Ptuj, torek, 10. junija 2008
letnik LXI • št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Politika
Slovenija • Vrh
EU-ZDA na Brdu pri Kranju
O Stran 2
V
Kultura Ptuj • Samo M. Strelec ustanovil Novi ZATO.
O Stran 6
Izobraževanje Ptuj «Gimnazijci in projekt Pomladni dan v Evropi
O Stran 10
Štajerski TED
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Nogomet •
Drava tudi v naslednji sezoni med prvoligaši
O Stran 11
Ptuj • Poletne bralne terase
Začela sta Liljana in Tone Partljič
Terasa pred knjigarno Mladinske knjige bo tri junijske in eno julijsko soboto vabila na zmenek s slovensko knjigo.
Boks • Dejan Zavec pripravljen na Nemca v nedeljskem dvoboju O Stran 11
Na prvo junijsko soboto je dolgoletna voditeljica Poletnih bralnih teras Li-ljana Klemenčič gostila Toneta Partljiča, ki je predstavil svojo novo knjigo Dom dom. Izšla je pri založbi Pisanica, govori pa o ljudeh, ki živijo v domu za ostarele. V njem se prepletajo žalostne in tragične zgodbe varovancev.
Liljana bo voditeljica tudi druge poletne terase, ki bo 14. junija, ko bo njen gost Milan Dekleva, 21. junija in 5. julija pa bo gostitelj pisateljskih peres pesnik David Bedrač.
Ptujske Poletne bralne terase so v sedmih letih, kolikor obstajajo, pridobile svoj krog občinstva, ki v prijetnem kavarniškem vzdušju spoznava literarne stvaritve. Pričakovati je, da bodo prireditveno zaživele tudi ptujske gostinske terase, ki v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju, po ponudbi pa posebej ne izstopajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dornava • Tragikomika šolske sage M Slovenija • Prva opozorilna stavka sodnikov
Kolesarstvo • Pred dirko Po Sloveniji
O Stran 13
Zupan zahteva odstop ravnateljice
Konec minulega tedna smo že poročali o tem, da je prišlo do »kratkega stika« med ravnateljico dornavske OŠ Marto Tuš in županom Rajkom Janžekovičem. Razlogi za spor, ki se tokrat, kot kaže, ne bo končal le pri neučinkovitem besedovanju, so po prepričanju župana v protizakonitem poslovanju šole, oziroma številnih nepravilnostih.
Stavkajo tudi ptujski in ormoški sodniki
Več kot 80 odstotkov vseh slovenskih sodnikov je v ponedeljek, 9. junija, ob 8. uri pričelo tridnevno opozorilno stavko, ki bo trajala do srede, 11. junija, do 16.30. V tem času bodo sodniki izvrševali svojo funkcijo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki so pred zastaranjem, preiskovalni službi, nekaterih vrstah nepravdnih zadev in podobnih nujnih postopkih.
»Konec aprila sem na vaš naslov naslovil pismo, v katerem sem izrazil prošnjo, da razmislite o odstopu s položaja ravnateljice OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Preveč utopično sem pričakoval, da si boste vzeli čas za premislek in naredili najboljše. Vaša prizadevanja so šla v drugi smeri. Z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju vsepovprek, z argumentom, da ne morete plačevati storitev, ker vam Občina Dornava ne pokriva stroškov, ste želeli ustvariti vtis, da kot ustanovitelji želi-
mo šoli škoditi in da onemogočamo poslovanje javnega zavoda, katerega ustanovitelj smo. V vaših prizadevanjih pa ste spet naredili napako. Odpovedali ste tudi pogodbo, katere stroške refundiramo in samo odgovornosti vaših partnerjev (ki sedaj, po vaši odpovedi, to niso več) gre zahvala, da zadeve urejamo v dobro vseh, predvsem učencev,« povzema besedilo zadnjega dopisa, ki je bil pravkar poslan na naslov ravnateljice, župan Janžekovič.
O Stran 2
Stavkajoči sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Sodniki in sodnice, ki so se ji pridružili, bodo svoje stavkovne pravice in obveznosti izpolnjevali skladno z zakonodajo in sklepom stavkovnega odbora o začetku stavke, so sporočili z Vrhovnega sodišča.
V prvo stavko slovenskih sodnikov so se vključili tudi sodniki Okrožnega in okraj-
nih sodišč na Ptuju in v Ormožu. Predsednik Okrožnega sodišča Ptuj, okrožni sodnik svetnik Andrej Žmauc je ob
tem poudaril: »Moram reči, da to stavko podpiram tudi osebno, čeprav se je večina predsednikov slovenskih sodišč aktivno ne udeležuje. Menim, da sem samo prvi med enakimi in, da zato ne morem biti na drugem bregu kot moji sodniški kolegi in kolegice. Sicer pa v prvi vrsti stavke ne vidim le kot stavke zaradi ureditve plačnega sistema, ampak se mi zdi prvi razlog nesprejemljiv odnos
drugih vej oblasti do sodne veje oblasti, predvsem do sodstva. S tem mislim tako na sodnike kota na vse zaposlene na sodiščih.«
O Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Vrh EU-ZDA na Brdu pri Kranju
Predvidoma brez pomembnejših sklepov
Slovenija danes gosti enega najpomembnejših dogodkov v času svojega predsedovanja Evropski uniji - vrh EU in ZDA. Pozornost bo namenjena vrsti vprašanj, od globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, in svetovnih kriznih žarišč do aktualnih vprašanj v okviru čezatlantskega partnerstva. Večjih prebojev sicer po napovedih ni pričakovati.
Celo sam svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Stephen Hadley je v sredo opozoril, da od vrha ne gre pričakovati dramatičnih napovedi, ampak bo šlo predvsem za doseganje napredka pri vrsti tem, o katerih se bodo formalne odločitve nato sprejemale v drugih forumih, npr. na vrhu G-8 julija na Japonskem.
Čezatlantski odnosi so se v zadnjih letih pomirili - nesoglasja glede posredovanja ZDA v Iraku so v veliki meri pozabljena, Washington je v drugem mandatu predsednika Georgea Busha vodil spravljivejšo zunanjo politiko, v več evropskih državah so prišli na oblast bolj proameriški politiki -, kljub temu pa so nekatere fronte še vedno odprte.
Glede sklepne izjave vrha je predsedujoči zunanjim ministrom EU, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel v nastopu pred Evropskim parlamentom v sredo pojasnil, da bo
Uvodnik
vanjo vključena »celotna paleta transatlantskega sodelovanja« in da se bo dotaknila »regionalnih vprašanj, globalne varnosti, transatlantskega gospodarskega partnerstva in svetovnih izzivov«. Pri slednjih je minister izpostavil podnebne spremembe ter napovedal, da naj bi uspelo evropski in ameriški strani v sklepni izjavi kljub različnim pogledom najti kompromisno rešitev, ki ohranja cilje EU in hkrati upošteva stališča ZDA. Kot je v sredo dejal Hadley, bo skušal Bush evropske partnerje na Brdu prepričati v pravilnost svoje strategije boja proti globalnemu segrevanju.
Medtem ko se je EU v pod-nebno-energetskem paketu zavezala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov, če bi tudi druge industrijsko razvite države sprejele primerljive zaveze pa celo za 30 odstotkov, Bush določitvi obvezujočih ciljev zmanjšanja emisij zaenkrat nasprotuje, saj
Navijaško nasilje ni šport
Bolj kot aktualni notranje politični dogodki, kot denimo stavka sodnikov in obletnica Trubarjevega rojstva, bolj kot drugi Bushev obisk v Sloveniji, ki je tukaj samo zaradi našega predsedovanja Evropski uniji, kar je zagotovo največja promocija Slovenije v svetu, je te dni v očeh povprečne domače javnosti predvsem evropsko prvenstvo v nogometu.
A nogomet je od nekdaj šport, ki razvnema neslutene strasti, žal tudi take, ki po vsebini in izražanju navijaških čustev ne sodijo v kontekst športnega načina življenja. Navijaške strasti pa vse pogosteje uhajajo z vajeti in prerastejo v nasilje; v Italiji so lani februarja zahtevale smrt policista, novembra je pod streli policista umrl mlad navijač, aprila letos je navijaško nasilje v Angliji zahtevalo še eno navijaško življenje, v Cipru pa je eden od navijačev izgubil oko.
Ti tragični dogodki so športno veseljačenje ožigosali z nenadzorovanim in neslutenim navijaškim nasiljem, čeprav so vse pomembnejše rivalske tekme zaščitene s celo vojsko policistov. Pojavila se je celo nova navijaška moda, v Angliji so se aprila letos začeli pojavljati »casual« navijači, pri čemer gre za slog lepo oblečenih, a zelo borbeno razpoloženih navijačev, ki zavračajo aktualna klubska obeležja, kot so kape, majice, trakovi in šali ter se, da bi postali nevpadljivi, oblačijo v vrhunske modne znamke najdražjega cenovnega razreda, ko je primeren trenutek, pa »udarijo«.
Žal tudi pravkar začeto evropsko prvenstvo v nogometu ni nobena izjema, saj je že uvodni dan Evra prišlo v Avstriji do navijaških izgredov, v katerih je policija aretirala osem nemških nasilnežev. Večji skupini nemških in poljskih navijačev sta se dan pred tekmo med Nemčijo in Poljsko v Celovcu najprej ostro zmerjali, nato pa sta se začeli obmetavati s steklenicami. V Frankfurtu je morala nemška policija posredovati z gumijevkami, daje lahko razgnala skupino razvne-tih navijačev turške nogometne reprezentance: po tem, ko je ta izgubila uvodno tekmo proti Portugalski, pa je nekaj sto razočaranih navijačev razgrajalo, pustošilo in se pretepalo po mestu, pri čemer je bil lažje ranjen eden od policistov, dva razgrajača pa sta končala za zapahi.
Žal pa je nasilje v porastu tudi med domačimi navijaškimi skupinami, čeprav se slovenski policisti in nekatera vodstva klubov proti temu borijo z vsemi sredstvi. Navijaški spopadi med pristaši velikih klubov, ki so se pričeli v osemdesetih letih, so se zadnje čase preselili tudi v nižjeligaška tekmovanja in predvsem tudi na mestne ulice. Poznavalci razmer in sociologi opozarjajo, da kazenski ukrepi navijaškega nasilja ne bodo ustavili, saj bi to lahko sprožilo nove navijaške spopade in bitke. Ukrepati bo treba tako, da bo zares učinkovito, kajti star rek, da lepa beseda lepo mesto najde, očitno ne deluje več. Ali pa?
M. Ozmec
naj bi to škodovalo ameriškemu gospodarstvu, in zagovarja bolj »kreativen« pristop. Busheva administracija poleg tega vztraja, da morajo hitro rastoča gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska, v tem boju prevzeti enako breme kot razvite države in prav tako sprejeti zavezujoče cilje v okviru novega globalnega okoljskega dogovora, čemur pa države v razvoju nasprotujejo.
V okviru ZN potekajo prizadevanja, da bi bil do konca 2009 dosežen dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki poteče leta 2012 in so mu ZDA izrekle slovo na začetku Bushe-vega mandata. Pogajanja o tem, kakšne zaveze ZDA bo vseboval ta dogovor, naj bi se sicer začela šele leta 2009, ko bodo imele ZDA novega predsednika.
Boj proti podnebnim spremembam je tesno povezan z energetskimi vprašanji. Kot okolju prijazna alternativa fosilnim gorivom se pojavljajo npr. jedrska energija - Washington jo odločno podpira, države članice EU pa so glede tega razdeljene - in biogoriva, ki pa postajajo v luči rekordnih cen hrane vse bolj sporna. Pogovori naj bi tekli tudi o potrebi po večji diverzifikaciji energetskih virov v EU v smislu zmanjševanja njene odvisnosti od ruske nafte in plina. To lahko Evropa doseže predvsem z gradnjo novih komercialnih naftovodov in plinovodov, še posebej iz Kaspijskega bazena, v prihodnosti pa tudi Iraka.
O svetovni trgovini in vizah
Ena od tem vrha bodo poleg tega pogajanja iz Dohe v okviru
Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki so od leta 2003 v slepi ulici - predvsem zato, ker se EU in ZDA niso uspele dogovoriti o znižanju evropskih carin na kmetijske izdelke ter kmetijskih subvencij v ZDA, države v razvoju pa zato niso pripravljene občutno znižati carin za industrijske proizvode. Članice WTO si prizadevajo uskladiti še zadnje podrobnosti, tako da bi bil dogovor vsaj v grobem oblikovan še pred menjavo ameriške administracije. Predvsem predsedniška kandidata demokratske stranke namreč večkrat zastopata stališča, ki so nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine manj naklonjena. Pozivi k odpravi trgovinskih ovir in davčnih politik, ki izkrivljajo trge in prispevajo k rasti cen hrane, so vse glasnejši tudi v luči krize, ki je svet zajela zaradi rekordnih cen hrane, o čemer naj bi govorili tudi na Brdu.
V okviru WTO EU in ZDA sicer ločeno od pogajanj iz Dohe bijeta še druge bitke. ZDA so med drugim nezadovoljne zaradi carin EU na proizvode informacijske tehnologije, subvencij, ki jih je deležen evropski letalski velikan Airbus, ter uvoznega režima EU za banane.
Čezatlantski trg predstavlja kar 55 odstotkov svetovnega BDP in 40 odstotkov svetovne trgovine. Washington in Bruselj sta lani vzpostavila Transatlantski ekonomski svet (TEC) s ciljem nadaljnjega odpravljanja ovir čezatlantski trgovini in investicijam in bosta na Brdu pregledali njegove dosežke. V okviru TEC potekajo pogajanja o vrsti vprašanj, kot so vzajemno priznavanje računovodskih standardov, nova zakonodaja EU o kemikalijah Reach in
zahteva ZDA po stoodstotnem skeniranju kontejnerjev, na tokratnem vrhu pa naj bi govorili predvsem o odpravi 11 let stare prepovedi uvoza ameriške perutnine v EU. Evropska komisija je glede tega nedavno predstavila predlog, ki pa mu večina držav članic zaenkrat nasprotuje.
Na dnevnem redu bo tudi nova ureditev čezatlantskih potovanj. ZDA so lani sprejele zakon, ki je nekoliko ublažil pogoje za vključevanje v program visa waiver, ki omogoča krajša potovanja v ZDA brez vizumov, po drugi strani pa v imenu boja proti terorizmu uvedel nekatere dodatne varnostne ukrepe, ki se nanašajo na vse, tudi stare članice programa. Članice EU, ki še niso v programu visa waiver, se z ZDA o vstopu v ta program pogajajo dvostransko, medtem ko se Bruselj v imenu celotne EU pogaja o posredovanju osebnih podatkov o letalskih potnikih in o sistemu elektronske avtorizacije potovanj (Esta). Ta stopa v veljavo januarja, in sicer tudi za tiste države, katerih državljani za vstop v ZDA ne potrebujejo vizumov. Cilj EU je, da bi bilo v visa waiver čim prej vključenih vseh 27 članic, vendar pa ZDA v zameno zahtevajo več podatkov o letalskih potnikih, glede česar ima unija - med drugim z vidika varovanja osebnih podatkov -pomisleke.
ZDA in EU sta sicer v sredini maja odprli tudi drugo fazo pogajanj o letalskem prometu, t. i. pogajanj o odprtem nebu, katerih cilj je ustvariti resnično odprt zračni prostor med obema stranema Atlantika. Eno glavnih vprašanj druge faze pogajanj bo možnost evropskih
letalskih prevoznikov, da investirajo v ameriške prevoznike.
O bližnjem vzhodu
Hadley je v sredo nakazal, da namerava Bush evropske voditelje na Brdu tudi spodbuditi, naj okrepijo pritisk na Iran zaradi njegovega spornega jedrskega programa. Bush doslej ni želel izrecno izključiti možnosti uporabe sile proti Iranu in se zavzema za uvedbo ostrejših gospodarskih sankcij.
V okviru razprave o aktualnih regionalnih temah bo sicer govora o vrsti tem - od Bližnjega vzhoda vključno s Sirijo, Libanona, Pakistana, Afganistana in Iraka, pa do spora med Gruzijo in Rusijo ter odnosov s slednjo, razmer po katastrofah na Kitajskem in v Mjanmaru ter Afrike in Latinske Amerike. Govorili bodo tudi o krepitvi evropske perspektive Srbije ter podprli neodvisno Kosovo.
Iz ZDA na Brdo zagotovo prihaja predsednik George Bush, medtem ko je prihod državne sekretarke Condoleezze Rice še pod vprašajem. Prišel naj bi tudi predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Hadley, morda pa še pomočnik Riceove Dan Fried.
EU bodo zastopali predsednik Evropskega sveta Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, poleg tega pa še komisarji za zunanje odnose, trgovino in industrijo -Benita Ferrero-Waldner, Peter Mandelson in Günter Verheugen. Sodeloval naj bi bil tudi minister Rupel.
STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Sodniške plače znova na ustavnem sodišču
Slovenski sodniki se za primerno plačilo poleg stavke zavzemajo tudi po pravni poti. Upravno sodišče je odločanje pri obravnavi tožb sodnikov zoper uvrstitev v plačne razrede prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je za STA pojasnila predsednica sodniškega društva Janja Roblek. Večina sodnikov se je pritožila na odločbe sodnega sveta o uvrstitvi v plačne razrede po reformi sistema plač v javnem sektorju, ki je za sodnike začela veljati 1. januarja letos. Kot je za STA povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora slovenskih sodnikov Janja Roblek, so sodniki na upravno sodišče naslovili več kot 300 tožb. »V sodniškem društvu smo pripravili osnutek pritožbe na odločbe sodnega sveta in osnutek
tožbe na upravno sodišče, ki pa je vsebovala tudi predlog za prekinitev postopka po 156. členu ustave s predlogom za začetek postopka za oceno ustavnosti,« je pojasnila Roblekova. Zahtevo za presojo ustavnosti je po njenih besedah napisalo upravno sodišče samo. Ob tem je dejala, da so postopek tožbe na upravnem sodišču zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti prekinili do odločitve ustavnega sodišča. (sta)
Objavljen akt o razpisu referenduma o pokrajinah
Državna volilna komisija je v petek v nekaj slovenskih dnevnikih objavila akt o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana (MOL), ki bo v nedeljo, 22. junija. Vsaka od predvidenih 13 pokrajin je določena kot svoje referendum-
sko območje. Volivke in volivci znotraj vsakega od njih pa se bodo opredeljevali o tem, ali se strinjajo z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi sodili. V petih primerih bodo na referendumu povprašani tudi o imenu pokrajine. Ponujeni pa jim bosta dve možnosti, in sicer ko gre za ustanovitev Goriške ali Sever-noprimorske pokrajine, Pomurske ali Prekmursko-prleške pokrajine, Obalno-kraške ali Južnoprimor-ske pokrajine, Vzhodnoštajerske ali Ptujsko-ormoške pokrajine ter Mariborske ali Osrednještajerske pokrajine.
Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek, od 17. do 19. junija, med 9. in 17. uro. (sta)
Postopek izbire ponudnika za nove osebne izkaznice v teku
V petek je stopila v veljavo novela zakona o osebni izkaznici, ki omo-
goča uporabo osebne izkaznice tudi za storitve e-uprave ali obisk pri zdravniku. Kdaj bo novo osebno izkaznico dejansko mogoče dobiti, na notranjem ministrstvu še ne morejo napovedati, saj postopek izbire ponudnika za njihovo izdelavo še poteka. Pri tem bo ministrstvo za oddajo javnega naročila - z DDV ocenjenega na 10.029.000 evrov - izbiralo med dvema podjetjema, Cetis in KIG. Ministrstvo za notranje zadeve je javno naročilo za izdelavo in personalizacijo osebnih izkaznic objavilo 18. marca. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 6. maja, dan kasneje je potekalo javno odpiranja ponudb. Na razpis sta prispeli dve, kot omenjeno - ponudbi podjetij Cetis in KIG. Trenutno je v teku strokovni pregled in analiza ponudb, odločitev o izidu javnega naročila pa bo, pojasnjujejo na ministrstvu, sprejeta v zakonskem roku, ki se izteče v 60 dneh od odpiranja ponudb. V dosedanjem postopku je bil sicer vložen tudi revizijski zahtevek, ki pa je bil zavržen. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Tragikomika šolske sage
Župan zahteva odstop ravnateljice
Konec minulega tedna smo že poročali o tem, da je prišlo do »kratkega stika« med ravnateljico dornavske OŠ Marto Tuš in županom Rajkom Janžekovičem. Razlogi za spor, ki se tokrat, kot kaže, ne bo končal le pri neučinkovitem besedovanju, so po prepričanju župana v protizakonitem poslovanju šole, oziroma številnih nepravilnostih.
»Konec aprila sem na vaš naslov naslovil pismo, v katerem sem izrazil prošnjo, da razmislite o odstopu s položaja ravnateljice OŠ dr. Franja Žge-ča Dornava. Preveč utopično sem pričakoval, da si boste vzeli čas za premislek in naredili najboljše. Vaša prizadevanja so šla v drugi smeri. Z odpovedovanjem pogodb o sodelovanju vsepovprek, z argumentom, da ne morete plačevati storitev, ker vam Občina Dornava ne pokriva stroškov, ste želeli ustvariti vtis, da kot ustanovitelji želimo šoli škoditi in da onemogočamo poslovanje javnega zavoda, katerega ustanovitelj smo. V vaših prizadevanjih pa ste spet naredili napako. Odpovedali ste tudi pogodbo, katere stroške refundiramo in samo odgovornosti vaših partnerjev (ki sedaj, po vaši odpovedi, to niso več) gre zahvala, da zadeve urejamo v dobro vseh, predvsem učencev,« povzema besedilo zadnjega dopisa, ki je bil pravkar poslan na naslov ravnateljice, župan Janžekovič.
Da nekoliko bolje pojasnimo: ravnateljica je namreč odpovedala sodelovanje oz. prekinila pogodbo s Teleingom za kabelsko omrežje, čeprav za to sploh ni bilo nobenega vzroka: »Ob-
Prireditveni šotor je bil pretesen za vse, ki so se podali na srečanje in upokojenci so se morali kar precej stisniti, da ni nihče ostal na dežju, ki se je po kakšne pol ure vsul z neba, kot da pretekle dni ne bi še nič deževalo. Zbrane je najprej pozdravil gostitelj Janez Voršič, predsednik DU Sv. Tomaž, nato pa so se zvrstili še župani Mirko Cvetko, Alojz Sok in Jurij Borko. Zbranim so večinoma zaželeli le lep in prijeten popoldan. Alojz Sok pa je povedal, da je vesel, da so
čina je redne mesečne stroške po fakturi Teleinga redno mesečno poravnavala in nikakor ne more biti vzrok odpovedi neplačilo oz. nerefundiranje teh stroškov,« je zadevo pojasnil župan, ki tudi pravi, da to najverjetneje ni edina preklicana pogodba, čeprav je občina vse redne mesečne stroške za šolo in vrtec redno poplačevala.
»Želim vam še enkrat sporočiti, da naše sodelovanje ni več mogoče in samo od vas je odvisno, kako se bomo razšli. Z vašim trmastim vztrajanjem boste dosegli le pranje umazanega perila v medijih in tudi kazenske ovadbe, v katere boste prisilili občino, saj bomo le tako zagotovili transparentnost poslovanja. Od inšpekcijskih organov, ki so opravljali preglede v vašem zavodu in izrekali kazni, pridobivamo vse potrebne podatke, da bomo lahko postopali in tudi moramo postopati tako, kot zahteva zakonodaja, naša odgovornost in tudi etika. Zato vas še enkrat kot župan občine Dornava pozivam, da v dobro šole, učencev in staršev odstopite z mesta ravnateljice naše osnovne šole,« je svoje neomajno stališče povedal (in zapisal) župan Rajko Janžekovič.
obdržali upokojensko zvezo, saj nas to, da so na nekdanjem območju občine Ormož sedaj tri občine, ne sme razdvajati, ampak nas mora povezovati. Spregovoril je tudi o referendumu o pokrajinah in povabil upokojence, da se ga udeležijo in se pridružijo mnenju svojih županov, ki so za to, da se oblikuje pokrajina skupaj s Ptujem. Povedal je tudi, da se namerava država odločiti, zaradi dobrih gospodarskih razmer, razdeliti vsem, ki imajo manj kot 500 evrov pokojnine, enkra-
Ravnateljica okrcala Turka
Sicer pa se bo župan te dni, tik pred občinskim praznikom, moral posvetiti še odgovoru predsedniku države Danilu Turku. Na slednjega se je sicer že ob praznovanju dneva OŠ obrnila tudi ravnateljica z dopisom o »ugasnjenih iskrah v
Foto: vki
Mirko Novak, predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev, je spodbudil prisotne, da so zapeli Kol'kor kapljic ...
tni dodatek. Franc Koderman, predsednik pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje, je napovedal, da se bodo kmalu imeli priložnost ponovno družiti, na pokrajinskem srečanju v Mo-škanjcih. Izrazil je upanje, da se bodo uresničile namere, da bi se pokojnine usklajevale z neto in ne z bruto plačami. Sicer pa je navzočim zaželel, da bi imeli dobre pokojnine in predvsem, da bi jih dolgo uživali.
Mirko Novak, predsednik Medobčinske zveze DU Ormož, je upokojence kot vedno
otroških očeh«, ker predsednik Türk ni imel časa priti na praznovanje, čeprav je to najprej obljubil. V svojem dopisu ob prejemu informacije, da ga ne bo, mu je ravnateljica Tuševa med drugim takrat še napisala: »Redno spremljam vaš napo-vednik dogodkov. Našega termina še ne pokriva noben vaš drug dogodek, zato otrokom ne morem reči, kaj je za vas ta
nagovoril s: »Spoštovana dekleta in fantje.« Zahvalil se je občinam, da so finančno omogočili srečanje, del sredstev pa pričakujejo še od pokrajinske zveze in sponzorjev. Prihodnje leto bo jubilejno 25. srečanje v Ivanjkovcih.
dan pomembnejše od njih."
Kljub temu da cenjenega in težko pričakovanega gosta na dan proslave v šoli ni bilo, se je v šoli vseeno odvila proslava od začetka do konca in odprlo se je tudi vrhunsko vino, ki mu je v začetku svojega nagovora nazdravila tudi sama ravnateljica, žal pa so ga precej popili (nenadzorovano) tudi učenci višjih razredov, zaradi česar
Ob koncu uradnega dela so podelili še priznanja. Vsako leto jih dobijo upokojenci, ki so v preteklih letih aktivno delali v društvu. Iz vsakega društva so izbrali po enega. Priznanja so prejeli: Marija Šnajder (DU Ormož), Štefka Novak (DU Miklavž pri Ormožu), Katica Štaj-nar (DU Zarja Kog), Mira Medik (DU Središče ob Dravi), Berta Pavlinič (DU Sv. Tomaž), Franc Munda (DU Velika Nedelja), Janez Korpar (DU Podgorci) in Franc Šef (DU Ivanjkovci). Posebno priznanje so podelili dolgoletnima predsednikoma društev Petru Lukmanu (DU Miklavž pri Ormožu) in Ivanu Luciju (DU Zarja Kog), ki sta
je bila podana ovadba zoper ravnateljico (zaradi javne reklame alkoholu) in ravnateljica je morala plačati kazen. Kolikšna je bila ta kazen in kdo jo je pravzaprav plačal, na občini še točno ne vedo, je pa poslana poizvedba na pristojni inšpektorat.
No, po pomoč k predsedniku Türku se je v imenu nekaterih občanov Polenšaka z dopisom obrnil tudi Vladimir Masten. V dopisu je predsednik Türk zaprošen, naj posreduje pri nujni ureditvi vrteškega oddelka v tamkajšnji OŠ, pod vprašajem pa naj bi bil celo obstoj same podružnične OŠ.
Iz kabineta predsednika Danila Türka so tako te dni dor-navskemu županu Janžekoviču poslali dopis, da naj jih obvesti o poteku razgovora s krajani Polenšaka. Župan Janžekovič pravi: »Obstoj šole na Polen-šaku nikoli ni bil vprašljiv, sicer se ne bi lotili niti obnove sanitarij, kot to počnemo. Kar se tiče vrteškega oddelka, pa bodo najprej potrebne temeljite analize, kakšno je in bo dejansko stanje otrok in dejansko stanje interesa staršev za vpis v vrtec. Tako bom odgovoril tudi predsedniku Danilu Türku!«
SM
svoje funkcije po dolgoletnem uspešnem predsedovanju predala drugim. Kogovčani so podelili še posebno priznanje častni član DU Kog Rajku Lusko-viču, ki so ga poimenovali kar borec za pravice upokojencev. Oprostili so ga tudi plačevanja članarine, da bo več ostalo za bencin in za obiske pri članih društva, kot so povedali.
V bogatem kulturnem programu so nastopili vsi pevski zbori društev upokojencev in upokojenska folklorna skupina od Sv. Tomaža. Veslo druženje so upokojenci nadaljevali ob glasbi narodno-zabavnega ansambla Napev. Viki Klemenčič Ivanuša
Prireditve so se udeležili tudi vsi trije župani Jurij Borko, Mirko Cvetko in Alojz Sok.
Sv. Tomaž • Srečanje ob 24. dnevu upokojencev MZDU Ormož
Popoldne za klepet in druženje
Na sobotnem vsakoletnem srečanju upokojencev z območja upravne enote Ormož se je zbralo čez 800 udeležencev. Prireditev je bila namenjena predvsem druženju, spremljal pa jo je bogat program.
Ptuj • Pogovor z Jožico Vrečko, dolgoletno predstojnico transfuziološkega oddelka
Krvodajalstvo je največ, kar lahko človek da
Jožica Vrečko, dr. med., spec. transfuziološke medicine, je bila dolgoletna predstojnica transfuziološkega oddelka v ptujski bolnišnici, katerega osnovna dejavnost je priprava kvalitetnih krvnih pripravkov za bolnike, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici. Po nekih podatkih naj bi se prve transfuzije krvi v ptujski bolnišnici izvajale že med drugo svetovno vojno v okviru kirurškega oddelka. Tretjega aprila leta 1956 pa je bila tudi v ptujski bolnišnici uradno ustanovljena Postaja za transfuzijo krvi, ki je sčasoma postala oddelek za transfuzijo krvi. Njen prvi predstojnik je bil dr. Milutin Vovk, speci-alizant kirurgije. Prostore je imela takrat na kirurškem oddelku. Svoje stalne prostore je dobila leta 1959, leto poprej je postajo začela voditi Jožica Vrečko, ki je leta 1964 kot ena prvih slovenskih transfuziologinj opravila specialistični izpit.
Prim. dr. Aleksander Kuhar je bil tisti, ki se je zavzel za ustanovitev Postaje za transfuzijo krvi v ptujski bolnišnici, ker so potrebe po krvi vedno bolj naraščale, delno pa tudi zaradi zahtev kirurške sekcije v Ljubljani, se spominja Jožica Vrečko, dr. med., spec. transf. med.
Rodila se je v Vidmu pod Halozami, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Gimnazijske klopi je gulila na Ptuju, medicinsko fakulteto je obiskovala v Ljubljani, specializacijo pa v Beogradu. Zakaj se je odločila za študij medicine, v bistvu ne ve natanko, ve pa, da si je od 15. leta starosti želela postati zdravnica. Ker je bila zelo drobna, so ji rekli, da bo težko zdravnica, ker enostavno ne bo vzdržala napora tega poklica. V gimnaziji ni imela problemov z učenjem, pa tudi ne na medicinski fakulteti. Jožica Vrečko je študij medicine končala še v tistih časih, ko se je zaposlovalo z "dekretom". Njen dekret so bili Juršinci, kjer se ji je zgodila zelo žalostna stvar ob predstavljanju predsedniku krajevne skupnosti. "Pogledal me je in rekel: 'Vas pa ne bomo imeli," je bil odločen. Ko ga je vprašala zakaj, ji je odgovoril, da je tako suha in tanka, da bo vedno v bolniški. Obrnila se je in zajokala, prva služba, vsak jo nestrpno čaka, njo pa so zavrnili, ker je bila suha in tanka. Z žalostjo je zapustila Juršince in odšla k prim. dr. Kuharju, ki je takrat vodil ptujsko bolnišnico, ga seznanila s svojo neprijetno izkušnjo. Prisluhnil ji je in ji ponudil službo. Tako je namesto v Juršincih pristala v ptujski bolnišnici kot sekundarij na internem oddelku. Po enem letu se je takratni predsednik juršinske krajevne skupnosti pojavil v ptujski bolnišnici, ji povedal, da pa bi jo v Juršincih vseeno imeli, ker se je pozanimal, da v tem letu, ki ga je
prebila v ptujski bolnišnici, ni bila nič na bolniški. Ponudbe seveda ni sprejela.
V začetku se je kri plačevala
Leta 1956 so v okviru bolnišnice že začeli zbirati krvodajalce, vendar ne v bolnišnici sami, temveč so hodili na teren. Prva terenska akcija odvzema je bila v Lovrencu na Dravskem polju. Leta 1957 sta bili za potrebe dela v bolnišnični transfuziji določeni dve zdravnici - stažistki, Jožica Vrečko in Pavla Kolarič. Ker se nobena ni mogla odločiti, da bi jo samostojno vodila, se je prim. Kuhar odločil, da bo vsaka v njej delala polovico časa ob rednem delu, na internem oddelku in v izolirnici. Tako je bilo vse leto 1957, leta 1958 pa je vodenje po odhodu zdravnice Kolari-čeve prevzela Jožica Vrečko. Spominja se, da je bil laboratorij kar v sestrski sobi, hladilnik v kleti. Začetek je bil grozljivo preprost, pravi. V začetku je na odvzeme krvi prihajala vojska, takrat se kri krvodajalcem ni več plačevala, plačevali so samo posebne krvne skupine, najbolj posebna pa je AB-nega-tivna. Kri so jemale v glavnem sestre, Slovenija ni nikoli prišla do tega, da bi kri jemali zdravniki, ker jih je bilo vedno premalo. Sčasoma se je tudi transfuzijska postaja preoblikovala v oddelek, v tem času je tudi večkrat zamenjala lokacijo. V začetku so krvodajalcem določali tudi sedimentacije in jih pregledovali z rentgenom, vse to je zahtevalo čas. Sčasoma pa se je ugotovilo, da rentgen ni nujen, če se s krvodajalcem pogovoriš. Zase pravi, da je imela srečo, ker rada govori, to ji je pomagalo, da se je s krvodajalci lahko pogovorila. Po nekaj letih dela v transfuziji se je odločila za specializacijo. V Ljubljani je takrat še ni mogla opraviti, zato je morala v Beo-
Še na veliko darovanj in Enkrat ni dovolj
Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva krvodajalstva, 14. junija, je redno darovanje krvi. Temu primerno sta izbrana tudi slogana Še na veliko darovanj in Enkrat ni dovolj. V Sloveniji praznujemo dan krvodajalstva 14. junija, na ta dan so bile leta 1945 odvzete in konzervirane prve enote krvi. 14. junij se vsako leto v svetu praznuje z namenom krepitve zavesti po varni krvi in o pomembnosti rednega, prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva. To je tudi dan hvaležnosti in spoštovanja krvodajalcev, ki bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje, in dan, ko praznujemo darilo življenju. Svetovni dan krvodajalstva se po vsem svetu praznuje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne federacije krvodajalskih organizacij in Mednarodnega združenja za transfuzijsko medicino. 14. junija bo praznovalo 192 držav članic Svetovne zdravstvene organizacije in 181 nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Slovenski krvodajalci bodo 14. junij že po tradiciji praznovali na vseslovenskem tradicionalnem srečanju, ki bo na sam praznični dan v Veržeju.
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Vrečko si je že od 15. leta želela postati zdravnica.
grad. Do krvodajalcev so prihajali z agitacijami, ob rednem delu se je bilo v sodelovanju z Rdečim križem potrebno podati na teren in jih motivirati. To je potrebno še danes, je prepričana.
V začetku so se ljudje odločali za krvodajalstvo tudi zaradi pregledov
Skoraj nobeno nedeljo dopoldan je ni bilo doma, po rani maši so potencialne krvodajalce povabili na predavanja v gasilske domove, kjer so jim predstavili krvodajalstvo in njegov pomen. Tudi ko so bili njeni otroci majhni, ni mogla biti ob njih, če je bila organizirana krvodajalska akcija. V tistih časih so se ljudje za krvodajalstvo odločali tudi zato, da so bili pregledani. Po prizadevanjih dr. Glaserja iz mariborske bolnišnice so krvodajalcem na začetku priznali določene bonitete, najprej proste štiri ure, zatem en, pozneje pa dva prosta dneva. Veliko je hodila tudi po tovar-
nah, v Kidričevem je bila kot doma, tam je delovala tudi ena najmočnejših krvodajalskih organizacij. Po njihovem zgledu so nastale tudi v drugih tovarnah. Potrebe po krvi niso naraščale samo z razvojem medicine, temveč tudi z razvojem samim, na primer z izgradnjo avtocest, ko je bila zgrajena cesta proti Gruškovju, ni bilo tedna, da ne bi operirali tri do štiri poškodbe glave, takrat je bilo tudi veliko želodčnih operacij, na katere so ljudje prihajali izčrpani, zato so bili posegi toliko težji. Najprej se je dajala kri, zatem pa že krvne komponente. V začetku delovanja transfuziološkega oddelka in še vrsto let zatem krize v krvodajalstvu ni bilo. Odvzemi krvi so potekali ob torkih in četrtkih, tako je še danes, s tem da se vedno bolj povečuje število individualnih krvodajalcev. Pogosto so krvodajalce tudi klicali, Jožica Vrečko jih je pogosto tudi sama poiskala, ko so jih potrebovali. V zadnjih letih se število odvzemov suče okrog 3200, v najboljših časih jih je bilo čez 4500. Kljub manjšemu številu odvzemov
Krvodajalci letno darujejo več kot 42 tisoč litrov krvi
Več kot 97 tisoč slovenskih krvodajalcev letno daruje več kot 42 tisoč litrov krvi. S tem v celoti pokrivajo vse potrebe po krvi in krvnih proizvodih v Sloveniji. Krvodajalstvo je v Sloveniji tudi najbolj množična solidarnostna akcija. V okviru trinajstih držav EUSlovenija sodeluje tudi v projektu unije o krvodajalstvu Domaine, ki ima namen zagotoviti zadostne količine dobre krvi in krvnih preparatov v vsaki državi članici EU. Osnovne naloge slovenskega Rdečega križa pri krvodajalstvu so motiviranje krvodajalcev, pridobivanje novih, ohranjanje in organizacija krvodajalskih akcij. V letošnjem letuje osrednja naloga vključevanje mladih v program krvodajalstva, saj bodo mladi v bodoče nosilci nacionalne preskrbe s krvjo v Sloveniji. 2600prostovoljcev RKS Slovenije letno opravi več kot 26 tisoč prostovoljnih delovnih dni pri vodenju krvodajalskih akcij. V Sloveniji nekdo vsakih pet minut potrebuje kri. Ena od težav, s katerimi se zadnje leto srečuje slovensko krvodajalstvo, je ukinjanje prostega dne na dan odvzema. Slovenski Rdeči križ seje v zvezi s tem problemom že večkrat obrnil na sindikate in delodajalce, vendar za zdaj pričakovanega odziva ni. Poleg tega se organizatorji krvodajalskih akcij srečujejo tudi s problemom plačevanja prostorov, v katerih akcije izvajajo. Letno se v Sloveniji izvede več kot 1000 krvodajalskih akcij.
Foto: Črtomir Go:
"Za krvodajalce si je potrebno nenehno prizadevati, agitacije in motivacije ni nikoli dovolj."
pa ptujska bolnišnica nima težav pri zagotavljanju krvi za svoje paciente.
Ponosna na opravljeno delo
Jožica Vrečko, v pokoju je od leta 1991, je ponosna na opravljeno delo. Ko je prišla, še niso vedeli niti, kaj je RH-faktor, v njenem času so začeli z eks-angvinotransfuzijami pri novorojenčkih, kar se danes sploh več ne dela. Ptujska bolnišnica je bila po ljubljanski prva splošna bolnišnica, kjer je bila izvedena menjalna transfuzija. Začele so se desenzibilizacije mamic, prva RH-profilaksa je bila opravljena leta 1969, prav tako nekatere druge preiskave. Medicina je v zadnjih letih izjemno napredovala, tudi v delu transfuziološke službe je prišlo do velikih sprememb. Danes se dela tudi zelo veliko na zaščiti samih ljudi, ki delajo na oddelku, včasih je bilo tega bistveno manj. Konec leta 1990 je ptujski transfuziološki oddelek kot prvi po Ljubljani dobil informacijski sistem, ki je prinesel napredek pri zagotavljanju kakovosti in varnosti strokovnega dela. Čeprav je že dolgo v pokoju, jo še vedno zanimajo vse novosti v stroki, spremlja strokovno literaturo, udeležuje pa se tudi srečanj transfuziološke sekcije. Aktivno pa se z zdravstvenim delom več ne ukvarja, 33 let je praktično delala brez zamenjave, človek se utrudi. Na razmere v slovenskem zdravstvu gleda kritično, določene stvari se ji zdijo nepojmljive, kot to, da moraš pri nujnih zadevah čakati na operacije, čeprav je lahko vsako odlašanje usodno, tudi uvajanje zasebništva ne potek kot bi moralo, v prvi vr-
sti organizirano in premišljeno. Tudi zato je Jožica Vrečko prepričana, da je delala v lepih časih slovenskega zdravstva.
"Krvodajalstvo je največ, kar človek lahko da, ob posmrtnem darovanju organov. Odločitev je prav gotovo velika, čisto osebna. Prepričana sem tudi, da se s tem nikomur ne škodi, z dajanjem krvi narediš samo nekaj dobrega. Človek nikoli ne ve, kdaj jo bo sam potreboval. V življenju ni nič zastonj, če daš, pa nazaj dobiš, nisi nikomur nič dolžan. Moralna obveza vseh tistih, ki dobijo kri, bi morala biti, da če prej niso nikoli dali krvi, da se vključijo. Če sami ne morejo postati aktivni krvodajalci, naj za dajanje krvi navdušijo koga drugega po načelu, ker so meni pomagali, zdaj jaz pomagam drugemu. Nekoč bodo sicer iznašli umetno kri, na tem se dela. Za zdaj pa je to živa celica, ki jo presadiš. Transfuzija je postala zelo varna, vsak, ki potrebuje kri, dobi zdravo kri. Čestitam vsem krvodajalcem, predvsem pa tistim starim, ki me še poznajo. Pa še nekaj bi dejala o avtotransfuzijah, ki so nekaj idealnega, ko se človek pripravlja na operacije. Gre za darovanje krvi po običajnih postopkih, kot pri krvodajalcu, da si sam zagotoviš potrebno kri pri določenem posegu," je ob zaključku pogovora povedala Jožica Vrečko, dr. med., spec. tranf. med., ki je prepričana, da si je potrebno za krvodajalce nenehno prizadevati, da agitacije in motivacije ni nikoli dovolj, gre za proces, ki je podoben učenju, človek se mora danes nenehno učiti, da ostane v igri in da lahko napreduje. To je nikoli dokončana zgodba.
Ormož • Že enajsto Ormoško poletje
Festival je pred vrati
V soboto, 14. junija, se pričenja 11. Ormoško poletje, ki je v novem desetletju preraslo v festival. Z novim imenom so želeli zaobjeti vsebino, saj je iz nekaj nanizanih prireditev Ormoško poletje zares preraslo v festival. Organizatorji obljubljajo čarobne večere v objemu grajskih zidov in po programu sodeč, ki so ga nedavno predstavili na tiskovni konferenci, se nam zares obeta nekaj zelo lepih prireditev.
Vsa gospodinjstva na Ormoškem so te dni po pošti prejela knjižico, v kateri so zapisane vse prireditve, ki se bodo zvrstile od 14. junija do 22. avgusta, program pa je tudi podrobneje predstavljen, tako da se ljubitelji tovrstnih prireditev lažje odločijo, kaj si bodo ogledali. Festival je prijeten prispevek k popestritvi poletnih dni in k temu, da bi bil ormoški poletni kulturni utrip bogatejši. Glavnina od 27 prireditev je strnjena v enem mesecu in se bo zvrstila na grajskem dvorišču, kjer je prostora za okrog 300 obiskovalcev in na grajskem vrtu, kjer bodo večinoma prireditve za otroke. V začetku tedna bodo prireditve je za mlade, konec tedna je rezerviran za gledališke in glasbene predstave, ob nedeljah pa je program namenjen najmlajšim obiskovalcem. Festival bo odprlo že 13. tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2008. Nato pa bodo sledile še druge kakovostne in tudi vrhunske prireditve s področja glasbe, gledališke umetnosti, multimedije, plesa, literature, fotografije, kulturne dedišči-
Festival Ormoško poletje 2008 sta predstavila mag. Karmen Štumberger, vodja izvedbe programov, in Tomaž Bolcar, vodja programa.
ne ter za najmlajše. Omenimo le koncerte Vlada Kreslina, Orkestra slovenske vojske, skladatelja Lojzeta Krajnčana z orkestrom SNG Maribor in odličnimi solisti, Terrafolk, Helene Blagne Zaman, Beneških fantov in številnih drugih. Vključili pa so tudi domače ljubiteljske izvajalce, ki bodo pokazali, da je ljubiteljska kulturna dejavnost v Ormožu na visokem nivoju. Natančnejši spored bo ob-
javljen tudi v Štajerskem tedniku, saj je naš časopis eden od medijskih sponzorjev festivala.
Prireditev organizira Občina Ormož, programski odbor festivala pa sodeluje tudi z JSKD, OI Ormož in Mladinskim centrom Ormož. Kot je povedala mag. Karmen Štum-berger, bo festival stal okrog 30.000 evrov, ki jih zagotavljajo Občina Ormož, Urad RS za Mladino Ministrstva RS za
šolstvo in šport, Ustanova dr. Antona Trstenjaka, generalni pokrovitelji TSO, Carrera Optyl, Jeruzalem Ormož, Komunalno podjetje Ormož in Wienerberger, večja pokrovitelja Nova KBM in Elektro ISM ter več manjših pokroviteljev. Kot je povedal Tomaž Bolcar, je občina Ormož v letošnjem rebalansu proračuna zagotovila dodatna sredstva za okrepitev tehničnega dela prireditve. Kupili so namreč izjemno kvalitetne nove zborovske stopnice, ki jih razumejo kot dolgoročno investicijo, saj jih je mogoče nadgrajevati z zvočno školjko v ozadju in varnostno ograjo. Letos je bil kupljen tudi plesni podij, ki je predpogoj, da lahko nastopajo tudi kvalitetne plesne skupine. Obnovljen pa je bil tudi oder. Prireditelji verjamejo, da je to le začetek in da bo prihodnje leto investicija nadaljevana v smeri akustike.
Del prireditev bo brezplačnih, vendar bo za njih, zaradi omejenega števila mest, potrebno pridobiti brezplačne vstopnice. Sicer pa so vstopnice za prireditve po 5 in 10 evrov, v predprodaji pa stanejo po dva evra manj. Vstopnice je mogoče kupiti ali dvigniti brezplačne vstopnice v Turistično informacijskem centru v gradu Ormož od ponedeljka do sobote med 11.00 in 16.00, v nedeljo pa med 10.00 in 14.00 ter uro pred pričetkom predstave. Prireditve bodo v primeru dežja ali hladnega vremena v prostorih Doma kulture Ormož. Lani si je prireditve ogledalo 4000 obiskovalcev, letos jih na Festivalu v Ormožu pričakujemo še več.
Viki Klemenčič Ivanuša
Rogoznica • 90 let Marije Slatič
Še na
mnoga leta!
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica -predsednik Janko Mlakar, tajnik Stanko Menoni in poverjenik Janko Čuš - so 28. maja obiskali slav-ljenko Marijo Slatič na domu v Budini, kjer živi pri svoji hčerki. Še z ostalimi hčerkami in sinom so ji čestitali ob častitljivem jubileju, 90-letnici.
Marija se je rodila leta 1918 v Dornavi in živela vse do poroke v Spodnjem Velovleku pri stari mami. Vsa leta je živela na kmetiji kot gospodinja in tudi samostojna šivilja. Rodila in lepo vzgojila je 8 otrok, sedaj pa ji je v veliko veselje 13 vnukov in 9 pravnukov. Z vsemi živi v izredno lepih odnosih, saj je mnogo vložila v njihovo vzgojo in jim po
svojih močeh vedno rada pomagala.
Srečanje je potekalo v lepem vzdušju in obujanju spominov s hčerami in sinom, ki so prišli voščit mami tudi iz tujine, kjer sedaj živijo. Z najlepšimi željami slavljenki, da se ob naslednjem jubileju spet srečamo, smo se poslovili.
Predsednik DUR Janko Mlakar
Na obisku pri jubilantki Mariji Slatič
Foto: Arhiv
Slovenska Bistrica • Seminar komisije Odbora regij Evropske unije in zahodnega Balkana
Narodne manjšine - priložnost za sodelovanje
V Slovenski Bistrici je potekal seminar komisije Odbora regij RELEX z naslovom Narodne manjšine v državah Zahodnega Balkana - priložnost za transnacionalno sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti. Organizirala ga je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko 3. junija skupaj z Odborom regij, Občino Slovenska Bistrica, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije. Od vseh 344 članov v Odboru regij se jih je seminarja udeležilo enainšestdeset.
Udeležence seminarja so nagovorili Ivan Žagar, minister za področje lokalne samouprave in regionalne politike, Istvan Serto-Radics, predsednik Komisije RELEX, in Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, ki je tudi vodja slovenske delegacije v Odboru regij.
Minister Ivan Žagar je poudaril, da je stabilnost Zahodnega Balkana izredno pomembna za varnost in blaginjo celotne Evropske unije. Izpostavil je, da je predsedstvo prepričano, da bi razvoj evropske perspektive držav Zahodnega Balkana moral ostati poglavitna točka na dnevnem redu EU.
Dejal je, da je "posebna pozornost, ki smo jo danes namenili vprašanju etničnih odnosov, s tem tudi naš prispevek k medkulturnemu dialogu, ki predstavlja eno od prednostnih tem slovenskega predsedovanja EU". Med drugim je tudi poudaril, da so z
vstopom Slovenije med članice Evropske unije in zmanjšanjem ovir pripadniki manjšin pomembno prispevali tudi k zmanjševanju pregrad na obeh straneh meje, ki so jih skušali odpraviti tudi mnogi čezmejni projekti (Phare CBC, pozneje Interreg), saj je "odprt evropski prostor obmejnim območjem prinesel vrsto olajšav in novih priložnosti".
Dodal je še, da se preko formalnih in neformalnih oblik sodelovanja v območjih, kjer žive narodne skupnosti, odvija živahen preplet interakcij med ljudmi, ki ustvarja občutek povezanosti, ki pa ima tudi pomembne gospodarske vidike.
Predsednik Komisije Relex Istvan Serto-Radics je poudaril, da se lahko od držav Zahodnega Balkana - čeprav mu ta termin ni všeč - veliko naučijo tudi v Evropski uniji. Predvsem ga je fasci-nirala rešitev življenja ljudi
v Vojvodini, kjer živi več narodnosti, država pa vsaki prepušča kulturno svobodo. "To so primeri dobrih praks. Ko organiziramo seminar v neki državi članici, to ne pomeni, da prihajamo z odgovori ali najboljšimi rešitvami. Zelo pomembno je poudariti, da se lahko veliko naučimo od
tistih, ki so zunaj Evropske unije. Veliko se lahko naučimo od sosednjih držav."
Irena Majcen, vodja slovenske delegacije v Odboru regij, je ob koncu poudarila, da Slovenija še nima stalnega člana v odboru, za kar si bodo v prihodnje zelo prizadevali, saj bo delo na takšen način
steklo hitreje in lažje.
Minister Ivan Žagar je še poudaril, da je stabilnost Zahodnega Balkana izredno pomembna za varno st in blaginjo celotne Unije. Povedal je tudi, da so organizirali v času predsedovanja tri seminarje izven centra države in tri na Brdu.
Razprava v Slovenski Bistri-
ci je potekala v dveh sklopih. V prvem delu je bila pozornost namenjena področju narodnih manjšin v državah Zahodnega Balkana, in sicer političnim, družbenim in kulturnim izzivom za lokalne in regionalne oblasti, v drugem delu pa so udeleženci seminarja razpravljali o različnih modelih politične participacije narodnih manjšin na Zahodnem Balkanu in v Evropski uniji.
Ob koncu smo še slišali, da je Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji soorganiziralo šest seminarjev, od tega tri izven centra Slovenije, oziroma na področju severovzhodne Slovenije. Po zaključenem seminarju se je delegacija srečala tudi z županom mestne občine Ptuj Štefanom Čelanom in županom občine Slovenske Konjice Miranom Gorinškom.
Nataša Pogorevc
/An
Sb"6n*A>5 srtdicÄ-wj EU ÖO*nqn PrtwlbKj ^ LK« EU JXa
Foto: NP
Ptuj • Predstavljamo Novi ZATO.
Kultura vse bliže gospodarstvu
Na Ptuju je bilo v zadnjem času več razprav na temo oživljanja in revitalizacije mestnega jedra. Rodila se je tudi mestna iniciativa, ki želi spodbuditi mestno oblast za hitrejše in hkrati premišljene korake na tem področju, da se bo doseglo sozvočje vseh, ki ta prostor uporabljajo in ga obiskujejo. Na nek način na te izzive odgovarja tudi ptujski režiser Samo M. Strelec, ki je ustanovil novi zavod Novi ZATO.
Gospod Strelec, zakaj Novi ZATO.?
»Po izkušnjah v ptujskem in mariborskem gledališču ter nekajletnem statusu svobodnega umetnika, z gledališčem se ukvarjam že od leta 1991, je dozorela ideja, da ustanovim svojo firmo, svoje podjetje, in zdaj sem registriral svoj zavod, Novi ZATO. Gre za zasebni zavod, ki je neprofitna organizacija, ukvarjal pa se bo s tremi glavnimi dejavnostmi, kulturo, izobraževanjem in raziskovanjem. Področje dela bo delno lokalno, še bolj pa slovensko in mednarodno. V bistvu gre za neko lokalno, globalno firmo. Globalno v tem smislu, ker imamo na področju raziskovanja sedaj v »pacu« inter-netni projekt specializiranega gledališkega portala, kjer v bistvu sodeluje cela Slovenija. Lahko rečem, da se je portal že zelo prijel. Za tako ozko dejavnost, kot gre v tem primeru, je 500 obiskov na dan več kot razveseljiv podatek. Portal ponuja vse podatke o gledališki sceni. Bistvo novega zavoda je v neki povezovalni funkciji med gledališči, gre za kooperativno firmo, ki bo poskušala dosegati neke učinke s povezovanjem različnih subjektov. Denimo raziskovalni del zavoda združujem z gledališkim muzejem Slovenije, fakulteto v Mariboru, kjer predavam, in še z nekaterimi drugimi. Združujemo tista znanja, ki jih vsak ima, ki pa jih vsak posebej ne more dokončati. Občasno se bom ukvarjal tudi s produkcijo, pritegniti želim kolege igralce in igralke, s katerimi
Foto: Črtomir Goznik
Samo M. Strelec, ptujski režiser, ponuja kot eno od alternativ oživljanja starega ptujskega mestnega jedra novi zavod, Novi ZATO.
smo se spoznali v letih mojega aktivnega gledališkega dela.«
Ali ustanovitev zavoda pomeni tudi neko stremljenje k samostojnosti, neodvisnosti?
»Res je. Zdaj, ko je zavod zaseben, nosim za vse odgovornost sam, nimam posla z nobenimi sveti občin, odbori in podobnimi zadevami. Ta zavod je zavezan občinstvu, uporabnikom in svoji dejavnosti v vsej svoji neodvisnosti, kolikor je danes tudi mogoča. Nikomur se mu ni potrebno priklanjati, klanjati, seveda pa bo moral na trgu preživeti in bo zato moral uporabljati neke mehanizme. Mislim, da prihaja čas, ko se bo tudi kultura znala srečati z gospodarstvom, poslovnim svetom. Dobro kaže. Julija pripravljava z Gojcem že prvi projekt z naslovom Fuzbal je vse. Takoj po končanem evropskem prvenstvu v nogometu bo Gojc (igralec Gojmir Lešnjak) igral fuzbalerja. Prvo srečanje z
novopečenim fuzbalerjem bo 5. julija na gradu Vurberk. Lahko rečem, da se podjetniki že zanimajo za projekt.«
Z Novim ZATO. na nek način kot zasebnik, občan, tudi odgovarjate vsem tistim, ki jih skrbi usoda starega ptujskega mestnega jedra, ki umira in potrebuje oživitev.
»Mislim, da bo tudi moj novi zavod prispeval pozitivne učinke za mesto, čeprav bo delal povsod, tudi v tujini, in da bo tudi Ptuj imel nekaj od tega. Navsezadnje se bodo v zavodu srečevali pomembni ustvarjalci. Ideja je, da bi vsako leto maja organizirali srečanje raziskovalcev, ki sodelujejo v internetnem projektu specializiranega gledališkega portala. Želja je, da bi organizirali delavnice, v katerih bi udeležence seznanjali, kako to uporabljati. Moj zavod je zagotovo mali prispevek k oživljanju našega mesta.«
Kje bo imel sedež novi
zavod?
»Fizični bo pred Orfejevim spomenikom, pravni pa na domačem naslovu. Pred Orfejevim spomenikom tudi zato, ker smo se tu pred petnajstimi, dvajsetimi leti pričeli dobivati stari zatojevci, tu so se oblikovala poletna srečanja Ivana Brača. Slovenski trg je na nek način srečanje energij in srce tega mesta, čeprav se navidezno zdi, da se seli v trgovske centre. Orfej je pravo mesto, celo razmišljam o tem, da bi morali za vsak osmi februar na tem mestu organizirati mini recital občanov, umetnikov, ker je to ena os mesta. Ni slučajno, da imamo okoli tega mesta nekdanjo mestno hišo, gledališče, pro-štijsko cerkev, skratka najemi-nentnejše ptujske objekte.«
Kaj pa direktorsko mesto v Mestnem gledališču, vas po rojstvu novega zavoda ne zanima več?
»Bil sem pet let direktor v na Ptuju, pet let v Mariboru, zdaj pa sem ravnatelj v svojem zavodu. Nič ne izključujem, seveda pa me Mestno gledališče v zdajšnji obliki delovanja ne zanima. Sem človek, ki se nerad ponavlja, zanimajo me spremembe, te me nasploh vedno zanimajo. Rutina ne gre skupaj z umetnostjo. Moj odgovor je, še me zanima direktorsko mesto, vendar pri takem ustanovitelju, ki bi mi dal proste roke. Program, s katerim sem kandidiral na prvem razpisu, je dober; moderen, evropsko naravnan, zakaj se jim ni zdel dober, pa vedo samo oni, jaz o tem ne morem govoriti.«
MG
Ormož • Razstavili izdelke dveh projektov
Otroške impresije
V torek popoldne so v avli občinske stavbe v Ormožu odprli razstavo Otroške impresije. Natala je kot plod dveh zanimivih druženj mladih slikarjev pod vodstvom Simone Menoni in Nine Mertik iz Muzeja Ormož.
Ob odprtju razstave Otroške impresije je nastopil pevski zborček Vrtca Velika Nedelja.
Kot so povedali ob otvoritvi, je maj v Muzeju Ormož minil v znamenju barv. 7. maja so se namreč s tri- in štiriletnimi malčki Vrtca Velika Nedelja s platni in barvami podali med cvetice na bližnjih travnikih. Vrtec Velika Nedelja je Muzej Ormož letos že drugič zapored povabil k sodelovanju v delavnici Gremo na travnik, ki ga za najmlajše organizira Rdeči križ Ormož z Majo Vaupotič Botolin.
Nastale so zanimive slike na platnu, naslikane večinoma s čopiči, pa tudi s prstki, rokami, koleni in še s čim. V delavnici so sodelovali Anja Antolič, Maša Dežmarič, Tja-ša Dežmarič, Alen Kosi, Alja Kranjc, Timotej Kuharič, Asja Kumer, Patrik Majhen, Nika Medved, Žan Medved, Andraž Pintarič, Nuša Prosnik, Maša Ules in Tjaša Zamuda.
Drugi del razstave pa je nastal kot plod Male likovne kolonije, ki je potekala v okviru Muzeja Ormož. Skupaj z
Alenko Šalamon, učiteljico glasbenega in likovnega pouka na OŠ Ormož, so organizatorji mlade poskušali vzpodbuditi, da se izrazijo skozi sliko. Kolonije so se udeležili učenci višjih razredov OŠ Ormož in OŠ Gorišnica Amanda Arflič, Melanie Habjanič, Nina Kosi, Dalea Kovačec, Ajda Kovačič, Lucija Kovačič, Tadeja Kuharič, Denis Tram-šek, Anja Zabavnik in Simona Žiher. Umetniška spremljevalka Male likovne kolonije je bila Nina Mertik, konserva-torka-restavratorka, ki je pred učence postavila zanimiv likovni izziv - izbrani detajl na predlogi naslikati v barvno impresijo na platno.
Zbrane je ob otvoritvi pozdravila Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož. Za prisrčen kulturni program pa je poskrbel zborček Vrtca Velika Nedelja. Organizatorji so mlade likovnike za njihov trud nagradili s priložnostnimi darilci. Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ljutomer • Odkrili spominsko obeležje
Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje v Ljutomeru se je že sedemnajstič podalo po poteh bojev pomurske policije. Okoli 170 udeležencev je prehodilo petkilometrsko pot in se zaustavilo na kraju, kjer so med osamosvojitveno vojno pripadniki takratne milice in teritorialne obrambe ustavili kolono tankov in oklepnikov jugoslovanske vojske ter jim preprečili vdor v mesto Ljutomer. Pohod seje zaključil pred ljutomersko policijsko postajo s slovesnostjo ob odkritju spominskega obeležja. V prostorih ljutomerske policijske postaje so v času osamosvojitvene vojne za območje Upravnih enot Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona delovali in koordinirali aktivnosti za obrambo Republike Slovenije pripadniki takratne milice, teritorialne obrambe in enote za zvezo. Njim je namenjeno spominsko obeležje, ki sta ga odkrila takratni komandir ljutomerske postaje milice Jože Makoter in v tedanjem času poveljnik območnega štaba teritorialne obrambe Ljubo Dražnik (na posnetku).
NŠ
Podlehnik • Srečanje upokojencev
Društvo upokojencev Podlehnik je bilo organizator srečanja podravskih društev upokojencev, ki je vsako leto v drugi občini. Letos so se srečanja udeležili upokojenci iz Sel, Vidma, Dolene, Turnišč, Podlehnika in Leskovca. Zbranih je bilo okrog dvesto petdeset udeležencev, da je bila krajevna dvorana kar pretesna. Navzoče so pozdravili predsednica Mimica Pernek, župan Marko Mau-čič, podžupan Ivo Ban in predsednik DUpodravske regije Franc Koderman. Zapele so ljudske pevke društva Trstenke, za razvedrilo pa so poskrbeli ljudski godci Sosedje pod vodstvom Franca Merca. Izvedli so družabne igre vlečenje vrvi, zabijanje žebljev, žaganje drv, luščenje koruze, skakanje s kolebnico in nošenje vode. Ob igrah so se prijetno nasmejali, za kar je poskrbel voditelj Stojan Kojc, Miran Krajnc in komisija pa so poskrbeli, da je vse potekalo po pravilih. Pokale so prejeli za 1. mesto DU Videm, 2. mesto DULeskovec in 3. mesto DU Turnišče, vsi ostali pa so prejeli priznanja za sodelovanje.
Zdenka Golub
Podlehnik • Koncert Petre Grabrovec
V začetku junija je imela Petra Grabrovec v Pod-lehniku absolventski koncert, s katerim je zaključila pouk citer v glasbeni šoli prof. Cite Galič.
Petra je zaigrala tri narodno-zabavne skladbice, tri narodne in tri skladbe iz filmov. S citrami je spremljala pevca Marka Feguša. Pridružili pa so se ji tudi prijatelji. Poslušalci so prisluhnili tudi dekliški vokalni skupini Cantilena iz Podlehnika pod umetniškim vodstvom Jakoba Feguša. Nato je zaigrala prof. Cita Galič in na koncu vse citrarke skupaj.
Zdenka Golub
Foto: NS
Foto: ZG
Foto: ZG
Foto: vki
Ptuj • V Kajuhovi 1 so pridobili balkone
Dodatni prostor, ki izboljšuje kvaliteto bivanja
V Kajuhovi 1 na Ptuju so pred kratkim nekateri stanovalci v malih stanovanjih, ki še niso imeli balkonov oziroma so imeli le t. i. francoske balkone, pridobili večje, v velikosti 4 m2, takšne, da bodo na njih lahko v krogu družine preživeli marsikatero prijetno urico, zlasti še poleti. Nekateri so jim že dodali tudi tende. Ker je šlo za posege na fasadi, je bilo potrebno za ta dela pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Za ureditev balkonov pa si je skupnost stanovalcev morala pridobiti tudi soglasja vseh drugih lastnikov stanovanj.
O tem so sanjali že skoraj dvajset let, je zadovoljen povedal eden od stanovalcev, Janez Žvegla. Pridobili so štiri m2 lepega dodatnega prostora, ki ga bodo s pridom izkoriščali zlasti v poletnem času, veseli so ga predvsem v vseh družinah, kjer imajo majhne otroke. Do balkonov so sedaj prišla mala, dvoinpolsobna stanovanja, velika so jih že imela. Za nove balkone je bogatejših 14 stanovanj, katerih lastniki so fizične osebe, podjetja in MO Ptuj. Ureditev enega balkona je stala okrog 2200
evrov. V bloku v Kajuhovi 1, ki so ga zgradili leta 1962, je
32 stanovanj. Janez Žvegla je bil vrsto let tudi predsednik
hišnega sveta. Zdaj bi že podobno kot drugi bloki morali
tudi v Kajuhovi 1 imeti upravitelja, za katerega pa se še
niso dogovorili, kljub temu pa jim dobro uspeva reševati nekatere skupne interese in tudi probleme. Vrsto let so pri tem bloku postavljali tudi prvomajsko drevo, pri čemer so bili zgled drugim stanovalcem blokov, organizirajo pa si tudi piknike. Žvegla pravi, da bi se po njih lahko zgledovali tudi drugi, ki si prav tako želijo pridobiti dodaten letni prostor, ki izboljšuje kakovost bivanja v blokih, le potruditi se je potrebno, pa bo šlo, pravi. Kjer je volja, je tudi pot.
MG
Spodnje Podravje • Upokojenci ne mirujejo Ptuj • Peta grajska košnja
Ligaška tekmovanja Trava padla v dveh urah v visečem kegljanju
V okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje že nekaj let uspešno delujeta dve tekmovalni ligi upokojencev v visečem kegljanju, tako za članice kot za člane. Teritorialno so omenjena tekmovanja razdeljena v tako imenovano Ormoško in Ptujsko ligo.
Kot je povedal pobudnik in uspešen organizator tekmovanj društev upokojencev v visečem kegljanju Ptujčan Mirko Jaušovec, tekmovanja potekajo v okviru komisije za šport pri ZDUS Spodnje Podravje. V tako imenovani Ormoški ligi je vključenih 8 društev upokojencev v moški in ženski konkurenci ali skupaj več kot 120 upokojencev. Tekmovanje v ormoški ligi poteka po turnirskem sistemu, kar pomeni, da je vsako društvo upokojencev organizator enega od tekmovanj, na katerem tekmujejo
vse ekipe, sicer pa tekmujejo po sistemu petkrat na polno in petkrat na čiščenje.
V tako imenovani Ptujski ligi pa uspešno tekmuje šest društev upokojence ali okoli 100 članic in članov, in sicer iz društev upokojencev Ptuj, Lovrenc, Ptujska Gora, Kidričevo, Cirkovce ter ekipa športnega društva Nova Haj-dina. Za razliko od Ormoške lige tekmujejo po ligaškem sistemu, kar pomeni, da je vsako od sodelujočih društev enkrat gost in enkrat gostitelj, izbrali pa so tudi nekoliko drugačen sistem
kegljanja, saj tekmujejo po sistemu desetkrat na polno in desetkrat na čiščenje. Ligaške tekme članov društev upokojencev v visečem kegljanju se v teh dneh kar vrstijo, trenutno ima največ dobrih uvrstitev ekipa DU Ptujska Gora, v obeh ligah pa bodo tekmovanja potekala še skozi vse poletje, saj je zaključek predviden v sredini oktobra, ko bodo razglasili najboljše ekipe in posameznike ter jim izročili tudi pokale in priznanja.
M. Ozmec
Letošnja grajska košnja je pritegnila rekordno število koscev. Z že kar previsoko grajsko travo se je v soboto, 7. junija, uspešno spopadlo 42 koscev od blizu in daleč, ki jim je pomagalo kar 18 grabljačev. Pridružili pa sta se tudi dve konjski vpregi, ena iz Podvincev, druga iz Kicarja.
Tradiciji se niso izneverili niti tlačani iz Spuhlje, z bogastvom domače kulinarike so na grajskem spodnjem travniku v soboto postregle tudi ženske iz TD Polenšak, prišle so tudi pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, harmonikar Denis Ne-deljko je že pravi veteran, saj se doslej ni izneveril nobeni grajski košnji, tu pa so bili še mnogi drugi.
Graščak Aleš Arih je z zadovoljstvom ugotavljal, da se je grajska košnja prijela tudi kot etnografski dogodek, ki ga spremljajo domača kulina-rika in pesem. Čeprav letos med kosci ni bilo niti enega župana, tudi ne domačega, ki se je opravičil (čast lokalne politike je reševal svetnik Janez Rožmarin), je košnja dosegla namen. Grajski hrib je očiščen do naslednje košnje, brez visoke trave, iz katere se niti ni več videla lipa, ki
Foto: Črtomir Goznik
Koscem se je priključilo kar 18 grabljačev.
jo je TD Ptuj zasadilo ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije. S tem pa je tudi bolj privlačen za vse, ki dnevno prihajajo na to območje. Največ je seveda turistov, domačih in tujih, ki pa pričakujejo tudi, da se bosta lokalna oblast in državna končno ujeli tudi pri ureditvi grajske restavracije, že dolgo kliče po
Foto: Martin Ozmec
V drugi polovici maja je ligaško tekmovanje upokojencev Ptujske lige v visečem kegljanju potekalo na lepo urejenem kegljišču ob domu društva upokojencev v Kidričevem.
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji že peti grajski košnji je kosilo 42 koscev.
ureditvi tudi grajska cesta, ki je prvo asfaltno prevleko dobila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nič manj pa ni potrebna posegov grajska pristava, na kateri eden od objektov že vidno propada, še ne tako dolgo se mu je obetala boljša prihodnost, govorilo se je celo o tem, da bi nudila streho likovnim in drugim ustvarjalcem. V okviru projekta Evropske kulturne prestolnice 2012 pa naj bi v novi vsebini zadihala tudi nekdanja grajska žitnica, ki ji novo vsebino prav tako pišejo že predolgo.
Ne glede na vse probleme grajskega hriba se je likof po dvournem delu še kako pri-legel. Tokrat so postregli z golažem in testeninami ter vinom. Kmalu zatem pa je ponovno pričel padati dež. Vsi udeleženci pete grajske košnje pa so si zadovoljno oddahnili, da so tokrat dež prehiteli, kako tudi ne, saj so prišli z dobrim namenom.
MG
Skopje • Makedonska volilna komisija razveljavila volitve na 68 voliščih
Ponovne volitve 15. junija
Makedonska volilna komisija je zaradi nepravilnosti razveljavila volitve na 68 voliščih, na katerih so v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve, je v četrtek sporočil tiskovni predstavnik komisije Zoran Tanevski, poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Volitve naj bi pred-i-oio: imernei vidoma ponovili 15. junija.
Po pritožbah, ki jih je vložila zmagovita stranka VMRO-DPMNE, je komisija razveljavila volitve v 48 občinah, med drugim v občinah Cair, Lipkovo, Tetovo, Bogovinje in Zajas. Na podlagi pritožb Demokratske stranke Albancev (DPA) je razveljavila volitve na 13 voliščih, med drugim v občinah Jegunovce, Zajas, Gostivar, Oslomej in Kumanovo ter Cair. Poleg tega je na pritožbo albanske Demokratične unije za integracijo (DUI) razveljavila volitve na sedmih voliščih v občinah Jegunovce in Vrapčiste.
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah je sicer prepričljivo zmagala koalicija Za boljšo Makedonijo pod vodstvom stranke VMRO-DPMNE premiera Nikole Gruevskega s 46,89 odstotka glasov, s čimer si je zagotovila večino v 120-članskem sobranju. Na drugo mesto se je uvrstila koalicija Sonce za Evropo s 23,4 odstotka glasov, sledita pa DUl z 10,76 odstotka ter DPA z 9,89 odstotka glasov.
Volitve je zaznamovalo nasilje, v katerem je bila ubita ena oseba, osem pa ranjenih, poročali so tudi o številnih nepravilnostih. (sta)
Jeruzalem • Izraelski minister pravi:
Izrael pripravljen napasti Iran
Podpredsednik izraelske vlade in minister za transport Šaul Mo-faz je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes posvaril Iran, da se bo soočil z napadom, če bo nadaljeval svoj jedrski program. Poudaril je še, da je mogoče takšno operacijo izvesti samo ob podpori ZDA.
"Če bo Iran nadaljeval z jedrskim programom, ga bomo napadli," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Mofaz in dodal, da skoraj ni več drugih možnosti. "Sankcije so neučinkovite. Ne bo več druge izbire kot napad na Iran, da zaustavimo iranski jedrski program," je za izraelski dnevnik Jediot Aharonot dejal Mofaz.
Mofaz, nekdanji izraelski obrambni minister in načelnik generalštaba izraelske vojske, upa, da bo v luči afer, v katere je vpleten sedanji izraelski premier Ehud Olmert, slednjega nasledil na mestu premiera in predsednika stranke Kadima. (sta)
Foto: internet
Priština m Preiskava je še v teku
Napad na hišo kosovskega premiera Thacija
Foto: internet
Oboroženi napadalci so v petek zvečer vdrli v hišo kosovskega premiera Hashima Thacija. Slednjega v tem času ni bilo doma, sta pa bila v hiši njegova soproga in sin. Varnostniki so napadalce opazili in začeli streljati nanje, pri čemer je bila ranjena ena oseba, poročajo tuje tiskovne agencije.
Premier stanuje v predmestju Prištine Dragodan, kjer se nahaja večina diplomatskih predstavništev.
Kot poroča srbska tiskovna agencija Beta, je kosovska policija v sporočilu za javnost pojasnila, da so "varnostniki, ki varujejo Tha-cijevo hišo, v drugem nadstropju hiše opazili osebo, ki je poskušala skozi teraso vstopiti v notranjost hiše. Po opozorilu varnostnikov je napadalec streljal v smeri varnostnikov in po izmenjavi strelov pobegnil neznano kam".
Obsežna policijska preiskava je v teku. Kosovska vlada pa je za danes napovedala tudi izredno novinarsko konferenco. (sta)
Luxembourg • S
srečanja ministrov za energetiko
Velik korak k resnično integriranemu energetskemu trgu
Dogovor o ločevanju med proizvodnjo in prenosom energije v velikih energetskih podjetjih, ki so ga danes v Luxembourgu dosegli ministri EU za energetiko, je "velik korak k resnično integriranemu evropskemu energetskemu trgu in pravi odgovor EU na strukturne izzive, s katerimi se soočamo," je ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Po besedah Barrosa je dogovor dobra novica tako za podjetja kot državljane, ki potrebujejo konkurenčne cene in varno dobavo energije. S tem so tudi odprta vrata k dokončnemu sprejetju pod-nebno-energetskega paketa pod francoskim predsedstvom v drugi polovici tega leta, je še povedal predsednik Evropske komisije.
Komisar za energetiko Andris Piebalgs je dodal, da so pri iskanju kompromisa vse države članice pokazale veliko dobre volje. Pojasnil je, da dogovor vsebuje vrsto različnih ukrepov, med drugim ločevanje med proizvodnjo in prenosom energije, resnično moč in neodvisnost nacionalnih energetskih regulatorjev ter vzpostavitev nove agencije, ki bo zagotavljala učinkovitejšo in lažjo čezmejno trgovanje z elektriko in plinom.Sicer pa je komisar še dejal, da ima mešane občutke: po eni strani je zadovoljen z dogovorom, po drugi strani pa razočaran, ker osnovna ideja o obveznem lastniškem ločevanju ni zmagala.
Države EU so se pod taktirko gospodarskega ministra Andreja Vizjaka v Luxembourgu uspele dogovoriti o ločevanju med proizvodnjo in prenosom energije v velikih energetskih podjetjih. Gre za eno bolj aktualnih tem v EU, slovensko predsedstvo pa je za pogajanja pripravilo kompromis, ki je z nekaterimi spremembami na koncu prinesel rešitev. (sta)
EU • S srečanja pravosodnih ministrov
Denarne ali zaporne kazni za onesnaževanje okolja
Izpust nevarnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, ilegalen prevoz odpadkov ali ilegalno trgovanje z ogroženimi vrstami so odslej v EU opredeljeni kot kazniva dejanja, so danes na srečanju v Luksemburgu potrdili pravosodni ministri EU pod vodstvom ministra Lovra Šturma. Kršitelje čakajo denarne ali celo zaporne kazni.
Primeri onesnaževanja, ki so odslej v EU kaznivi, so opredeljeni v direktivi o kazenskopravnem varstvu okolja, ki velja za posameznike in podjetja. Direktiva kot kazniva dejanja med drugim določa izpust nevarnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, ilegalen prevoz odpadkov ali ilegalno trgovanje z ogroženimi vrstami, ki uničujoče
vplivajo na človekovo zdravje in okolje.
Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, sta danes poudarila minister Šturm in komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot. Države imajo možnost, da kršitve sankcionirajo z globami ali celo zaporno kaznijo. Izbira vrste in dolžine kazni je v rokah držav članic, ki morajo direktivo v svoj pravni red prenesti v dveh letih.
Sprejetje te direktive je velik uspeh slovenskega predsedstva, držav članic in Evropskega parlamenta, ki so konsenz o tako pomembnem in zahtevnem zakonodajnem aktu dosegli že v prvem branju, je povedal minister Šturm. To je prvi akt iz 1. stebra, ki določa kazenskopravne določbe, in bo torej model za akte, ki bodo sledili, je poudaril. (sta)
Zagreb • Nasilje nad novinarji
Hrvaški novinarji v podporo pretepenemu kolegu
Več sto hrvaških novinarjev se je v petek zbralo na trgu pred poslopjem hrvaške vlade v Zagrebu in zaradi nedavnega napada na njihovega stanovskega kolega Dušana Miljuša od oblasti zahtevalo, naj odkrijejo storilce tega napada. Podobni protesti so potekali tudi
v drugih hrvaških mestih.
Novinarji so na protestih oblasti in javnost tudi opozarjali na vse pogostejše nasilje nad novinarji na Hrvaškem in zahtevali, da oblasti napovedo vojno nasilju, kriminalu in korupciji. Kot poroča hrvaška tiskovna agencije Hina, so protesti poleg v Zagrebu, kjer se je zbralo okoli 400 novinarjev, potekali še v Splitu, Zadru, Šibe-niku, Varaždinu in Dubrovniku. Nekatere lokalne radijske postaje so dogodku posvetile posebne oddaje. Proteste je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP organiziralo Hrvaško novinarsko društvo (HND). Slednje je sicer takoj obsodilo ponedeljkov napad na urednika črne kronike časnika Jutarnji list Miljuša, ki sta ga neznana storilca pretepla s palicami. Miljuš, ki že več let piše o organiziranem kriminalu in mafiji na Hrvaškem, zaradi prispevkov pa so mu neznanci večkrat grozili, je v napadu utrpel hujše poškodbe glave in zlomljeno roko. Iz bolnišnice so ga odpustili v četrtek in mu ob tem zagotovili polno policijsko zaščito.
Podpredsednik HND Luka Brailo je danes policijo in državno tožilstvo pozval, naj izvedeta hitro preiskavo in končno razkrijeta organizirane kriminalne skupine, ki so prodrle v skoraj vse pore družbe. Nad dogodkom je zaskrbljenost izrazila tudi medijska organizacija za jugovzhodno Evropo (SEEMO). (sta)
ZDA • Konec boja med kandidatoma
Clintonova priznala poraz in podprla Obamo
Newyorska senatorka Hillary Clinton je v soboto priznala poraz na volitvah za demokratskega predsedniškega kandidata in pozvala svoje privržence, naj podprejo zmagovalca strankarskih volitev, senatorja Baracka Obamo iz Illinoisa. "Baracku Obami dajem vso svojo podporo," je dejala.
V govoru pred zbranimi privrženci v Washingtonu se je Clintonova v družbi hčerke Chelsea in soproga Billa zahvalila vsem, ki sojo v kampanji podpirali. "To ni ravno zabava, ki sem jo načrtovala, a mi je zagotovo všeč družba," je uvodoma dejala Clintonova.
Kot je dejala, se je v kampanjo vključila, ker je menila, da lahko s tem pomaga drugim. "Svoj boj za cilje, v katere verjamemo, bomo sedaj nadaljevali tako, da bomo svojo energijo, svoje strasti, svoje moči posvetili Baracku Obami in naredili vse, kar je v naši moči, da bo izvoljen za prihodnjega predsednika ZDA," je dejala nekdanja prva dama ZDA.
"Danes, ko končujem svojo kampanjo, mu čestitam za zmago, ki jo je dosegel, in izjemno tekmo, ki jo je vodil," je dejala in poudarila, da ima Obama, ki je po njenih besedah predvsem odločen človek, vso njeno podporo pri nadaljnjem delu.
Po njenih besedah je bila kampanja "težka bitka", vendar je "Demokratska stranka družina in prišel je čas, da ponovno vzpostavimo stike, ki nas združujejo, in gremo naprej skupaj".
Obama si je zagotovil glasove 2118 delegatov, ki jih potrebuje za položaj demokratskega predsedniškega kandidata, v torek na primarnih volitvah v zveznih državah Južna Dakota in Montana. (sta)
Gospodarstvo po svetu
NEW YORK - Newyorški borzni indeksi so v petek zapravili vse, kar so pridobili v četrtek, ko je Dow Jones porasel za 214 točk. Na razprodajo delnic je v petek skupaj s poročilom o porastu brezposelnosti vplivala visoka cena nafte. Delniški indeksi na Wall Streetu so v ponedeljek in torek nazadovali, nato se v sredo umirili, v četrtek pa poskočili, ko je bilo objavljeno poročilo o tedenskem padcu števila iskalcev zaposlitve. V petek pa je udarila novica o porastu mesečne stopnje brezposelnosti, skupaj z domnevo analitika finančnega podjetja Morgan Stanley, ki je napovedal možnost rasti cen nafte do 150 dolarjev za sod do 4. julija letos, če bo dolar še naprej padal in bo prišlo do motenj z dobavo na Bližnjem vzhodu. Cena nafte je začela nemudoma rasti in je sredi dneva dosegla 139,12 dolarja za sod, na koncu pa se le malo umirila na 138,54 dolarja, kar je za 10,75 dolarja več kot v četrtek. Cena nafte vpliva na ceno bencina, ki v ZDA že zdaj znaša v povprečju štir dolarje na galono (3,8 litra). Po ocenah borznih vlagateljev bo zaradi tega trpela potrošniška poraba, kar se bo preneslo na celotno gospodarstvo. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom nazadoval za 394,64 točke oziroma 3,13 odstotka na vrednost 12.209,81 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je nazadoval za 43,37 točke oziroma 3,09 odstotka na vrednost 1360,68 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 75,38 točke oziroma 2,96 odstotka na vrednost 2474,56 točke. V primerjavi s petkom preteklega tedna je Dow Jones nazadoval za 3,39 odstotka, S&P 500 za 2,83 odstotka in Nasdaq za 1,91 odstotka. Indeks manjših podjetij Russell 2000 je v petek v primerjavi s četrtkom nazadoval za 22,90 točke oziroma tri odstotke na vrednost 740,37 točke.
SANKT PETERBURG - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev za težave v svetovnem gospodarstvu krivi zahodne države. Kot je v soboto poudaril v svojem govoru na mednarodnem ekonomskem forumu, ki se je v petek začel v ruskem Sankt Pet-erburgu, ZDA stojijo za kreditno krizo, druge zahodne države pa so z investicijami v biogoriva povzročile prehransko krizo. "Razkorak med uradno vlogo ZDA v svetovnem gospodarstvu in njenimi realnimi zmožnosti je ključni razlog za trenutno krizo v svetovnem gospodarstvu," je poudaril Medvedjev. Rusija je po besedah Medvedjeva "globalni igralec, ki se zaveda svoje odgovornosti za usodo sveta in si želi sodelovati pri oblikovanju pravil igre". "In to ne zaradi t. i. imperialnih ambicij, temveč zato, ker imamo vire," je zatrdil. Medtem ko je Rusija po besedah Medvedjeva z razvojem energetskega sektorja krepko pripomogla k rasti svetovnega gospodarstva, so se njeni partnerji osredotočali v investicije v biogoriva, s čimer so sprožili rast cen hrane povsod po svetu. Govor Medvedjeva na forumu v Sankt Peterburgu je bil pod drobnogledom širše javnosti, saj nakazuje prihodnjo rusko gospodarsko strategijo pod vodstvom Medvedjeva, ki je mesto predsednika zasedel pretekli mesec. Na položaju je nasledil Vladimirja Putina, ki je državo vodil osem let.
BUDIMPEŠTA - Madžarska je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila za 276 milijona evrov zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je v enakem lanskem obdobju ta država beležila 152 milijonov evrov trgovinskega primanjkljaja. Izvoz, nomi-niran v evrih, se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišal za 12,8 odstotka, uvoz pa za 10,1 odstotka. Kot so sporočili z madžarskega statističnega urada, je ta država največji zunanjetrgovinski presežek beležila marca. Takrat je namreč dosegel 199 milijonov evrov, kar je precej več kot marca lani, ko je znašal 118 milijonov evrov. Madžarski bruto domači proizvod se je v prvih treh mesecih zvišal za 0,3 odstotka, kar je za 0,4-od-stotne točke manj kot v enakem obdobju lani. Največjo rast sta beležila industrija (6,9 odstotka) in kmetijstvo (6,3 odstotka), največji padec pa gradbeništvo (-20,2 odstotka). Madžarski bruto domači proizvod naj bi se letos po predvidevanjih tamkajšnjega statističnega urada zvišal za 2,2 odstotka.
WASHINGTON - Republikanski senatorji v ZDA so v petek blokirali predlog zakona o podnebnih spremembah, ki bi uvedel velike omejitve izpustov toplogrednih plinov. Republikanska blokada je bila nepotrebna, saj je že ameriški predsednik George Bush napovedal veto. Uvrstitev predloga zakona, po katerem bi v ZDA do leta 2050 za 71 odstotkov zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, na glasovanje je podprlo 48 senatorjev, proti pa jih je bilo 36. Predlagatelji so potrebovali večino 60 glasov. Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade je zato predlog zakona umaknil in sporočil, da se bo s tem ubadal nov kongres leta 2009. Takrat bodo ZDA imele tudi novega predsednika. Demokratski kandidat senator Ba-rack Obama in republikanski kandidat senator John McCain nista bila prisotna na glasovanju, vendar sta poslala pisno podporo predlogu zakona.
LJUBLJANA - Nafta se je v petkovem azijskem elektronskem trgovanju, po četrtkovem skoku navzgor za več kot pet dolarjev, še nekoliko podražila. Cena za 159-litrski sod zahodnotek-saške lahke nafte za dobavo v juliju se je zvišala za 65 centov na 128,44 dolarja. Cena za sod zahodnoteksaške lahke nafte se je na newyorški borzi ob koncu četrtkovega trgovanja ustavila pri 127,79 dolarja, kar je 5,49 dolarja več kot v sredo. Podražila se je tudi severnomorska nafta brent. Cena za sod te nafte, ki bo dobavljena v juliju, se je danes v Londonu podražila za 76 centov na 128,30 dolarja, potem ko je v četrtek pridobila 5,44 dolarja in trgovanje končala pri 127,54 dolarja. Analitiki skok cen pripisujejo padcu vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. S šibkejšim dolarjem je namreč nakup nafte ugodnejši za kupce, ki živijo v državah z močnejšo valuto. Po mnenju analitikov se bo cena nafte znižala, ko se bo zmanjšalo povpraševanje, pri tem pa navajajo, da so rekordne cene črnega zlata velik "udarec" za gospodarstvo. Tudi nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v četrtek podražila. Za sod te nafte je bilo treba odšteti 118,77 dolarja, kar je 21 centov več kot v sredo.
Prejeli smo
Besede že mikajo - toda zgledi vlečejo
(Razmišljanje ob aktualnih dogodkih v šoli Videm)
Človek se rodi in umre. Prav vsak! Vmes pa je treba nekako preživeti. Vsi začnemo kot nepopisani listi in življenja večine izmed nas bi se kaj kmalu po rojstvu končala, če nas na svetu ne bi pričakal nekdo, ki nas varuje, spremlja in poučuje, kako preživeti. To so naši starši, prvi učitelji, to so številni ljudje okrog nas, ki nas učijo na tak ali drugačen način. In to so »poklicni« učitelji, ki so med odraščanjem očitno enkrat začutili potrebo, da bi si pridobili čim več veščin in znanja in jih kasneje delili z drugimi. Poklic učitelja je zagotovo med najstarejšimi in najbolj spoštovanimi, toda le med ljudmi, ki so imeli tako srečo, da so se rodili v času in okolju, ki se zaveda pomena učenja, znanja, vrednot, medsebojnega spoštovanja, stremenja k višjemu, lepšemu, boljšemu.
Da, poklic učitelja, in to kateregakoli ali kakršnegakoli, naj bi bil visoko spoštovan in človek, ki ta poklic opravlja, naj bi si z vsemi močmi prizadeval, da bi si to spoštovanje okolice pridobil in ga ohranjal. Mi, ki smo izbrali poklic učitelja in se skozi dolga in naporna leta šolanja prebili na delovno mesto učitelja, se zavedamo, kako majhni smo spričo vsega znanja in vrednot, h katerim kot ljudje moremo in moramo stremeti. Zavedamo se, kakšno odgovornost nosimo, in hočemo neprestano delovati v smeri izboljšav. Čutimo tisto osnovno naklonjenost do sočloveka, zlasti mladega, manj izkušenega, šele na pragu življenja. Zavedamo se, da brez drugih odraslih okrog nas ne zmoremo nič ali pa prav malo, zato smo veseli aktivnega sodelovanja in podpore staršev, ki se prav tako zavedajo, da je vzajemno delovanje najbolj v korist prav otroku, ki mu pa menda prav vsak starš želi le VSE NAJBOLJŠE.
Zato pa nas boli, ko čutimo razvrednotenost poklica učitelja - poklica, ki se vse bolj spreminja v delo - 8-urno vsakodnevno obvezo (ki pa se pri učiteljih včasih
raztegne pozno v noč, v konec tedna, v praznik, v dopust...). Boli nas, ko ljudje, ki bi morali najbolj skrbeti za dobrobit otrok - našega bogastva - ko ti ljudje, ki so na take in drugačne načine dosegli položaje, s katerih močno vplivajo na življenje v lokalni in globalni skupnosti, tako vzvišeno, nepremišljeno, uničevalno pljuvajo po učiteljih, namesto da bi jim pomagali pri poslanstvu. Da, to nas boli, ko si želimo podpore tistih, ki nam v veliki meri krojijo naš »službeni« vsakdan. Tistih, ki menijo, da so poklicani za pridigarje, pa sami ne samo da se svojih besed niti malo ne držijo, delujejo celo v nasprotju z lastnimi besedami, sami dajejo klavrn zgled, ne znajo se obnašati položaju primerno, dostojanstveno, profesionalno, pošteno...
Spomnimo se obrabljenih, pa vendar resničnih - pa če hočemo ali ne - besed: nihče ni popoln. Mar učitelji mislimo, da smo? Radi bi bili, pa nismo - kot menda vsak izmed nas. Pa vendar se iz dneva v dan trudimo po svojih najboljših močeh. Iz leta v leto poučujemo in vzgajamo generacije otrok, ki kasneje v življenju dokažejo, da so tudi v naši šoli veliko pridobili, uspehi se kažejo tudi v prizadevanjih in dosežkih na različnih tekmovanjih . Tako že leta in leta. Je bilo v tem šolskem letu kaj drugače? Upamo, da ne! Upamo, da smo učitelji vendarle delali največ, kar zmoremo, kljub takim in drugačnim pritiskom. Zakaj torej moramo poslušati na cesti, v trgovini, v ambulantni čakalnici in žal tudi brati v časopisu, kakšni smo videmski učitelji: nedisciplinirani, razvajeni, ne vemo, kaj hočemo, treba nas je spraviti v red, potrebujemo trdo roko . In take izjave poslušamo od ljudi, od katerih pričakujemo, da bodo govorili in ravnali skrajno odgovorno, razumno in pošteno, kajti k temu so se zavezali, ko so prevzeli določene položaje. Mar pričakujemo preveč? V čigavo dobro pa torej ravna nekdo na vodilnem položaju? V dobro ljudi ali v dobro svojim interesom?
Profesionalnost, medsebojno spoštovanje, spodbujanje kvalitet, dobro delovno vzdušje, realen pogled na življenje in šolanje, poš-
tenost, obzirnost, dobrona-mernost - to pričakujemo - menda vsi, tako učitelji kot starši in tudi otroci, ki znajo hitro dojeti, kaj se dogaja okrog njih.
Hvala vsem, ki niste učitelji, pa se zavedate, kako pomemben, težak in potreben poklic je to. Hvala za vso podporo, ki jo resnično potrebujemo, če želimo v tem vse bolj razčlovečenem svetu še biti učitelji-ljudje. Resnično pa si želimo, da bi nekateri, žal vplivni, posamezniki pozabili na vse svoje slabe izkušnje z učitelji in šolo pred tridesetimi, mogoče štiridesetimi ali več leti. Čemu namreč naj pripišemo njihove pogosto žaljive besede, namenjene nam, ki nas niti prav ne poznajo, niti ne poznajo našega dela, našega prizadevanja, našega poslanstva. Mar je res njihovo dojemanje učiteljev omejeno na spomin na njihove nekdanje otroške učitelje, ki so jih priganjali k učenju in jim »grenili« življenje s slabimi ocenami ter morda tudi s kakšno (zasluženo?) okrog ušes.
Želimo si, da bi vsi skupaj zmogli premagati svojo omejenost in bi resnično začeli delovati skupaj, z ramo ob rami, v prizadevanju za boljši jutri naših otrok in seveda nas samih. Vsi skupaj! Brez nizkotnega razkazovanja moči! Brez oblastnosti! Brez žalitev! Brez neutemeljenih in površnih posploševanj in ignorance! Brez strašansko slabega zgleda, ki ga dajemo lastnim in drugim otrokom!
Besede že mikajo - toda ZGLEDI VLEČEJO! ^
Učitelji OŠ Videm (naslov v uredništvu)
Učitelji - Cankarjevi Hlapci?
(Razmišljanje ob aktualnih dogodkih v šoli Videm)
"Otroci so danes drugačni. Otroci so danes nevzgojeni. Otroci danes nimajo privzgojenih nobenih norm in vrednot..."
Vse to in še več v zadnjih časih velikokrat slišimo. In to priča o tem, da biti učitelj dandanes vsekakor ni lahko.
Kot učiteljica na videmski osnovni šoli menim, da kljub temu da se z vsemi temi trditvami le delno strinjam, vsekakor niso otroci tisti odločilni faktor, ki delajo ta
poklic težak oz. na tak ali drugačen način onemogočajo učitelje, da ga opravljamo optimalno. Na naši šoli je teh faktorjev kar veliko. In prav to se je v zadnjem času tudi pokazalo. Ne samo, da je celotna situacija, v katero smo bili in smo vpleteni, razbila koherentnost v kolektivu, vse bolj posega tudi v druge sfere. Marsikoga izmed nas je tudi prisilila, da se sprašuje o smiselnosti opravljanja tega poklica. Kot učiteljico (še trenutno) me skrbi, da bodo posledice vseh teh intrig, ki smo jih deležni, nosili ravno otroci. In prav ti bi morali biti vsem nam najbolj pomembni. Pa na žalost ni tako. Skozi željo po dokazovanju in uveljavljanju moči so postale pomembne napačne stvari. Pa ne nam, učiteljem, ampak marsikomu drugemu, ki sooblikuje šolski sistem. Ob vsem tem dogajanju se je meni, pa verjamem, da tudi marsikomu drugemu, porajala vrsta vprašanj:
-	Kako se lahko za vsako delovno mesto zahtevajo določena znanja, veščine, izkušnje, izobrazba . Za mesto, na katerem pa se odloča o usodi otrok, pa je to irelevantno?
-	Kako lahko nas učitelje (nenazadnje z višješolsko in univerzitetno izobrazbo) nekdo javno ponižuje, češ da naj delamo, kot se nam reče, saj delavcev nikjer nihče nič ne vpraša?
-	Kako je lahko glas nekoga, ki predstavlja 300 otrok oz. njihovih staršev, ekvivalenten glasu nekoga, ki jih predstavlja le 30?
-	Kako lahko nekdo, ki je bil izvoljen s strani občanov, deluje tako očitno proti večini njih?
Še veliko vprašanj se poraja. Tako meni, mojim sodelavcem kot tudi marsikomu, ki celotno situacijo vsaj malo pozna.
Veliko je še vprašanj, ampak bolje, da sem kar tiho, saj delavce, takšne ali drugačne, se vendarle nič ne vpraša. Naj delajo, kot jim je rečeno in kadar jim je rečeno. Kako naj delajo, pa jim bodo nenazadnje tudi povedali samooklicani strokovnjaki.
Pa smo mislili, da so dnevi Cankarjevih Hlapcev že zdavnaj mimo!!! Učiteljica na OŠ Videm (naslov v uredništvu)
Pa brez zamere
Nateg
Kaj imata skupnega Chomsky in Euro 2008
Pred kratkim sem kupil knjigo, ki sem jo že kar nekaj časa imel namen kupiti, a so to take ali drugačne situacije vedno znova odlagale v prihodnost. Avtor knjige je eden največjih mislecev našega časa in (to sedaj že lahko trdimo) človeštva nasploh, briljantni Noam Chomsky, širšemu občinstvu bolj kot po svojem delu na področjih lingvistike, filozof ije, psihologije in kognitivnih znanosti znan kot neumoren in pokončen kritik politično-gospodarskih nebuloz, ki dandanes vladajo svetu. Naslov dela, ki sem ga kupil, se glasi Profit pred ljudmi. Knjiga je bila izdana leta 1999, v slovenskem jeziku pa 6 let kasneje. Žal je še nisem uspel prebrati, saj zadnje čase nimam časa, a za potrebe današnjega pisanja, ki se tiče zgornjega (pod)naslova, je (seveda, zraven naslova samega dela) dovolj zgovoren že citat, ki se pojavi na platnici knjige: "Zelo pomembno je, da prebivalstvo odkrije, kaj načrtujejo z njim. Napori vlad in medijev, da bi vse skupaj držali pod preprogo, z izjemo obveščanja njihovih 'domačih strank', so povsem razumljivi." Tudi če se z napisanim ne strinjate popolnoma, morate priznati, da ta trditev zahteva vsaj zelo resen premislek in je vsega upoštevanja vredna - še posebej, kadar nanese na zmes političnega, gospodarskega in medijskega, ta tridelni kalejdoskop (če je te tri dele sploh še mogoče ločiti), ki vlada našim življenjem, pogosto s protislovji, marsikdaj pa tudi z očitnimi lažmi; tako da ne vem, kdo je bolj nor - ali oni, ki mislijo, da bo njihovim lažem in protislovjem verjel ves svet, ali večino sveta, ki jim dejansko verjame.
Z briljantnim primerom omenjene hipokrizije s strani vladajočih struktur nam je postreglo letošnje evropsko prvenstvo v nogometu, ki se je začelo minuli vikend. Potem ko so celotni Evropi možje iz Bruslja poslali jasno in nedvoumno sporočilo, daje kajenje v zaprtih prostorih (predvsem gostinskih), v javnih objektih in tako dalje, treba brezpogojno prepovedati (hvalabogu, da nismo več v srednjem veku in obdobju grmad), smo sedaj lahko priča eni izmed večjih tragikomičnih blamaž. V obdobju trajanja evropskega prvenstva je namreč na vseh stadionih, kjer se bodo odvijale tekme, dovoljeno kaditi. Sicer zakonodaja v Avstriji in Švici, gostiteljicah letošnjega prvenstva, kajenja na stadionih ne prepoveduje, še več, Švica celo članica Eu ni, a vseeno je to lep prikaz načina in motivov delovanja EU ter UEFA, krovne evropske nogometne organizacije.
Obe organizaciji se namreč zavzemata za zdravo življenje, za dvig le-tega, zato ostro nastopata proti kajenju. Še posebej EU, ki ima na razpolago tudi regulativna in pravna sredstva. A čeprav kajenje škoduje zdravju, tako da ga je treba skoraj povsod prepovedati ter voditi kampanje proti njemu, je Euro 2008 očitno tak dogodek, da zanj to ne velja. Kako? Če je naše zdravje prioriteta komisije in nogometne vrhuške, da nam le-to prepovedujeta, ali to pomeni, da v obdobju Eura cigarete ne bodo vplivale škodljivo na nas? So mar za to obdobje izumili "športno cigareto", ki zdravju ne škoduje? Ali kako? Zakaj pri hudiču za en mesec dovoliti nekaj, kar nam škoduje in je celo smrtonosno? Morda zato, ker se - splača? Ker je dobičkonosno? Ali pa zato, ker komu na kak drugačen način koristi? Seveda ne kadilcem, kajti tem bojda škodi. Ali pa morda organizatorje bolj kot za zdravje skrbi za dobro počutje obiskovalcev? A kaj je zdravje drugega kot dobro počutje? In kajenje bojda ni zdravo? A vseeno se dosti kadilcev zaradi tega bolje počuti? Huh, dileme so velike in zamotane. Še dobro, da imamo EU in UEFA in modre ljudi tam gor, ki odločajo namesto nas. To je en način gledanja. Drugi je seveda, da ti modri ljudje vidijo v tem, ko nas tako nategujejo, kako posredno ali neposredno korist zase.
Pa da slučajno ne bi prišlo do nesporazuma - čeprav nekadilec, sam nimam nobenih predsodkov do kajenja in se mi zdi takšna prepoved kajenja, kot jo imamo mi, kratenje človekove svobode.
Gregor Alič
Prejeli smo
Odstopi naj župan
(Odgovor na sestavek v Štajerskem tedniku)
Najprej pojasnilo oz. opravičilo da ste pri prejšnjem članku po pomoti napisali, da jaz ne želim odgovarjati na navedene obtožbe. Hvala!
Spoštovani bralci, naj uvodoma pojasnim, da je dne 16. maja sodišče res izdalo odredbo o prodaji nepomembno majhnega deleža nepremičnin, ki so v moji lasti. Ocenjena vrednost teh nepremičnin je 10.500 EUR, in sicer 1/12 (ena dvanajsti-
na) solastništva stanovanjske hiše na Ptuju, ter na 1/12 (ena dvanajstina) kmetijskega zemljišča, in sicer tistega v Vitomarcih, na katerega je župan brez privolitve nas lastnikov vozil višek zemlje pri izgradnji nove šestletke.
Kot ve večina naših občanov, gre za deleže nepremičnin, ki so bili podedovani in o katerih se s sorodniki nismo uspeli dogovoriti kaj in kako z njimi. Zato sem se odločil in moj delež ponudil na trgu in ga popolnoma zakonito in povsem legalno ponudil investitorjem. Ali je to nezakonito? Ne! Ali sem spoštoval predpise? Da! Ali sem spoštoval zakon? Da, po-
polnoma!
S tem mojim ravnanjem ni bila popolnoma nič oškodovana občina niti naši občani. Moje ravnanje pa je bilo popolnoma zakonito.
Če pa sem sposoben za zemljišče, kije vredno 10 tisoč EUR iztržiti 100 tisoč EUR, in to popolnoma legalno in zakonito, potem tu ne vidim nobenega razloga za odstop.
Najbrž si župan misli, da se me bo s tako neokusnimi obtožbami, ki so čisto moja osebna stvar, enostavno rešil. Žal pa to ne gre, saj je zakon popolnoma jasen in enak za vse. In tudi prav je tako. Njemu bi bilo seveda všeč, če bi odstopil, ker bi potem
lažje zadihal. Saj za stvari, ki jih financira z občinskim denarjem, praviloma plačuje vedno več, kot so vredne. In to mu vedno očitam. Ker ve, da ne plačuje iz svojega žepa, temveč našim občanom prazni proračun, potem pa jih zavaja in neokusno izigrava svoje volivce, ki se na to ne spoznajo, saj so, sodeč po govoricah, njegovi volivci razmeroma slabo izobraženi, nerazgledani ter v večini starejši ljudje, ki še vedno mislijo, da ima župan vedno prav in ga ljubijo.
Seveda ni denarja za investicije, če pa je župan občino prezadolžil za naslednjih nekaj let.
Odstopi naj župan, ki se ima čas brigati za privatne zadeve svojih svetnikov ter občanov v svojem službenem času na naš račun! Če bi imel kaj morale, bi že odstopil.
V naši občini smo namreč na zadnjem mestu v Sloveniji in s tem v EU, in sicer naša občina ima na glavo občana:
- najkrajši pločnik v Sloveniji, najmanj položenih kablov (KTV, ADSL), najmanj položenih metrov kanalizacije, najmanj javnih svetilk, najmanj novogradenj, najmanj trgovskih prostorov, najmanj stanovanj... Če se pravilno izrazim, tega sploh nimamo, imamo pa tudi
nekaj presežnikov, in sicer največ metrov občinskih cest makadama, največ zaposlenih v občinski upravi itd.
Dragi župan, zamisli se malo nad tem med tvojim delovnim časom. Pa se ne hvali več z novo šolo, kot da je druge občine nimajo. Imajo jo! Pa še večrazredno.
Župana ne bom tožil za obrekovanje, ker bi spet tako kot vedno do sedaj financiral odvetnika ter plačilo odškodnine iz našega proračuna. Njegov odvetnik namreč dobiva pavšal 400 EUR mesečno iz našega proračuna za zastopanje našega župana na sodiščih.
Marjan Gavez
Ptuj • Gimnazijci in projekt"Pomladni dan v Evropi"
Pomladni dan v Državnem zboru
Pomladni dan v Evropi je projekt EU, s katerim poskuša EU spodbuditi šole, da organizirajo razprave, interakcije, premisleke o vlogi in pomenu EU. Šole pripravijo srečanje z znanimi politiki, pripravijo kulturne dogodke na temo, ki jo določi EU za vsako leto posebej.
Letos je v akcijo vključenih 4090 šol iz EU. Za mlade je Pomladni dan v Evropi priložnost, da Evropi povedo in predstavijo svoja stališča. Letos je bila glavna tema vezana na medkulturni dialog, ker je tudi letošnje leto namenjeno medkulturnemu dialogu. V okviru akcije Pomladni dan v Evropi je bilo tudi srečanje mladih iz vse Slovenije v Državnem zbo-
ru 29. maja 2008. Udeležili sta se ga tudi dve dijakinji Gimnazije Ptuj, in sicer Vida Božičko in Hana Kosi. Otvoritev so spremljali vidni slovenski politiki in tudi ambasadorji ter predstavniki ambasad držav, ki imajo svoja veleposlaništva v Republiki Sloveniji.
Program je začela dijakinja Vida Božičko s predstavitvijo svojega referata Raznolikost
narodov, pogonska sila človeštva. Po prvem delu programa, je učence in dijake ter njihove mentorje pozdravil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Po končanem delu v parlamentu so vsi skupaj odšli na Trg republike, kjer so v znak spoštovanja miru in medkulturnega dialoga spustili v modro nebo bele golobice. Mladi slovenskih osnovnih in
srednjih šol so tako s svojo udeležbo v parlamentu dokazali, da se zavedajo, kaj za njih pomeni živeti pod skupno streho v EU, hkrati pa s svojimi referati, diskusijami in razpravami dokazali, da je multikul-turna družba velika prednost za človeštvo in ne navsezadnje tudi njena prihodnost.
Mentor pomladnega dne: Branimir Rokavec
Foto: arhiv Gimnazije
Vida Božičko in Hana Kosi v družbi s predsednikom države Danilom Turkom.
Foto: arhiv Gimnazije
V znak spoštovanja miru in medkulturnega dialoga so udeleženci srečanja spustili v modro nebo bele golobice.
Podgorci • Večer petja in plesa
Podgorci pojejo in plešejo 2008
V soboto zvečer je v organizaciji Kulturnega društva Podgorci potekala prireditev Podgorci pojejo in plešejo 2008. Prireditev so letos pripravili že četrto leto zapored, predstavilo pa se je šest skupin.
Najprej so nastopili člani Folklorne skupine TD Podgorci, ki jo vodi Stanko Kukovec. Zaplesali so splet štajerskih plesov
-	kosmatača, mašjirjanka, šta-jeriš s senika, požugana ali špic polka in polka za debelo repo.
V Podgorcih so gostili tudi Folklorno skupino KU Seljačka Sloga Prelog iz Hrvaške. Dekleta in fantje v zanimivih nošah so se zavrteli ob zvokih tambu-raške skupine istega društva in predstavili medžimurske plese. Kasneje so se tamburaši predstavili še s svojim programom.
Dobro razpoložena je bila tudi Folklorna skupina PD Ruda Severja Gorišnica, ki je v svoji postavitvi prikazala del svatbenega obredja Ptujskega polja in obrobja, ko gostje čakajo prihod ženina in neveste iz cerkve. V dogajanju pred cerkvijo se postavljajo posebni svatovski liki Ptujskega polja
-	zastavjaki. Na gostiji je vedno
Mlade Medžimurce so zasrbeli prsti in pete in so še pred nastopom zaigrali in zaplesali pred dvorano v Podgorcih.
bil vsaj eden, na bogatejši dva, v gorišniški fari pa se je zgodilo tudi osem porok hkrati. Zastav-jaki plešejo trojke, praviloma ples zastavjaka s svatevcami, ali se postavljajo z zastavami. Nadaljevanje spleta pa je pripeljalo do slavnostnega snemanja
venca in sprejema v vrste poročenih. Po tem pa se je svatovsko dogajanje razživelo in ponorelo. Podobni so bili tudi običaji na svatbah lenarške fare, saj so se odvijale po obredju Ptujskega polja.
Folklorna skupina KD Podgorci je bila gostiteljica celotne prireditve. Skupino vodita Go-razd Muršič in Monika Roškar.
Nastopili so s spletom štajerskih plesov šotiš, cvajšrit, kosmatača, maširjajnka, rašplja, šoštarska in polka za debelo repo.
Folklorna skupina KUD Otona Župančiča Artiče je pripravila plese iz okolice Brežic, ki so jih predstavili v kostumih iz začetka 19. stoletja iz okolice Brežic, ki so si jih omislili ob 40-letnici delovanja folklorne skupine. Odrska postavitev je prikazovala del običaja jurjeva-nja, ko so fantje po okoliških vaseh oznanjali prihod pomladi, gospodinje pa so jim v zahvalo dale v košaro jajca in kakšen kos slanine ali klobaso. Po končanem obhodu so si mladi pripravili zabavo zase in s tem dobili priložnost za druženje. Postavitev je vključevala sedmokorak, štajeriš, tramplan, tajč in šotiš.
Folkloristi so po prireditvi nadaljevali druženje, za dobro vzdušje pa so skrbeli številni domači muzikanti in tamburaši iz Hrvaške.
vki
Folklorna skupina TD Podgorci
Gostje iz bljižnje Gorišnice
Na knjižni polici
Boris Pahor
Nekropola
0	I I I S PAHOR
Pa inor
1	t S HO P 0 l A
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Jubilejna zbirka)
Boris Pahorje pri petindevetdesetih letih za-blestel na italijanskem literarn em neb u, še posebej, ko je v televizijski oddaji z mladeniško vitalnostjo večmilijonske-mu italijanskemu avditoriju nalil čistega vina o fašističnem terorju nad Slovenci. Njegov roman Nekropola je prav zdaj v Italiji prava uspešnica, ki se je po prodaji uvrstila pod vrh najbolj prodajanih (g) knjig, prodali naj bi je šestdeset tisoč izvodov, kar je tudi za italijanske razmere ogromno. Pahorjeva mednarodna literarna kariera se je začela v Franciji. V Ljubljani kritika nikoli ni govorila o Pahorju kot velikem pisatelju.
Nekropola govori o grozotah nemškega taborišča, ki jih je kot taboriščnik Pahor tudi doživel. Roman je izšel prvičpri mariborski založbi Obzorja leta 1967 in je mojstrsko delo, ki napolnjuje absolutno praznino z vsebino raztrganosti, bolečine niča in razčlovečenja, ter (Kosovelovega) novega človeka in mogočnim, izbrušenim jezikom poeta. Zmeraj seje zavzemal za svobodo mišljenja, proti diktaturi. Pahor se retrospektivno vrne v vojni taboriščni čas, kraj trpljenja tudi obišče, in nerazločen upor se nabira v njem, upor, da je sedanji planinski kraj priča njihove ujetosti, nekoč usode in pogube. Ne misli na nobeno izmed podob, ki so žalostne nevede prihajale predenj, domotožje in zavest o svoji okrnjenosti. Danes smo od silne množice podob in vtisov »razmrvili« svojo ljubezen. Utrinek pomeša preteklost s sedanjostjo, vrača se v krematorijski svet. Vodiču je nelagodno nekdanjemu taboriščniku razkazovati svet njihovega umiranja. O smrti in ljubezni se lahko človek pogovarja samo sam s sabo. Včasih se človek vrne v kraj svojega otroštva in se čudi, kako majhna je v resnici njegova hiša. Pri njihovem sežiganju ni nihče pomislil na nadomestne dele. Slika na steni barake ne more prikazati notranjega boja, samo film bi lahko ujel črtaste uniforme, ki se spuščajo s trinadstropnih pogradov kot amorfneporumenele bilke, in trenutek, ko so obrite zebraste glave sklonjene nad lesenimi žlicami. Glave brez las spominjajo na bebce, na krdelo napol nagih, obritih bitij. Dokler se jih ni dotaknila, je bila bolezen nekaj nevidnega in neotipljivega kot skrivalnice z usodo in pričakovanje apokaliptičnega zla. Otroška travma je bilo divjanje fašistov, ki so s plameni uničili gledališče v središču Trsta. Brezoblični strahovi njegove mladosti so poprijeli vidno in otipljivo obliko. Navadili so se na vonj v zraku nad dimnikom, ki je bruhal ogenj in dim v gorsko nebo. Nesmisel človekovega obstoja je bil povezan z razodeto obsodbo na večno nemoč in nič. Koža postane pergament in stegna imajo debelino gležnjev. Človeške kože so visele v Dachauu kakor perilo. Zdaj ve, da bi morali v svoji zebrasti gmoti napasti esesovca, ki je eno za drugo vodil dekleta k peči, četudi bi jih pokosile strojnice. Bi se le rešili bolestnega, nemočnega odpora. Raztepene procesije so za vedno odšle v neresnično ozračje preteklosti. Njihova misel se je spojila z zavestjo dokončne ujetosti. Tla v sobi za eks-ekucijo so bila poševna, da je kri lažje odtekala. Češki zdravnik razrezuje telesa, da bi našel vzrok smrti, a telesom ni videti konca. Čas je že zdavnaj izgubil vrednost. Prva dva tovorna vagona sta bila namenjena mrtvim. Deške zenice so poskušale nanj zanesti vse nezavedno, strah, jezo, ko je odhajal iz Harzungena. Tisoč in tisoč jih je videl razgaljenih do kosti, ko jih je kot bolničar znosil v preddverje peči. V njegovi plebejski naravi je bilo, da ni imel težav z gnojem, blatom in krvjo. Določeni ljudje hodijo na božje poti, obiskujejo svetišča, pa se zaradi njih svet nič ne izboljša. V povojnem času ga je ganila zmaga nad krivico in hudobijo, čeprav je bil za vse druge nesreče popolnoma hladen. Na enem kraju so združeni vsi padli, ki imajo skupno nekropolo zgoraj, zunaj žice. Ruska stepa se je zunaj združevala s francosko ravnino in holandsko planoto v razsvetljeno podobo odrešenja. Nekateri so odmišljali sedanjost, da so lahko ves čas živeli v preteklosti. Slovenski človek, ki je dal v Dachau na seznam bolničarjev njegovo ime, je poskusil rešiti nekoga. Ne smeš se bati smrti, ker se lahko spotakneš in takrat lopne smrt z lopato po tebi. Zavest razosebljanja je hujša kot lakota. Brivec je smrt obril, skladiščnik jo je oblačil, bolničar slačil in matičar zapisal številke in datume. V Belsenu je bil čisto blizu , kjer so se razkrajali človeški ostanki. Takrat je bilo tam na tisoče An Frank, tudi Zora Perello, ki je imela obraz kot Rafaelova Mado-na. Srce je prosilo za čudežno, še tako kratko vrnitev v človeški svet. Prestrašil seje, da so oni vedno z njim in on z njimi. Niti eden od sojenih po vojni ni v obrambo rekel: "Žal mi je!" Beseda bo zmeraj diamant, s katerim bodo morali krvniki računati do konca dni.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Rokomet
Slovaki v prvi tekmi šokirali Zlatorog
Stran 12
Judo
Klemen s tremi zmagami do 7. mesta Stran 12
Atletika
Kljub spremenljivemu vetru daleč
Stran 13
Kolesarstvo
Krvavec bo letos zamenjal Vršič
Stran 13
EP v nogometu
Nekdanji trener Drave komentator na EP
Stran 15
Nogomet
Podeljena priznanja najboljšim v MNZ Ptuj Stran 14
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek v 1. SNL, 2. tekma
Tudi v naslednji sezoni med prvoligaši
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Drave Emil Sterbal je v Izoli odigral zadnjo tekmo v ptujskem prvoligašu; končal jo je že na začetku drugega polčasa, ko je prejel drugi rumeni karton.
J
7 ZAVOD
ZA ŠPORT P PTUJ
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Bonifika - Drava 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Lečič (3, z 11
m)
Drava: Murko, Radetič, Pre-jac, Filipovič, Šterbal, Dreven-šek, Bošnjak (od 83. Emeršič), Horvat, Kelenc, Grbec (od 49. Calamante), Zilič (od 68. Ogu John). Trener: Robert Pevnik
Bonifika: Rupnik, S. Jako-min, Brajič, Bjelkanovič, Peršič (od 46. Colombani), Fantinič, Kremenovič, Ostojič, Rexhaj, Lečič, Pepelko. Trener: Alfred Jermaniš
Rumeni kartoni: Fantinič (28), Belkanovič (36), Brajič (53); Šterbal (3), Zilič (48), Filipovič (56), Drevenšek (62), Murko (75)
Rdeči karton: Šterbal (47, 2 RU)
Nogometaši Drave so v nedeljo v Izoli odigrali povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. SNL ligi, ki je bila obenem tekma s predznakom »biti ali ne biti«. Trener Pevnik je v začel tekmo v nekoliko spremenjeni postavi, saj je namesto bolnega Grižoniča tekmo začel Radetič, namesto Emeršiča pa Bošnjak.
Slab začetek prvega ...
Tekma se je Ptujčane v zelo sončnem vremenu pred približno 500 gledalci začela izredno slabo, saj so domačini iz prve prave akcije v 3. minuti povedli: sodnik Perič iz Kranja je (pre)strogo dosodil enajstmetrovko za domače, potem ko je v kazenskem prostoru padel Kremenovič. Lečič je bil zanesljiv realizator. V naslednjih minutah so dravaši za-
igrali agresivnejše in poskušali izenačiti, najbližje temu pa so bili Kelenc, Drevenšek in Zi-lič, a so vsi streljali mimo gola. Če je Perič v 3. minuti dosodil enajstmetrovko za domačine, bi jo lahko v 10. minuti tudi za goste, ko je bil prekršek strojen nad Kelencem, a tega ni storil. Zaradi tega se je razburil tudi trener Pevnik, ki je dobil opozorilo sodnika. Da slednji v nedeljo nima enakega kriterija za obe ekipi, je pokazal v 20. minuti, ko je dosodil prosti strel na 18 metrih, iz katerega so si domačini priigrali kar dve priložnosti, a sta Murko in Fili-povič pravočasno posredovala. Na drugi strani je priložnost za izenačenje zamudil Grbec, po lepi akciji Bošnjaka pa še Dre-venšek. Do konca prvega polčasa smo na precej slabi trav-
nati površini spremljali igro na sredini igrišča, domačini pa so znali obdržati prednost iz začetka tekme. Ptujčani so igrali preveč bojazljivo in niso pokazali prednosti, ki naj bi jo imela prvoligaška ekipa. Domačini so dobro zapirali dohode do svo-
jega gola, zato so gostje poskušali s streli od daleč (Dreven-šek, Kelenc, Radetič, Grbec), a pri tem niso bili uspešni. Dra-vin trener Robert Pevnik ni bil preveč zadovoljen s predstavo svojih varovancev, zato sta se že od 15. minute dalje ogrevala
Emeršič in Dakovič, a menjave ni storil.
... in drugega polčasa
Začetek drugega dela je spet pripadel domačinom, saj je zaradi povsem običajnega prekrška na sredini igrišča dobil drugi rumeni karton Emil Šterbal. S tem se je na precej žalosten način končala igralna kariera dolgoletnega kapetana Drave. Iz igre je Pevnik takoj poslal napadalca Grbca, v igro pa je vstopil branilec Calaman-te. Kljub igralcu manj so drava-ši v nadaljevanju kontrolirali igro in bili vsaj enakovreden tekmec domačinom, pravih priložnosti pa ni bilo na obeh straneh. Igralci Bonifike so poskušali predvsem z visokimi dolgimi podajami, pri čemer pa so Ptujčani dobro pokrivali njihove napadalce. Sodnik Perič je v tem delu podelil kar precej rumenih kartonov, čeprav igra še zdaleč ni bila groba. Igra se je ponovno raz-živela v zadnjih 25. minutah, domačini pa so vsaj dvakrat nevarno poskušali; na srečo Drave neuspešno. V zadnjih
Robert Pevnik, trener Drave: »Ko sem prišel na Ptuj, sem dejal, da bom ekipo obdržal v 1. ligi; obljubo sem sedaj izpolnil. Verjel sem v ekipo, čeprav so mi mnogi očitali, da sem neizkušen. Današnja tekma se ni začela po naših načrtih, a je ekipa predvsem po izključitvi Šterbala pokazala določeno kvaliteto, ki jo je na koncu tudi obdržala v 1. ligi.«
Alfred Jermaniš, trener Bo-nifike: »Naši srečanji z Dravo so odločile začetne minute tekme na Ptuju, ko je Drava dosegla dva zadetka. Danes smo bili za en gol prekratki, kljub temu da smo stopnjevali ritem in smo poskušali do konca. V konico napada sem postavil tri visoke igralce in z visokimi podajami poskušal doseči še drugi gol, vendar je žoga potovala prepočasi z leve na desno stran in obratno. Lahko samo čestitam Dravi za obstanek.«
minutah so Ptujčani predvsem branili prednost iz prve tekme, domačini pa niso našli poti do vratarja Murka, ki je nekajkrat le rutinsko posredoval. Tako je po slabi nogometni predstavi ostalo pri minimalni zmagi Bo-nifike, kar slednji ni bilo dovolj za napredovanje med prvoliga-še in je še drugič zapored (lani Interblock) ostala pred vrati 1. SNL. Tam pa bo v naslednji sezoni ponovno igrala ptujska Drava, ki si je težje od pričakovanj priigrala skupno zmago proti Koprčanom.
Jože Mohorič
Emil Šterbal, kapetan Drave: »Vedeli smo, da ekipa Bonifike ni slaba, za nameček pa smo hitro prejeli še ta zadetek, ki nas je dodatno psihološko obremenil. Hvala Bogu, da se je na koncu dobro izteklo! Drava si vsekakor zasluži, da še naprej igra v 1. ligi. O svoji izključitvi mislim, da je bil sodnik preveč oster, saj sem v želji pomagati ekipi storil običajen prekršek na sredini igrišča. Na srečo je ekipa tudi brez mene zmogla odigrati zrelo do konca. Najmanj sem si želel na takšen način zaključiti igranje v Dravi, saj je bila to moja zadnja tekma v dresu Drave!«
Lucas Horvat: »Vedeli smo, da bodo igralci Bonifike igrali maksimalno angažirano, še težje pa nam je bilo po hitrem vodstvu domačinov in nato še po izključitvi Emila Šterbala. A nogomet je zanimiv prav zaradi takšnih nepredvidljivih situacij, na srečo pa smo na koncu zmagovalci.«
Marko Drevenšek: »Zavedamo se, da danes nismo prikazali dobre igre, a ta bo šla hitro v pozabo, skupni rezultat pa bo ostal. S tem smo izpolnili primarni cilj v teh kvalifikacijah, sledijo pa počitek in nove priprave. Danes nisem bil ravno pri strelu, na srečo je bilo bolje na prvi tekmi.«
Sead Zilič: »Zelo sem srečen zaradi obstanka v ligi. Mislim, da smo bili v obeh tekmah precej boljši nasprotnik od Bonifike, čeprav smo predvsem drugo tekmo igrali pod svojimi dejanskimi zmožnostmi.«
Boks • Pred nedeljskim boksarskim spektaklom v Mariboru
Zavec pripravljen na Nemca
V nedeljo, 15. junija, se bo Dejan Zavec v mariborski dvorani Tabor v novem, tokrat že 26. profesionalnem dvoboju pomeril z Nemcem Marcom Cattikasom. Gre za 30-letnega boksarja, ki je doslej med profesionalci še neporažen (13 dvobojev, 12 zmag, 4 s KO, 1 dvoboj brez odločitve).
Boksarski večer bo potekal skoraj točno leto dni po zadnjem takšnem dogodku v Mariboru, ko se je Dejan meril z Argentincem Jorgejem Da-nielom Mirando. Ta dvoboj se je po poškodbi arkade našega boksarja končal brez odločitve (non decision). »Seveda še pomnim ta večer, ko sem bil precej razočaran z razpletom, a poškodbe so sestavni del športa. Arkada je sedaj že popolnoma sanirana, tako da ne čutim praktično nobenih posledic. Na nek način se želim v nedeljo mojim zvestim navijačem oddolžiti in jim ponuditi
dobro predstavo. Sam bom zagotovo dal vse od sebe, da tudi tokrat ostanem neporažen,« je
pred dvobojem povedal Dejan. Ker ima tudi tekmec enake cilje in podoben stil borbe
kot naš šampion, nas zagotovo čaka zanimiv obračun.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec optimistično pričakuje nedeljski dvoboj v dvorani Tabor.
Rokomet m Kvalifikacije za EP (m)
Slovaki šokirali Zlatorog
Slovenska moška rokometna reprezentanca je po prvi odigrani tekmi kvalifikacij za SP zelo daleč od uvrstitve na tekmovanje, ki ga januarja 2009 pripravljajo naši južni sosedje Hrvati. Slovaki so z izidom 33:33 šokirali Zlatorog in pokazali očiten napredek v kvaliteti, ki se že dalj časa kaže pri njihovih mlajših selekcijah (mladincih, kadetih), ki se redno uvrščajo na svetovna in evropska prvenstva.
Po koncu tekme so bili slovenski navijači razočarani nad rezultatom in prikazano igro naših fantov. V oči bode, da je naša ekipa igrala brez prave organizacije igre in skozi celotno tekmo smo videli največ tri uigrane akcije: vse je baziralo na samostojnih akcijah posameznikov, ki pa tokrat niso imeli svojega dne. O pol protinapadih in čistih protinapadih ne duha in ne sluha, čeprav imamo na krilih ase svetovnega formata - Kavtičnika, Brumna, Žvižeja. Razlog temu je slaba igra v obrambi, ki so jo gostje razbijali s streli od daleč. Bližje zmagi so bili Slovaki, saj je končni izid s sedemmetrovko tik pred zadnjim sodniškim piskom postavil Žvižej. Še sreča, da smo imeli ob koncu prvega dela na golu razpoloženega
Aljošo Rezarja, ki je zaustavil tri zicerje in preprečil, da gostje na odmor odidejo s tremi ali celo štirimi zadetki prednosti. Kljub solidni predstavi Rezarja, ki je pred leti branil pri Veliki Nedelji, pa je selektor Miro Po-žun predolgo vztrajal pri Škofu, ki je letos daleč od svoje prave forme, a ima srečo, da mu klubski in reprezentančni trenerji zaupajo zaradi starih zaslug. V tem trenutku ima Slovenija vsaj enega boljšega vratarja od reprezentančne trojke Škof - Rezar - Podpečan. V mislih imam Blaža Vončino, ki je zrasel pod taktirko nekoč odličnega vratarja Boštjana Straška. Žal »stari maček« na slovenski klopi Miro Požun zaenkrat še nima dovolj poguma za vpoklic Vončine v reprezentanco.
Pomembno vlogo v igri naše reprezentance ima tudi ptujski bombarder Renato Vugrinec, ki pa v zaključku te sezone ni najbolje fizično pripravljen, saj si drugače ne znam razlagati njegove poteze, da je že v 13. minuti na klop pošiljal signale o svoji menjavi. Vugrinec igra v odlični (glede igralskega kadra in financ) španski ekipi Portland San Antonio, vendar v teh vrhunskih klubih se vedno manj trenira in zato fantje na reprezentančne akcije prihaja-
jo nepripravljeni. Razlog nepripravljenosti je preprost. Vedno večje število težkih tekem v prvenstvu in v evropskih klubskih tekmovanjih v ritmu sreda - sobota ter dolga potovanja onemogočajo redne treninge in regeneracijo telesa. Pri svojih 33 letih Vugrincu tako naporen rokometni bioritem zagotovo ne ustreza. Do tega trenutka smo se posvetili večinoma kritikam na račun varovancev Mira Požuna, toda kljub klavrnemu remiju s Slovaki je treba verjeti v zmago na povratni tekmi, ki bo na sporedu v soboto, 14. junija, v Levicah. Ne verjamem, da Slovaki, tukaj mislim predvsem na njihovo zunanjo linijo, lahko še enkrat odigrajo tekmo na tako visokem kvalitetnem nivoju. Skoraj nemogoče je, da Slovenija lahko zaigra slabše od predstave v celjski lepotici. Do tekme na Slovaškem bo v prvi vrsti potrebno popraviti igro v obrambi. Z boljšo igro v defenzivnem delu igre bo stekel protinapad in krila bodo zabijala lahke gole. Tu vidim naše rezerve in kljub spodrsljaju še vedno zaupam našim fantom ter pravim: »Srečno na Slovaškem in vidimo se na SP na Hrvaškem!«
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Renato Vugrinec je po dolgem času spet zaigral za slovensko izbrano vrsto.
Rokomet m Kvalifikacije za EP (ž)
Adijo EP in Makedonija!
V soboto je slovenska ženska rokometna reprezentanca proti Belorusinjam odigrala povratno kvalifikacijsko srečanje za nastop na EP v Makedoniji; naša dekleta so uspela le remi-zirati 25:25. Ker so v prvem srečanju izgubila, so ostala brez uvrstitve na EP. Drugo tekmovanje zapored (po SP),

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
kjer naših deklet ne bo zraven.
Razlogov je vsekakor več, glavni pa je v tem, da so naša dekleta proti povprečni ekipi Belorusije igrala slabo. Ko smo z Avstrijkami izgubili odločilno tekmo za nastop na SP, je bilo rečeno, da je ekipa pomlajena, neizkušena in da se gradi za bodočnost. A o tem je težko govoriti, če zaradi »pomlajevanja« ostaneš brez nastopa na najpomembnejšem tekmovanju sezone. Naenkrat se je naredil veliki rez, vse breme pa je padlo na neizkušene igralke. Očitno je, da tej nalogi ni kos tudi selektor Beguš. Če bi bil, potem bi vsekakor drugače sestavil igralski kader, saj v športu ne bi smelo biti delitve na mlade in stare, ampak na dobre in slabe. Če je že želel okrepiti reprezentanco, potem bi poleg vratarke Stefanišinove in Odrove lahko
poklical še katero igralko iz zlate generacije Krima; potem bi bili bližje uvrstitvi na EP v Makedoniji. In če bi se tja uvrstila »okrepljena ekipa«, potem bi ravno tam lahko mlajše nabirale izkušnje in bi lahko gradili ekipo za prihodnost, ki bi bila stalnica na teh tekmovanjih.
Verjetno lahko sedaj od vseh teh »strokovnjakov« pričakujemo, da bodo krivdo prenesli na trenerje v klubih ali še na koga tretjega. Iz ptujskega kluba je bila na tej tekmi prisotna samo ena, in sicer Miša Marinček, ki pa bo naslednjo sezono tako ali tako nastopila za ljubljansko Olimpijo. Očitno bo potrebno stvar dobro analizirati in komu tudi spodmakniti kakšen stolček, saj reprezentanca Slovenije ni ekipa Ljubljane, ampak reprezentanca cele Slovenije.
Danilo Klajnšek
Judo m Svetovni pokal - Madrid
S tremi zmagami do 7. mesta
Madrid, 7. 6. 2008 - Ptujski judoist Klemen Ferjan je na svetovnem pokalu v Madridu v kategoriji do 81 kilogramov osvojil 7. mesto. Po dvomesečnem premoru od tekmovanj je naš tekmovalec prikazal zelo dobro formo. V prvem krogu je ugnal Moldav-ca Vasila Capsa, v drugem pa še Španca Adriana Lorenza Naci-mienta. Previsoka prepreka ga je čakala v 3. krogu, ko je izgubil s kasnejšim zmagovalcem Nemcem Olejem Bischofom. V repasažu je v svoji četrti borbi premagal Tunizijca Mohameda Bouguera, s čimer je bil le še korak do borbe za 3. mesto. Leto pa mu je z zmago preprečil Čeh Tomaš Mužik.
Podobno se je v isti kate-
Rezultati:
-60 kg: 1. Masaaki Fukuoka - JAP -66 kg: 1. Sugoi Uriarte - ŠPA, 2. Simon Mohorovič - SLO - Bežigrad -73 kg: 1. Masahiko Otsuka - JAP -81 kg: 1. Ole Bischof - NEM, 7. Aljaž Sedej - Bežigrad; in Klemen Ferjan - oba SLO - Drava Ptuj -90 kg: 1. David Alarza - ŠPA -100 kg: 1. Alex Reiller - BRA +100 kg: 1. Andreas Toelzer - NEM
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Ferjan je v Madridu osvojil 7. mesto.
goriji odrezal Aljaž Sedej (JK Bežigrad), ki je ugnal Gruzijca Georgija Nidradzeja in Španca Davida Sancheza, nato pa izgubil z Brazilcem Alessandrom Collijem. V repasažu je bil Se-dej boljši od Italijana Giovanni-ja Alessia, boj za medalje pa mu je preprečil Francoz Vincent Boussiron.
Naš najboljši je bil tokrat Simon Mohorovič (JK Bežigrad), ki je v španski prestolnici pokazal izjemne borbe in osvojil 2. mesto in s tem rezultat kari-
ere. Po tem, ko je bil v prvem krogu prost, je v nadaljevanju z iponom odpravil Španca Davida Ramosa Ramireza, Mon-golca Davasurna Dulguna in v polfinalu tudi Moldavca Mihai-la Bogija. Le v finalu je bil zanj premočan domačin Uriarte.
Marko Prodan (JK Šiška) je v kategoriji do 73 kilogramov nastopil v vsega eni borbi in jo proti Špancu Juanu Gongori Bonichu izgubil.
Sebi Kolednik
Ptuj • 29. kros vrtca Ptuj
Cicibani ponovno tekli
Na igrišču vrtca Tulipan, Med vrti 2, je 28. maja potekal že tradicionalni kros Vrtca Ptuj. Teklo je 90 cici-bank in cicibanov, devet ekip deklic in devet ekip dečkov. Ekipe so imel po pet tekmovalcev. Kros so izvedli v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj, Marjanom Lenartičem in Ivom Klaričem, ki sta že njihova stalna sodelavca. Nastopila je tudi maskota Juhi, kot predtekmovalka, da bi bila spodbuda pri teku še večja.
Na 29. vrteškem krosu, ki je že tradicionalna majska prireditev Vrtca Ptuj, organizirajo jo po prazniku Vrtca, je med dečki pri ekipah slavil vrtec Vijolica, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Mačice, na tretje pa Spominčica. Pri deklicah je prvo mesto zasedla ekipa Ma-čice, druga je bila ekipa vrtca Spominčica, tretja pa ekipa
Zvončka. Vseekipno je slavila enota Mačice, na drugo mesto se je uvrstila enota iz vrtca Spominčica, tretja je bila ekipa vrtca Vijolica. Pri dečkih je prvo mesto med posamezniki osvojil Denis Volgemut iz vrtca Deteljica, drugi je bil Matic Kramberger iz vrtca Spominčica, tretji pa Niko Kekec iz vrtca Trobentica. Pri deklicah je prvo mesto osvojila Lara Šterbal iz enote Mačice, druga je bila Laura Simonič iz vrtca Tulipan, tretja pa Kaja Tomasi-no iz vrtca Spominčica.
Na Tulipanovi zelenici pa je 29. maja potekal tudi prvi medobčinski kros cicibanov in cicibank iz vrtcev šestih občina na Ptujskem, ki so prijavile enajst tekmovalnih ekip. Vrtec Ptuj je sodeloval s štirimi ekipami. Pri dečkih je prvo mesto zasedel Miha Muršec iz vrtca Kidričevo, drugi je bil Niko Ke-kec iz Vrtca Ptuj, tretji pa Matic
Lukežič, prav tako iz Vrtca Ptuj. Pri deklicah je zmagala Kaja Tomasino, druga je bila Alina Ribič, tretja pa Lara Šterbal, vse tri so iz Vrtca Ptuj. Pri ekipah je v konkurenci dečkov slavila ekipa Vrtca Ptuj 1, drugi je bil Ormož, tretji pa ponovno Vrtec Ptuj z drugo ekipo. Pri deklicah je prav tako slavila prva ekipa Vrtca Ptuj, drugo mesto je zasedla druga ekipa Vrtca Ptuj, tretji pa je bil ormoški vrtec. Vseekipno je prvo mesto pripadlo Vrtcu Ptuj s prvo ekipo, druga je bila druga ekipa Vrtca Ptuj, tretji pa Ormož. Na četrto mesto se je uvrstil kidri-čevski vrtec, na peto videmski, na šesto majšperški in na sedmo juršinski vrtec.
Medobčinski kros vrtcev s Ptujskega in širše naj bi postal tradicionalna majska prireditev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
29. tradicionalnemu krosu Vrtca Ptuj se je letos pridružil tudi prvi medobčinski kros cicibank in cicibanov s Ptujskega in Ormoža, ki bo prav tako postal tradicionalna majska prireditev najmlajših.
Kolesarstvo • Pred dirko Po Sloveniji
Krvavec bo zamenjal Vršič
S prvo etapo od Ljubljane do Postojne se bo jutri, v sredo, pričela 15. dirka Po Sloveniji. Nastopilo bo 128 kolesarjev iz 16 moštev, med njimi bodo vsa najboljša slovenska, na čelu s kolesarji Perutnine Ptuj. Vendar bo tudi letos medijska pozornost, vsaj na začetku, usmerjena v zvezdnike iz Italije. Na spisku moštev sta dve iz najelitnejšega razreda, Lampre in Liquigas. Prvo ime dirke je zagotovo Franco Pellizotti (Liquigas), četrtouvrščeni iz nedavno zaključenega Gira d'I-talija, na startu bo kot lani tudi Stefano Garzelli (Aqua Sapo-ne), ki ga športni navdušenci prav tako zelo dobro poznajo. V karavani bo pod vodstvom Srečka Glivarja vrtelo pedala osem perutninarjev: dvakratni zmagovalec dirke in kapetan moštva Mitja Mahorič, Ra-doslav Rogina, Matija Kva-sina, Jure Kocjan, Gregor
Gazvoda, Kristjan Durasek, Matej Stare in Kristjan Fajt.
Letošnja trasa se bo razlikovala od prejšnjih. Po dolgem času se bo namreč karavana izognila najvišjega slovenskega prelaza
Vršiča. Namesto nanj se bodo kolesarji v petek v kraljevski tretji etapi povzpeli na 1415 metrov visok Krvavec. Ostali dnevi bodo precej bolj ravninski. Dirka se bodo tudi letos iz-
ognila Štajerski, Koroški in Pre-kmurju, bo pa obiskala Gorenjsko, Primorsko, Notranjsko in Dolenjsko. Najbolj se bo Ptuju približala zadnji dan, ko bo start v Celju, cilj pa tradicionalno v
Foto: Marjan Kelner
Kapetan ptujskega moštva Mitja Mahorič je tudi letos eden izmed favoritov dirke Po Sloveniji.
Kolesarstvo • Matija Kvasina, KK Perutnina Ptuj
Zmagati želimo na vsaki dirki
Matija Kvasina je eden od pomembnih členov v ptujskem kolesarskem klubu. 26-letni Zagrebčan je bil letos še precej neopazen, vendar dirke zanj šele prihajajo.
Pred kratkim ste se vrnili s turneje po severni Evropi, kjer ste nastopali v Nemčiji, na Danskem in na Poljskem. Dosegli ste nekaj odličnih uvrstitev, Mahorič je bil na primer na dirki prve kategorije na Poljskem tretji, kar je eden največjih uspehov sezone. Tudi sami ste na Danskem stopili na stopničke. Kako gledate na te rezultate?
M. Kvasina: »Rezultati so več ali manj pričakovani. Imamo višje cilje, da bi zmagali na vsakem tekmovanju, ki se ga udeležimo. Vendar včasih ni dovolj to, da si dobro pripravljen. Sreča igra veliko vlogo, razlike med vodilnimi so res zelo majhne. Mitja je bil zelo blizu prvega mesta. Če prvi dan ne bi pričel prehitro sprintati, bi lahko zmagal, kar je precej realna ocena. Oblekel bi rumeno majico, dirka bi se povsem drugače odvijala in lahko bi se zgodilo, da bi prvo mesto ohranili do konca. Na Danskem se je zgodilo podobno meni. Ves čas sem bil z najboljšimi, pa pride trenutek, ko nisi najbolj pazljiv in nekdo pobegne. Težko je biti pri stvari ves čas, to je recimo pet ur na takšni dirki. Zraven tega vseh kolesarjev ne moreš poznati, posebej na Danskem je bilo precej takšnih, čeprav z mnogimi večkrat skupaj nastopamo.«
Kakšno je letos moštvo. Pred sezono ste se okrepili, se to zdaj obrestuje?
M. Kvasina: »Mislim, da smo izjemno dobri, zraven tega pa homogeni kot še nikoli. Ni kolesarjev, ki bi gledali le nase, vsi sledimo skupnemu cilju.«
Pred Dansko ste bili zadnjič na stopničkah v začetku sezone v Lonjerju. Kje so vzroki?
M. Kvasina: »Letos pravih
dirk zame ni bilo ravno veliko. Zagotovo si ne bom oprostil dirke po Lombardiji, kjer sem naredil ogromno napako. Iz boja za visoke uvrstitve sem izpadel po neumnosti, v borbi na veter. Na vzponih sem bil z najboljšimi, vendar zaostanka nisem mogel nadoknaditi. Odgovarjajo mi težke dirke polne vzponov. Tega na Danskem tudi ni bilo, ampak je bila dirka dolga več kot 200 kilometrov, spremljalo nas je slabo vreme in to je naredilo selekcijo. Vozili smo precej hitrih dirk za sprinterje, takrat sem moral pomagati drugim v moštvu. Imel sem tudi nekaj težav z alergijami, a zdaj je vse v redu.«
Vaši osebni cilji letos so precej vezani na olimpijske
igre. Že kaj razmišljate o njih?
M. Kvasina: »Zdaj sem skon-centriran na klubski program. Kolesarstvo ni tak šport, da bi tri mesece treniral zgolj za eno dirko, kot na primer pri boksu. Vesel sem, da bomo julija nastopali na dirki na Kitajskem, mislim, da bo to idealna priprava. Niti za svetovno prvenstvo se nisem posebej pripravljal, pa sem vedno dobro nastopal. Ko prideš med svetovne ase, si avtomatsko za dvajset odstotkov boljši, miselnost pri tem odigra pomembno vlogo. Slovenske dirke so zame zdaj v prvem planu.«
Kakšna so pričakovanja hrvaške javnosti glede olimpijade?
Kaj pričakujete od dirke Po Sloveniji?
M. Kvasina: Moja pričakovanja so visoka. Vem, da bodo konkurenti pazili name. Če bo kdo močnejši od mene, si ne bom očital. Upam le, da ne bom naredil kakšne neumnosti, ki bi me stala dobre uvrstitve. Trasa je letos spremenjena, veseli me, da gremo na Krvavec, kjer bo zelo težko. Pa tudi druge etape so letos težje kot v preteklosti in lahko odločijo dirko.«
Foto: Uroš Gramc
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj)
M. Kvasina: »Ljudje te bolj spoštujejo, ko vedo, da si se uvrstil na tako pomembno tekmovanje. Kar se tiče pričakovanj pa so precej realni, ne sanjajo o medalji. Tu bo veliko breme nosila atletinja Blanka Vlašič, rokometaši in še kdo drug. Mi si želimo uvrstitev v prvo tretjino, kar je realno dosegljivo. Poznavanje kolesarstva se je s tem dogodkom precej povzpelo, a tu se vse konča. Še vedno je težko s sponzorji.«
Lani, ko ste bili res vrhunsko pripravljeni, je naš selektor, Martin Hvastija dejal: »Dajmo Kvasini državljanstvo in bomo dobili enega vrhunskega kolesarja«. Kako vi to komentirate?
M. Kvasina: »Slovenija je ogromno investirala vame in vse naše kolesarje, ki so kdaj koli vsaj v zadnjih petnajstih letih v kolesarstvu kaj dosegli. Tudi Miholjevič je šel v Italijo preko Slovenije. Mi smo produkt slovenske kolesarske šole. Zato mislim, da če bi se ponudila priložnost, ne bi imel nič proti. Res da imam zdaj skoraj vedno zagotovljeno mesto v reprezentanci, vendar mislim, da mi ne bi škodilo, če bi se moral zanj boriti. Slovenija uživa ugled v kolesarskem športu, drugače vas gledajo kot nas. Vendar so nastopi v klubskem dresu precej bolj pomembni kot v reprezentančnem. Za državo nastopamo le enkrat na leto, letos bosta dve dirki.«
Uroš Gramc
Novem mestu. »Zagotovo se bo dirka odločala na Krvavcu, ki precej izstopa od ostalega profila. Želimo si težjo dirko, tako pa se bo po vsej verjetnosti zgodilo, da bo končnega zmagovalca določil en vzpon. Povsem izključeni iz boja za najvišje uvrstitve nismo, precej je odvisno od tega, kaj se bo dogajalo pred tem ključnim trenutkom. Izrazitega favorita nimamo, imamo pa več potencialnih kandidatov za zmago,« je povedal vodja ptujskega moštva.
Spisek favoritov za končno zmagoslavje je precej dolg. Pri slovenskih moštvih ni večjih neznank, največ se pričakuje od hribolazcev. Pri perutninar-jih so to Mahorič, Rogina in Kvasina, predvsem slednji naj bi bil glavnin adut Srečka Gli-varja. Ljubljanska Radenska računa na Roberta Vrečerja, Adria Mobil na Roberta Kišer-lovskega. Edino kranjska Sava nima kolesarja, ki bi se znal hi-
tro povzpeti na Krvavec. Zato bodo bržkone s Ptujčanom Aldom Inom Ilešičem bili boj za etapne zmage. A mimo Danila Napolitana (Lampre) bo zelo težko, prav tako mimo Jureta Kocjana (Perutnina Ptuj) in Grege Boleta (Adria Mobil). Večja neznanka so tujci. Zraven Garzellija in Pelili-zottija bo zelo nevaren Poljak Przemyslaw Niemec, pred tremi leti že zmagovalec slovenske pentlje. Mariborčana Jureta Golčerja, ki vrti pedala za italijanski LPR Brakes, ne smemo pozabiti. Lanskega prvaka Italijana Vincenza Nibalija letos ni na startni listi, bodo pa zagotovo nastopili kvalitetni kolesarji, ki bodo poskušali za trenutek stopiti iz sence velikih zvezdnikov. Morda pa se bo kovala kakšna nova zvezda in razblinila oblake, ki so se nad dirko in organizatorja zgrnili v zadnjih dveh letih.
Uroš Gramc
Atletika • Finale APS
Kljub spemenlji-vemu vetru daleč
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal finale atletskega pokala Slovenije. Gre za prvo resno merjenje moči v domači konkurenci na začetku olimpijske sezone. Enega izmed najboljših rezutatov tekmovanja je dosegla Nina Kolarič, ki je zmagala v skoku v daljino s 659 centimetri. Odličen rezultat ji je uspel, kljub temu, kot sama pove, da ni imela svojega naboljšega dne, ob tem pa ji je ponagajal veter spremenljive smeri. »Najboljši skok mi je uspel ponovno v zadnji seriji, nisem pa imela občutka, da mi pomaga veter z 2,9 metra na sekundo v hrbet. Letos se je namreč spremenil način merjenja vetra,« je povedala članica
več pokazala mladinka Laura Pajtler, ki si je priborila dve nehvaležni četrti mesti. Prvi dan na 400 metrov, ko je z rezultatom 56,70 sekunde zaostala za 12 stotink sekunde za tretjeuvrščeno. Na tem mestu naj dodamo, da je Pajtlerjeva letos že tekla hitreje na finalu državnega prvenstva za srednje šole konec maja, ko je suvereno zmagala z rezultatom 56,59 sekunde. Prav tako četro mesto, a z nekoliko slabšim rezultatom (2 minuti in 18,01 sekunde) od njenih najboljših v lanskem letu, si je pritekla na 800 metrov. Tekmovalne ambicije Pajtlerjeve in njenega trenerja Francija Ivančiča segajo do mladinskega svetovnega
Nina Kolarič skače daleč tudi, ko nima najboljšega dne.
Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Poleg najdaljšega skoka je nanizala še 642 centimetrov v drugi in 629 centimetrov v peti seriji. »Po opravljeni analizi skokov sem ugotovil, da ima Nina še rezerve v različnih fazah skoka, ki se bodo sprostile v nadaljevanju tekmovalnega ritma,« je dodal trener Gorazd Rajher. Prihajajoči konec tedna Kolaričeva ne bo tekmovala, nato pa bo 21. in 22. junija branila slovenske barve na tekmovanju državnih reprezentac v Istanbulu.
Od ostalih članov AK Cestno podjetje Ptuj na finalu je naj-
prvenstva, ki bo letos julija na Poljskem. Norma za nastop na 400 metrov je 55,24 sekunde, na 800 metrov pa 2 minuti in 9 sekund. Na 400 metrov sta v Ljubljani nastopila še dva Ptuj-čana, Rok Panikvar je bil v močni konkurenci deseti s solidnim časom 50,01 sekunde, mesto za njim pa je končala mlajša mladinka Urška Šker-get z novim osebnim rekordom (59,40 sekunde). Prav tako najboljšo osebno znamko in sedmo mesto si je pritekla Maja Veselič na 1500 metrov (4 minute in 55,69 sekunde).
Uroš Esih

cestno podjetje ptuj d.d.
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Priznanja najboljšim podeljena
V Markovcih je v petek popoldne potekalo sklepno dejanje po uspešni nogometni sezoni 2007/2008 v vseh ligah, ki jih vodi MNZ Ptuj. To je bil svečani del, kjer so podelili priznanja in pokale vsem najboljšim v minuli tekmovalni sezoni. To je že tradicionalni način, s katerim se nogometaši in drugi nogometni delavci poslovijo od tekmovalnega leta, ki je nekaterim prineslo veliko veselja, drugi pa bodo na svojo priložnost morali čakati v naslednji sezoni. Na takšnih srečanjih se ponujajo številne priložnosti za nogometne pogovore, kjer tem nikoli ne zmanjka.
Priznanja so delili člani vodstva MNZ Ptuj, vendar ne moremo mimo tega, da si tudi oni zaslužijo vso pohvalo za opravljeno delo. Pri organizaciji so svoj del dodali člani domačega nogometnega društva, ki prav v teh dneh praznujejo visok jubilej - 75-letnico. Kljub slabšemu vremenu je prireditev dobro uspela. Svoje nogometno znanje so prikazovali nogometaši reprezentanc 1. in 2. lige MNZ Ptuj, moči pa so merili tudi trenerji in sodniki ter kontrolorji.
Rezultati revialnih tekem:
REPREZENTANCA 1. LIGE MNZ PTUJ - REPREZENTANCA 2. LIGE MNZ PTUJ 3:1
Strelci za reprezentanco 1. lige: Pečnik, Meznarič in Volavšek, za reprezentanco 2. lige: Kukovec.
1. liga MNZ Ptuj: Grabrovec, Meznarič, Ratek, Zorko, Brunčič,
Brec, Lesjak, Zuran, Rakuša, Pinter, Pečnik. Igrali so še: Majč, Predikaka, Flajsinger, Volavšek, Ficko. Trener: Nijaz Alič.
2. liga MNZ Ptuj: Horvat, Kolarič, Jakolič, Ules, Trafela, Klinc, Pepelnik, Glažar, Bračič, Kukovec, Kodrič. Igrali so še: Vilčnik, Furman, Šeliga, Skrbinšek, Debevec, Novak. Trener: Zlatko Škerlak.
TRENERJI - SODNIKI IN DELEGATI 1:0
STRELEC: Miran Klajderič TRENERJI: Dukarič, Lah, Ljubec, Fridl, M. Emeršič, Klajderič, Bezjak, Klinger, Hvalec, Mertelj, B. Emeršič. Trener: Dušan Hvalec.
SODNIKI - DELEGATI: Kostanje-vec, Burjan, Kornik, Levačič, Pun-gračič, Topolovec, Bezjak, Majerič, Jambriško, Čelan, Ozmec. Trener: Janko Kac.
Prvaki v sezoni 2007/2008:
1. RAZRED: Bukovci, 2. RAZRED: Pragersko, MLADINCI: Podlehnik, KADETI: NK Zavrč - NŠ Poli Drava, STAREJŠI DEČKI: Dornava, MLAJŠI DEČKI: Aluminij, CICIBANI - U-10: NŠ Poli Drava.
FAIR -PLAY
1. liga MNZ Ptuj: Središče 93, Bukovci 132, Boč 138; 2. liga MNZ Ptuj: Pragersko 94, Leskovec 101, Mar-kovci 109; mladina - vzhod: Ormož 34, Gorišnica 42, Zavrč 64; mladina
-	zahod: Apače 72, Zgornja Polskava 74, Podlehnik in Hajdoše 80; kadeti
-	vzhod: Zavrč - Poli Drava 19, Pod-vinci 27, Rogoznica 31; kadeti - zahod: Leskovec - Podlehnik 4, Boč 18, Slovenja vas 45.
NAJBOLJŠI STRELCI
1. LIGA MNZ PTUJ: 17 - Robert Pečnik (Videm), 15 - Roman Krajnc (Hajdina), 13 - Damjan Antolič (Bu-
Janko Turk, vodja tekmovanja pri MNZ Ptuj, je predal pokal predstavniku NK Bukovci, ki so osvojili 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj.
Predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar je predstavniku mladinske in kadetske ekipe NS Poli Drava Ptuj podelil pokal za osvojitev 1. mesta v 2. ligi.
kovci); 2. LIGA MNZ PTUJ: 18 - Bojan Kukovec (Markovci), 16 - Matej Bračič (Grajena), 14 - Jože Emeršič (Tržec) in Goran Krajnc (Pragersko); MLADINA - VZHOD: 19 - Blaž Še-
Selekcija 1. lige MNZ Ptuj (na sliki) je v revialni tekmi premagala »drugoligaše«.
Nogomet • 75-let ŠD Markovci
Dan nogometa v Markovcih
gula (Gorišnica), 13 - Matej Svrž-njak (Podvinci), 11 - Mitja Strmšek (Gorišnica); MLADINA - ZAHOD: 11
-	Aljaž Vidrih (Pragersko), 10 - Nejc Ogrinc (Hajdoše), 9 - Marko Vindiš (Pragersko); KADETI - VZHOD: 39
-	Matej Svržnjak (Gorišnica), 21
-	Miha Sakelšek (Središče), 18
-	Sašo Sagadin (Rogoznica) in Denis Srša (Ormož); KADETI ZAHOD: 21 - Gregor Krajnc (Slovenja vas), 11 - Damjan Bedrač (Videm-Tržec) in Žan Orešič (Boč); STAREJŠI DEČKI: 43 - David Ivanuša (Ormož), 41
-	Žan Belšak (Cirkulane), 30 - Rok Galun (Markovci); VETERANSKA LIGA - VZHOD: 20 - Maksimiljan Mohorko (Videm), 14 - Nives Ovčar (Videm), 12 - Miran Klajderič (Stojn-ci); VETERANSKA LIGA - ZAHOD: 17
-	Milan Emeršič (Hajdina) in Peter Dirnbek (Pragersko), 16 - Dominik Lončarič (Boč).
Danilo Klajnšek
Uspešno izveden zaključek ob koncu nogometne sezone, ki ga je vodstvo MNZ Ptuj zaupalo Markovcem, so slednji nadgradili še v soboto, ko so ob 75-letnici Športnega društva Markovci in 55-letnici ekipnega igranja v tem kraju organizirali nogometno popoldne na njihovem igrišču. Najprej je bil na sporedu turnir članov in
veteranov, za konec pa so pripravili še revialno veteransko srečanje med veterani Markov-cev in nekdanjimi zvezdami slovenskega nogometa iz Maribora.
Rezultati, člani:
Stojnci - Bukovci 2:1, Markovci - Stojnci 2:1, Markovci - Bukovci 0:5.
Osrednja prireditev v soboto
V soboto, 14. junija, ob 19. uri bo v večnamenski športni dvorani v Markovcih slavnostna prireditev ob 75-letnici Športnega društva Markovci. Gost prireditve bo Miro Cerar, nekdanji odlični telovadec, olimpijski prvak in nosilec številnih medalj z največjih gimnastičnih prireditev.
Od 18. ure bo v predprostoru dvorane na ogled razstava slik o delovanju društva.
Veterani nad 50 let:
Markovci - Stojnci 1:3, Bukovci - Markovci 3:2, Stojnci - Bukovci 4:2. Vse ekipe so prejele spominsko plaketo.
Nekako naj bi bil vrhunec prireditve srečanje med domačimi veterani in veterani NK Maribor, s katerimi pa na žalost ni pripotoval najavljeni Zlatko Zahovič. Kljub temu je bilo v Markovcih na igrišču dovolj drugih nekdanjih mojstrov nogometa, med njimi je bil tudi selektor slovenske reprezentance Matjaž Mek. Po pričakovanjih so slavili gostje, in sicer 1:4. Zadetke za Maribor so dosegli: Vrabl, Jug, Fricelj in Žurman, za domačine pa je bil uspešen Strelec.
Markovci - Maribor 1:4
MARKOVCI: Šestar, A. Bezjak, M. Bezjak, Bračič, Bratušek, Cimer-man, Golob, Horvat, S. Korošec, B. Korošec, Plohl, Strelec, I. Štrafela, R. Štrafela, Tetičkovič, Kralj.
MARIBOR: Polanec, Jug, Jarc, Ka-ranovič, Šarkezi, Fatur, Pirc, Kek, Prosen, Fricelj, Vrabl, Žurman, Hvalec.
Po besedah vodilnih v klubu, predsednika Milana Lašiča in podpredsednika Francija Goloba, je velika želja nadaljevati z razvojem društva, z njim pa bodo dosegali tudi želene rezultate. Omeniti velja, da precejšen poudarek dajejo delu z mladimi, skupno število članov športnega društva pa je sedaj 110.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
KARTING
HAJDOSE PONOVNO V ZNAMENJU KARTINGA
AMD Ptuj bo to soboto organizator tretje dirke za državno prvenstvo v kartingu. Po Čedadu in Krškem bo dirko tokrat gostil kartodrom v Hajdošah. »Pričakujemo več kot osemdeset voznikov in voznic iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ki bodo nastopili v devetih kategorijah. Prijavljenih je že veliko tekmovalcev, sicer pa prijave sprejemamo do srede,« je uvodoma dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
Prizadevni delavci AMD in vsi ostali, ki skrbijo, da dirke pod njihovim vodstvom potekajo normalno in brez zapletov, so ponovno v pogonu, saj želijo postoriti vse, da bi se vsi gostje dobro počutili v Hajdošah. V soboto se bo predfinalna dirka pričela ob 12., finale pa ob 15. uri.
Za pričakovati je, da bodo po najvišjih mestih tudi tokrat posegali vozniki AMD Ptuj, kot so to počeli na prvih dveh dirkah. Tako je v razredu 03 - Gazela free Dejvid Nistor v skupnem seštevku tretji, Blaž Bo-žak pa je v razredu 04 vodeči v skupnem seštevku, kar bi rad zadržal tudi po domači dirki. V borbo za najvišja mesta bo vsekakor poskušal poseči tudi Matjaž Dominko v razredu 06, kjer je trenutno na tretjem mestu. Darjan Klobasa je vodeči v razredu 08 in prav tako želi slaviti na domačem kartodromu. Domači klub pa se želi tudi v skupnem seštevku približati vodečemu AMD Moste, saj je razlika petnajst točk.
Danilo Klajnšek
Na počitnice z Juhijem!
Bližajo se poletne počitnice in sodelavci športne šole Juhuhu ponujajo mladim možnost aktivnega preživljanja prostega časa v obliki taborov. Pet dni brez staršev, mobilnih telefonov, računalnikov, televizorjev in s samo enim najljubšim medvedkom pod šotorom se zdi na prvi pogled kot potovanje v preteklost, a če je tako bivanje poučno in zabavno, vidijo v tem samo dodano vrednost k vzgoji odraščajočih otrok. To poletje bodo otroci tabor preživeli kot gusarji (gusarska oblačila, iskanje zaklada, boj za ozemlje ...). Ob tem ostajajo rdeča nit taborjenja še vedno številne športne vsebine, ki so tesno povezane s samim bivanjem v naravi, obenem pa so tesno prepletene s pravili življenja v taboru.
Za otroke skrbijo izkušeni učitelji športne šole JuHuHu, ki so lani v štirih tednih tabora uspešno poskrbeli za 250 otrok. Tabor bo potekal na turistični kmetiji Med Jelšami, v neposredni bližini kopališča Bio terme! Tam bo potekalo tudi prehranjevanje.
PROGRAM: plavanje, jahanje, kino večeri, lov na lisico, urjenje na spretnostnem poligonu, učenje tujega jezika, učenje taborniških veščin, tekmovanje v mnogoboju ...
Termini:
1.	termin: 25. do 29. 6.
2.	termin: 30. 6. do 4. 7.
3.	termin: 7. do 11. 7.
4.	termin: 14. do 18. 7.
5.	termin: 21. do 25. 7.
CENA: 150 evrov. Prijavite se lahko na spletni strani www.juhuhu. si. Dodatne informacije: 031/663-777.
Poletna šola nogometa v Gorišnici
Pod sloganom Nogomet mladim v NK Gorišnica vabijo vse dečke in deklice v starosti od 6 do 14 let, da se jim pridružijo v poletni nogometni šoli, ki bo potekala v času poletnih počitnic, od ponedeljka, 30. 6., do nedelje, 6. 7., na stadionu NK Gorišnica.
V nogometni šoli bodo udeleženci spoznali veliko skrivnosti nogometne igre, se kopali v Termah Ptuj in veliko igrali nogomet. Vsi bodo prejeli priznanja, najuspešnejši pa tudi značko nogometaša Nogometne zveze Slovenije.
Organizatorji sprejemajo prijave na tel. 041/598-090 in 041/316387.
Planinski kotiček
Načrtujte planinske počitnice z ormoškimi planinci
PD Maksa Meška Ormož vabi na že 29. mladinski poletni tabor Jezersko 2008, ki bo potekal od 7. 7. do 12. 7. 2008. Tabor je namenjen otrokom, ki še ne obiskujejo osnovne šole, osnovnošolcem in srednješolcem. Na taboru so udeleženci razdeljeni v skupine glede na starost in izkušenost mladih planincev. Življenje, ki ga tabor prinaša in uči, je zdravo in primerno za prav vsakega otroka in mladostnika, saj ga odvrača od poplave slabih razvad, ki jih prinaša vsakdan.
Mladi planinci bodo spali pod platneno streho, hodili bodo na izlete oziroma ture, ki bodo prilagojene sposobnostim in izkušnjam udeležencev, na vsaki pa se bodo tudi kaj novega naučili in spoznali. Vodniki jih bodo seznanili z varno gorniško opremo, s prehrano in vremenom v gorah, z nudenjem prve pomoči, s planinskimi vozli in njihovo uporabo, z igrami, ki se jih lahko igramo v naravi. Spoznali bodo naravne in kulturne znamenitosti okolja. V okolici tabornega prostora bodo izvedli orientacijski pohod, plezalni vrtec in taborjado. Temnejše urice dneva bodo preživeli ob tabornem ognju s kitaro in harmoniko. Utrjevali bodo stare in tkali nove prijateljske vezi. Manjkalo ne bo družabnih in športnih iger. Nekaj časa bodo namenili tudi ustvarjalnosti, spremenili se bodo v pisatelje, pesnike, slikarje, risarje.
Prispevek za tabor znaša 90 evrov, plačljiv v dveh obrokih. Prvi obrok znaša 40 evrov. Drugi otrok iz družine bo deležen 10 evrov popusta (če so starši člani društva). Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemajo na sedežu PD Maksa Meška oziroma pri mentorjih planinske vzgoje po osnovnih šolah ali na TRR 04103-000033 16 78 do 10. 6. 2008. Drugi obrok se plača ob prihodu v tabor. Za starše z otrokom je polna cena 120 evrov.
Več o društvu in njegovih aktivnostih lahko izveste na: http://www. pdrustvo-mmormoz.si/
21. junija se za štiri dni odpravljajo v Provanso, nekaj mest je še prostih.
vki
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Nogomet • EP v Avstriji in Švici
Piše: Uroš Krstič
Ob rob EP v Avstriji in Švici
Nogomet, nogomet in še enkrat nogomet. Do 29. junija in finala med Portugalsko in Rusijo (ta finalni obračun je moja napoved pred prvenstvom!) bodo vse teme v službi, družbi in pred malimi TV-zasloni usmerjene k nogometu. Zame (in kot opažam za večino drugih) je evropsko nogometno prvenstvo, kljub olimpijskim igram v Pekingu, največji športni dogodek leta 2008.
Z začetnimi predstavami v Avstriji in Švici nisem zadovoljen, čeprav je moj prag glede kvalitete nogometnih tekem zelo nizek. Vzrok je verjetno v tem, da prihajam iz Ormoža, kjer domači klub igra šele v Štajerski ligi. Zato me je zaenkrat zadovoljila le predstava Portugalcev in Turkov (te vrstice so bile zapisane v poznih nedeljskih urah po tekmi med Nemčijo in Poljsko). V času prvenstva pa na svoj račun ne prihajajo samo nogometni zaljubljenci, ampak tudi prodajalci bele tehnike. Po kvalifikacijski tekmi med Dravo in Bonifiko na Ptuju sem po dolgih 12 letih srečal sošolca iz srednje šole. Tema pogovora ni bila vsakdanja -»Kako si?«, »Siporočen?«, »Število otrok?«, ampak je beseda takoj stekla o nogometu. »Da bi le bilo vsako leto evropsko ali pa svetovno nogometno prvenstvo. Prodaja televizorjev je spet drastično narasla,« mi je zaupal nekdanji šolski kolega, danes pa prodajalec bele tehnike, ki si na račun nogometa veselo mane roke.
Včasu nogometnega direndaja me osebno najbolj skrbijo kilogrami, tisti odvečni, ki se pridno nabirajo ob ogledu tekem na TV-ekranih. Brez hrane, in seveda dobre kapljice, ob spremljanju srečanj enostavno ne gre in prve štiri tekme so mi že prinesle nova dva kilograma. Pa je šele začetek!
Še beseda o ljudeh, ki delijo pravico na tem prvenstvu. Priložnost je dobilo le dvanajst najboljših sodnikov Stare celine. Med bolj znanimi je 39-letni Slovak, danes član slovaškega državnega sveta in bivši učitelj Luboš Michels. Prav zanimivo sije ogledati poklice nogometnih sodnikov: direktor glasbene šole in koncertni pianist (Herbert Fandel, Nemčija), policijski uradnik (Pieter Vink, Nizozemska), državni uradnik (Manuel Mejuto Gonzales, Španija), upravnik bolnišnice (Roberto Rosetti, Italija), potovalni agent (Kyros Vassaras, Grčija), režiser in dramski igralec (Konrad Plautz, Avstrija), poslovnež (Massimo Busacca, Švica)... Tudi Slovenci imamo svojega predstavnika med sodniki, in sicer šele 31-letnega Koprčana Damirja Skomino, ki bo v Avstriji in Švici opravljal naloge četrtega sodnika. Glavni sodnik bo za vsako svojo opravljeno nalogo na EP dobil 10.000 EUR, pomočnika pa po 5.000 EUR. Tudi četrti sodnik, ki praktično nima nobene odgovornosti bo dobil po 5.000 EUR na tekmo in po tem lahko sodimo, da jo bo naš Skomina odlično odnesel. Ob robu EP se z novimi dogodki srečamo v petkovi številki Štajerskega tednika.
Nogomet • 1. SŽNL
REZULTATI 29. KROGA: Ljudski vrt Ptuj - Maribor 1:1, Olimpija - Se-nožeti Škale 0:0, Velesovo - Slovenj Gradec 2:1.
1.	KRKA
2.	POMURJE
3.VELESOVO
4.	OLIMPIJA
5.	SLOV. GRADEC 20
6.	SENOŽETI Š.
7.	MARIBOR
8.	LJUDSKI VRT
19 18	1
19	15	1
20	11	1 20
20 20 20
8
9 2 9 7 2 11 7 2 11
0 129:6 3 109:17 54:33 38:47 77:58 42:60
3 3 14 19:127 2 2 16 20:140
Ljudski vrt Ptuj -Maribor 1:1 (1:1)
STRELKI: 0:1 Dominika Čonič (5), 1:1 Karin Matjašič (15)
Fotozapis
LJUDSKI VRT PTUJ: Karin Matjašič, Nina Cafuta, Martina Potrč, Katja Nežmah, Teja Šmintič, Maja Skaza, Maja Koren, Urška Arnuš, Klavdija Ljubec, Saša Fras (od 67. Daša Grdina), Mateja Arnuš. Trener: Miran Zorčič.
Mlade ptujske nogometašice so v zadnjem krogu 1. SNŽL na domačem igrišču gostile ekipo iz Maribora. Njihova želja je bila, da se z zmago poslovijo od svojih najzvestejših privržencev, na koncu pa so osvojile točko, kar je verjetno manj, kot so igralke Ljudskega vrta pričakovale. Priložnosti za zmago so imele, vendar niso uspele izkoristiti svojih priložnosti.
Danilo Klajnšek
Foto: Matija Brodnjak
Ob bok EP v nogometu so v Park hotelu Ptuj povabili k sodelovanju otroke iz ptujskega vrtca. Otroci iz enot Zvonček in Narcisa bodo svoje izdelke na temo nogometnega prvenstva postavili na ogled v tem hotelu, kjer bodo večino tekem prenašali na velikem platnu. Ob tej priložnosti je male nogometne navdušence v enoti Zvonček obiskal Matjaž Rozman, igralec Interblocka in član slovenske mlade izbrane vrste.
Mojca Nahberger, Vrtec Ptuj
Nekdanji trener Drave radijski komentator na EP
Začelo se je! Le kdo bo novi prvak Stare celine? Favoriti so v uvodnih srečanjih upravičili svoje ime, čeprav sta se reprezentanci Češke in Hrvaške morali pošteno oznojiti, da sta premagali »fanatične« domačine. To še posebej velja za naše južne sosede, ki so bili v srečanju proti reprezentanci Avstrije popolni favoriti, saj je več kot 55 % anketiranih novinarjev tako na Hrvaškem kot v Avstriji prisodilo zmago varovancem selektorja Slavena Biliča, 33 % jih je napovedalo remi, le 12 % pa je napovedalo zmago četice trenerja Josefa Hickers-bergerja. Obe uvodni srečanji z domačini je odločil en sam zadetek, Čehe je pred Švicarji rešil rezervist Voclav Sverkoš, član Banika iz Ostrave, Hrvate pa novi član Tottenhama Luka Modrič z enajstmetrovke in edinega hrvaškega strela v okvir vrat! Ko sem se sprehodil po Dunaju, ki je bil tokrat okupiran z navijači v kockastih dresih, sem nehote pomislil na tiste lepe čase v Amsterdamu, ko smo bili pod Katančevim vodstvom z ramo ob rami najboljšim evropskim ekipam. In imeli tudi najboljše navijače. Bomo še kdaj del tega čarobnega spektakla, ki ga lahko ustvari le nogomet? Upanje nikoli ne ugasne, sem se potolažil! Iz sanjarjenja so me predramili glasni hrvaški in avstrijski navijači, ki so zasedli Trg Marije Terezije in družno uničevali pločevinke piva. »Najbolj pomembno je, da smo dosegli zmago in osvojili tri točke, ki na samem začetku veliko pomenijo. Ekipa dobi potrebno samozavest, ki je za nadaljevanje in turnirski nastop izrednega pomena,« je na prepolnem stadionu Ern-sta Happela za uvod povedal Dražen Besek, nekdanji trener ptujske Drave, ki je na tem evropskem prvenstvu komentator hrvaškega radia Zagreb.
»Res je, da to ni bila prava slika hrvaške reprezentance, toda izpolnili so naša pričakovanja. Tudi Poljaki in Nemci bodo imeli s fanatičnimi Avstrijci težave,« je
Veličasten pogled na stadion na Dunaju, ki je bil na tekmi Avstrija - Hrvaška nabito poln.
Foto (FNM)
še dodal Besek. Avstrijski navijači niso skrivali razočaranja po porazu s Hrvati. »Tako dobro že dolgo nismo igrali, pa tudi športna sreča nas je zapustila. Hrvati so imeli srečo, pa tudi Vastič bi moral prej vstopiti v igro. Zdaj moramo vse moči usmeriti v tekmo proti Nemčiji. Če jih premagamo, je to toliko vredno, kot da smo evropski prvaki,« se je tolažil avstrijski navijač Wolfang Geiler iz Graza.
Rekordi in črni trg
Nemci in Portugalci so bili v svojih uvodnih srečanjih bolj prepričljivi. Poljake je pokopal rojak Lukas Podolski, ki je v Celovcu za nemški Elf dosegel oba zadetka. Tudi Portugalci so pod taktirko brazilskega strokovnjaka Luiza Felipa Scolaria in prvega nogometaša Stare celine Christiana Ronalda odvzeli skalp reprezentanci Turčije in napovedali svoj pohod na vrh. Tudi na tem evropskem prvenstvu ne manjka rekordov. Ivica Vastič, ki je že 48-krat oblekel dres avstrijske reprezentance
in je bil proti Hrvaški najboljši posameznik svoje ekipe, je z 38 leti najstarejši igralec na prvenstvu, najmlajši pa je Švicar Eren Derdiyok, ki ima 19 let. Najvišji med nogometaši je češki napadalec Jan Koler, 2,02 m, ki je s 103 kilogrami tudi najtežji nogometaš, najmanjši pa je Romun Floretin Petre, ki v višino meri vsega 1,66 metra. Rus Dmitri Torbinski je s 60 kilogrami najlažji nogometaš, največ tekem pa ima »v nogah« Francoz Lilian Thuram, ki je zbral že 140 nastopov za francosko reprezentanco. Najmlajši med trenerji je Hrvat Slaven Bilič, 39 let, najstarejši pa je španski trener Luis Aragones, ki ima 69 let. Avstrijski časopis Kurir je objavil tudi velik intervju s hrvaško zvezdo Nikom Kranjčarom, saj je bil njegov oče Cico Kranjčar, nekoč prva violina dunajskega Rapida. Med drugim so ga vprašali, ali bi zaigral kdaj za avstrijsko izbrano vrsto, če bi imel dvojno državljanstvo, kakor njegov oče. Niko jih je kategorično zavrnil: »Ne, nikoli. Jaz bom vedno igral samo za Hrvaško!« Avstrijo in Švico
tako že trese nogometna vročica. Čeprav so se organizatorji prvenstva izredno potrudili in vse teče kakor švicarska ura, pa je nekaj le popolnoma jasno: stadioni so preprosto premajhni in vstopnice za tekmo so kot suho zlato. Na črnem trgu je bila vstopnica za ogled tekme med Avstrijo in Hrvaško na Dunaju vredna več kot 800 evrov, še dražja pa je bila tista v Celovcu, kjer so fanatični nemški in poljski navijači plačali tudi 1000 evrov za košček papirja, ki je omogočil ogled tekme. Policija zaenkrat še ni imela veliko dela, le v Celovcu so zaprli skupino nemških navijačev, ki so vzklikali nacistična gesla. Čeprav tekme prvega kroga še niso bile odigrane v vseh skupinah, pa sam začetek kaže, da tokrat ne bo kakšnega velikega presenečenja. Najbolj optimistični so v nemškem taboru, saj je takoj po zmagi nad Poljsko napadalec Miroslav Klosse že napovedal, da bo laskava titula evropskega prvak letos pripadla Nemčiji.
Franc Nani Matjašič
Dražen Besek v vlogi komentatorja
Foto (FNM)
Hrvaški navijači so okupirali Dunaj.
Foto (FNM)
Območna služba Ormož
MESAR - M/Ž; izkoščevanje mesa, določen čas 12 mesecev polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 0, vozniški izpit B-kategorije. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, BOŠTJAN ANUŠEK S.P., VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, ANUŠEK BOŠTJAN, 031405020, akord@amis.net. VOZNIK, AVTOMEHANIK, VOZNIK SPECIALNEGA TOVORNEGA VOZILA ZA PREVOZ AVTOMOBILOV - M/Ž; nakladanje in razkladanje, vodenje potrebne dokumentacije, vzdrževanje tovornega vozila, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-, C-, E-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. PREVOZI
VENTA D.O.O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI, VENTA KARIN, 02 719-21-55, ventakarin@ yahoo.com.
Območna služba Ptuj
AVTOMEHANIK - M/Ž; vzdrževanje osebnih in lahkih tovornih vozil, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc.dragica@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILKA - delovno mesto Ptuj - M/Ž; čiščenje po trgovskih centrih, bencinskih servisih, av-tohišah in poslovnih objektih, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000
LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68, blaz.tramsek@kari-era.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektri-kar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom. do.o.o@siol.net.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROINŠTALATER - MONTER
- M/Ž; montaža in demontaža elektrinštalacijske opreme, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče. JERNEJŠEK ZDRAVKO S.P.- ELE-KTROINSTALATERSTVO IN ELEKTROMEHANIKA, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, JERNEJŠEK ZDRAVKO, 041 692-040, jernejsek.zdrav-
Markovci • Srečanje učencev 8. razreda iz leta 1958
Po 50 letih ...
V dneh, ko se sedanje generacije osnovnošolcev kot devetosošolci pripravljajo na svoje valete, se je v soboto, 24. maja, zbrala skupinica ljudi, da bi obujali spomine na svoja osnovnošolska leta in slovo pred pol stoletja.
Tedaj smo, radostni in polni pričakovanj, odhajali iz svoje drage stare šole, ne da bi slutili, da se nekateri ne bomo videli celih 50 let. Zdi se neverjetno, a je vseeno res, saj smo si ob tem srečanju izrekli ob iskrenem pozdravu tudi besede: »Veš, o tebi pa sem vseh teh minulih 50 let razmišljal-a, kako je s teboj, se bova še kdaj videla-i«. Tedaj v jeseni leta 1958 nas je le nekaj nadaljevalo šolanje v gimnaziji ali kateri od srednjih poklicnih oz. obrtnih šol, drugi so ostali doma v pomoč staršem na kmetijah, nekatera dekleta pa so kmalu krenila v svet za zaposlitvijo in potem se naše poti niso več prepletale ...
Pobude naših dveh, Dragice Horvat (Strelec) in Janeza Veršiča, da bi se vsaj letos ob zlatem jubileju srečali v čim popolnejšem številu, smo bili torej mnogi še posebej veseli. Dovolj časa smo imeli, cela 2 meseca, da smo obudili mno-
ge lastne spomine na tiste srečne, brezskrbne čase, pa tudi za radostno pričakovanje srečanja. V soboto smo se zbrali že zgodaj popoldne, kar najbližje naši nekdanji OŠ, ki danes s svojo obnovljeno podobo ponosno nosi naziv Občina Markovci. Tu nas je pozdravil gospod Franc Kekec, župan in nekoč tudi sam markovski šolar, nazdravili smo našemu srečanju in uspehom občine Markovci, gospod župan pa je darilo občine, knjigo Iz korantove dežele, tokrat simbolično izročil naši dragi gostji Mileni Kajžnik, ki nas je kot mlada učiteljica poučila o marsičem s področja biologije in kemije. Iz občinske stavbe smo se nato preselili le nekaj korakov dalje v cerkev svetega Marka, tu je pravkar mladi par začenjal svojo skupno življenjsko pot, zato smo na koncu prisluhnili obredu poroke, lepemu petju in mogočnim zvokom novih orgel,
v našo novo prepoznavanje pa smo pritegnili nekaj tukaj zbranih ljudi.
Po skrbno sestavljenem programu je sledilo sproščeno druženje v gostilni Pala-ska tam ob stari strugi Drave, ki smo se je vsi, skupaj z gospo Mileno spominjali kot reke našega otroštva, lepih in prijetnih, pa tudi manj prijetnih izkušenj (kot je npr. utapljanje in srečna rešitev iz globine vode) .
Veseli smo bili drug drugega in obžalovali, da niso prišli (ali mogli priti) nekateri naši nekdanji sošolci oz. sošolke, prijetno smo se spomnili naših, žal že umrlih vrstnikov, napravili smo spominski posnetek, ki ga dodajamo temu zapisu. Z njim želimo že zdaj iskreno povabiti vse (manjkajoče), da se nam ob letu pridružijo. Rekli smo si namreč v slovo in zahvalo ter obljubo: »Zdaj ne bomo spet čakali 50 let! Se vidimo čez eno leto.«
Karolina Meglic Pičerko
Foto: osebni arhiv
Od zgoraj z leve strani: Janez Veršič, Mirko Plohl, Genovefa Bezjak, Otilija Rožmarin, Alojz Letonja in Konrad Forštnarič; v spodnji vrsti z leve: Ljudmila Veselič, Ema Pukšič, Matilda Plohl, Ida Kristovič, Milena Kajžnik, župan Franc Kekec, Karolina Meglič, Dragica Horvat in Marija Ciglar (sošolke imamo tu še kar dekliške priimke).
ko@siol.net.
ELEKTROINŠTALATER, ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO-INSTALATER - M/Ž; montaža elektroinstalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVI-NARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, info@ miks.si.
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTAŽER KLIMA NAPRAV - M/Ž; montaža klima naprav, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR-ELEKTRO-
NIK - M/Ž; serviser molzne in hladilne opreme, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA,
Prejeli smo
Še o kartodromu v Slovenji vasi
Tomaž Horvat se je v Štajerskem tedniku razpisal o tem, kakšne načrte si je zadala hajdinska gospoda glede »revitalizacije« dravskega kanala, kakšen finančni podvig je to, kdo se bo obogatil in kako krajani Slovenje vasi molče spremljajo začetek štiriletnega posega v naravo, ki ruši njihov mir in načenja njihovo kvaliteta življenja.
Ob tem navaja razloge, zaradi katerih so, skrivaj, sedanji kartodrom v Hajdo-šah, ki ga bodo porušili, načrtovalci prenesli v Slovenjo vas. Javna razgrnitev gor ali dol, krajani in državljani se verjetno sploh ne zavedajo,
Krvodajalci
19. april - Uroš Gojkovič, Draženci 60/a; Alenka Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Ana Nimac, Kvedrova 3, Ptuj; Aleš Kodela, Rimska ploščad 21, Ptuj; Matevž Zavec, Turniška ul. 26, Ptuj; Brina Solina, Slovenskogoriška cesta, Ptuj; Aljaž Godec, Draženci 21/b; Mihela Medved, Ka-juhova ul. 20, Ptuj; Klara Ferčec, Vičava 136; Maša Sajko, Rabelčja vas 32/b. 21. april - Petra Kumer, Ulica dr. Hrova-ta 7, Ormož; Karl Habjanič, Žerovinci 17; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Avguštin Ros, Planjsko 7; Tatjana Kokol, Grajena 51/b; Matevž Mohorko, Apače 3; Jože Muzek, Muretinci 57; Andrej Resman, Podvinci 68/a; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Slavko Jesih, Sp. Laze 27/a, Loče; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Niko Majceno-vič, Markovci 64/a; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dravskem polju 8.
24. april - Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Jože Rubin, Jastrebci 34; Bojan Kokol, Bresnica 11; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Brigita Novak, Obrež 121/b; Mirko Šoštarič, So-dinci 5/a; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Boris Blažek, Radehova 42/a; Janko Moravec, Vičanci 87/a; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Andrej Golob, Dornava 136; Dragi-
SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824.
MIZAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA -
M/Ž; montaža stavbnega pohištva, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MI-LOŠIČ STANKO S.P.-MONTAŽA MILOŠIČ, RIMSKA PLOŠČAD 10, 2250 PTUJ, MILOŠIČ STANKO, 031 870-684.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLESALKA - SPREMLJEVALKA - M/Ž; ples v nočnih klubih, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 A, 2282 CIRKULANE, RAK PETER, 051 301-375. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARJENJE, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; varjenje, montaža kovinskih konstrukcij, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZEMONT, GRADBENE INŠTALACIJE, IVAN ZEMLJARIČ S.P., SPUHLJA 93 A, 2250 PTUJ, ZE-
MLJARIČ IVAN, 031/885-161. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; dela se opravljajo v domačem in tujem mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-, C-, E-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA MAJA, 051 370-637, zam.avto@yahoo. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; varilec, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TILLI JOŽEF S.P.- IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MOŠKANJCI 85 A, 2272 GORIŠNICA, TILLI JOŽE, 041 462-341, joze.tilli@siol.net. ZIDAR, TESAR - M/Ž; zidarska, tesarska in druga dela v gradbeništvu, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MUHAMET BAJRAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120.
kaj pomeni takšen poseg za njihovo vsakdanje življenje, polno prekomernega hrupa, ki ga bodo prenašali ne le štiri leta (!), da gospoda izkopljejo ves prod, ki so se ga namenili, temveč še desetletja in desetletja. Drugače ne gre razumeti, načrtovalci verjetno računajo na za-plankano in molčelo rajo, ki bo požrla vse, kar si bodo gospodje izmislili v njihovi bližini.
Tomaž Horvat pa je pozabil na nekaj bistvenega. »Glasbene radosti« kartodroma niso deležni le krajani Slovenje vasi, Hajdoš in okolice, temveč še bolj krajani Orešja, Vičave, Panorame in Krčevine pri Vurbergu. Glasnega nabijanja in hrupa je bilo za njih že zdaj dovolj, še več pa ga bo, ko bo, če bo, kartodrom v Slovenji vasi.
Jugozahodni vetrovi, ki so tu najpogostejši, bodo hrup še bolj poudarili. Vprašajte kakšnega prebivalca Krčevi-ne, Orešja in Vičave, pa vam bodo znali povedati ne le, da poslušajo nabijanje kartodroma iz Hajdoš, temveč divjanje motokrosistov po njivah med kanalom in staro strugo reke Drave. Policija pa nič!
Civilna iniciativa proti kartodromu bi tu morala storiti svoje. Zajeti bi morala prebivalce Skorbe, Hajdoš, Slovenje vasi, Zlatoličja, Panorame, Vičave, Orešja in Krčevine pri Vurbergu. Če bodo krajani še naprej ravnodušni, si bodo morali zelo hitro na svojih domovih pogovarjati bolj na glas, da se bodo slišali, v ušesa pa vtakniti čepke.
Drago Cvetek, Orešje
ca Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Branko Sitar, Kungota 158; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Anton Topolovec, Kraigherjeva 28, Ptuj; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Franc Čagran, Žamenci 6; Tomica Indžič, Osojnikova 25, Ptuj; Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Boris Gorišek, Skrblje 8; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Maks Plohl, Zagrebška c. 102, Ptuj; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Stanislav Kolednik, Pristava 9/a; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Borut Kostanjevec, Krčevina pri Ptuju 68; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/I; Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ptuj; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Anton Zajko, Pobrež-je 86/a; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18; Saša Ropič, Gerečja vas 41/i; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Robert Plazar, Zlatoličje 22; Drago Furek, Draženci 87/a; Branko Frangež, Podlože 49/a; Monika Plohl, Trubarjeva 7, Ptuj; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a. 28. april - Jožef Horvat, Cvetkovci 42;
Smiljana Muhič, Moškanjci 14/b; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Daniel Nahber-ger, Kopališka 14, Kidričevo; Andrej Bu-kvič, Draženci 34/d; Ivica Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Peter Brmež, Ul. Franca Kosca 12, Ptuj; Silvo Božičko, Spuhlja 56/a; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Ivan Sakač, Gibina 38; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Vlasta Vučinic, Arbajterjeva 5, Ptuj; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Srečko Erjavec, Krčevina pri Vurbergu; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Kristina Reich, Apače 62; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Ivan Habja-nič, Moškanjci 100; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Lidija Medved, Podlože 69; Simona Lozinšek, Mihovce 22; Bojana Roškar, Ul. Pohorskega bataljona 30, Slovenska Bistrica; Magda Gojkošek, Draženci 85/b; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117/a; Leon Turk, Gerečja vas 32; Antun Hojsak, Osojnikova c. 5, Ptuj; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Zvonko Ko-lar, Apače 188; Sonja Pučko, Toplakova ul. 8, Ptuj; Irena Kolarič, Podvinci 121/b; Marjan Molnar, Obrtniška 8, Ptuj; Franc Cafuta, Zamušani 22/c.
Srečko Šoi7/ • Svarogove sanje (14.)
Zavest in um
V drugi polovici prejšnjega stoletja so po svetu rojeni mnogi inštituti za študij zavesti, ki jo je razum začel preučevati, kot da bi bila objekt. Zavest pa je onkraj objektivnega in subjektivnega.
Vsak znanstven opis zavesti ni niti daljni odsev zavesti same. Služabnik se je tako napihnil, da je začel slikati mojstra, ki ga nikoli ni videl. Resnična raziskava zavesti se začne, ko pričnemo opazovati delovanje našega uma. Bolj ko se zavedamo umskih procesov, bolj smo zasidrani v zavesti. Zavest je realnost onkraj forme, v kateri so zaobsežene vse forme, um je ena od njih. Forma sama o zavesti ne more vedeti nič, lahko ima različne predstave, ki pa nikoli ne odtehtajo resnice same. Zavest pa formo lahko opazuje, se je zaveda in ji nudi zavetje. Um je kakor majhen ptič, ki je padel z gnezda, prestrašen, nebogljen. Zavest pa je kakor roka dobrega človeka, ki pobere ubogega ptiča in ga pogreje v dlani.
Človek, ki misli, da zavest in meditacija nista zanj, je suženj uma, je popolnoma identificiran z umom. Prepričan je, da živi svoje življenje, v resnici pa živi po vzorcih, ki so mu jih dali v šoli, v družini, v družbi. Duh kurenta trka na naša srca. Njegove sanje so duhovno prebujeni ljudje, ki ljubijo življenje, naravo in se ne bojijo zlih
duhov preteklosti. Ljudje, ki živijo onkraj iluzij uma v večnem »tukaj in sedaj«.
Nemški zdravnik Wilhelm Reich je moj veliki vzornik. Raziskoval je možnosti zdravljenja z življenjsko energijo Qi. Imenoval jo je »orgon«. Izdelal je orgonski akumulator, zaboj zgrajen iz več plasti, ki se izmenjujejo: od zunaj je organska plast, sledi kovinska plast, potem spet organska plast in tako naprej. Organska plast absorbira orgon iz prostora in ga usmerja proti notranjosti zaboja, kovinska plast pa preprečuje, da bi se orgon gibal navzven. Orgonski zaboj tako koncentrira življenjsko energijo v njegovi notranjosti. Reich je v zaboj postavil ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami in trdil, da so nekateri ozdraveli. Živel je v Ameriki, bil je Einsteinov sodobnik, pisal mu je nekaj pisem, toda ni ga uspel navdušiti za sodelovanje. Reich je prišel navzkriž z oblastmi, obtožili so ga šarlatanstva, oblastem ni bilo jasno, kako naj prazni zaboj pomaga pri ozdravitvi ljudi. Končal je v zaporu, kjer je kmalu umrl.
Znanost devetnajstega stole-
tja se je držala pravila: kar se ne da zaznati s čutili in izmeriti, ne obstaja. Orgon je bil izven kategorije zaznavnih pojavov. Leta 1990 sem v Munchnu videl dokumentarni film, v katerem Reich predstavi »spontani or-gazmični refleks«. S posebnim gibanjem medenice so ljudje padali v orgazmično stanje, se zvijali po tleh, njihova telesa so se gibala v značilnem »kačjem ritmu«. Najbrž je bil Reich v preteklem življenju tibetanski šaman in mojster »kundalini yoge«.
Film me je prevzel, začel sem prakticirati Reichovo gibanje medenice. Učinki so bili obetajoči, poskušal sem tudi v topli vodi, kjer so bili močnejši. Bil sem presenečen, da Reich ni posvetil pri vzpodbujanju orgazmičnega refleksa več pozornosti dihanju. Pri resničnem smehu, globoki meditaciji in orgazmu se center življenjske energije, ki je v predelu pod popkom, odpre in življenjska energija se sprosti po celotnem telesu, rezultat je
»spontani orgazmični refleks«. Ko so možgani preplavljeni z življenjsko energijo, se um zaustavi, smo v stanju brez misli, ki je značilno za orgazem, za resnični smeh in za meditacijo. Začel sem preučevati gibanje trebušne prepone med smehom, združil sem to gibanje z gibanjem medenice, peljal prijatelje poskusne zajčke v toplo vodo, rezultati so bili odlični. Orgazmični refleks so dosegali zlahka, v vodi je bil učinek bolj mehak, nežen.
Pozneje sem celi zadevi dodal pozornost, moji prijatelji so med izvajanjem tehnike morali biti pozorni na dihanje, na gibanje telesa, na prisotne misli in čustva. Učinki so bili osupljivi, pokazalo se je, da je pozornost bistveni element pri spodbujanju orgazmičnega refleksa.
Po letih poizkušanja sem gibanje medenice in poseben ritem dihanja s prepono nadomestil z nežnim gibanjem po topli vodi, rodil se je Watqi, odlična sprostitvena tehnika v topli vodi. »Wat« pomeni voda, »qi«, življenjska energija, »Wa-tqi« pomeni »harmonizacija življenjske energije v topli vodi«. Tehniko sem začel prvič javno izvajati leta 1999 v hotelu Oro-logio (Ura) v Abano Termah v Italiji, danes jo izvajajo v različnih hotelih in termah v Italiji, Turčiji in Sloveniji. Značilnost Watqija je, da ljudje izgubijo občutek za čas. Po končanem sproščanju nikoli ne vejo, koliko časa je preteklo. Watqi je moja najlepša pogruntavščina, je eksperimentalni del teorije o brezčasnem vesolju.
Se nadaljuje
Foto: arhiv
Zakonski in družinski center Midva
Bi mi terapija pomagala?
Z možem sva se pred letom ločila, ker sem bila že tri leta v vezi z drugim moškim. Nakar sva nekako po spletu okoliščin spet našla stik, tedanji partner pa se je vrnil k ženi. Sedaj pa se je nekega jutra spet pojavil na mojih vratih, ločen in v veri, da bova spet našla najin svet kot nekoč. Oba imam rada, vsakega na svoj način, počutim se, kot da sedim na dveh stolih. Kaj naj naredim? Kako bi bilo, če bi šla na terapijo?
Zaključiti eno poglavje v življenju in začeti na novo ali nadaljevati stari odnos? Slednje pomeni, začeti zavestno graditi in stopiti iz starih zamer in bolečin, ki so med vama z možem nastale. Tudi nova veza bo v nekem določenem času prišla do točke, ko se bosta morala oba odločiti ali prečutiti vse tisto, kar boli in ruši, ali pa vas bo stiska, ki je del vsakega odnosa in se v večini odnosov pojavi kot blokada nepredelanih čutenj in kot potencial za rast, ponovno odpeljala v nov odnos, v novo vezo. Odgovor leži v prečute-nju tega sveta, ki sicer izgleda, da nastaja od zunaj, je pa odraz vaših čutenj, misli in dejanj. Kar pomeni, da sami nezavedno kreiramo situacije, ki nam v življenju prihajajo nasproti, kar je velikokrat zelo težko razumeti, še težje sprejeti.
To, da ste se vrnili k možu, govori o potencialu rasti med vama. Zelo malo ste napisali o prejšnjem zakonu, zato bom podala mnenje, glede na to, kar
čutim, da se v teh odnosih dogaja. Mislim, da gre za beg pred stisko, ki se pojavi med vama z možem. Ko je bilo težko, ste našli varen prostor v občutku zaljubljenosti. Nakar sta se z možem malo oddaljila, ločila, med vama je nastal varnejši prostor in gospod, ki je krpal stisko, ni imel več svoje vloge. Sedaj, če prav razumem, z možem spet živita skupaj, kar pomeni, da se je stiska med vama ponovila ali pa jo je že čutiti v zraku, s tem pa tudi vsa čutenja, strahove, občutke neslišanosti, osamljenosti, žalosti ... Nakar se ponovno pojavi ta gospod in vam omogoči način izhoda, ki je najmanj boleč za vas.
Neodločnost veje iz vašega pisma in hkrati se mi prebuja misel in čutenje, da bi se jezila in vas kritizirala, kako da se ne morete odločiti za moža ali za novo zvezo, ob tem pa vse po vrsti vlečete za nos. Veliko tega se prebudi ob vašem pismu, vendar bi ta moja reakcija v vas spodbudila le kritiko in obsojanje ter občutek krivde kot najverjetneje že tolikokrat do sedaj. In to so ravno ta ču-
tenja, ki vas zelo močno pehajo
v	takšno strukturo odnosov. Občutek imam, da ste bili v življenju (najverjetneje že kot otrok) deležni veliko kritike in obsojanja in s tem je zelo težko živeti, saj nenehno doživljaš, da s teboj nekaj ni v redu, da si napaka, slab in da so tvoje odločitve neprimerne. Ne vem, če vas je kdaj kdo vprašal, kaj pa
vi	želite, kaj pa je vaš svet, kako pa vi doživljate življenje, kaj je za vas pomembno. Nekako je čutiti strah pred odločitvijo, zato je lažje stati na sredini in biti negotov, kot pa sprejeti posledice svojih odločitev. Koliko lahko vi verjamete v to, da bo
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
vaša odločitev prava, v vsakem primeru, in koliko se lahko s tem pomirite?
Osebna terapija bi vam lahko pomagala in bi imela za vas globok smisel, da začutite nazaj sebe, svoje želje, to, kar ste vi in po čem hrepenite, da ponovno najdete svoj svet, saj bo potem življenje veliko lažje.
Verjamem, da se boste odločili, kar bo najbolje za vas in vam želim veliko sreče v prihodnje.
Sabina Stanovnik,
zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 10. junij Danes goduje Marjeta
323 pr. n. št. je 32 let star umrl makedonski vladar Aleksander Veliki. 399 sov Rimu objavili zakon, ki je odredil uničevanje templjev na podeželju.
1912 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anton Aškerc.
1920	se je začel v Beogradu prvi kongres SKOJ (Saveza komunistične omladine Jugoslavije).
1955 so odprli v Ljubljani poletno gledališče Križanke.
1997 se je pri opravljanju reševalne vaje s pomočjo helikopterja smrtno
ponesrečilo pet slovenskih vrhunskih gorskih reševalcev.
2006 so v Novem mestu slovesno razglasili novo slovensko škofijo in za
prvega škofa umestili Andreja Glavana.
Sreda, 11. junij
Danes goduje Srečko
1572 se je rodil angleški pesnik in dramatik Ben Jonson, ki je bil poleg Shakespeara eden najpomembnejših komediografov svoje elizabetin-ske dobe.
1742 je avstrijska cesarica Marija Terezija prepustila pruskemu kralju Frideriku II. Šlezijo.
1897 je bilo v goriški Soči objavljeno pismo mestnega zdravnika dr. Karla Pečnika o položaju Slovenk v Egiptu, to je o tako imenovanih ale-ksandrinkah.
1927 so tajniki fašistične stranke obmejnih pokrajin: goriške, tržaške, reške, puljske, zadarske in videmske v Trstu sprejeli spomenico, naperjeno proti Slovanom.
1946 so sprejeli zakon o obveznem sedemletnem šolanju v Jugoslaviji.
1989	je nastalo gibanje z ekološkim programom ter se oktobra 1989 registriralo kot stranka Zeleni Slovenije.
Četrtek, 12. junij - dan boja proti otroškemu delu Danes goduje Janez
1773 je dvorna pisarna na Dunaju izdala odlok, s katerim je zahtevala, naj se v Ljubljani sestavi šolska komisija in ustanovi normalka. 1828 se je rodila v Ljubljani slovenska pesnica in pisateljica Luiza Pes-jakova, rojena Crobath.
1832 se je rodil na Jesenicah slovenski duhovnik, strokovnjak za planinsko gospodarjenje Janez Mesar. 1854 se je rodil v Železnikih zgodovinar in politik Anton Koblar. 1909 so odprli v Ljubljani Jakopičev paviljon, ki so ga podrli leta 1962 zaradi prestavitve železniške proge. Petek, 13. junij
Danes goduje Anton - zavetnik zaljubljence, zakoncev, žensk, otrok, revežev in popotnikov
1827 je slovenski kmet Andrej Dovgan iz Šembij pri Knežaku v imenu kmetov 25 vasi premskega kantona oddal cesarju pritožbe ob slabih razmerah.
1851 se je rodil v Tolminu veliki avstrijski veliki admiral Slovenec Anton Haus.
1889 se je rodil v Vodicah pri Ljubljani slovenski pianist in glasbeni pedagog Anton Trost.
1899 se je rodil slovenski literarni zgodovinar Anton Slodnjak. 1965 je imela svoj prvi občni zbor Slovenska skupnost v Trstu.
1990	so delegati slovenske skupščine razpravljali o ukrepih za preprečitev zloma gospodarstva.
2004 so na prvih volitvah poslancev v evropski parlament dobili po dva poslanca N.Si (Lojze Peterle in Ljudmila Novak), vladna koalicija LDS + DeSuS (Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko), SDS (Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj), enega poslanca pa ZLSD (Borut Pahor). Sobota, 14. junij Danes goduje Vasilij
811 je cesar Karel Veliki potrdil mejo na Dravi med obema glavnima metropolijama za Slovenijo.
1782 se je rodil v Idriji ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. 1793 je Velika Britanija dopolnila s pogodbama s Prusijo in Avstrijo evropsko koalicijo proti revolucionarni Franciji. 1798 se je rodil češki zgodovinar František Palacky, utemeljitelj sodobne češke historiografije in vodilna osebnost političnega življenja Čehov v 19. stoletju.
1849 so v Avstro-Ogrski na novo organizirali sodstvo, ki je povsem prešlo v roke države.
1915 se je Janez Evangelist Krek udeležil zasedanja hrvaškega sabora, da bi pridobil podporo in tako doma pokazal, da ga Hrvati podpirajo.
1921	je Jugoslovanski klub (SLS in hrvaška pučka stranka) zapustil konstituanto nove Kraljevine SHS.
1942 je sledil nov odlok IO OF o razlastitvi veleposestnikov »o dodeljevanju in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev«. Nedelja, 15. junij Danes godujeta Vid in Bernard 1867 se je rodil v Spodnji Sorici slovenski slikar Ivan Grohar. 1903 se je rodila v Zagorju ob Savi slovenska pesnica Vida Taufer. 1907 se je rodil v Trstu slovenski slikar in grafik Lojze Spacal. 1925 je dosegel predvojni jugoslovanski dinar svojo najnižjo vrednost. 1935 se je začelo organizirano mezdno gibanje tekstilcev. 1942 je generalštab italijanske vojske ustanovil v Trstu novi 23. arma-dni zbor pod poveljstvom generala Alberta Ferrera. 1945 je slovenska vlada kanonika dr. Alojzija Vovka povabila na razgovor in od njega zahtevala izjavo o lojalnosti. Ponedeljek, 16. junij - mednarodni dan beguncev Danes goduje Beno
622 je Mohamed zbežal iz Meke in začelo se je mohamedansko štetje let.
1846 je v polni viteški dvorani mariborskega gradu koncertiral Franz Liszt.
1848 so bile tudi za slovenske kraje eden najpomembnejših političnih dogodkov leta volitve v dunajski parlament. 1912 sta planinca in zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar v Kranjski Gori ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe v Sloveniji. 1942 se je začela velika italijanska ofenziva na partizansko vojsko v zasedeni »Ljubljanski pokrajini«.
AvtoD£OM
Konec maja stekla prodaja novega petvratnega avea
Aveo je za (evropski) Chevrolet daleč najpomembnejši avto, saj so jih lani po vsej Evropi prodali 80.000. V Sloveniji je predstavljal okoli 65 odstotkov celotne Chevro-letove prodaje, s posodobljeno zunanjostjo in notranjostjo pa naj bi novi model še naprej pomembno prispeval k uspehu blagovne znamke. Na voljo je v izvedbi z 1.2- in 1.4-litrskim motorjem; slednjega bo mogoče naročiti skupaj s samodejnim menjalnikom. Nekatere izvedbe bodo imele motor prilagojen biogorivu, saj kar nekaj evropskih držav ponuja ugodnosti kupcem okolju prijaznejših vozil. Ostali »adu-ti«, s katerimi nameravajo pri nekdanjem Daewooju očarati evropske voznike, so agresivna maska hladilnika z lučmi, »sposojenimi« pri BMW serije 5 ter bolj kakovostna in všečna notranjost. Petvratni model predstavlja nov obraz znamke, podobna oblikovalska razgibanost pa bo doletela tudi ostale hišne modele.
Tako kot predhodnik je tudi novi model nižjega srednjega razreda namenjen zelo različnim ciljnim skupinam. V zahodni Evropi so to predvsem družine z dvema avtomobiloma, ki takšen avto kupijo zaradi njegovega preprostega upravljanja in pretežno za mestno vožnjo.
Beseda aveo deluje precej eksotično, podobno kot Chevrolet, in ko damo ti dve imeni skupaj, se komu utegne zazdeti, da imamo v mislih kakšen eksotičen ameriški izdelek, ki je v bližnjem sorodu s Chevrole-tovimi ogromnimi in predimenzioniranimi avtomobili. A resnica je malo drugačna. Za tem imenom se v petvratni izvedbi ne skriva prav nič eksotičnega, temveč petvratni aveo, ki se ponaša z novimi oblikovnimi potezami Chevroleta. Resda je bolj všečno oblikovan kot njegov predhodnik,
a še zmeraj ostaja precej neopazen. Značilnost novega prednjega dela je razpoznavna dvodelna maska hladilnika, potegnjena globoko navzdol v prednji odbijač. Na prečki v barvi karoserije, ki masko deli na dva dela, je nameščen velik Chevroletov znak, ki bolj opozarja na blagovno znamko kot doslej. Preoblikovana sta tudi žarometa, meglenki sta postavljeni nižje na odbijač, zadnje luči pa so dobile nova plastična stekla. Zaradi novih odbijačev je aveo zdaj za 4 centimetre daljši od predhodnika (392 cm), ostale mere ostajajo nespremenjene.
Aveo je sicer res majhen avto, vendar pomeni glavnino prodaje pri Chevroletu. Pa je to zaradi njegove nizke cene? Zaradi svoje majhnosti ne spada v garažo večjih družin in tudi tisti, ki se radi vozijo na prehi-tevalnem pasu, se v njem ne bodo počutili najbolje, vsem ostalim, ki za nov avto nočejo odšteti nekajletnih prihrankov, pa je mali chevrolet pisan na kožo. Cena je res glavna vaba za kupce, kajti za 8.600 evrov dobite zavorni sistem ABS, štiri varnostne blazine, daljinsko osrednjo ključavnico, mehansko klimatsko napravo, radijski sprejemnik z možnostjo poslušanja zgoščenk, električni pomik stekel in tudi triletno garancijo.
Armaturna plošča je razdeljena na štiri merilnike, obrobljene s kromiranimi obročki in na sredinsko konzolo s prezračevalnimi režami, vgrajenim radijskim sprejemnikom ter krmilno ploščo klimatske naprave.
Podvozje in vzmetenje sta ostala nespremenjena, zato pa je motorna paleta, ki jo sestavljata dva bencinska štirivaljnika, posodobljena, a še zmeraj ostaja skromna. Na voljo sta namreč le dva bencinarja, oba z ročnim petstopenjskim menjalnikom. Šibkejši, 1,2-litrski je v primerjavi s prejšnjim pridobil 12 konjskih moči in jih sedaj premore 84, ima po štiri ventile na valj in dve odmični gredi v glavi, novost pa je sistem loput v sesalnih kanalih, ki ob delni obremenitvi izklopi določene sesalne kanale.
Rezultat je učinkovitejše izgorevanje, več moči in navora ter čistejši izpuh. Šibkejša od obeh motornih različic doseže največjo hitrost 170 km/h, do 100 km/h pospeši v 13 sekundah, kombinirana tovarniško obljubljena poraba goriva pa je 5,5 l/100 km. Močnejši 1,4-litrski agregat s 101 KM je nekoliko živahnejši, prilagodljiv sesalni sistem je znižal kombinirano porabo goriva s 6,7 na 5,9 l/100 km in izboljšal odzivnost pri nižjih motornih vrtljajih, možno ga je dobiti tudi v povezavi s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom. Med tehničnimi značilnostmi osnovnega motorja sta torej dve odmični gredi v glavi z verižnim pogonom in sistem zmanjšanja pretoka z loputami v vhodnih ventilih, o dizelskih motorjih pa ni ne duha ne sluha.
Je ESC res tako pomembna naprava?
Najbolje varnostno opremljeni avtomobili so praviloma tudi dražji. To pravilo potrjuje tudi ESC (Electronic Stability Control), ki je na voljo predvsem v dražjih vozilih, veliko izdelovalcev za cenejše modele pa ESC ne ponuja niti kot dodatno opremo.
ESC je naprava (bolj poznana pod kratico ESP), ki močno poveča možnost, da do prometne nezgode ne pride, zato sodi med dodatke, ki zvišujejo aktivno varnost vozila. Preprečuje oziroma močno zmanjša najpogostejše oblike nesreč, ki nastanejo kot posledica zdrsa vozila prek meja, ki bi jih voznik še lahko nadziral. Primerov, ko ESC s svojim samostojnim in od voznika neodvisnim posredovanjem poseže v stabiliziranje nevarnega gibanja vozila, je veliko in se jim v popolnosti nikakor ni mogoče izogniti, zato je korist te iznajdbe izredna. Kar 40 odstotkov nesreč z najhujšimi posledicami nastane kot posledica nekontroliranega zanašanja vozila.
V Evropi je bilo izdelanih več analiz o koristili ESC-sistema. Podatki zadnjih študij kažejo, da ESC lahko v kar 80 odstotkih močno zmanjša možnost, da do takega nevarnega zanašanja vozila sploh pride. Podatki zbrani za 25 članic Evropske unije so tudi pokazali, da bi ESC na leto rešil 4000 življenj, kar 100.000 manj pa bi bilo poškodovanih.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nevarne kemikalije (2.)
Tveganje za poškodbo ali bolezen je odvisno od trajanja izpostavljenosti določeni kemični snovi, pogostnosti te izpostavljenosti, koncentracije nevarne kemične snovi, ki ji je delavec izpostavljen in teže dela. Vpliv določene kemične snovi na človeški organizem je odvisen tudi od dovzetnosti posameznega človeka za določeno kemično snov. Vendar v vsakem primeru velja, da daljša izpostavljenost in večji odmerek vsekakor pomenita večje tveganje za zdravje. Koncentracije snovi v zraku na delovnem mestu, pri katerih pri izpostavljenih ljudeh običajno ne pričakujemo negativnih učinkov na zdravje, so podane s t. i. mejnimi vrednostmi. Mejna vrednostpo-meni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku znotraj območja vdihavanja, ki načelno ne škoduje zdravju. Kratkotrajna vrednost pomeni dovoljeno odstopanje od mejne vrednosti nevarne snovi navzgor za krajša obdobja. Na nevarno-
sti kemične snovi nas opozarja več stvari:
•	oznake na embalaži (znak za nevarnost, R-stavki - opozorilni, S-stavki - obvestil-ni),
•	varnostni listi,
•	oznake na cevovodih,
•	pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu,
•	navodila za delo,
•	dodatna literatura.
Prvi pogoj za zagotavljanje varnega in zdravega dela s kemičnimi snovmi je, da delavci in delodajalci znajo brati in uporabljati oznake, ki opozarjajo na nevarnost kemične snovi. Pri uporabi kemične snovi najprej pogledamo njeno oznako na embalaži, iz katere so razvidne osnovne nevarnosti in potrebni ukrepi za varno delo.
Temeljne obveznosti delavcev in delodajalcev za zagotavljanje varnega in zdravega dela s kemičnimi snovmi določa zakon o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalci
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Potrč, mag. farm.
morajo zagotoviti in vzdrževati varno in zdravo delovno okolje ter zagotoviti, da delavci pri svojem delu ne bodo izpostavljeni nevarnostim na delovnem mestu. Prav tako ima delavec, ki ravna z nevarnimi kemičnimi snovmi, svoje obveznosti in pravice. S spoštovanjem in izvajanjem ustreznih ukrepov, upoštevanjem navodil za delo, pazljivim opravljanjem dela in uporabo ustreznih varnostnih naprav in sredstev ter osebne varovalne opreme se zagotovi varnost in zdravje pri delu. Za zagotavljanje ustreznih pogojev so potrebni tako interni kot
tudi eksterni nadzori.
Uporaba kemikalij v gospodinjstvih že nekaj let strmo narašča. Kljub dobrim lastnostim, ki jih prinašajo (čistoča, prijeten vonj itd.), lahko pri pretirani in nepravilni uporabi naredimo več škode kot koristi, tako nam kot tudi okolju, v katerem bivamo. Pri čiščenju gospodinjstev praktično ne gre brez sredstev, ki vsebujejo kemikalije, ki so bolj ali manj zdravju nevarne. Nekatere študije so pokazale, da so lahko karbamati, to je skupina pesticidov, prisotni v nekaterih sredstvih za zdravljenje rastlin, šamponih proti ušem in pršilih proti insektom. Zaradi tega je dosledno upoštevanje navodil na etiketah, ki jih vsebujejo snovi s kemikalijami, ravno tako pomembno. Navodila za varno uporabo so napisana ravno zaradi varnosti in zdravja uporabnika, torej zaradi nas samih.
Ravnanje z nevarnimi kemikalijami torej raje prepustimo strokovnjakom, če pa že, pa imamo ustrezna navodila vedno napisana na embalaži, saj je zdravje skupni interes vseh nas. Bojan Potrč, mag.farm.
Moje cvetje
Poletje se še vedno obotavlja
Še vedno nas spremlja nestanovitno in za ta letni čas prehladno vreme. Zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz alg ali aminokislin. To so algoplasmin, bio-plantella vita, protitfert ali drin. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam, posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dneve. Še en dober učinek teh pripravkov je, rastline so tudi bolj odporne na bolezni, ki imajo v tem času idealne pogoje za razvoj.
Sobne rastline
Danes nakup novih rastlin ni več pravi podvig za naše denarnice. Zato pogosto ob nakupu potrebščin za vrt v vrtnih centrih kupimo še kakšno sobno lepotico, ki se ji ne moremo odreči. Ko jo prinesemo domov, jo je najbolje presaditi v svežo in bolj rodovitno prst. Nato jo postavimo za mesec dni ločeno od naših domačih ljubljenk, da se prepričamo, da z njo nismo dobili tudi kakšnih slepih potnikov - škodljivcev. Pri zalivanju domačih ljubljenk pa pazite, dokler je vreme hladnejše in z manj sonca, potrebujejo rastline tudi manj vlage. Zato naj bo zalivanje zmerno, temu primerno pa tudi gnojenje.
Balkonske in okrasne rastline
Foto: Miša Pušenjak
Redno dognojevanje je sedaj glavna skrb naših balkonskih rastlin. Ker pa je obdobju zelo toplega vremena spet sledilo hladno vreme, nekatere, bolj toploljubne rastline ne uspevajo tako, kot si želite. Krivo je pač hladno vreme. Zato izkoristite dan, ko sploh lahko zalivate in vodi primešajte krepčilne pripravke na osnovi alg ali aminokislin.
Tudi na gredicah ne raste vse tako, kot bi si želeli. Zdaj pač ne moremo kaj dosti narediti. Takoj, ko se nekoliko osuši, pa gredice prekopljemo in pokrijemo z lubjem, če seveda niso že pokrite z zastirko. Takrat jih tudi zalijemo (ali poškropimo) s pripravki iz alg.
Nekatere trajnice, kot so volčji bob ali lupina, potonke, orlice in tudi ostrožniki, so že odcvetele. Cvetove s semenskimi zasnovami porežemo čim prej, tla okoli korenin prerahljamo, okrog njih natresemo nekaj komposta (1l/ m2), nato pa jih zastremo z lubjem ali pokošeno travo. V tem primeru lupine in ostrožniku običajno zacvetijo še enkrat.
Tudi nekatere lilije so že odcvetele, ne puščajte semenskih zasnov predolgo na steblih, če želite ohraniti čebulice čim bolj zdrave. Pustimo pa stebla z listi tako dolgo, da porumenijo. Šele nato jih odrežemo. Zaradi vlažnega in toplega vremena so idealni pogoji za razvoj gnilob in plesnob na čebulicah in gomoljih cvetlic. Zato jih redno, kadar je le mogoče in ni premokro, zalivamo izmenično z žajbljevim in kamiličnim čajem ter čajem iz hrenovih listov.
Zelišča in dišavnice
Hrenova korenika je zelo zdravilna, s svojim pekočim okusom pa nujna priloga kuhane govedine in seveda sestavni del tradicionalnih velikonočnih praznikov. Rastlina pa lahko postane tudi nadležen plevel, če nismo pozorni.
Kako pa jo lahko izkoristimo v boju s težavami na vrtu. Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.
Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov in 1 l vode. Mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.
Razredčena tekočina v razmerju 1 : 1 do 1 : 5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (jagode, solata, košči-často sadje).
Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 g rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 l vode. Postavimo na toplo. Vsak dan premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo in uporabimo. Vedno uporabljamo plastično posodo in deževnico ali postano vodo.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Že konec lanskega leta bi moral iziti album v angleškem jeziku tragično preminulega makedonskega pevca Tošeja Proeskega. Sedaj je že gotovo, da bo prvi, a na žalost tudi zadnji Tošejev album namenjen tujemu tržišču izšel septembra, na njem pa bodo skladbe, ki so bile snemane v studiih Metropolis v Londonu in na Švedskem.
Prvi single z novega albuma nosi naslov The Hardest Thing. Videospot za omenjeno skladbo je bil posnet poleti leta 2006 na Jamajki, kjer je Toše pripravljal material skupaj z Andyjem Wrightom, svetovno priznanim produ-centom, ki je med drugim sodeloval tudi s super uspešno
zasedbo Simply Red. ®®®
V ljubljanski Hali Tivoli se nam poleti obeta še en koncertni spektakel. 14. julija bo pri nas nastopil britanski pevec Seal. Seal Henry Olusegun Olumide Adeola Samuel se je rodil 19. februarja 1963 v Londonu. Diplomirani arhitekt je pred glasbeno kariero delal v različnih londonskih birojih. Nekateri ga bolje poznajo tudi kot moža svetovno znane manekenke Heidi Klum. Svojo glasbeno kariero je pričel leta 1980 v angleški skupini Push. Po razpadu omenjene zasedbe je Seal svojo glasbeno pot nadalje-
val pod umetniškim imenom Adamski. S svojim prvim singlom Killer je leta 1990 osvojil vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Seal v zadnjem času predstavlja svoj peti studijski album System. izšel je novembra leta 2007 in je slogovno in glasbeno zelo podoben projektom iz začetka njegove kariere. Singel tega albuma je glasbeno dodelan Amazing. Zelo odmeven je tudi hit Wedding Day, ki ga je
zapel v duetu s Heidi Klum.
®®®
Prejšnji ponedeljek je na Floridi za posledicami srčne kapi v 79. letu umrl Bo Did-dley. Bo Diddley je bil eden od začetnikov rock&roll glasbe, svojo bogato glasbeno karie-rojepričel daljnega leta 1955. Ob Chucku Berryju in Little Richardu je bil med prvimi afro-ameriškimi glasbeniki, ki jim je uspelo premostiti rasne ovire v svetu šovbiznisa. V spominu pa nam bo ostal tudi po prepoznavnem osebnostnem stilu, katerega del so bili njegova kitara, temna očala in črn klobuk. Njegovo plodno delo je inspiriralo rock generacije, od Buddy Hollya do zasedbe U2 in številne druge. V svoji 50-letni karieri je posnel nekaj svetovnih zimzelenih uspešnic, kot so Who Do You Love, Bo Diddley, Before You Accuse Me, Mona in i'm a Man. Za svoj
Seal Henry Olusegun Olumide Adeola Samuel
Le s t v i \ NAJ
1.	4 MINUTES - MADONNA feat. JU! TIMBERLAKE
2.	NEW SOUL - YAEL NAIM
3.	MERCY - DUFFY
4.	TAKE A BOW - RIHANNA
5.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
6.	VIOLET HILL - COLDPLAY
7.	TOUCH MY BODY - MARIAH CARE
8.	LOVE IN THIS CLUB - USHER fea YOUNG JEZZY
9.	IF I NEVER SEE YOUR FACE AGAIf MAROON 5 & RIHANNA
10.	ALL SUMMER LONG - KID ROCI
11.	TIME OF MY LIFE - DAVID COOL
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: internet
Toše Proeski
prispevek pri razvoju rock kulture je leta 1987prejel prestižno nagrado, vpis v institucijo Rock&Roll Hall Of Fame, leta 1998 pa je dobil gram-
myja za življenjsko delo.
®®®
Mlada pop zvezdnica Leona Lewis je dobila povabilo organizatorjev za nastop na zaključni slovesnosti letošnjih olimpijskih v Pekingu. Tako bo mlada pevka deležna večmilijonskega avditorija, kar bo nedvomno vrhunec njene dosedanje glasbene kariere.
®@®
Coldplay so končno najavili tudi datume evropskega dela koncertne turneje ob izidu prihajajočega albuma Viva La Vida Or Death And All His Friends. Novi album bo izšel 13. junija, napoveduje pa ga single Violet Hill, ki je medtem že postal velika uspešnica in ga najdete tudi na naši lestvici Naj 11 Radia Ptuj.
®®®
Britanski glasbenik Mor-rissey je končal snemanje svojega devetega samostojnega albuma z naslovom Years of Refusal. Na albumu je 12 novih skladb, ki jih je produ-ciral Jerry Finn, s katerim je sodeloval že na svojem prejšnjem albumu You are the
Quarry iz leta 2004. Na albumu je tudi skladba i'm Throwing My Arms Around Paris, ki jo je Morrissey napisal za
lansko popevko Evrovizije. ®®®
Hard-rock ikona Alice Cooper bo svoj 25. studijski album z naslovom Along Came A Spider izdal 28. julija. Na albumu gostujeta njegova rock prijatelja Ozzy Osbour-ne, ki na eni izmed skladb igra celo ustno harmoniko, in legendarni kitarist Slash. Alice Cooper obljublja tudi
bogato koncertno dogajanje. ®@®
Latino zvezda in mož Jennifer Lopez Marc Anthony trenutno snema kar tri albume. Snema album balad v španskem jeziku in novi pop album v angleščini. Pri snemanju mu med drugimi pomagata tudi takšni legendi, kot sta Billy Joel in Baby-face. Anthony planira, da bi končal vse tri albume istočasno in jih bo objavil do konca letošnjega leta. Najavlja pa tudi že četrto serijo koncertov pod naslovom Together in Concert, na katerih gosti razne glasbenike. Originalna verzija te turneje je bila leta 2005. V tistem letu so na 17 koncertih zaslužili 13,6 milijona dolarjev.
Janko Bezjak
Foto: internet
Alice Cooper
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
2.	BLEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	TIME OF MY LIFE - DAVID COOK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	THAT'S NOT MY NAME - TING TINGS
3.	WARWICK AVENUE - DUFFY
NEMČIJA
1.	SOMMER LOVE - MARK MEDLOCK
2.	MERCY - DUFFY
3.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
Zanimivosti
Ptuj • 14. pomladna vetrnica
Foto: DB
Društvo prijateljev mladine Ptuj, CID Ptuj in ptujsko Kinološko društvo tudi letos vabijo na Pomladno vetrnico. 14. zapored ustvarjalno-zabavna prireditev za otroke in starše bo potekala 14. junija od 16. do 19. ure na vadbenem prostoru Kinološkega društva Ptuj. Kotpo-navadi bo tudi letošnja Pomladna vetrnica pestra in razigrana. Ob različnih igrah bodo mladi ustvarjalci lahko dejavni v najrazličnejših delavnicah, za vse pa bodo pripravili že tradicionalne brezplačne palačinke. Program bodo popestrili plesalci in plesalke plesne šole Power Dancers, nastopili pa bodo tudi bratje Malek in Nelej, ki bodo izvajali cirkuške vragolije, izdelovali in delili figurice iz balonov, žonglirali in izvajali trike iz milnice. Kot je dejala vodja projekta Sabina ivančič, se nadejajo čim številčnejšega obiska, sicer pa je vstop za otroke tudi letos brezplačen, starši pa bodo odšteli simbolične tri evre. Če bosta vreme in vzdušje vsaj za las podobna lanskemu (od tam je fotografija), je zabava zagotovljena.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Peti grajski vinski praznik
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 14. junija, se bo od 11. ure dalje na ptujskem gradu zvrstila množica prireditev za vse generacije, ki jih v okviru V. grajskega vinskega praznika pripravljajo občina Cerkvenjak in Projektni svet VTC Srednje Slovenske gorice ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev Cerkvenjak, Mala Nedelja, Osrednje Slovenske gorice, Juršinci, Vitomarci, Lenart, Sveta Trojica in Haloze, Pokrajinski muzej Ptuj, podjetje Ptujske vedute in KGZ - Kmetijsko svetovalne služba Ptuj. Tudi letošnjega so pripravili z namenom, da bi postal tradicionalna prireditev s ponudbo in predstavitvijo vrhunskih vin ljubiteljem vin, skupaj pa želijo vina iz Osrednjih Slovenskih goric tudipromovi-rati. Na V. grajskem vinskem prazniku bodo razglasili najboljša vina, spremljali ga bodo bogat kulturni program, pokušnja ocenjenih vin, bogata kulinarična in vinska ponudba.
MG
Ptuj • Sprejem dijakov iz Cipra
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan 4. junija sprejel osem dijakov in dva učitelja iz gostinske šole (Paphos Tecnical School) s Cipra, ki jih med 24. majem in 20. junijem gosti Šolski center Ptuj. Njihov obisk je organiziran v okviru programa Leonardo da Vinci, je na sprejemu povedala koordinatorka projekta Darja Harb. Delovno prakso, ki poteka pet dni v tednu, opravljajo v hotelu Primus, ostala dva dni pa potujejo po Sloveniji. Ogledali so si že Ptuj z okolico, Bled in Maribor, načrtujejo pa še ogled Ljubljane in Prekmurja. Dijaki so se zahvalili za lep sprejem v ptujski Mestni hiši, lepota Ptuja jih je presenetila, prav tako tudi prijaznost in gostoljubnost ljudi, s katerimi so se srečali. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je povedal, da so zadovoljni z njihovim delom, daje tudi za njih in goste dobrodošlo, da jih nekdo nagovori v tujem jeziku. Želijo si več podobnih izmenjav z dijaki gostinskih šol iz tujine. V nedeljo, 15. junija, pa vabijo v amfiteater Term Ptuj, kje bodo pripravili ciprski večer.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Goveji zrezki v zelenjavni omaki in kruhova klobasa
TOREK
cvetačna juha z rižem, zelenjavni žličniki*,
solata
SREDA
pizza, solata
ČETRTEK
testenine po bolonjsko, solata PETEK
beluši s siri**, solata SOBOTA
pasulj, prekajeno meso NEDELJA
goveja juha z rezanci, goveji zrezki v zelenjavni omaki, kruhova klobasa, solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh
"Zelenjavni žličniki
2 bučki, 2 korenčka, 2 krompirja, 2 stroka česna, 2 jajci, 200 g moke ali drobtine, sol, poper, olje. Zelenjavne sestavine naribamo, solimo,
dobro premešamo ter pustimo 10 minut, da spustijo vodo. Dobro ožmemo, dodamo jajca, česen in moko, po želji še dosolimo in popramo. Vse dobro premešamo, s pomočjo žlice oblikujemo žličnike ter jih ocvremo na vročem olju.
**Beluši s siri
1 šopek belušev, okrog 15 dag raznih sirov, kisla smetana, 2 jajci, sol, poper, muškatni orešček.
Beluše nalomimo na centimeter do dva velike koščke in jih skuhamo v slani vodi ali sopari - odcedimo. Ostanke sirov (več kot je različnih, okusnejše je) narežemo na koščke, nalomimo ali naribamo ter pomešamo s kuhanimi beluši, po potrebi solimo. Og-njevarno posodo rahlo namastimo, posujemo z beluši in sirom. Prelijemo s stepenimi jajci, pomešanimi s kislo smetano, soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Pečemo na nizki temperaturi malo dlje, da tekočina spodaj izpari - vsaj pol ure ali več.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Modremu bolj koristijo sovražniki kot bedaku prijatelji.
-k-k-k
Ne sprašuj Boga za pot v nebo, ker ti bo pokazal najtežjo.
•k-k-k
Življenje je preveč pomembna stvar, da bi se o njem resno govorilo.
-k-k-k
Kako naj zahtevamo od drugega, naj varuje našo skrivnost, ki smo mu jo zaupali, če je nismo mogli ohraniti sami zase?
-k-k-k
Svoje drobne skrivnosti vam zaupa tisti, ki računa, da bo tako izvedel za vaše velike.
-k-k-k
Točnost je čednost zdolgočasenih.
-k-k-k
Tisti, ki živi od upanja, umira od lakote.
-k-k-k
Izkušnje so najboljša šola, vendar je, žal, tako draga.
-k-k-k
Poznamo tri vrste laži: laži, preklete laži in statistiko.
Polde je več kot tri ure čakal v čakalnici splošnega zdravnika. Končno ga je sestra poklicala v ordinacijo. Ko je vstopil k zdravniku, je ta telefoniral. Po desetih minutah je odložil slušalko in Poldeta vprašal, kaj mu je. Ko je hotel spregovoriti, je pozvonil telefon in zdravnik je zopet klepetal celih deset minut. Ko je odložil telefon je znova pozvonilo in zdravnik je po telefonu dajal nasvete bolniku, kako naj ta ravna ob prehladu.
Polde je vstal in se odpravil iz ordinacije.
"Kam pa vi?" ga vpraša zdravnik.
"V najbližjo telefonsko govorilnico."
MESTECE 20 KM JV
OD UDIN
HRVAŠKA PEVSKA KLAPA IZ SKRADINA
GRŠKA LUKA
NEMŠKI ZALOŽNIK (GEORG)
OLEG VIDOV
ITALIJANSKI ALPSKI SMUČAR
(GIORGIO)
RUSKI PESNIK
TONE TOMŠIČ
DUŠEVNI IZTIRJENEC
ČLAN KAKEGA AKTIVA
NIZOZEMSKI
SLIKAR (PIETER VAN)
NASTAJANJE IONOV
ALBERT EINSTEIN
PISATELJICA PEROCI
HE NA REKI PIVI
ALENKA DOVŽAN
JANEZ DOLINAR
GOSTIŠČE S HRANO
PISEC ROMANOV
TIP TRG. JADRNICE
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
ITALIJANSKO IME ZA IZOLO
DANSKI OTOK
MOČVIRJE (KOROŠKO)
BERAČENJE
MASSENETO-VA OPERA
SOVJETSKI FILOZOF
DIGITALNO PISALO
MAGAZINOVE REVIJE
ALUMINIJ
FINSKI PISATELJ (OSSI)
BERILIJ
MAJHEN OTROK, PAMČEK
ANEMIČEN ČLOVEK
ŽICA NA KITARI
JUDOVSKI UČENJAK, RABIN
OVEN, KI TRKA
NOSI HLAČE
IGRALEC BANNEN
HRV. PEVKA (KSENIJA)
BARSKI PRIBOR ZA MEŠANJE PIJAČ
MAJDA ARH
MATIJA URH
JEZIKOVNA SKUPINA ČRNCEV V SUDANU
DERIVAT AMONIAKA
NABIT DELEC
PAPIRNATO POKRIVALO ZIDARJEV
javno hišo je pravkar vstopil katoliški duhovnik!" -Mati prednica je prebledela, nato pa rekla: "Pa ja ni kdo umrl?"
Doktorje po pregledu izvidov rekel pacientu: "Za vas imam dve novici - dobro in slabo."
"Najprej mi povejte slabo!" je rekel pacient.
"Raka imate!"
"In dobra?"
"Ste videli mojo simpatično medicinsko sestro? Včeraj sem jo zaposlil."
"Tako!" se veseli turist ob slovenski obali. "Končno smo našli parkirni prostor. Sedaj moramo le še ugotoviti, v katerem mestu smo."
"Alfonz, ali boš zdaj, ko so se podražile cigarete, prenehal kaditi?"
"Bom, če boš ti prenehal stanovati, ker so se podražile tudi stanarine."
V mali vasici seje nasproti samostana nahajala javna hiša. Mlada nuna je sedela na balkonu samostana in opazovala, kdo vse zahaja v javno hišo. Naenkrat je zav-pila: "Mati prednica! V javno hišo je vstopil župan!" - "Ja, vidiš, oblast ni imuna pred grehom!" je rekla mati prednica.
Čez nekaj časa se je mlada nuna spet oglasila: "Mati prednica! V javno hišo je vstopil evangeličanski duhovnik!" - "Ja, vidiš krivover-ca. Tudi oni podležejo mesenim skušnjavam!"
Nekaj minut kasneje je mlada nuna zakričala še glasneje: "Mati prednica! V
Poročni obred. Matičar vpraša ženina, ki komaj stoji na nogah po nočnem popivanju: "Peter Kovač, ali vzamete za ženo Milko Zupanc?" Ženin je popolnoma tiho in zazrt nekam pred sebe. Matičar ponovi malo glasneje: "Peter Kovač, ali vzamete za ženo Milko Zupanc?" Ženin še vedno odsotno strmi pred sebe in se ne odzove na vprašanje matičarja.
Takrat mu poročna priča šepne na uho: "Greva potem na pivo?" - "Ja!" je glasno odgovoril ženin.
Volk je na cesti prehiteval lisico, ki je vozila počasi, toda v skladu z omejitvijo hitrosti. Ustavil ga je policist in ga kaznoval zaradi prehitre vožnje ter nepravilnega prehitevanja.
Ko sta se pozneje volk in lisica spet srečala, je lisica dejala: »Prav ti je! Pa bi ga požrl, ko je bil še pastirček!«
Ugankarski slovarček: HIRTH = nemški založnik (Georg, 18411916); ITEA = grško mesto in luka v Korintskem zalivu; LAER = nizozemski slikar (Pieter van, 15821642); LONDRIN = atlantska riba prisesnica, tudi lireš; NAVA = star tip trgovske jadrnice; OJALA = fi nski pisatelj (Osi, 1933.); PIANTANIDA = italijanski alpski smučar (Giorgio, 1967-); SKARDONA = hrvaška pevska klapa iz Skradina.
■eunj}s
'e|os| 'e|3 'j__L '^Luaue '|e||g V\efesv 'VIAI '>iedujv 'eipuejuey 'oe^jj. 'ei -pezmo! >o 'oasidoueiuoj 'ljijih 'uej_ 'ag 'oj\/ 'ar 'ee}| 'OAjsjeso^ 'euopje^s '¡siejopv 'eAoueiuiej '^esoAe|§ '^03 'jej^s '¡uein 'jeiued :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Asesan
íPoíHulajtz naí na iusfountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠ
Govori se ...
... da je minuli vikend na poetovionskem minil brez večjih izbruhov vandaliz-ma samo zaradi tega, ker se vandalom zaradi dežja in poplavljenih cest enostavno ni dalo.
... da verjetno vrli Holer-možani vsaj v tem primeru ne zavidajo premočenim Po-etovioncem.
... da so izdatne padavine ugodno vplivale na rast gob - in tudi trgovin, saj zadnje čase rastejo kot gobe po dežju.
... da nas razmere vpoeto-vionskem domu upokojencev morda res nič ne brigajo, bolijo pa kljub temu tudi nas. Še zlati ob mislih, da tam čaka kaka postelja tudi nas.
... da sopoetovionski nogometaši ob sončnem vremenu v Izoli nehote pomislili na počitnice. Igra je bila temu
primerna - počitniška. Sicer pa je glavno, da ostanejo v ligi!
Vidi se ...
. da so nedavne nevihtne
poplave pokazale na grenko resnico, da tudi kanalizacijski sistem v Poetovioni ni zgrajen učinkovito, saj je večino hiš poplavila voda, ki je iz kanalizacije bruhala, namesto da bi vanjo odtekala.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 13. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Martin Marinkovič, Rimska ploščad 20, 2250 Ptuj.
Pa veliko zabave!
Foto: Jelka Hadler
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je pisala Jelka Hadler: »Pozdravljeni! Imam dva vnučka. Ker ste slikico enega že objavili, bi bilo lepo, da ne bo zamere, seveda, če bi ob priliki še Niko. Nika bo čez en mesec stara dve leti in je zelo prikupna, zgovorna in samostojna deklica. Nika: »Babi, babi, a nisi mogla najti večjega predpasnika zame?« Lep pozdrav v uredništvo vam pošilja zvesta bralka Jelka Hadler.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
8			9				6	
					8	7		4
3					1	9		2
				4	6		1	
4	5		3		2		7	8
	6		8	7				
2		6	4					7
5		4	6					
	8				5			6
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	000
Bik	v	©©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©	€€€	0
Rak	vvv	©©	€	000
Lev	vv	©©	€€€	000
Devica	vv	©©©	€€€	00
Tehtnica	vvv	©	€€	0
Škorpijon	vv	©	€€€	000
Strelec	vvv	©©©	€	00
Kozorog	vvv	©©©	€€	000
Vodnar	v	©	€€€	00
Ribi	vvv	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. junija do 16. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Nekoč se je francoski pripovednik in komediograf Georges Courteline dolgo sprehajal po pariških ulicah in prišel ves izmučen v neko kavarno. Natakarico je vprašal, če imajo pri hiši kaj cikorije, iz katere so delali kavo za pitje. Dejala je, da je imajo dvajset zavitkov. Literat je naročil, naj mu prinese vse, kar imajo. Ko jih je prinesla, ji je dejal: "Položite jih prosim na sosednjo mizo, potem pa mi pojdite skuhat pravo kavo!"
Cikorijo so namreč uporabljali tudi kot dodatek oziroma
goljufijo pri kuhanju prave kave.
***
Francoski pisatelj italijanskega porekla Antoine de Rivarol je rekel, da gre pri vsaki tragediji za vprašanje, ali bo glavni junak umrl ali ne. Nato je stvar razložil:
"Na to vprašanje dobi človek odgovor, ki se od dejanja do dejanja spreminja takole: v prvem dejanju - umrl bo, v drugem - ne, ne bo umrl, v tretjem - pa vendar bo umrl, v četrtem postane naposled jasno, da glavni junak ne bo umrl, v petem dejanju pa umre."
***
Ko je nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck nekega večera igral doma pri slavni sopranistki Sophie Arnould, je vstopil neki plemič. Ker je glasbenik mirno igral naprej, je plemič užaljeno vzkliknil: "Francoz vstane, kadar vstopi ugledna osebnost!"
"Nemec pa vstane samo, kadar gre za osebo, ki jo spoštuje," je odgovoril Gluck in odšel.
***
Italijanski borec za združitev Italije Giuseppe Garibaldi je bil zelo priljubljen. Čeprav je bil star že čez 70 let, je bil krepak in je stal strumno pokončno. Na nekem slavnostnem sprejemu je neka grofica izrekla več poklonov na račun njegove večne mladosti. Garibaldi ji je odgovoril: »Gospa grofica, dovolj sem mlad, da ugotovim, da ste mikavni, toda prestar, da bi vam to tudi dokazal.«
***
Francoska pisateljica Marie Marquise de Sevigne je imela za prijateljico nemško kneginjo, ki je bila v sorodu s skoraj vsemi evropskimi vladarskimi hišami in je hodila v žalni obleki zdaj za enega kneza, zdaj za drugega vladarja. Ko jo je nekoč srečala oblečeno v gizdalinsko živobarvno obleko, ji je madame de Savigne rekla:
»Zelo me veseli, da je vsa Evropa popolnoma zdrava.«
***
www.toyota.si
uRBani stil
Toyota Yaris R'n'B S posebno bogato opremo po posebno ugodni ceni!
AH FURMAN, Rogaška 12, Ptuj, (02) 788 54 77
TODAY TOMORROW TOYOTA
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
s prilogo yrtnlne
V junijski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o postopku smartfreš pri skladiščenju jabolk, o boju proti voluharju, o namiznih sortah grozdja, prehranski vrednosti vina ter o nabavi jagodnih sadik, v Vrtninah pa pišemo o eno- ali dvodebelni vzgoji paradižnika.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
TV
fsis^sJafflpi Slhospssffla icadsimSi PJ-®gj©Bu®s/
SPORED ODDAJ
TOREK 10.6.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Destrnik
SREDA 11.6.
8.00 Oddaja Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdina
ČETRTEK 12.6.
8.00 Birma v Dornavl 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Obhajilo v Dornavl
Mednarodni letalski miting IAS MARIBOR 08
Na mariborskem mednarodnem letališču bo 13, 14. in 15. junija v organizaciji Letalskega centra Maribor potekal veliki mednarodni letalski miting IAS Maribor '08 (International Air Show Maribor '08).
IAS Maribor '08 obeležuje 80. obletnico obstoja in delovanja Letalskega centra Maribor, najstarejšega in največjega aerokluba v Sloveniji. IAS MARIBOR '08 je največji letalski dogodek v zgodovini Slovenije z več kot 100 nastopajočimi vojaškimi letali, civilnimi letali in helikopterji ter drugimi zračnimi plovili iz Slovenije in tujine. Sodelovanje je potrdilo 40 posadk toplozračnih balonov.
IAS je eden od zaključnih dogodkov v času predsedovanja Slovenije Evropski Uniji v letu 2008. V času letalskega mitinga, 15.junija, se bo po sklepu vlade RS Letališče Maribor tudi uradno preimenovalo v Letališče Edvarda Rusjana Maribor pri čemer se s predstavitvijo leteče replike letala Eda-V spominjamo prvega poleta prvega slovenskega pilota Edvarda Rusjana pred 99 leti. Predstavniki vojaških letalstev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Rusije, Nemčije,Velike Britanije, Turčije in Portugalske se bodo predstavili s svojimi najboljšimi vojaškimi letali in helikopterji. Predstavila se bo tudi vrhunska vojaška letalska akrobatska skupina. V sodelovanju s Slovensko vojsko in MORS bomo obeležili tudi 90. obletnico ustanovitve Eskadrilje generala Rudolfa Maistra v Mariboru. Posebna atrakcija mitinga bo akrobatsko tekmovanje "Peter Podlunšek Challenge", v katerem tekmujejo najboljši evropski akrobatski piloti in vrhunska akrobatska letala. V živo si bo možno ogledati tudi edinstven nastop Peggy Krainz, lovska letala iz 2. svetovne vojne, komercialno letalstvo, drzne padalce in spretne pilote balonov kar je ob vrhunskih vojaških predstavitvah zagotavilo za neponovljivo, nepozabno in enkratno letalsko in družabno doživetje.
Letalski Center Maribor je glavni organizator IAS Maribor '08 in koordinacijsko telo med Letališčem Maribor, Mestno občino Maribor, Slovensko vojsko ter MORS in združuje vse načrtovane aktivnosti. Prireditev bo v vsakem vremenu, več informacij je na voljo na spletni strani www.lcm.si/ias .
Prireditvenik
Torek, 10. junij
Ptuj, CID, v juniju si lahko ogledate razstavo Koši v mestnem parku - Zgodba projekta Mladi & Mesto
Sreda, 11. junij
Ptuj, otvoritev prenovljenega razstavišča Stari zapori ter otvoritev likovne razstave vseh 326 učencev OŠ Olge Meglič
Slovenska Bistrica, na gradu, prireditev v okviru predsedovanja Slovenije EU
Četrtek, 12. junij
17.00 Slovenska Bistrica, vrtec, enota Čebelica, pravljična ura 19.00 Ptuj, Miheličeva galerija, slavnostno odprtje gostujoče razstave iz Mestnega muzeja Varaždin, Hrvaško slikarstvo 20. stoletja
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
MrJM
do Četrtka zjutraj do s. ure DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski
TEDNIK
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
PEUGEOT 2061.4
RENAULT CLIOl.2
VWP0L0l.2
AUDIA31.9TDI
VWPOLOl.O.
VWP0L0l.2
CITROEN BERLINGO 2.0 HDI AUDI A41.9TDI KARAVAN VWSHARANl.9TDI VW GOLF 1.9TDI KARAVAN VW GOLF 1.9TDI 0PELC0RSA1.7D OPEL MERIVA 1.61LASTNIK PEUGEOT 307 l.6l LASTNIK PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC1.9DCI AUDI A31.9TDI VW TRANSPORTER 1.9TDI VWPASSATl.6 RENAULT LAGUNA l.6 0PELMERIVA1.61 LASTNIK AUDI A3 2.0 TDI CITROEN 01.4 PEUGEOT 3071.6 VWPASSATl.9T VW T0URAN 1.91 AUDI A3 2.0. TDI S-LINE OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI RENAULT LAGUNA 1.9 DCI VWP0L01.2
2003 2002 2002
6.750 5.120 6.400
2003	10.550
2001	4.700
2002	6.890
2004	8.390 2004	13.990
2003	12.290
2001 2002 2002
2004 2001
2005
7.890 7.990 5.890 7.990 6.990 9.750
2006	16.900
2001	9.850
2004	15.900
1999	4.990
2002 2004
7.890 7.890
1.6
9 TDI
1.9 TDI b
2003	13.490
2003	6.590 2001	6.900 2005	16.990
2004	13.900 2004	14.900
AVT. KLIMA
KLIMANOVMODEL
KLIMA ^^
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA ^
KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA,
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KOV. MODRA MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA
KOV. SREBRNA BELA
KOV.MODRA KOV. SREBRNA KOV.MODRA KOV. RUMENA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA
KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. ČRNA 2006 16.500 AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2005 11.550 VSA OPREMA KOV. SREBRNA 2002 6.800 KLIMA	RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
», storitve in trgovina, d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
LETNIK CENAro OPREMA
ZNAMKA
BARVA
ALFA ROME01471,9 J1DM	200E	14.990,00	KUMA	RDEČA
AUDI A31.8 TFSi	2007/2008	21.490.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:3180	2003	12.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990.00	DVOJNA KUMA	ČRNA
CITROEN C31.4 i	2004	7.590.00	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
CITROEN C41.B HDI	20DG	3.000,00	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XAIVTIA 2,01GVISX	1998	2.490.00	KUMA	KOV. T. ZELENA
FIATPUNTO GRANDE 1.2	2008	7.690,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ.E278CDI	2002	17.490.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E KARAVAN 270 CDI	2003	17.990.00	DVOJ. KLIMA	ČRNA
OPEL CORSA 1.4	1998	1.490,00	ODLOHRANJEN	ZLATA
ŠKODA FARIA 1,4	2005	8.90,00	KUMA	KOV. SREBRNA
SPRINT FILLYP49 um	2008	849,00	NOVA	MODRA
SCOOTER MAX49 ccin	2008(NOV)	899,00	1VAUNI, 4 TAKTNI	ČRNA
SCOOTER SPRINT EXSACTLY 50	2008	1.099,00	NOVO	BELA
Mali oglasi
STORITVE
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešič, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; nonstop: 041 418 236.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
PRODAM traktor IMT 577, letnik 85, enoosno kiper prikolico in traktor Stayer, 18 KM. Tel. 041 496 336.
NEPREMIČNINE
Nova stanovanja v Lenartu!
Vse informacija v agenciji Teranep d.o.o.. Zagrebška c. 40a.
MOTORNA VOZILA
PRODAM fiat tipo, letnik 94, 1,6, registriran do maja 2009, Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, p. Markov-ci, tel. 766 37 61.
KMETIJSTVO
PRODAM odojke, tel. 051 423 260.
.teranep.si
© Ö51 645 343
PRODAM zazidljivo parcelo in stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi v Kicarju, zgrajeno leta 2007. Tel. 031 663 672.
PRODAM HIŠO z zemljo v Vinta-rovcih 65. Inf. na GSM 041 771 020, 031 641 923.
VSAK ČSTRTSK OB 20.00 URI
t
POSKOČNIH
1.	NOVI SPOMINI - Šopek suhih rož
2.	MITJA KVINTET - Uspavanka
3.	GAŠPERJI-To smo mi
4.	Ans. T0NIJA VERDERBERJA - Zvezde nad Vrhgoro
5.	A JE TO - Za fanta srce je zmeraj kosmato
6.	Ans. 0RI0N - Na vaški veselici
7.	ŠTAJERSKI FAKINI - Pijača bogov
Ji
POP 7 TOP
1.	ČUKI -Uuu
2.	KATRCA-Ni dovolj
3.	NOVA LEGIJA-Nisem kriva
4.	PREPIH - Playa de la Portorož
5.	NAVIHANKE- Gasilec
6.	KINGSTON -Tropikana klub
7.	LA PASSION-Copata
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poSljite na doplsnlcata na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrada prejme: Jaka Majcen Potrčeva 20 2250 Ptuj
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prepotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 61. letu po kratki bolezni umrl naš dragi
Franc Skledar
avtoprevoznik
IZ APAČ
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. junija 2008, ob 17. uri na pokopališču Lovrenc na Dravskem polju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11.30.
Žalujoči njegovi najdražji
PROJEKT POROTHERM HIŠA
Â
Wiener berger
Building Value
i
Se odločate za gradnjo stanovanjske hiše ali kupujete stanovanje, pa se ne morete odločiti, kateri gradbeni material je z vidika ugodne bivalne klime, dobrih toplotno izolacijskih lastnosti in racionalne gradnje najboljši? Prava rešitev za vas je opeka najvišjega kakovostnega razreda POROTHERM.
Prednosti opeke POROTHERM in način gradnje Vam želimo predstaviti v praksi, zato Vas v četrtek, 12.06.2008 med 10.00 In 17.00 uro vabimo na gradbišče v BOREČE (pri kapeli), kjer je zgrajena hiša iz opeke POROTHERM 45 S P+E.
Za objekt, ki je prav tako zgrajen z opeko POROTHERM 45 S P+E zidan z izolacijsko malto in ometan s 5 cm izolacijskega ometa, smo prejeli energetsko izkaznico - poraba 35 KWh nam2v1 letu, kar pomeni za hišo 150 m2 manj kot 8001 olja za ogrevanje v 1 letu.
Za vprašanja in pojasnila Vam bodo na voljo predstavniki naše prodajne službe in tehnična svetovalka.
Vljudno vabljeni!
Wlenerberaer Opekam« Ormoi d.d.
Opekamläka cesta 5.2Z70 Orrož, prodaja: OZ/7410522, 741 O! E-mail: opekamaewpeneitoerBer.com,
4\t POROTHERM
Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Miklošičeva 12, 2250 Ptuj objavlja
RAZPIS
za prosto delovno mesto vodja rastlinske proizvodnje.
1. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	univerzitetni diplomirani ekonomist ali univerzitetni diplomirani agronom
-	2 leti delovnih izkušenj v komerciali
-	znanje angleškega in nemškega jezika
-	znanje za delo z računalnikom
-	organizacijske sposobnosti
-	komunikativnost
Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil.
Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: »za javno objavo za prosto delovno mesto vodja rastlinske proizvodnje« na naslov Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., Miklošičeva ul. 12, 2250 Ptuj, in sicer v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis, pri čemer si Kmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., pridržuje pravico o neizbiri kandidata.
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE IVANJKOVCI Ivanjkovci 71 a 2259 IVANJKOVCI
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole Ivanjkovci, Ivanjkovci 71 a, 2259 Ivanjkovci, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
www.tednik.si
9.00
Slovenija • Prva opozorilna stavka sodnikov
Stavkajo tudi sodniki iz ptujskega
in ormoškega okrožja
Več kot 80 odstotkov vseh slovenskih sodnikov je v ponedeljek, 9. junija, ob 8. uri pričelo tridnevno opozorilno stavko, ki bo trajala do srede, 11. junija, do 16.30. V tem času bodo sodniki izvrševali svojo funkcijo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki so pred zastaranjem, preiskovalni službi, nekaterih vrstah nepravdnih zadev in podobnih nujnih postopkih.
Stavkajoči sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Sodniki in sodnice, ki so se ji pridružili, bodo svoje stavkovne pravice in obveznosti izpolnjevali skladno z zakonodajo in sklepom stavkovnega odbora o začetku stavke, so sporočili z Vrhovnega sodišča.
V	času opozorilne stavke lahko stranke med uradnimi urami opravijo vsa dejanja, ki ne zahtevajo prisotnosti sodnika. Obravnave, razpisane med 9. in 11. junijem, veljajo za preklicane samo v primerih, ko je sodišče stranko izrecno obvestilo o preklicu. V nasprotnem primeru vabilo na sodišče velja, so poudarili v uradnem sporočilu za javnost. Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve, je za STA povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora Janja Roblek.
V	prvo stavko slovenskih sodnikov so se vključili tudi sodniki Okrožnega in Okrajnih sodišč na Ptuju in v Ormožu. Predsednik Okrožnega sodišča Ptuj, okrožni sodnik svetnik Andrej Žmauc je ob tem poudaril: »Moram reči, da to stavko podpiram tudi osebno, čeprav se je večina predsednikov slovenskih sodišč aktivno ne udeležuje. Menim, da sem samo prvi med enakimi in, da zato ne morem biti na drugem bregu kot moji sodniški kolegi in kolegice. Sicer pa v prvi vrsti stavke ne vidim le kot stavke zaradi ureditve plačne-ga sistema, ampak se mi zdi prvi razlog nesprejemljiv odnos drugih vej oblasti do sodne veje oblasti, predvsem do sodstva. S tem mislim tako na sodnike kota na vse zaposlene na sodiščih.
V	zadnjih letih je bilo prelite veliko gnojnice na rovaš našega dela in našega statusa, če-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V času opozorilne stavke so sodniki svoje sodniške halje odložili; bo stavka zalegla?
sar si ob sicer zelo uspešnem prizadevanju za odpravo sodnih zaostankov zagotovo ne zaslužimo. Opozoril bi samo še na to, da je pri tem, na kar se opiramo, ključna odločba ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006 iz katere jasno izhaja, kako mora biti urejen plačni sistem in plače slovenskih sodnikov. Žal pa izvršilna veja oblasti te odločbe ni uresničila, je ne spoštuje in si jo trmasto razlaga po svoje. Vsi skupaj se verjetno premalo zavedamo, kako zlahka je možno spodkopati avtoriteto, ugled in tudi statusni položaj neke veje oblasti - v tem primeru sodne oblasti; pri tem pa pozabljamo, koliko časa je bilo potrebno trdno graditi to, kar je
Foto: M. Ozmec
Predsednik Okrožnega sodišča Ptuj Andrej Žmauc: »Stavko podpiram tudi osebno, čeprav se je večina predsednikov slovenskih sodišč ne udeležuje aktivno!«
bilo doseženo, in koliko časa bo spet potrebno, da se ugled, avtoriteta in vse drugo sodnikom spet povrne. Mi sodniki se tega še kako zavedamo, a žal sami v tem trenutku stanja ne moremo izboljšati!«
Članica posebnega odbora Slovenskega sodniškega društva, okrožna sodnica Albina Hrnec Pečnik pa je v imenu ptujskih in ormoških stavkajočih sodnikov ob tem pojasnila: »Več kot trideset sodnikov ptujskega okrožja, kamor sodijo Okrožno sodišče Ptuj, Okrajno sodišče Ptuj ter Okrajno sodišče Ormož, je danes globoko zamišljenih nad dejstvom, da moramo prvič v samostojni Republiki Sloveniji stavkati. Po več letih sodniške službe, ko naš pričakovani obseg sodnikovega dela krepko presega 100 %, po nadpovprečno rešenih sodnih zaostankih, po doslednem pristopu k projektu Lukenda in ko marsikateri od nas v vseh letih ni izkoristil niti dneva bolniškega staleža ali celotnega letnega dopusta, ko se zavedamo, da odločamo o pomembnih življenjskih zadevah naših občanov, smo pri-morani odložiti sodne spise in z opozorilno stavko opozoriti na žalostno situacijo, v kateri se nahajamo.
Dolgo smo se odločali za ta korak in sodu je izbila dno izjava predstavnikov izvršilne veje oblasti, da lahko sodniki, ki nismo zadovoljni s sodniško
Napoved vremena za Slovenijo
Dež na Vida (15.) ječmenu ne kaže prida.
Danes bo sprva pretežno jasno. Popoldne bo spet nastajala kopasta oblačnost in predvsem v severni in zahodni Sloveniji bo nastalo nekaj neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.
V sredo bo dopoldne še sončno, popoldne pa se bodo predvsem v severni, zahodni in osrednji Sloveniji pojavljale krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Nekoliko se bo ohladilo.
Albina Hrnec Pečnik, članica posebnega odbora sodniškega društva: »Več kot 30 sodnikov s ptujskega sodnega okrožja je globoko zamišljenih nad dejstvom, da moramo prvič v samostojni Sloveniji stavkati.«
službo, zapustimo sodniške vrste, da smo lenuhi in vajeni ležernega dela. S takšnimi in drugimi podobnimi izjavami smo prepričani, da gre za ogrožanje normalnega delovanja sodstva, saj tovrstni odnos preostalih vej oblasti povzroča popolno nespoštovanje sodniškega dela s strani državljanov, kar zadnje čase resno ovira normalni potek sodnih postopkov in onemogoča avtoriteto in spoštovanje sodnih odločb. Zaradi takšnega delovanja končno posledico vendarle občutijo državljani, saj ogrožanje pravosodnega sistema ogroža pravno varnost državljanov. Z opozorilno stavko zahtevamo, da zlasti izvršilna veja oblasti spoštuje vse odločbe sodišč, zlasti pa odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-1-60/06, U-I-214/06 in U-I-228/06 z dne
7. decembra 2006, kajti kako naj sodstvo pričakuje, da bodo državljani spoštovali odločbe sodišč, če jih pa izvršilna veja ne spoštuje. Zaradi nespošto-vanja ustavnih odločb smo sodniki v lastnih zadevah pričeli vlagati pravna sredstva tako pred delovnimi kot pred upravnimi sodišči, s čimer na koncu sami prispevamo k številu nerešenih zadev, vse to pa zaradi ignorantskega odnosa izvršilne veje oblasti.
Sodniki smo z nastalo situacijo seznanili vse Evropske komisarje in pravosodne ministre držav članic Evropske unije, prav tako smo o tem seznanili Evropsko sodniško združenje, z namenom, da nam pomagajo in s svojo avtoriteto vplivajo na izvršilno in zakonodajno oblast.
Predvsem pa je potrebno poudariti, da sodniki nimamo besed zaradi omalovažujočega odnosa posameznih političnih veljakov z izjavami, kako bodo nagradili le pridne in delovne sodnike. Pri tem je potrebno poudariti, da sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju ves čas rešujemo ne samo okrožne so-
dne zaostanke, temveč pomagamo tudi Okrajnemu sodišču na Ptuju, zato smo dejansko nadpovprečno zmanjšali sodne zaostanke, rešili nadpovprečno število spisov, nekateri sodniki na našem sodišču so dobesedno »počistili omare« (podpredsednica Okrožnega sodišča) tako da že rešujejo zadeve drugih sodišč in njihove sodne zaostanke. Mi se nismo odločili za razsipni projekt Ministrstva za pravosodje po razpisu novih sodniških mest, saj se zavedamo, da vsak na novo zaposlen sodnik pomeni za državo znaten izdatek, zato smo se odločili, da bomo zaostanke rešili brez dodatnih zaposlitev in smo to tudi storili, s čimer smo prihranili veliko denarja. Ob vseh naših poštenih prizadevanjih pa smo na koncu deležni posmeha, nespoštova-nja našega dela, arogantnega odnosa in ni mogoče mimo pomisleka, da je to vse zato, da si neka politična stranka zagotovi glasove za prihodnje volitve.
Sodniki smo neodvisni, politično neopredeljeni, in prizadene nas vsak očitek, ki meri na to, da smo podvrženi tej ali oni politični struji. Tudi v tem, da smo apolitični, je naša neodvisnost, ki jo želimo varovati in ne bomo dovolili poseganja vanjo. Le z neodvisnim sodstvom bo zagotovljena pravna varnost državljanov in njihova pravica do neodvisnega sodnika. Poudarjam, da pa je vendarle neodvisni sodnik privilegij državljana, ne pa privilegij sodnika. Ko se državljan znajde pred nerešljivo življenjsko situacijo, se na koncu vedno obrne na pomoč k sodišču. Takrat si želi, da sodišče odloči o njegovi pravici v skladu z ustavo in zakonom. Želi si neodvisnega sodnika, sodnika, ki ne bo podvržen nobeni politični struji in ki se ne bo dal vplivati nobenemu političnemu niti gospodarskemu veljaku. Da pa se to zagotovi, se mora v prvi vrsti spoštljivo vesti do sodnika izvršilna pa tudi zakonodajna veja oblasti. Ti dve veji morata pokazati spoštovanje do sodnih odločb in sodniških odločitev.«
Naj ob koncu dodamo le še to, da se bodo stavkajoči sodniki na račun uveljavljanja svojih pravic s stavko odpovedali tridnevnemu zaslužku. Tudi to je po besedah predsednice Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora Janje Roblek že precejšen pokazatelj, da se je sodnik pripravljen odreči takemu delu plačila, da pokaže na aroganco oziroma na nedostojen odnos ter ne-spoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Eva Švagelj, Štanjel 149 - Ajdo; Nataša Žnidarič, Gorišnica 69 - Nina; Maja Krušič, Ob železnici 4, Ptuj - Vito; Marjetka Pulko, Stanovno 54, Ivanjkovci - Amadejo; Cvetka Hauzer, Novinci 24/a, Vitomarci - Žana; Tatjana Palijan, Lovrenc na Dravskem polju 25/a
-	Tea; Ivanka Bohinc, Zgornja Gorica 14, Rače
-	Lauro; Suzana Fridl, Mlinska cesta 1/d, Ptuj -Jana; Jasmina Menoni, Žabjak 4/b, Ptuj - Roka; Mateja Danilovič, Hajdo-še 90, Hajdina - Lio; Karmen Gosnik, Visole 59, Slovenska Bistrica -Jana; Nina Cerkvenik, Podgorci 85 - Sebastiana Jamesa; Mojca Belšak, Zamuša-ni 71, Gorišnica - Zojo; Monika Megla, Mala Nedelja 27 - Zojo; Suzana Teljega, Križevci pri Ljutomeru 3/a - Maia; Nataša Rajh, Šarhova ul. 5, Zg. Polskava - Gajo; Valerija Pukšič, Kicar 49/a, Ptuj
-	Laro; Vanja Lendero, Apače 297, Lovrenc na Dravskem polju - Aljo; Natalija Mikl, Blaguš 3, Sv. Jurij ob Ščavnici - Pa-trika; Suzana Kosi, Krče-vina 6, Miklavž pri Ormožu - Mašo; Špelca Žgajner, Tuncovec 5, Rogaška Slatina - Jana; Elvira Ome-rovic Pešec, Prušnikova ul. 50, Maribor - Uroša; Vlasta Tetičkovič Toplak, Destrnik 10 - Ano; Stanka Petek, Moškanjci 61/c, Gorišnica - Ino; Patricija Šibila, Pobrežje 45, Videm pri Ptuju - Ano Lio; Violeta Desku, Prešernova 24, Ptuj - Patrika.
Umrli so: Anton Furman, Majšperk 5, rojen 1926
-	umrl 2. junija 2008; Otilija Holc, rojena Hodl, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, rojena 1901 - umrla 30. maja 2008; Franc Ro-gina, Ribiška pot 1, Ptuj, rojen 1933 - umrl 31. maja 2008; Jožef Malek, Jiršovci 50, rojen 1940 -umrl 1. junija 2008; Marija Anželj, rojena Kegl, Slavšina 31, rojena 1917 -umrla 3. junija 2008; Marija Novak, rojena Florja-nič, Hlaponci 30, rojena 1931 - umrla 3. junija 2008; Frančišek Vogrin, Dornava 94, rojen 1921
-	umrl 3. junija 2008; Elizabeta Kelc, rojena Kokol, Gradišča 50, rojena 1916
-	umrla 3. junija 2008; Ljudmila Rudolf, rojena Koritnik, Mihovce 43, rojena 1920 - umrla 5. junija 2008.
Poroke - Ptuj: Branko Osterc, Gabrnik 38, in Marina Šeparovic, Vela Luka, Ulica 53, št. 13, Hrvaška. Aleksander Kumer, Videm pri Ptuju 16/a, in Danijela Zagoršek, Dornava 62/a. Miran Belšak in Jožica Vogrinec, Vinta-rovci 54. Tomaž Omahen, Dedni Dol 28, in Jasmina Bratuša, Lobnica 39. Aleš Čeh, Zabovci 6/a, in Milena Leber, Vičava 29, Ptuj. Gregor Bezlaj in Nina Fajmut, Letonjeva ulica 8, Maribor. Aleš Bezjak, Gajevci 17/b, in Anja Zamuda, Formin 48. Poroke - Ormož: Danilo Leben in Anita Medved, Podgorci 135. Matjaž Li-povšek in Darja Meško, Senik 25, Sveti Tomaž.