Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj  Znanih šest kandidatov za župana COLOR CMYK stran 1 Politika Kidričevo  Občina namakalnega sistema ne bo gradila  Stran 2  Stran 5 Letnik LXXV  št. 81  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,70 EUR Ptuj, torek, 18. oktobra 2022 'DQHVSULORJD torek, 18. 10. 2022 Spodnje Podravje  Povpraševanje po toplotnih črpalkah je neverjetno Na toplotno črpalko se čaka tudi pol leta Zaradi izjemne podražitve energentov se veliko gospodinjstev odloča za vgradnjo toplotne črpalke. Tisti, ki Podravje Hajdina  Meltal bo so investicijo izvedli pred leti, so prihranili kar nekaj denarja in skrbi. Cene za nakup in montažo so namreč Več na strani 3. lahko širil dejavnost letos precej poskočile, prav tako je vedno večja težava dobava.  Stran 4 Podjetništvo Sp. Podravje  Občine odškodnin od Elesa še niso prejele  Stran 5 V središču Slov. gorice  Z optiko najdlje v Trnovski vasi in Sv. Andražu  Stran 7 Ljudje in dogodki Slovenija  Ptujčanka Lea Prstec je Miss earth Slovenije 2022 Foto: ČG  Stran 9 Haloze  Ptuj  Otroci kombiniranih oddelkov so za marsikaj prikrajšani Najprej jasno zarisana cesta, šele nato zelena luč za naselje torkova izdaja  Stran 10  Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 2 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Družba Ptuj  Blogerka Simpl mama o sebi in nastanku svojega bloga Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 18. oktobra 2022 Podravje z Krajevni uradi se odpirajo Ptuj z Podij za lokalne volitve 2022 se hitro segreva Trenutno še prilagojen delovnik Znanih šest kandidatov za župana To pomlad in poletje krajevni uradi, ki delujejo v sklopu Upravne enote Ptuj, niso bili odprti. Razlog so bile kadrovske težave, ki so jih delno že rešili. V začetku septembra so vrata vnovič najprej odprli štirje, konec meseca pa tudi vsi ostali. Vseh deset uradov pa še vedno deluje po prilagojenem delovnem času; tako bo ostalo še vsaj do začetka decembra. Foto: ČG Pomembno je, da so krajevni uradi odprti, tudi zaradi oddajanja podpore kandidatom na volitvah. Krajevni uradi so predvsem za občane od mesta najbolj oddaljenih občin izjemnega pomena, kar se je izkazalo predvsem v času epidemije. Ko so jih letos spomladi začasno zaprli, je zavladala panika. Nekateri župani spodnjepodravskih občin so izrazili bojazen, da tudi teh preostalih deset krajevnih uradov ne bodo več nikoli odprli. A zagotovilo Metoda Graha, načelnika UE Ptuj, da ne bo tako, je držalo. Sredi septembra so postopoma začeli poslovati, najprej štirje največji (Kidričevo, Majšperk, Videm in Gorišnica), nato pa še preostali. Trenutno sta na krajevnih uradih zaposleni dve uslužbenki, pred zadnjim zaprtjem so bile tri. »Poslovanje je zaradi trenutnih razmer organizirano tako, da je vsak krajevni urad odprt enkrat tedensko, razen v Kidričevem, kjer posluje dvakrat tedensko. Krajevna urada Žetale in Podlehnik si delita sredin poslovni čas, tako da je v Podlehniku odprt v dopoldanskem času, v Žetalah pa od 13. do 17. ure. Zaradi potrjevanja podpor volivcev za lokalne volitve ter predsedniške volitve in referendumske pobude je bilo nujno zagotoviti vsaj minimalno poslovanje krajevnih uradov,« pravijo na UE Ptuj. Še vedno čakajo na eno novo zaposlitev. Izbrana kandidatka bo delo lahko samostojno nastopila šele v začetku decembra. Pri zdajšnjem delodajalcu ji še vedno teče odpovedni rok, na Upravni enoti Ptuj se bo zaposlila s 1. novembrom. Sledi enomesečno usposabljanje, kar pomeni, da bodo krajevni uradi lahko začeli poslovati po rednem poslovnem času najverjetneje v začetku decembra. Dženana Kmetec Hajdina z Dela na avtocestni bazi Lokalne volitve, na katerih bomo volili župane in člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, bodo v nedeljo, 20. novembra 2022, morebitni drugi krog pa dva tedna kasneje, 4. decembra. Rok za oddajo kandidatur se izteče mesec dni prej, ta četrtek, 20. oktobra. Povečini so tisti, ki se podajajo v bitko za županski stolček, javno že naznanili kandidature. Na Ptuju je za zdaj šest uradno potrjenih. Nuška Gajšek (SD), sedanja županja mestne občine Ptuj, ki to funkcijo opravlja zadnja štiri leta, je že pred časom potrdila, da bo ponovno kandidirala in preverila zaupanje volivcev. Kot trenutno kaže, bo edina ženska med kar pestro izbiro moških protikandidatov. V prvem krogu je leta 2018 med deveterico osvojila najboljši rezultat, 28 % glasov. V drugem se je pomerila z dolgoletnim ptujskim županom Štefanom Čelanom in ga premagala z veliko razliko. Zanjo je glasovalo 66,32 % vseh volivcev. Z veliko podporo Ptujčanov je tako leta 2018 postala prva ženska, ki je prevzela vodenje mestne občine Ptuj. Kdo je še potrdil kandidature Andrej Čuš, ki se mu je na zadnjih volitvah drugi krog izmuznil za las, je minuli teden javno naznanil ponovno kandidaturo. Leta 2018 je prejel 2.439 glasov, kar je le 185 glasov manj od takrat drugouvrščenega Čelana. Slednji je sicer pred kratkim javno naznanil dokončno odločitev, da na tokratnih volitvah ne bo kandidiral ne za župana ne za mestnega svetnika. V svoje vrste pa je Čuš privabil še enega politika, ki se je omenjal kot potencialni županski kandidat, Milana Klemenca. Ta se na Čuševi listi zdaj poteguje Foto: ČG Na Ptuju je za zdaj šest potrjenih kandidatov za župana, na zadnjih volitvah jih je bilo še več, devet. Povsem možno je, da bo do četrtka vložena še kakšna kandidatura. za ponoven vstop v mestni svet. Svoj rezultat zadnjih lokalnih volitev bo tokrat kot kandidat Državljanskega gibanja stranke Resni. ca skušal izboljšati Robert Križanič. Na zadnjih volitvah je prejel 168 glasov, kar predstavlja le 1,5 % vseh, ki so se udeležili volitev. Kdo so tisti, ki se za županski stolček potegujejo prvič Po doslej znanih podatkih bodo torej na naslednjih volitvah trije kandidati za župane, ki so se za to funkcijo potegovali pred štirimi leti: Gajškova, Čuš in Križanič. Kar nekaj pa bo novih obrazov. Eden takih je Štefan Petek, dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, kandidat Gibanja Svoboda. Tudi Franjo Rozman, SDS, je potrdil, da se prvič podaja v tekmo za županski stolček. Kot potencialni kandidat se je sicer omenjal že leta 2018, a je takrat v imenu SDS kandidiral Rajko Fajt, ki je dobil nekaj več kot deset odstotkov vseh glasov volivcev. Rozman ni popoln novinec v politiki, v mandatu 2010– 2014 je bil ptujski mestni svetnik. Tudi Boštjan Koražija, ki se je zadnja leta preizkušal v vlogi poslanca, naj bi tokrat ciljal na županski stolček na listi Levice. Kandidature sicer uradno do sklepa redakcije še ni potrdil. Kandidati Gajškova, Čuš, Petek, Rozman in Križanič pa so kandidature že potrdili. To so imena, ki so se v javnosti pojavljala zadnje tedne. Možno je, da bo do četrtka vložena še kakšna. Interes je očitno velik. Jasno je, da se nekateri v boj podajajo z jasno vizijo in željo postati župan najstarejšega slovenskega mesta. To si pravzaprav želijo vsi, a mnogim je že zdaj jasno, da sta kandidatura in dober uspeh na volitvah le pot do mestnega sveta, kamor skušajo popeljati čim več članov svojih strank in list. Jesenska politična računica na Ptuju se že sestavlja ... Dženana Kmetec Vrednost naložbe 1,8 mio evrov Ptuj z Umik pomembne točke z dnevnega reda DARS nadgrajuje avtocestno bazo na Hajdini, vrednost del je 1,8 milijona evrov. Najprej jasno zarisana cesta, šele nato zelena luč za naselje Če bi ptujski mestni svet na zadnji seji potrdil dopolnjen osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Žabja vas, bi to pomenilo velik korak v pridobivanju novih stanovanjskih kapacitet. Na tem območju je namreč načrtovana gradnja 19 hiš. A so se odločili drugače - gradiva sploh niso obravnavali, in sicer zato, ker se želijo izogniti scenariju, s katerim se srečujejo pri načrtovanem naselju v Novi vasi. Foto: ČG Širitev izpostave DARS ob podravski avtocesti, med Hajdino in Kidričevim „Z dokončanjem 13-kilometrskega avtocestnega odseka med razcepom Draženci in mejnim prehodom Gruškovje so se povečale potrebe po novi opremi in večjih prostorih na izpostavi Ptuj. V sklopu projekta gradimo prizidek k upravni stavbi, nov silos soli z nadstrešnico, dve nadstrešnici za delovna vozila in opremo ter nadstrešek za osebna vozila. Uredili bomo odlagališče mulja in peska ter zunanje asfaltne površine,“ so povedali na DARS. MZ Slovenija z Minimalni stroški višji za 9,2 odstotka Bodo minimalne plače višje? Znesek minimalnih življenjskih stroškov bi se lahko glede na izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Minimalna plača bi na ta način leta 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto (letos 778,40 evra neto). Zvišala bi se tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Na končni znesek bo sicer treba še počakati. V Sloveniji se namreč pri določitvi višine minimalne plače vsako leto upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja. Sta »Županja Nuška Gajšek je predlagala umik točke o dopolnjenem predlogu OPPN Žabja vas, ker so se pojavili pomisleki glede prometne obremenitve, ki jo moramo dodatno proučiti,« pravijo na Mestni občini Ptuj. Gajškova je umik predlagala zaradi razprave in pomislekov, izraženih na odborih. »Na odboru smo se strinjali, da morajo biti zadeve popolnoma jasno določene, šele nato naj se osnutek OPPN potrdi. Ne želimo še ene zgodbe, kot jo imamo v Novi vasi, kjer vemo, kaj se dogaja, ker o prometu niso dobro premislili in so se, preden so našli ustrezno rešitev, strinjali z gradnjo novega naselja, do katerega pa ni primerne ceste,« pojasnjuje član odbora za okolje in prostor na ptujski občini ter svetnik Janez Rožmarin. MO Ptuj: »Če bomo kaj spreminjali, bo jasno šele takrat« Že tako dolgotrajni postopki spreminjanja prostorskih dokumentov se bodo torej v tem primeru še nekoliko bolj zavlekli. Več- Foto: ČG Vsekakor je smiselno, da želijo na občini zadeve primerno urediti. Iz izkušenj v Novi vasi je jasno, kaj se zgodi v primeru sprejetja OPPN brez natančno opredeljene cestne povezave. jih pomislekov sicer v času javne razprave na to temo ni bilo. Vsaj uradno ne, zato je ta odločitev o umiku točke z dnevnega reda seje nekoliko presenetila. Podana je bila ena sama pripomba, ki se je nanašala na ureditev pešpoti. Očitno pa je s prometnega vidika še več pomislekov. Obravnavano območje leži med Rogozniškimi ribniki in obcestno pozidavo ob Svržnjakovi, Gomilškovi in Ulici 8. avgusta ter je v celoti nepozidano. Po pripravljenem osnutku bi dostopni cesti nameravali urediti iz dveh cestnih odsekov. Planirana je bila rekonstrukcija občinske poti ob Ribiškem domu, ki bi skupaj z nekategorizirano cesto mimo ribnika predstavljala prometno površino za motorni in nemotorni promet. Očitno pa ta varianta ni bila (popolnoma) sprejemljiva. Na vprašanja o tem, kakšne novosti bodo vnesene v osnutek, preden se bo o njem izrekel še mestni svet, so na občini odgovorili zelo kratko: »Če bomo kaj spreminjali, bo jasno šele takrat.« Zelo verjetno pa je, da o tem ne bo več odločalo aktualno vodstvo občine oziroma trenutni mestni svet, pač pa nova sestava. V času do volitev namreč ni predvidena nobena redna seja več. Ena izmed možnosti je, da bi te zadeve uskladili dopisno, a je glede na problematiko zelo malo verjetna. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 18. oktobra 2022 3 Spodnje Podravje z Povpraševanje po toplotnih črpalkah je neverjetno Na toplotno črpalko se lahko čaka tudi pol leta Zaradi nenormalne podražitve energentov (kurilno olje, peleti, zemeljski plin) se je veliko gospodinjstev odločilo za menjavo ogrevalne naprave. Najpogostejša izbira je vgradnja ogrevalne toplotne črpalke, ki ponuja varčen način ogrevanja, hkrati pa pripomore k ohranitvi okolja, saj za delovanje izrablja obnovljive vire in ne proizvaja okolju škodljivih trdnih delcev. Tisti, ki so investicijo izvedli pred leti, so prihranili kar nekaj denarja, pa tudi skrbi. Cene za nakup in montažo so namreč letos precej poskočile, prav tako je vedno večja težava dobava. V Kronotermu, vodilnem podjetju toplotnih črpalk z lastnim razvojem in proizvodnjo v Sloveniji, se je povpraševanje povečalo za okoli 30 odstotkov. Posledično so se podaljšali dobavni roki, in sicer je treba na želeni izdelek čakati od dveh mesecev do pol leta, odvisno od posameznega modela. Trenutno lahko tedensko proizvedejo okoli 60 toplotnih črpalk, proizvodnjo pa bi radi v naslednjem letu še povečali. Dodatna težava so nedorečeni roki nujnih delov Druga težava je pomanjkanje dobave komponent od dobaviteljev, zaradi česar v podjetju ne morejo proizvesti enakih količin izdelkov, kot so jih ob normalnih pogojih. Po besedah Nika Šumnika, prodajnega inženirja v Kronotermu, nekatere komponente zamujajo ali pa dobavitelji sploh ne vedo, kdaj bodo spet na zalogi. Trenutno je veliko pomanjkanje bojlerjev in zalogovnikov ogrevalne vode, pa tudi ventilatorjev. Nekateri dobavitelji že za prihodnje leto napovedujejo proizvodnjo manjših količin komponent, ki so nujno potrebne pri izdelavi toplotnih črpalk. »Nekateri naši kupci bi izdelek potrebovali čim prej, tudi plačati ga želijo vnaprej, vendar ga mi ne moremo zagotoviti, ker ga na zalogi ni. Tudi točen datum dobave vse težje na- povemo oz. je vse bolj negotov. Dobavitelji nam recimo obljubijo, da bomo nujno potrebne komponente dobili do konca meseca, nato pa se ti datumi lahko še dodatno zamaknejo za mesec dni ali več,« je trenutno razmere opisal Šumnik. Večino komponent sicer naročajo iz držav Evropske unije, do zamud pa naj bi prihajalo ravno zaradi tako velikega povpraševanja po toplotnih črpalkah, pa tudi težav s surovinami (čipi). Ventilatorji za večje naprave so razprodani že za leto 2023, tudi slovensko podjetje Hidria iz Spodnje Idrije v tem trenutku naročil za ventilatorje ne sprejema več. Po mnenju Šumnika se razmere še leto ali dve prav gotovo ne bodo izboljšale. Za isto naložbo tudi do 4.000 evrov več kot pred energetsko krizo Eden izmed serviserjev toplotne tehnike iz Spodnjega Podravja je povedal, da se na specifične modele toplotnih črpalk lahko čaka tudi do leta dni. Največja težava je dobiti model zrak–voda, čakalne dobe so vsaj osem mesecev in več. »Mi smo že spomladi oddali naročila za določene modele toplotnih črpalk in jih še vedno nismo prejeli. Tudi sanitarnih toplotnih črpalk nekaterih proizvajalcev letos ni mogoče več dobaviti. Vse pa se je seveda še podražilo, nakup in vgradnja istega izdelka je v povprečju za okoli 4.000 evrov dražja, kot je bila pred energetsko krizo. Prav zato me danes marsikatera stranka pokliče in se mi zahvali, da je še pravočasno menjala ogrevalno napravo,« je dejal serviser. Foto: ČG Pred nakupom toplotne črpalke se je treba pozanimati tudi o servisu in nakupu rezervnih delov. Foto: ČG Na trgu je začelo primanjkovati toplotnih črpalk. Pred nakupom toplotne črpalke se je treba posvetovati Nakup toplotne črpalke je torej treba načrtovati vsaj nekaj mesecev vnaprej, saj nakup marsikaterega modela oz. blagovne znamke iz danes na jutri ni mogoč. Šumnik opozarja še, da se je dobro pred nakupom posvetovati s strokovnjakom: »Veliko ljudi vidi neko toplotno črpalko pri sosedu in si reče, prav tako bomo kupili tudi mi. Tega nikakor ne priporočamo, saj se je treba pred vsako tako investicijo posvetovati, predvsem glede moči in modela. Za posvet je najbolje izbrati nekoga, ki ima znanje in reference.« Podobno kot pri nakupu avtomobila se je treba pozanimati, kako je s servisom in dobavo rezervnih delov. Marsikdo se je namreč že opekel, kupil toplotno črpalko nižjega cenovnega razreda, od raznih uvoznikov, nato pa čez leto ali dve ostal brez serviserja, rezervnih delov pa ni bilo mogoče kupiti prav nikjer. »Žal v takih primerih ljudem ne moremo pomagati. Edina rešitev je nakup druge toplotne črpalke,« je dodal Šumnik. Ker so se nekatere surovine precej podražile, so posledično višje tudi cene ogrevalnih toplotnih črpalk. Lani bi za toplotno črpalko zrak–voda odšteli okoli 10.000 evrov, letos pa že med 13.000 in 14.000 evri. V povprečju pa so cene toplotnih črpalk po besedah Šumnika višje med 20 odstotkov. Foto: Pexel Radiatorji kar za 300 odstotkov dražji Tisti, ki gradijo nove stanovanjske objekte ali pa prenavljajo domove, se lahko v tem trenutku držijo za glavo. Radiator, ki je še lani stal na primer 100 evrov, namreč v tem trenutku stane okoli 300 evrov, kar pomeni, da je dražji za neverjetnih 300 odstotkov. Podražil se je tudi ves inštalacijski material. Kot so pojasnili v ptujskem podjetju Tames, dobavitelji iz meseca v mesec dražijo cene svojih izdelkov. Težav z dobavo radiatorjev trenutno še nimajo, saj je zaloga zadostna. Če pa kupec želi kupiti izdelek, ki ni na zalogi, pa mora počakati dva do tri tedne. Pri Viessmannu se je povpraševanje povečalo za 100 odstotkov V podjetju Viessmann Slovenija so dobavni roki nekoliko krajši, vse pa je odvisno od modela toplotne črpalke, saj imajo nekatere izdelke na zalogi. Naročila, ki so jih prejeli v septembru in oktobru, bodo najverjetneje lahko realizirali do konca leta. Po besedah direktorja Etbina Stropnika se je povpraševanje povečalo tudi do 100 odstotkov. Proizvodnih zmogljivosti pa ni mo- goče tako hitro prilagoditi. Težave so z dobavnimi verigami in pravočasno dobavo materialov. Cen niso pretirano zviševali, v lanskem letu za okoli sedem odstotkov, letos pa še za dodatnih pet. »Želimo si, da bi se v naslednjem letu razmere na trgu normalizirale, najverjetneje pa ne bo nikoli več tako kot pred letom 2020. Tudi povpraševanje po vsej verjetnosti ne bo začelo upadati, glede na to, da celotna družba stremi k obnovljivim virom energije,« je dodal Stropnik. Estera Korošec Podravje z Energetska draginja spreminja trende ogrevanja Več povpraševanja po pečeh na polena Glede na energetsko draginjo, podražili so se elektrika, ze- možno situacijo, imamo na zalogi meljski plin in kurilno olje, trgovci opažajo povečano pov- širok izbor tudi tega segmenta peči.“ praševanje po pečeh na trdo gorivo: kotlih za ogrevanje, kaminih, štedilnikih … Plinski in oljni kotli za „V letošnji sezoni že vse od poletja beležimo povečano prodajo peči na drva v različnih oblikah. Povečano povpraševanje smo glede na energetsko situacijo predvideli in se dobro založili s pečmi na drva,“ je pojasnil Boštjan Jager iz trgovskega podjetja Jagros ter dodal, da se cene peči na trdo gorivo v njihovih prodajalnah gibljejo od 150 do okoli 2.700 evrov, odvisno od moči in namena ogrevanja. Da je povpraševanja po pečeh na trda goriva več, so potrdili tudi v Mercatorju. „V M Tehniki smo se na to pravočasno pripravili in se s tovrstnimi izdelki dobro založili, kupcem je na voljo raznovrstna ponudba. Povpraševanje je razpršeno po vseh cenovnih segmentih, kupci večinoma prisegajo na bolj kakovostne peči, ki so cenovno nekoliko dražje, nekaj je zanimanja za osnovne peči v razredu med 250 in 500 evri, po katerih v preteklih letih ni bilo toliko povpraševanja. Ker smo v M Tehniki pred pričetkom sezone predvideli kupce nezanimivi V podjetju MCK iz Markovcev, ki se med drugim ukvarja s prodajo in vgradnjo toplotnih sistemov, so povedali, da se graditelji novih družinskih hiš v večini odločajo za toplotne črpalke, ki veljajo za najoptimalnejši sistem ogrevanja. Trend se tudi letos ne spreminja, prednosti ogrevanja s toplotno črpalko so, da je cenovno ugodno, okolju prijazno, ni potrebe po prostoru za skladiščenje energenta, ni dela in dnevnega posluževanja ku- rilne naprave, možnost upravljanja na daljavo, .... Za toplotne črpalke se večinoma odločajo tudi tisti, ki celovito obnavljajo ogrevalne sisteme v starejših hišah. Vendar, kot je znano, so precješnje težave z rokom dobavljivosti in vgradenj toplotnih črpak. Medtem povpraševanja po plinskih in oljnih kotlih praktično ni oziroma ga je zanemarljivo malo, povpraševanje po kotlih na lesno biomaso je glede na celoto v manjšem obsegu, so še navedli v podjetju. Dodali so, da se za nakup peči na trdo gorivo (polena) večinoma odločajo kupci za objekte, kjer je potreba po energiji večja in imajo lastni vir lesne biomase. MZ Foto: ZPS Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Politika 4 torek z 18. oktobra 2022 Majšperk z Projekti v novem mandatu ne bodo izostali Hajdina z 23. redna seja občinskega sveta Uigran orkester še zadnjič zaigral Meltal bo lahko širil dejavnost Seje občinskega sveta v Majšperku že nekaj let spominjajo na dobro uigran orkester, običajno brez solistov. »Sodelovala sem s petimi občinskimi sveti, bili ste odlični. Menim, da smo izpeljali kar nekaj pomembnih stvari in da smo lahko ponosni na svoje delo, spremembe so opazne,« je dejala županja Darinka Fakin, ki verjame, da razvoj občine tudi po volitvah ne bo izostal. Foto: Mojca Vtič Občinski svetniki so soglašali pri vseh pomembnih točkah. Na zadnji seji v tem mandatu so svetniki potrdili spremembe proračuna za letos in proračuna za prihodnje leto ter tako zagotovili financiranje in nadaljevanje projektov. Za vzdrževanje in urejanje občinskih cest namenjajo okrog 1,1 milijona evrov, več kot polovico za dokončanje kolesarskih povezav po občini. Osrednji projekt bo ureditev kompetenčnega centra na Bregu. Še letos naj bi bil center pod streho, prihodnje leto sledi dokončanje, vrednost projekta v letu 2023 je ocenjena 950.000 evrov. Svetnico Branko Vedlin je zanimalo, kakšne bodo vsebine centra. »Predvidenih je več pisarn za mlade podjetnike, zanimanje zanje že beležimo, del prostorov bo namenjen društvu Smo teater, ki ga selimo iz sedanjih prostorov, kjer bomo širili vrtec, v centru bo še galerija, načrtujemo tudi obnovo muzeja.« Med večjimi projekti je še obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje, občina naj bi zanj prihodnje leto odštela 275.000 evrov, dobrih 230.000 evrov bodo namenili za izgradnjo infrastrukture v novem naselju v Majšperku. Prodana je bila večina parcel za individualno gradnjo, lastniki pa naj bi začeli graditi v treh letih od nakupa. Občina mora tako zgraditi dostopne ceste, kanalizacijo, vodovod do posameznih parcel. Za ureditev športnega parka na Ptujski Gori je predvidenih 180.000 evrov, pomemben strošek pa bodo tudi v prihodnjem letu šolski prevozi, ki so se zaradi zvišanja cen stroškov podražili za 60.000 evrov na 271.000 evrov. Občinski svet v Majšperku se je 12. oktobra še zadnjič sestal v tej sestavi in z županjo Darinko Fakin na čelu. »Vsem, ki boste nadaljevali, želim uspešno delo. Novemu županu ali županji pa želim, da bi imel oz. imela občinski svet, kot sem ga imela sama v tem mandatu,« je sklenila Fakinova. Mojca Vtič stran 4 Člani hajdinskega občinskega sveta so na zadnji redni seji tega mandata potrdili podrobni občinski prostorski načrt (OPPN) za širitev dejavnosti podjetja Meltal v industrijski coni Slovenja vas. Predvideli so tudi novo dovozno cesto. OPPN vključuje 4,2 hektarja površin, kjer bo lahko lastnik oziroma investitor gradil skladiščno halo tlorisne velikosti do največ 70 x 60 metrov in višine 18 metrov. Za izdelavo OPPN so pripravljavci izdelali tudi okoljsko poročilo in presojo vplivov na okolje. Javna obravnava, v kateri ni bilo bistvenih pripomb, je potekala letos, akt pa so sicer pripravljali od leta 2019. Edina sprememba, ki jo je zahtevalo Komunalno podjetje Ptuj, bo ta, da se bodo morali objekti priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in ne na začasno čistilno napravo, kot so sprva predvidevali, je svetnikom pojasnila Urša Berlič, ki je pripraljala OPPN. Cene ostajajo na dosedanji ravni Svetniki so odločali o višini dajatev za najem grobov, NUSZ in komunalne takse, pri čemer so se strinjali, da cene ostanejo na dose- 2'92'1,.$1$/+( =/$72/,ý-( 2%672-(ý$ *2632'$56.$ &21$ Ż6 0( 50 $5,% 25 Foto: Občina Hajdina Rdeče obarvano: predvidena širitev industrijskega območja (4,2 ha) podjetja Meltal v poslovni coni Slovenja vas, vključno z novo dovozno cesto danji ravni. Določili so prejemnike letošnjih občinskih odlikovanj in priznanj za najlepše urejene objekte, potrdili subvencioniranje mesečnih in letnih vozovnic za dijake in študente v višini deset evrov me- sečno oziroma sto evrov letno. Za elektorja za volitve v državni svet so imenovali Franca Krajnca, odločali so tudi o podpori kandidatu za državnega svetnika – izglasovali so podporo Rajku Fajtu. Foto: MZ 400 evrov subvencije za odpadni salonit Hajdinski občinski svet je potrdil pravilnik o subvencioniranju prevzema azbestnih kritin. Upravičenci do subvencije bodo občani Hajdine za nepremičnine v hajdinski občini. Višina subvencije bo največ 400 evrov, odsluženo azbestno kritino bodo prevzemale ptujske Javne službe na zbirnem centru Gajke. Za prevoz na zbirni center bodo morali občani poskrbeti sami, občina tega stroška ne bo pokrivala oziroma subvencionirala. Za pridobitev subvencije bo treba oddati pisno vlogo, obrazci bodo na voljo na sedežu občine in občinski spletni strani. Ideja o gradnji nove dvorane Ob koncu seje je župan Stanislav Glažar pri predstavitvi polletne realizacije proračuna povedal, da je danes slika v proračunu že bistveno drugačna, kot je bila ob polletju. V izvedbi je vrsta investicij: kolesarke, kanalizacija, prometna infrastruktura (modernizacija cest, pločniki, parkirišča pri športnih igriščih …). „Pripravljamo se na širitev vrtca, hitro bo treba razmišljati o širitvi šole. Ideja je, da bi zgradili novo večnamensko dvorano, v sedanji telovadnici pa uredili sprecializirane učilnice,“ je poudaril župan in pripomnil, da polletna realizacija proračuna ne kaže najboljše slike, a da bodo vsi zastavljeni projekti do konca leta oziroma v predvidenem terminskem roku končani. V nadaljevanju je ocenil, da je delo v tem mandatu teklo dobro in so ponosni na opravljeno. Zahvalil se je zaposlenim v občinski upravi, vaškim odborom za konstruktivno sodelovanje, obema podžupanoma in občinskim svetnikom. „Izzivov za v prihodnje bo nedvomno še veliko,“ so bile besede, s katerimi je župan Glažar sklenil 23. redno sejo in hkrati zadnjo tega mandata. MZ Makole z O lotu dobitkih in Butalah Za 300 % več izrečenih glob »Pričakujem nežno izvedbo, brez zgodovinskih tem, posvetimo se raje temu, kar imamo,« je v uvodu predlagal župan Franc Majcen, tokrat so mu svetniki prisluhnili in rebalans ter proračun za prihodnje leto sprejeli brez večji pomislekov. Letos so za urejanje cest in gradnjo pločnika v Makolah namenili 647.695, z okrog 50.000 evri so dokončali prenovo športnega igrišča, za 30.000 evrov postavili fitnes na prostem, 120.000 evrov pa so namenili še za končno ureditev kuhinje z jedilnico ter izgradnjo požarnih stopnic, skupna vrednost večletnega projekta je bila dobrih 850.000 evrov. Zlatka Dvoršak je pri obravnavi rebalansa izpostavila več kot 300-odstotno povišanje prihodkov v proračunu na podlagi izrečenih glob. »Tolikšno povišanje bi moralo terjati premislek, ker verjamem, da izrečene globe pri naših občanih povzročajo slabo voljo,« je dejala. Od sprva predvidenih 5.000 evrov proračunskih prihodkov z naslova izrečenih glob so redarji in inšpektorji do konca septembra iztržili za 14.633 evrov plačanih kazni. Okrog 9.000 evrov glob so izrekli prekrškarjem, približno 5.700 evrov kazni pa za nedovoljeno gradnjo. Ob pripravljeno gradivo in na seji predstavljeno županovo dopolnitev rebalansa se je obregnil le svetnik Marjan Dovar, ki ne razume, da je župan na svoje delo podal obsežno dopolnitev, glede na to, da je od objave gradiva minil le en teden, zato se je vprašal, ali je morda v Butalah. »Ne bi namreč rekel, da so se v enem tednu zadeve tako spremenile.« Županove sanje o lotu dobitku Svetniki so sprejeli tudi proračun za prihodnje leto. Predvideno je, da bo občina zabeležila 2,3 milijona evrov odhodkov oz. pol milijona manj kot letos. Za urejanje cestne infrastrukture v Makolah namenjajo 670.000 evrov, osrednja investicija bo most čez Dravinjo v naselje Varoš, in sicer v vrednosti okrog 340.000 evrov. Župan je pokomentiral, da gre za veliko investicijo in da je posledično manj denarja za morebitne ostale projekte. Nato je še razmišljal, da bi bilo dobro, če bi kakšen občan Makol zadel na lotu, saj da bi se v proračun nateklo še Foto: Mojca Vtič V letu 2023 bo osrednja investicija most čez Dravinjo proti Varošu. nekaj dodatnih evrov. »Gremo na dnevni red in prenehajmo sanjati,« je odvrnil svetnik Stanislav Jančič ter dodal, da most v Varoš ne bo grajen le za prebivalce tega kraja, temveč za vse Makolčane, ki ubira- jo bližnjico skozi kraj, ki povezuje Makole s cesto proti Majšperku. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 18. 10. 2022 stran 5 Podravje torek z 18. oktobra 2022 5 Kidričevo z Na zadnji seji o rebalansu proračuna Občina namakalnega sistema ne bo gradila Zadnje zasedanje v tem mandatu je že opravil tudi kidričevski občinski svet. Na 28. redni seji, ki je bila minuli četrtek, so med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna. Predstavila ga je finančnica Tatjana Kačičnik. Letošnji proračun bo na prihodkovni strani težak 12,2 milijona evrov. Odhodki bodo višji (14,5 milijona evrov), razliko bodo po besedah župana Antona Leskovarja pokrivali z ostankom sredstev na računu iz minulega obdobja. Med večjimi spremembami je premik financiranja poslovne cone iz leta 2023 v letošnje leto, za vrtec Lovrenc pa obratno, iz letošnjega v prihodnje leto. Ustavili so tudi aktivnosti za gradnjo namakalnega sistema, ki so ga najprej predvideli na 1.600 hektarjih, nato skrčili na manj kot sto hektarjev, a ni nastalo nič ne iz enega in ne iz drugega. V proračunu so več sredstev namenili za plače (uprave, vrtca, drugih javnih zavodov …) ter stroške šolskih prevozov. Svetnik Milan Fideršek je obžaloval, da je projekt namakanja ustavljen, saj so obdani z milijoni in milijoni kubičnih metrov vode. „Če bi namakali, bi bili donosi pri- delkov večji. Upam, da nam bo do tega cilja še uspelo najti kakšno pot in ga enkrat realizirati.“ Kot je bilo slišati v razpravi, naj bi bil za gradnjo namakalnega sistema na okoli 300 hektarjih zemljišč zainteresiran Sklad kmetijskih zemljišč, vodo za namakanje bi pripeljali iz dravskega kanala. Dodati je sicer treba, da je največji najemnik Skladovih zemljišč na Dravskem polju Perutnina Ptuj, zasebno podjetje s tujim lastnikom. Nepovratnih evropskih sredstev za gradnjo namakalnih sistemov po Leskovarjevih besedah v prihodnje verjetno več ne bo možno črpati, so pa bili sedanji pogoji zelo ugodni, saj so zagotavljali pokrivanje investicije z evropskim in državnim denarjem v celoti, vključno z DDV. Župan kandidat za državnega svetnika Foto: MZ Kidričevski svetniki so še zadnjič v tem mandatu odločali o najpomembnejšem dokumentu, proračunu. Predstavila ga je vodja finančne službe na občini Tatjana Kačičnik. Kidričevski svetniki so za elektorja, ki bosta glasovala o kandidatih za državni svet, izbrali Danila Lendera in Bogdana Potočnika, za kandidata za državnega svetnika pa podprli župana Antona Leskovarja. Kot na vsaki seji je direktor občinske uprave Damjan Napast Foto: MV V Kidričevem namakalnega sistema ne bo. predstavil še aktualne projekte: „Obrtno cono finiširamo, del kolesark smo asfaltirali, prav tako se bo kmalu asfaltiral drugi del obvoznice, začela se bodo dela na Polskavi, napreduje modernizacija občinskih cest, za katero smo računali, da jo bomo končali v prvi polovici leta, a so se dela zaradi težav pri izvajalcih (pomanjkanje kadra in materialov) zavlekla. V začetku leta, ko smo sklepali pogodbo za cestni program, si niti najmanj nismo mislili, da se bomo o tem pogovarjali še v jeseni.“ O cestah v delu in številnih tovornjakih Svetniki so na kratko predstavili še nekaj pobud. Slavka Kranjca je zanimalo, kako je z deli na glavni cesti proti Slovenski Bistrici. Župan Leskovar je pojasnil, da je rok za končanje del 13. november in da nima informacij, da dela do takrat ne bi bila končana. Je pa poudaril, da je težava z asfaltiranjem, ker da izvajalec za izdelavo asfalta naj ne bi imel materiala. Romana Bosak je predlagala, da se prebarvajo drogovi javne razsvetljave v Njivercah in obnovi zelena bariera, v kateri naj bi precej cipres odmrlo, vse skupaj pa izgleda zanemarjeno. Danilo Lendero je vprašal, ali so vsi tovornjaki, ki vozijo skozi Apače, z gradbišča Polskave. Župan je prikimal, Lendero pa pripomnil, da je tega tovornega prometa zelo veliko, vsakih deset minut pelje mimo kakšen tovornjak. Milan Fideršek pa je naznanil, da se po 16 letih poslavlja s svetniškega mesta. MZ Starše z Občani ostali brez svoje osebne zobozdravnice Spodnje Podravje z Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince pri koncu Že tretji razpis za zobozdravnika Občine odškodnin še niso prejele Nekaj več kot 1.530 pacientov in pacientk iz Starš ter okolice je v začetku septembra ostalo brez svoje osebne zobozdravnice. Ana Janina Boškić je namreč s prvim septembrom prekinila delovno razmerje z Zdravstvenim domom Maribor. 2 x 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince, ki ga je zgradil nacionalni sistemski operater prenosnega omrežja Eles, je konec junija povezal slovenski elektroenergetski sistem z madžarskim. V Cirkovcah so nadgradili razdelilno transformatorsko postajo (RTP), do meje z Madžarsko pa zgradili dobrih 80 kilometrov daljnovoda. Šlo je za največjo Elesovo investicijo doslej v vrednosti čez 150 milijonov evrov. Foto: ČG V občini Starše so ostali brez svojega zobozdravnika. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi se zaposlila v eni izmed zasebnih zobozdravstvenih ambulant. Do prihoda novega zobozdravnika so dvakrat tedensko organizirali nadomeščanje z obstoječim kadrom, kar pa je za tako veliko število pacientov prav gotovo premalo. Da bi že kmalu našli stalno zamenjavo, je zelo malo verjetno. Naročeni pacienti so tako ostali brez terminov za preglede oz. druge posege. V prihodnjih tednih naj bi jih poklicali in ponovno naročili na dneve, ko je zobozdravstvena ambulanta odprta. To pa je samo dvakrat na teden, kar pomeni, da bo na voljo zelo malo terminov. Kontrolnih pregledov trenutno ne izvajajo, če pa imajo pacienti kakšno težavo, se lahko naročijo preko elektronske pošte ali telefonskega klica, vendar bodo morali na pregled najverjetneje čakati več mesecev. »Odgovora, kdaj in kdo bo zasedel prosto delovno mesto, žal trenutno nimamo, saj se soočamo s pomanjkanjem zobozdravnikov. Objavili smo že dva razpisa, na enega se ni prijavil nihče, na drugega pa le ena zobozdravnica, ki pa je kasneje od vloge odstopila. Trenutno je v teku že tretji razpis. Težave na tem področju so večplastne. Po študiju se namreč zelo malo mladih zobozdravnikov oz. zobozdravnic vrne oz. preseli v podravsko regijo. Velik problem predstavljajo tudi previsoke glavarine in s tem preveliko število opredeljenih pacientov na enega zobozdravnika. Težave je zato treba začeti reševati na sistemski ravni,« je pojasnila Jelka Matušan, vodja Splošne zobozdravstvene službe za odrasle v Zdravstvenem domu Maribor. Na Občini Starše so razočarani, da so ostali brez celovite zobozdravstvene oskrbe: »Vodstvo Zdravstvenega doma Maribor smo že pozvali, da bi čim prej nekoga našli. Zavedamo pa se, da gre za sistemski problem, za katerega upamo, da se bodo našle rešitve na državni ravni,« je dejal župan Stanislav Greifoner. Estera Korošec Gradnja daljnovoda in njegova prisotnost v okolju sta zelo zaznamovali pokrajino v Podravju in Pomurju. Daljnovod prečka območje občin Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica in Ormož, se nadaljuje skozi Ljutomer ter druge pomurske občine. Veliko polemik in nasprotovanj je projekt sprožal že v času priprave dokumentacije; ljudje so bili namreč zaskrbljeni zaradi negativnih vplivov, ki bi jih lahko imel za okolje. Kljub temu je gradnja stekla, daljnovod so v omrežje vključili konec junija letos. Med gradnjo je bilo na občinskih svetih, zlasti v občini Videm, ne- malokrat slišati kritike, da izvajalci uničujejo lokalno prometno infrastrukturo. Občine so sicer z Elesom sklenile odškodninske sporazume, da bodo škodo na cestah in mostovih, ki bo nastala med gradnjo, povrnili. Na podlagi cenitev bo Eles odškodnine izplačal v denarju. To so napovedali že za jesenski čas, a bodo postopki trajali še nekaj mesecev. „Občine na trasi daljnovoda še niso prejele predvidenih odškodnin. Gradnja daljnovoda je bila na segmentu urejanja okolice stojnih mest daljnovodnih stebrov končana konec septembra. V zak- ljučni fazi so pregledi izvedenih del in odprava pomanjkljivosti na zemljiščih lastnikov. Skladno s sporazumi smo začeli s končnimi skupnimi ogledi v posameznih občinah. Ugotovitve bodo osnova za izvedbo cenitev, ki jih bodo izdelali sodno zapriseženi cenilci. Na osnovi obojestransko potrjenih zapisnikov bodo občine izstavile račune za izplačilo odškodnin, katerih rok plačila je 30 dni od izstavitve računov. Predvidoma bodo aktivnosti in izplačila končane do konca letošnjega leta,“ so povedali v družbi Eles. MZ Foto: ČG Na Elesu so pojasnili, da bodo občinam odškodnine za škodo, ki je nastala na cestah in drugi javni prometni infrastrukturi, predvidoma povrnili do konca leta. Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK torek z 18. oktobra 2022 V središču 6 stran 6 Podravje, Slovenija z Vpogled v priročen Piso portal za javnost okrnjen Haloze z Ponekod že vrsto let ni dovolj otrok za en razred v osnovni šoli Občina Markovci več ni naročnica, Trnovska vas sploh ni bila Otroci kombiniranih oddelkov Portal Piso, ki ga upravlja zasebno podjetje Realis, je v veliko pomoč pri delu različnim ustanovam, podjetjem ter posameznikom, od občinarjev do projektantov, gradbincev, nepremičninarjev, novinarjev in drugih. Na portalu so podatki o nepremičninah (kataster), javni infrastrukturi, prostorskem planu … Vpogled vanj je za javne uporabnike, ki jih je več kot 90.000, brezplačen in enostaven, a pod pogojem, da naročnino na portal plačuje lokalna skupnost. Foto: ČG Po javno dostopnih podatkih naročnino na Piso portal plačuje nekaj čez 150 slovenskih občin. Portal uporablja tudi 4.000 internih uporabnikov, kar pomeni, da imajo dostop do bistveno več informacij kot javni uporabniki, za kar plačujejo mesečni prispevek oziroma naročnino. „Na ceno prispevka vplivajo dodatne namenske aplikacije, za katere se občine odločajo glede na svoje potrebe in velikostni razred. Mesečni prispevek se od začetka delovanja v letu 2001 ni spremenil in za prvi razred znaša dobrih 180 evrov mesečno,“ so povedali v ekipi Piso portala. Vpogled v lastništvo občin in države več ni mogoč Do izpred nekaj mesecev je bilo v portalu moč enostavno poiskati lastništvo nepremičnin pravnih oseb, torej tudi vseh državnih in občinskih. Portal Piso tega v javnem dostopu več ne omogoča, to pa zaradi uveljavitve Zakona o katastru nepremičnin, so pojasnili njegovi ustvarjalci. Dodali so, da se sistem z vsebinami in funkcionalnostmi neprestano in sprotno dopolnjuje. Začasno se je osve- ževanje portala ustavilo po 26. maju – zaradi vzpostavitve informacijskega sistema ob uveljavitvi Zakona o katastru nepremičnin. „Podatki se čez poletje na žalost niso posodabljali. Po našem vedenju smo prvi od ponudnikov, ki je od sredine septembra naprej ponovno izvedel posodobitev podatkov po novi strukturi in prikazal nove nepremičnine, ki so bile evidentirane v tem vmesnem obdobju.“ V Realisu odločitev Markovcev obžalujejo Javni vpogled v portal Piso je omogočen za vse spodnjepodravske občine, izjema sta Markovci in Trnovska vas. Markovci so naročnino na portal odpovedali, Trnovska vas pa sploh ni bila naročnica. „Občina Markovci se je odločila, da ne bo več uporabljala sistema, kar obžalujemo. Z občino Trnovska vas smo občasno v pogovorih za morebitno izvedbo testnega obdobja, ki ga občinam ponujamo brezplačno. Vsaka občina se namreč odloči samostoj- GURS nič več „na berglah“ Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema so imeli letos velike težave pri delu tudi na Geodetski upravi RS (GURS). Delo uprave je nekaj mesecev stalo, z jesenjo naj bi vendarle steklo z nekoliko hitrejšim tempom. „Izdaja odločb poteka po planu. Za delo izdaje odločb smo usposobili vse uslužbence, ki so tudi v preteklosti izvajali to nalogo. Menimo, da delo že poteka ustrezno, se pa trudimo, da bi bil čas od oddaje elaborata do izdaje odločbe in potrditve podatkov v bazo čim krajši. Do 20. septembra smo prejeli 5.640 zahtev z elaborati. Od tega smo za 2.438 elaboratov izdali odločbe in podatke potrdili v bazo. Preostali elaborati so v delu,“ so pojasnili na GURS. no, kateri sistem bo uporabljala, če sploh katerega. Pri odločitvi za Piso včasih pomaga tudi zanimanje in vprašanja občanov, medijev …“ so razložili v podjetju Realis. Gabrovec: „Odločili smo se za portal eTerra“ Na občini Markovci smo poizvedovali, zakaj so se odločili prekiniti sodelovanje s portalom. Župan Milan Gabrovec je dejal, da so naročniki portala eTerra, ki je po njihovi oceni vsebinsko boljši in cenovno ugodnejši. Županove navedbe je utemeljila pravnica Valerija Horvat Majcen, zaposlena v upravi občine Markovci. „TerraGIS je pri aplikacijah bolj prilagodljiv, odzivni čas portala eTerra je pri dodatnih zahtevah hiter (takoj) in kakovosten, portal je za uporabo preglednejši in enostavnejši, prikaz iskanih podatkov je lažje berljiv. Portal eTerra prikazuje podatke tudi za sosednje in ostale občine, pri Piso je treba vsako občino gledati posebej. Z uporabo eTerre ima naša občina samo enega dobavitelja GIS aplikacij. TerraGIS aplikacije in eTerra uporabljajo tudi na Skupni občinski upravi Spodnje Podravje, za njih sedaj pripravljajo tudi aplikacije za izdelavo lokacijskih informacij. Cenovna politika TerraGIS je transparentnejša od Realisa, pri TerraGIS je cena znana in določena v pogodbi, medtem ko je Realis zahteval dodatna plačila. Ure, ki so bile v pogodbi za sistem Piso namenjene občini, je Realis porabil zase za vzdrževanje podatkov oziroma je za to zahteval plačilo dodatnih ur.“ Mojca Zemljarič V osnovnih šolah je marsikaj odvisno od števila oddelkov, tudi število ur za interesne dejavnosti, pa dodatni in dopolnilni pouk. Posledično so na šolah, kjer morajo zaradi manjšega števila otrok razrede združevati, prikrajšani za nekatere vsebine. Gre za tako imenovane kombinirane oddelke, ki pa imajo tako prednosti kot slabosti. V Osnovni šoli Žetale so v letošnjem šolskem letu od sedmih oddelkov kar štirje kombinirani, in sicer tretji in četrti ter osmi in deveti razred. Kot je pojasnila ravnateljica Silvestra Klemenčič, ob izdatni pomoči občine lahko ločeno izvajajo vse temeljne predmete, kot so matematika, slovenščina in tuji jezik, preostale vzgojne predmete pa v kombinaciji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pokrije izvajanje predmetov tretjega in devetega razreda, zato je razlika v doplačilu velika. V lanskem letu je strošek občine Žetale za plačilo ločenega poučevanja znašal okoli 3.500 evrov na mesec, kar je 42.000 evrov na leto. Učenci, ki obiskujejo kombinirane oddelke, so po mnenju Klemenčičeve prikrajšani za razširjeni program (manj ur dopolnilnega in dodatnega pouka, interesnih dejavnosti ter individualne in skupinske pomoči). »Mi smo financirani samo za sedem oddelkov in ne devet, kar pomeni, da prejmemo znatno manj sredstev. Po drugi strani pa moramo tako učencem kot zaposlenim nuditi enake pogoje kot velike šole. Zadeve rešujemo s prošnjami za donacije, sodelujemo v različnih projektih, učitelji izvajajo določene dejavnosti brezplačno.« Včasih pa je lahko majhnost Normativi za oblikovanje oddelkov na podružničnih šolah Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev. Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda je določen glede na število učencev v oddelku: 11 do 15 učencev dve uri tedensko, 16 do 21 učencev štiri ure tedensko. Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno sedem ur tedensko. tudi prednost. »Pri nas se to kaže v medsebojnih odnosih, kjer ne zaznavamo večjih težav, predvsem pa se lahko že desetletje pohvalimo z uspehi učencev na nacionalnih preverjanjih znanj, saj so rezultati vsa leta visoko nad povprečjem, zadnja leta pa smo uspešni tudi v 3. razredu,« je dejala Klemenčičeva. Na podružnicah manjši nabor interesnih dejavnosti Tudi na Osnovni šoli Majšperk se že vrsto let soočajo z izzivi kombiniranih oddelkov – v POŠ Stoperce so v letošnjem šolskem letu združili tretje- in četrtošolce v en razred, v POŠ Ptujska Gora pa drugo-, tretje- in četrtošolce. Nekaj predmetov izvajajo ločeno, in sicer dve uri slovenščine in družbe na Ptujski Gori, v Stopercah pa po dve uri slovenščine in družbe, spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnike. Šolsko ministrstvo prispeva sredstva za ločeno izvajanje predmetov v skladu z zakonodajo, v Stopercah pa še dodatni dve uri kot specifiko. Po besedah ravnatelja Rajka Jurgeca je na obeh podružnicah nekoliko manjši nabor interesnih dejavnosti in neobveznih izbirnih predmetov. »Slabosti kombiniranih oddelkov so premajhno število učencev za skupinski pouk in zagotavljanje tišine oz. pozornosti. Učenci na primer drugega razreda so zelo težko tiho, ko učitelj razlaga snov njihovim leto dni Haloze z Od praznega lista papirja do martinovanja po vzoru Avstrijcev »Domačini moramo začutiti, da Pet haloških občin se je z željo po preboju na področju turizma povezalo in oblikovalo skupno blagovno znamko Haloze, za promocijo tega vinorodnega in kulinaričnega območja so namenile 360.000 evrov. Občine menijo, da je temelj narejen in da morajo sedaj ponudniki prevzeti nadaljnjo odgovornost. »Najprej mora biti ponudba, šele nato bodo začeli ljudje hoditi v Haloze,« je poudaril Miran Senčar iz TD Ptujska Gora. Foto: Mojca Vtič Na Gorci pri Podlehniku so Miran Senčar iz TD Ptujska Gora, županja Majšperka Darinka Fakin in župan Podlehnika Sebastian Toplak predstavili projekt Promocija turistične destinacije Haloze. Kdo bo maja 2023 prevzel trženje Haloz? Obdobje črpanja evropskega denarja, namenjenega tako turistični infrastrukturi kot promociji Haloz, se bo zaključilo maja 2023. Kdo bo po zaključku projekta Promocija turistične destinacije Haloze prevzel nalogo vodenja spletne strani, oglaševanja, povezovanja ponudnikov, danes še ni znano, priznava župan Podlehnika Sebastian Toplak. »Veliko bo odvisno od bodočih županov in županj. Menim pa, da je največ možnosti, da se občine ponovno povežemo preko projektov, torej kjer bodo znani sodelujoči partnerji in cilji, dolgoročno pa bi bila verjetno prava rešitev ustanovitev skupnega zavoda.« Občine Majšperk, Cirkulane, Podlehnik, Zavrč in Žetale so pred dvema letoma pristopile k razvijanju skupne blagovne znamke in promociji tega območja, ves čas pa skušajo predramiti oz. prepričati Haložane, da je turizem tudi zanje lahko poslovna priložnost oz. možnost za dodaten zaslužek. Na poziv občin se je odzvalo skupno več kot 50 gostincev, vinogradnikov, kmetij, ponudnikov, ki nudijo prenočišča, občine pa se nadejajo, da bodo ponudbo še obogatili in jo naredili bolj raznoliko. Senčar si predvsem želi, da bi se opogumili vinogradniki. »Ljudje pridejo v Haloze, uživajo v razgledih, poberejo kostanje ali gobe, vendar pa nimajo skorajda nikjer možnosti kaj popiti, pojesti. Manjka nam vinotočev, ponudbe, ki je ključna za promocijo. Trenutno imamo produkt, to je martinovanje v Halozah. Verjamem, da bo na dolgi rok tovrstna ponudba v Halozah živela vsak vikend od jeseni pa vse do božiča.« Razmišljanju Senčarja je pritrdila tudi Urška Grobelšek iz Zavoda Štajerski TEDNIK torek z 18. oktobra 2022 torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Slov. gorice z Kako uspešne so občine pri gradnji optičnega omrežja Z optiko najdlje v Trnovski vasi in Svetem Andražu so za marsikaj prikrajšani Potreba po digitalizaciji podeželja se je zlasti v času epidemije pokazala kot prioriteta, saj je z njo tesno povezana kakovost življenja na podeželskih območjih. Danes imajo prednost tiste občine, ki so se gradnje lotile že veliko pred izbruhom novega koronavirusa, saj optičnega omrežja seveda ni mogoče zgraditi čez noč. Foto: ČG Občini Zavrč in Žetale namenjata precejšnja sredstva za ločeno poučevanje nekaterih predmetov, predvsem slovenščine in matematike. Po mnenju Suzane Petek, ravnateljice OŠ Cirkulane-Zavrč, je normativ glede števila otrok v kombinaciji previsok. starejšim sošolcem. Je pa seveda tudi nekaj prednosti: več možnosti za individualizacijo, navajenost na strpnost, samostojno delo, medvrstniška pomoč, ponavljanje snovi preteklega leta, ‚prisila‘ k branju in razumevanju besedila,« je dejal majšperški ravnatelj. Občina Zavrč za ločeno poučevanje 30.000 evrov na leto V završki osnovni šoli se letos srečujejo s tremi kombinacijami oddelkov: prvi in drugi razred, tretji in četrti ter peti in šesti razred. Ob finančni pomoči občine, okoli 30.000 evrov na leto, lahko nekatere predmete poučujejo ločeno, predvsem matematiko, slovenščino in spoznavanje okolja. Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, je mnenja, da je pri določenih predmetih smiselno tudi združeno poučevanje. Tako kot ostala dva sogovornika je izpostavila, da so zaradi manjšega števila oddelkov prikrajšani za število ur interesnih dejavnosti, prav tako pa za ure dodatnega in dopolnilnega pouka, ki bi njihovim učencem prišle še kako prav. Prav tako je opozorila, da so manjši tudi deleži zaposlenih, tako pedagoškega kadra kot tudi tehničnega osebja (kuharji, čistilci, hišniki, svetovalni delavec, računovodja, tajnik …). »Težavo vidim tudi v izmeničnem/sočasnem delu v istem prostoru, saj je zaradi tega občasno motena koncentracija dela, včasih pa je manj priložnosti za dodatno razlago in individualne usmeritve. Načrtovanje dela je zagotovo zahtevnejše, prav tako sama realizacija. Večja je tudi potreba po didaktični opremi in učnih pripomočkih; normativi glede števila otrok v kombinaciji so zagotovo previsoki, tudi zaradi pogostih težav otrok, ki imajo motne koncentracije in pozornosti.« Estera Korošec je naše okolje vredno obiska« Foto: SD Potem ko so hkrati z obnovo ceste za širokopasovno omrežje poskrbeli še v Črmlji in Sovjaku, v občini Trnovska vas ni več gospodinjstva, ki se ne bi moglo priključiti na optiko. Občine v osrednjih Slovenskih goricah so glede digitalizacije različno daleč, od uspešnosti gradnje optičnega omrežja je več kot očitno odvisna tudi srečna roka pri izbiri investitorja. Kajti občine, ki so od vsega začetka stavile na državni Telekom, so večinoma tudi najdlje z optiko. Začeli že pred desetimi leti Foto: Mojca Vtič Doživljajski produkt letošnje jeseni v Halozah bo martinovanje. za turizem Rogatec, ki je prevzel nalogo trženja turistične destinacije in znamke Haloze. »Cilj je, da pridemo do turističnih agencij in do individualnega gosta, vendar je prvi pogoj ponudba,« je dejala. Zavod za turizem je za trženje destinacije Haloze s ponudniki oblikoval pet paketov doživetij, ki jih lahko posamezniki kupijo ali rezervirajo preko spletne strani Visit Haloze, pripravil pa je tudi program za skupine. »V jeseni imamo do zdaj napovedani dve,« je dodala Grobelškova. O turističnem trže- nju Rogatca z okolico in na drugi strani znamke Visit Haloze pa je dejala: »Prednost Rogatca je, da smo povezani z dvema atraktivnima turističnima destinacijama, to sta Terme Olimia v Podčetrtku ter z Rogaško Slatino. Ko imaš takšna izhodišča, je lažje.« V Halozah so začeli povsem pri osnovah, je priznala Grobelšekova. »Praktično s praznim listom papirja, nato pa smo oblikovali vse od imena, podobe logotipa, doživljajskih paketov do martinovanja, ki ga bomo ponudili tudi gostom Term Ptuj, s katerimi smo se povezali, sodelujemo tudi s ptujskim zavodom za turizem.« Razgibana pokrajina Haloz nudi možnosti vinskega, pohodniškega, kolesarskega, kulinaričnega, verskega … turizma, a najpomembneje je, meni županja Majšperka Darinka Fakin, da »domačini začutimo, da je naše okolje vredno obiska, ter da bi tisti, ki živijo in delajo tukaj ter imajo možnost za turistično dejavnost, turizem tudi prepoznali kot priložnost.« Mojca Vtič Nedvomno so lahko najbolj zadovoljni občani Trnovske vasi in Svetega Andraža, saj sta občini takorekoč povsem »optično« pokriti. V Svetem Andražu so že lani širokopasovno omrežje zgradili v velikem delu občine, za letos jim je ostal še manjši del. Projekt so uspešno zaključili tudi v Trnovski vasi. »Je pa res, da smo z njim začeli že pred desetimi leti, tako da je od prvih korakov do danes kar trajalo. Spomnim se, kako smo delali cesto od Trnovske vasi proti režijskemu obratu in se odločili tam položiti še cevi za optiko, pa nam jih na Telekomu takrat niso mogli zagotoviti, zato smo jih kupili sami. Pred kratkim smo hkrati z obnovo ceste poskrbeli še za omrežje v Črmlji in Sovjaku, tako da lahko zdaj z zadovoljstvom rečem, da ga v občini ni več gospodinjstva, ki se ne bi moglo priključiti na optiko, če izkaže interes, seveda, in se prijavi. Vsa leta smo sodelovali s Telekomom, kjer smo obnavljali ceste, vodovod, kanalizacijo ali elektriko, tam smo položili tudi optične kable,« je povedal župan Alojz Benko. Na Destrniku gradi T2 Še čakajo na Rune Na približno 90 odstotkov pa ocenjuje pokritost lenarških gospodinjstev z optiko direktor občinske uprave Martin Breznik. »Dostop do hitrega interneta imajo tako rekoč vsa naselja, saj smo v vseh delih občine zgradili primarne vode, pri tem pa sodelovali z različnimi izvajalci. Ostajajo nam še sekundarni vodi, ki pa so odvisni tudi od dejanske potrebe priključevanja posameznih gospodinjstev, tako da jih bomo v prihodnjem obdobju urejali glede na zainteresiranost uporabnikov.« Vsem občanom Svete Trojice naj bi bil hitri internet dostopen do prihodnjega poletja, v tem trenutku pa župan David Klobasa ocenjuje, da je z optiko pokritih 80 odstotkov občine. »Nanjo čakajo še v Oseku, Zg. Verjanah in Zg. Porčiču, kjer pravkar gradimo kolesarsko povezavo proti Cerkvenjaku, obenem pa bomo tam položili tudi cevi za optične kable.« Za izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja je bil na Destrniku vse do prenehanja funkcije podžupana zadolžen svetnik Robert Simonič. »Investitor je T2, ki gradi zaprto omrežje. Od 17 vasi na optiko čakajo še tri, in sicer Destrnik, Svetinci in Zasadi, nekaj malega je še nepokritega na Placarju in Zg. Velovleku. Ko sem še vodil projekt, sem si zadal, da ga dokončan do začetka tega šolskega leta, a so se stvari obrnile drugače in bodo prebivalci v omenjenih vaseh žal morali še malo potrpeti.« V Cerkvenjaku so dolgo računali na projekt Rune, h kateremu so pristopili že leta 2016 in naročili projektno dokumentacijo, a z dinamiko aktivnosti niso bili zadovoljni, zato so vzeli stvar v svoje roke in se povezali s Telekomom, da položi kable tam, kjer so bila v teku kakršnakoli druga komunalna dela. »Z optičnim omrežjem nam je doslej uspelo pokriti približno 35 odstotkov občine, in sicer naselja Cerkvenjak, Kadrenci, Cogetinci, Peščeni Vrh ter delno Brengova in Vanetina, predpriprava za optično omrežje pa je zgrajena v Smolincih, Župetincih in Cenkovi. Prihodnje leto načrtujemo ureditev v naseljih Čagona, Andrenci, Stanetinci in Komarnica, tako da nam bodo za kasneje ostala še preostali del Brengove in Vanetine ter Ivanjski in Grabonoški Vrh,« je povedal župan Marjan Žmavc. Brez hitrega interneta pa za zdaj ostajajo Juršinčani, saj so na občini že pred časom sklenili, da bodo vztrajali pri projektu Rune. Po besedah direktorja občinske uprave Viljema Mara so jim iz podjetja sporočili, da bodo v Juršincih stroji zabrneli še letos. »V skladu z dogovorom oz. odgovorom, ki smo ga prejeli, naj bi dela začeli izvajati konec leta in jih končali v naslednjem. Medtem smo na odseku, kjer poteka rekonstrukcija ceste Juršinci–Juršinski Vrh, za optiko že položili cevi, kar počnemo tudi na trasi, kjer gradimo kolesarske poti.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 8 stran 8 torek z 18. oktobra 2022 Ormož z Zaključena dva projekta Ptuj z Mladikovci so rojstni dan šole praznovali kar ves teden Dve odprtji v enem dnevu Ob 120-letnici izdali knjigo in jubilejno znamko V Ormožu so pretekli teden namenu predali dve pridobitvi – na novo urejen park pri avtobusni postaji in energetsko prenovljen Dom kulture. Foto: NŠ Energetsko sanacijo Doma kulture je izvedlo gradbeno podjetje GES, v okviru del pa so izvedli drenažo, toplotno izolirali temelje in fasado, opravili hidroizolacijo objekta, v celoti zamenjali stavbno pohištvo in obstoječo razsvetljavo nadomestili z novimi LED-lučmi. Na novo je urejeno tudi prezračevanje objekta in ogrevanje na toplotno črpalko. Dela so bila skupaj vredna 600.000 evrov, od tega je bilo 40 odstotkov sredstev Eko sklada. Na OŠ Mladika so v minulem tednu z različnimi dejavnostmi obeležili 120 let šolske zgradbe. Pripravili so razstave, delavnice, izvedli recital učiteljev in kar dve prireditvi, ki so ju poimenovali »120 let gradimo prijateljstvo« ter »Mladika v besedi in glasbi«. Ob tako častitljivem jubileju je luč sveta ugledala tudi nova knjiga o bogati zgodovini šolske stavbe, katere avtor je upokojeni učitelj Franc Golob. Skupaj s Filatelističnim društvom Ptuj so izdali tudi jubilejno znamko, pisemsko ovojnico in poštni žig. Na četrtkovi osrednji prireditvi so učenci in učenke svoje starše, dedke in babice ter ostale obiskovalce popeljali skozi 120-letno bogato zgodovino šolske stavbe. To ime je dobila zaradi svoje imenitnosti. »Zgradba je bila zgrajena leta 1902, torej v avstro-ogrskih časih, v njej pa je sprva delovala nemška dekliška osnovna in meščanska šola, pa tudi dekliški dijaški dom. Leta 1919 je prvič dobila ime Mladika, ki se je obdržalo do leta 1931. Po tem letu pa je imela šola več različnih nazivov (Meščanska šola Maksa Pleteršnika, OŠ Toneta Žnidariča …) vse do leta 1991, ko so jo ponovno poimenovali Mladika,« je pojasnil Franci Golob, avtor knjige 120 let učilne, učenosti polne, lepo zidane. Šolo pred 60 leti obiskovalo 1.362 učencev Številni obiskovalci dogodka so prvič videli fotografije iz začetka 20. stoletja, ko je bil ob šoli velik zelenjavni vrt, pa igrišče za tenis, učenke pa so bile oblečene v oble- Foto: ČG Učenci in učenke so na izviren način predstavili bogato zgodovino OŠ Mladika. ke. Izjemno čustven je bil trenutek, ko so pevke in pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Mladika zapeli ob fotografijah porušene šole in železniškega mostu ob koncu druge svetovne vojne. Zgradbo so leta 1948 v celoti obnovili. Prav neverjeten je podatek, da je šolo leta 1961 obiskovalo kar 1.382 učenk in učencev. »To je moja šola« »Dejstvo je, da je velik del odraščanja posameznika povezan s šolo. V šoli so prijatelji, prve simpatije in tudi učitelji, ki spodbujajo in dajejo mlademu človeku upanje in veselje, da bi vedel več. Danes mi je kot ravnatelju posebno toplo pri srcu, ko me številni mimoidoči nagovorijo: ‚To je moja šola.‘ Prav zanimivo je, da nihče ne reče: ‚To je bila moja šola.‘ Očitno je, da se pečata, ki ga šola pušča v srcih ljudi, ne da izbrisati,« je dejal ravnatelj Širovnik. Foto: NŠ V okviru ureditve parka pri avtobusni postaji so najprej porušili obstoječo avtobusno čakalnico, nato pa na novo uredili tlakovane površine in javno razsvetljavo ter obnovili vodno fontano in zasadili urbane drevesne vrste. V parku so tudi igrala za otroke, na betonskem delu pa klopi za obiskovalce. Objekt sodi v območje varstva kulturne dediščine, zato so ob pločniku ohranili oziroma znova postavili elemente, nastale po ideji sooblikovalca sedanje urbane in arhitekturne podobe mesta Ormož Dušana Moškona. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ormož, vredna so bila 260.000 evrov. Nš Prejeli veliko statuo Mestne občine Ptuj Markovci z Srečanje podjetnikov in obrtnikov V coni dela že več kot 500 ljudi Markovski župan Milan Gabrovec je v minulih dneh organiziral srečanje za domače podjetnike in podjetnice. Kot je znano, si v občini že vrsto let prizadevajo za gospodarski razvoj. V ta namen so v preteklih letih kar nekaj sredstev vlagali v ureditev industrijske cone, pa tudi njeno širitev. Na območju cone trenutno uspešno posluje 20 obrtnikov, zaposlitev pa ima že več kot 500 ljudi. V prihodnjem letu bo predvidoma svojo dejavnost začelo še sedem obrtnikov, na voljo pa bo med 150 in 200 delovnih mest. Občini je namreč uspelo cono še povečati, devet zemljišč pa so uspešno prodali. Tukaj pa se ne bodo ustavili, saj je povpraševanja po zemljiščih še vedno veliko, zato so v teku že postopki za ponovno razširitev cone. Ker so vsi, ki delujejo v podjetništvu, za lokalno skupnost izredno pomembni, jim markovska občina že vrsto let pripravi tradicionalni sprejem. Letos so se srečali že 10. leto zapored, dogodek pa je potekal v večnamenski dvorani v Bukovcih. Udeležili so se ga tudi predsedniki lokalnih društev in dobrodelnih organizacij, člani vaških odborov, svetniki in svetnice ter zaposleni v občinski upravi. EK Foto: Občina Markovci Na tradicionalnem srečanju z obrtniki je letos nastopila glasbena skupina Vox Arsana. Foto: ČG Ob 120-letnici so izdali knjigo z naslovom »120 let učilne, učenosti polne, lepo zidane« in jubilejno znamko (njena avtorica je učenka Ema Kafl). V vseh teh desetletjih so se v OŠ Mladika številni Ptujčani in okoličani naučili brati, pisati, računati in še marsikaj. »Skozi čas je šola živela v skladu s trenutnimi družbeno-političnimi usmeritvami. Danes ni več središče dogajanja v takem smislu, kot je bila nekoč. Sodoben način življenja zahteva drugačne pristope. Izjemno smo ponosni na vse dosežke naših učencev na učnem, kulturnem in športnem področju, kjer redno dosegajo odmevne rezultate tudi na mednarodnem nivoju. Mnoga priznanja z različnih področij so dokaz kakovostnega dela tako učencev, učiteljev in staršev,« je dejal ravnatelj Bogomir Širovnik. Ob tem je izpostavil tudi pomembne investicije v zadnjih dveh letih. Pred dvema letoma so uspešno končali prvo fazo prenove in dozidave stavbe (zamenjali so način ogrevanja, obnovili sanitarije, zamenjali razsvetljavo ...). Junija letos pa so posodobili še jedilnico, kuhinjo in garderobe. Ob visokem jubileju je OŠ Mladika čestitke izrekla tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Na osrednjem dogodku je ravnatelju Širovniku predala jubilejno priznanje oz. veliko statuo Mestne občine Ptuj. Estera Korošec Ptuj z Šolski center Ptuj dijakom omogoča delovne izkušnje v tujini S certifikatom uspešnosti lažje do prve zaposlitve Pri delodajalcih so vse bolj zaželeni certifikati uspešnosti. Gre za dokument, ki ga lahko pridobijo dijaki in dijakinje, ki so v času srednješolskega izobraževanja pridobili delovne izkušnje v tujini. V Šolskem centru Ptuj zato mladim že vrsto let omogočajo, da nekaj tednov aktivno preživijo v eni izmed evropskih držav. Med letoma 2017 in 2022 so izvedli 193 mednarodnih izmenjav oz. mobilnosti dijakov in zaposlenih v okviru Eramus +. Po besedah Simone Kotnik, vodje Erasmus + na ŠC Ptuj, mladi v tujini ne pridobijo samo delovnih izkušenj, ampak pokažejo tudi svojo motiviranost, zmožnost sprejemanja drugih kultur in sporazumevanja v tujih jezikih ter samostojnost. V zadnjem letu dni so dijakom omogočili bivanje in zaposlitev v šestih evropskih državah, trenutno je ena skupina v Nemčiji. Tisti, ki so se iz tujine že vrnili, so v minulih dneh svoje izkušnje predstavili sošolcem in profesorjem. Skupina dijakov in dijakinj, ki je bila konec maja letos v Valencii (Španija), bi to izkušnjo priporočila prav vsakemu, ki bi rad preizkusil delo v tujini, spoznal nove ljudi, kulturo in državo. »Naši trije tedni so bili nepozabni, med sabo smo spletli nove prijateljske vezi, za katere smo neizmerno hvaležni,« so povedali mladi. V treh tednih so si ogledali številne znamenitosti mesta, se odpravili na izlete in se tudi zabavali. Evelin in Sanja sta delovne izkušnje pridobili na recepciji enega izmed hostlov, Urban, Simon in Aljaž so nadgradili svoje znanje na področju servisiranja ter poliranja avtomobilov, Kilian pa v razvijanju spletnih aplikacij. Pred svečano podelitvijo certifikatov odličnosti je dijake nagovoril tudi Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj, Foto: ČG Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj, je dijakom in dijakinjam svečano podelil certifikate uspešnosti. ki je izpostavil številne prednosti mednarodnih izmenjav. Tiste, ki imajo morebiti pomisleke ali jih je strah odhoda v tujino, pa je pozval, naj se kar pogumno priključijo. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 18. oktobra 2022 stran 9 9 Slovenija, Ptuj z Ptujčanka Lea Prstec, Miss earth Slovenije 2022 »Naravna lepota je najlepša« Ptujčanke so vražja dekleta, lepa, talentirana, ambiciozna, o tem ni dvoma. V samostojni Sloveniji so doslej osvojila skoraj vse prestižne lepotne naslove. Zdaj se jim je pridružila 21-letna študentka velnesa Lea Prstec, ki je osvojila laskavi naslov Miss earth Slovenije 2022. Prihaja iz Podvincev, naselja, ki piše nadvse uspešno zgodbo zmagovitih mladih ljudi na področju športa in lepote. Foto: Črtomir Goznik Lea Prstec, Miss earth Slovenije 2022: „Lepota ni samo v zunanjosti, veliko vlogo igra tudi notranjost.“ Svetovni izbor bo novembra na Filipinih Slovensko Miss earth Slovenije izbiramo od leta 2007. Poteka po uveljavljenem programu in protokolu svetovne organizacije Miss Earth, z motom Lepota z namenom. Sodi med enega od največjih in najodmevnejših lepotnih tekmovanj v svetovnem merilu. Poleg osnovne usmeritve na modnem in scenskem področju ozavešča ljudi o okoljski problematiki (zaščita narave, varstvo okolja, zdravo življenje, druge pereče aktualne teme, povezane z našim planetom). Sestavni del projekta so tudi glasba, šport, kultura in turizem. Mladim in nadarjenim ljudem ponuja začetno priložnost za karierni uspeh. „Miss Earth Slovenije s svojimi dejanji pušča pečat na planetu Zemlja oz. skrbi, da nam bo narava še dolgo naklonjena. S svojo lepoto in dejanji so si finalistke pridobile 90 odstotkov vseh možnih točk iz raznih ocenjevalnih srečanj, ki so se odvijala od marca pa vse do izbora. Zmagovalka posamezne države zastopa svojo državo na svetovnem izboru, ki bo letos potekal v dveh sklopih: prvih 14 dni virtualno, nato pa 14 dni v živo na Filipinih. Miss Earth sveta bo okronana 29. novembra v Manili na Filipinih. Do finalnega večera so se dekleta srečala na sedmih ocenjevalnih srečanjih,“ je povedal Drago Gavranovič, ki je poleg Roberta Zupančiča lastnik franšize Miss earth za Slovenijo in organizator nacionalnega tekmovanja v okviru agencije Metropola Media. „S ponosom lahko rečem, da sem do zmage prišla s trudom, nisem imela nobenih botrov. Tega lepotnega tekmovanja, ki ni samo tekmovanje v lepoti, temveč nagovarja z namenom, sem se udeležila na predlog moje sodelavke v lokalu, kjer delam priložnostno kot natakarica. Izziv sem sprejela tudi zaradi tega, ke mi je blizu tematika projekta in ker gre za projekt, ki ga veliko ljudi še ne pozna. Lepota ni samo v zunanjosti, veliko vlogo igra tudi notranjost. Ostajam naravna, takšna, kot sem bila tudi doslej, zagovarjam naravno lepoto, brez make upa. Ta lepotni naslov me ne bo spremenil. Sem velika zagovornica vsega naravnega, zelenega, živali,“ je povedala mlada Ptujčanka, Miss earth Slovenije 2022 Lea Prstec, ki se bo udeležila svetovnega izbora v Manili. Že takoj po osvojitvi naslova je začela priprave, da bi na svetovnem izboru čim bolje predstavila Slovenijo in seveda svoje mesto Ptuj. Med drugim mora pripraviti tudi več tekstov v angleščini. Še dobro, da ji gre tekoče, da z njo nima težav. Čaka pa jo tudi več snemanj, od videofilmov do uradnih fotografij, izbira oblek in vsega drugega, kar prinaša udeležba na tem svetovnem izboru. Preprosto dekle, ki vidi izzive v turizmu, lepoti, modi, glasbi Lea Prstec zase pravi, da je čisto preprosto dekle s Ptuja. V zadnjih nekaj mesecih je doživela veliko novega, si nabrala veliko lepih izkušenj, vse skupaj na nek način še premleva, je povedala te dni, še polna dodatnih vtisov, saj ni pričakovala, da bo prav ona Miss earth Slovenije 2022. Tekmovanja Miss earth se je udeležila brez pričako- vanj, predvsem si je želela pridobiti nove izkušnje, ni pa šla zato, da bi zmagala. Kot študentka velnesa se vidi v turizmu, vedno bolj pa jo zanimata tudi moda in lepota. Ukvarja se tudi z glasbo, zelo rada poje pop, jazz, sicer pa ji je pri srcu vsa dobra glasba. Obiskuje GŠ Karola Pahorja Ptuj, kjer igra klavir in se izpopolnjuje v petju pod vodstvom izjemnega mentorja Sama Ivačiča. Tudi na talent šovu, ki je bilo eno izmed sedmih ocenjevalnih srečanj, je pela. Svojo eko obleko je izdelala iz recikliranih zamaškov, celo obleko je polepila z zamaški s steklenic, ki jih je zbirala v gostilni, kjer je delala. Naredila pa je tudi kremo iz naravnih materialov. Tek v naravi pa je njena najboljša sprostitev. Veliko časa preživi tudi z živalmi, doma ima pet mačk in psa. „Živali obožujem, vse, kar najdem na cesti, je moje,“ pove Lea, ki tudi rada kuha. Najraje pripravi ocvrte bučke in pečen krompir. Je pa tudi zelo sladkosnedna. »Zgodilo se je, ni več poti nazaj, potujem v Manilo!« Na finalnem večeru so bile vse tekmovalke zelo na trnih. Intenzivne priprave so potekale cel dan. Predstavile so se v treh izhodih. Ko so objavili njeno ime, da je zmagovalka, si je sama pri sebi dejala: zgodilo se je, ni več poti nazaj, 14. novembra potujem v Manilo! „Lahko bi rekla celo, da sem bila prvi trenutek šokirana, da se je zgodilo nemogoče, saj so bila vsa dekleta izjemna, hkrati pa tudi navdušena. Tudi domači, ki me zelo podpirajo, tudi fant, so bili presenečeni. Na koncu koncev pa smo vse zmagovalke na svoj način, sem dejala. Bile smo super ekipa, dobro smo se razumele. Izjemna izkušnja, ki je Foto: arhiv Miss earth Lea Prstec z lento človek ne pozabi,“ Lea iskreno opiše prve trenutke po zmagi. Sedaj pa komaj čaka, da bo odpotovala na Filipine, ki bodo nova zgodba v njenem življenju ne glede na to, kaj ji bo prinesel svetovni izbor, kjer bo v talent šovu najverjetneje pela pesem Michaela Jacksona Earth Song, ki je tudi povezana s samo tematiko izbora. Lein priljubljeni kotiček na Ptuju pa je Sladka kavarna. „Ptuj mi pomeni veliko. Mnogi mladi se pritožujejo, da na Ptuju nimaš kam iti, ker je nerazvito mesto. Moje mnenje je drugačno, lepo je na Ptuju, četudi včasih, ko se sprehajaš, ne srečaš nikogar. Resnično sem zadovoljna, da je Ptuj to, kar je.“ MG Dornava z Cigani na gostovanju v Srbiji Prepevali in plesali tudi v dežju Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava so to jesen gostovali v Šabcu, udeležili so se mednarodnega Čivijaškega karnevala. Ker je korona karneval minula leta preprečila, so se letošnjega toliko bolj veselili. „Na pot smo se podali navdušeni, polni pričakovanj. V Beogradu smo si ogledali Novi Beograd z Areno, Dedinje in Titov grob, Beli dvor, Hram svetega Save, sprehodili smo se po mestu, kjer smo imeli kosilo. Po nastanitvi v hotelu smo se po večerji zabavali na pravi cigo zabavi, pridružili so se nam koranti s Hajdine. Tudi naslednji dan smo po zajtrku priredili cigo žur ter napolnili restavracijo s pravo veselico. Nato smo se svečano cigansko uredili, okitili z bogato zlatnino in se podali na Čivijaški karneval, ki poteka v centru mesta. Pripravili smo cigo kuhinjo, v Šabcu že poznajo naše dobro pečene klobasice, ki jih delimo obiskovalcem. Cigo bend je igral in vsem pričaral dobro vzdušje. Čeprav je med povorko deževalo, nam ni moglo nič do živega, še bolj smo se veselili, plesali in radostili, skakali po lužah ter se iz srca nasmejali. Zaradi močnega dežja so organizatorji povorko prekinili, vendar je naša ciganska družba nadaljevala s plesom in pesmijo, popestrili smo dogajanje, pekli klobase, kuhali kavico, izvedli koreografijo etno plesa, z nami so peli in uživali predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest FECC. Organizatorju karnevala Radušku Jankoviću, ki nas vsako leto obišče na fašenku v Dornavi, smo poklonili sliko ciganke, ki naj mu bo dober in lep spomin na naše prijateljstvo. V veselem vzdušju je Raduško dejal, da je Čivijaški karneval uspel zaradi ciganov. Foto: ED Cigani Vesela družba iz Slovenije na letošnjem Čivijaškem karnevalu Poudaril je, da smo njihovi cari. Po koncu karnevala smo se vrnili v hotel in ponovno poskrbeli za veseli cigo žur, z nami so bili še aktualni princ ptujskega Kurentovanja Vitez Hinko Sodinski in njegova garda ter hajdinski koranti. Noč je minila v veseli akciji plesa, pesmi in dobrega vzdušja,“ je bogato doživetje s karnevala v Srbiji opisala predsednica ED Cigani Dornava Anica Slodnjak in dodala, da sta bila v njihovi družbi tudi 14. princ ptujskega karnevala Miroslav Slodnjak Vitez dornavski in župan Dornave Janko Merc. Zadnji dan, v nedeljo, so člani društva tridnevno gostovanje sklenili in se po dopoldanski kavici odpravili proti domu. „Hvala vsem, saj smo ponovno dokazali, da smo, čeprav do kože premočeni od dež- ja, povezani in spoštljivi. Zato med nami velja rek vsi za enega eden za vse,“ je še povedala Slodnjakova, ki je skupaj z možem Miroslavom, nekdanjim princem ptujskega karnevala, tudi predstavnica FECC. MZ Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 18. oktobra 2022 Podravje, Slovenija z Živa mreža šolskih ekovrtov Ptuj z Blogerka Simpl mama o sebi in nastanku svojega bloga Da bodo znali pridelati hrano Nekateri od bloganja lepo živijo, tudi v Sloveniji V slovenskem programu šolskih ekovrtov je v desetih letih sodelovalo 368 vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ), trenutno pa jih je v mrežo vključenih 123. Med njimi so tudi tri spodnjepodravske šole. Foto: arhiv šole Učenci ptujske OŠ dr. Ljudevita Pivka pridno skrbijo za svoj zelenjavno-zeliščni vrt. Poleg osnovnih šol (teh je največ) so v mrežo vključeni še vrtci, srednje šole in nekaj drugih javnih zavodov, kot so npr. dijaški domovi. Najbolj priljubljeni so zelenjavni vrtovi, nekaj je zeliščnih in za vzorec mešanih. Proč od računalnikov Koordinacijo programa je pred tremi leti od Inštituta za trajnostni razvoj prevzelo društvo Šolski ekovrtovi, društvo za uveljavljanje ekoloških vrtov in trajnostne prehrane, ki članom nudi strokovno podporo pri zasnovi in izvedbi šolskega ekovrta, pri ekološkem vrtnarjenju, pri učni rabi tega vrta in pri izobraževanju mentorjev. »Naša vizija je vsem otrokom v Sloveniji omogočiti neposredno izkušnjo pridelave hrane, razumevanje procesa pridelave, zagotavljanja samooskrbe in seznanjanje z osnovnimi pristopi v ekološkem kmetovanju in permakulturi,« je povzela vodja programa Anamarija Slabe. Jasna Veber Zazula, vodja projekta Šolski ekovrt na ptujski Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka, ki sodeluje v mreži šolskih ekovrtov, pa je dodala: »Ogromno otrok danes vse več časa preživi v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj. Le kako naj jim v šoli pomagamo, da bodo čutili in razumeli pomembnost narave, varstva okolja in medsebojnega sodelovanja, če tega stika nimajo?« Tako po svetu kot tudi v Sloveniji je blogerstvo v zadnjih letih postalo izjemno priljubljeno. Nekaterim influencerjem oziroma vplivnikom predstavlja hobi, drugi, predvsem v tujini, pa se s tem preživljajo. Ustvarjalci ponujajo raznovrstne vsebine. Barbara Kalik je blogerka, ki je začela bloganje pred petimi leti in to uspešno povezala z zanimivim in ustvarjalnim poslom. Ustvarja pod imenom Simpl mama. »Sem človek hitrih sprememb, v življenju mi namreč ne sme biti dolgčas; ker sem želela novo izkušnjo, sem začela pisati. Ko so otroci majhni, imaš veliko materiala. Takrat sem delila nekaj nasvetov oz. predvsem naše izkušnje v različnih situacijah,« o razlogih, da se je decembra 2017 prvič lotila pisanja bloga, pravi Barbara, mama 7-letnega Saša in 6-letne Line. Pestre izkušnje z dojenčki, kasneje malčki in zdaj nekoliko večjimi otroki z veseljem deli s svojimi sledilci na družbenih omrežjih. Čeprav je še mlada, v zgodnjih tridesetih, ima veliko delovnih izkušenj. Ob dveh študijih je ves čas delala, v gostinstvu, trgovini, kot promotorka, asistentka pri čarovniku ... Dejstvo, da je bila v času nosečnosti odpuščena, jo je zelo pretreslo, obenem pa tudi spodbudilo: »Če se ženska počuti sposobna delati in dela nor- malno, bi morala imeti možnost. Jaz sem ob odpustu počutila grozno, kot da sem kužna, ker sem pač noseča.« Takrat se je zgodil preskok v njenem razmišljanju, obljubila si je, da bo našla ustrezno službo in delo, ki bo cenjeno. Čakajoč porod je začela risati na skodelice. Najprej za prijatelje, družino, kasneje pa tudi za vse ostale. Z leti se je to razširilo na ustvarjalne predpražnike, tisk majic, predpasnikov, lončkov za rože in marsikaj drugega. Njeni izdelki so na voljo v spletni prodaji Simpl mama. S časom se spreminja tudi svet influencerjev Čeprav veliko dela, tudi z otroki, si Barbara z veseljem vzame čas za pisanje. Ugotavlja, da se je v letih, odkar je začela, marsikaj spreme- nilo: »Sedaj, ko so otroci že malo večji, se je stil objavljanja kar spremenil. Ni več toliko zapisov, kot jih je bilo takrat. V ospredje je bolj prišel lifestyle in snemanje.« Vplivniki nasploh v zadnjem času dajejo večji je poudarek snemanju videov. Kako iz bloganja narediti posel Foto: arhiv Pisanje je združila še s poslom, ki je prav tako ustvarjalen kot bloganje. Vsak ima svoj namen bloganja Zanimiv učni poligon Po njenem se danes dogaja, da otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pogosto ne vedo, kako lahko hrano pridelujemo ekološko. »Zato je šolski ekovrt čudovita popestritev šolske okolice in zanimiv učni poligon za otroke, na katerem spoznavajo rastline, pridelke, vrtne prebivalce, procese v naravi pa tudi rokovanje z orodjem in zemljo.« Foto: arhiv Barbara Kalik pravi, da ji je bloganje spremenilo življenje. Še pred kratkim je bilo blogerjev le za vzorec, zadnja leta, z razvojem družbenih omrežij, pa so številni iz tega naredili posel. Tik-tok, Instagram in Facebook so le nekatera socialna omrežja, na katerih vplivniki zbirajo sledilce. »Vsak dan zaznam kakšnega novega ustvarjalca vsebin. Namen bloganja je čisto odvisen od vsakega posameznika. Recimo, če si mami blogerka, večinoma pišeš in objavljaš stvari, ki ti pridejo prav pri otrocih, deliš svoje izkušnje in s tem morda pomagaš komu. Nekateri blogajo za zabavo, da nasmejijo še ostale ljudi, spet drugi predstavljajo zdrav način življenja,« pravi Barabara Kalik, ki piše blog Simpl mama. V tujini mnogi »zvezdniki« živijo zgolj od bloganja. Številni tako tudi obogatijo. V Sloveniji je zgodba nekoliko drugačna. »Če me vprašate, če s tem kaj zaslužiš, sem napačna oseba za to vprašanje. Skozi vsa leta sem bila prepričana, da če bom naredila dobre posnetke in fotografije, me bodo opazile velike firme, ki primerno plačajo. Popolnoma vsa sodelovanja, ki sem jih imela do sedaj, so bila kompenzacijska. Torej v zameno za izdelke sem jim velikokrat naredila odlične reklame, predstavitev. Skoraj zastonj. Vem pa, da nekateri blogerji zelo lepo živijo od svojega dela.« Čeprav številni menijo, da je to enostavno delo, Barbara iz izkušenj pravi, da je garaško. Za en sam posnetek delajo več dni, potrebna je dobra oprema, lokacija, ekipa ... Podjetjem, ki influencerje najemajo, pa je najpomembnejše število sledilcev. Do njih pa je treba priti z inovativnostjo: »Več sledilcev imaš, bolj si opažen, več dela prejmeš. Poznam veliko dobrih profilov, ki imajo malo sledilcev, a imajo zelo kakovostne objave. Ampak, ker nimajo preko 10.000 sledilcev, so težko opazni. Posledično ne dobijo toliko ponudb kot drugi. Ta posel ni enostaven in očitno moraš imet trdo kožo in biti odločen.« Influencerji so pogosto deležni kritik, da preveč izpostavljajo svojo zasebnost. Barbara na te pomisleke odgovarja, da se vsak sam odloči, kaj bo delil s svojimi sledilci: »Sama ne vidim ovir pri tem. Kar se meni zdi najpomembneje, je, da slediš sebi. Ne oziraj se na druge, bodi ti, kakršen si, ne spreminjaj se zaradi drugih in predvsem delaj, kar te veseli.« Dženana Kmetec Videm z Mejni kamen, ki ne razdvaja, temveč povezuje Srečanje prijateljev pri sv. Avguštinu Na državni meji med Slovenijo in Hrvaško pri sv. Avguštinu nad Veliko Varnico so se na pobudo Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva sestali prijatelji, sosedje, mejaši in ugotovili, da med slovenskim in hrvaškim narodom obstaja vez, ki ji nobena meja ni ovira. Foto: SD Tudi v lenarški osnovni šoli se lahko pohvalijo z lepo urejenim zelenjavnim vrtom, ki pa ne sodi v mrežo šolskih ekovrtov. Poleg omenjene so v program vključene še tri spodnjepodravske osnovne šole: prav tako ptujska OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci in OŠ Velika Nedelja oziroma njena podružnična šola v Podgorcih. Na vrtu OŠ dr. Ljudevita Pivka rastejo pretežno zelenjava in zelišča, načrtujejo pa tudi čebelarski kotiček, na vrtu OŠ Ljudski vrt gojijo večinoma zelišča, markovski šolarji na svojem vrtu brez prekopavanja pridelujejo zelenjavo in sami poskrbijo za kompost, razmišljajo pa o ureditvi plavalnega samočistilnega ribnika in vrtne savne. V Podgorcih imajo učenci svoj vrt od leta 2014, na njem pa rastejo zelenjava, jagodičevje in zelišča. Sami vzgajajo sadike in sušijo domače čaje. Seveda pa to niso edini vrtovi ob šolah in vrtcih, kajti številni so si uredili gredice in na njih gojijo rastline, ne da bi bili vključeni v omenjeno mrežo. Senka Dreu Po slemenu hriba, le lučaj od tamkajšnji cerkev sv. Avguština in sv. Magdalene, teče stara deželna meja med Slovenijo in Hrvaško, in tudi kamni so še iz časov Avstro-Ogrske monarhije. »Zbrali smo se na mestu, kjer so naši predniki iz ene in druge strani meje stoletja živeli složno, brez kakršnihkoli težav. Prijateljstvo, ki ga negujemo, se kaže v razumevanju, ljubezni in spoštovanju,« je dejal predsednik in pobudnik srečanja Mirko Bistrović. Ravno meja oziroma mejni kamen pa je bil razlog, ki je tokrat povezal sosede prijatelje. »Kamen je dotrajal, zato je bil popravljen in Foto: Občina Bednja Blagoslov obnovljenega mejnega kamna in Meškovega križa je opravil pater Klemen Slapšak. obnovljen ter na novo postavljen,« je pojasnil župan Vidma Branko Marinič. Mejni kamen, ki uradno ločuje državi, je tokrat obe povezal, še večje povezanosti in sodelovanja obeh mejnih občin Vidma in Bednja pa se Damir Poljak, župan slednje, nadeja po vstopu Hrvaške v Schen- gen. Napovedal je sodelovanje v skupnih projektih, ki bodo v dobrobit vseh prebivalcev te regije. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK stran 11 Na sceni torek z 18. oktobra 2022 11 Skrinja domačih viž — Ansambel Prleški kvintet Mladostno in zagnano v novo obdobje Kadrovsko vrzel je Prleškemu kvintetu, ki bo prihodnje leto praznoval že 20-letnico svojega delovanja, po odhodu pevke Zdenke Šafarič in nato še njenega moža uspelo rešiti. Na trenutke jim ni bilo lahko, celo jim je grozil razpad ansambla, če jim ne bi uspelo. Zdaj je Prleški kvintet od lanskega leta v polni zasedbi: Sabina Lašič (vokal, flavta), Tadej Kavaš (trobenta, bobni, vokal), Aleš Kolmanič (harmonika, klaviature), Darko Novak (vokal, ritem kitara, solo kitara), Tomaž Rajh (bariton, bas kitara, kitara) in Daniel Prelog (klarinet, saksofon). O tem in o drugih novostih v ansamblu smo se pogovarjali z Alešem Kolmaničem. „Hvala za povabilo k intervjuju. Res je, ni bilo lahko, a razpad ni bil nikoli opcija za nas. Zdenka je čas korone, ko ni bilo nastopov, izkoristila za svoj odhod iz ansambla. To je bil tudi čas najhujših omejitev, ko je bilo tudi gibanje med občinami zelo omejeno. Zato je bil velik izziv tudi, kako sploh izvesti vaje oz. avdicije s kandidatkami za pevko. Kljub vsemu smo poskusili, vsem povabljenim je nekako uspelo priti do nas. Odziv je presegel naša pričakovanja, med povabljenimi na avdicijo je bila tudi mlada Prlečka Sabina, ki je zdaj že eni se bo s flavto predstavila tudi Sabina. Morda bomo za eno pesem posneli tudi videospot.“ članica ansambla. Odhod Sandija nas je presenetil, ker ga nismo pričakovali, zgodil pa se je tudi tik pred začetkom sezone porok. Po drugi strani pa je bilo iskanje nadomestnega člana lažje, ker ni bilo več takih omejitev zaradi korone. Uspelo nam je najti Tadeja, ki se je lepo vklopil v ansambel.“ Kaj je prinesel prihod novih dveh članov v ansambel? Kako po novem zveni Prleški kvintet? „V prvi vrsti mladostno energijo in zagnanost. Oba sta v svojih dvajsetih letih, polna elana, kar tudi ostale člane, ki smo že v tridesetih in štiridesetih, poživlja in ohranja mlade, hehe. To se seveda sliši tudi v glasbi, ki je dobila neko drugo formo, bolj mladosten zven in drugo energijo. To je težko opisati, zato vas vabimo, da nas raje pridete poslušat, ko bomo kje v vaši bližini. Sabina prihaja tudi z znane glasbene družine, njen oče igra pri Ansamblu Roberta Zupana, brat pri ansamblu Igor in Zlati zvoki. Oba tudi koristimo za pomoč, za kar smo jima izredno hvaležni.“ Kako je sedaj z vašim repertoarjem, je prišlo do kakšnih sprememb? Na kaj stavite v novi zasedbi? Imate že kakšno skupno pesem v novi sestavi? Foto: zasebni arhiv Prleški kvintet „Seveda sprememba članov prinese tudi spremembe repertoarja, tako v narodno-zabavnem kot v zabavnem. Pri narodnem osnova ostajajo viže Ansambla bratov Avsenik ter naše lastne, a smo k temu dodali tudi nekaj novejših hitov, tako trio kot kvin- tet zasedb. Največje spremembe v repertoarju so pri zabavni glasbi. Tadej je odličen bobnar, ki obvlada mnogo ritmov in s tem smo repertoar zabavnih pesmi lahko zelo razširili. Tudi svoje pesmi smo že posneli. Trenutno sta to dva valčka: Božična vas in Prava ljubezen se ne postara. Več nam na žalost med letom ni uspelo posneti, ker smo bili lepo zasedeni z nastopi, pa tudi člani ansambla smo si enotni, da imajo družine prednost, glasbeno delovanje pa je in bo ostalo hobi. V novembru bomo posneli dve novi polki, v Prleški kvintet je na sceni od leta 2003. To pomeni, da boste v letu 2023 praznovali 20-letnico nastopanja. Kaj pripravljate, koncert, morda izid nove zgoščenke? „Leta so minila kot bi mignil. Še zdaj se spomnim, kako sva se z Alešem Dolamičem na kresovanju pogovarjala o tem, da bi nekaj naredila. Beseda je dala besedo. V kratkem bo že dvajset let našega delovanja. Iskreno, v tem trenutku še ne morem povedati, kako bomo praznovali. Nekaj smo se sicer o tem že pogovarjali, a se še nič odločili. Zagotovo bomo imeli nekaj nastopov po televizijah in radijskih postajah, tudi na katerega od festivalov bomo šli. Če kaj radi delamo, so to nastopi na festivalih. Letos se za te nastope nismo odločili, kljub povabilom, saj ne nazadnje izkušnje nastopa pred strokovno komisijo, kamerami in v živo na tv potrebujejo tudi novi člani. Veselijo nas nagrade iz preteklosti, upamo, da bomo uspeli še kakšno dodati. A glede samostojnega koncerta je v tem trenutku še prerano govoriti.“ MG Ormož z 2. seja otroškega občinskega sveta Sv. Andraž z Obnova zunanjosti cerkve Ormož ima novo mini županjo Blagoslov na andrejevo nedeljo V sejni sobi sveta Občine Ormož je bilo 12. oktobra zelo živahno – prostor so zavzeli osnovnošolci, ki so sodelovali na 2. seji Otroškega občinskega sveta. Ormož je dobil tudi novo županjo, to je Klara Lia Žuran iz Osnovne šole Velika Nedelja, od koder prihaja tudi podžupanja Žana Črček Žmauc. Nova mini županja je pojasnila, da je bila njena naloga v družbi župana Danijela Vrbnjaka predstaviti rezultate ankete o zadovoljstvu osnovnošolskih otrok v občini Ormož. V njej je sodelovalo 343 učencev iz petih osnovnih šol v občini – otroci so ocenili skrb občine za objekte vzgoje in izobraževanja, športne infrastrukture, komunalne infrastrukture, možnosti preživljanja prostega časa, urejenost posameznih področij v občini, kot so zdravstvena dejavnost, gasilska služba, obveščanje prebivalstva, mladinske in študentske organizacije. Ocenjevali so tudi, ali občina ponuja dovolj dejavnosti za sprostitev, kot so koncerti, kino in lutkovne predstave. Mladi so podali svoje predloge o tem, kaj bi želeli izboljšati in se na koncu strinjali, da so osnovnošolci z življenjem v občini Ormož zadovoljni. Na dnevnem redu so imeli še pobude, predloge in vprašanja svetnikov, na katera je odgovarjal župan Danijel Vrbnjak. Po zaključku seje je bil nad mladimi občinskimi svetniki navdušen: „Današnja razprava je bila zelo zanimiva, otroci so bili v debati tudi precej kritični. Izpostavili so, da je po krajevnih skupnostih premalo zunanjih igral in fitnes naprav na prostem, znova Ko je prevzel župnijo Svetega Andraža v Slovenskih goricah, se je župnik Mirko Krašovec najprej lotil urejanja cerkvene okolice. Foto: SD Cerkev sv. Andraža v Vitomarcih bo kmalu dobila novo preobleko. Foto: NŠ Mini županja Klara Lia Žuran je v družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka suvereno vodila zasedanje otroškega občinskega sveta. si želijo kino v Ormožu, kar bomo zdaj, ko je Dom kulture obnovljen, tudi uvedli. Otroci so izrazili še željo po obnovi cest in gradnji kolesarskih stez, želijo si tudi gradnjo komunalne infrastrukture, kot sta vodovod in kanalizacija. Veseli me, da mladi opazijo obnove šol in vrtcev, ki jih izvajamo. Otroci so me res presenetili, saj je bila razprava konstruktivna in ravno prav kritična. Mini županji bom vedno na voljo za predloge, lahko me pokliče ali predloge mladih posreduje preko elektronske pošte,“ je dejal. Kot pravi devetošolka Klara Lia, ji vodenje seje občinskega sveta ni predstavljalo nobenih težav, saj je lani sodelovala že na otroškem parlamentu, že od prvega razreda pa je aktivna tudi v gledališki skupi- ni, zato ji javno nastopanje ni tuje. V svet politike je sicer ne vleče, je pa funkcija mini županje prijetna izkušnja, ki jo bo z veseljem opravljala. Po koncu zasedanja so otroški občinski svetniki opravili še voden ogled po mestu Ormož, druženje pa so v sproščenem vzdušju zaključili v Mladinskem centru Ormož. nš Kaj kmalu pa je ugotovil, da lepa okolica ne bo dovolj, saj je fasado cerkve že močno načel zob časa, zlasti njen severni del. »Vse od lanske jeseni smo zato razmišljali, kako se lotiti temeljite obnove in kako zagotoviti dovolj sredstev za tako velik projekt. Pridobili smo štiri ponudbe in za izvajalca izbrali podjetje Stildom iz Lenarta, ki je že delalo tudi pročelja cerkve sv. Lenarta v Lenartu in sv. Antona v Cerkvenjaku, in obnova se je spomladi začela.« Pri pregledu nujnih sanacij so nato ugotovili, da bo treba opraviti tudi obnovitvena kleparska in krovska dela, tako da gradbeni oder ni služil le za novo fasado, pač pa so z njegovo pomočjo zamenjali še pocinkane žlebove z bakrenimi. »Obenem bomo obnovili in nadgradili tudi 70 metrov škarpe oziroma opornega zidu, na katerega bomo namestili novo železno ograjo,« pravi Krašovec, ki napoveduje slovesno odprtje oziroma blagoslov prenovljene cerkvene zunanjosti na andrejevo nedeljo, torej 27. novembra. Končne specifikacije stroškov še ni, saj projekt še ni končan, a Krašovec ocenjuje, da bo investicija stala približno 50.000 evrov. Sredstva za obnovo so v župniji zbrali z redno nabirko ob mašah, s prostovoljnimi prispevki andraških gospodinjstev in s prodajo ene od župnijskih parcel. SD Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 12 stran 12 torek z 18. oktobra 2022 Aljoša Toplak z Iz zime do pomladi Še zmeraj na pekinškem letališču (2) 26 minut pred vzletom: s Pekinškega letališča sem sedel pred vrati svojega leta in razmišljal o hrani. O tem, ali si lahko privoščim skočiti do najbližje trgovine. Ali restavracije s hitro hrano. In razmišljal sem tako dolgo, da sem spet pogledal na uro in videl, da mi je ostalo samo še 24 minut, tako da sem skočil pokonci, pogledal naokoli, pogledal znake, ena skupina kitajskih pismenk je kazala levo, druga desno, tako da sem šel desno, ker je več pismenk kazalo desno, tekal sem in se spraševal, kje za vraga Kitajci skrivajo hrano. 19 minut pred vzletom: našel sem hodnik z restavracijami, vse so nosile kitajske pismenke, a ena je bila izrazito rdeča z rumenim M-jem, stopil sem bližje in zazijal, ker je to bila kitajska različica McDonaldsa. V vrsti pred mano so bili trije Azijci, a sem upal, da bodo potrdili stereotip o tem, kako se na tej celini vse hitro in brezhibno premika naprej, tako da bodo opravili naročila in bom že čez minuto na vrsti. 18 minut: imel sem prav, čez minuto sem bil res na vrsti, pogledal sem jedilni list, nič mi ni bilo jasno, še jedi, ki so bile na velikih fotografijah nad blagajno, niso imele smisla, sploh nisem vedel, kaj kažejo, morda golaž v palačinki in strjeno kocko riža, panirano in ocvrto kot dunajski zrezek? Pokazal sem na tisto, kar je izgledalo kot škatla medaljončkov, izvlekel bankovec za 20 evrov, to je bilo vse, kar sem imel v denarnici, in jih pomolil dekletu za blagajno. Nekaj časa me je gledala, z obema rokama je prijela bankovec, ga pokazala sodelavki, ta je šla do drugega sodelavca, ki je ravno polnil kartončke s pomfrijem, prignala ga Foto: Mateja Toplak Priznati je treba, da so mnogi znaki na letališču imeli angleško pojasnilo, zunaj v mestu turistom ne gredo tako na roko. Foto: Mateja Toplak Lična notranjost pekinškega letališča je do blagajne, mu pokazala bankovec, vsi so se spogledali, potem pa je moški pogledal mene in odkimal. Jaz sem pokimal in izvlekel Mastercard. Moški se je namrgodil, kartico prislonil k terminalu, zapiskala je rdeča lučka, spet me je pogledal in potrkal po steklu, kjer je bil naslikan telefon in QR koda z napisom WeChat & Alibaba. Rekel sem, da ne poznam teh QR-zadev, pri nas plačujemo s karticami, ne s telefoni. Nek moški v vrsti za mano je nestrpno zakašljal. Dekleti za blagajno sta se nasmehnili, videl sem, da jima je nerodno. Moški se je grizel za ustnico. Da bi se čimprej rešil situacije, sem vzel kartico, skoraj Gymnocephalus cernuus Zraste od 15 do 25 cm, največ do 29 cm. Ima dve stikajoči se hrbtni plavuti. Sprednji del je iz trdih in zadnji iz mehkih plavutnic. Na glavi so številne vdolbine s sluznimi žlezami. Oči so velike, usta končna z mesnatimi ustnicami. V zgornji in spodnji čeljusti so zobje. Na škržnih poklopcih sta dve vrsti koničastih izrastkov, poklopec ima trnast izrastek. Sluzavo telo pokrivajo ktenoidne luske. Le del hrbta pred trebušnimi plavutmi je gol. Hrbet je olivno in rjavo pegasto zelen. Boki so rumeni, trebuh je v sprednjem delu rahlo rdečkast. Pege so tudi po prvem delu hrbtne plavuti v obliki štirih prečnih pasov in po repni plavuti. Predrepna in trebušni plavuti so svetle z rahlo rdečkastim odtenkom, prsna je pegasta. Spolno dozori v 2. do 3. letu. Drsti se od marca do maja. Samica nekajkrat zaporedoma odloži od 4000 do 15.000 iker v sluzastih trakovih na rastline in korenine vodnih rastlin. Hrani se z vodnimi nevretenčarji in ikrami. Je tudi rastlinje in organski drobir. Življenjski prostor: Živi v predalpskih rekah s prodnatim dnom ter v akumulacijah h mehkim muljastim dnom brez rastlin. ETALON - natančen vzorec mere ali uteži, KIRSTEN - ameriška filmska igralka Dunst (Intervju z vampirjem), NOUGAT nadev iz zmletih lešnikov, praženih mandeljnov in sladkorja sem se obrnil in šel, potem sem še enkrat pogledal terminal in kartico prislonil nanj. Zapiskala je zelena lučka, tako da sem se zasmejal in moškemu rekel, češ kako se včasih splača dvakrat poskusiti, in je pokimal. Nisem prepričan, ampak mislim, da sem to izrekel v slovenščini, ker se v tujini pogosto spozabim, pa je moški vseeno pokimal, kot da me razume. Dobil sem škatlo medaljončkov, ki sploh niso bili medaljončki, temveč pohan krompir, šel sem nazaj na hodnik, glasno žvečil, izvlekel telefon, zagledal uro. 5 minut do vzleta: gledal sem uro. Ni mi bilo jasno. Sem bil v McDonaldsu, kaj, več kot deset minut? Kako je to možno? Pogledal sem naokoli, v usta stlačil zadnjo kroglico krompirja in začel teči. 0 minut do vzleta: našel sem vrata svojega leta. Nikjer ni bilo nikogar, ampak vhod ni bil zaprt, tako da sem šel skozi, po hodniku do stopnic, ki so vodile na prosto, znašel sem se pred majhnim letalom, kjer je stala stevardesa in me pogledala postrani. Rekel sem ji, da sem zamudil poziv, ona je odkimala in rekla, da je zadnji avtobus odpeljal, da ji je žal, ničesar se ne da storiti. 5 minut po vzletu: nisem mogel verjeti, da sem zamudil let. Gledal sem delavca, ki se je z nekakšnim dvigalom dvignil do propelerja letala in nekaj šraufal z nečim, kar je bilo podobno prevelikemu izvijaču, usedel sem na pločnik, hladen veter mi je udarjal po obrazu, pa se takrat nisem zmenil za hlad. 15 minut po vzletu: delavci so popravili stopnice, da so se odklopile od letala, stevardesa je že šla po stopnicah, potem pa se je ustavila, šla do mene, rekla naj ji pokažem karto, morda bo kmalu še kak let, potem pa se je namrgodila in rekla, saj to je karta za naš let, to je tvoje letalo, in je pokazala tja, kjer so se počasi vrteli škripajoči propelerji in se odmikali stran od stopnic. Rekla je, da zamujamo, ker je bilo nekaj narobe, ampak je zdaj vse v redu. Neumno sem jo gledal in vprašal, ali res gredo do Šenzena, da ni to pomota? 30 minut po predvidenemu vzletu: vzletimo. Se nadaljuje ... Foto: Mateja Toplak Restavracija McDonald’s na pekinškem letališču KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Rokomet Vratnica preprečila pot do zaslužene točke Stran 14 Tenis Tami v polfinalu ubranila tri zaključne žoge Stran 14 stran 13 Strelstvo Slovenke za 0,4 kroga zaostale za finalistkami Stran 15 Nogomet Izenačenost, da te kap: sedem ekip v razmiku treh točk Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 12. krog Namesto rutinirane zmage tesen poraz Roltek Dob – Aluminij 3:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Katuša (12), 0:2 Skiba (28.), 1:2 Petek (38.), 2:2 Černe (52.), 3:2 Gajič (60.). ROLTEK DOB: Fermišek, Avbelj, Vrhovnik, Šipek (od 68. Ciglar), Gajič (od 79. Levec), Černe (od 68. Zenković), Kunstelj, Petek, Krupić (od 89. Mitrović), Makovec, Židan. Trener: Jernej Javornik. ALUMINIJ: Banić, Jovan (od 72. Zukić), Martić, Koblar, Frešer, Gorenak (od 62. Munić), Borovnik, Katuša (od 85. Baskera), Brest (od 72. Marković), Marinšek, Skiba. Trener: Robert Pevnik. RDEČ KARTON: Borovnik (68., Aluminij). Nogometaši Aluminija so 12. krog začeli iz vodilne pozicije na lestvici in kot takšni so bili favoriti tudi v dvoboju z Roltekom iz Doba, ki v sezoni nikakor ne blesti. Glavno opozorilo za Štajerce je bilo to, da so igralci Doba doslej edini, ki so premagali takrat vodilno Krko. Vajo so ponovili s šumarji v petek … Gostje so tekmo odprli na najboljši možni način, saj so si z agresivnim pokrivanjem in hitrimi prehodi v napad ustvarili številne priložnosti. Dve od teh so tudi realizirali, najprej je v polno zadel Jakov Katuša (0:1), nato še Daniel Mikolaj Skoba (0:2). Po pretečene pol ure so imeli gostje Robert Pevnik, trener Aluminija: »Resnično je škoda, da takšnih tekem, ki bi jih morali brez večjih težav pripeljati do zmage, ne uspemo zaključiti na želen način. Če gledamo samo zadnja dva takšna primera, v Beltincih in Dobu, smo iz rok izpustili pet točk. V zadnjih tekmah prejemamo preveč zadetkov, glede tega se moramo vrniti k osnovam, k čvrstosti in zbranosti v obrambnih nalogah. Igralcem sem povedal, da se morajo zavedati teh stvari in jih izboljšati, obenem pa dodal, da smo še vedno pri vrhu lestvice in da je vse v naših rokah. Verjamem v zmagovito nadaljevanje sezone.« vse v svojih rokah, lepo prednost in odlično igro. Sledila je 38. minuta, ko so domačini izvajali enega redkih prostih strelov s strani, na koncu pa je ob nekoliko anemični obrambi gostov mrežo Tiborja Baniča zatresel 20-letni Gašper Petek – 1:2. »Prvi polčas je bil z naše strani najboljši v vsej dosedanji sezoni, ob dveh doseženih zadetkih smo imeli še nekaj izjemnih priložnosti in realno bi moralo na semaforju pisati 0:4 ali 0:5. Zaradi neučinkovitosti v napadu in nezbranosti v enem primeru v obrambi smo domačinom dovolili, da so še lahko upali na preobrat. To se nam ne bi smelo zgoditi kljub mladosti večine igralcev, saj smo nekaj podobnega doživeli že v Beltincih (ob vodstvu 1:2 še številne priložnosti, na koncu izenačenje domačinov v zadnji minuti na 2:2, op. a.). Ne bi se izgovarjal na odsotnost Jagića (kazen rumenih kartonov, op. a.), ki daje čvrstost naši igri, saj ga je Go- Nogomet z 2. SNL, 12. krog Poenotili stališča s Fridlom, Dabanovič pa poskrbel za točko Kety Emmi&Impol Bistrica – Triglav 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Maher (55.), 1:1 Kregar (63.). BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger, Ploj (od 29. Ljubijankič), Rozman, Vidmar, Bračko, Martinčič, Havelka, Maher, Dvoršak, T. M. Panić (od 46. Ferčič). Trener: Franci Fridl. TRIGLAV: L. Čadež, Šalja, Jekovec, Jakupovič, Kopač, Čeh, Kregar, Vuković (od 62. Zupan), Matko, J. Čadež (od 89. Magister), Ivetić. Trener: Safet Hadžić. V Slovenski Bistrici je bilo med tednom precej pestro, saj je trener Franci Fridl podal zahtevo za prekinitev sodelovanja. »Res je, a upravni odbor odstopa ni sprejel. Nato smo še enkrat sedli za skupno mizo, dali vsak svoje karte na mizo in se na koncu poenotili o nadalj- njem sodelovanju. Pomembno je, da smo prišli do nekaterih skupnih stališč, na podlagi katerih lahko gremo naprej po skupni poti,« je o tem dejal Fridl. Tekmo s Triglavom so nato pričakali v popolni mobilizaciji. »Moje mnenje je, da Triglav še zdaleč nima tako slabe ekipe, kot trenutno kaže lestvica. Imajo določene težave v klubu, zaradi katerih ni vse rožnato, a igralski kader je kakovosten, tudi z nekaterimi posamezniki s prvoligaškimi izkušnjami. Tekma je bila trda, glede na vse pa je remi kar realen izhod. Mi smo povedli z golom Roka Maherja (posoja iz Maribora), Oliver Kregar (nekdanji igralec Olimpije, Radomelj, Krke) pa je izenačil za goste. Sledil je z mojega vidika sporen penal za goste, ki pa ga je naš kapetan Jaka Dabanović ubranil,« je o srečanju dejal Fridl. V naslednjem krogu odhajajo Bistričani na gostovanje k Fužinarju. JM renak odlično zamenjal,« je za prvi polčas obračuna v Dobu dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Drugi del je bil za goste prava nočna mora, saj so kljub dobremu začetku in novim zapravljenim priložnostim najprej prejeli gol za izenačenje (18-letni Gašper Černe za 2:2), kmalu nato pa so se znašli celo v zaostanku! Za 3:2 je zadel Luka Gajič, nekdanji prvoligaški igralec Olimpije, Krškega in Radomelj. Da bi bila mera polna, so v 68. minuti ostali še brez izključnega 1. SNL: Riera uspešno prekrmaril tudi čez čeri drugega derbija Alberto Riera je bil ob predstavitvi za trenerja Olimpije pred nekaj meseci domala pregnan iz tiskovne konference. Prav možno je, da so njegove misli takrat zaplavale tudi v razmišljanje o tem, »kaj mi je tega potrebno«. Po bleščeči igralski karieri, ko je igral tudi za Mallorco, Bordeaux, Espanyol, Manchester City, Liverpool, Olympiakos, Foto: Črtomir Goznik Daniel Mikolaj Skiba (Aluminij) je dosegel četrti zadetek v sezoni, tretjega na zadnjih treh tekmah. Gašperja Borovnika, ki je ob vračanju žoge svojemu vratarju storil napako, za vlečenje za dres tekmeca pa je prejel rdeči karton … Kljub temu so s tvegano igro gostje v zaključku z igralcem manj vse stavili na napad (vstopila sta Baske- ra in Marković), kar bi se jim skoraj izšlo za remi, a je novinec v rdeče-belem dresu Luka Marković zatresel le okvir vrat. S porazom, drugim v sezoni, so šumarji zdrsnili na 3. mesto, prednje sta skočila Krka in Rogaška. Nogometaši Aluminija bodo v torek v Pokalu Pivovarne Union gostili ekipo iz Bukovcev (Super liga MNZ Ptuj), nato pa jih v petek čaka domači obračun 13. kroga 2. lige z ekipo Vitanest Bilje. Galatasaray …, bi bilo to tudi povsem upravičeno in bi lahko razumeli njegovo odločitev o takojšnjem odhodu iz Slovenije. A se je odločil drugače … da Maribor na celotni tekmi ni niti enkrat sprožil strela neposredno v okvir gola! To je za vijoličaste seveda porazna statistika, ki v veliki meri kaže na stanje v vijoličasti ekipi. Kljub temu so določen del naloge – predvsem v obrambi – gostje opravili zelo solidno. K takšni oceni je ogromno prispeval vratar Ažbe Jug, ki se po poškodbi počasi vrača v ekipo in je ubranil nekaj nevarnih poskusov domačih. Ti so igrali celoten drugi polčas z igralcem več na zelenici, a jim iz igre gola ni uspelo zabiti. Ko pa se je vmešal VAR, pa so iz penala vendarle prišli do zmage … Zmagi v 4. krogu v Mariboru (0:2) so tako dodali še drugo v sezoni na večnih derbijih in še povečali razkorak med tekmecema – ta sedaj znaša že neverjetnih 16 točk! Prvi zasledovalci iz Kopra so spodrsnili na primorskem derbiju, z Go- ričani so le remizirali. Glede na prikazano v prvem polčasu so jo še dobro odnesli … Celjani so – prvič v sezoni brez pomoči vratarja Matjaža Rozmana – po porazu v Murski Soboti v prejšnjem krogu takoj znova zavihali rokave in s solidno predstavo ugnali Tabor. Sežanci so na zadnjih devetih tekmah štirikrat remizirali in bili petkrat poraženi, kar jih uvršča na začelje tabele. V podobnem položaju je tudi Kalcer, njihova serija brez zmage je še daljša in znaša deset krogov (šest porazov in štirje remiji). Zadnji poraz so v nedeljo doživeli v Murski Soboti … Za muraše je znova dvakrat zadel Mirlind Daku, ki je na zadnjih štirih tekmah dosegel šest golov – skupno je na vrhu lestvice strelcev z desetimi. Krog sicer še zdaleč ni bil bogat z zadetki, le sedem so jih gledalci videli na petih tekmah. To je izenačenje najslabšega tovrstnega dosežka v sezoni, tako neučinkoviti so bili napadalci pred tem tudi v 6. krogu. REZULTATI 12. KROGA: Olimpija – Maribor 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kvesić (92., z 11 m). Rdeči karton: Šoštarič Karič (45., Maribor); Celje – CB24 Tabor Sežana 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Popovič (45. + 1); Domžale – Bravo 0:0; Koper – Gorica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Velikonja (10.), 1:1 Edomwonyi (46.); Mura – Kalcer Radomlje 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Daku (3.), 2:0 T. Cipot (9.), 3:0 Daku (74.). Nadaljevanje poznamo in ga spremljamo iz kroga v krog, s svojo držo in znanjem je na svojo stran pridobil igralce, nato pa še navijače. Prav te navijače, ki so ga na začetku naganjali … Ob slavju sobotne zmage proti Mariboru so se mu Green Dragonsi tudi javno opravičili. To je res velika zmaga španskega trenerja, zanj osebno morda celo večja od tiste na zelenici, ki so jo dosegli njegovi varovanci. Pot do zmage na zelenici pa za Olimpijo ni bila lahka, kljub temu Foto: Martin Metelko / m24.si Na večnem derbiju je odločitev o zmagovalcu padla šele v samem zaključku tekme, ko je po posredovanju iz VAR-sobe z bele točke zadel domači napadalec Mario Kvesić. JM 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 13 2. KOPER 13 3. CELJE 13 4. MURA 13 5. MARIBOR 13 6. DOMŽALE 13 7. BRAVO 13 8. KALCER RADOMLJE 13 9. GORICA 13 10. TABOR SEŽANA 13 11 8 7 5 5 3 4 2 2 1 0 1 4 5 2 6 2 5 4 5 2 4 2 3 6 4 7 6 7 7 25:15 20:11 20:15 23:19 21:19 17:18 14:11 11:24 11:18 9:21 33 25 25 20 17 15 14 11 10 8 JM Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 Šport 14 Nogomet z 2. SNL: vrh zavzel dvojec Krka – Rogaška Vratnica preprečila pot do zaslužene točke Žiher Hiše Ptuj Ormož – Velenje 19:20 (10:8) ŽIHER HIŠE: Tripkovič, Korpar; Krasnič 1, Štelcer, Ciglar, Paradiž, Planinc 1, Rukelj 2, Petrovič, Puž 2, Rotovnik, Frangež 1, Kolenko 9 (1), Kreft 2, Zel, Luknjar 1. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Žiher hiše 1/1; Velenje 4/4. IZKLJUČITVE: Žiher hiše 8; Velenje 14 minut. IGRALKA TEKME: Neja Žejn (Velenje). Pred več kot 100 gledalci, ki so se zbrali na ormoškem Hardeku, sta ekipi iz Ptuja in Velenja lovili svoje prve točke v sezoni 2022/23. Gostiteljice so pred tekmo doživele poraza proti novomeški Krki in ljubljanskemu Krimu, gostje pa poraze proti Krki, Celju in ajdovskemu Mlinotestu. Že sam uvod v tekmo je pokazal veliko željo po zmagi na obeh stra- 1. A DRL (ž) – modra skupina REZULTATI 4. KROGA: Žiher hiše Ptuj-Ormož – Velenje 19:20 (10:8), Trgo ABC Izola – Krka 23:29 (11:16), Z'dežele – Mlinotest Ajdovščina 27:32 (12:15). Tekma Krim Mercator – Litija bo odigrana v sredo. 4 3 4 4 2 4 3 4 4 3 3 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 3 3 4 8 6 6 4 2 2 0 0 neh, a so igralke v tej veliki želji po uspehu storile številne napake. Po zadetkih Kolenkove in Krasničeve (edini zadetek na tekmi) so Ptujčanke v 3. minuti povedle z 2:0. Sledile so minute, ko se gostujoča mreža ni zatresla celih devet minut. V golu Velenja je blestela Žejnova, v golu domačink pa nič kaj ni zaostajala Tripkovičeva in v 11. minuti je bil rezultat poravnan na 3:3. Sledilo je izjemno izenačeno nadaljevanje, kjer si nobeni ekipi ni uspelo priigrati več kot gol prednosti. V 26. minuti sta bili ekipi poravnani na 8:8, z goloma Rukljeve v 27. in 30. minuti, 2 sekundi pred koncem 1. polčasa, pa so igralke Žiher hiš odšle na odmor z dvema zadetkoma prednosti (10:8). V 2. polčasu so gostiteljice hitro zapravile to prednost in v 33. minuti je bil izid znova poravnan (10:10). V drugem delu tekme sta bili strelsko zelo razpoloženi Minea Kolenko pri Ptuju in Nastja Ferenc pri Velenju. Prva je v 2. polčasu dosegla pet od svojih devetih zadetkov, druga pa je bila v nadaljevanju uspešna kar sedemkrat, skupaj čez celo pa se je ustavila pri kar desetih zadetkih. V 41. minuti je Velenje prvič na tekmi povedlo za dva zadetka (12:14), a se domačinke niso predale ter so po delnem izidu 5:2 v 50. minuti znova povedle 17:16. Svoj zadnji gol na tekmi so Ptujčanke preko Kolenkove dosegle v 56. minuti (19:18) in prav to je bilo premalo za uspeh ali osvojitev vsaj točke. Kljub igralki manj v polju je varovankam trenerke Snežane Rodič uspelo izigrati nepazljivo obrambo domače vrste Foto: Črtomir Goznik Daniela Kreft (ŽRK Žiher hiše Ptuj Ormož, beli dres) in Odrova je s svojim drugim zadetkom izenačila na 19:19. Sledil je slabo odigran napad domačink z igralko več v polju in Planinčeva je storila korake. Po minuti odmora so gostje izpeljale akcijo na desni strani, kjer je bila z lobom z desnega krila v 59. minuti natančna Ferenčeva (19:20). Gostiteljice so krenile v zadnji napad, ki jim je ponujal izenačenje in zasluženo točko. 13 sekund pred koncem sta sodnika Silvo Košir in Aleš Gorenc naredila hudo napako v škodo Ptujčank, saj prekrška nad Tenis z Mednarodna turnirja V polfinalu ubranila tri zaključne žoge, v finalu zapravila prednost Tamara Zidanšek (88.) zadnja leta ni nastopala na turnirjih serije ITF, saj je imela zagotovljena mesta na turnirjih višjega ranga WTA. V iskanju nekaj dodatnih dvobojev za boljši tekmovalni ritem pa se je v Monastirju odločila za nastop tudi na turnirju z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Z uvrstitvijo v finale je pobrala nekaj točk za WTA-lestvico, predvsem pa je odigrala pet dvobojev na trdi podlagi v enem tednu. Na turnirju je bila sicer postavljena kot 2. nosilka, a je bila dejansko igralka z najvišjim ratingom, saj je prvopostavljena igralka v zadnjem trenutku odpovedala nastop. Začetek je bil sicer težaven, saj je morala za preboj v 2. krog proti 18-letni Kitajki Xinxin Yao (568.) odigrati tri nize. V drugem ni imela težav proti 21-letni Francozinji Yasmine Mansouri (574.), prav tako ne v četrtfinalu proti še eni mladi Kitajki, Turnir ITF W60, Monastir, rezultati: 1. krog: Zidanšek (2.) – Yao (Kitajska) 6:3, 4:6, 6:4; 2. krog: Zidanšek (2.) – Mansouri (Francija) 6:0, 6:2; četrtfinale: Zidanšek (2.) – Wei (Kitajska) 6:2, 6:2; polfinale: Zidanšek (2.) – Errani (Italija, 3.) 3:6, 7:5, 6:4; finale: Zidanšek (2.) – Mladenović (Francija, 5.) 6:1, 3:6, 7:5. 18-letni Suia Wei (511.). Zanimivo je, da je Weieva letos osvojila že šest ITF-turnirjev W15, prav vse v Monastirju! V zadnjem obdobju ima na tem prizorišču izkupiček zmag in porazov 35 – 3. Zahtevnejši del preizkušenj Zidanškove se je začel v polfinalu, kjer je bila njena tekmica italijanska veteranka Sara Errani (108.). 35-letnica iz Bologne je bila leta 2013 kar 5. igralka sveta, največje uspehe v karieri pa je dosegala na peščeni podlagi. S svojo značilno obrambno igro še danes povzroča tekmicam veliko težav, kar je na svoji koži občutila tudi Tami. Do rezultata 2:6, 0:2 se nikakor ni znašla, nato pa je vendarle našla protiorožje. A je bila Erranijeva v 2. nizu povsem blizu zmage, pri rezultatu 4:5 je Tami servirala za izenačenje, pri tem pa se je soočila s kar tremi zaključnimi žogicami tekmice. Vse je ubranila, nato pa je vendarle strla njen odpor. V finalu se je merila s Kristino Mladenović (136.). 29-letna Francozinja ima več uspehov pri dvojicah, kjer je trenutno 12. igralka sveta, bila pa je že tudi na 1. mestu. Bolje je dvoboj odprla Mladenovićeva, ki je hitro prišla na prag zmage – 1:6, 0:3. Takrat je začela igrati Zidanškova, ki je nanizala sedem iger zapored – 1:6, 6:3, 1:0. V nadaljevanju je prišla do breaka prednosti (3:1), a ga je tekmica hitro nadomestila (3:2). Odločilni trenutki dvoboja so potekali v osmi igri odločilnega niza, ko je Tami na servis Mladenovičeve vodila 40:0, a break priložnosti ji ni uspelo unovčiti za vodstvo 5:3, bilo je 4:4. Zaključek je pripadel Francozinji s srbskimi in bošnjaškimi koreninami, ki je zaključila dvoboj na lasten servis. Končno razmerje točk je bilo 87:92 v korist Mladenovičeve, ki je izkoristila osem break priložnosti od desetih, Tami le šest od enajstih. Potočnikova v Italiji Tamara Zidanšek je v Tuniziji odigrala pet kvalitetnih dvobojev, kar je bil tudi glavni cilj nastopa. Nina Potočnik (286.) je v preteklem tednu nastopala na ITF-turnirju serije W25 v Santa Margheriti di Pula. Na Sardiniji je bila 6. nosilka, v 2. krogu pa jo je z rezultatom 2:6, 5:7 ustavila 21-letna Carlota Martinez Cirez (375.). Mlada Španka je na koncu tudi osvojila turnir. JM stran 14 torek z 18. oktobra 2022 Rokomet z 1. A DRL (ž) - modra skupina 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 2. KRIM MERCATOR 3. KRKA 4. Z'DEŽELE 5. LITIJA 6. VELENJE 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 8. TRGO ABC IZOLA COLOR CMYK Kolenkovo nista sankcionirala s sedemmetrovko in izključitvijo. Sledila je izključitev pri gostijah, kjer je na klop za kaznovane morala Jerasova. Za zadnji met je četi trenerja Mateja Bračiča ostalo šest sekund: odigran je bil „višek“ na levo krilo, kjer je do meta prišla Kreftova, vendar se je žoga od vratnice odbila nazaj v polje in ostalo je pri rezultatu 19:20. Veselje Velenjčank na Hardeku se je lahko začelo. Glede na prikazano z obeh strani bi bila delitev točk najpravičnejša, a tokrat je bila boginja Fortuna na strani Velenjčank. V tem tednu ekipo Žiher hiš čaka nastop v pokalnem tekmovanju, in sicer gostovanje pri favoritinjah iz Celja, ekipi Z'dežele. Uroš Krstič Kidričani so s petkovim porazom v Dobu najbližjim tekmecem ponudili priložnost za skok na vrh, kar je Krki in Rogaški tudi uspelo. Novomeščani so gostili sosede iz Krškega in pot do zmage tlakovali ob koncu prvega polčasa z golom Lea Ejupa. Z dvema goloma v nadaljevanju so to potrdili in se po treh sušnih krogih (dva remija in poraz na zaostali tekmi) vrnili na zmagovalno pot. Rogaška je igrala v Biljah in še enkrat več pokazala svojo moč – zmagala je sedmič zapored. Na severnem Primorskem ji je z avtogolom precej »pomagal« v Bilje posojeni igralec Mure Rok Erniša. Domačinom ni pomagal niti najboljši strelec lige Bamba Susso (12 golov), ki se po šestih zaporednih tekmah, na katerih je zabil vsaj en gol, tokrat ni vpisal med strelce. Najbolj zanimivo je bilo nedvomno v Beltincih, kjer je v »najbolj nogometni slovenski vasi« gostovala lendavska Nafta. Prekmurski derbi si je v živo ogledalo blizu 1500 gledalcev! Ti so imeli kaj videti, saj je bilo doseženih kar sedem zadetkov, na koncu pa so daljšo potegnili varovanca trenerja Damijana Gajserja. Ti so ob polčasu vodili 2:0, nato pa je redko videno potezo naredil trener Nafte Gabor Boer, ki je ob polčasu zamenjal kar štiri igralce! Ker je moral eno menjavo opraviti že v 16. minuti (poškodba Dinnyesa), mu do konca srečanja ni preostala nobena več. To pa je v končnici na izjemen način izkoristil Gajser, ki je v 84. minuti v igri poslal Davida Đuraka, prav ta pa je tri minute kasneje zabil odločilni gol za zmago 4:3 … To je že tretji zaporedni poraz Nafte, ki bo pri enem izmed favoritov za naslov nedvomno sprožil kakšne kadrovske menjave … Brez zmagovalca sta se končali tekmi Jadran Dekani – Brinje Grosuplje ter Kety Emmi&Impol Bistrica – Triglav. Na obeh tekmah je bilo 1:1. Jadran in Brinje tako ostajata na zadnjih dveh mestih lestvice. Ilirija se je z zmago v Ajdovščini – tudi tukaj je odločil avtogol, dosegel ga je domači vratar – prebila že na 4. mesto in (napovedano) postaja resen tekmec v boju za vrh. Strelci so bili tokrat zelo učinkoviti, saj je bilo skupno doseženih kar 28 zadetkov. Gre za izenačenje drugega najboljšega dosežka sezone (7. krog), več jih je bilo doseženih le v 10. krogu – 30. REZULTATI 12. KROGA: Roltek Dob – Aluminij 3:2 (1:2); Kety Emmi&Impol Bistrica – Triglav 1:1 (0:0); Jadran Dekani – Brinje Grosuplje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Meštrić (26.), 1:1 Šporar (32.); Primorje – Ilirija 1911 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Boglić (74., ag.); Krka – Krško 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Ejup (43.), 2:0 Kapitanović (60.), 3:0 Marijanović (92.); Vitanest Bilje – Rogaška 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Gradišar (6.), 1:1 Štrukelj (52.), 2:1 Erniša (53., ag.); Beltinci Klima Tratnjek – Nafta 1903 4:3 (2:0); strelci: 1:0 Nerguti (19.), 2:0 Čakš (41.), 2:1 Haljeta (48.), 2:2 Oštrek (54., z 11 m), 3:2 Grobelnik (56., z 11 m), 3:3 Szabo (63.), 4:3 Đurak (87.); Rudar Velenje – Fužinar Vzajemci 3:2 (1:1); strelci: 0:1 Cener (9.), 1:1 Kosić (39.), 2:1 Pejović (53., z 11 m), 2:2 Zubanović (56.), 3:2 Baruca (76.). 1. KRKA 12 2. ROGAŠKA 12 3. ALUMINIJ 12 4. ILIRIJA 1911 12 5. NAFTA 1903 12 6. BELTINCI TRATNJEK 12 7. K. E. BISTRICA 12 8. VITANEST BILJE 12 9. RUDAR VELENJE 12 10. ROLTEK DOB 11 11. KRŠKO 11 12. FUŽINAR VZAJEMCI 12 13. PRIMORJE 12 14. TRIGLAV KRANJ 12 15. JADRAN DEKANI 12 16. BRINJE GROSUPLJE 12 8 8 8 5 6 5 5 5 3 3 3 4 2 3 2 1 3 3 2 5 2 3 3 1 4 4 3 0 6 2 4 3 1 1 2 2 4 4 4 6 5 4 5 8 4 7 6 8 22:8 20:8 21:10 19:9 25:16 21:19 13:13 23:29 17:19 15:22 17:22 20:26 13:19 9:20 10:15 10:20 27 27 26 20 20 18 18 16 13 13 12 12 12 11 10 6 JM Rokomet z 1. B SRL (m), zaostala tekma 2. kroga Z zmago bi skočili celo na vrh, a so bili kar daleč od tega Moškanjci-Gorišnica – Butan plin Izola 25:29 (13:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Kroflič, Brodnjak; D. Hrupič 10(1), Šandor 6(2), Tement 4, N. Bedrač 2, Ozmec 1, Lorenčič 1, T. Bedrač 1, Trunk, Žnidarič, Belšak, Zupanič, Geč, Leben. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 3/5; Butan plin Izola 1/2. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 10 minut; Butan plin Izola 6 minut. Rokometaši Gorišnice so v reprezentančnem premoru odigrali zaostalo tekmo 2. kroga proti gostom iz Izole. Ti so v prejšnjem krogu v svoji dvorani vzeli mero Velikonedeljčanom, tokrat so podobno storili še v gosteh v Gorišnici. Varovanci trenerja Boruta Hrena po štirih odigranih tekmah (čaka jih še zaostala tekma s Sevnico) ostajajo edina neporažena ekipa lige. 1. B SRL (m) 1. MOKERC - KIG 2. DOL TKI HRASTNIK 3. LJUBLJANA 4. BUTAN PLIN IZOLA 5. VELIKA NEDELJA 6. GROSUPLJE 7. RADOVLJICA 8. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 9. ČRNOMELJ 10. JADRAN HRPELJE 11. ŠKOFLJICA 12. HERZ ŠMARTNO 13. ALPLES ŽELEZNIKI 14. SEVNICA 5 5 5 4 5 4 5 5 5 5 4 5 5 4 4 4 3 3 3 3 3 3 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 1 1 2 2 1 0 1 1 1 0 1 1 2 2 3 3 2 3 4 4 8 8 7 7 7 6 6 6 3 3 2 2 1 0 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši iz Gorišnice (na fotografiji Urban Tement) so v zaostali tekmi z Izolo doživeli drugi poraz v sezoni. Gostje z Obale so odlično začeli tekmo in v 6. minuti so vodili 0:4. Šele minuta odmora domačega stratega Ivana Hrupiča je prebudila njegove varovance, ki so do 13. minute izničili zaostanek (6:6). Z novo serijo 0:3 so gostje znova prišli do vodstva, ki ga z vmesnim prebliskom domačinov (12:12 v 26. minuti) do polčasa niso več izpustili iz rok (13:15). Podobno odločno so gostje odprli tudi drugi del, tokrat so ušli na otipljivih pet golov prednosti (15:20 v 35. minuti). Do konca srečanja je vse potekalo v znamenju poskusov do- mačinov za zmanjšanje zaostanka, a jim kaj več od nekaj primerov, ko so se približali na minus tri (18:21, 19:22, 20:23, 21:24) ni uspelo. Ko so gostje pet minut pred koncem povedli 21:27, je bil zmagovalec dokončno odločen. Gorišnica bi se lahko z zmago točkovno celo izenačila z moštvi na vrhu lestvice, a so bili tokrat od zmage kar precej oddaljeni. Kljub temu so lahko z dosedanjim izkupičkom točk in uvrstitvijo v sredini lestvice zelo zadovoljni. JM Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija torek z 18. oktobra 2022 Atletika z Kristjan Čeh 15 Rezultati Zračna puška ženske 10 m: Strelstvo z Svetovno prvenstvo v Kairu Evropski nominaciji je Za 0,4 kroga zaostale za finalistkami sledila še svetovna Svetovna atletika (WA) je objavila seznam desetih nominirancev v izboru za najboljšega atleta na svetu za sezono 2022, med njimi pa je tudi slovenski šampion Kristjan Čeh. S tem se začenja glasovanje za najboljšega atleta, so zapisali pri krovni mednarodni atletski zvezi. Spomnimo: Čeh je pred tedni že bil med desetimi nominiranci za evropskega atleta leta. Izbor desetih najboljših je opravila mednarodna komisija atletskih strokovnjakov, ki jo sestavljajo predstavniki vseh šestih celinskih zvez svetovne atletike. Čeh si je izbor prislužil z naslovom svetovnega prvaka v metu diska, z zmago v diamantni ligi in državnim rekordom (71,27 m) v Birminghamu ter z naslovom evropskega podprvaka. Med deseterico nominirancev so poleg Čeha še brazilski tekač na 400 m ovire Alison dos Santos, Futsal z 1. SFL švedski šampion v skoku s palico Mondo Duplantis, prvak na 3000 m zapreke, Maročan Sufian El Bakkali, ameriški tekač čez ovire Grant Holloway, tekač na srednje proge Norvežan Jakob Ingebrigtsen, kenijski maratonec Eliud Kipchoge, ameriški sprinter Noah Lyles, metalec kopja Anderson Peters iz Grenade ter portugalski troskokaš Pedro Pichardo. O finalistih bodo odločali trije deli glasovanja. Svet WA (50 %) in družina WA (25 %) bosta svoje glasove prispevala preko elektronske pošte, navijači (25 %) pa lahko za najboljšega glasujejo preko spletne strani WA in njenih družbenih omrežij (Facebook, Twitter, Instagram in YouTube). Glasovanje bo končano v ponedeljek, 31. oktobra. Po tem datumu bo znanih pet finalistov v obeh konkurencah, zmagovalca pa bosta znana preko družbenih omrežij WA v začetku decembra, so še zapisali pri WA. STRELCI: 1:0 Suban (12.), 2:0 Mohorič (16.), 3:0 Muratagić (23.) 3:1 Rajter (32.), 4:1 Berzelak (38.), 5:1 Vesel (40.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. Po reprezentančnem premoru, v katerem je članska izbrana vrsta igrala kvalifikacijski dvoboj za SP v gosteh s Kazahstanom (poraz 2:0), se je nadaljevala sezona v 1. futsal ligi. Ljutomerčani so gostovali na Vrhniki. Po domačem porazu z Dobovcem je bil to naslednji zaporedni derbi z eno izmed najboljših slovenskih klubskih zasedb. Tudi v drugo se Prlekom ni izšlo po njihovih željah … Na težko gostovanje k ekipi, ki je med drugim to sezono začela z osvojitvijo superpokala, so Ljutomerčani odpotovali brez poškodovanega kapetana Kristiana Škergeta in bolnega Aljaža Goznika. Gostitelji so od prve minute zagospodarili na igrišču in pritiskali na vrata Tjaža Lovrenčiča, ki mu je do 12. minute še uspelo obdržati mrežo nedotaknjeno. Nato je za Vrhničane po lepi akciji najprej zadel Jure Suban, štiri minute pozneje pa je podajo iz kota v vodstvo za 2:0 pretvoril Marko Mohorič. Ko so futsalerji Silika v 23. minuti izigrali obrambo Prlekov in preko Alana Muratagića povedli s 3:0, je bil zmagovalec znan. Meteorplast Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenke, z leve Živa Dvoršak, Klavdija Jerovšek in Urška Kuharič, so v ekipni tekmi z zračno puško na SP v Kairu kot tretja najboljša evropska ekipa osvojile visoko 10. mesto. Slovenska strelska reprezentanca in z njo tudi sta odlična ormoška strelka Urška Kuharič je odpotovala na svetovno prvenstvo v deželo faraonov in piramid, kjer bo do 27. oktobra potekal vrhunec letošnje sezone v streljanju s puško in pištolo na 10, 25, 50 in 300 m. Izmed 1037 nastopajočih strelcev iz 87 držav se bodo 1. SFL štiri slovenske strelke in REZULTATI 5. KROGA: Siliko Vrh- štirje strelci pomerili z nika – KMN Meteorplast Šic bar 5:1 (2:0), KMN Oplast Kobarid – KMN najzahtevnejšo konkurenco Sevnica 3:0 (2:0), FK Dobovec – KMN na svetu v 18 disciplinah. Nogomet z Veteranske lige MNZ Ptuj 1. DOBOVEC 2. SILIKO VRHNIKA 3. OPLAST KOBARID 4. METEORPLAST ŠIC 5. BRONX ŠKOFIJE 6. MLINŠE 7. DOBREPOLJE 8. SEVNICA 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 3 3 2 0 0 0 1 2 1 0 1 2 2 1 0 0 1 2 2 3 3 4 19:4 13 20:9 11 13:8 10 17:17 9 16:12 7 10:17 2 5:18 2 8:23 1 ŠIC bar je sicer preko Tilna Rajterja v 32. minuti znižal zaostanek, a ko so Prleki začeli loviti priključek s petim igralcem v polju, so se začele vrstiti napake, kar so domačini izkoristili z zadetki na prazen gol. Najprej je Nejc Berzelak zadel v 38., nato pa še Max Vesel v zadnji, 40. minuti. »Tekmo smo izgubili že v prvem polčasu, ko pristop žal ni bil pravi. V polčasu smo se dodatno motivirali, ampak potem prejeli še en hiter zadetek. Poskušali smo, a brez prave želje, zato je rezultat za nas porazen. V naši ekipi je bil redkokateri igralec razpoložen za igro, poraz je odraz vsega skupaj. Zdaj se bo treba zbrati, premisliti in analizirati napake ter z dvignjeno glavo iti naprej,« je po tekmi povedal kapetan ljutomerske ekipe Matic Goznik. Na vrhu ostaja Dobovec, Siliko je z zmago prehitel Meteorplast, pred katerega je skočil tudi Bronx. Prav slednji bo v petek ob 20.30 v dvorani Šic naslednji tekmec ljutomerskega moštva. UR 7. DORNAVA AAS 6 8. ROGOZNICA MURŠIČ 5 9. BOROVCI 6 2 0 4 7:11 0 0 5 3:20 0 0 6 4:25 6 0 0 +35 zahod +35 vzhod REZULTATI 7. KROGA: Borovci – Grajena 0:1, Podvinci – Gorišnica 3:1, Dornava AAS – Markovci 0:2, Cirkulane veterani – Rogoznica Gostilna Muršič 3:1. Prosta je bila ekipa Središča. 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. SREDIŠČE 4. MARKOVCI 5. GRAJENA 6. GORIŠNICA Bronx Škofije 4:1 (2:0), FK Dobrepolje – ŠD Mlinše 1:1 (0:1). 5 5 5 5 5 6 4 4 4 3 3 2 1 1 0 1 1 0 0 0 1 1 1 4 17:3 10:4 16:7 12:7 11:8 21:16 13 13 12 10 10 6 REZULTATA 7. KROGA: Tržec – Podlehnik 4:1, Apače – Skorba 5:4. Tekma Pragersko – Hajdina je bila prestavljena, ekipa Gerečje vasi pa je bila prosta. 1. PRAGERSKO 2. HAJDINA 3. SKORBA 4. APAČE 5. GEREČJA VAS 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 5 5 5 5 5 5 6 4 4 3 3 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 3 4 5 20:9 12 15:7 12 22:12 9 12:14 9 9:11 6 7:19 3 9:22 3 1. Marie Weisz Alison, ZDA 633,6 + 261,3 + 16 2. Yuting Huang, KIT 630,4 + 264,5 + 14 3. Yu Zhang, KIT 630,0 + 260,1 4. Ewa Julia Piotrowska, POL 630,2 + 259,2 5. Jihyeon Keum, KOR 631,2 + 205,9 6. Seonaid McIntosh, VB 630,6 + 205,4 7. Zhilin Wang, KIT 631,6 + 154,8 8. Oceanne Müller, FRA 630,1 + 153,1 58. Klavdija Jerovšek, SLO 625,3 63. Živa Dvoršak, SLO 624,7 68. Urška Kuharič, SLO 624,1 Zračna puška ženske ekipno 10 m: Po Dobovcu premočan še Siliko Siliko Vrhnika – KMN Meteorplast Šic bar 5:1 (2:0) stran 15 Tekmovanja z zračno puško in zračno pištolo na 10 m so že končana. Odlično Ormožanko tokrat med Slovenci čaka največ nastopov, saj bo tekmovala z zračno puško na 10 m, z malokalibrsko puško na 50 m in z velikokalibrsko puško na 300 m, tako v posamični kot tudi v ekipni konkurenci. Slovenke z zračno puško brez visoke uvrstitve V petkovi posamični tekmi deklet z zračno puško so Slovenke Klavdija Jerovšek (625,3), Živa Dvoršak (624,7) in Urška Kuharič (624,1) streljale zelo izenačeno ter se uvrstile v prvo polovico nastopajočih na 58., 63. in 68. mesto. Za preboj v finale je bilo treba doseči magično mejo 630 krogov. Urška Kuharič je s serijami 102.4, 105.2, 103.6, 105.5, 102.8 in 104.6 kroga ter skupnim rezultatom 624.1 za dober krog zaostala za svojim dosežkom na predhodnem svetovnem prvenstvu v južnokorejskem Changwonu, ko je osvojila visoko 22. mesto. Le tri finalistke so bile Evropejke, najvišje pa se je med njimi uvrstila mlada 21-letna Poljakinja Julia Ewa Piotrowska, ki je ostala brez medalje na četrtem mestu, a si je priborila olimpijsko kvoto za nastop v Parizu 2024. Naslov svetovne prvakinje in kvoto za Pariz je osvojila Odbojka z 3. DOL vzhod, 1. krog Z boljšim servisom do uvodne zmage Svolley – ŽOK G.S.V.Ptuj 1:3 (-25, 26, -23, -22) ŽOK G.S.V. Ptuj: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Sivčevič, Habjanič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Trenerka Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj Eva Vedlin Gojčič vstopa v novo sezono ponovno z zelo mlado, a nadarjeno ekipo. Ta se bo tudi letos kalila v vzhodni skupini tretje lige, cilj pa je izboljšati lansko šesto mesto. Pot do tega cilja so Ptujčanke začele uspešno, saj so v uvodni tekmi letošnje sezone v Vuzenici ugnale ekipo Svolleya. Odločilen faktor na zelo izenačeni tekmi je bil servis, saj +45 REZULTATI 7. KROGA: Mladinec Lovrenc – Majšperk 1:0, Videm – Zgornja Polskava 4:0, Hajdoše veterani – Pohorje Oplotnica 0:0. Tekma Ormož – Spodnje Polskava je bila prestavljena. 1. VIDEM 2. LOVRENC 3. SP. POLSKAVA 4. P. OPLOTNICA 5. HAJDOŠE 6. ORMOŽ 7. MAJŠPERK 8. ZG. POLSKAVA 6 7 5 6 5 5 6 6 5 3 3 2 2 2 1 1 1 2 0 2 2 1 0 0 0 19:5 16 2 9:10 11 2 8:7 9 2 7:6 8 1 6:6 8 2 7:10 7 5 7:10 3 5 6:15 3 JM je ekipa, ki je naredila manj napak na začetnem udarcu, dobila posamezen niz. Gostje so ob dobrem servisu v prvem nizu naredile malo napak v igri, kar jim je prineslo vodstvo 0:1 v nizih. Tudi v drugem so Ptujčanke večino časa vodile, a so v odločilnih trenutkih naredile preveč napak na servisu, kar je Svolley izkoristil za dobljen niz v podaljšku in izenačenje na 1:1. V tretjem nizu so domačinke zaigrale raznovrstnejše v napadu, medtem ko gostjam napad ni in ni stekel. So pa skozi celotno tekmo dobro igrale v obrambi, še posebej pa v tem nizu, kar jih je rezultatsko držalo v stiku z domačinkami. V končnici so Ptujčanke ponovno bolje servirale in so niz dobile s 23:25. Tudi četrti niz je bil izenačen, na stran gostij pa ga je prevesila učinkovita igra Alide Tomanič v napadu. Z boljšim zaključkom akcij je Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj dobil četrti niz z 22:25. Za uvodno zmago so se zelo potrudile vse igralke, izstopali pa sta nova kapetanka Alida Tomanič in podajalka Danaja Mlakar. Prvič je v članski ekipi na uradni tekmi zaigrala Petra Habjanič. Ta bo v nadaljevanju prvenstva prav gotovo še dobila svojo priložnost. Prva bo že to soboto, ko se bo ptujska ekipa ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerila s Črno. David Breznik Američanka Alison Marie Weisz, ki je bila najboljša že v kvalifikacijah z rezultatom 633,6 kroga. Bolje so naše odlične strelke nadaljevale v ekipni tekmi z zračno puško na 10 m, kjer so med 30 ekipami osvojile 10. mesto in z rezultatom 939,3 kroga preboj v izločilne boje najboljših osmih ekip zgrešile za vsega 0,4 kroga. Najboljša je bila trikratna olimpijka Živa Dvoršak s 314,3 kroga, Klavdija Jerovšek je dosegla 313,7 kroga, kakšen krog več pa je tokrat zmanjkal Urški Kuharič s 311,3 kroga (102.3, 105.3 in 103.7). Čeprav brez finalnega preboja, pa odličen dosežek Slovenk potrjuje dejstvo, da je bila slovenska ekipa tretja najboljša ekipa izmed Evropejk, boljše so bile samo odlične Nemke in Norvežanke. Odličja so osvojile Kitajke, Američanke in Indijke. Slovenke so imele visoka pričakovanja za najvišje dosežke prav v ekipni tekmi, možnost izboljšanja rezultata pa jih čaka v naslednji ekipni tekmi s puško na 50 m v trojnem položaju, ki bo v soboto in nedeljo. »Tekma z zračno puško na tem svetovnem prvenstvu je bil moj prvi mednarodni nastop z zračnim orožjem po štirih mesecih. V tem obdobju leta je bilo manj časa za 1. Kitajska 2. ZDA 3. Indija 4. Nemčija 5. Južna Koreja 6. Norveška 7. Japonska 8. Tajvan 9. Iran 10. Slovenija 940,8 941,1 947,0 941,1 947,1 943,0 939,6 942,0 939,6 939,3 treninge s puško na 10 m, saj so se vrstila tekmovanja z malim in velikim kalibrom. Postavljeni cilj nastopa na svetovnem prvenstvu z zračno puško je bil, da vsak strel oddelam 100 %, odločno in premišljeno. To mi je pri večini strelov tudi uspelo, zato kljub nižjemu rezultatu lahko rečem, da sem zadovoljna s svojima nastopoma. Predvsem posamična tekma mi je dala ogromno zagona za novo sezono z zračno puško. Cilje imam postavljene, prav tako pa tudi poznam pot do njih,“ nam je po uvodnih dveh nastopih svoje občutke po tekmi opisala Kuharičeva. Zdaj Kuharičevo čakajo še nastopi s puško na 50 m in 300 m Kuharičeva bo v torek, 18. 10., z nastopi nadaljevala z malokalibrsko puško na 50 m leže v paru z legendarnim Rajmondom Debevcem, nato pa jo od četrtka do nedelje čakata še dva nastopa v olimpijskem trojnem položaju s puško na 50 m, tako v posamični kot tudi v ekipni tekmi. V naslednjem tednu pa bo Kuharičeva v zaključku nastopov na SP nastopila še s puško velikega kalibra na 300 m. Simeon Gönc Šah z 1. liga vzhod Druga ekipa ŠD Ptuj obdržala status prvoligaša V tako imenovani »poplavi« tekmovanj v vseh štirih slovenskih šahovskih ligah, kjer nastopa kar šest ptujskih ekip, so tekmovanje prvi zaključili šahisti v prvi ligi vzhod. Tekmovanje je potekalo v treh vikendih, sodelovalo pa je deset ekip, med njimi tudi druga ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki je ob koncu osvojila šesto mesto in tako obdržala status prvoligaša. Po izrednem uspehu druge ekipe ŠD Ptuj, ki se je lani kot zmagovalka druge lige vzhod uvrstila rang višje, to je v prvo člansko ligo vzhod, je letos dokazala, da je bilo to napredovanje upravičeno. V devetih krogih je zbrala sedem točk in osvojila solidno šesto mesto, čeprav so morda mnogi pričakovali hitro vrnitev v drugo ligo. Takšnega mnenja pa ni bilo sedem šahistov in ena šahistka, ki so vsak po svojih močeh dodali kamenček v mozaik te zgodbe. Po prijavljenih imenih je ekipa Ptuja ob začetku tekmovanja sicer zasedala prvo mesto, vendar je bilo to na račun petih tujih velemojstrov, od katerih je tri kroge odigral le eden. Tako je glavno breme prve šahovnice prevzel mladi MK David Zagoršek, ki je nalogo opravil zelo uspešno. Najboljši v ptujski ekipi je bil Franjo Pongrac, ki je v osmih krogih zbral 5,5 točke. Ob dejstvu, da je bila med udeleženci tudi ekipa ŠK Impol Slovenska Bistrica, dolgoletna članica državne lige, za katero je zadnjih osem let nastopal tudi Ptujčan FM Gregor Podkrižnik, proti kateri so se Ptujčani dobro upirali in ob nepopolni postavi doživeli poraz le z 2:4, je to vsekakor lep uspeh. Kljub temu da so v treh krogih nastopili z nepopolno postavo, so v dveh od teh zabeležili dva remija, ki pa bi jih ob morebitni zmagi pripeljala do petega mesta. Zmagovalna ekipa Maribora ima v državni ligi že svojega predstavnika, zato bo napredovala drugouvrščena ekipa Slovenske Bistrice, ki se tako po letu odmora ponovno vrača v najvišji rang tekmovanja. Izpadla ekipa bo določena glede na razplet v višji, to je državni ligi, ki se bo zaključila konec oktobra. Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor Poligram 2 16 točk (44), 2. ŠK Impol Sl. Bistrica 16 (36,5), 3. ŠK Zagorje 10 (24), 4. ŠD Pomgrad 2 9 (27), 5. ŠD G. Radgona 8 (23,5), 6. ŠD Ptuj2 (Nenad Ristić, David Zagoršek, Viktor Napast, Karel Žajdela, Franjo Pongrac, Roman Rozman, Tomaž Šuta, Alja Janžekovič) 7 točk (22,5), 7. ŠK Rokada Lendava 7 (18,5), 8. ŠD Sl. Konjice 4 (14,5), 9. ŠK Sl. Gradec 3 (17), 10. ŠD Šentjur 0 (12,5). Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 torek z 18. oktobra 2022 3. SNL – vzhod Nogomet z 3. SNL - vzhod, 10. krog Izenačenost, da te kap: sedem ekip v razmiku treh točk Podvinci – Zavrč 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Zorko (8.), 0:2 Mihalić (29.), 1:2 Ziko Zajko (44. iz 11. m), 1:3 Zorko (78.) PODVINCI: Gorenjak, Ramšak (od 84. Kocbek), Marković (od 61. Kolenko), Svenšek, Sprinčnik (od 84. Pihler), Kuserbanj, Modrič, Prahić, Zamuda Horvat, Orovič, Ziko Zajko. Trener: Robert Hojnik. ZAVRČ: Maroh, Drevenšek, Šket, Predikaka (od 75. Lazar), Romih (od 89. Kelc Vnuk), Vočanec (od 75. Županić), Potočnik (od 86. Zanić), Mihalić (od 46. Slaček), Kajzer, Koren, Zorko. Trener: Gorazd Šket Lokalni derbiji prinašajo dodaten naboj za igralce obeh ekip, kar je bilo zaznati tudi tokrat v Podvincih, prav tako pa je bilo čutiti dodaten naboj tudi na tribuni. Tekmo med Podvinci in Zavrčem si je ogledalo vsaj 150 gledalcev, ki so videli boljšo predstavo gostov in njihovo zasluženo zmago. V prvem polčasu so gledalci spremljali precej raztrgano in neorganizirano igro, v kateri so več pokazali gostje iz Zavrča. Ti so hitro povedli, potem ko je Vočanec po odvzeti žogi podal do Zorka, ki je rutinirano zadel – 0:1. Vodstvo je dalo gostom še več poguma, domačini pa so bili v vidnem krču in so le s težavo izpeljali kakšno akcijo. V še težji položaj jih je spravil drugi prejeti zadetek, ko je z roba kazenskega prostora neubranljivo, s pravim evrogolom, zadel Mihalić – 0:2. Do konca prvega polčasa je bil za Zavrč nevaren še Romih, ki je streljal čez gol, prav ta je skozi celotno tekmo zelo dobro opravljal svoje naloge na sredini igrišča. Ob koncu polčasa je sledilo znižanje rezultata, saj se je prodirajočemu Oroviču nastavil Drevenšek in sodnik Golob je po premisleku dosodil enajstmetrovko. To je suvereno realiziral Ziko Zajko in je dosegel že svoj deveti prvenstveni zadetek – 1:2. Znižanje je dalo zagon Podvincem v drugem polčasu in so bili v uvodnem delu boljši. Priigrali so si dve zreli priložnosti, v prvi je Orovič diagonalno streljal mimo vrat, v drugi pa je zadel vratarja Maroha. Po tem naletu je Zavrč vzpostavil ravnotežje Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so v lokalnem derbiju ugnali domačine v Podvincih. na igrišču, tako da je bila tekma zelo izenačena. Predčasno jo je odločil Zorko, ki je po kotu s prvim strelom zadel domačo obrambo, z drugim pa je dosegel zadetek – 1:3. Rok Zorko, Zavrč: »Po treh rezultatsko neuspešnih tekmah smo končno spet prišli do zmage. Mislim, da smo bili boljši tekmec in smo izkoristili svoje priložnosti. Sam sem vesel, da sem dosegel dva zadetka, a najpomembnejše je, da smo se v lokalnem derbiju pobrali in smo dosegli pomembno zmago.« Jernej Orovič, Podvinci: »Na tej tekmi se nam je zelo poznalo, da smo igrali brez štirih standardnih igralcev. Zelo smo se trudili, da bi prišli do ugodnega rezultata, a je bil Zavrč tokrat boljši.« Drava – Premium Dobrovce 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Janežič (34.), 2:0 Jadric (69.), 3:0 Šabeder (75.), 3:1 Kmetec (80.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Rudić, Kokić, Đuran, Janežič, Erhatič, Jadric, Sedej, Blaj, Vogrinec (od 83. Brence), Šabeder (od 92. Pivko). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Sagadin (88., Dobrovce). Nogometaši Drave so v soboto na Mestnem stadionu gostili zasedbo Dobrovc, ki je na zadnjih sedmih tekmah vpisala pet zmag in dva remija. Na drugi strani je bila popotnica Drave veliko slabša, poraz v Cirkulanah in le 13 prijavljenih igralcev – mladinci so imeli istočasno tekmo v Velenju. Gostje, opogumljeni s številnimi navijači, so imeli večji del tekme žogo več v svoji posesti, a so bili tokrat izrazito neiznajdljivi in premalo konkretni v napadu. Ob tem so izgubili veliko žog pri podajah na sredini, prav iz teh situacij pa so domačini s hitrimi prehodi prihajali v priložnosti. Izkoristili so tri, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. V prvem polčasu je za domačine v polno tudi z nekoliko sreče meril Filip Janežič, v drugem pa Nikola Daniel Jadric in Rene Šabeder, oba iz odbitkov. V končnici je Tim Kmetec znižal zaostanek za goste, ki pa so tekmo končali le z deseterico na igrišču – drugi rumeni karton je dobil Kristjan Sagadin, nekdanji mladinec Aluminija. Aleš Čeh, trener Drave: »Na Dobrovce smo se dobro pripravili, vedeli smo, da so zelo močni v igri v polju. Tokrat smo imeli kanček več športne sreče, česar v zadnjih tekmah res nismo bili deležni. V polju smo bili nekoliko slabši, a smo kljub temu zasluženo zmagali, saj smo dosegli kar tri gole, imeli pa smo še nekaj priložnosti. Tudi tekmeci so jih imeli, vendar manj. Še vedno se ne znajdemo najbolje v situacijah, ko smo številčno močnejši pred golom tekmeca, tukaj še velikokrat ne sprejemamo pravih odločitev. Glede igralskega kadra upam, da se bo sedaj obrnilo na bolje, v ekipo se vračata Penič (karton) in Pivko (po poškodbi), z mladinci nas bo tako vedno več.« Marko Lešnik, trener Dobrovc: »Tekmo smo izgubili izključno zaradi lastnih individualnih napak. Tudi v napadu tokrat nismo bili tako učinkoviti kot na prejšnjih tekmah, čeprav smo imeli stalno pobudo. Fantom ne morem očitati ničesar drugega, volja in borbenost sta bili pravi. Drava je na drugi strani izkoristila svoje priložnosti.« Posavje Krško – Bosch Bračič Videm 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Kelc (14.), 0:2 Šegula (76.), 0:3 Kurež (83.). Nogomet z Lige MNZ Ptuj Gerečji vasi lokalni derbi, Boču prva zmaga Super liga Po nepopolnih osmih odigranih krogih so se ekipe v Super ligi simetrično razdelile na zgornji in spodnji del, prva prvo in drugo peterico zeva luknja petih točk. V zgornji polovici je potekal derbi med Gerečjo vasjo in Hajdino, ki je v Gerečjo vas privabil kakšnih 200 gledalcev. Gostje so bolje začeli srečanje, domačini pa so že do polčasa prešli v vodstvo. Že v prvem polčasu je v igro pri gostih vstopil Timotej Petek, ki nekaj zadnjih tekem zaradi poškodbe ni igral, posledično so bili slabši tudi rezultati Hajdine. Gostje so v začetku drugega polčasa še enkrat izenačili, nato pa je Alen Rajh napravil prekršek za penal in bil ob stran 16 tem še izključen. Domači kapetan Tadej Rozman je z bele točke zadel v polno, kar je bil tudi že končni rezultat srečanja. Stojnci so do visoke zmage z Apačami prišli v zadnji četrtini tekme, ko so v kratkem času zabili tri gole, Štumberger pa je poraz le še ublažil. Tudi v Središču je bil zmagovalec odločen v drugem polčasu, takrat so Foto: Črtomir Goznik Domačini v Gerečji vasi so v lokalnem derbiju ugnali Hajdinčane in jih (s tekmo manj) prehiteli na lestvici. gostje iz Markovcev dosegli dva zadetka in ubranili prednost pred tekmeci. Prvega je dosegel Matic Frank Ličina, drugega pa njegova zamenjava Nastja Čeh. Gorišnica v svojem novem športnem parku še naprej zmaguje, tokrat so ji morali premoč priznati Bukovčani. Edini gol na tekmi je padel iz penala, realiziral ga je domači golgeter in prvi strelec lige Klemen Zlatnik – to je bil njegov deveti gol v sezoni. V sedmem poskusu so do prve zmage prišli igralci iz Poljčan, izbrali pa si najtežji mogoči način – z igralcem manj. V 73. minuti so namreč ostali brez izključenega Roka Jelovška, česar pa gostje niso znali in zmogli izkoristiti. Še več, za domače je v 88. minuti zadel Bekri Bislimaj. Boč je tako prepustil zadnje mesto na lestvici Bukovcam …. REZULTATI 8. KROGA: Gorišnica – Bukovci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Zlatnik (37., z 11 m); Stojnci – Apače 4:1 (1:0); strelci: 1:0 S. Meznarič (37.), 2:0 Blažeković (72.), 3:0 S. Meznarič (75., z 11 m), 4:0 Pukšič (88., z 11 m), 4:1 Štumberger (89.). Gerečja vas – Hajdina 3:2 (2:1); strelci: 0:1 Jazbec (3., z 11 m), 1:1 Požegar (23.), 2:1 Rozman (41.), 2:2 Poš (48.), 3:2 Rozman (62., z 11 m). Rdeči karton: Rajh (60., Hajdina); BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Kelc, Zdovc, Vidovič, Čuš, A. Rogina, Krajnc, Škrabl (od 63. Šegula), S. Rogina (od 41. Ovčar), Kurež (od 87. Šeliga). Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Mirt (38., Krško) Na stadionu Matija Gubca v Krškem je potekal dvoboj ekip, ki sta doslej zbrali po 14 točk. Tokrat so bili učinkovitejši gostje iz Vidma, ki so tako ujeli priključek z vrhom. Ključni trenutek tekme se je zgodil v 38. minuti, ko so gostje šli v protinapad 3 na 1, domači igralec je nespretno in nesrečno s kopačko zadel Simona Rogina v glavo in prejel rdeči karton. Simon je bil odpeljan v bolnišnico v Brežice in je dobil pet šivov. Luka Gajšek, trener Vidma: »Tekma je bila precej zanimiva, s precej priložnostmi na obeh straneh. Prvi priložnosti so imeli domačini v enem napadu, a je vratar Klasinc ubranil obe. Tukaj se je že nakazalo, da ima naš golman dober dan in se je v nadaljevanju izkazal še z nekaterimi obrambami. Domačini so bili nevarni predvsem iz prekinitev, a smo bili pri predložkih dokaj zbrani, predvsem pri pokrivanju Miha Drnovška, legende Krškega. Prvi gol na tekmi je s pravo bombo iz velike oddaljenosti dosegel Kelc, res lep gol. Glede na priložnosti bi se lahko polčas končal tudi z rezultatom 3:3. V drugem delu smo pričakovali pritisk domačinov, predvsem preko visokih dolgih podaj v kazenski prostor, ki so za nas vedno težavne. Zato smo sistem igre spremenili v 4-4-2, ki domačinom ni dopuščal prave priložnosti, celo več smo jih imeli mi po odvzetih žogah in protinapadih. V končnici smo dva izkoristili, najprej rezervist Šegula in nato še Kurež. V nedeljo si želimo potrditve te zmage proti Dravogradu.« Dravinja – Cirkulane 1:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Cimerman (50.), 1:1 Travnikar (69., ag.), 1:2 Travnikar (92.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Lipavšek, U. Cesar, Kukovec, Travnikar, Zazić, Cimerman, Kraševec (od 68. Gajšek), Čater. Trener: Damijan Vogrinec. Boč Poljčane – Grajena ANpro 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bislimaj (88.). Rdeči karton: Jelovšek (73., Boč); Središče – Markovci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Frank Ličina (52.), 0:2 Čeh (87.). 1. MARKOVCI 2. GEREČJA VAS 3. HAJDINA 4. GORIŠNICA 5. STOJNCI 6. SREDIŠČE 7. BOČ POLJČANE 8. GRAJENA ANPRO 9. APAČE 10. BUKOVCI 8 7 8 8 7 7 7 8 7 7 6 5 4 4 3 2 1 2 1 1 2 0 2 2 3 1 3 0 2 1 0 2 2 2 1 4 3 6 4 5 14:3 20:14 14:9 14:12 14:10 9:14 8:11 9:16 10:17 7:13 20 15 14 14 12 7 6 6 5 4 1. liga MNZ Ptuj: v Makolah Grašič dvakrat za domačine, Kirič trikrat za goste REZULTATI 8. KROGA: Rogoznica – Hajdoše 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Šoštarič (21.), 2:0 Marušič (29.), 3:0 Berlak (71.); Makole Bar Miha – Ormož 2:3 (0:2); strelca: 0:1 Kirič (6.), 0:2 Kirič (9.), 1:2 Grašič (51., z 11 m), 2:2 Grašič (58.), 2:3 Kirič (79., z 11 m); Tržec – Pragersko 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Jeršič (51.). Skorba - Podlehnik 1. ORMOŽ 2. PRAGERSKO 3. SKORBA 4. MAKOLE BAR MIHA 5. PODLEHNIK 6. ROGOZNICA 7. TRŽEC 8. HAJDOŠE 8 8 7 8 7 7 7 8 8 5 4 3 2 2 1 0 0 2 1 2 2 0 2 1 0 1 2 3 3 5 4 7 35:5 33:14 21:13 15:14 12:19 12:26 9:21 7:32 24 17 13 11 8 6 5 1 REZULTATI 10. KROGA: Posavje Krško – Bosch Bračič Videm 0:3 (0:1), Koroška Dravograd – Brežice 1919 Terme Čatež 2:4 (0:3), Drava Ptuj – Premium Dobrovce 3:1 (1:0), Dravinja – Cirkulane 1:2 (0:0), Rače – Avto Rajh Ljutomer 5:1 (3:0), Podvinci – Zavrč 1:3 (1:2), Šampion – Šmartno 1928 5:2 (3:0). 1. DRAVINJA 10 2. ZAVRČ 10 3. RAČE 10 4. BREŽICE ČATEŽ 10 5. DRAVA PTUJ 10 6. B. BRAČIČ VIDEM 10 7. PREMIUM DOBROVCE 10 8. ŠAMPION 10 9. A. RAJH LJUTOMER 10 10. POSAVJE KRŠKO 10 11. PODVINCI 10 12. CIRKULANE 10 13. ŠMARTNO 1928 10 14. K. DRAVOGRAD 10 6 6 5 6 4 5 5 4 5 4 4 3 0 0 2 1 3 0 5 2 2 3 0 2 1 3 1 1 2 3 2 4 1 3 3 3 5 4 5 4 9 9 19:8 23:13 25:14 28:20 18:10 21:15 18:15 19:15 19:17 16:17 13:18 11:15 7:32 11:39 20 19 18 18 17 17 17 15 15 14 13 12 1 1 V Slovenskih Konjicah je vodilna Dravinja pričakala goste iz spodnjega dela lestvice in pričakovala popoln izkupiček. A se jim je močno zalomilo, gostje so postavili pravi zid pred svojim golom, ki je zdržal vse nalete. Klonil je le po avtogolu Roberta Travnikarja, ki pa se je v končnici odkupil in s pravim evrogolom prinesel svoji ekipi nove tri dragocene točke. Potek srečanja je bil na las podoben tistemu izpred tedna dni med Cirkulanami in Dravo, tokrat so vlogo Drave pač odigrali igralci Dravinje. Cirkulane so povedle, tekmeci izenačili, nato pa v 92. minuti zmagoviti gol Varežanov. Matevž Kukovec, Cirkulane: »Znova igramo po preverjenem receptu, ki nam je že v preteklosti prinašal uspehe – čvrsto zadaj, v napadu pa izkoriščamo redke priložnosti. Ta sistem nam očitno odgovarja. Že med tednom je bilo zaradi zmage proti Dravi razpoloženje na treningih veliko boljše, več je bilo sproščenosti, kar se je poznalo tudi na tekmi. Končno ne igramo več v takšnem krču in pod pritiskom rezultata, ampak znova uživamo v igri in to takoj prinaša boljše rezultate. Za zaključni gol Travnikarja pa lahko rečem, da je bil prava mojstrovina, še sam ne ve natančno, kako mu je uspelo zadeti. Lipavšek je izvajal prosti strel s strani, Travnikar pa je na prvi vratnici v padcu iz nekakšnih škarjic tako dobro zadel žogo, da jo je dobesedno zabil v gol – tega res ne vidiš vsak dan.« Jože Mohorič, David Breznik 2. liga MNZ Ptuj: po dve ekipi na vrhu in dnu, vmes izenačena trojica REZULTATI 8. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Mladinec Lovrenc 3:2 (0:2); strelci: 0:1 Cep (20.), 0.2 Cep (38.), 1:2 Lunežnik (61.), 2:2 Vindiš (72., z 11 m), 3:2 Vindiš (81., z 11 m). Rdeči karton: Hertiš (77., Lovrenc); Slovenja vas SMS sanacija – Leskovec 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Krajnc (35.), 0:2 Mlakar (74.); Oplotnica Senčila Senica – Dornava Digitalpartner.si 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Zagoršek (6.), 1:1 Špegelj (9.), 1:2 Popovič (41.), 2:2 Leskovar (56.), 2:3 Muršec (69.), 2:4 Popović (88.). Rdeči karton: Leskovar (74., Oplotnica). Prosta je bila ekipa Zgornje Polskave. 1. LESKOVEC 7 2. DORNAVA 7 3. OPLOTNICA SENICA 7 4. POLSKAVA 7 5. MLADINEC LOVRENC 7 6. ZG. POLSKAVA 6 7. SLOVENJA VAS 7 6 5 3 3 2 1 0 0 1 1 1 2 2 1 1 1 3 3 3 3 6 19:13 23:8 14:15 13:15 16:16 4:6 7:23 18 16 10 10 8 2 1 JM Pokal Pivovarne Union RAZPORED TEKEM 3. KROGA, V TOREK OB 18.30: Aluminij – Bukovci; V SREDO OB 16.00: Zavrč – Apače, Cirkulane – Polskava avtop. Grobelnik, Kety Emmi&Impol Bistrica – Senčila Senica Oplotnica, Podvinci – Bosch Bračič Videm. Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 Menjava pnevmatik glavno opravilo na avtomobilu pred zimo, a ne edino Pnevmatike so najpomembnejši del ustrezne opreme avtomobila, saj zagotavljajo edini stik avta s podlago, po kateri vozi. Površina stika pnevmatike in ceste je velika kot povprečna moška dlan. Štiri »dlani« so torej vse, kar nam omogoča pospeševanje, zaviranje in zavijanje. Ob prihodu nižjih temperatur zraka, ko je cestišče hladno, mokro ali celo zasneženo, je vse to oteženo, zato je pomembno, da imamo dobre pnevmatike. Upoštevajte pravilo, da pri montaži že uporabljanih pnevmatik na avto na- center taknite štiri enake pnevmatike z najmanj štirimi milimetri profila. A če zjutraj ne moremo zagnati avtomobila, nam zimske pnevmatike ne pomagajo kaj dosti. Pred zimskimi ohladitvami zato preglejte tudi mehaniko avtomobila – nekaj lahko postorite sami doma, priporočamo pa tudi obisk v avtomehanični delavnici. Največ nevšečnosti pozimi voznikom običajno povzroči akumulator – njegova učinkovitost pada premo sorazmerno s temperaturo. Akumulator ima pri 0 °C le 80 % svoje nazivne zmogljivosti, pri –20 °C pa le še 50 %. Pri zaganjanju hladnega motorja tako najprej izklopite vse električne porabnike. Če kljub temu akumulatorju (ali svojemu avtu) ne zaupate povsem, velja v prtljažnik položiti zaganjalne kable, ki pridejo najpogosteje prav ravno pozimi. Ali je akumulator že utrujen, lahko sami preverite tako, da v temi in pri ugasnjenem motorju za nekaj minut prižgete dolge luči in nato zaženete motor. www.tuning.si servisno-vulkanizerska delavnica Če se prej naročiš, se z gnečo ne jeziš! v servisne storitve v vulkanizerske storitve v najnovejša 3D avtooptika Če bodo luči pri prižganem motorju svetile opazno svetleje, je akumulator v slabem stanju in ga bo treba zamenjati. Luči in tekočine Pozimi so za varno vožnjo zelo pomembne tudi brezhibne luči, saj so dnevi kratki, pa tudi vidljivost je v meglenih, deževnih ali sneženih dneh dosti slabša. Ko preverjate delovanje luči, preverite še stanje nadomestnih oziroma rezervnih žarnic in jih po potrebi dopolnite. Čiščenje luči pozimi opravite pogosteje in temeljiteje kot poleti. Preverite še hladilno tekočino v hladilniku avta, ki mora imeti dodano sredstvo proti zmrzovanju. To naj bi hladilno tekočino pred zmrzovanjem varovalo vsaj do temperature –25 °C. Preverite delovanje in stanje naprave za pranje vetrobranskega stekla, zadnjega stekla in brizgalnih šob. V posodo za pralno tekočino natočite zimsko pralno sredstvo, temeljito pa preglejte tudi metlice brisalnikov. COLOR CMYK Kaj lahko preverimo sami: - tekočino za pranje stekla, - metlice brisalcev, - vetrobransko steklo, gretje stekel, - svetlobno opremo, - pnevmatike (poškodbe, tlak, obraba …), - nivo motornega olja … stran 17 Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 18. oktober 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Jože Mohorič, Simona Šolinič, Kaj lahko preverijo v servisnih delavnicah: Miralem Muratović, Emilija Bertašiute, - menjajo pnevmatike, - moč akumulatorja, - hladilno tekočino motorja, - zavore in zavorno tekočino, - sistem za dotok goriva. Tehnično urejanje: Jože Mohorič Avtomobilom z dizelskim motorjem iz sistema za dovod goriva spustite vlago, zamenjajte filter za gorivo in po potrebi zamenjajte motorno olje za takšnega z večjo viskoznostjo. Slednje velja tudi za bencinske motorje, saj takšno olje olajša hladen zagon pri nizkih temperaturah. Neobvezna zimska oprema Med obvezno zimsko opremo zakon res šteje le zimske pnevmatike ali snežne verige v prtljažniku, a preudaren voznik bo poskrbel tudi za drugo pozimi priporočljivo opremo. V avtu velja imeti primerno strgalo za zaledenela stekla, po možnosti tudi metlico za sneg, prav pa pridejo tudi pršila za odmrzovanje stekel in ključavnic. Ne pozabite na toplo odejo in par rokavic za primer, če vas doleti večja nevšečnost in ostanete na cesti. Poleg dodatne plastenke tekočine za čiščenje stekel (nerazredčene oziroma z dodanim sredstvom proti zmrzovanju) je priporočljivo imeti še kakšno plastenko motornega olja, še zlasti, če se odpravljate na daljšo pot. sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 2 COLOR CMYK stran 18 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Renault bo predstavil novo katrco Clio, octavia in T-roc tesno skupaj na vrhu najbolje prodajanih vozil v Sloveniji Septembra je bilo v Sloveniji prvič registriranih 3.775 osebnih in 515 lahkih gospodarskih vozil, kar je nekaj odstotkov manj kot istega meseca lani. V devetih mesecih skupaj je bilo prodanih 42.259 vozil, od tega 36.757 osebnih. Med osebnimi avtomobili je bilo septembra registriranih največ volkswagnov (563), sledile so škode (487), renaulti (342), citroeni (247), hyundaiji (214), peugeoti (210), toyote (190) in kie (176). Med modeli je bilo prodanih največ Škodinih octavij (184), Renaultovih capturjev (115) in prav tako Renaultovih cliov (113). Med znamkami lahkih gospodarskih vozil so bile septembra v vrhu Volkswagen (99), Ford (90) in Renault (87). Najbolj priljubljeni modeli so bili Volkswagnov crafter (65), Peugeotov boxer (49) Fordov transit custom (40) in Citroenov jumper (37). V devetih mesecih skupaj je bil na čelu najbolj priljubljenih znamk med osebnimi avtomobili prav tako Volkswagen (5766), Škoda (3556) je na drugem mestu vztrajala pred Renaultom (3302), peterico pa sta zaključila Hyundai (2544) in Toyota (2461). Francoski avtomobilski proizvajalec Renault bo na mednarodni avtomobilski razstavi v Parizu 17. oktobra razkril moderno interpretacijo svojega legendarnega modela Renault 4. Nova verzija modela, ki je bil v Sloveniji znan pod imenom katrca, bo po navedbah spletnih portalov električna. »Oblikovalska ekipa Renaulta je na novo in v modernem duhu interpretirala ikonični model, ki je pustil svoj pečat na šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja,« so zapisali pri Renaultu. Podrobnosti ne razkrivajo. Renault je katrco začel izdelovati leta 1961 kot odgovor na Citroenov model 2CV, v Sloveniji znan tudi kot spaček, v želji širokemu krogu ljudi ponuditi dostopno prevozno sredstvo. Model so nazadnje izdelovali le še v tovarni Revoz v Novem mestu, kjer se je konec leta 1992 s proizvodnega traku umaknila novemu modelu clio, katerega proizvodnja je v Revozu stekla spomladi 1993. Zadnja katrca iz Novega mesta je bila namenjena zbirki Tehniškega muzeja Slovenije. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR “To se pri Carglassu® zgodi vsakih pet minut“ Kar 20 let izkušenj nam govori, da je poškodbe na vetrobranskem steklu pred zimo dobro popraviti, preden je potrebna menjava. Med najbolj priljubljeni modeli v devetmesečju so bili blizu skupaj Renaultov clio (1097), Škodina octavia (1071) in Volkswagnov T-roc (1063). Sledijo Kiin sportage (895), Volkswagnov tiguan (850) in Hyundaijev tucson (828). V deseterici so bili še renault captur (790), toyota yaris cross (789), volkswagen T-cross (783) in škoda kodiaq (710). Med lahkimi gospodarskimi vozili so bile na vrhu znamke Renault (1213), Ford (855), Volkswagen (707), Citroen (670) in Fiat (579). Prodanih je bilo največ Renaultovih masterjev (556), Fordovih vozil modela transit custom (495), Citroenovih jumperjev (438), Fiatovih vozil doblo cargo (437) in Renaultovih vozil trafic (415). TRGOVINA IN SERVIS VOZIL, d.o.o. 02 749 22 50 servis@kaass-avto.com https://www.kaass-avto.com/ /..!+ ûÈ$-(/1.# ûÈ$-( /1.# ) +$"(- +$" (2$15(2$15.9(+9- ,*$û*.# - zavarovanje in servis vozil Škoda; - nadomestni deli; - servis ostalih vozil; - cenitve avtomobilskih škod; - prodaja novih vozil Škoda; - prodaja rabljenih vozil. Poškodbe, ki jih povzročijo izpod koles leteči kamenčki, namreč v nizkih temperaturah hitreje napredujejo v razpoke. To se zgodi zaradi velikih razlik v temperaturah, ko na hladno vetrobransko steklo v avtomobilu piha topel zrak, steklo pa je potem treba zamenjati. Pozimi podobno odsvetujemo polivanje vroče vode, zaradi česar lahko steklo poči. Izogibajte se kovinskim in drugim plastičnim predmetom, kot so bančne kartice – četudi so še kako priročni. Vedno uporabljajte strgalo iz trde plastike z gladkim robom. Trdovratnejših plasti ledu se lotite s pomočjo sredstva za odmrzovanje. Sredstvo led stopi do te mere, da ga s strgalom nato temeljito odstranite brez uporabe sile, steklu pa s tem prihranite nepotreben stres. Sredstvo lahko pripravite tudi doma, a pri tem nikakor ne uporabite kisa. Nato vzemite krpo, jo namočite s sredstvom in tako obrišite še metlice brisalcev. Carglass® letos v Sloveniji praznuje 20 let V juniju 2002 smo odprli ljubljansko poslovalnico in julija izvedli prvo popravilo vetrobranskega stekla. Danes imamo po Sloveniji že 15 poslovalnic – seveda tudi na Ptuju, in sicer na Rajšpovi ulici 22, letno pa opravimo več kot 22.000 servisov, kar pomeni, da vsakih pet minut nekje v Sloveniji opravimo popravilo ali menjavo stekla. Ključni del servisa je danes tudi ponovna kalibracija asistenčnih sistemov, ki jih poznamo pod kratico ADAS. Na to smo pripravljeni že od leta 2015, danes pa ob menjavi vetrobranskega stekla kalibracijo opravimo že pri 28 odstotkih vozil. Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi uporabljajo, so namreč največkrat prav v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali pa ohranjanje smeri vožnje, precej bolj očitna, 1 % odstopanja na 100 metrih pomeni kar 1,7 m razlike! Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero se prepričamo, da asistenčni sistemi ponovno pravilno delujejo. Pri Carglass®-u vedno poskrbimo za neomejeno garancijo na storitve in vedno izdamo certifikat o uspešno opravljeni kalibraciji ter s tem poskrbimo za vašo varnost. Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 COLOR CMYK stran 19 3 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Starejša električna vozila imajo pomanjkljivost Kraja registrskih tablic – zmogljivost baterije, ki zmanjšuje doseg ni tako nedolžna Starejša električna vozila imajo veliko pomanjkljivost – zmogljivost baterije, ki zmanjšuje doseg Za mnoge voznike je nakup rabljenega električnega avtomobila skok v neznano. Čeprav so električna vozila v zadnjem desetletju vse bolj priljubljena, veliko ljudi ne ve, kaj iska v rabljenem električnem avtomobilu. V tem članku najdete nekaj nasvetov. Ob naraščajočih cenah goriva lahko z nakupom električnega vozila dolgotrajno prihranite denar. Čeprav elektrika ni brezplačna, lahko po ocenah vozniki z električnim vozilom prihranijo do 1.000 evrov letno. Vendar so cene novih električnih vozil še vedno višje od cen običajnih avtomobilov, zato je nakup rabljenega vozila privlačna možnost. Presenetljivo je, da so rabljeni električni avtomobili pogosto v boljšem stanju kot običajna vozila, saj imajo manj gibljivih delov. Nič ni hujšega kot kupi rabljen avtomobil in nato vloži veliko denarja v popravilo. Vendar imajo starejša električna vozila veliko pomanjkljivost – zmogljivost baterije, ki zmanjšuje doseg. Z izboljšanjem tehnologij lahko novi električni avtomobili vozijo dlje kot njihovi predhodniki. To pomeni, da bodo ljudje, ki se odločijo za rabljen avtomobil, morda morali avto polni pogosteje. Kako dolgo zdržijo baterije električnih vozil Ne glede na to, ali ima avtomobil bencinski ali električni motor, baterija sčasoma začne propada, pri tem pa ne morete stori ničesar. Spremembe temperature, večkratno polnjenje in velika količina prevoženih kilometrov so dejavniki, ki zmanjšujejo zmogljivost baterije. Večina proizvajalcev avtomobilov jamči za akumulator osem let ali 160.000 prevoženih kilometrov. Če je vozilo to oznako že preseglo, je verjetno, da bo zmogljivost njegove baterije v primerjavi z novim avtomobilom slabša. Stanje baterije je odvisno tudi od podnebja. Lij-ionske baterije v električnih vozilih se ne Druge stvari, ki jih je treba upoštevati pri nakupu rabljenega električnega vozila obnesejo v vročem vremenu. Rabljeno vozilo iz južne Španije ima lahko manjšo zmogljivost baterije, medtem ko lahko vozilo iz Nizozemske ali Nemčije vozniku ponudi veliko boljšo zmogljivost. Avtomobilski strokovnjaki svetujejo, da preverite poročilo o stanju baterije električnega vozila, preden prodajalcu ssnete roko. Zamenjava avtomobilskega akumulatorja je draga, zato je najbolje poskrbe, da ni izrabljen. Polnilna infrastruktura Pred nakupom električnega avtomobila je treba razmisli o lokalni polnilni infrastrukturi. Lastniki hiš lahko električna vozila polnijo v garaži ali na dovozu, medtem ko imajo ljudje, ki živijo v stanovanjih, manj možnos. Večina mest nima ustrezne polnilne infrastrukture, zato je iskanje postaje lahko nadležno. Polnjenje rezervoarja traja le nekaj minut, polnjenje električnega vozila pa lahko traja tudi pol dneva. Vozniki, ki živijo ali delajo daleč od polnilnih postaj, lahko izgubijo veliko časa s čakanjem, da se avtomobil napolni. Nekatera podjetja ponujajo prenosne polnilnice za električna vozila, namenjene lastnikom, ki vozil ne morejo polni doma. Vendar baterije polnijo le do določene stopnje, zato te polnilnice trenutno niso ustrezna možnost. Pomen preverjanja zgodovine avtomobila Vsak avtomobil je drugačen. Dve enaki vozili istega modela, izdelani istega leta, sta lahko v zelo različnem stanju. Med dejavniki, ki jih morajo kupci upošteva, so način vožnje, nesreče in število prevoženih kilometrov. Vsi vozniki niso iskreni in pripravljeni razkri vseh skrivnos svojega avtomobila. Če je bilo vozilo udeleženo v nesreči, to zniža njegovo vrednost. Večina ljudi ne želi vlaga v avtomobil, ki je doživel hudo nesrečo, saj morda ni varen za vožnjo in lahko v prihodnos povzroči mehanske težave. Peščica podjej, kot je CarVertical, ponuja preprost način preverjanja zgodovine avtomobila pred nakupom. Po vnosu številke VIN vozila lahko morebitni kupci preverijo, ali je imelo vozilo kakšno nesrečo; se prepričajo, da število prevoženih kilometrov ni ponarejeno; preverijo, ali je vozilo ukradeno, in pregledajo zgodovino njegove registracije. S preverjanjem številke VIN avtomobila lahko kupec pridobi tudi vzvod pri pogajanjih o ceni. Zavore. Kadar električno vozilo ne pospešuje, uporablja regeneravno zaviranje za upočasnitev vozila, kar zmanjšuje uporabo zavor. Če pa so zavore obrabljene, lahko to pomeni, da je bilo vozilo močno rabljeno in ga je treba temeljito pregleda. Posodobitve programske opreme. Električna vozila se tako kot vsi drugi sistemi redno posodabljajo s programsko opremo. Razvijalci odpravijo znane napake in uvedejo nove funkcije za izboljšanje zmogljivosti avtomobila. Vendar pa ljudje pogosto odlagajo posodobitve, zato se neredko zgodi, da električno vozilo deluje s staro različico programske opreme. To lahko pomeni, da lastnik ni pravilno skrbel za svoje vozilo in boste morda imeli težave v prihodnosti. Vzdrževanje avtomobila. Vsi mehaniki niso usposobljeni za delo z električnimi vozili, zato je lahko iskanje zanesljivega serviserja težavno. Strokovnjaki za električna vozila priporočajo, da se obrnete na uradne trgovce, saj  uporabljajo originalne dele in lahko za svoje delo zagotovijo garancijo. Pred nakupom rabljenega električnega vozila lahko vozniki preverijo, ali so bila vsa popravila opravljena na uglednem avtomehaničnem servisu. Pomanjkanje izbire. Medtem ko obstaja na soče različnih modelov avtomobilov na bencinski in dizelski pogon, je na trgu električnih vozil povsem drugače. Razmere se počasi izboljšujejo, saj se proizvajalci usmerjajo k električnim vozilom, število modelov pa nenehno narašča. Vendar je trg rabljenih električnih vozil veliko bolj omejen, zato je iskanje od pet do deset let starega terenskega vozila ali družinskega kombija lahko zapleteno. Novice o krajah tablic običajno niso deležne posebne pozornosti, čeprav so lahko v ozadju kar tri kazniva dejanja. Poleg tega lahko taka tatvina lastniku vozila povzroči kar nekaj preglavic. Je pa pogosteje slišati o krajah goriva: neznanci pripeljejo na bencinski servis, napolnijo rezervoar in odpeljejo, ne da bi plačali. Takšni primeri so povezani tudi s predhodnimi tatvinami registrskih tablic. »Imeli smo primere, ko so storilci za plačilo, na primer 20 evrov, ponudili znancu, da mu napolnijo rezervoar. Na vozilo, ki je bilo sicer registrirano, so namestili ukradene tablice, se z njim odpeljali na bencinski servis, tam vanj natočili gorivo in odpeljali,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob. Navidezno majhna tatvina ni ravno majhna, saj gre v posamezno vozilo lahko tudi sto litrov goriva in več. Preiskave takšnih primerov niso tako zelo preproste, čeprav imajo bencinski servisi tudi videonadzor. Več kot takšnih primerov je nameščanj ukradenih registrskih tablic na neregistrirana vozila. Pri tem gre za to, da večkratni in najhujši kršitelji izgubijo vozniško dovoljenje ali jim vozila celo zasežejo in nato kupijo slabša ali stara vozila ter nanje namestijo ukradene registrske tablice, s katerimi se vključujejo v promet. Po navadi jih policisti izsledijo sorazmerno hitro. A ne samo zato, ker ugotovijo, da gre za ukradene tablice, ampak zato, ker večkratne kršitelje tudi spremljajo in vnaprej vedo, na katerih območjih se vozijo. Res je tudi, da nekaterih ukradenih tablic ne najdejo. Med kaznivimi dejanji, ki so povezana z ukradenimi registrskimi tablicami, so tudi takšna, ko posameznik »sune« tablice in jih namesti na ukradeno vozilo. »Storilci torej ukradejo osebno vozilo, nato še registrske tablice z drugega vozila, ki je enake znamke, in jih namestijo na ukradeni avtomobil, s katerim se poskušajo odpeljati v tujino,« dodaja Golob. Za storilca se zaplete, če lastnik ukradenega vozila in lastnik registrskih tablic tatvini prijavita. Zato so hitre prijave policiji pomembne. Torej so v ozadju na videz malenkostne tatvine registrske tablice lahko kar tri kazniva dejanja: tatvina, ponarejanje in prikrivanje. Marsikdo se namreč, ko ga policisti odkrijejo z ukradenimi tablicami, izgovarja, da ob nakupu vozila ni videl, da so tablice ukradene. A tega policija ne »kupi« kar tako. »Vsak kupec je dolžan tudi preveriti dokumente in ugotoviti dejansko stanje,« dodaja Golob. Po domače povedano: treba se je tudi sprehoditi okoli vozila in preveriti, ali se oznake v dokumentih in na vozilu ujemajo … 25 LETNA TRADICIJA Prodaja, menjave, odkupi vozil /STIRJ@BDRS@ ,HJK@UţM@#Q@URJDLONKIT 02/ 629-1662 info@avtomiklavz.si www.avtomiklavz.si COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 4 stran 20 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Zanimanje za kodo 125 veliko, previdnost pa ne bo odveč Za seznam modelov avtomobilov, pri katerih najpogosteje odkrijejo prevaro s prevrtenim števcem, je podjetje CarVertical analiziralo več kot 700.000 poročil (med novembrom 2020 in novembrom 2021) o zgodovini rabljenih avtomobilov. Analizirali so trge v osemnajstih državah: Poljsko, Romunijo, Madžarsko, Francijo, Slovenijo, Slovaško, Češko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Ukrajino, Bolgarijo, Srbijo, Nemčijo, Hrvaško, Rusijo, ZDA in Italijo. Kot kažejo podatki o prevoženih kilometrih, je BMW M5 model z najpogosteje nazaj prevrtenim števcem kilometrov, med preverjenimi primeri tega modela je bilo menda več kot tretjina takih avtomobilov. »Polovico mest na seznamu TOP 10 zasedajo avtomobili tega proizvajalca. To je povezano s povpraševanjem po rabljenih beemvejih na različnih trgih. Podatki tudi razkrivajo, da je pri dragih avtomobilih verjetnost, da imajo prevrtene kilometre, večja, in to je treba pri izbiri rabljenega vozila upoštevati. Ravno na tem mestu pride prav preverjanje prevoženih kilometrov.« Večina modelov s prevrtenim števcem ima dizelski motor. Avtomobilski strokovnjak Matas Buzelis poudarja, da je bilo vedno tako: »Dizelski avtomobili so narejeni za večje razdalje, kar pomeni, da je pri takšnih motorjih prevara s kilometri bolj verjetna. A se lahko to v prihodnosti spremeni, saj se prodaja di- zelskih avtomobilov zmanjšuje.« Analiza vrednosti avtomobilov s prevrtenim števcem je pokazala, da je imelo od vseh pregledanih vozil v zadnjih 12 mesecih kar 16,1 odstotka primerov nazaj prevrten števec kilometrov. Ker se prevara z lažnimi kilometri na trgu rabljenih avtomobilov pojavlja precej pogosto, je pomembno uporabljati spletno preverjanje zgodovine avtomobila, da se morebitni prevari izognemo. Medtem ko so kupci avtomobilov ekonomskega razreda nekoliko manj izpostavljeni tej grozni lastniški izkušnji, so tisti, ki kupujejo premium dizelska vozila, stara od pet do 15 let, najbolj ogroženi, saj imajo vozila te vrste največkrat prevrten števec. Od 1. junija 2022 je v Sloveniji v uporabi nov Zakon o voznikih, v skladu s katerim lahko vozniki z vozniškim dovoljenjem B-kategorije, ki opravijo minimalno šest ur v šoli vožnje, vozijo tudi skuterje oziroma motorna kolesa s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov. Povečana uporaba tovrstnih prevoznih sredstev lahko zlasti v mestnih središčih prispeva k večji pretočnosti prometa, manjši gneči in zmanjšanju onesnaževanja. Predsednik AMZS Andrej Brglez je na novinarski konferenci dejal, da je novost naletela na plodna tla: motocikli so praktično razprodani, šole vožnje po Sloveniji pa se soočajo z velikim povpraševanjem za pridobitev kode 125. Ob vseh prednostih, ki jih uporaba motocikla prinaša, pa se je treba zavedati, da pridobljeno znanje v šoli vožnje, ki ga kandidat usvoji v šestih urah praktičnega usposabljanja, predstavlja zgolj osnovno znanje za udeležbo v prometu, ranljivost motorista v prometu, v primerjavi z avtomobilistom, pa je bistveno večja. »Krajše razdalje naj ne bodo izgovor za neuporabo zaščitne opreme!« na voznikov enoslednih motornih vozil od zaščitne opreme uporablja le čelado. Svetujejo, naj bo ta homologirana, nepoškodovana in pravilno pripeta. Leskovar je ob tem dodal, da poleg čelade priporočajo še uporabo ostale zaščitne opreme: motoristična jakna, hlače, obutev in rokavice. »Krajše razdalje naj ne bodo izgovor za neuporabo opreme!« Najpogostejše kršitve, ki jih policisti ugotavljajo, so prekoračitve hitrosti oziroma prilagoditev hitrosti, nepravilna prehitevanja, predelava vozil (predvsem izpušni sistemi), neupoštevanje prednosti. Zmotno je prepričanje, da se bo motor ustavil bistveno prej kot avtomobil Vojko Safran, vodja AMZS programov varne vožnje za motoriste, opozarja, da med motociklom do 125 ccm in močnejšimi motorji ni velikih razlik: »Motocikel do 125 kubičnih metrov ni enak 50-kubične- mu skuterju, 125-kubični motocikel namreč z lahkoto preseže hitrost 100 km/h. Nekdo, ki prej ni vozil motornega kolesa, pa bo v zgolj šestih urah v šoli vožnje težko usvojil tehnike vožnje motornega kolesa. V praksi se kaže, da marsikateri motorist ne obvladuje tehnik zaviranja, tehnik vožnje v ovinek in tehnik gledanja. Vse to morda niti ni takšna težava, dokler ne pridemo v kritično situacijo, pri reševanju katere pa je na motociklu spet povsem drugače kot v avtomobilu. Zmotno je tudi prepričanje, da se bo motor ustavil bistveno prej kot avtomobil. Ob zares dobrem znanju zaviranja se bo motorist morda ustavil enako hitro kot avtomobilist. Večina motoristov pa ima pot ustavljanja daljšo. ABS je del serijske opreme od januarja 2017, vendar le za motocikle nad 125 kubičnimi metri. To je lahko za uporabnike 125-kubičnih motociklov težava, zato bi priporočal, da so pri nakupu motorja kupci pozorni tudi na ta vidik. Ob tem pa seveda, da si vsak kupi sebi primerno motorno kolo.« Predstavnik Policije Matjaž Leskovar je izpostavil, da vozniki enoslednih motornih vozil sodijo (skupaj s pešci, kolesarji, vozniki lahkih motornih vozil) med ranljivejše in bolj izpostavljene skupine udeležencev v cestnem prometu. Policisti opažajo, da velika veči- RENAULT CLIO zajamčena cena © s. staub Lažna kilometrina ena najpogostejših prevar na trgu 129 € že za /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** bon za zimske pnevmatike Zajamčena cena velja za vozila iz zaloge, dobavljena do 31. 12. 2022. *Mesečni obrok velja za model Renault Clio equilibre TCe 90 in priporočeno maloprodajno začetno ceno 15.690 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € in DDV. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 4.062,54 € je narejen na dan 20. 9. 2022 in za dobo odplačila 48 mesecev ter upošteva variabilno obrestno mero, ki znaša: 6-mesečni EURIBOR + 4,49 % in polog v višini 4.410,06 €. EOM je 7,04 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 129 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 7.217,40 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 13.786,54 €, od tega znašata zavarovalna premija 151,54 € in strošek odobritve kredita 225,60 €. Višina obresti in s tem tudi mesečni obrok se lahko spremeni, če se spremeni EURIBOR. Vrednost 6-mesečnega EURIBOR-ja se ugotavlja v mesecu januarju in mesecu juliju. Upošteva se vrednost 6-mesečnega EURIBOR-ja, veljavnega na zadnji delovni dan v mesecu pred mesecem januarjem in mesecem julijem, ki ga objavlja Euribor rates na spletni strani www.euribor-rates.eu. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob nakupu z Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila z Renault Financial Services kupec prejme obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 299 € v prvem letu in bon za 50 € v drugem letu ter brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Ne glede na obliko financiranja, kupec ob nakupu vozila prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 200 €. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1 - 7,8 l/100 km. Emisije CO2: 95 - 122 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča AHPA d.o.o. Ormoška cesta 23 2250 Ptuj renault.si w 02 749 35 50 02 746 35 49 zan.horvat@ahpa.si www.ahpa.si Štajerski TEDNIK torek z 18. oktobra 2022 torek, 18. 10. 2022 21 Kidričevo z Razstava likovnih del Motiv ustvarjanja - jesen Najbolj dišeča Štajerska budilka Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Kidričevo je v dvorcu Sternthal postavilo likovno razstavo z naslovom Zahvala jeseni. Razstavili so dela 22 avtorjev. V minulem tednu je v studiu Radia Ptuj vsako jutro omamno dišalo, saj so voditelji na električnem žaru GRP 100 podjetja Inplan pripravljali enkratne dobrote. Razlog za takšen kuharski podvig je naročniška akcija Štajerskega tednika, v kateri vsi novi naročniki, ki naročniško razmerje sklenejo za najmanj dvanajst mesecev, prejmejo električni žar. živahno, saj sta se Tadeju in Domnu pridružila še novinarka Štajerskega tednika Mojca Zemljarič in voditelj Marjan Nahberger. Slednji se je za žarom odlično znašel in kaj hitro je dobil nova dva vzdevka – Jamie Nahberger in ptujski George Clooney. Mojca, ki je bila včasih radijska novinarka, je med pripravo jedi predstavila zgodovino Štajerskega tednika in izpostavila izzive, s katerimi se ustvarjalci časopisa srečujejo zdaj – mednje sodijo tudi visoki stroški tiska in posledice vojne v Ukrajini. Štajerski tednik je ves čas verodostojen časopis, ki ima izjemno pomembno pozicijo v lokalnem okolju, kar dokazuje tudi dejstvo, Foto: NŠ da se tako na časopis kot tudi na radio sklicujejo številni lokalni politiki, občinski svetniki in gospodarstveniki. Tisti, ki bi želeli postati novi naročniki Štajerskega tednika, lahko še izkoristite to izjemno naročniško akcijo. Dodatne informacije Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 8 3 1 1 7 5 7 2 8 9 4 5 2 1 9 7 8 4 5 6 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Foto: AV dobite na www.tednik.si/narocnina, na telefonski številki 02/749 34 16 ali na elektronskem naslovu majda.segula@radio-tednik.si. Lahko se oglasite tudi v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj na Osojnikovi 3 na Ptuju. NŠ Sudoku z Sudoku 7 4 4 stran 21 Za kratek čas Podravje z Iz studia Radia Ptuj Gre za enkratno nagrado, saj žar omogoča pečenje dobrot z zelo enostavno in praktično uporabo, okusne jedi pa boste pripravili v zelo kratkem času. Uporaba žara je mogoča povsod, brez težav ga vzamete s seboj na počitnice ali pa ga uporabljate doma – žar ne zavzame veliko prostora, zato je primeren tudi za uporabo v majhnih stanovanjih in kampih. Ker želimo svojim naročnikom podariti res kakovostne izdelke, smo se v redakcijah Radia Ptuj in Štajerskega tednika odločili, da žar preizkusimo in na njem pripravimo nekaj okusnih Inplanovih dobrot. Vsako jutro je bilo v studiu zelo COLOR CMYK Ljubezen Posel < << << <<< << <<< < <<< << < << << ------------- Denar € €€€ €€ €€ € €€ €€€ € €€€ €€ €€€ € Nagovor predsednice Majde Klemenčič Vodušek ob odprtju razstave Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je izrazila veselje in zadovoljstvo, da se likovna sekcija pomlajuje. „Danes sem še posebej ponosna na naše mlade ustvarjalce. Novim članom želim veliko ustvarjalnega uspeha, predvsem pa dobro počutje med nami.“ Klemenčič Voduškova je poudarila, da jo je ob prihodu v razstavni prostor dvorca obdala neverjetna energija barv, motivov, sproščenosti, umirjenosti in hvaležnosti: „Vsak izmed nas ima rad jesen in jo doživlja na svoj način. Barve gozdov postanejo pravljične. Namesto da bi ljudje sledili naravi in njenim barvam, se oblačimo v temna oblačila, druženja ob večerih postajajo vse redkejša, toplo zavetje doma preživljamo pred televizorjem ali računalnikom. Pa vendar je narava zunaj preveč lepa, da njene lepote ne bi izkoriščali in v njej uživali.“ Likovna dela, ki jih predstavljajo na razstavi, so nastala na 18. likovni koloniji. Likovniki so ustvarjali na obrobju Dravskega polja, v okolici Lovrenca. Po oceni vodje likovne sekcije pri DPD Svoboda Kidričevo Aleksandre Vidovič so ustvarili bogata in raznolika likovna dela. „Na platnih, v fotografiji in kolažu so krajine ter tihožitja, ki so jih slikarji naslikali, fotografirali in oblikovali na svojstven način. Prepoznamo realne, abstrahirane in stilizirane podobe polij, gričev, vasi, dreves, pridelkov, z bogato paleto barvnih harmonij ali barvnih in svetlobnih nasprotij. Takšna je naša jesen, edinstvena v vsakem spreminjajočem se trenutku svoje minljivosti,“ pa je o razstavljenih delih in njihovem ustvarjanju povedala Vidovičeva. V imenu Občine Kidričevo je zbrane na odprtju razstave pozdravila podžupanja Anja Rajher. Med drugim je dejala, da likovna dela lepo vsebinsko dopolnjujejo prostor poročne dvorane. Dogodek so pospremili tudi z glasbenim utrinkom, predstavila sta se Luka in Zala Gašparič. MZ Zdravje ››› › ››› ›› ›› ››› › ›› › ››› ›› ››› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Da boste izvedeli prvi! (velja za teden od 18. do 24. oktobra 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Maj Tušek Haladea, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? www.tednik.si www.tednik Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 22 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 22 torek z 18. oktobra 2022 Štajerski TEDNIK torek, 18. 10. 2022 Umrli so Mali oglasi STORITVE KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 4 metre suhih bukovih drv. Cena po dogovoru. Tel. 031 281 453. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ PREDNOSTI ZA VAS: PRODAM večje število odojkov. Tel. 02 755 31 21. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. PANDO 4 x 4, letnik 2000, v nevoznem stanju, prvi lastnik, nekarambolirano prodam. Cena 2.000 €. Tel. 794 26 11. RAZNO ZBIRALEC kupi stare Pez figurice, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. PRODAM športni kolesi, moško in žensko. Tel. 041 805 377. Umrli so: Josip Ovčar, Kozminci 23, roj. 1931 – umrl 3. oktobra 2022; Milan Hameršak, Jiršovci 7a, roj. 1960 – umrl 5. oktobra 2022; Miro Emeršič, Lancova vas 56, roj. 1973 – umrl 7. oktobra 2022; Elizabeta Bračko, roj. Petek, Ptuj, Rimska ploščad 23, roj. 1934 – umrla 7. oktobra 2022; Draga Svenšek, roj. Škorjanec, Ptuj, Ulica 25. Maja 19, roj. 1929 – umrla 10. oktobra 2022; Janko Pernek, Ptuj, Maistrova ul. 66, roj. 1961 – umrl 10. oktobra 2022; Ljudmila Kirič, roj. Rajh, Mali Brebrovnik 27, roj. 1934 – umrla 12. oktobra 2022. 23 Če me pogrešate, iščite me v svojih srcih. Če sem našla tam svoje mesto, ostanem za vedno z vami. SPOMIN 16. oktobra je minilo eno leto, odkar si se od nas poslovila, draga hčerka in sestra Majda Brec IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH nazadnje stanujoča v Nemčiji S tvojim odhodom je ostala neskončna praznina. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli s teboj. Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojem spominu. Tvoji najdražji SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PRODAM suhe bučnice. Tel. 041 363 947. MOTORNA VOZILA stran 23 Oglasi in objave torek z 18. oktobra 2022 PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. COLOR CMYK XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGDMHSULYLOHJLM ELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC