahaja tudi stol, ki stoji nad prvim stopniščem. Tudi tega je dal vizitator odstraniti. Na evangeljski strani peljejo vrata v zakristijo. Za temi vrati je leseno stopnišče v stolp, ki je bil zidan nad zakristijo. Vizitator je naročil, naj namestijo močnejše vrvi za zvonjenje, ki visijo iz stropa zakristije. Stopnišče v stolp pa naj odstranijo Iz zakristije in namestijo zunaj stolpa iz podstrešja, ki je naslonjeno na stolp, vrata se pa naj zazidajo, da
bo notranjost kora postala čista in tista stran kora sproščena.
Cerkveni kor je visok 18, dolg 18 in širok 11 vatlov. Na epistolski strani se nahaja oltar Device Marije, na evangelijski strani pa oltar, posvečen sv. Marjeti, ki pa je podrt, namesto njega pa je bil postavljen oltar sv. Valentina, na katerem stoji podoba sv. Valentina in sv. Kristofora, podoba sv. Marjete pa je prislonjena k oltarju Device Marije. Cerkev ima dvoje vrat, pri vsakih se nahaja zidana posoda za osveČeno vodo. V sredini evangeljske strani, jer je poprej stala soha sv. Valentina, stoji krstni kamen, naslonjen na zid, ki pa ni posvečen. Ker pa je ugotovljeno, da spada pod to podružnico le kakih 24 družin, ker prinašajo h krstu na leto le dvoje do troje otrok, ker se tu ne vodijo knjige rojstev in umrlih in ker farani pokopavajo mrliče brez vednosti in dovoljenja župnika, jim je vizitator zagrozil, da bo pokopališče praglaŠeno za neposvečeno, če bodo še naprej pokopavali brez dovoljenja vikarja.
Nato je vizitator zaslišal cerkvene ključarje Joba Klemena, Andreja Lipuša in Valentina Sežuna o stroških, ki so jih imeli za cerkvene potrebščine, ter o obveznih mašah, ki so zabeležene v prepisu stare knjige iz leta 1537 v nemškem jeziku. Cerkvene račune in urbar shranjujejo v skrinjici, ki se zapira s tremi ključi. En ključ hranijo cerkveni ključarji, en ključ župni upravitelj in en ključ upravitelj pliberškega gospostva na osnovi pravice do od-
vetništva. Ker pa ni bilo pri roki ključa, ki ga hrani pliberško gospostvo, vizitator ni mogel pregledati cerkvenega urbarja. Naročil je, naj cerkveni ključarji preskrbijo tretji ključ in je vizitator pregledal ta urbar potem čez dva dni, 24. marca v župnišču v Šmihelu. Ugotovil je tole: Cerkev ima pravico pobirati pristojbino od 22 krav in 20 ovc. Denarja je na razpolago 40 goldinarjev. Cerkev ima osem podložnih kmetij, ki plačujejo na davku in vojaški nakladi 57 goldinarjev, 40 krajcarjev in 3 novčiče. Nadalje se nahaja v posesti cerkve 15 njiv, ki donašajo cerkvi 19 goldinarjev 36 krajcarjev dohodha. Leta 1651 je cerkev plačala deželi 73 goldinarjev na davkih in vojaški nakladi, tako da je cerkvi ostalo 4 goldinarje, 25 krajcarjev in 3 novčiče.
4.	Podružnična cerkev sv. Tomaža na Meliovi
Prihodnji dan, to je 23. marca 1652, je vizitator pregledal še ostalih šest podružničnih cerkev župnije Šmihel pri Pliberku in začel na Metlovi. Ugotovil je, da je bilo pri vizitaciji leta 1631 naročeno, naj se edini oltar cerkve popravi, kar je bilo izvršeno, ker je oltar krasila nova pozlačena ikona. Ta cerkev je bila majhna, saj je kor meril v dolžino le 7, v višino in širino po 8 vatlov, ladja cerkve pa je bila visoka 10, široka 10 in dolga 13 vatlov. Cerkev ima dobro krito streho, nad katero se v njeni sredini dviguje lesen stolp, ki ima dva zvona; njih vrvi visijo v sredo cerkvenega kora. Zunaj cerkve je štirikoten prostor, ki služi za cerkveno pokopališče in ki je obdan s plotom.
Urbar te cerkve izkaže 4 krave in 18 ovc, podvrženih cenzusu, in enega podložnika, ki daje cerkvi na rednih dajatvah za davek, vo-
jaško naklado in zakupnino 6 goldinarjev ter tri mernike pšenične moke in tri mernike ovsa. Urbar izkazuje še pet njiv, ki služijo cerkvi 2 goldinarja 27 krajcarjev. Leta 1651 je cerkev plačala deželi na davku 2 goldinarja 24 krajcarjev in na vojaški nakladi 4 goldinarje.
Nato sta bila zaslišana cerkvena ključarja Nikolaj Kariš in Andrej Kaspert o stroških, ki sta jih imela za olepšanje cerkve. Med drugim sta navedla, da je stala nabava nove oltarne slike 30 goldinarjev, popravilo notranjosti kora in treh oken pa 40 goldinarjev. Glede obveznih maš, ki se opravljajo pri tej podružnici, sta cerkvena ključarja izjavila, da obavlja pri tej cerkvi letno po tri maše tudi komen-dator z Rebrce, ki pobira v tej soseščini desetino od nekaj njiv.
5.	Podružnična cerkev sv. Vida v Kaiaiah (Ecclesia S: Viti in Ediing)
Vizitator ugotovi, da ima ta cerkev le en oltar, ki je z vsem potrebnim opremljen. Cerkveni kor je 8 vatlov visok, ravno toliko dolg in širok, ladja cerkve pa je visoka 9 vatlov, široka 16 in dolgo 33 vatlov. Okoli cerkve je pokopališče, ki ga obdaja plot. Pred cerkvenimi vrati leži velik kup kamenja, ki ga naj ostranijo in ta prostor izravnajo. Na evangelijski strani kora je v zidu luknja, ki jo naj zazidajo. V sredino strehe je zgrajen stolp, ki ima le en zvon. Vizitator naroča, naj se nabavi drugi zvon na račun dolga, ki ga ima cerkveni podložnik Nikolaj Vutej napram cerkvi in ki odlaša z plačilom. Zato vizitator naroča, naj se njegova huba preceni in če bo vrednost kmetije večja kot njegov dolg, bo škof odločil, ali se naj huba proda, da ne bo cerkev oškodovana in da ne bojo kupci zastrašeni.
(Nttdd/jffgMje v prigod??;;' štfuT&tJ
Gimnazijski pies
je tudi ietos dobro uspe!
8. KOROŠK! KULTURN! ONEV!
OD 17. DO 19. FEBRUARJA 1977 V PROSTORIH ZVEZHE GiMHAZiJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
SPORED SREDA, 16. FEBRUAR
19.30 Otvoritev razstave .Avstrijsko odporništvo"
Vaientin Poianšek: .Pričevanja"
ČETRTEK, 17. FEBRUAR
19.00 Otvoritev 8. Koroških kuiturnih dni
Metod Mikuž: Temeijne prvine fašizma kot zgodovinskega pojava
PETEK, 18. FEBRUAR
9.00 Woifgang Neugebauer: Der osterreichische Widerstand 1938—1945
10.00	Kare! Šiškovič: Fašizem v !taiiji
11.00	Karei Prušnik-Gašper: Protifašistični boj koroških Stovencev
14.30	Teodor Domej-Viadimir Kiemenčič-Franc Wutti: Popis posebne vrste v !uči popisovanja občevainega jezika pri dosedanjih popisih
15.30	Teodor Domej-Avguštin Ma!ie: Siovensko izobraženstvo na Koroškem in protisiovensko deiovanje
20.00	Fiimska predstava: Der gewohn!iche Faschismus
SOBOTA, 19. FEBRUAR
9.00 Raziskovatni koiektiv (Ceiovec, Dunaj, Gradec, Saizburg; vodja Erik Prunčj: informacija ati propaganda! (tdeotoška ozadja časopisnih besedi) in pubiikacij o koroških Sio-vencih)
14.00 Forumska diskusija na temo „Je fašizem mrtev!"
Ha podiju sodeiujejo: Robert Buchacher — Profi! Dunaj, Hanns Haas — univerza Saizburg, Wi!!iba!d Hotzer — univerza Ceiovec, Kare! Šiškovič — Stovenski raziskovatni inštitut Trst, Reginaid Vospernik — Cetovec Vodja diskusije — Janko Zerzer
Za pripravtjaini odbor
dr. Janko Zerzer t. r.	dr. Avguštin Matte L r.
Št. Vid v Podjuni
cesfižcrfMfA
Fe^o	se ;e zFrg-
/o /eFrMar;^ v spoj?:;; JvoraM; F^/-Jow^ v ^Foc;;^MM, J4 česF-Za;o JvewM z^s/MŽw;'w^ FM/t^r?:;'wd
Je/^vcew^ ForošF/F .S/ovencev F w-soFewM ;MF:7e;M.' Fo/t;;K	;?:
M;egof/ sestn AF/FZ.
OFeF J^^es ?:; reč freFd preJst^-r;t;.	?:;sr^ z?M?M sawo po rsew
ozew/;M — s;^ s;wFo/ FM/;^r-neg% ^sfr^prosvetnega Je-/oMw;'a ForošF/F Slovencev sp/o/:. Fo/f/ F/drtm^n Fo; Jo/go/etn/ cen-tr^/n; peroroJ;J ^/orensFe prosvetne zveze, njegova sestra AF/F^ F/^rt-MMM0V4 p^ Fot avtor;'cd neštet/F s/o-vensF/F pesm/, F; so ras/c /z JonMČe zew/;e, v we/oJ/;Z w^rs;Fatere že J^-nes po?MroJe/e :n t^Fo posta/e /^st ce/otneg% s/ovensFeg;3 preF;v^/stv^ na ForošFcn:. Fo/t; F/artmann ;e praznova/ svojo seJernJeset/etn/co, A7;7Fa pa ;e s/av;/a 75-/etw;'co.
V /mena Jomačega prosvetnega JrKstva „V;nFo Po/janec", F; ;e va-F;/o na pr/srčno pros/avo, ;e oF za-četFa spregovor;'/ preJseJn;F A/;Fa 7(ap ;n čest/ta/ oFenta ;aF;7antoma. /Vato so zape/; Jomač; pevc; po J voJstvom /Vanz;';'a Kezarja /n jaF;-/antonra s pesnnjo /zreF/; čest/tFe ;n zaFva/o za vse njano Je/o. PreJseJ-n;F S/ovensFe prosvetne zveze Va-/ent/n Po/anseF je v r;n:an; oF/ZF; na FratFo nar/sa/ ž;v/jenjsFo pot /n Je/o oFeF s/av/jencev /n j/nva preja/ v znaF Fva/ežnost/ vsaFenrn sopeF rJeč/F nage/jnov. V /mena ZSO se je preJseJn/F Jr. Franc; Zw;tter pr;-F/jač;7 veFFema Froga grata/antov. Ko; oseFn; pr;jate/j F/artmanove Jra-ž;ne /n Fot preJstavn/F Fa/tarnega ž;v/jenja F/oventje pa je spregovor;/ se awetn;sF; voJja ^/ovensFega oFie-ta PogJan Pogačn/F. V svoj; zJrav-/;ZcZ je opozor;/ na tern:;nsFo soapa-Janje s/ovensFega Fa/tarnega praz-n;'Fa s pros/avo oFeF s/ovensF;F Fa/-tarn;F Je/avcev Fo/t;'ja ;n AF7Fe. OFema gre pr/znanje, Ja s/ovensFa pesen: na TčorošFen: se ž;v; ;n Ja s; z/ast; Janes at;'ra pot v čeJa/je s;ršo meJnaroJno javnost. DoF/er pa Fo ž;va s/ovensFa pesen:, taFo Jo/go Fo ž;v ta J; s/ovensF; naroJ na Ko-rošFen:.
S Prešernovo ZJrav/j/co, F; jo je zape/ n:ošF; zFor ^PD „V;nFo Po/ja-nec", je F;7 „araJn;' Je/ pros/ave za-F/jačen; jaF;7anta ;'n grata/ant; pa so sFapno še Jo/go v noč praznova/; oF Jon:ač; pesn:; /n Fap/j:c/.
S/ovensF; vestn/F se pr;F/jačaje Froga grata/antov ter AF7F; ;n Fo/-t;ja /sFreno čest/ta/
Prejšnji četrtek so vabiii ietošnji maturantje Zvezne gimnazije za Slovence na tradicionalni gimnazijski ples, ki je bil v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Gimnazijski ples je druga največja družabna prireditev za Slovenskim plesom in vsako leto se odzove povabilu veliko število ljudi iz vseh krajev od Šmohorja pa tja do 2va-beka. Tudi letos se je zbralo lepo število ljudi, da se v prijetni družabnosti zavrtijo ob lepih zvokih in se pomenijo o številnih problemih.
Zastopnik maturantov je med udeleženci posebej pozdravil generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja, celovškega župana Guggenbergerja, predstavnike obeh slovenskih osrednjih organizacij ter številne druge vidne zastopnike organizacij in ustanov iz Koroške in sosednje Slovenije.
Gimnazijski ples so otvorili maturantje, nato pa so se ob zvokih ansamblov .Fantje treh dolin" ter
Preteklo sredo so se odbornik; Zveze slovenskih organizacij s predsednikom tovarišem Francijem Zwitt-rom in tajnikom tovarišem Feliksom Wie-serjem poslovili od tovariša Zvoneta Zorka, dolgoletnega koroškega dopisnika Dela, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, in ljubljanskega radia ter televizije. Poslovilnega večera v Bilčovsu sta se udeležila tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in konzul Beno Zupančič.
Ob tej priložnosti je predsednik Franci Zwitter izročil Zvonetu Zorku „Drabosnjakovo priznanje", ki mu ga je na svoji zadnji seji podelil odbor Slovenske prosvetne zveze za dolgoletno delo, ki ga je odlikovanec
.Katarinski fantje" kot prv! zavrteli častni gostje. Plesišče je bilo kaj kmalu nabito polno in takoj se je pričela vesela družabnost. K prijetnemu vzdušju sta bistveno prispevala oba ansambla, ki sta igrala zelo marljivo, tako da je prišel na svoj račun vsak obiskovalec plesa.
Dolgo v noč se je čula pesem in glasba; ljudje so za nekaj ur pozabili, da jih naslednji dan spet čaka trdo vsakdanje delo. Prijetno razpoloženje je v začetku nekoliko motilo le to, da je eden od ansamblov očitno prezrl, da igra na slovenski prireditvi.
Sicer pa je treba pohvaliti letošnje maturante, da so svojo prireditev izvrstno organizirali; dober obisk je bil največje zadoščenje za ves trud. Omeniti je še treba, da je gimnazijski ples dosegel že precej visoko raven in je želeti, da bi prihodnji letniki prav tako uspešno nadaljevali to tradicijo.
zelo uspešno in z veliko ljubeznijo do nas koroških Slovencev in v našo korist vršil. Tovariš Zwitter je še posebej naglasil, da je Zorko vršil to svoje delo prav v letih, ko je bil položaj za Slovence na Koroškem posebno težak, ker je bil pritisk na slovensko manjšino izredno hud. Zwit-ter je dejal, da je zlasti odlikovanec prispeval velik delež k temu, da je bila široka javnost v Sloveniji dobro obveščena o dogajanjih na Koroškem, tako o boju slovenske manjšine za uresničitev določil avstrijske državne pogodbe, o takorekoč vsakodnevnih diskriminacijah manjšine in o izgredih nemških nacionalistov, kot tudi o uspešnem delovanju koroških Slovencev na političnem in kulturnem področju, pa tudi o težavah, ki so se porajale s tem v zvezi. V teh letih svojega bivanja in delovanja na Koroškem se je Zvone Zorko izkazal kot velik in iskren prijatelj koroških Slovencev, kot človek, ki je tudi s srcem živel med narodnostno skupnostjo. Tudi zaradi tega ga je predsednik Zwitter prosil, da bi še vnaprej ostal povezan z življenjem koroških Slovencev.
V svojih besedah se je Zvone Zorko zahvalil za odlikovanje in rekel, da slovo z dopisniškega mesta v Celovcu zanj prav gotovo ne pomeni slovo od koroških Slovencev.
Ob isti priložnosti je predsednik Zwitter izrekel tudi dobrodošlico tovarišu Marjanu Sedmaku, nasledniku Zorka na odgovornem dopisniškem mestu. Novega dopisnika, ki že nekaj mesecev poroča s Koroškega, je prosil, da bi nadlajeva! delo v smislu odhajajočega.
Sončni v!ak 1977
Delovna skupnost .Sonnenzug" (Sončni vlak) bo tudi letos organizirala potovanje za telesno pohabljene s takoimenovanim .sončnim vlakom" po srednji Evropi. Potovanje bo zajelo dežele Avstrijo, Italijo (Južno Tirolsko), Švico, Liechtenstein in Zvezno republiko Nemčijo (Baden-Wurttemberg).
Telesno pohabljeni, ki se nikdar niso udeležili omenjene vožnje in ki so za takšno vožnjo sposobni, se lahko potom dopisnice prijavijo na sledeči naslov: Sonnenzugskomitee, Flcragasse 4/1/2, 1040 Wien.
Osebe, ki so priklenjene na voziček, se lahko upošteva za potovanje samo v primeru, da lahko brez težav sedijo v oddelku vlaka.
Delovna skupnost .Sonnenzug" prosi za denarne podpore na konto Zadružne centralne banke 670.000 .Sonnenzug" pri Poštni hranilnici številka konta 4236.083. Položnice so na razpolago pri Raifteisnovkah in na poštnih uradih.
Že dalj časa so ljubitelji našega prosvetnega društva izražali željo, da bi igralska skupina spet uprizorila kakšno igro. Kajti igre so med ljudmi priljubljene in tovrstne prireditve vedno dobro obiskane.
V nedeljo 30. januarja je bilo spet enkrat tako daleč. V nabito polni dvorani pri Voglu v St. Primožu je domače društvo pod režijo Mirka Cegnarja uprizorilo veseloigro v treh dejanjih .Klobčič". O
Stovensko prosvetno društvo .Danica", St. Vid v Podjuni
Vabito na
# 5. PLES „DAHtCE"
v soboto 49. 2. 4977 s pričetkom ob 49.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu.
igrajo: ..Veseii Kapeičani' (The Spidersj.
Ha sporedu: petje, pies, sre-čoiov in druga presenečenja.
Pr/srČHo vdF/;er:; oj F/izM /r; Ju/fč/
# PUSTHi PLES OTROK
v nedeijo 20. 2. 4977 s pričetkom od 44. uri pri Vogiu v št. Primožu.
Ha sporedu: odrski prizorček otrok, nagraditev najiep-ših maškar ter pustni pies otrok. Vsak otrok dobi majhno dariice in ,.špe-cej".
Otroc; oj F/ZzK /r: Jg/fč
/fpO TAjF//fH:/
Odbor
vsebini igre ni treba veliko govoriti, saj je preprosta in lahko razumljiva. Predvsem pa bralcem priporočamo, da si igro sami ogledajo, ker bodo šenfvidski igralci z njo gostovali še v drugih krajih, poleg tega po jo nameravajo ponoviti tudi na domačem odru. Nikomur, ne bo žal, vsakdo se bo lahko po miii volji nasmejal.
Igra je bila izvrstno podana. Naši .stari zajci" na odru so pokazali, da še vedno najbolje igrajo — tako Marko Polzer, Foltej Rupic, Nanej Polcer in Jozej Krasnik. Pa tudi mlajši igralci, kot so Hanzej in Micej Hobel, Maks Wutej, Melita Weitzer in Danica Kežar, prav nič niso zaostajali. Z navdušenim aplavzom se je občinstvo zahvalilo za njihov trud.
V soboto 5. (ebruarja so šentvid-ski igralci z veseloigro .Klobčič" gostovali pri Foltu v Slov. Plaj-berku, v nedeljo 6. februarja pa so z njo razveselili gledalce, ki so se zbrali pri Soštarju v Globasnici. Na obeh prireditvah je bil obisk zelo dober.
MLADiHA POZOR! Vsi na
OBČHi ZBOR SLOVENSKE MLADiNE
v nedeijo 20. februarja 4977 ob 9.30 uri dopoidne v De-iavski zbornici, dvorana ! v Ceiovcu.
Skupno in enotno nastopanje siovenske miadine v boju za narodne pravice je nujno potrebno.
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu Ebentaier Strahe 44
OBJ AVA
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
4. Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 4977-78 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, v času od 44. do 28. 2. 4977, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevato prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, k) bodo ob koncu šoiskega ieta 4976-77 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSEHZUGj, bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegi) tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 4977. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta.
4.	Konec maja 4977 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Poznejše prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoisk)
pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija
za Siovence v Ceiovcu, Ebentaier Strafje 44, 9020 Ceiovec.
RAVNATEU:
dr. Pavie Zabiatnik i. r.
Drabosnja^rovo priznanje
za dopisnica Zi/onefa Zor^ra

Strokovni sejem „Gost 717"
bo !etos v znamenju začimb
Na letošnjem strokovnem sejmu gastronomije in turizma „Gost 77", ki bo že devetič na celovškem razstavišču in sicer tokrat v času od 12. do 20. marca, se bodo prvič predstavili s posebno razstavo z naslovom .Začimbe iz celega sveta" in .Umetnost začinjenja".
V današnji gastronomiji je znanost o začinjenju oziroma davljenju velikega pomena. V okviru letošnjega strokovnega sejma „Gost 77" bodo tej temi posvetili posebno pozornost in jo osvetlili z vseh strani. Medtem ko so v okviru prejšnjih posebnih razstav posvečali pozornost enkrat jedilnikom iz celega sveta, drugič spet razvoju od primitivnega ognjišča pa do
najsodobnejšega mikrovalovnega štedilnika, bo letošnja posebna razstava torej povsem v znamenju .začimb". Praksa kaže, da mnoga že pozabljena zelišča in začimbe spet prihajajo po svetu do veljave in da je povpraševanje po njih vedno večje. .Značilnim obrokom", ki jih vedno zasledimo v najrazličnejših jedilnikih, dajejo te začimbe karakteristični vonj in okus. Začimbe pa nimajo samo te lastnosti, da zboljšajo okus jedačam in pijačam, temveč jih delajo tudi lažje prebavljive.
Omenjena posebna razstava strokovnega sejma .Gost 77" bo posredovala tudi zgodovinski pregled kupčij z začimbami ter izčr-
Slovenji Plajberk - Brodi
Slovensko prosvetno društvo .Vrtača" v Slovenjem Plajberku je 3. 1. 1976 po večletnem .spanju" znova zaživelo. Že takrat je bilo ugotovljeno, da je v Slovenjem Plajberku premalo kulturne dejavnosti oz. da je sploh ni. Ena izmed nalog, ki so jo na .ustanovnem" občnem zboru soglasno sprejeli, je bila, da mora SPD .Vrtača" skušati v društvo pritegniti po možnosti vse Plajberžane in nuditi domačinom v sodelovanju z drugimi društvi čim bolj pester in za naše kraje pristen kulturni program.
Preteklo soboto so v Slovenjem Plajberku gostovali igralci SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Polna dvorana domačih prosvetašev je z velikim zanimanjem in smehom sledila veseloigri .KLOBČIČ", ki so jo igralci iz Podjune zelo mojstrsko predstavili. Predvsem velja ob tej priložnosti poudariti, da je prireditev obiskalo res mnogo domačinov, tudi takih, ki jih na drugih slovenskih prireditvah ne vidimo. Predsednik SPD .Vrtača", tov. dipl. inž. Feliks Wieser, je med navzočimi pozdravil tudi predsednika SPD Borovlje Andreja Wieserja in slovenskega občinskega odbornika v Borovljah Feliksa Wieserja-Šaš)na, predvsem pa prosvetaše iz Št. Vida v Podjuni kot drage goste. Naglasil je, da morajo domači prosvetaši končno tudi sami začeti kulturno ustvarjati.
SPD .Vrtača" je v svojem enoletnem obstoju dokazalo, da izpolnjuje svoje poslanstvo in da nudi do-
mačinom tisto osnovno pravico do kulture. Kajti znano je, da se velike stranke, ki se potegujejo za glasove Plajberžanov, ne brigajo za njihovo kulturno življenje. Uspela kulturna prireditev SPD .Vrtača" potrjuje pravilnost odločitve, da delujejo tudi v malih krajih samostojna kulturna društva.
pen opis obrokov, v katerih so te začimbe zastopane. Predstavljene bodo tudi začimbe v obliki tekočin, ki jih danes prav tako uporabljajo v gastronomiji. Ta nadvse zanimiva in poučna posebna razstava bo imela svoje prostore v sejemski hali številka 3.
Poleg omenjene posebne razstave pa bo vodstvo sejma v okviru .Gost 77" prvič organiziralo tudi tekmovanje v izbiri menujev za domače potrebe turizma. Odgovorni dejavniki hočejo s to akcijo spodbuditi gostince, da bi v bodoče bolj upoštevali želje gostov in da bi se hkrati s tem tudi izboljšala kvaliteta obrokov. V sodelovanju s tujskoprometnim referatom koroške deželne vlade bo sedaj razpisano tekmovanje o sestavi menujev. Na tem tekmovanju lahko sodelujejo vsi domači gastronomski obrati. Predloge za menuje lahko pošljete potom dopisnice na upravo celovškega sejma. Med tiste, ki bodo poslali predloge menujev, bodo izžrebati nagrade v skupnem znesku 20.000 šilingov. Podelitev nagrad bo v petek 18. marca na sejemskem razstavišču. Predloge za menuje pa je treba poslati do najkasneje 1. marca 1977.
Oh/ctvtz
Po odtoku Zveznega ministrstva za pouk in prosveto je čas za vpisovanje v
1-ietno gospodinjsko šoto in v
3-ietno strokovno šoio za ženske pokiice
OD 14. DO 28. FEBRUARJA 1977
Sprejete morejo biti učenke, ki so uspešno končate 8. šotsko stopnjo in ki vsaj v govoru detno obvtadajo stovenski jezik.
Prijavi za sprejem je treba pritožiti spričevato 1. semestra, rojstni tist in domovnico.
Učenke, ki stanujejo v internatu, dobijo ob danih pogojih državno podporo.
Prijave so možne osebno v šotski pisarni ati pa pismeno na nasiov: Strokovna šota za ženske poktice šotskih sester, St. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu.
VoJstvo šole
Prednosti strokovne šoie za ženske pokiice
učenk se bodo pot nadaljnje
Od 14. do 28. februarja je razpisan rok za vpisovanje učencev in učenk v srednje strokovne šole za prihodnje šolsko leto.
Tisoči učencev in morali odločiti za pot nadaljnje iz obrazbe, ki jih bo usposobila za vključitev v aktivno življenje. Če kdaj, je ta izbira težavna in problematična prav danes; saj vemo, da že mnogim že zaposlenim grozi izguba delovnega mesta.
Staršem deklet, ki končujejo svoje osmo leto obveznega šolanja, je da-
ONefn/ca Vaienfina -Sfaniča
ve/iTregra rodo#uba m gromka
72.	7774 — se je t? HorJeŽK
ro<7;7 prosfetl/enec, pesnih w gornik
Prej 203 leti PrifHors^erM Valentin .SMnR.
71J je TtneeTi sin ir; Ter je M izreJno bistre g/ate, g% je oče Ja! t? šole. Najprej se je šola! t? TrTiž%, potem pa v Celovca, Tjer Tntala v VrMTent jezera atonil, če ga ne TJ M reši! sošolec Matija zlbacelj. /z Celovca je še/ v .SalzTarg, Tjer je po gimnaziji in štaJija teologije M 6. januarja 7#02 orJiniran.
V svojih štaJijsTib letih je M Stanič reJTo Joma; menja ga ni Mo celil? sejem let Jomou. TJina povezala z Jomovino nta je M Jehan .Sovič, Ti ga je sproti obveščal o Jomačih razmera!? in JogoJTih. Da pa je Tljah tej „oJtajenosti" o J slovenske Jomovine čatil in častvoval slovensko, potrjaje njegova prva slovensko izpričana „Večerna pesem", o kateri sam pravi; „To pesm sim M v 5a!zharga 7777 zložil." /n Mr je !?i! .Stanič meJ prvimi pristopnici na GrojlglocCner, torej navJašen in taji izCašen gorniT, se ne čaJimo, Ja je spesnil ta Ji tej gori v čast pesem „v4aj Jie GlocT-nerreise", Ti je čila objavljena v salzbaršCem /nteiii-genzblatta.
Dne 6. janaarja 7#02 je bil Stanič posvečen v Jahov-niTa, nato pa se je pes poJal Jomov, Tjer je 20. jebraar-ja v TSanaia bral prvo mašo. Se enTrat je za TrateT čas ohisTa! Salzbarg, potem pa se je za veJno vrnil v svojo Jomovino. Najprej je slažboval v Ranjščici in potem v .Ročinja, llanjšbarji se Staniča še Janes spominjajo. Opisajejo ga bot človeTa, bi ni bil samo Jahov-
nib, temveč taJi zJravnib, brnet, ziJar in mizar, bil je šaljiv, pa ta Ji oster, potrpežljiv in ta Ji nagle jeze. Rot peJagog je bil pravi novator,- otrobe je voJii b poaba na prosto, bjer jib je ačil boristnib stvari, pa taJi telovaJiti in plezati po sbalab, pozimi pa se voziti po snega in le Ja. TaJi Ijabljenib gora ni pozabil. Povzpel se je na vrbove Prestreljeniba, Mangarta, /črna, Raba in Jragib gora, leta 7SCS pa je šel ta Ji na Triglav. Posebnost njegovega Jelovanja pa je bilo širiti slovensbo beseJo mej IjaJstvom s svojimi preprostimi tisbi, Jeloma iz lastne ročne tisbarne, bi jo je v boša pritovoril iz Gorice.
Teta 7$!9 je gorišbi šboj /osip IVallanJ, po roJa Gorenjec, poblical Staniča v Gorico in ga povišal v ba-noniba. Teta 7S22 je izšla prva slovensba tisbana bnjiga na Gorišbem, v svojem stanovanja pa je areJi! taJi slovensbo bnjigarno, prvo v Gorici. Tabo je Stanič nazorno Jobazal, Ja je bila njegova poglavitva naloga po-vzJigniti slovensbi materni jezib Jo večje veljave.
ZaJnja leta svojega življenja je preživel Stanič meJ svojimi glahonetnimi, baterim je leta 7#3# osnoval Jom v Gorici. Dmr! je 29. aprila 7#47. Pobopan je bil na starem pobopališča v južnem Jela Gorice, bjer je Janes spominsbi parb, meJtem bo njegov grob ni več znan.
Tetos bomo torej obhajali 730-letnico smrti tega ve-libega roJoljaba, prosvetljenca, pesniba in gorniba, bi je zaoral leJino za aveljavitev jeziba, bi so ga taTrat govorili le bmetje in blapci, Janes pa je to jezib IjaJ-stva, bi ga spoštaje ves svoboJljabni svet.
na s strokovno šolo za ženske poklice izredna priložnost, da si olajšajo velike skrbi.
Kaj je tisto, kar daje absolviranju te šole prav danes izrazito prednost? Struktura tovrstnih šol posreduje svojim absolventkam pestro vsestransko izobrazbo. V učnem načrtu teh šol so obvezni predmeti trgovskih, gostinskih in gospodinjskih šol.
Nadarjenejše učenke se po opravljenem sprejemnem izpitu lahko tri leta pripravljajo na potrebe na vseh treh področjih. Na podlagi naravnih darov razvijajo svoje zmožnosti najbolj v smer, za katero se čutijo najbolj sposobne, pri tem pa se vzporedno izpopolnjujejo tudi še za druga področja. Ob absolviranju šole jim je zato dana večja možnost pri zasedanju delovnih mest, ki so na razpolago.
Dekle, ki ima npr. veselje predvsem za pisarniško delo, pa tega trenutno ne dobi, se bo lahko zaposlilo začasno v trgovskem sektorju ali v gostinskih ali socialnih obratih. In prav to dejstvo daje absolventkam tovrstnih šol v borbi za delovna mesta najboljše možnosti.
Obisk enoletne gospodinjske šole na istem zavodu je primeren predvsem za dekleta, ki bi se po končanem obveznem šolanju rade priučile kake obrti ali se kako drugače zaposlile. Ker ta tip šole dekleta lahko absolvirajo tudi kot obvezno 9. šolsko leto, jim je dana najlepša priložnost, da si v tem letu pridobijo predvsem znanje, ki je nujno potrebno vsaki ženi in materi.
Potrebo po tej izobrazbi nakazuje prav današnji čas. Vzrok tej kričeči potrebi je v tem, ker po današnjem načinu življenja dom ne daje več osnovne praktične življenjske izobrazbe. To pomanjkljivost naše dobe starši svojim hčerkam lahko nadoknadijo s tem, da jim omogočijo obisk te šole.
IVANCANKAR	5
HiŠA MARIJE POMOČNICE
Leglo jim je nekaj težkega na srce — kakor da bi stalo tam zunaj pred oknom veliko in črno. Pol plaho, pol očitajoče se je ozrla Tina na grbavo Brigito, ki je sedela ob postelji, rumen in zloben pritlikavec.
„Lani je umrla Ančka," je pripovedovala Tina, „tretja Ančka je bila in vse tri so umrle. Tebi je bila podobna, Malči, samo še bolj majhna je bila. Čisto droben obraz je imela in čisto bel, kakor angel. Nikoli ni jokala, samo gledala je in se je smejala in umrla je čisto tiho. Samo jaz sem vedela, da je umrla. Zvečer je bilo, vse smo že ležale in sestra Cecilija je ugasnita luč. Ančka je ležala ob oknu, na tvoji postelji, Malči, in se ni genila. Ali glavo je imela obrnjeno proti oknu in jaz sem videla, da ima oči odprte, tako so se svetile. Nisem mogla zaspati; kakor da me zmerom kliče, ali ni me klicala. Meni so lezle trepalnice, ali še zmerom sem jo videla tako natanko, kakor da bi imela čisto odprte oči; še bolj svetlo je bilo. Svetlo je bilo in zmerom bolj svetlo, kakor da bi se hotelo daniti. Tedaj pa se vzdigne od postelje, kjer je ležala Ančka, nekaj lepega, svetlega, kakor cekin, in plava . . . plava zmerom višje in skozi okno in gor proti nebesom. Njena duša je bila . . . Stresem se in pokličem sestro Cecilijo; temno je bilo v sobi, Ančka pa je bila mrtva."
Tončka je sedela blizu okna, slonela je ob postelji; žalostna je bila, ker ni sijalo sonce. Doteknila se je bila stekla na oknu, ali steklo je bilo mrzlo, da je vztrepetala; vedela je, da je zunaj grdo mokro nebo.
Njene velike slepe oči so se ozrle po sobi.
„Lani je umrla Nežika; deževalo je in mraz je bilo, ko smo se peljale za pogrebom. Ali se spominjaš, Tina, kako je škropilo na okence, kakor da bi trkalo s prstom? Spredaj v vozu je bila rakev in vso pot je ropotala in se je zibala. ..
In ko je zadelo kolo ob velik kamen in se je voz zelo zazibal, takrat je zastokalo v rakvi. Nežika je zastokala, kakor da bi ne mogla spati. Mene je bilo strah in Nežika se mi je smilila, Tina pa ni slišala ničesar... In stokalo je vso pot in jokalo natihoma, otroci, Bog se usmili. Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali težko prst na rakev. Nato smo se vračali in še zmerom je deževalo, trkalo je na okence. Poslušala sem in glejte, zastokalo je zunaj pred okencem, trkalo je in prosilo, vso pot. Njena majhna duša je šla z nami; zunaj je hodila, ko je bil dež in mraz, in ni mogla v nebesa. Ko smo šli domov, smo šle v kapelico in smo molile rožni venec in njena duša je šla v nebesa in zjutraj je sijalo sonce."
Luč je ugasovala pred jaslicami; Rezika je nalila olja in plamen je vzplamtel visoko.
Minka je gledala proti stropu, štela je na prste.
„Koliko jib je že umrlo? . . . Dvanajst jih je bilo, zadnja je bila Roza, ki se je zmerom smejala. Šest tednov je šele, ko je umrla. Na tvoji postelji je ležala, Malči. In zdaj poslušaj, Malči. Smejala se je zmerom in ni mogla zaspati zvečer; ko smo že vse spale, je še zmerom govorila in se je smejala. Če sem se vzbudila, sem jo slišala in slišala sem jo še v spanju, kakor da bi zvonilo. In tudi tako se je smejala, kakor da bi zvonilo z majhnim zvončkom. Vsa bolna je že bila in suha, komaj se je še videla iz postelje in njene oči so bile večje nego ves obraz. Ali smejala se je. ,Nocoj, Minka,' je dejala, ,umrjem in ti pridem povedat.' In se je smejala. ,Kako pa prideš?' sem odgovorila, zato ker ni mogla premakniti ne nog ne rok; noge je imela čisto zvite in vsa je bila polna ran. Zaspimo in tema je bila . . . Takrat pa se prestrašim in se vzbudim. Zasmejalo se je bilo tako naglas, s tistim majhnim zvončkom in zaklicalo je dvakrat: ,Minka! Minka!' — Mislila sem, da sem bila šele zaspala in da me kliče Roza, ki ne more spati, toda glejte, že se je danilo. Ozrem se s postelje in se začudim. Čisto pod mano, ob oglu moje postelje, leži Roza v sami srajci, leži na kolenih, glavo ima skrito med rokami. Kako je pač prišla do moje postelje? Mislili smo, da kleči, ker je bila trudna in da je tako zaspala. Ali bila je mrtva . . ."
Hitro se je mračilo; nebo se je nižalo zmerom bolj in je
temnelo; kakor motno zagrinjalo je viselo zunaj pred oknom in tudi hiše so se gubile v sivo noč.
„Katera bo zdaj prva izmed nas?" je vprašala Lojzka z mirnim nasmehom.
„Katica bo prva!" je odgovorila Rezika resno. Katica se je komaj ozrla in lahek smehljaj je šinil preko grdega bolno-sivega obraza.
„Jaz bom prva!" je dejala Minka. „Dvanajst sem jih videla, trinajsta bom sama."
Pavla se je oglasila z globokim, razumnim glasom.
„Ne tako! Ugibajmo! — Rezika, daj mi papir!"
Narezala je trinajst koščkov papirja, štirinajsti je bil daljši.
„Katera potegne daljšega, bo prva!"
Rezika je vzela koščke, potegnila je najprvo sama in je potegnila kratkega; nato je hodila okoli mize in od postelje do postelje. Gledale so z veselo radovednostjo in so se smejale, samo Rezika je bila resna, ker ji je bilo v mislih, da bi katera ne ugledala pod njeno roko daljši papir ter jo tako , osleparila. Tiščala je roke k životu, nagnila se je k postelji ter gledala natanko na oči, na roko.
„Vleci!"
Prišla je do Katice, tudi Katica je potegnila kratkega ter je vrgla košček malomarno na tla.
Ko je prišla do Minke, je gledala Minka v strop, nasmehnila se je, iztegnila je roko in je potegnila hitro.
..Daljšega!" so vzkliknile.
..Daljšega! Minka bo prva!"
„Kaj nisem rekla?" je opomnila Minka mirno. „Saj sem vedela, da bom prva."
„Ali prideš povedat?" se je zasmejala Lojzka.
„Pridem, le čakaj! Pridem ponoči in te zlasam... Daj mi vode, Rezika!"
Minka ni govorila več ves večer.
AH na smrt ni mislila Minka. Njeno srce je bilo tako mirno in hladno, kakor srce grobarjevo. Prihajale so in so umirale in druge so prihajale namesto njih. Postelja bo
11. februar 1977
M — Sfev. 6 (1800)


Ljubosumni bratec...
Gostje v hiši
rasti ga poznamo kot napačno pojmovanje tjubezni. 5e bolj pa tjubosumnost doživljajo otroci. Ljubosumni so na primer na lepšo oblekco svojega sovrstni-
vičeno ljubosumni, medtem ko mlajši tega ne razumejo. Oni želijo, da smo odrasli stalno pozorni do njih. Naše prigovarjanje nič ne pomaga. Otrok se ravna po tistem, kar vidi in kar s svojimi otroškimi merili ocenjuje, če ga zaradi ljubosumnosti kaznujemo, se njegov odnos do nas skali ali pa se zapre vase in reagira z odporom. Majhen otrok ne zna
da ga nihče ne mara in da je njegova ljubosumnost upravičena
Zavedati pa se moramo, da je čustvo ljubosumnosti med otroki normalen pojav. V otroškem kolektivu, še bolj pa v družini, razne okoliščine same od sebe privedejo do ljubosumnosti.
Na primer: pri sosedovih so dobili novorojenčka majhno punčko. Mamica meni, da se je petletni bratec preko noči spremenil. Odklanja hrano, želi, da ga mamica povija v pleničke, ponoči je pričel ponovno močiti posteljo. Mami pa je rekel, ko je prinesla iz porodnišnice novorojenčka: „Zato, ker me nimate več radi, ste dobili to punčko." Temu fantku ne moremo ničesar očitati. Pet let je bil v središču pozornosti. Samo njega sta imela oče in mati v naročju. Ko je prišel iz vrtca, sta se igrala samo z njim. Sedaj pa, ko pride domov, previja mati njegovo sestrico. Počakati mora, da mati sestrico nahrani nato pa pride on na vrsto. Ko vse to opazuje, se celo zgodi, da reče: „Ne maram sestrice."
Kako ravnati v takem položaju — pogosto vprašujejo zaskrbtjeni starši, če bi fantka kaznovali ali pa mu karkoli dopovedovali, bi samo stopnjevali v njem prepričanje, da imajo novorojenčka rajši. Sprijazniti se moramo najprej s tem, da je ljubosumje v omenjeni situaciji in še prav posebno v tem razvojnem obdobju normalen pojav: Otroku moramo na
v nas, da ga imamo prav tako radi kot sestrico in tako se bo ljubosumnosti počasi znebil. Ne pripovedujmo otroku, kako je novorojenček čeden, kako ga imamo radi in podobno. To samo stopnjuje občutek ljubosumnosti. Novorojenček je že tako deležen naše nežnosti in pozornosti pri previjanju, dojenju itd Poskušajmo jo posvečati tudi starejšemu otroku. Otroku se bo na primer zdelo dobro, če bo prinesel ali odnesel pleničko, pomagal pri previjanju ipd. Imel bo občutek, da nam je zelo potreben in da nam veliko pomaga. Ko držimo v naročju dojenčka, stisnimo k sebi še starejšega otroka. Ne moremo si predstavljati, kako si on tega želi.
Znani so primeri, ko prav nepravilno ravnanje matere z otrokom, ko ima novorojenčka, povzroča razne poznejše konfliktne situacije med brati in sestra mi. In starši se čudijo, kako je to mogoče, saj so imeli oba otroka enako radi: obema so nudili igrače, hrano, obleko. Toda to ni vse.
Dobro je, da otroka že poprej pripravimo na to, da bo dobil bratca ali sestrico. Počutil se bo zelo osamljenega in prizadetega, če ga bomo postavili pred dejstvo, ko bomo prinesli novorojenčka iz porodnišnice. Pripravo na ta dogodek je potrebno izvršiti nekaj mesecev poprej. Otroku tuki ne obljubljajmo, da bo dobil bratca ali sestrico. Morda mu rečemo takole: „Da ne boš več sam, bomo dobili še enega otročička." Otrok se bo s tako razlago zadovoljil in z veseljem pričakoval, da dobi igralnega tovariša, če pa bo pričakoval bratca in nato dobil sestrico, bo zelo razočaran.
Naravno pa je, da se otrok prve dni po prihodu
Naj bo povod za povabilo gostov tak ali drugačen, vabimo jih predvsem zato, da bi bilo vsem — tako njim kot tudi nam — prijetno in lepo. Da pa bi se prav vsi res domače in udobno počutili, moramo vsakokrat, kadar vabimo v goste, družbo pazljivo izbrati. Predvsem ne smemo povabiti več ljudi, kot pa imamo prostora. Če gre torej za našo mizo deset ljudi, jih nikakor ne bomo povabili petnajst. Da bo vzdušje res prijetno, da bosta večerja in kosilo minila v zadovoljstvo vseh, je najvažnejše, da pravilno izberemo in sestavimo našo družbo. Književnika, ki ju vi sicer cenite in s katerima ste v dobrih odnosih, ki pa sta med seboj v laseh, seveda ne boste povabili hkrati. Tudi ločenega zakonskega para, čeprav ste z vsakim zakoncem posebej prija-
Nobena skrivnost ni bila, da so že stari Grki v Korintu prirejali igre podobne olimpijskim in to v čast boga Melikarta — boga me-dorezca. Med in pijača napravljena iz medu, kisa in vode sta bili na voljo borcem in tekačem. Že takrat so vedeli, da med poveča člo-kovo zmogljivost in vztrajnost, posebno če gre za izredne napore. Najvišji vrh sveta je Hillary dosegel tako, da je zadnji del vzpona užival med. Že leta 1954 je 40<V<* olimpijskih tekmovalcev z uspehom med uživalo med treningom pa tudi med tekmovanjem. Na kasnejših olimpijadah pa je bil med že kar obvezno hranilo.
Izredni uspehi tekmovalcev, hranjenih z me-
matere iz porodnišnice počuti nekoliko odrinjen. Mati je utrujena, morda tudi malce vznemirjena. Oče ima več obveznosti in dela in tako je starejši otrok za nekaj časa ob strani. Potrebno je nekaj časa, da se družina umiri in navadi na novo življenje. To ni tako težko, če je novorojenček zdrav in če se mati dobro počuti. Otrok polagoma zapo pade, da novi družinski član pripada tudi njemu. Prve dni po prihdu iz porodnišnice naj bi mati posvetila vsaj v besedah več pozornosti starejšemu otroku. Psihologi so ugotovili, da otroci najbolj trpe, ko vidijo, kako mati hrani novorojenčka, če želi starejši otrok piti po steklenički, mu jo brez oklevanja ponudimo. Otrok misli, da je to nekaj posebnega, ko pa poskusi, vidi da je navadno mleko, oziroma da je tisto v njegovi skodelici celo boljše.
če bomo z otrokom pravilno ravnali, bo ljubosumje kmalu prenehalo. Prenehalo pa bo povsem takrat, ko se mu bo dojenček odzval na primer s smehom na njegovo prigovarjanje ali pa ko bo opazoval, kako se v tretjem mesecu že igra s prstki in kako poskuša vleči rjuhico.
In če bo otrok vselej občutil, da ga imamo radi, bo še med svojimi vrstniki ponosen, da ima bratca ali sestrico. Najprijetnejši pa bo občutek, da ni več sam.
telji, ne boste povabili, ker se najbrž niti eden izmed njiju ne bi počutil dobro, prav tetko pa bi gostje dobili vtis, da je kosilo pokvarjeno ali večer zgrešen. Nikar tudi ne vabimo preveč heterogene družbe, na polovico zelo mladih in polovico starih ljudi, kajti takšna družba se nikakor ne bo mogla razživeti in družabnost ravno ne bo najboljša.
Druga skrb je razvrstitev gostov za mizo. Nikakor ne bomo posedli skupaj dve igralki, prav tako pa ne nogometaša zraven bizantologa, kajti prvi se verjetno prav nič ne spozna na bizantologijo, drugi pa ne na nogomet.
Kot gostiteljica boste zasedli čelo mize, desno od sebe pa boste posadili najstarejšega moškega. Kot gostitelj se boste vsedli
dom, so dali povod za razširjene raziskave, zakaj se pri njih tako hitro obnavlja porabljena energija. Poskusi z navadnim sladkorjem, grozdnim sladkorjem, umetnim medom in škrobovino so pokazali, da je v medu nekaj več, kot samo sladkor, ker ta daje kar za 50 "/o več energije kot navadni sladkor.
Pri nas smo imeli dobre uspehe pri alpinistih, ki so se hranili z medom ali pa se odžejali s pijačo iz medu in jabolčnega kisa. Ugotovili so še nekaj: glukoza skupaj z C-vitaminom med težjimi vzponi prehitro izgoreva in potem povzroča izčrpanost in krče v telesu.
Pravilo je, da mora vsakdo uživati med v določeni količini, če opravlja poljska ali gozdna dela, če se poda v planine, pri športu in treningu, pri delu v vročini in podobno. Pa tudi pri smučarskih skokih so Avstrijci dobivali med. Morebiti bi tudi drugi tekmovalci imeli boljše rezultate in se bolje uvrstili, če bi med uživali pri treningu, med tekmovanjem in po končanem naporu in to v kočilinah od 100 do 600 g dnevno razdeljeno na posamezne obroke. Tudi pri otrocih pospešuje uživanje medu z mlekom rast in dober razvoj mišic, kosti in zobovja.
Številne bolnice in klinike v Sovjetski zvezi, Nemčiji Italiji in drugod so dokazale izjemno koristnost uživanja medu pri starejših ljudeh.
Ne glede na boljše počutje je bila objektivno izmerjena večja zmogljivost mišičevja in posebno zboljšano delovanje srčne mišice, krvi in normaliziranje krvnega pritiska in telesne teže.
Ni torej čudno, da zelo naglo narašča poraba medu v zahodnem svetu, kjer ga uporabljajo za sladkanje kave, čaja, kompotov, sladic itd. Torej ne pozabimo nikdar: pri napornem delu in pri športu uživajmo naš pristni domači med!
na začelje, desno od sebe pa boste odka-zali prostor najstarejši oziroma najuglednejši ženski izmed gostov. Drugi najstarejši oziroma najuglednejši moški bo sedel levo od gostiteljice in druga ženska levo od gostitelja. Pri nadaljnjem razporedu gostov pa bodimo pozorni ne toliko na leta oziroma na častnost prostora, kamor jih bomo posadili, kot na to, da jim bomo izbrali primernega levega oziroma desnega soseda ali sosedo. Tako bo večerja oziroma kosilo res minila v živahnem razgovoru, in ravno razgovor je njena prava vsebina, ne pa uživanje hrane. Da je res tako, pričajo vse novejše oblike vabljenja in obiskov. Povabilo na čaj, kjer zares postrežejo samo s čajem in morda s čajnim pecivom, coctail party, kjer boste dobili sendviče in pijačo in kjer verjetno vse popoldne ne boste niti za hip sedli, temveč boste hoditi od skupine do skupine in se pri vsaki zadržali v razgovoru po nekaj minut itd.
Zapomnite si še nekaj. Ustno oziroma po teletonu lahko povabimo samo intimne, dobre prijatelje, vse druge pa moramo povabiti pismeno. Povabilo mora biti seveda pravočasno, vsaj pet, šest dni vnaprej, da si lahko povabljeni pravilno razporedi svoj čas. Če ste povabljeni, morate na pismeno povabilo pravočasno odgovoriti in ne smete čakati do zadnjega dne, kajti gostitelj mora natanko vedeti, koliko gostov bo sprejel.
Drobni nasveti
)) ZIDNE TAPETE bodo dobile zopet svežo barvo, če jih boste vsaj dvakrat na leto zdrgnili s krpo, namočeno v enaka dela bencina in terpentina.
H Potemnele SREBRNE PREDMETE lahko očistimo tudi brez posebnega čistilnega sredstva. Postavimo jih v vročo milnico in jih pustimo v njej nekaj minut, nato pa jih zdrgnemo z mokro in nato še s suho krpo.
])[ TRAVNE MADEŽE odstranimo s tkanin tako, da jih — ne premočno — podrgnemo s krpo, namočeno v čisti alkohol. Na isti način čistimo tudi madeže kemičnih svinčnikov.
H POZLAČENE OKVIRE čistimo s krpo, namočeno v amoniak.
H MADEŽI SVEŽEGA SADJA so vedno problem, posebno v poletnih dneh, ko je sadje na vsakdanjem jedilniku. Madeže na bombažnih tkaninah najlaže odstranimo z limoninim sokom, kadar pa se naredi nesreča na svili, navlažite madeže s špiritom, nato pa jih pazljivo podrgnite s koščkom prav tako v špirit namočene vate. Pri tem vato pogosto menjajte.
Med daje moč
prazna, sneli bodo tablico, izbrisali njeno ime ter napisali drugo. In soba bo ista in vse bo isto.
Na dom je mislila Minka, ki je bila že zdavnaj pozabila nanj. Spomnila se je nanj in se je začudila. Bilo je tam, kakor v živo pisanih pravljicah. Čudnobele so bile hiše, kakor naslikane; čudnosinje je bilo nebo; pisani vrti, zeleni travniki, in drevje in bele cerkvice — vse samo čudno. Naslikano na debel papir otrokom za kratek čas. Ljudje so hodili okoli, pa so govorili moško, polni skrbi in resnobe. Ves dan so skrbeli, kaj bodo jedli, kaj bodo pili; tudi za obleko so skrbeli in za čevlje celo. „Hm, hm!" Tako so bili resni in tako smešni, kakor tisti majhni možički iz lesa; potegne se malo za vrvico, hop — pa se dvignejo noge, vzdignejo se tudi roke, ali obraz ostane resen, tako neumno resen. .. Spomnila se je Minka na vrvico in spomnila se je na svojega očeta. Obesil se je bil ubogi oče! Tako majhen je bil in sključen in smešen. Prijemal se je za glavo: „Oh - oh - oh!" — kakor tisti možički, ki vzdigajo roke — in naposled se je obesil. Minka je imela rada očeta in takrat se je jokala. Kako je bil oče majhen in smešen in kako je bil neumen, da se je obesil! In kako je bila ona neumna, ko se je jokala! . . . Tudi mati je bila smešna; debela, okrogla, kadar je hodila, se je vse zibalo na nji, kakor puta je hodila in tudi obraz je imela kakor puta. In je sklepala roke: .Oh - oh - oh!" j—No, umrla je tudi mati. Kako je pač ležala na odru, ko je imela tako smešen okrogel obraz in ko je bila tako debela? Uboga mati! Morda je vzdihovala še na odru? — Oh - oh - oh! Nesli so jo možje, težko, dolgo in široko rakev so nosili, v rakvi pa: Oh - oh - oh! — Vse to je bilo kakor naslikano. Naslikani možički in naslikane punčke, v pisanih oblekah, resni in olni skrbi. Na prvi strani stoje leseno sredi zelenih travni-ov, tam zgoraj svetlo sončno nebo, na desni bela cerkvica; na drugi strani, glej, pa leže na tleh, kakor da bi bili mrtvi. Samo obrazi so isti, zmerom neumnoresni... In ko bi človek knjigo raztrgal. Neumna Francka je bila oni dan raztrgala knjigo in sestra Cecilija niti trenila ni. ..
Zakaj so bili tako resni in zakaj so zmerom tako jokali? Gorke solze so tekle po smešnoresnih licih in Minki so se
smilili ubogi ljudje. Ubogi oče! Uboga mati! Izrezala bi iz knjige obadva, skrila ju varno na svoje prsi, pod srajco. In malo bi ju zibala, kakor v zibki! Ej, ne jokajta, saj je lepo zunaj, lepi travniki, lepi gozdovi, lepo božje nebo! Ej, ej, ej! — Ogrejta se pri meni, tukaj nam je dobro! . . .
Noč je bila, vse so spale.
Minka je zakričala nenadoma.
„Vode, Rezika, vode!"
Prebudile so se, Rezika je skočila iz postelje, še pol v sladki omotici.
Pred jaslicami se je še zmerom zibal ubogi mali plamen, umiral je in ni mogel umreti.
Rezika je zadela ob mizo, ob stol, kakor pijana je bila.
„Vode, Rezika!"
In Rezika je posegla po kozarcu, ki je bil do polovice poln ter ga je ponudila Minki. Ali Minki se je roka tresla, ni mogla držati kozarca, voda se je razlivala po odeji.
„Drži, Rezika, pomagaj mi!"
Nagnila je glavo, omočila je ustnice z vodo.
„Dovolj je. Postavi kozarec tja. Idi spat, Rezika!"
Oči so se navadile teme in Rezika je videla Minkin obraz. Ozek in koščen je bil kakor nož, oči so žarele, na čelo so padali črni lasje.
„Ali je umrla?" je vprašala Lojzka iz postelje.
„Ne še!" je odgovorila Rezika zaspano, vrnila se je v posteljo, odela se je do ust in je takoj spet zaspala.
Lojzka si je mislila: .Če zdajle umrje in mi pride povedat!" Malo čudno ji je bilo, ali bolj je bila radovednost nego strah. Poslušala je, če bi se kaj zgenilo, če bi kaj zaklicalo in v napetem poslušanju je zaspala ter je poslušala in gledala v sanjah. In ko je gledala, je zagledala nenadoma nekaj svetlega, bleščečega, kakor cekin. Plavalo je preko sobe, preko okna, zmerom bolj kvišku. Ob oknu pa se je spremenilo, zmerom še je bilo svetlo in bleščeče, kakor cekin, ali bil je Minkin obraz. In Minka se je zasmejala in je zaklicala.
.Lojzka."
Lojzka se je predramila, dan je bil skoro. Tina se je že
oblačila, Rezika je sedela za mizo in si je pletla lase. Tončka, je sedela v postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati.
Minka je ležala mirno, roke na prsih, oči odprte, tudi ustnice so bile malo odprte in zobje so se svetili.
Rezika se je domislila, vstala je in je šla k Minki.
.Minka, ali ne spiš? Ali bi rada vode?"
Minka se ni genila. Rezika se je doteknila njenih rok, njenih lic; nič se ni zgenilo. Lica so bila hladna, čelo je bilo trdno in gladko kakor iz porcelana; oči so gledale mirno, punčice so bile obrnjene malo navzgor, polskrite pod trepalnicami.
Rezika se je ozrla po sobi.
.Minka je umrla... Rekla je, da bo prva in res je!"
Zašumelo je na posteljah, vse so vstale in so se oblačile hitro.
„Jaz sem videla njeno dušo!" je zaklicala Lojzka. .Njena duša je šla po sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi okno, me je poklicala."
Niso bile še oblečene in umite, ko je prišla sestra Cecilija. Prižgala je blagoslovljeno svečo in jo je postavila na mizico poleg Minkine postelje; trde koščene prste je ovila okoli bakrenega razpela. Nato pa so molile rožni venec; molki so rožljali, mladi glasovi so peli enakomerno, otožno...
IV
Dobile so kanarčka. Ves majhen je še bil in neumen in zmerom ga je bilo strah; tudi pel še ni nič.
.Babica je!" je menila Pavla.
.Kako bo babica!" je ugovarjala Lojzka. .Saj sem pogledala precej!"
.Kako pa se pozna, da ni babica?" je vprašala Malči.
.Zadaj mu odpihnem perje, pa pogledam . .. Čakaj, ti pokažem!"
(Dalje v pnAodttji
PROF. DR. VLADiMIR KLEMENČIČ
Siovenska manjšina v
Avstriji
Ob popisu prebivaistva posebne vrste
!eta 1976
Mesec
slovenske knjige
V počastitev stovenskega kutturnega praznika ob obiet-nici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna sta knjigarna „Naša knjiga" in uredništvo ..Siovenskega vestnika" tudi ietos pripravita tradicionaino in priijubijeno akcijo pod na-siovom ..Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna izredno ugodne pogoje za nakup siovenskih knjig. Tozadevni izbor obsega najraziičnejša področja književnosti in deia za vsak okus bratcev, iz tega bogatega izbora bomo v prihodnjih števiikah sproti objavijaii nekaj primerov in s tem opozarjati ijubiteije siovenske knjige, da se tekom meseca februarja še posebno izptača obiskati knjigarno ..Maša knjiga".
(TVg&djevgnje :z zgatnje
Ponarejenost že naštetih globalnih številk o Slovencih na Koroškem po posameznih popisih lahko osvetljujemo tudi s primeri gibanja števila Slovencev po nekaterih občinah. Statistični podatki o jezikovni sestavi prebivalstva po koroških občinah zbujajo vtis, da se je v velikem številu podeželskih občin avstrijske Koroške med letoma 1951 in 1961 število nemško govorečih Avstrijcev podvojilo, ponekod pa celo potrojilo, število Slovencev pa naj bi (razen v eni občini) povsod nazadovalo.
Med številnim občinami nam lahko rabijo primeri treh občin na podlagi upoštevanja petih vrst podatkov o nacionalni pripadnosti med popisi za dvaintridesetletno obdobje, med letoma 1939 in 1971. To so občine Sv. Štefan in Brdo v Ziljski dolini ter Medgorje, jugovzhodno od Celovca; te so imele po uradnem popisu leta 1910 veliko večino slovenskega prebivalstva, do leta 1971 pa naj bi to že skoraj izumrlo. Za to obdobje razpolagamo s podatki popisa v letu 1939 o jezikovni sestavi prebivalstva v nacistični dobi ter s podatki treh povojnih uradnih avstrijskihpopisovprebivalstvavletih 1951, 1961 in 1971 in s podatki o pripadnosti šoloobveznih otrok glede materinega jezikav šolskem letu 1954/ 55.
V občini Sv. Stefan (St. Štefan an der Gail) v Ziljski dolini so pri popisu
de spreminjanja jezikovne in s tem narodnostne sestave prebivalstva enkratna demografska posebnost, ki ji ni primere vsvetu. Saj po logiki teh statistično ponarejenih popisnih podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva dobimo vtis, da je izumrla slovenska narodnostna skupnost v občini v enem desetletju, a se po preteku enega desetletja — ob novem popisu prebivalstva — ponovno rojeva. Na primeru občine Sv. Štefan (St. Stetan an der Gail) v Ziljski dolini bi lahko sklepali, da so koroški Slovenci leta 1939 še številčno prevladovali, po dvanajstih letih, do prvega povojnega uradnega avstrijskega popisa, v letu 1951, naj bi popolnoma izumrli, štiri leta nato pa naj bi se kot slovenski otroci izumrlega naroda ponovno rodili. V občini Brdo (Egg) pa naj bi bilo pri treh četrtinah nemško govorečega avstrijskega prebivalstva v letu 1951, štiri leta kasneje, teta 1954, kar tri četrtine slovenskih otrok. V občini Medgorje (Mieger), kjer je leta 1951 slovensko govoreče prebivalstvo prevladovalo, pa naj bi v desetih letih skoraj čisto izumrlo. Tako imenovani ,vindišarji", ki jih pri popisu prebivalstva leta 1951 v tej občini še ni bilo, naj bi pri popisu leta 1961 že absolutno prevladovali, do popisa leta 1971 pa naj bi izumrli.
Potek celotnega postopka popisa prebivalstva posebne vrste, ki je bil izveden 14. 11. 1976, je bil od priprav pa do izvedbe samo eden izmed
izvedba in prvi statistični podatki popisa prebivaistva posebne vrste
leta 1951 vpisali vse prebivalce v jezikovno kategorijo .deutsch", pri popisu leta 1939, v dobi nacizma, pa so vpisali v to jezikovno kategorijo manj kot polovico prebivalcev; pri popisu šoloobveznih otrok glede materinega jezika v šolskem letu 1954/55 so pa našteli eno tretjino otrok s slovenskim materinim jezikom. Pri uradnem popisu prebivalstva pet let kasneje, leta 1961, kakor tudi pri popisu leta 1971, pa so našteli več kot 99 °/o prebivalstva v jezikovni kategoriji .deutsch".
V	občini Brdo (Egg) v Ziljski dolini so pri popisu leta 1951 vpisali v kategorijo občevalnega jezika .deutsch" 41 odst. ljudi, leta 1961 že 75 odst., leta 1971 pa kar 91 odst. prebivalcev; pri popisu šoloobveznih otrok glede materinega jezika so pa našteli v šolskem letu 1954/55 skoraj 80 odst. otrok s slovenskim materinim jezikom.
V	občini Medgorje (Mieger) so pri
popisu leta 1951 vpisali v jezikovno kategorijo občevalnega jezika .deutsch" slabo desetino, leta 1961 eno četrtino, leta 1971 pa že dobre bi četrtine prebivalcev. V tako imenovane slovenske jezikovne kategorije („slowenisch, .deutsch-slowenisch", „slowenisch-deutsch") so zapisali leta 1951 več kot 90 odst. prebivalcev, leta 1961 pa vsega le 3 odst., leta 1971 pa dobrih 12 odst. V tako imenovane vin-dišarske	jezikovne	kategorije
(„deutsch-windisch ,	„windisch-
deutsch", „windisch") niso leta 1951 vpisali nobenega prebivalca, leta 1961 pa že skoraj tri četrtine, leta 1971 pa )e dobrih 10 odst.
Ce bi primerjati uradne avstrijske statistične podatke vseh treh povojnih popisov prebivalstva z nacističnim popisom leta 1939 ter s podatki šoloobveznih otrok v letu 1954/55 in bi skušali izluščiti proces spreminjanja jezikovne sestave prebivalstva v navedenih treh občinah, bi lahko sklepali, če ne bi poznali političnega ozadja popisov, da je avstrijska Koroška gle-
močnejših členov v verigi sistematične protimanjšinske politike Avstrije.
Slovenska in hrvaška manjšina sta skupaj z demokratičnim avstrijskim prebivalstvom že pred popisom prebivalstva posebne vrste na številnih zborovanjih javno protestirali in napovedovali bojkot popisu. Celoten popis je spremljala tako močna protimanjšin-ska propaganda, kakršne manjšini nista doživeli v vsem času po drugi svetovni vojni. Protimanjšinsko delovanje na Koroškem je ustvarilo tako ozračje zoper Slovence, ki ga lahko primerjamo z ozračjem v času plebiscita in v času nacističnega vladanja na Koroškem. K temu je prispevalo složno in vzajemno delovanje vseh treh avstrijskih strank na zvezni in še posebej deželni ravni Koroške z izrazito protimanjšinsko organizacijo .Heimat-dienst". K ustvarjanju protimanjšinske-ga ozračja je v tednu pred popisom prebivalstva prispevala tudi razstrelitev partizanskega spomenika na Kom-Iju pri Pliberku ter železniške proge v bližini Celovca pri Grabštanju. Na sam dan popisa so uporabili kot sredstvo ustrahovanja manjšin in drugega avstrijskega prebivalstva na Koroškem tudi nenormalno visoko število policijskih patro) v spremstvu policijskih psov; avstrijska vojska je manevrirala s tanki po narodnostno mešanem ozemlju. Koroška je bila v času popisa tudi polna propagandnih lepakov, ki so pozivali prebivalstvo k udeležbi pri popisu in k vpisu nemškega materinega jezika. Manjšinam nasprotne organizacije so z namenom, da bi dosegle čim popolnejšo udeležbo pri popisu, organizirale prevoz ostarelih in bolnih z doma in iz bolnic v kraje popisa z avtomobili. Pri izvajanju popisa, ki že samo po sebi krši 7. člen avstrijske državne pogodbe in načela človečanskih pravic, zapisanih v aktih OZN, niso upoštevali zakonskih določil glede tajnosti popisa. Popisovanje je bilo ponekod organizirano tako, da so lahko
člani popisnih komisij, v katerih zaradi bojkota popisa niso sodelovali Slovenci, spremljali in preverjali vpisovanje materinega jezika na popisni-cah. Člani popisnih komisij so lahko preverjali vsebino oddanih kuvert, ko so jih vlagali v volilno skrinjico.
Obe manjšini in solidarnostni komiteji za pravice slovenske in hrvaške manjšine, ki organizirano delujejo na Dunaju, v Celovcu, Innsbrucku, Salzburgu in Gradcu, so odklanjali popis prebivalstva posebne vrste kol podlago za reševanje manjšinskih pravic. Avstrijsko prebivalstvo so pozvali k pasivni in aktivni obliki bojkota. Pasivna oblika bojkota je pomenila udeležbo pri popisu z namenom, da bi na ozemljih s homogeno poseljenim av-strijsko-nemškim prebivalstvom to vpisovalo slovenščino kot materin jezik, prebivalstvo na narodnostno mešanem ozemlju pa naj bi oddalo prazne popisne tiste ali pa navedlo kot materinščino kak drug jezik, samo ne slovenščine na Koroškem in hrvaščine na Gradiščanskem. Aktivna oblika bojkota pa je bila neudeležba pri popisu. Avstrijsko prebivalstvo je sledilo tem pozivom; ob popisu je z izredno nizko udeležbo demonstriralo nezadovoljstvo z manjšinsko politiko avstrijske vlade in strank. Po prvih informacijah o rezultatih popisa prebivalstva posebne vrste se je popisa udeležilo manj kot 30 odst. prebivalcev Avstrije. V vseh avstrijskih deželah, vključno z Gradiščansko, razen Koroške, kjer se je popisa udeležilo 86,2 odst. prebivalcev, je popis zajel le do 30 odst. prebivalcev, na Predarlskem pa celo 5 odst. Na Koroškem ni bilo popisanih več kot 70.000 prebivalcev. Tako veliko število odsotnih je skupno s številom neveljavnih popisnic razvrednotilo popisne rezultate tako kot po vsej Avstriji tudi v tej dežel). Prvi podatki o številu veljavnih in neveljavnih popisnic ter o številu prebivalcev, ki so vpisali v popisnice kot materin jezik slovenščino, so pokazali, da se skrivajo za odstotki sorazmero visoke udeležbe pri popisu na Koroškem učinki najrazličnejših oblik bojkota popisa. Prebivalcev s slovenskim materinim jezikom naj bi našteli na Koroškem le okoli 2600. tz rezultatov pasivnih oblik bojkota koroških Slovencev in avstrijskega prebivalstva odsevajo tudi sami podatki po nekaterih občinah. Petindvajsetodstotnega deleža slovenskega prebivalstva, ki je potreben za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov in za izvajanje drugih določil zakona o pospeševanju narodnih skupnosti, naj ne bi po prvih informacijah popisa nikjer dosegli; to onemogoča izvajanje zakona, ki ga odklanjata obe manjšini. K temu, da so popisni rezultati neuporabni za izvajanje manjšinske zakonodaje po zamislih, ki so izražene v že omenjenem zakonu, so prispevale številne akcije koroških Slovencev v času samega popisa. Številni koroški Slovenci, pa tudi drugi Avstrijci iz raznih občin dvojezičnega ozemlja, ki so se sicer udeležili popisa, so prišli na popis šemo zato, da so dobili popisnice, ki so jih še istega dne javno demonstrativno sežigali pred poslopjem deželne vlade, mladi koroški Slovenci pa so ovirali popisovanje tudi z začasno zasedbo popisnih lokalov. V občini Sete so pa celo zasegli volilno skrinjo in požgati popisnice.
Sam pojav priprave zakona o popisu prebivalstva posebne vrste ter štetje in prve interpretacije popisnih podatkov, vse to je polno dokazil o mnogoterih oblikah pritiska avstrijske vlade na pripadnike slovenske in hrvaške manjšine, da bi se odrekli svoji nacionalni pripadnosti. Teh je toliko, da jih še dolgo časa ne bo mogoče izčrpno in v celoti zbrati, analizirati in temeljito znanstveno obdelati. Mnogo gradiva je tudi zbranega v uglednih evropskih časopisih (francoskih, za-hodnonemških, italijanskih, poljskih itn.) in v poročilih tujih agencij ter v avstrijskem in jugoslovanskem dnevnem časopisju in revialnem tisku, v zelo nazorni obliki pa tudi v televizijskih posnetkih avstrijske, jugoslovanske televizije ter televizije drugih evropskih dežel.
Teorija in praksa
(Ljubljana, 1976/11)
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 5.-
O Venceslav Wink!er: KOLESAR MATEJKO, zbirka pravljic, 112str. ilustr. kart.
O Karel Čapek: DAŠENKA-MtNDA, otroške povesti,
80 str. ilustr. kart.
O Štefan Žeromski: PRED POMLADJO, roman iz Poljske po prvi svetovni vojni, 248 str. ppl.
O Jurij Oleša: TRtJE DEBELUH), povest za mladino,
160 str. ilustr. ppl.
O Samuil Maršak: BAKJE )Z BALALAJKE, poezija za mladino, 96 str. ilustr. kart.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 10.*
#	Dane Lokar: ZAKOPAN) K)P, zbirka novel, 100 str. pl.
#	Alfred Hayes: DEKLE Z V)A FLAM)N!E, roman iz Italije ob koncu druge svetovne vojne, 124 str. ppl.
$ Erih Koš: VEL)K) VLAK, čudna zgodba o velikem kitu,
100 str. ilustr. kart.
$ Alberto Moravia: RtMSKE ZGODBE iz povojne Italije,
256 str. ppl.
#	Tibor Mende: BURMA SRED! DVEH SVETOV, problemi razvoja v Aziji, 236 str. ilustr. ppl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 15.-
O Branko Čopič: STAR) MEVERMtK, izbor kratke proze,
262 str. pl.
O Kenneth Roberts: ARUMDEL, roman iz Kanade 18. stoletja, 516str.pl.
O Peter Freuchen: NEMtRN) V)K)MG, življenje med Eskimi,
408 str. pl.
O Dane Debič: STEKLEN! METULJ), roman sodobnega slovenskega pisatelja, 232 str. ppl.
O Arthur Conan Doyle: ŠTUDtJA V ŠKRLATNEM — ZNAMENJE ŠT)R)H, detektivske zgodbe, 224 str. pl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 20 -
#	Ivo Zorman: GNEZDO SRŠENOV, otroška povest, 192 str. br.
#	Victor Hugo: POMORŠČAK), roman o boju človeka z morjem, 312 str. ppl.
$ Z. Š. Zorin: V DEŽEL) SABSKE KRLAJtCE, potopis iz Afrike, 288 str. ilustr. pl.
^ Konstantin Fedin: MESTA )N LETA, roman, 436 str. pl.
#	Homer; L)L)ADA, velika pesnitev o trojanski vojni, 190str.ilustr.br.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 25.-
O Oskar Davičo: BETON !M KRESMtCE, roman o graditeljih elektrarne, 364 str. pl.
O Jordan Leov: POBRATtMA, roman iz predvojne Makedonije, 436 str.pl.
O Dragoslav Nikolič-Micki: JUDEŽ N) )ZDAL BOGA, ljubezenski roman, 400 str. pl.
O Mohammed Dib: ALŽ)R)JA, roman o težkem boju alžirskega ljudstva, 434 str. ppl.
O Hans Kades: LJUDJE V SOMRAKU, roman iz povojne Nemčije, 356 str. pl.
VSAKA KNJtGA SAMO ŠtL. 30 *
#	Miroslav Krleža: DESET KRVAVtH LET. zbirka političnih esejev, 472 str. ppl.
#	Joseph Conrad: NOSTROMO, roman iz južnoafriškega rudnika srebra, 492 str. pl.
^ Paul Herrmann: MED NOČJO )N JUTROM, knjiga o poteh civilizacije, 432 str.ilustr.pl.
#	James F. Cooper: STEZOSLEDEC ali Morje sredi kopnega, roman, 576 str. ilustr. ppl.
#	John Galsworthy: ZADNJE POGLAVJE, trije romani avtorja „Sage o Forsytih", 848 str. pl.
Posamezne knjige tahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, da so mnogi nastovi na zatogi )e v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročitom. Sicer pa obsega izbor v knjigarni še mnogo drugih tepih in zanimivih knjig po enako ugodnih cenah, tako da se obisk v „Maši knjigi" meseca februarja še posebno izptača.
Knjigarna ,Naša knjiga'
CELOVEC, PAVLtČEVA 5—7
VESTNIK
S — Štev. 6 (1800)
Celovec, petek, 11. februar 1977
Strpnost po Koroško
,Ti umazana banditska baba! Idi vendar k Titu, če ga imaš rada. Pri njem bi se naučila držati gobec. Lahko si vesela, da vas je Hitler vse skupaj prezrl, vas razcapano slovansko svojat. To je bil tudi njegov edini zločin. Na naš račun živeti, to vam prija, ve nažrte svinje."
To .ljubeznivo" pismo (v nemščini, ki pa kar mrgoli od očitno namenoma .zagrešenih" pravopisnih napak) je prejela ena naših uslužbenk. Pošiljatelj sicer ni ime! poguma, da bi navedel svoje ime in svoj naslov, toda s svojim .podpisom" (kljukasti križi) je dovolj jasno pokazal, kje je doma po svojem mišljenju, ki — kakor vse kaže —
RADIO CELOVEC
SOBOTA, 1!.	4.OS Kaj se dogaja v Av
striji — 8.10 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Zeleni magazin — H.00 Deželni razgledi — H.50 Lepi glasovi, prijetne melodije —
14.00	Voščila — 15.30 Ljudske viže — 14.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoldne —
18.00	Deželni razgledi — 18.30 Kulturni magazin — 20.05 Vašo številko, prosim! —
22.00	Poročila in šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 1!. 2.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Zabavna glasba — 10.30 Radijska pravljica — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.00 Deželni razgledi — 13.15 Iz mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 14.30 Voščila —
17.05	Veselite se življenja — 18.00 Deželni razgledi — 18.15 Koroška ljudska glasba
—	19.30 Glasba — 20.05 Boj proti raku —
21.30	Satirični tedenski magazin — 22.00 Poročila in šport.
PONEDELJEK, 14. !.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.30	Ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbe — 11.05 Iz dežele, za deželo —
13.00	Deželni razgledi — 14.30 Z zvenečo glasbo — 15.00 Še vedno priljubljeno — 17.10 Kaj radi slišimo — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Melodija za vsaki letnik —
20.05	Primer Franz Oagerstatter — 21.05 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročila in šport.
TOREK. 15. 2.: 5 35 Kaj se dogaja v Avstriji — 4.50 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Zenski magazin — 9.30 Avstrijska Ijud-
—	11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo želni razgledi — 14.30 Veselo zaigrono —
14.05	Iz ljudskega življenja — 15.00 še vedno priljubljeno — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Glasbena medigra — 20.05 Kaj radi slišimo
—	21.00 Iz koroškega glasbenega življenja
—	22.00 Poročila in šport.
SREDA, 14. 2.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 4.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Zenski magazin — 9.30 Avstrijska ljud ska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo —
11.05	Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno priljubljeno —
14.00	Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 zborovska glasba — 19.30 Za prijatelja planin — 20.05 Velika glasbena parada —
21.30	„Goreča ljubezen" — 22.00 Poročila in šport.
ČETRTEK, 17. 2.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Zenski magazin — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo —
13.00	Deželni razgledi — 15.00 Še vedno
Izdajatelj, založnljk in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o j Drava, Celovec - Borovlje.
še danes usmerja njegova dejanja.
Tega izbruha nacistično zastrupljenega šovinizma ne objavljamo zato, ker bi mu pripisovali posebno važnost. Objavljamo ga le kot enega izmed neštetih takih in podobnih primerov, ki jih koroški Slovenci doživljamo že vsa povojna leta. Kot posamezni primeri gotovo niso pomembni, toda združeni v celoto pa so odraz tistega koroškega ozračja, v katerem je zelo težko govoriti o strpnosti, o sožitju in o enakopravnosti.
Pri tem pa je treba tudi predstavnike „uradne" Koroške vprašati, koliko so v preteklosti napravili in koliko prispevajo danes za izboljšanje tega ozračja?
pritjubtjeno — 16.00 Otroci detajo program
—	17.10 Zveneči operetni vodič — 18.00 Dežeini razgtedi — 18.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.05 Rokodeistvo na štajerskem
—	21.00 En dan v življenju Fritza Sitterja
—	22.00 Poročila in šport — 22.25 „Komu verovati?"
PETEK. 18. 2.: 5.35 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Ženski magazin — 9.30 Dunajska ljudska gtasba — 10.00 Zadovoljni z giasbo
—	11.05 !z dežeie, za deieto — 13.00 De-ietni razgtedi — 14.30 Pridite in pojte — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Deietni razgtedi — 19.06 Dunaj, metodija mesta — 20.05 Orkestrski koncert — 22.00 Poročita in šport.
pri
Minulo nedeljo je imelo gasilsko društvo Dole pri Brdu v Zilji smučarsko tekmo; okoli 50 oseb v starosti nad 16 let se je pomerilo v smuku. V začetku vreme ni bilo ugodno, deževalo je in šele ob 9. uri je posijalo sonce, tako da se je prireditev le še končala v ugodnih pogojih.
V skupini mlajših tekmovalcev je zmagal Josef Novak iz Melvič, med starejšimi pa je osvoji) zmago Wasfi Mort! z Brda. Moštvo iz Melvič se je uveljavilo tudi v moštveni konkurenci, saj si je osvojilo prvo mesto pred ekipama iz Dol in Brda.
		} JUGOSLAV!JA
a		SOBOTA, 12. 2.: 8.00 Mata čebetica — 8.15 Vrtec na
obisku — 8.30 3ote, 3ote —
9.00	Grdina pod kamnom — 9.20 Skrivnosti
morskih gtobin — 9.45 Psihotogija deta — 10.05 Dokumentarna oddaja — 10.45 Kopernik — Drama — 17.45 Sirotica — 19.30 Dnevnik —	19.50 Zunanjepotitična tema
tedna — 20.00 Mož na potožaju — 21.30 Dnevnik — 21.45 625 — 22.25 3azz.
NEDEUA, IS. 2.: 7.55 Poročita — 8.00 Za nedetjsko dobro jutro — 9.10 Fattada: Kmetje, bombe in obtast — 10.35 Vetiki raziskovatci — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemtja — 12.30 Poročita — 16.40 Košarka — 18.00 Poročita — 18.05 Vročinski vat — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Ma-rodič Marija — 21.15 Cetina nasprotij — 21.50 Šport — 22.20 Dnevnik.
PONEDEUEK, 14. 2.: 8.10 Šoiska oddaja — 16.20 Kmetijska oddaja — 17.05 Pustni torek — 17.15 laponska priroda — 17.40 Obzornik — 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem živijenju — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Živeti svoje živtjenje— 21.55 Kutturnedia-gonate — 22.35 Dnevnik.
TOREK, 15. 2.: 8.00 Šotska oddaja — 17.30 Pika Nogavička — 17.55 Obzornik — 18.10 Dober večer, Sanja — 18.40 Mozaik — 18.45 Kajuhovo sporočito — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.35 Zvezde gtedajo z neba — 21.55 Dnevnik.
SREDA, 16. 2.: 8.10 Šotska oddaja — 17.15 Desetnica — 17.30 Monet — 17.55 Obzornik
—	18.00 Ne prezrite — 18.40 Mozaik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cezar in Rozatlja — 21.55 Neverjeten stroj.
ČETRTEK, 17. 2.: 8.00 Šotska oddaja —
17.00	Otvoritev nove ekonomske fakuttete
—	18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Risanka — 18.25 Mata čebetica — 18.40 Utonito je sonce — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ronnie prihaja — 20.25 Po poti združevanja deta sredstev in zemtje
—	21.15 Gorita nebo in zemtja — 21.40 Miniature — 21.50 Dnevnik.
PETEK, 18. 2.: 8.10 Šotska oddaja — 15.40 Smuški poteti — 17.10 Križem kražem — 17.25 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI
i)m))mutmmnnnm)tmtmimmmnmumnnmnmmmnmmtmmmmnm"""""""i""""""""""""t""""
#	SMUČANJE
SLALOM ZA TEKMOVANJE KANDAHAR DOBIL STENMARK
Slalom v St. Antonu je v nedeljo dobil veliki švedski favorit v tekmovanju za svetovni pokal, Ingemar Stenmark. Na prvem teku je Stenmark deklasiral konkurente, predvsem Avstrijca Heideggerja, ki je na prvem teku zasedel samo osmo mesto. Na drugem spustu pa je bil najmočnejši Heidegger, ki je prehitel Šveda za 72 stotink. Napredoval je od osmega na drugo mesto ter je za Stenmarkom zaostajal le za 9 stotink sekunde. Tretje mesto je osvojil Paul Frommelt iz Liechtensteina.
Avstrijci so z izjemo Heideggerja razočarali; medtem ko so bili po prvem teku še štirje med prvo deseterico, se je po drugem spustu poleg Heideggerja obdržal le še Hinterseer na desetem mestu. Klammer ima lepe možnosti, da osvoji zmago v kombinaciji, saj sta njegova najhujša konkurenta Thoni in Tresch v slalomu izpadla.
Smuk, ki bi štel h kombinaciji, so morali v St. Antonu radi slabega vremena odpovedati; preložili so ga v švicarski Laax.
V	tekmovanju za svetovni pokal vodi trenutno Stenmark pred Klam-merjem in Heideggerjem.
#	HOKEJ NA LEDU
PLAY-OFF: KAČ V PRVEM SPOPADU DEKLASIRAL )EV
Z REZULTATOM 9:1
V	prvem spopadu je KAC v torek zvečer pred več ko 5000 gledalci doma premagal innsbruški EV z rezultatom 9:1. Tirolci so bili tokrat enostavno preslabi, da bi mogli kljubovati razigranim Celovčanom. Najboljši čas so imeli domačini v drugi tretjini, ko so nasuli gostom kar pet golov v mrežo.
Najboljši igralci KAC so bili tokrat Pregl, Salovaara, Felfernig, Puschnig (ki je igral s poškodovano roko), Rudi Konig ter Pock.
Gole za domačine so dali: Rudi Konig (4), Walter Konig, Dmitrijew, Brabnat, Sadjina ter Woath.
V	drugi tekmi za Play-off pa je ATSE Gradec premagal v hali Liebenau dunajski EV z rezultatom 4:2.
Na drugi tekmi proti ECSI-ju je KAC v sredo zvečer doma premagal Tirolce z rezultatom 8:3. Čeprav Celovčani niso igrali s polno paro, so visoko premagali goste.
Pri KAC-ju je treba tokrat posebno pohvaliti vratarja Pregla, mlado reprezentančno linijo Rudi Konig—Pock—Sadjina ter legionarja Dmitri-jewa. Gole ja KAC so dali Pock (2), Rudi Konig, Sadjina, Puschnig, Gasser, Valter Konig ter Salovaara.
RADtO — TELEVtZtJA
Spominski pohod na Sto!
Kot druga leta, tako se bomo slovenski planinci na Koroškem tudi letos udeležili tradicionalnega pohoda na Stol, ki bo 20. februarja že dvanajstič izveden na omenjeni najvišji vrh Karavank.
Dne 20. februarja 1942, torej pred 35 leti, je bila pri takratni Prešernovi koči tik pod Stolom bitka med partizani in fašistično policijo. V neenakem boju je zgubil svoje življenje Jože Koder iz Baške grape. Takrat je bila požgana tudi Prešernova koča, ki pa so jo pred leti spet obnovili, tako da bo v nedeljo 20. februarja spet cilj velike množice srčnih planincev. Tudi letos bo pokrovitelj tega množičnega pohoda na Stol časopis „Delo".
Letošnji 12. spominski pohod na Stol se bo odvija) v počastitev 85. rojstnega dne voditelja jugoslovanskih narodov tovariša Tita, 40. obletnice njegovega prihoda na čelo KPJ, 40. obletnice ustanovitve KPS, 35. obletnice boja na Stolu in 15. obletnice prvega zimskega spominskega pohoda na Stol. Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo tega tradicionalnega planinskega pohoda. Predpogoj za udeležbo je vsekakor dobra oprema, predvsem pa obutev.
Za primer slabega vremena ali neprimernih snežnih razmer pripravljajo organizatorji tako kot lani še eno varianto poti, ki se bo vlekla od Valvazorjevega doma preko Žirovniške, Zabreške in Doslov-ške planine k lovski koči LD Stol (kontrola), od tam mimo obeležja borke Julke Jensterle in spet nazaj h karavli nad Valvazorjevim domom.
Skupine, ki se bodo udeležile pohoda, bodo spremljali izkušeni planinci in gorska reševalna, tako da bo poskrbljeno za čim bolj varen potek tega mogočnega in množičnega pohoda, za katerega računajo, da se ga bo — to je odvisno seveda od vremena — udeležilo okrog 2000 planincev in planink.
Cerktjanska taufarija — 18.45 Fruška gora
—	19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepoiitični komentar — 2t).05 Kopernik — 21.10 Siciiija na severu — 21.55 Utica San Francisca — 22.45 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, 12. 2.: 9.45 Od pesmi do pe-
NEDEL2A, IS, 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši že!ji.
PONEDEUEK, 14. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Revija koroških zborov.
TOREK,	15.	2.:	9.30	Narodnozabavna
gtasba — 13.45 Cetovški radijski dnevnik
—	Šport — Rdeče, rumeno, zeteno.
SREDA,	16.	2.:	13.45	Cetovški radijski
dnevnik — Minute z . . . — tz koroške tite-rarne detavnice: Toni Hadertap.
ČETRTEK, 17. 2.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — „Komu verovati" — Družinski magazin.
PETEK.	M.	2.:	13.45	Cetovški radijski
dnevnik — Kar po domače.
Slovensko prosvetno društvo .Borovlje' vabi na
SKIOPTIČNO PREDAVANJE O SREDNJI AZIJI
v petek 18. februarja 1977 ob 19. uri v društveni sobi v Borovljah, Dollichgasse 4. Predavatelj: Mirko Kunčič. Lepo vabljeni! Odbor
Kiub slovenskih občinskih odbornikov vabi na
PLES
v soboto 12. februarja 1977 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Igrajo Fantje treh dolin
Prisrčno uaHjeni/
Slovensko prosvetno društvo ,,Obir" na Obirskem vabi na
VEČER PETJA IN GLASBE v soboto 12. februarja 1977 ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem.
Sodelujejo: Kvartet iz Siove-njegaPlajberka Ansambel „Drava" in pevci SPD ,Borovlje " iz Borovelj
Prisrčno vabljeni! Odbo'
Slovensko kulturno društvo „Jepa-Baško jezero" vabi na igro ..JEPPE S HRIBA v nedeljo 13. februarja 1977 v Kulturnem domu v Ločah ob 19.30 uri.
Gostuje: SPD „Rož " Iz St. Jakoba v Rožu
Prisrčno vabljeni/
Slovensko prosvetno društvo ..Radiše" iz Radiš vabi na komedijo
..VDOVA ROŠLINKA'
v nedeljo 20. februarja 1977 ob 14. uri v farni dvorani v Šf. liju.
Gostuje: Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva ..Radiše" z Radiš. Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
Odbor
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na predvajanje filmov
..ZILJSKO ŠTEHVANJE ..KAPLAN
MARTIN ČEDERMAC
v nedeljo 13. februarja 1977 ob 14. uri v občinskem domu v Brdu (Egg).
Vsi prisrčno vabljeni/
Mladina v Železni Kapli vabi na igro
..JEPPE S HRIBA
v soboto 12. februarja 1977 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje: SPD „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu
Prisrčno vabljeni/
Siovensko prosvetno društvo ..Srce " v Dobrii vasi vabi na igro
..PRIČARANI ŽENIN"
ki bo v nedeljo 13. februarja 1977 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo igralci farne mladine iz Vogrč.
Prisrčno vabljeni/
Slovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Slovenjem Plaj-berku vabi na komedijo
.VDOVA ROŠLINKA
v soboto 19. februarja 1977 ob 19.30 uri pri Foltu v Slovenjem Plajberku.
Gostuje: Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva ..Radiše' z Radiš. Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
Odbor
geelgnet fur Innen- und Au!;endienst werden sofort eingestellt.
Nur dynamische Fachkrdfte mit guten Umgangsformen und s!owe-nlschen Sprachkenntnissen sollen sich melden.
Geboten wlrd Angestelltenverhdltnls, Fixum, Provisionen, Pkw, ev. Dlenstwohnung.
Vorsprachen schriftlich oder FERLACHER BETONWERK PAGITZ telefonlsch bel Firma	Tel. (0 42 27) 23 75